SLOVENIJA-DZ.qxd
22/5/14
17:00
Page 1
NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE
1. Uvod v geografijo Slovenije
ar na .c om
Skrbno preberi besedilo, v katerem je podčrtanih več besed. Pet od njih je pravilnih, druge pa ne. Za vsako podčrtano besedo je v oklepaju prazna črta. Če je beseda pred oklepajem pravilna, na črto naredi kljukico, če pa je nepravilna, nanjo napiši pravilno rešitev. Slovenija leži ob 46. poldnevniku (
), zato povečini sodi v zmerno hladni (
)
toplotni pas. Posebnost naše države je v tem, da se na relativno zelo velikem (
) koščku
Evrope srečamo z izrazito raznolikostjo (
) površja.
) in prehodnostjo (
Pri nas se stikajo različne sredozemske (
) naravne enote, kot so Alpe, Panonska kotlina,
Dinarsko gorstvo in Sredozemska kotlina. Zaradi netipičnosti ne govorimo o panonskih, ampak o predpanonskih (
) pokrajinah, ravno tako ne o sredozemskih, ampak o obsredozemskih (
pokrajinah. Slovenija leži na stiku štirih ( ozemlja meji na germansko (
) jezikovnih skupin, pri čemer največji del našega
) jezikovno skupino. V rimski dobi je ozemlje današnje Slovenije
pripadalo državi s sedežem v Srednji ( s sedežem v Jugovzhodni (
)
) Evropi, po prvi svetovni vojni do osamosvojitve pa državi
) Evropi. Slovenija je glede indeksa človekovega razvoja in BDP
na prebivalca pred vsemi drugimi postsocialističnimi (
) državami.
2. Razlike v kamninski sestavi
kn
jig
Leva slika prikazuje ravnino (rečno naplavino) v Prekmurju, desna pa gore nad Trento v Julijskih Alpah. Oglej si sliki in odgovori na vprašanja. Pri tem si pomagaj s kartama v učbeniku na str. 14 in 15, ki prikazujeta kamnine glede na nastanek in glede na starost.
a) Katera vrsta kamnin glede na nastanek (magmatske, sedimentne ali metamorfne) sestavlja ravnino na levi sliki?
b) V katerem geološkem obdobju so nastale kamnine na tej ravnini? c) Katera vrsta kamnin glede na nastanek sestavlja gore na desni sliki?
1
SLOVENIJA-DZ.qxd
22/5/14
17:00
Page 2
č) V katerem geološkem obdobju so nastale kamnine, ki sestavljajo te gore? d) V katerem geološkem obdobju je gorotvorno gubanje, ki je povzročilo dvig gora na desni sliki, doživelo svoj višek? e) Na katerih kamninah (na levi ali desni sliki) so razviti kraški pojavi? f) Katere kamnine (na levi ali desni sliki) so bile izpostavljene ledeniški eroziji? g) Katere kamnine (na levi ali desni sliki) so odpornejše proti odnašanju?
ar na .c om
3. Reliefni tipi glede na nastanek Oglej si slike. Na prvo prazno črto pod vsako napiši, kateri reliefni tip (ledeniški, rečni, kraški, obalni) prikazuje. Na drugo prazno črto napiši eno ali dve gospodarski dejavnosti, ki se ti zdita najprimernejši za ta tip reliefa. Izbiraj med dejavnostmi, kot so gozdarstvo, poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, planinski turizem, kopališki turizem in izletniški turizem.
Reliefni tip:
Dejavnosti:
kn
jig
Dejavnosti:
Reliefni tip:
Reliefni tip:
Reliefni tip:
Dejavnosti:
Dejavnosti:
4. Višinska pasovitost površja Oglej si graf, ki prikazuje višinsko pasovitost (deleže slovenskega površja) po stometrskih pasovih. Odgovori na vprašanja. Pri tem si pomagaj s splošnim zemljevidom Slovenije.
2
SLOVENIJA-DZ.qxd
22/5/14
17:00
Page 3
a) Kje so višinski pasovi najobsežnejši – v majhnih ali velikih nadmorskih višinah? b) Katera višinska pasova sta pri tem izjema? c) Najobsežnejši je višinski pas 200–299 m. V katerih pokrajinah (alpskih, predalpskih ipd.) je tega pasu daleč največ?
ar na .c om
č) Zakaj je po tvojem mnenju pasu 0–99 m tako malo? Česa nam manjka v Sloveniji, da bi bilo tega pasu več?
5. Reliefne oblike
Oglej si slike in odgovori na vprašanja.
jig
1
4
kn
3
2
a) Katero reliefno obliko (gorovje, hribovje, gričevje, planota) prikazuje slika št. 1? b) Katero reliefno obliko prikazuje slika št. 2? c) Katero reliefno obliko prikazuje slika št. 3? č) Katero reliefno obliko prikazuje slika št. 4? d) V katerih pokrajinah (alpskih, predalpskih ipd.) je tistih 8,6 % slovenskega visokogorja?
3
SLOVENIJA-DZ.qxd
22/5/14
17:00
Page 4
e) V katerih pokrajinah se nahaja večina slovenskih hribovij? f) V katerih pokrajinah se nahaja velika večina slovenskih gričevij? g) V katerih pokrajinah se nahaja velika večina slovenskih planot?
6. Razporeditev prebivalstva glede na ekspozicijo
ar na .c om
Oglej si grafični prikaz razporeditve slovenskega prebivalstva v letih 1869–1991 glede na ekspozicijo. Odgovori na vprašanja. a) V katerih treh legah (zahodnih, severozahodnih, severnih ipd.) je leta 1991 živelo največ prebivalstva? Navedi tri strani neba. b) V kateri legi je tega leta živelo daleč najmanj prebivalstva? Navedi eno stran neba.
c) Ali je bila razporeditev prebivalstva leta 1869 v osnovi podobna ali precej drugačna kot leta 1991? č) Kako se je v obdobju 1869–1991 povečalo število prebivalcev v severovzhodnih legah v primerjavi z jugovzhodnimi legami (v enakem sorazmerju, v manjši ali v večji meri)?
*7. Trajanje sončnega obsevanja
kn
jig
Trajanje sončnega obsevanja (v urah) se v različnih delih Slovenije po letnih časih dokaj razlikuje. Na to namreč močno vplivajo oblačnost, megla po kotlinah v času temperaturnega obrata in drugi dejavniki. Oglej si grafe, ki prikazujejo trajanje obsevanja v Ljubljani in v Portorožu ter na Kredarici, vendar ne po tem vrstnem redu. Odgovori na vprašanja.
a) Kateri od teh krajev prejme čez vse leto največ sončnega obsevanja in je zato tudi najbolj topel? b) Katera dva kraja sta po letni vsoti ur sončnega obsevanja dokaj izenačena, glede dolžine obsevanja po letnih časih pa se precej razlikujeta? c) Kateri kraj (B ali C) prejme poleti več obsevanja? č) Kateri kraj (B ali C) prejme pozimi precej več obsevanja? d) Kateri od teh krajev je Kredarica?
4
SLOVENIJA-DZ.qxd
22/5/14
17:00
Page 5
e) Kateri od teh krajev je Ljubljana? f) Kateri od teh krajev je Portorož?
8. Območja temperaturnega obrata
ar na .c om
Karto območij temperaturnega obrata v učbeniku na str. 28 primerjaj s karto starosti kamnin v učbeniku na str. 15. Območja izrazitega temperaturnega obrata, ki so na prvi karti prikazana z modro, se skoraj v celoti prekrivajo z območji, ki so na drugi karti prikazana z belo. Odgovori na vprašanji. a) Katere kamnine so na območjih, ki so na karti kamnin prikazana z belo? Naštej vsaj dve kamnini.
b) Ali je kakšna neposredna povezava med lastnostmi teh kamnin in temperaturnim obratom, ali pa imata tako nastanek teh kamnin kot pojav temperaturnega obrata skupno le to, da je oboje vezano na kotline in ravnine?
9. Primerjava temperatur na Kredarici, v Portorožu in v Murski Soboti
jig
Podatki o povprečnih maksimalnih in minimalnih temperaturah po mesecih nam povedo več kot zgolj podatki o povprečnih temperaturah, saj iz njih vidimo, kakšen je značilen dnevni potek temperature v kakem kraju. Oglej si grafe poteka temperatur na Kredarici, v Portorožu in v Murski Soboti. Odgovori na vprašanja.
a) V katerem kraju so čez vse leto najvišje in v katerem najnižje temperature?
kn
b) V katerem kraju so največje razlike med povprečnimi maksimalnimi in minimalnimi temperaturami po mesecih? Navedi razloge za to.
c) V katerem kraju zimske temperature niso najnižje januarja, ampak februarja? č) V katerem kraju so povprečne temperature v avgustu najbolj opazno nižje od tistih v juliju? d) V katerem kraju so povprečne temperature v avgustu skoraj enake kot v juliju?
*10. Primerjava temperatur na Kredarici in v Ratečah Rateče, dolinski kraj v bližini planiških velikank, imajo tako kot Kredarica gorsko podnebje, vendar so med krajema opazne precejšnje razlike. Oglej si grafa, ki prikazujeta povprečne maksimalne in minimalne temperature po mesecih v obeh krajih. Odgovori na vprašanja.
5
SLOVENIJA-DZ.qxd
22/5/14
17:00
Page 6
a) Kredarica ima v osnovi precej nižje temperature kot Rateče. Kaj je glavni razlog za to? b) V katerem kraju so precej večje razlike med povprečnimi maksimalnimi in minimalnimi temperaturami?
ar na .c om
c) Povprečne minimalne temperature v Ratečah so poleti za več kot 5°C višje od tistih na Kredarici, pozimi pa so skoraj enake. Kaj je po tvojem mnenju glavni razlog za to?
11. Razporeditev rastlinstva na planini Ovčarija
kn
jig
Slika prikazuje nenavadno razporeditev rastlinstva na planini Ovčarija nad Bohinjskim jezerom. Oglej si sliko in odgovori na vprašanji.
a) Katero rastlinstvo (ruševje, macesni, trava) uspeva na obrobju globeli, katero nekoliko bolj proti središču in katero v samem središču globeli?
6
SLOVENIJA-DZ.qxd
22/5/14
17:00
Page 7
b) Kaj je razlog za takšno razporeditev rastlinstva?
12. Padavine v gorskem podnebju Oglej si graf, ki prikazuje višino padavin v krajih Žaga v Zgornjem Posočju in Šmartno pri Slovenj Gradcu. Odgovori na vprašanja.
ar na .c om
a) Kateri kraj ima čez vse leto več padavin? b) Kaj je osnovni razlog za to?
c) Kateri padavinski režim ima Žaga in katerega Šmartno? Pojasni, po čem si razlikoval padavinska režima.
*13. Padavine v Ratečah, v Seči in v Murski Soboti
Oglej si graf, ki prikazuje povprečne mesečne padavine v krajih A, B in C. Ti kraji so Murska Sobota, Seča (ob morski obali) in Rateče, vendar ne v tem vrstnem redu. Odgovori na vprašanja. a) Kateri kraj (A, B ali C) prejme čez vse leto največ padavin? b) Kateri kraj ima izrazit padavinski
jig
višek poleti? c) Za kateri padavinski režim je to značilno?
kn
č) Katera dva kraja imata padavinski višek jeseni? d) Za kateri padavinski režim je to značilno?
e) Kateri od teh krajev je Seča? f) Kateri od teh krajev je Murska Sobota? g) Kateri od teh krajev so Rateče?
14. Povprečno mesečno število dni s sneženjem Oglej si graf, ki prikazuje povprečno mesečno število dni s sneženjem v krajih A, B in C. Ti kraji so Kredarica, Ljubljana in Rateče, vendar ne v tem vrstnem redu. Odgovori na vprašanja.
7
SLOVENIJA-DZ.qxd
22/5/14
17:00
Page 8
a) Kateri kraj (A, B ali C) ima čez leto največ dni s sneženjem? b) Kateri kraj je na drugem mestu glede števila dni s sneženjem v januarju? c) Kateri kraj je na drugem mestu glede števila dni s sneženjem čez
ar na .c om
vse leto? č) Kateri od teh krajev je Ljubljana?
d) Kateri od teh krajev je Kredarica? e) Kateri od teh krajev so Rateče?
*15. Klimogrami petih krajev iz treh podnebnih tipov
jig
Kraji Murska Sobota, Uršlja gora, Portorož, Rateče in Kočevje so na padavinski karti označeni s črkami A, B, C, Č in D, vendar ne po tem vrstnem redu. Pozorno si oglej posamezne klimograme in na prazno črto pod vsakim napiši ime kraja. Pomagaj si tako, da pri posameznem klimogramu ne ugotavljaš le podnebnega tipa, ampak tudi padavinski režim.
C
D
kn
Č
B A 8
22/5/14
17:01
Page 9
ar na .c om
SLOVENIJA-DZ.qxd
16. Prsti iz različnih delov Slovenije
Oglej si slike posameznih prsti in odgovori na vprašanja. a) Kako imenujemo prst na sliki 1, značilno za živoskalno osnovo iz trdih apnencev in dolomitov na kraških hribovjih in planotah? (Na karti prsti v učbeniku na str. 34 je še posebej dobro zastopana v južni Sloveniji.)
1
b) Ali na takšni prsti povečini uspevajo njivske kulturne rastline ali gozdovi?
2
jig
c) Kako imenujemo prst na sliki 2, ki jo najdemo na barjih?
kn
č) Kakšne rastline najraje uspevajo na takšni prsti?
d) Kako imenujemo prst na sliki 3, značilno za karbonatne nanose iz proda in peska v Ljubljanski kotlini?
3
e) Ali je ta prst bolj ali manj primerna za poljedelstvo kot prst na sliki 1? f) Ali je ta prst bolj ali manj primerna za poljedelstvo kot prst na sliki 2?
9