Možgani obožujejo branje

Možgane smo v zadnjih letih in desetletjih že kar dobro spoznali in nekatere bolezni ali bolezenska stanja, ki so še pred časom veljala za neozdravljiva, lahko z novim poznavanjem delovanja možganov ozdravimo, lajšamo ali pa vsaj bolje razumemo. Tokrat se bomo osredotočili na funkcijo možganov pri branju. Glede na to, da je branje in pisanje relativno mlado, evolucija še ni imela možnosti ustvariti posebnega centra za branje v naših možganih. Ker teh možganskih struktur nimamo, uporabljamo tiste, ki jih imamo, in sicer za branje uporabljamo dele, ki so specializirani za prepoznavanje oblik, predmetov in obrazov. Del možganov, ki je odgovoren za to, da smo sposobni povezati obliko nosu, ust, lic, ušes in oči v obraz, tega pa prepoznamo in povežemo z imenom, se imenuje fuziformni girus. Pri branju sodeluje tudi senčnični reženj, ki ima ključno vlogo pri dešifriranju zvokov in glasov, in pa čelni reženj, brez katerega ne bi mogli producirati govora. Za proces branja so pomembni tudi povezovalni predeli možganov, ki omogočajo sodelovanje vseh teh centrov. To so zagotovo snopi bele možganovine - živčna vlakna, preko katerih se simultano in hitro procesirajo informacije. Prav kakovost teh vlaken vpliva na našo kvaliteto branja in razumevanja, povezovanja besedil in informacij. Pozitivni učinki branja na možgane Možgane je treba trenirati in krepiti, da ostanejo ostri in agilni. Branje je tako eden od načinov, da jih obdržimo v formi. Znano je, da razgibavanje možganov pozitivno vpliva na upočasnitev razvoja Alzheimerjeve bolezni in tudi demence. Eden od blagodejnih učinkov branja je tudi blaženje stresa. Nič boljšega ni kot pred spanjem prebrati nekaj strani zanimive zgodbe. Sprostili se boste, pozabili na tegobe preteklega dneva in zaspali kot otrok. Odložite telefon ali tablico, saj bo modra svetloba stimulirala vaše možgane in vas še bolj prebudila. Knjiga je tista, ki vas bo pomirila in uspavala. Branje je tudi tisto, ki nam krepi spomin ter širi znanja in obzorja. Že kot otrok si z branjem knjig razvijamo intelekt in se učimo življenjskih pravil. Če negujemo veščino branja in preberemo vse, kar nam pade pod roke, bomo pripravljeni na slehernega sogovornika. Nenehno bomo širili svoje znanje in vedno bomo pripravljeni iz »rokava« potegniti kakšno informacijo, ki smo jo zasledili na katerem od naših »knjižnih popotovanj«. Če veliko beremo, tudi širimo besedni zaklad. Četudi se nam zdi, da si besede nismo zapomnili, se nam zasidra nekam v naš spomin in v prihodnosti se je bomo že spomnili in jo uporabili, ko bo priložnost prava.

Dejstvo, da smo pismeni in da beremo, torej pomeni, da imamo možnost prebiranja knjig, časopisov, blogov in druge pisane besede. Lahko preberemo lepopisno knjigo ali pa poljudno-znanstveno. Ni pomembno. Pomembno je, da beremo, se naučimo kaj novega, obenem pa s tem naredimo nekaj izjemno koristnega za naše možgane.

POLETNA LEKARNA

Pomlad se počasi bliža koncu, pred nami pa je že dolgo in vroče poletje. Seveda pa je to tudi čas, ko si navadno vzamemo več časa za oddih. Zelo verjetno je, da bomo v prihajajočih mesecih spet potovali več in pogosteje. Ne glede na to, ali se boste na oddih odpravili le do bližnjega hriba ali gore, ali pa v daljne, eksotične kraje, je pomembno, da poskrbite za svojo domačo in potovalno lekarno. Zdravstvena nevšečnost vas lahko ujame kjerkoli, zato bo še kako prikladno, če boste nanjo pripravljeni in jo boste zlahka odpravili.