Zgodil se je premik v glavi

Darjan Lapanje

Zanimivo je, kako se v kratkem času, ko vztrajaš izven svoje cone udobja, spremeni razmišljanje, z razmišljanjem pa tudi številni drugi procesi v telesu. Če sem pred meseci na vadbo odšel nekoliko z odporom, je to zdaj postala rutina, ki se je običajno kar veselim.

Priznam, da bi se po celem dnevu v službi včasih morda bolj prileglo hladno pivo s prijatelji, a ti ni tisto, kar bi mi pognalo kri po žilah.

Hitro pomislim na tisti prijeten občutek, ko po treningu v mislih kar nekoliko s ponosom premlevam o tem, da sem tokrat uspel narediti še korak več in določeno vajo izvedel še hitreje ali s še težjimi utežmi, kot prejšnjič. In prav to so tiste male dnevne zmage, ki te ženejo naprej in ti dajo motivacijo, da dosežeš še kanček več in se tako še bolj približaš zastavljenemu cilju.

Odločil sem se, da v tokratnem članku nekoliko na stranski tir dam svoje občutke, saj ste o njih veliko prebrali že v minulih mesecih, in se nekoliko bolj posvetim temu, kar ima na to temo povedati znanost. Osrednja rdeča nit tokratne revije mi je namreč za to dala imenitno iztočnico. Vse več raziskav namreč potrjuje pozitiven

Po 5 mesecih vadbe:

Višina 187 cm

Teža 90,0 kg (-5,2 kg)

ITM (indeks telesne mase) 25, 7 (-1,5)

Telesna maščoba 22 % (-3,9 %)

Mišična masa 69,15 kg (+2,0 kg)

Obseg bicepsa 36 cm (+3 cm)

Obseg pasu 91 cm (-8 cm)

Obseg bokov 96 cm (-9 cm)

Obseg stegna 57 cm (-1 cm)

Obseg prsi 109 cm (+4 cm)

*zelena pomeni premik v pravo smer, rdeča pa v napačno vpliv redne vadbe na naše možgane in kognitivne sposobnosti. Ne gre torej samo za to, da telesna vadba krepi mišice in izboljšuje srčno-žilni sistem, temveč ima tudi močan vpliv na delovanje naših možganov.

Kaj pravi znanost?

Številne študije so pokazale, da redna telesna vadba pozitivno vpliva na spomin, pozornost, koncentracijo in učenje. Telesna aktivnost spodbuja povečan pretok krvi v možgane, kar pripomore k boljši oskrbi možganov s kisikom in hranili. Poleg tega vadba spodbuja proizvodnjo nevrotransmiterjev, kot je dopamin, ki so ključni za delovanje možganov in izboljšanje razpoloženja. Mogoče je prav to vzrok, da s treninga praktično nikoli ne odhajam slabe volje, ampak prav nasprotno – na - polnjen s pozitivno energijo. Obenem redna vadba povečuje nevroplastičnost možganov. Če ste našo revijo brali od začetka, zdaj že veste, da je to sposobnost možganov, da se prilagajajo in spreminjajo svojo strukturo in funkcijo v odzivu na izkušnje in učenje. Raziskave kažejo, da se s telesno vadbo povečuje sposobnost možganov za oblikovanje novih nevronskih povezav in krepitev obstoječih. To pa hkrati izboljšuje zmožnost učenja, omogoča pa tudi, denimo, hitrejše razmišljanje in sprejemanje boljših odločitev.

Vadba hkrati zmanjšuje tudi stres, ki lahko izrazito slabo vpliva na delovanje naših možganov. Kot že omenjeno, se med vadbo sproščajo endorfini – naravni »hormoni sreče« -, ki izboljšujejo razpoloženje in zmanjšujejo anksioznost. Vse skupaj izboljšuje naš spanec, ta pa je za možgane tako ali tako ključnega pomena. In če ste mislili, da je to vse, naj vam povem, da ni. Dokazano je namreč, da redna telesna aktivnost spodbuja rast možganskih celic, vse to pa spodbuja nastajanje novih nevronov in povečuje gostoto nevronskih povezav. To pomeni, da vadba lahko prispeva k ohranjanju in celo povečanju možganske mase ter izboljšanju splošne možganske funkcije. Vadba odganja bolezen Dobra lastnost »potenja« na treningu je tudi zmanjšanje tveganja za nevrodegenerativne bolezni, kot sta demenca in Alzheimerjeva bolezen. Študije namreč kažejo, da vadba lahko upočasni napredovanje teh bolezni ter zmanjša tveganje za njihov razvoj. To je sicer posledica več dejavnikov, vključno z izboljšanim pretokom krvi v možgane, zmanjšano možnostjo vnetij, izboljšanim metabolizmom in spodbujanjem rasti novih nevronov.

Če pa že omenjamo boljši pretok krvi skozi možgane, lahko povemo še to, da vadba spodbuja pretok krvi v predel možganov, ki je odgovoren za ustvarjalno razmišljanje, s tem pa se povečujeta kreativnost in produktivnost.

Prejšnje mesece sem sicer nekaj pisal tudi o prehrani, ki sem jo za dosego zastavljenega cilja kar korenito spremenil. Tudi to je vsekakor pomemben faktor, če že govorimo o vplivu na možgane. Pravilna prehrana, bogata z vitamini, minerali in antioksidanti, na - mreč pomaga zagotoviti ustrezna hranila za naš »nadzorni center« in ohraniti njegovo optimalno delovanje. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na spanje, saj le-to možganom omogoča možganom regeneracijo in obnovo. Odločitev je bila prava Po vsem zapisanem sem kar zadovoljen, da sem se eksperimenta kljub začetnemu skepticizmu vendarle lotil. Čeprav je lastna občutja težko opisati na strokoven način, se lahko zaradi lastne izkušnje z večino zgoraj zapisanih znanstvenih dognanj kar strinjam. Kot rečeno pa bom z vsem skupaj nadaljeval tudi v prihodnje. Prihodnji mesec bomo ta eksperiment, kar se člankov v reviji tiče, res zaključili in ga poskusili objektivno oceniti na podlagi doseženih rezultatov. A sam imam že nove cilje in verjamem, da jih bom z vztrajnostjo prej ali slej dosegel.

Vmesni rezultat tega meseca pa je, kot je razvidno v okvirčku, tudi tokrat obarvan zeleno. Če je to le za enega izmed vas motivacija, da tudi sam stopi na podobno pot, je bil naš cilj dosežen. Kot rečeno, pa bomo sklepno besedo o vsem skupaj podali že čez mesec dni.

VARNO NA SONCU

Poletje najraje povezujemo s soncem in visokimi temperaturami. Dejstvo je, da v tem delu leta precej več časa kot sicer preživimo zunaj, obenem pa je ob tem veliko bolj razgaljena tudi naša koža. A pri tem moramo biti previdni, saj so sicer prijetni in topli sončni žarki kaj hitro lahko tudi izrazito škodljivi za naše zdravje.