Rokusova zgodovina 2010/11

znanje nas dela velike

ŠOLSKO LETO 2010/11

Rokusova

zgodovina V OSNOVNI ŠOLI

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST 6 u čb

en i

k za

zgo

d ov

ino

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST delo

Hel en

za 6

aV erd ev

. ra

z re

do

sno

v ne

š ol

v ni

zve

z ek

za z

go d

ov i

Hel en

no

za 6

aV erd ev

. ra

z re

e

EKOLOŠ KOLOŠKO OŠKO GRADIV GR RADIVO

do

sno

v ne

6

šole

EKOLOŠ KOLOŠKO OŠKO GRADIV GR RADIVO

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

Raziskujem preteklost

8

2.

IZDAJA

Raziskujem preteklost

UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

8

2.

IZDAJA

Drage kolegice, dragi kolegi!

Učitelji, ki poučujemo zgodovino, z velikim zanimanjem spremljamo razvoj sodobnih didaktičnih pristopov. Pri poučevanju zgodovine postajajo čedalje pomembnejši pristopi, ki učencem z raziskovalnim učenjem omogočajo poglabljanje in razširjanje znanja o vsakdanjem življenju, delu in miselnosti ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih in o vzrokih za njihovo spreminjanje. Ti pristopi poudarjajo uporabo zgodovinskih virov in literature, da bi učenci razvili spretnost preproste uporabe zgodovinskih raziskovalnih metod.

Učitelji potrebujemo le še dobro didaktično gradivo, ki bi nam pomagalo učne ure oblikovati dinamično in aktualno ter z aktivnim vključevanjem učencev.

V Založbi Rokus Klett smo se že pred leti odločili, da učiteljem zgodovine pomagamo pri sodobnem poučevanju zgodovine, zato smo pripravili učbeniške komplete za zgodovino z naslovom Raziskujem preteklost. Še posebno smo se potrudili, da bi ponudili obilo idej in zamisli za oblikovanje učne ure.

Pripravili smo tudi letne in dnevne učne priprave, ki so dostopne na spletni strani www.devetletka.net.

Kaj je novo? Že v lanskem šolskem letu smo posodobili učni komplet za 7. razred, v letošnjem pa tudi komplet za 8. razred. Prepričana sem, da vam bosta posodobljeni izdaji všeč in da se boste odločili za njuno uporabo. Prenovo kompletov za 6. in 9. razred bomo nadaljevali v naslednjem šolskem letu.

Novost je tudi prvi interaktivni učbenik Raziskujem preteklost za 7. razred, ki bo namenjen delu z računalnikom in projektorjem ali z interaktivno tablo.

Na voljo bo že jeseni letos, za preostale razrede pa v naslednjih šolskih letih.

Vabim vas, da prelistate katalog in naše učbeniške komplete. Ne bodo vas pustili ravnodušne.

mag. Jelka Razpotnik, urednica d za zgodovino d Založba Rokus Klett, d.o.o.

Učbeniški komplet Raziskujem preteklost 9 je prejel bronasto nagrado Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG) za leto 2006.

Združenje EEPG vsako leto podeljuje nagrade in priznanja za najboljše evropske učbeniške komplete.

S E S TAV N I D E L I U Č B E N I Š K I H K O M P L E T O V

Raziskujem preteklost 6

Avtorica: Helena Verdev

Zgodovina za 6. razred:

u na priprava PRIPRAVA ZA U NO

URO 1

_________ Razred: ____________________ _________ Datum: ____________________ Vzgojno-izobra evalni

cilji:

U na tema: spoznajmo zgodovino Ostanki preteklosti: Glavni: pouka zgodovine in u enec pozna cilje vede. zna ilnosti zgodovinske

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST učbe

nik

za zg

odov

Hel

ino

za 6.

razr

ed

osno

ena

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST delo

Ver dev

vne

6

vni

zvez

ek za

zgod

ovin

šole

Hel

o za

6. ra

zred

osno

ena

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST

prir

Ver dev

vne

6

očni

k za

učite

lje

za zg

odov

Hel

ino

šole

za 6.

razr

ed

osno

ena

RAZ I PRESKUJE TEK M LO S T preteklosti/zgodovine

rešit

Delovni: a o na arjaj U ne oblike: odgovar a o in odgovarjajo komunicirajo - u enci komuniciraj ontalna, , individualna ffrontalna, fr vpra anja, e o razli ne tipe nalog, janja razli nih re ujej - re ujejo a l uporabl e o sposobnost uporabljanja i ej razvij - razvijejo i v njih f macij infor informacij virov in razbiranja U ne metode: razgovora, metoda metoda razlage, metoda metoda dela z i e, demonstracij slikovne demonstracije, metoda dela s zgodovinskim besedilom, slikovnometoda • zna 11.–12. Kako je Napoleon opisati spremembe, slikovnim gradivom, ki jih povzroèila francoska ustvaril izdelkov Uèenec: evropski imperij f nih grafi nih grafi revolucija.

ve na

log

iz de

lovn

U na sredstva: • opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, • Napoleonov kodeks - delovni zvezek• opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in • celinska zapora • pozna glavne vzroke jih vrednoti, - u benik in posledice napoleonskih vojn, Doma e delo: • s pomoèjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, taktiko, naèin vojskovanja in • navede tri usodne Ljubljana, 2008. napake Napoleona Rokus-Klett, in zna za 6. razred, 13. Kako je francoska Literatura: usodne. pojasniti, zakaj so Ljubljana, preteklost 6: u benik bile zanj revolucija k za 6 razred Rokus-Klett, Uèenec: V d Raziskujem i odmevala v slovenskih deželah • ve, kdo in zakaj se je navduševal • Ilirske province Slovenskem, nad francosko revolucijo na • Kraljestvo Ilirija • poznajo dežele, ki so • našteje in vrednoti bile del Ilirskih provinc, spremembe, ki so jih uvedli Francozi provinc.

14. Kako je dunajski v èasu Ilirskih kongres Uèenec: preuredil Evropo • ve, zakaj so se evropski vladarji • dunajski kongres zbrali na Dunaju njihov namen, in kakšen je bil • restavracija • razloži, kako se je spremenil • legitimizem evropski kongresu, zemljevid po dunajskem • sveta aliansa • opiše spremembe, Uèna tema: ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.

EVROPA IN

Ver dev

vne

Delni: zgodovina, pozna kajj prou uje - poz - pojasni pomen poznavanja

U na enota: zgod Kaj u i zgodovina

6

šole

ega

zvez

ka za

6. ra

zred os

novn

6

e šo

lee

SVET V PRVI POLOVICI Skupaj: 14 ur 19. STOLETJA LITERATURA:

• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, • Edward de Bono, 1995.

Heureka: ƒ Alan Bullock, Zgodovina: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, od zaèetkov civilizacije Ljubljana, 1978. ƒ Fernand Braudel, do danes, Mladinska Strukture vsakdanjega knjiga, Ljubljana, ƒ Pierre Courthion, 1968.

Impresionisti, Didakta, življenja: mogoèe in nemogoèe, II, ŠKUC, Radovljica, Ljubljana, 1988.

• Janez Cvirn, Andrej Studen, Ko vihar dirjajo 1992. železnice v 19. stoletju, hlaponi. K socialni Radio Slovenija, III. in kulturni zgodovini • Dokumenti slovenstva, program, Ljubljana 2001.

Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.

Učbenik 70 strani, 6 zemljevidov, 136 ilustracij in fotografij

Delovni zvezek 40 strani, 105 ilustracij in fotografij

Priročnik za učitelje

Raziskujem preteklost 7

Letno in dnevne priprave, priročnik za učitelje v e-obliki, rešitve nalog iz delovnega zvezka ter elektronske prosojnice najdete na www.devetletka.net.

Avtorja: mag. Jelka Razpotnik in Damjan Snoj Zgodovina za 6. razred:

u na priprava PRIPRAVA ZA U NO

URO 1

_________ Razred: ____________________ _________ Datum: ____________________ Vzgojno-izobra evalni

cilji:

U na tema: spoznajmo zgodovino Ostanki preteklosti: Glavni: pouka zgodovine in u enec pozna cilje vede. zna ilnosti zgodovinske

RAZ I PRESKUJE TEK M LO S T

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST

Delni: kajj prou uje zgodovina, po - pozna - pojasni pomen poznavanja

U na enota: zgod Kaj u i zgodovina

preteklosti/zgodovine

Delovni: a o na arjaj odgovar a o in odgovarjajo komuniciraj - u enci komunicirajo vpra anja, e o razli ne tipe nalog, janja razli nih re ujej - re ujejo abll uporabl e o sposobnost uporabljanja i ej razvij - razvijejo i v njih f macij infor informacij virov in razbiranja

U ne oblike: ontalna, , individualna ffrontalna, fr

novo 2010

prenova 2009

U ne metode: razgovora, metoda metoda razlage, metoda metoda dela z i e, demonstracij slikovne demonstracije, metoda dela s zgodovinskim besedilom, slikovnometoda • zna 11.–12. Kako je Napoleon opisati spremembe, slikovnim gradivom, ki jih povzroèila francoska ustvaril izdelkov Uèenec: evropski imperij f nih grafi nih grafi revolucija.

U na sredstva: • opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, • Napoleonov kodeks - delovni zvezek• opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in • celinska zapora • pozna glavne vzroke jih vrednoti, - u benik in posledice napoleonskih vojn, Doma e delo: • s pomoèjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, taktiko, naèin vojskovanja in • navede tri usodne Ljubljana, 2008. napake Napoleona Rokus-Klett, in zna za 6. razred, 13. Kako je francoska Literatura: usodne. pojasniti, zakaj so Ljubljana, preteklost 6: u benik bile zanj revolucijad Raziskujem k a 6 razred Rokus-Klett, Uèenec: odmevala v slovenskih deželah • ve, kdo in zakaj se je navduševal • Ilirske province Slovenskem, nad francosko revolucijo na • Kraljestvo Ilirija • poznajo dežele, ki so • našteje in vrednoti bile del Ilirskih provinc, spremembe, ki so jih uvedli Francozi provinc.

14. Kako je dunajski v èasu Ilirskih kongres Uèenec: preuredil Evropo • ve, zakaj so se evropski vladarji • dunajski kongres zbrali na Dunaju njihov namen, in kakšen je bil • restavracija • razloži, kako se je spremenil • legitimizem evropski zemljevid kongresu, po dunajskem • sveta aliansa • opiše spremembe, Uèna tema: ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.

EVROPA IN

rešit

ve na

log

iz de

lovn

ega

zvez

ka za

6. ra

zred os

novn

učbe

6

e šo

le

nik

za zg

odov

ino

za 7.

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST

prir

Jelk Da a Raz mja pot n Sno nik j

razr

ed

osno

vne

7

očni

k za

učite

lje

za zg

odov

ino

za 7.

Jelk Da a Raz mja pot n Sno nik j

razr

ed

šole

osno

vne

7

šole

SVET V PRVI POLOVICI Skupaj: 14 ur 19. STOLETJA LITERATURA:

• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, • Edward de Bono, 1995.

Heureka: ƒ Alan Bullock, Zgodovina: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, od zaèetkov civilizacije Ljubljana, 1978. ƒ Fernand Braudel, do danes, Mladinska Strukture vsakdanjega knjiga, Ljubljana, ƒ Pierre Courthion, 1968.

Impresionisti, Didakta, življenja: mogoèe in nemogoèe, II, ŠKUC, Radovljica, Ljubljana, 1988.

• Janez Cvirn, Andrej Studen, Ko vihar dirjajo 1992. železnice v 19. stoletju, hlaponi. K socialni Radio Slovenija, III. in kulturni zgodovini • Dokumenti slovenstva, program, Ljubljana 2001.

Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.

Učbenik 140 strani, 16 zemljevidov, 264 ilustracij in fotografij

Delovni zvezek 104 strani, 24 zemljevidov, 160 ilustracij in fotografij

I t kti i učbenik Interaktivni čb ik Že avgusta 2010

Učbenik 144 strani, 13 zemljevidov, 220 ilustracij in fotografij

Letno in dnevne priprave, priročnik za učitelje v e-obliki, rešitve nalog iz delovnega zvezka ter elektronske prosojnice najdete na www.devetletka.net.

V nastajanju je tudi prvi oblikovno in slogovno prilagojen učbenik z računalniško zgoščenko za otroke s posebnimi potrebami, ki bo na voljo že avgusta 2010.

Raziskujem preteklost 8 EKOLOŠ KOLOŠKO OŠKO GRA GRADIVO RADIVO

Delovni zvezek 80 strani, 16 zemljevidov, 120 ilustracij in fotografij

Priročnik za učitelje 116 strani

Dosedanja izdaja bo še vedno na voljo. Njena potrditev bo veljala brez omejitev, razen če pride do spremembe učnega načrta. V tem primeru bo potrditev veljala še dve leti po objavi spremembe.

Avtorji: Anita Mirjanič, mag. Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

EKOLOŠK KOLOŠKO ŠKO GRA GRADIVO RADIVO

Zgodovina za 6. razred:

u na priprava PRIPRAVA ZA U NO

URO 1

_________ Razred: ____________________ _________ Datum: ____________________ Vzgojno-izobra evalni

cilji:

U na tema: spoznajmo zgodovino Ostanki preteklosti: Glavni: pouka zgodovine in u enec pozna cilje vede. zna ilnosti zgodovinske

RAZ I PRESKUJE TEK M LO S T

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST

Delni: kajj prou uje zgodovina, po - pozna - pojasni pomen poznavanja

U na enota: zgod Kaj u i zgodovina

preteklosti/zgodovine

Delovni: a o na arjaj odgovar a o in odgovarjajo komuniciraj - u enci komunicirajo vpra anja, e o razli ne tipe nalog, janja razli nih re ujej - re ujejo abll uporabl e o sposobnost uporabljanja vi ej razvij - razvijejo i v njih f macij infor informacij virov in razbiranja

U ne oblike: ontalna, , individualna ffrontalna, fr

Anita Mirjanić, Mirjanić Jelka Jelka Razpotnik, Razpotnik Damjan Snoj, Helena VVerdev in Anka Zuljan

R ik j Raziskujem preteklost

8

2.

IZDAJA

Raziskujem preteklost

UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Učbenik 152 strani, 25 zemljevidov, 232 ilustracij in fotografij

8

prir

U ne metode: razgovora, metoda metoda razlage, metoda metoda dela z i e, demonstracije, slikovne demonstracij metoda dela s zgodovinskim besedilom, slikovnometoda • zna 11.–12. Kako je Napoleon opisati spremembe, slikovnim gradivom, ki jih povzroèila francoska ustvaril izdelkov Uèenec: evropski imperij f nih grafi nih grafi revolucija.

U na sredstva: • opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, • Napoleonov kodeks - delovni zvezek• opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in • celinska zapora • pozna glavne vzroke jih vrednoti, - u benik in posledice napoleonskih vojn, Doma e delo: • s pomoèjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, taktiko, naèin vojskovanja in • navede tri usodne Ljubljana, 2008. napake Napoleona Rokus-Klett, in zna za 6. razred, 13. Kako je francoska Literatura: usodne. pojasniti, zakaj so Ljubljana, preteklost 6: u benik bile zanj revolucija za 6. razred, Rokus-Klett, Uèenec: odmevala v slovenskih H Verdev, Raziskujem kl t 6: delovni zvezek deželah • ve, kdo in zakaj se je navduševal • Ilirske province Slovenskem, nad francosko revolucijo na • Kraljestvo Ilirija • poznajo dežele, ki so • našteje in vrednoti bile del Ilirskih provinc, spremembe, ki so jih uvedli Francozi provinc.

14. Kako je dunajski v èasu Ilirskih kongres Uèenec: preuredil Evropo • ve, zakaj so se evropski vladarji • dunajski kongres zbrali na Dunaju njihov namen, in kakšen je bil • restavracija • razloži, kako se je spremenil • legitimizem evropski zemljevid kongresu, po dunajskem • sveta aliansa • opiše spremembe, Uèna tema: ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.

EVROPA IN

rešit

prenova 2010 2.

ve na

log

iz de

lovn

ega

zvez

ka za

6. ra

zred os

novn

6

e šool lee

očni

k za

učite

lje

za zg

odov

ino

za 8.

An ita Jelk Mirja nić Da a Raz mja pot Helen n Sno nik j a An ka Zu Verdev ljan

razr

ed

osno

vne

8

šole

SVET V PRVI POLOVICI Skupaj: 14 ur 19. STOLETJA LITERATURA:

IZDAJA

• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, • Edward de Bono, 1995.

Heureka: ƒ Alan Bullock, Zgodovina: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, od zaèetkov civilizacije Ljubljana, 1978. ƒ Fernand Braudel, do danes, Mladinska Strukture vsakdanjega knjiga, Ljubljana, ƒ Pierre Courthion, 1968.

Impresionisti, Didakta, življenja: mogoèe in nemogoèe, II, ŠKUC, Radovljica, Ljubljana, 1988.

• Janez Cvirn, Andrej Studen, Ko vihar dirjajo 1992. železnice v 19. stoletju, hlaponi. K socialni Radio Slovenija, III. in kulturni zgodovini • Dokumenti slovenstva, program, Ljubljana 2001.

Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.

Letno pripravo, priročnik za učitelje v e-obliki in rešitve nalog iz delovnega zvezka najdete na www.devetletka.net.

Delovni zvezek 100 strani, 19 zemljevidov, 120 ilustracij in fotografij

Učbenik 176 strani, 29 zemljevidov, 278 ilustracij in fotografij

Delovni zvezek 152 strani, 19 zemljevidov, 120 ilustracij in fotografij

Priročnik za učitelje 192 strani

Dosedanja izdaja bo še vedno na voljo. Njena potrditev bo veljala brez omejitev, razen če pride do spremembe učnega načrta. V tem primeru bo potrditev veljala še dve leti po objavi spremembe.

Raziskujem preteklost 9

Avtorja: mag. Jelka Razpotnik in Damjan Snoj

Zgodovina za 6. razred:

u na priprava PRIPRAVA ZA U NO

URO 1

_________ Razred: ____________________ _________ Datum: ____________________ Vzgojno-izobra evalni

RA Z PR ISKU ET JEM EK LO ST prir očni k

za

učit elje za

zgod ov

Glavni: pouka zgodovine in u enec pozna cilje vede. zna ilnosti zgodovinske

Delni: kajj prou uje zgodovina, po - pozna - pojasni pomen poznavanja preteklosti/zgodovine

Delovni: a o na varjaj odgovar a o in odgovarjajo komuniciraj - u enci komunicirajo vpra anja, e o razli ne tipe nalog, janja razli nih re ujejo - re ujej abl uporabl e o sposobnost uporabljanja i ej razvijejo - razvij i v njih f macij informacij infor virov in razbiranja

U ne oblike: ontalna, , individualna ffrontalna, fr

U ne metode: razgovora, metoda metoda razlage, metoda metoda dela z i e, demonstracij slikovne demonstracije, metoda dela s zgodovinskim besedilom, slikovnometoda • zna 11.–12. Kako je Napoleon opisati spremembe, slikovnim gradivom, ki jih povzroèila francoska ustvaril izdelkov Uèenec: evropski imperij f nih grafi nih grafi revolucija.

U na sredstva: • opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, • Napoleonov kodeks - delovni zvezek• opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in • celinska zapora • pozna glavne vzroke jih vrednoti, - u benik in posledice napoleonskih vojn, Doma e delo: • s pomoèjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, taktiko, naèin vojskovanja in • navede tri usodne Ljubljana, 2008. napake Napoleona Rokus-Klett, in zna za 6. razred, 13. Kako je francoska Literatura: usodne. pojasniti, zakaj so Ljubljana, preteklost 6: u benik bile zanj revolucija ek za 6 razred, Rokus-Klett, Uèenec: i odmevala v slovenskih H V dev Raziskujem deželah • ve, kdo in zakaj se je navduševal • Ilirske province Slovenskem, nad francosko revolucijo na • Kraljestvo Ilirija • poznajo dežele, ki so • našteje in vrednoti bile del Ilirskih provinc, spremembe, ki so jih uvedli Francozi provinc.

14. Kako je dunajski v èasu Ilirskih kongres Uèenec: preuredil Evropo • ve, zakaj so se evropski vladarji • dunajski kongres zbrali na Dunaju njihov namen, in kakšen je bil • restavracija • razloži, kako se je spremenil • legitimizem evropski zemljevid kongresu, po dunajskem • sveta aliansa • opiše spremembe, Uèna tema: ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.

EVROPA IN

rešit

9. ra

zred

RAZ I PRESKUJE TEK M LO S T U na enota: zgod Kaj u i zgodovina

Jeri Hel ca Do Da ena Pačbnik, mja nik An An ka n Sno , Jelk ita Mir Zul j, jan Helenaa Raz janič, pot Ver nik dev , ,

ino za

cilji:

U na tema: spoznajmo zgodovino Ostanki preteklosti:

osno vne šole

ve na

log

iz de

lovn

ega

zvez

ka za

6. ra

zred os

novn

6

e šo

lee

SVET V PRVI POLOVICI Skupaj: 14 ur 19. STOLETJA LITERATURA:

• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, • Edward de Bono, 1995.

Heureka: ƒ Alan Bullock, Zgodovina: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, od zaèetkov civilizacije Ljubljana, 1978. ƒ Fernand Braudel, do danes, Mladinska Strukture vsakdanjega knjiga, Ljubljana, ƒ Pierre Courthion, 1968.

Impresionisti, Didakta, življenja: mogoèe in nemogoèe, II, ŠKUC, Radovljica, Ljubljana, 1988.

• Janez Cvirn, Andrej Studen, Ko vihar dirjajo 1992. železnice v 19. stoletju, hlaponi. K socialni Radio Slovenija, III. in kulturni zgodovini • Dokumenti slovenstva, program, Ljubljana 2001.

Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.

Učbenik 169 strani, 26 zemljevidov, 238 ilustracij in fotografij

Delovni zvezek 155 strani, 23 zemljevidov, 228 ilustracij in fotografij

DVD

Priročnik za učitelje 184 strani

Letno pripravo, priročnik za učitelje v e-obliki in rešitve nalog iz delovnega zvezka najdete na www.devetletka.net.

Z A S N O VA U Č B E N I Š K I H K O M P L E T O V

RAZ I RAZ PRESKUJEM ISKU TEK PRE JEM LOST TEK 6 LO S T6 delov

učben

Učbeniške komplete Raziskujem preteklost smo razvili z ekipo izkušenih učiteljev. Vanje so vključena spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Avtorji so se potrudili, da so kompleti oblikovani nazorno in privlačno – skratka tako, da učiteljem zgodovine pomagajo pri uvajanju sodobnih pristopov v razredu in prihranijo veliko časa, sicer namenjenega pripravi učnih ur.

ik za

ni zv

zgod

ezek

za zg

Helen a

odov

ino za

6. ra

Helen a

ovin

o za

6. ra

zred

osnov

zred

Verde v

ne šo

prenova 2009

Verde v

osnov vn ne šo

le

le

EKOLO KOLOŠKO OŠKO GRA GRADIV RADIVO

8

EKOLO KOLOŠKO OŠKO GR GRADIVO GRADIV

• Omogočajo aktivno učenje in kritično razmišljanje.

Kompleti učencem ponujajo razumljivo besedilo z mnogimi dodatnimi rubrikami in informacijami (Aktualno, Portret osebnosti, Ali veš?), ki omogočajo aktualizacijo pri pouku, vživljanje v določeno zgodovinsko obdobje ali dopolnilo k vodilnemu besedilu. Delovni zvezek lahko uporabimo kot delovne liste pri pouku, v katere učenci neposredno vpisujejo svoje ugotovitve. Miselni vzorci in avtentične naloge učencem ponujajo možnosti za učinkovito ponavljanje snovi.

• Omogočajo problemski pristop in raziskovalno učenje.

Z uvajanjem ključnih vprašanj v naslovu učbeniki vzbujajo radovednost učencev, ob pomoči virov pa lahko učenci samostojno odkrivajo določeno zgodovinsko obdobje in poiščejo odgovor na določeno ključno vprašanje.

• Ponujajo bogate možnosti za delo s slikovnimi, pisnimi in avdiovizualnimi viri.

V učbeniku, delovnem zvezku in priročniku se nahaja veliko spletnih naslovov, ki učencem ponujajo zanimive predstavitve zgodovinskih vsebin, ter navedbe pisnih in avdiovizualnih virov.

• Omogočajo širok pregled in razumevanje dogajanja v preteklosti.

Kompleti poleg politične poudarjajo tudi gospodarsko, družbeno in kulturno zgodovino ter predstavljajo teme, ki do sedaj niso bile deležne večje pozornosti (npr. zgodovina žensk). Učenci se tako seznanijo z različnimi pogledi na določeno zgodovinsko dogajanje in ob tem gojijo spoštovanje do različnosti v svetu.

• Spodbujajo sodoben tematski pristop.

Vsako poglavje predstavlja eno zaokroženo celoto – temo v določenem kronološkem zaporedju.

8 NIK

Glavne značilnosti učbeniških kompletov:

prenova 2010

Raziskujem preteklost Raziskujem preteklost 8

8

2.

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

DELOVNI ZVEZEK

ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

IZDAJA

2.

IZDAJA

UČBENIK ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Posodobljene izdaje za 7. in 8. razred V Založbi Rokus Klett smo prenovljene učbenike in delovne zvezke Raziskujem preteklost 7 in 8 preuredili po sodobnih didaktičnih načelih in sicer smo: • poenostavili in preoblikovali vsebino, • v določenem zaporedju vključili obvezne in izbirne vsebine, • aktualizirali zgodovinska spoznanja, saj s tem učence usposabljamo za aktivno in kritično dojemanje sodobnega sveta, • vključili vprašanja in naloge za ponavljanje, s katerimi bodo učenci lahko pridobili vseživljenjsko znanje oziroma veščine ter imeli možnost (samo)preverjanja usvojenega znanja.

Dosedanje izdaje za 7. in 8 razred bodo še vedno na voljo. j

RA ZI PRESKUJ TEK EM LO ST učbe

nik

za zg

odov

ino

za 7.

Jelk Dam a Raz jan potnik Sno j

razr

ed

osno

vne

7

šole

GLAVNE IDEJE Kako dobimo električno energijo Zakaj pravimo nafti »črno zlato« Kaj je atomska energija KLJUČNE BESEDE električna energija nafta atomska energija

Da je nafta koristno gorivo, so vedeli Kitajci že pred 1000 leti.

Njena množična uporaba pa se je začela pred okoli 100 leti (v drugi polovici 19. stoletja). Povezana je bila z izumom motorja na notranje izgorevanje, ki je poganjal še en pomemben izum iz tega časa – avtomobil. Avtomobili so bili vse do pred 60 leti predvsem prestiž bogatih.

Kako dobimo električno energijo steklo

Za delovanje parnih strojev so morali zagotoviti veliko premoga, zato so izumitelji iskali nove načine pridobivanja energije.

Desetletja so v laboratorijih delali poskuse z elektriko in njenim prenosom.

nitka

Pred okoli 150 leti (v drugi polovici 19. stoletja) so izdelali električni generator, ki je mehanično energijo pretvoril v elektriko.

Ko pa je ameriški znanstvenik Thomas Alva Edison izumil žarnico, se je uporaba elektrike zelo razširila. Žarnica je električno energijo pretvorila v svetlobo in toploto.

grlo z navojem

navoj

V žarnici je tanka nitka iz volfama. Žica pri prehodu električnega toka zažari. Da žareča nitka ne bi pregorela, je steklena bučka napolnjena s plinom brez kisika ali pa je zrak izsesan.

Iskanje novih virov energije v moderni dobi

Zakaj pravimo nafti »črno zlato«

Iskanje novih virov energije v moderni dobi

Konec 19. stoletja so v Veliki Britaniji in ZDA postavili prve hidroelektrarne. V njih dobimo električno energijo s pomočjo vode.

Voda s svojim padcem poganja turbine, le-te pa poganjajo generatorje, ki proizvajajo elektriko. Elektriko razpošiljajo do domov in tovarn z uporabo transformatorjev. Danes v Sloveniji in svetu električno energijo pridobivamo največ iz hidroelektrarn, termoelektrarn in jedrskih elektrarn.

Elektrika se je hitro uveljavila v vsakdanjem življenju. Njena uporaba je močno vplivala na delo, način preživljanja prostega časa, komunikacije. Pojavili so se prvi gospodinjski aparati (hladilnik, pralni stroj, sesalec …), radio in televizija.

Črpanje nafte v zadnjih 50 letih stalno narašča. Zaradi njenega velikega pomena jo imenujemo »črno zlato«. Lahko rečemo, da nafta kroji svetovno politiko in cene. Padec proizvodnje nafte (zaradi vojn ali drugih problemov držav, ki proizvajajo nafto) vpliva na dvig svetovnih cen in s tem na gospodarstvo vsega sveta.

NAFTA •Tekočina, nastala v zemeljski notranjosti iz rastlinskih in živalskih organizmov, •dobimo jo z globinskim vrtanjem v zemeljsko površje na kopnem ali na morju ter predelujemo v rafinerijah, •danes je glavno pogonsko sredstvo, saj iz nje dobimo bencin, ki je zelo vnetljiva in hlapljiva tekočina, •iz nafte pridobivamo tudi dizelsko gorivo, kurilno olje in različna maziva, •je pomembna surovina v kemični industriji, •je lažja od vode.

Največja nahajališča nafte so ob Perzijskem zalivu (Kuvajt, Irak, Iran, v Savdski Arabiji), Venezueli, ZDA, Kanadi, ob Mehiškem zalivu in v Severnem morju. V Sloveniji so nekdaj črpali nafto v Prekmurju.

Kaj je atomska energija Uporaba atomske energije se je začela po drugi svetovni vojni, sredi 20. stoletja. Jedrsko energijo dobijo s posebnim postopkom, v katerem razcepijo težka radioaktivna atomska jedra. Najprej se je uporabljala le v vojaške namene (bombe), kasneje tudi za proizvodnjo elektrike.

Prva jedrska elektrarna je začela delovati pred 60 leti. Danes jedrska energija na svetu predstavlja velik delež proizvedene energije.

Mnoge države pa so se jedrskim elektrarnam odpovedale. Jedrska energija sicer velja za neomejen in »čisti vir« energije. Vendar pa za seboj pušča nevarne in težko razgradljive radioaktivne odpadke.

Gradivo za učitelje

ALI VEŠ?

– Da so električno energijo na začetku imenovali »beli premog«, – da so radio najprej imenovali »brezžični telegraf«, – da se je Nikola Tesla, eden prvih izumiteljev na področju elektrotehnike, pred 150 leti rodil v današnji Hrvaški, – da danes proizvajajo tudi avtomobile na električni pogon, – da je Savdska Arabija največja proizvajalka nafte na svetu.

HIDROELEKTRARNA

TERMOELEKTRARNA

JEDRSKA ELEKTRARNA

• Električno energijo pridobivajo • Najbolj razširjen tip elektrarn s sežiganjem premoga, nafte ali na svetu. Proizvedejo eno petino zemeljskega plina.

(21,6 %) vse energije na svetu.

• Iz termoelektrarn v Sloveniji • V Sloveniji danes pridobimo iz pridobimo skoraj polovico hidroelektrarn četrtino (24,5 %) (43 %) električne energije. električne energije.

• Na svetu danes pridobimo del (15,7 %) energije iz jedrskih elektrarn.

• Edina jedrska elektrarna v Sloveniji v Krškem pridela četrtino (24 %) slovenske energije.

PONOVIMO 1. Kateri novi viri energije so se pojavili v 19. in 20. stoletju?

2. Za kaj uporabljamo nafto?

3. Ali se atomska energija še vedno uporablja v vojne namene?

PREMISLI

Prvi avtomobil ni bil podoben današnjemu. Izumitelja Benz in Daimler sta namreč za svoje prvo vozilo (na sliki) uporabila kočijo, na katero sta pritrdila motor in ga povezala z lučmi in sklopko.

POJMI ATOM – najmanjši del snovi RADIOAKTIVNOST – sevanje, ki nastane ob razpadu nestabilnih atomov TURBINA – stroj, ki proizvaja mehansko energijo VOLFRAM – kemični element (W), težka kovina

1. Ali je nafta danes drago gorivo?

42

43

6. razred 6 d GLAVNE IDEJE Napredek znanosti V zahodni Evropi so nastale univerze Kako raznolika je bila kultura Katedrale – božja mesta

Kako se je razvijala evropska kultura

KLJUČN BESEDE KLJUČNE zahodnoevrops univerze zahodnoevropske vite viteška kultura romanika gotika

prenova 2009

Napredek znanosti

Ilustracija iz 13. stoletja prikazuje zdravnika, ki se pripravlja na preprosto operacijo. Pacient je privezan, saj niso uporabljali anestetika.

Bolni človek na sliki je poiskal pomoč zdravnika.

ALI VEŠ?

– Da je veljal za največjega matematika v 12. stoletju indijski matematik Bhaskara II., – da je bila najbolj znana evropska zdravilka v 12. stoletju Hildegarda, benediktinka (kasneje razglašena za svetnico), ki je zdravila s pomočjo zdravilnih zelišč, – da so v nekaterih mestih uvedli celo plačilo ženskam, ki so pomagale pri porodih, – da je bilo veliko praznoverja povezanega tudi s porodom; na primer, porodnici so iz lasišča morali odstraniti vse sponke, – da so bile najbolj razširjene bolezni kužne bolezni, na primer gobavost, – da je pomembno mesto med srednjeveškimi zdravili zavzemala krastača, ki so jo posušili na soncu, stolkli in uživali kot prašek, – da so v srednjem veku mnogi neuspešno iskali skrivnostni zaklad–sveti gral, čašo s čudežno močjo, iz katere naj bi pri zadnji večerji pil Jezus.

V srednjem veku je bilo močno prisotno praznoverje, predvsem prepričanje, da obstajajo čarovnice. Ljudje so verjeli, da čarovnice lahko povzročijo bolezen ali naravno nesrečo. Cerkev je celo svetovala različne načine, kako naj bi se ljudje ubranili čarovniških urokov. Največkrat so bile čarovništva obtožene ženske, ki so pripravljale zeliščne napitke in pomagale bolnim.

Da bi obtožene ženske priznale čarovništvo, so jih mučili.

Nasprotno od splošnega prepričanja pa napredek znanosti v srednjem veku ni popolnoma zamrl. Določen napredek so doživele astrologija, astronomija, alkimija (kemija) in medicina.

• Astrologija in astronomija: astronomi so opazovali zvezde in planete, astrologi pa so z njihovo pomočjo napovedovali prihodnost.

• Alkimija: znanje iz alkimije so iz arabskih dežel prinesli križarji. Alkimisti so izvajali preproste poskuse, na primer iz kovin pridobivali rude, preučevali kamenine ali izdelovali zdravilne napitke. Ker se je cerkvi alkimija zdela skrivnostna, saj so alkimisti uporabljali nenavadne formule in simbole, so bile mnoge alkimistične knjige prepovedane.

• Medicina: v mestnih medicinskih šolah (od 13. stoletja dalje) so se študenti učili ugotavljati različne bolezni s pomočjo urina in kako vzdrževati primerno higieno. Preučevanje človeškega telesa je bilo prepovedano, zato kirurgija ni napredovala. Opravljali so le manjše operacije, na primer operacije oči, pri čemer pa je operacija uspela le pri polovici primerov. Puljenje zob so opravljali brivci. Moški niso smeli pregledovati in zdraviti žensk. Zelo aktivne v medicini so bile ženske, vendar so delovale le v krogu svoje družine oziroma sosedstva. Največkrat so bile babice (moški niso smeli biti navzoči pri porodu), nudile so prvo pomoč in izdelovale zdravilne napitke.

V mestih so sčasoma odpirali bolnice (špitale), kjer so poskrbeli za bolne in revne. Na podeželju pa so bili kmetje prepuščeni svoji iznajdljivosti, v kateri so se pogosto obračali na zdravilke in menihe, ki so gojili zelišča.

V zahodni Evropi so nastale univerze Naraščanje mest in trgovine je v zahodni Evropi oživilo zanimanje za znanje in izobraževanje.

Kako se je razvijala evropska kultura

Meščani so potrebovali znanje pisanja, branja in računanja, da so lahko uspešno opravljali meščanske poklice in sestavljali raznovrstne pogodbe. Šolanje so meščani potrebovali v domačem (ljudskem) jeziku, saj so tudi posli potekali v tem jeziku. Sprva so bogati meščani za šolanje svojih otrok najemali zasebne domače učitelje. Pozneje so mesta začela ustanavljati javne mestne šole za dečke, učitelju pa so njegovo delo plačevali.

Do sedaj smo spoznali, da so v antiki obstajale univerze v Atenah in Aleksandriji, v zgodnjem srednjem veku pa v Bizantinskem cesarstvu in Arabski državi.

Zgodovina za 6. razred: u na priprava

Univerza v Oxfordu v Veliki Britaniji velja za eno najstarejših in najuspešnejših univerz na svetu. Predavanja tu naj bi se začela že konec 11. stoletja. V 13. stoletju so zgradili prve univerzitetne zgradbe, imenovane kolidži. Na sliki je eden od kolidžev.

• Predavanja so potekala v latinščini tako, da je profesor bral naglas iz znanstvenega dela ter podajal dodatne razlage, študentje pa so se nato na pamet naučili profesorjevo predavanje.

• Prva univerza v zahodni Evropi je bila ustanovljena v italijanskem mestu Bologna.

Univerze so nato ustanovili še v Parizu (Francija), Oxfordu in Cambridgeu (Anglija), Salernu (Italija), Pragi … Srednjeveške univerze so imele štiri fakultete: teološko, medicinsko, pravno in filozofsko. Študentje so bili sinovi bogatih meščanov, ki so po študiju nadaljevali očetove posle ali se zaposlili v državnih ali cerkvenih uradih.

ALI VEŠ?

– Da naj bi segal začetek univerze v Bologni v leto 1088, – da so študentje na začetku delovanja univerz predavanja poslušali sedeč na tleh, kajti prostora na klopeh je bilo le za nekaj študentov, – da je študij trajal od 5 do 7 let, – da so edini učbenik imeli profesorji, saj so tedaj knjige pisali še na roke in so bile redke, – da so bile te na roko pisane knjige tako dragocene (pomisli, koliko časa je bilo potrebno, da so napisali eno takšno knjigo), da so bile pogosto priklenjene na polico z verigo, – da se študentje niso posvečali le učenosti, temveč so bili znani tudi po veseljačenju in pogosto celo razgrajanju.

Kako raznolika je bila kultura

MEŠČANSKA KULTURA

VITEŠKA KULTURA

LJUDSKA KULTURA

V mestih

Na plemiških gradovih

Na podeželju

• V času sejmov zabavljači (burkeži), igralci in glasbeniki na ulicah, • procesije in verske igre na ulicah ob verskih praznikih (prikazovale so življenje svetnikov), • javna kaznovanja na trgu (tudi usmrtitve), na katerih so kaznovali kršitelje mestnih ali cehovskih pravil.

• Pripovedna poezija (o hrabrih junakih in njihovih pogumnih dejanjih), • ljubezenske pesmi, ki so jih širili trubadurji (potujoči pevci), • gostujoči plesalci in glasbeniki, • viteški turnirji.

• Praznovanja verskih praznikov, • praznovanja v zvezi z letnimi časi in kmečkimi opravili (jurjevanje, pust, kres, kurentovanje), • ljudske pesmi, ljudski plesi, šege.

RP 7 UC 2008 notranjost 103-143 pogl6.indd 124

2/2/09 9:08:45 AM

7. razred 7 d GLAVNE IDEJE Kako so Angleži osvojili Severno Ameriko Kako je izbruhnil upor proti Angležem Američani so se odločili za republiko KLJUČNE BESEDE kolonije vojna za neodvisnost n republika

prenova 2010

Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA Kako so Angleži osvojili Severno Ameriko Severno Ameriko so najprej raziskovali in osvajali Francozi. Leta 1607 so v Severno Ameriko priplule prve angleške ladje. Angleži so svojo prvo postojanko poimenovali Jamestown.

68

V novi državi so bile med prebivalci močno razširjene ideje razsvetljenstva.

Ko so ZDA postale neodvisne so se Američani odločili, da bodo Združene države Amerike skupnost več držav (na začetku trinajst), v kateri bodo države članice ohranile svojo samostojnost.

ZAKONODAJNA OBLAST pripada

• ZDA so postale republika – država, v kateri je bila oblast v rokah državljanov, ki so svoje voditelje izbrali z volitvami.

• Zvezne države so ohranile pravico, da samostojno urejajo notranje zadeve. O obrambi, valuti, trgovini in zunanji politiki je odločala zvezna oblast.

• Oblast na zvezni ravni in ravni posameznih držav je bila ločena na tri veje oblasti: zakonodajno, izvršilno in pravosodno oblast.

Ameriški boj za neodvisnost je močno odmeval v Evropi. V Ameriki so videli nastanek sodobne države, utemeljene na razsvetljenskih idejah.

Enakost pa ni veljala za vse, saj temnopolti sužnji, Indijanci in ženske niso imeli volilne pravice. Kljub temu so ZDA vse bolj postajale obljubljena dežela, kjer ima vsak možnost za lepšo prihodnost in kjer vladata politična svoboda in enakost.

KONGRESU, ki se deli na dva doma: senat in predstavniški dom Določa davke, najema posojila, izreka vojne napovedi.

ª

– Da je Italijan Giovanni da Verrazzano (v službi Francije) prvi priplul v Severno Ameriko (1524), in sicer v zaliv New Yorka, – da so Francozi ameriško ozemlje poimenovali Louisiana po svojem kralju, – da so Angleži naselje Jamestown poimenovali v čast svojega kralja, – da so prvi kolonisti, zlasti Francozi in Nizozemci, živeli v sožitju z Indijanci in so z njimi trgovali (zlasti s krznom); več bojevanja z Indijanci je bilo med angleškimi priseljenci, saj so ti Indijancem jemali zemljo, – da je bil lov na bobre v angleških kolonijah v Severni Ameriki zaradi mode krznenih pokrival tako razširjen, da je ta vrsta skoraj izumrla; za krzno enega bobra si lahko dobil veliko posodo in nekaj tobaka.

Američani so se odločili za republiko

(Deklaracija o neodvisnosti, 1776)

Katere razsvetljenske ideje lahko najdeš v besedilu?

Vsaka država v senat pošlje po dva senatorja.

IZVRŠILNA OBLAST pripada PREDSEDNIKU DRŽAVE, ki predlaga zakone, imenuje vrhovne sodnike, določa ministre, je vrhovni poveljnik oboroženih sil …

SODNA OBLAST pripada

ª

ALI VEŠ?

Četrtega julija 1776 so predstavniki dvanajstih kolonij (trinajsta se jim je pridružila pozneje) podpisali deklaracijo o neodvisnosti, s katero so se kolonije uradno odcepile od Anglije in postale neodvisna država. V tej deklaraciji so bile prvič zapisane razsvetljenske misli o enakosti vseh ljudi in njihovih pravicah.

»Vse ljudi je Stvarnik ustvaril enake in jim dal nekatere neodpravljive pravice, med drugim zlasti pravico do življenja, svobode in iskanja sreče. Vladavine so na svetu zato, da bi zagotovile ljudem te pravice, in vsa upravičena oblast jim izvira le iz soglasnosti tistih, katerim vladajo. Če kakršnakoli oblika vladavine ugonablja te cilje, ima ljudstvo pravico, da jo spremeni ali odpravi, pravico, da si ustanovi novo vladavino in jo utemelji s takimi načeli in ji uredi oblast v takšni obliki, da je kar najbolj primerna za uveljavitev njega varnosti in sreče«.

ª

Kolonije v Severni Ameriki leta 1754 Katere evropske države so si lastile Severno Ameriko sredi 18. stoletja? Kaj pomeni neprilaščeno ozemlje?

Predstavniki vseh trinajstih kolonij so se 1774. leta zbrali v Philadelphiji, kjer so napovedali prekinitev trgovine z Anglijo. Angleška vojska je medtem začela napadati naselja kolonistov. Ti so organizirali svojo vojsko pod poveljstvom Georgea Washingtona. Voditelji kolonistov so bili privrženci razsvetljenstva, zato je vse bolj prevladovalo mnenje, da je upor kolonistov pravičen. Vojna je trajala do leta 1781 in se je končala z zmago kolonistov.

ª

Angleži so ob vzhodni obali Severne Amerike ustanovili trinajst kolonij. Te so bile gospodarsko in politično odvisne od Anglije, ki jim je določala vse višje davke in omejevala njihove pravice. Kolonisti so bili čedalje bolj nezadovoljni, zato se je med Anglijo in kolonijami v šestdesetih letih 18. stoletja začel spor. Angleži so proti kolonijam poslali vojne ladje.

Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA

Kako je izbruhnil upor proti Angležem

ª

V Severno Ameriko je prihajalo vse več priseljencev: • bili so različnih narodnosti; Angleži, Nizozemci, Nemci, Francozi, Skandinavci …, • mnogi so zapustili Evropo zaradi verskega prepričanja, • privlačnost Amerike je bila tudi v njeni družbi, saj tu ni bilo pomembno, kakšnega rodu si, temveč so bili vsi naseljenci v svojih svoboščinah in pravicah enaki.

2. GLAVNI DEL (30 minut) U itelj - ob slikovnem gradivu in tabelski sliki poda razlago: A. KDO USTVARJA ZGODOVINO B. KAJ PROU UJE ZGODOVINA C. ZAKAJ JE POMEMBNO POZNAVANJE ZGODOVINE - vodi u ence skozi re evanje nalog v delovnem zvezku, preverja in popravlja njihove odgovore - preveri, ali so vsi u enci zapisali pravilne re itve 3. ZAKLJU NI DEL (5 minut) U itelj U encem postavi vpra anja za ponovitev: Kako se imenuje oseba, ki prou uje dogajanje v preteklosti?

Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine?

Kdo je bil Herodot?

Kaj zgodovinarju pomaga pri prou evanju preteklosti?

PRIPRAVA ZA U NO URO 1 U enci

- hodijo k tabli in dopisujejo klju ne besede, ki po njihovem definirajo ta pojem - odgovarjajo na u iteljeva vpra anja - sodelujejo v pogovoru

U enci - sodelujejo v razgovoru - razlagajo besedila in slikovno gradivo

- vpisujejo re itve v delovni zvezek

U enci - odgovarjajo na vpra anja

Razred: _____________________________ Datum: _____________________________

U na tema: Ostanki preteklosti: spoznajmo zgodovino

Vzgojno-izobra evalni cilji:

Glavni: u enec pozna cilje pouka zgodovine in zna ilnosti zgodovinske vede.

U na enota: Kaj u i zgodovina

U ne oblike: frontalna, , individualna

U ne metode: metoda razlage, metoda razgovora, metoda slikovne demonstracije, metoda dela z zgodovinskim besedilom, metoda dela s slikovnim gradivom, metoda slikovnografi nih izdelkov U na sredstva: - delovni zvezek - u benik Doma e delo:

Delni: - pozna kaj prou uje zgodovina, - pojasni pomen poznavanja preteklosti/zgodovine

Delovni: - u enci komunicirajo in odgovarjajo na vpra anja, - re ujejo razli ne tipe nalog, - razvijejo sposobnost uporabljanja razli nih virov in razbiranja informacij v njih

Literatura: H. Verdev, Raziskujem preteklost 6: u benik za 6. razred, Rokus-Klett, Ljubljana, 2008.

H. Verdev, Raziskujem preteklost 6: delovni zvezek za 6. razred, Rokus-Klett, Ljubljana, 2008.

Srednjeveška kultura je bila zelo raznolika. Razvijala se je v okviru posameznih družbenih skupin: meščanstva, plemstva in kmetov.

124

2/2/09 9:08:44 AM

Zgodovina za 6. razred: u na priprava

Potek vzgojno-izobra evalne ure 1. UVODNI DEL (10 minut) U itelj UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) - u itelj na tablo zapi e pojem zgodovina - vodi razgovor o zapisanih pojmih

Splošen razcvet mest, ki je prinesel blaginjo, je v 12. stoletju vplival na nastanek univerz tudi v zahodni Evropi. To so bile skupnosti profesorjev in študentov, ki so se sprva srečevali v najetih sobah ali pomožnih prostorih cerkva.

123

RP 7 UC 2008 notranjost 103-143 pogl6.indd 123

Pri razvoju učbeniškega kompleta smo poleg učencev imeli v mislih tudi učitelje in njihovo vsakdanje delo v razredu. Zato smo v sodelovanju z izkušenimi učitelji praktiki razvili številna dodatna gradiva za učitelje, ki so v celoti zbrana na posebni spletni strani www.devetletka.net.

Na spletni strani najdete: • priročnike za učitelje, • letne in dnevne priprave, • elektronske prosojnice, • rešitve nalog iz delovnega zvezka.

VRHOVNEMU SODIŠČU, ki ga sestavlja devet sodnikov, ti pa nadzirajo izvajanje zakonov.

PONOVIMO 1. S kakšnimi težavami so se srečevali prvi kolonisti?

2. Zakaj je bila motivacija ameriških kolonistov v vojni za neodvisnost večja od angleške?

3. Opiši delitev oblasti v ZDA. Kaj je pomenilo, da so bile ZDA republika?

PREMISLI 1. Primerjaj družbeno in politično ureditev ZDA in absolutistične Francije. V čem so bile razlike?

POJMI DEKLARACIJA – javna izjava, razglas o pomembnem vprašanju USTAVA – temeljni zakon države

Iz recenzij Učbenik je odličen: temelji na sodobnih spoznanjih zgodovinske in arheološke stroke, je pregleden in spoznanja oblikuje v zanimive in zabavne podcelote, ki pa ne razbijajo preglednosti. Daje odlično podlago za razumevanje kulture (in s tem razvoja znanosti in civilizacije) na splošno, kar je nujno potrebno pri izobraževanju sodobnega mladega človeka. Avtorja neopazno povezujeta zgodovinska in arheološka dejstva, umetnost in zgodovino religij v neločljivo celoto. dr. Verena Vidrih Perko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Glavna odlika učbenika je njegova praktičnost. Avtorji so maksimalno upoštevali potrebe njegovih neposrednih uporabnikov, se pravi učencev in učiteljev. Z navajanjem ključnih besed na začetku posameznih poglavij že vnaprej usmerjajo pozornost bralcev na temeljne problemske sklope. Med samim tekstom posebej izstopajo besedila v okvirjih, ki poudarjajo bistvo obravnavane tematike. Bolj vedoželjni učenci pa bodo svojo radovednost lahko potešili s prebiranjem rubrike »Ali veš?« Ta rubrika bo pri učencih spodbudila zanimanje za preteklost in jim omogočila vživetje v duha zgodovinskega časa. dr. Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana

Na sliki je prva angleška naselbina v Severni Ameriki Jamestown v Virginiji.

69

8. razred 8 d

Merila avtorjev učbenika pri periodizaciji niso politični dogodki ali procesi, temveč zgodovinski pojavi. Prav tako je smiselno, da učbenik najprej obravnava širši evropski prostor in se nato obrne k slovenski zgodovini. Teme so dobro izbrane in uravnotežene. Tudi nebesedilno gradivo je skrbno izbrano, opozorila na sorodne probleme v sedanjosti pa osmišljajo učenje o stvareh izpred več stoletij. dr. Marko Štuhec, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Odlike učbenika so smiselna uporaba zgodovinskih zemljevidov, navajanje učencev na uporabo književnih del, filmov in interneta kot zgodovinskih virov, pa tudi kot načina obogatitve preteklih dogodkov. Zanimive so tudi natančnejše predstavitve osebnosti, ki so odločujoče oblikovale posamezne dobe. Posebno bi pohvalila naslove in podnaslove posameznih poglavij, ki so zastavljeni v obliki vprašanj in navajajo na razmišljanje oziroma odpirajo posamezne učne primere. Pohvale vreden je tudi trud avtorjev pri aktualizaciji zgodovinskih dogodkov in pojmov.

Elissa Tawitian, Osnovna šola Ivana Cankarja, Vrhnika

9. razred 9 d

UÄŒBENIK

RAZ IS PRE KUJEM TEK LO S T6 uÄ?be

nik za

zgod

Helen a

ovin

o za

6. ra

zred

osno

vne

Kulturna dediĹĄÄ?ina starih civilizacij

GLAVNE IDEJE Ljudje so gradili veliÄ?astne palaÄ?e Ljudje so naredili prvi koledar Ljudje so izumili prve pisave Ljudje so verovali v veÄ? bogov

prenova 2009

Verdev

ĹĄole

1

KLJUÄŒNE BESEDE piramide mumiďŹ ciranje politeizem podobopis Ä?rkopis

Ljudje so gradili veliÄ?astne palaÄ?e

2

EKOLOĹ KOLOĹ KO Ĺ KO GR GRADIV RADIVO

8 K

Prve civilizacije so zapustile bogato arhitekturno dediĹĄÄ?ino. Arhitekti so izdelali ĹĄtevilne naÄ?rte za gradnjo veliÄ?astnih piramid, templjev in palaÄ?.

prenova 2010

Izjemno bogato arhitekturno dediĹĄÄ?ino so zapustili EgipÄ?ani. VeliÄ?astne piramide, templji, palaÄ?e in spomeniki so nastajali dolga leta. Faraoni so tekmovali, kateri bo zapustil veÄ?je in mogoÄ?nejĹĄe spomenike, nekateri so dela predhodnikov celo uniÄ?evali. Vrhunec egiptovske arhitekture predstavljajo piramide. Gradili so jih iz granita in apnenca, ki ju je bilo v drĹžavi v izobilju. Na gradbiĹĄÄ?e so ju dovaĹžali po Nilu. Velike (vsaj 2 in pol toni) teĹžke kamnite bloke so po mnenju nekaterih raziskovalcev dvigovali in zlagali s pomoÄ?jo ĹĄkripcev. Z rastjo mest se je razvijalo tudi gradbeniĹĄtvo, saj so za hitrejĹĄa potovanja med mesti gradili nove ceste, kanale in ladje.

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

Raziskujem preteklost

8

2.

IZDAJA

UÄŒBENIK ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE Ĺ OLE

Ljudje so naredili prvi koledar V egiptovskem templju v Karnaku obiskovalci lahko obÄ?udujejo doseĹžke egiptovske arhitekture. Na sliki so kamniti stebri, na katerih so v hierogliďŹ h zapisani verski obredi.

UÄ?benik sledi potrebam sodobnega in aktivnega pouka zgodovine, saj omogoÄ?a uporabo sodobnih pristopov pri pouÄ?evanju in spodbuja kritiÄ?nost ter pridobivanje spretnosti povezovanja razliÄ?nih veĹĄÄ?in, znanj in izkuĹĄenj.

Prav tako uÄ?benik spodbuja uÄ?ence k raziskovanju, razvijanju sposobnosti branja in analize slikovnega in pisnega gradiva, reĹĄevanju problemov z nalogami na koncu vsake teme ter tudi pri dodatnem gradivu.

Dosedanji izdaji za 7. in 8. razred ed bosta ĹĄe vedno na voljo.

A Rimski imperij: mogoÄ?na vojaĹĄka moÄ? in tehnika

RA Z PR ISK ET UJ EK EM LO ST

VSEBINA

1.

2.

3.

4.

5.

200 po Kr.

• Boji z Germani in Parti • VojaĹĄki cesarji in Dioklecijan • Cesar Konstantin • Razdelitev rimskega cesarstva • KrĹĄÄ?anstvo – drĹžavna vera

100 po Kr.

• NajveÄ?ji obseg rimskega imperija • Gradnja utrdb na Donavi in Renu • Boji z Germani • Kriza cesarstva

27 pr. Kr.

• Vladanje cesarja Avgusta • Nove province v Evropi, Afriki in Aziji • Izgradnja limesa • Rim, kulturno srediĹĄÄ?e sveta • Rojstvo in delovanje Jezusa Kristusa •Preganjanje kristjanov

od

ovi

no

za

7.

ra

zr

ed

3

MATEMATIKA EgipÄ?ani so z namenom, da bi laĹžje pobirali davke, iznaĹĄli sistem ĹĄtevilk, ki so jih med seboj seĹĄtevali, mnoĹžili in delili. Poznali so osnove geometrije, da so laĹžje oznaÄ?evali ozemlja, ki so bila poplavljena. Napredek v matematiki je spodbudil razvoj drugih znanosti, predvsem pa arhitekture.

ASTRONOMIJA SveÄ?eniki so z zanimanjem opazovali in preuÄ?evali zvezde, planete in njihovo gibanje. Ugotovili so, da se nekaj dni pred zaÄ?etkom poplav na nebu pojavi svetla zvezda. Vmesni Ä?as med dvema poplavama, 365 dni, so razdelili na 12 mesecev, od katerih je imel vsak 30 dni, dodali so ĹĄe 5 dni za praznovanja in slavja. Tako so iznaĹĄli koledar.

Med postopkom mumiďŹ ciranja so iz telesa najprej odstranili drobovje in notranje organe. Telo so napolnili s puĹĄÄ?avskimi solmi. Na koncu so telo zavili v platnene povoje in ga poloĹžili v leseno skrinjo, sarkofag (na sliki).

29

Jel Da ka Ra mj an zpotn Sn oj ik

osn

ovn

e ĹĄo

B

le

7

Vsako temo nakaĹžeta uvodni dve strani.

KLJUÄŒNE BESEDE

• • • • • • • •

konzul patriciji plebejci cesar rimski imperij provinca romanizacija biblija

A

RP 7 UC 2008 notranjost 57-84 pogl4.indd 57

GLAVNE IDEJE Kako so nekoÄ? preĹživljali otroĹĄtvo Ali so otroci nekoÄ? hodili v vrtec in ĹĄolo Obvezno ĹĄolanje Ĺželi dati znanje vsem KLJUÄŒNE BESEDE vzgoja deÄ?kov vzgoja deklic obvezno ĹĄolanje

Vsebina: pregled poglavij posamezne teme na enem mestu

Kako so nekoÄ? preĹživljali otroĹĄtvo

Otroci v antiÄ?ni GrÄ?iji so se igrali z glinenimi ďŹ guricami. Figurica na sliki prikazuje jezdeca na gosi.

B

C

Č

KljuÄ?ne besede: seznam poglavitnih pojmov, ki zaznamujejo posamezno temo ÄŒasovni trak: omogoÄ?a hitro in pregledno orientacijo v Ä?asu.

Zemljevid: omogoÄ?a hitro in pregledno orientacijo v prostoru.

Seveda so se otroci tudi igrali. Ĺ tevilne njihove igraÄ?e in igre so bile podobne danaĹĄnjim.

Namesto pliĹĄastih medvedkov so imeli Ĺživali izdelane iz lesa.

Poznali so vrtavke, Ĺžoge in ropotulje, seveda ne iz plastike, ampak iz razliÄ?nih posuĹĄenih poljskih pridelkov. Njihove lutke so bile izdelane iz blaga, gline ali keramike. V Egiptu so poznali igre, podobne danaĹĄnjemu ĹĄahu in dami. V Rimu so imeli otroci na voljo ĹĄtevilne igraÄ?e, zelo priljubljene so bile steklene frnikole.

Otroci v nerazvitih drĹžavah zaradi pomanjkanja izdelujejo igraÄ?e iz Ĺže uporabljeni materialov.

Iz Ä?esa si je igraÄ?o izdelal kolumbijski deÄ?ek na sliki?

RP 7 UC 2008 notranjost 57-84 pogl4.indd 58

2/2/09 9:04:39 AM

7. razred 7 d

Ali so otroci nekoÄ? hodili v vrtec in ĹĄolo NekoÄ? vrtci in ĹĄole kot jih poznamo danes niso obstajali.

Revni starĹĄi so svoje otroke vzeli s seboj v delavnice ali na polje. Ĺ˝e zelo zgodaj so ti otroci pomagali pri delu. Pri premoĹžnejĹĄih so za otroke poleg matere skrbeli sluĹžabniki ali najeti uÄ?itelji.

Na sliki je otrok iz antiÄ?ne GrÄ?ije pri pouku igranja na glasbilo.

Ali lahko ugotoviĹĄ, katero glasbilo je na sliki?

62

2/2/09 9:04:36 AM

OtroĹĄtvo nekoÄ? in danes

PreĹživljanje otroĹĄtva nekoÄ? je bilo odvisno od druĹžbenega sloja in spola otroka. OtroĹĄtvo se je konÄ?alo zelo zgodaj. Dekleta so se poroÄ?ala med 12. in 15. letom. Fantje so se poroÄ?ili malo kasneje. Ĺ˝ivljenjska doba je bila kratka. Umrljivost otrok je bila velika.

Mnogi otroci so umrli Ĺže pri porodu ali v zgodnjem otroĹĄtvu. V rimskem cesarstvu je le polovica otrok doÄ?akala dvajseto leto.

Za vzgojo otrok iz pomembnih druĹžin so skrbeli ĹĄtevilni uÄ?itelji.

VeÄ?ina otrok iz preprostih druĹžin pa je zelo zgodaj zaÄ?ela delati.

Pomagali so starĹĄem pri njihovem delu. Dekleta v hiĹĄi materi, fantje oÄ?etu na polju ali v delavnici. RevnejĹĄi otroci so hodili na delo k drugim druĹžinam.

Č

• DrŞavljanske vojne • Spartakov upor suŞnjev • Galske vojne • Cezarjeva diktatura

100 pr. Kr.

zg

Razvile so se prve znanosti: t LJ TP CJMF QSFQSPTUF JO TP UFNFMKJMF OB PQB[PWBOKV OBSBWOJI QPKBWPW t QSFEWTFN QB VQPSBCOF W WTBLEBOKFN äJWMKFOKV

• Prva punska vojna • Rimljani ustanovijo prvo provinco • Druga punska vojna • Tretja punska vojna • Rimski prodor v vzhodno Sredozemlje

300 pr. Kr.

za

• Rimska zmaga nad EtruĹĄÄ?ani • Osvojitev Apeninskega polotoka

500 pr. Kr.

ik

• Ustanovitev mesta Rim • Grki ustanovijo kolonije v Italiji • Rimljani odstavijo kralja • Zapis prvih zakonov

753 pr. Kr.

en

KakĹĄni so bili zaÄ?etki rimske dobe Kako se je ĹĄiril rimski imperij po Sredozemlju KakĹĄen je bil rimski imperij v Ä?asu cesarstva Zakaj je propadel rimski imperij KakĹĄno je bilo Ĺživljenje na danaĹĄnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi

IZBIRNE VSEBINE:

6. AntiÄ?na rimska kultura 7. Kako se je ĹĄirilo krĹĄÄ?anstvo 8. KakĹĄno je bilo Ĺživljenje v rimskem imperiju

C

uÄ?b

Zaradi potreb namakalnega poljedelstva in trgovine, so se v starem veku kmalu pojavili ĹĄtevilni novi izumi in iznajdbe. Na poljih so uporabljali nova orodja. V trgovanju se je uveljavil kovani denar.

V stari GrÄ?iji so v ĹĄole hodili le deÄ?ki. UÄ?ili so se pisati, brati, peti, igrati instrumente, spoznavali so grĹĄko literaturo in telovadili. Matere so najprej nauÄ?ile svoja dekleta kuhati, ĹĄivati in tkati. V bogatih druĹžinah so dekleta pouÄ?evali domaÄ?i uÄ?itelji. V rimskem cesarstvu so ĹĄolo obiskovali veÄ?inoma le deÄ?ki iz premoĹžnejĹĄih druĹžin. Po ĹĄolanju so najveÄ?krat nadaljevali oÄ?etovo delo, na primer vodenje delavnice ali trgovine. Deklice so pouÄ?evali doma. Njihova vzgoja je bila namenjena temu, da bi bile dobre matere, Ĺžene in gospodinje. Od njih so priÄ?akovali, da se dobro poroÄ?ijo in rodijo otroke.

Kulturna dediščina starih civilizacij

Kamen iz Rosette je francoskemu znanstveniku J. F. Champollionu leta 1822 omogočil razvozlanje hieroglifske pisave. Na kamnu je bila enaka vsebina zapisana v hieroglifski (svečeniški in ljudski) ter grški pisavi.

Razmisli, kdo se je lahko izuril za pisarja v Egiptu.

ALI VEŠ?

ASTROLOGIJA Zgodnje znanosti so bile povezane z vero. Kralji in preprosti ljudje so za nasvete pogostokrat spraševali svečenike, ki so opravljali posebne obrede. Vprašanje so vpraskali na živalsko kost ali oklep, jo pokrili z vročo grebljico, da je kost počila in potem na osnovi razpok razlagali razne dogodke in napovedovali prihodnost.

MEDICINA V starem veku so Egipčani sloveli po dobrem medicinskem znanju (ki je temeljilo na potrebah mumificiranja). Velik del medicinskega znanja je sicer še vedno izhajal iz vraž in čarovnij. Vendar so egiptovski zdravniki že znali preveriti človekov srčni utrip na različnih delih telesa, zdraviti zlome in učinkovito oskrbeti rane in vročico. Izvajali so preproste operacije in znali celo popravljati zobe. Z medicino je bila povezana tudi umetnost balzamiranja in mumificiranja, po kateri so sloveli.

Ljudje so izumili prve pisave

Najprej se je uveljavila in uporabljala piktografska ali slikovna pisava. En znak ali podoba sta predstavljala en pojem. Prvi, ki so uporabljali pisavo, so bili Sumerci konec 4. tisočletja pr. Kr. Med najbolj znane prve pisave štejemo: klinopis, hieroglifsko pisavo, kitajske pismenke.

HIEROGLIFI

PISMENKE

Mezopotamija

Egipt

Kitajska

Pisali so na glinene tablice in kamen.

Pisali so na papirusove zvitke (podlago iz rastline), kamen, tudi na stene.

Pisali so na tkanino (svilo), kosti, les, kasneje tudi papir.

Povsem drug tip pisave, črkopis ali abecedo, so izumili Feničani. S svojimi potovanji so jo razširili po Sredozemlju. Prevzeli so jo Grki in Etruščani, ki so razvili svojo črkopisno pisavo. Črkopis so uporabljali tudi v Indiji.

Danes, v dobi globalizacije, se ponovno uveljavlja piktografska pisava. Ljudje, ki potujejo, se z njeno pomočjo lahko znajdejo tudi v deželah, kjer jezika ne razumejo. Na sliki so podobe, ki nam pomagajo na letališčih AKTUALNO po vsem svetu.

Zanimive fotografije omogočajo boljšo predstavljivost.

3

Obarvano besedilo učencu omogoča, da takoj opazi bistvo določene teme.

4

Rubrika Ali veš? seznanja učence z zanimivimi in manj poznanimi dejstvi, ki so povezana s temo.

5

Rubrika Aktualno predstavlja premišljeno izbrano fotografijo in besedilo, ki učence opozarja na aktualne dogodke, povezane z obravnavano temo.

6

Rubriki Ponovimo in Premisli z vprašanji, ki obsegajo različne zahtevnostne ravni, učence navajata na kritično razmišljanje.

7

Rubrika Pojmi pojasnjuje nove pojme, ki se pojavijo v besedilu.

8

Portret pomembnejših osebnosti predstavlja posameznike ali ustanove, ki so odločilno vplivali na zgodovino v določenem obdobju.

5

30

7. razred 7 d

RP 7 UC 2008 notranjost 15-34 pogl2.indd 30

2/2/09 9:02:06 AM

Kako je imperializem spremenil podobo sveta

Otroštvo nekoč in danes

Tudi v srednjem veku so za šolanje najprej skrbeli le v plemiških družinah. Organiziranih šol ni bilo. Za poučevanje svojih otrok na domu so plemiči najemali učitelje. Dekletom so na domu znanje o vodenju gospodinjstva posredovale starejše ženske. Kmetje so bili nepismeni.

Pismenost je postala pomembna s širitvijo mest v novem veku. Da so lahko uspešno vodili svoje posle, so morali trgovci in obrtniki znati brati, pisati in računati. V mestih so začeli ustanavljati šole, vendar samo za dečke. Poleg branja in pisanja so se učili tudi igranja na različne instrumente, borilne veščine in tuje jezike. Šolanje so morali plačati starši. Revnim nadarjenim otrokom so pomagali dobrotniki, ki so prevzeli skrb za stroške šolanja. V šolah so učence, ki so kršili šolska pravila, telesno kaznovali.

Obvezno šolanje želi dati znanje vsem Pred 250 leti so v Evropi spoznali, da je izobrazba pomembna za razvoj gospodarstva. Verjeli so, da so pismeni ljudje boljši delavci.

Te ugotovitve so vplivale na spremembe v šolstvu.

Skrb za šole je prevzela država.

• V šolah so začeli poučevati izobraženi učitelji, ki so za svoje delo prejemali plačilo.

• Uvedeno je bilo obvezno šolanje za vse otroke. Otroci so morali šolo najprej obiskovati vsaj eno leto. Otroci premožnejših družin so obiskovali tudi srednjo šolo, nato pa študij nadaljevali na univerzi.

• Mnogi revnejši starši so se zahtevam po pošiljanju otrok v šole upirali, saj so otroke potrebovali za delo doma. Država je za kršitelje obveznega šolanja uvedla denarne kazni.

V drugi polovici 19. stoletja so v evropskih državah sprejeli zakone o obveznem osnovnošolskem izobraževanju.

Uvedba obveznega šolanja je izboljšala opremljenost šol. Število učencev v razredih je bilo zelo veliko, včasih tudi do sto. Povečalo se je število srednjih šol, ki jih je obiskovalo tudi vse več deklet.

Naraščalo je tudi število študentov na univerzah.

GLAVNE IDEJE Zakaj so si evropske države razdelile svet Kakšne so bile posledice imperializma Osmansko cesarstvo je postalo krizno žarišče

AKTUALNO Šole v številnih deželah po svetu se zelo razlikujejo od naših šol. V vaseh v manj razvitih državah poteka šolanje pogosto kar v naravi. Šole so slabo opremljene in večinoma brez osnovnih pripomočkov.

Katere osnovne pripomočke učencev in učiteljev pogrešaš na sliki?

ALI VEŠ?

– Da je v Grčiji otroka v šolo spremljal suženj, ki mu je pomagal nositi šolske potrebščine, – da so v srednjem veku študentje lahko študirali le teologijo, medicino in pravo, – da je bila prva univerza v Evropi ustanovljena v italijanskem mestu Bologna v 11. stoletju, – da smo v Sloveniji dobili prvo univerzo leta 1919 v Ljubljani, – da ima v Sloveniji univerzitetno stopnjo izobrazbe med prebivalci, starimi od 45 do 54 let, petina (20 %) oseb; med prebivalci, starimi od 25 do 34 let pa malo več oseb (28 %); med prebivalci, starimi od 20 do 29 let, jih je dobra tretjina (33 %) vključenih v izobraževanj e.

PONOVIMO 1. Koliko otrok je v preteklosti hodilo v šolo?

2. Od česa je bila odvisna možnost obiskovanja šol v preteklosti?

3. Kakšne spremembe je prinesla uvedba obveznega osnovnega šolstva?

POJMI PISMENOST – znanje branja in pisanja

63

6. razred 6 d

7

Evropski narodi so se imeli za boljše od nerazvitih afriških in azijskih ljudstev. Verjeli so, da so se njihovi narodi v razvoju izkazali za boljše. Zato naj bi bili upravičeni, da vladajo manj uspešnim, neevropskim narodom.

Močna spodbuda kolonialni razdelitvi so bile potrebe industrijskega razvoja (poceni surovine in delovna sila), saj so najuspešnejši evropski narodi gospodarsko tekmovali med seboj.

Kakšne so bile posledice imperializma Po letu 1880 se je začelo »prerivanje« v Afriki, kar pomeni, da so evropske države tekmovale, katera bo v Afriki dobila več kolonij.

K temu jih je spodbudilo odkritje nahajališč diamantov (1867) in zlata v južni Afriki (1886). Tekmovanje za kolonije v Afriki je povzročalo napetosti med evropskimi državami.

CECIL RHODES (1853–1902) • Britanski gospodarstvenik in kolonialni upravitelj, • leta 1871 je začel kopati diamante in obogatel, • vodil je Britansko južnoafriško družbo za izkopavanje in trgovino z diamanti, • njegov cilj je bil, da bi Afrika od Kaira do Rta dobrega upanja postala britanska in bila povezana z železnico, • v oporoki je zapustil denar za štipendije študentov na univerzi v Oxfordu, • med sodobniki je veljal za vzor kolonialne podjetnosti in častihlepja.

Države v Afriki in Aziji (razen Indije in Indonezije) so se do 19. stoletja razvijale neodvisno od evropskih držav. V drugi polovici 19. stoletja so Afriko najprej odkrivali posamezni raziskovalci. Za njimi so prišli vojaki, ki so zasedli posamezne dele Afrike.

Evropske države so zavzele afriško in azijsko ozemlje. Na njihovem ozemlju so ustanovile kolonije ter si podredile prebivalce. Takšno politično in gospodarsko gospostvo evropskih držav nad tujimi ozemlji imenujemo imperializem.

Kako je imperializem spremenil podobo sveta

KLJUČNE BESEDE imperializem »prerivanje« v Afriki dolarski imperializem krizno žarišče

Zakaj so si evropske države razdelile svet Takole so se fotografirali učenci v razredu pred več kot 100 leti (leta 1890).

6

2

V času prvih civilizacij so ljudje začeli uporabljati pisavo. Pisava je omogočila zapisovanje davkov, trgovskih pogodb, zgodovinskih dogodkov, zakonov, različnih poročil … Različne civilizacije so razvile raznolike pisave.

KLINOPIS

1. Kaj bi se zgodilo, če te starši ne bi poslali v šolo?

Glavne ideje in ključne besede na začetku vsakega poglavja kratko predstavijo podpoglavja in temeljne pojme nove teme.

4

– Da se je egiptovsko leto od pravega sončnega razlikovalo samo za 6 ur, – da so bili kamniti bloki za Veliko piramido v Egiptu težki tudi do 15 ton, – da kitajske pismenke in jezik sprva nista bila povezana, tako je nekdo lahko razumel pismenke, ne da bi znal kitajsko, – da mora vsak Kitajec, ki želi biti vsaj zasilno pismen, poznati okrog 1.000 različnih pismenk, znanstvenik pa vsaj desetkrat toliko.

PREMISLI

1

Na začetku 19. stoletja je bila Afrika razdeljena na stotine jezikovnih in nacionalnih skupin. Prebivalci so govorili več kot tisoč jezikov ter verovali v različne duhove in bogove. Države so bile različno velike. Med večjimi in najmočnejšimi je bila država Zulujev v Južni Afriki. Zuluji so se do leta 1887 uspešno bojevali proti Angležem (na sliki).

»Trdim, da smo [Britanci] prva rasa na svetu in da je za človeštvo tem bolje, kolikor več sveta naseljujemo. /…/ Naša dolžnost je, da izkoristimo vsako priložnost, ob kateri lahko pridobimo več ozemlja. Ves čas nam mora biti pred očmi, da več ozemlja preprosto pomeni več anglo-saksonske rase, več najboljše, najbolj človeške in spoštovane rase, ki je svet premore.« (izjava Cecila Rhodesa, britanskega gospodarstvenika, 1877)

Kakšno mnenje o angleški rasi je imel Cecil Rhodes?

MOTIVI EVROPSKIH DRŽAV • gospodarski vzroki: potrebe po surovinah, večjih trgih in ceneni delovni sili • nacionalizem: prepričanje o večvrednosti posameznih evropskih narodov • rasizem: prepričanje o večvrednosti evropske rase • krščansko misionarstvo: želja, da bi razširili krščanstvo in tako civilizirali nerazvita ljudstva • reševanje socialnega vprašanja: želja znebiti se brezposelnih delavcev tako, da bi se preselili v kolonije

IMPERIALIZEM SO OMOGOČILI: • razvoj avtomatskega orožja • železnice in parniki • zdravila proti malariji • nacionalna in jezikovna neenotnost afriških in azijskih ljudstev • nerazvitost afriških in azijskih ljudstev • medsebojni spopadi ljudstev v Afriki in Aziji

Do leta 1914 sta v Afriki ostali samostojni le še Liberija in Etiopija, drugo ozemlje je bilo razdeljeno. Kljub dogovorom so se napetosti zaradi kolonij stopnjevale.

Vstop novih držav v tekmo za kolonije (Italije, Nemčije, Japonske, ZDA) je bil eden od vzrokov za izbruh prve svetovne vojne.

Evropske kolonialne sile so si razdelile tudi jugovzhodno Azijo. Zaradi potrebe po delovni sili so spodbujali priseljevanje prebivalstva iz Kitajske in drugih delov Azije. Posledica tega je bila rasna in verska raznolikost, ki je opazna še danes.

Evropejci so izkoriščali rudna bogastva v Afriki in Aziji, zlasti nahajališča diamantov in zlata, pa tudi bakra in kositra. V kmetijstvu so podpirali nastanek plantaž, ki so se usmerile v pridelavo ene kulture za izvoz, na primer dateljnov, palmovega olja, kakava, kavčuka, sladkorja, banan ...

Mnoga afriška plemena so se bojevala proti širjenju evropske nadvlade.

Zaradi premoči Evropejcev so bila vsa premagana.

8

Ustanovitev kolonij je spremenila življenje prebivalcev v Afriki in Aziji.

Zgodovinarji niso enotni, v kolikšni meri so bile posledice za kolonije dobre in slabe.

Med negativne posledice štejemo: • Evropejci so ukinili prvotne države in nastavili svoje uradnike. Upravljali so življenje Afričanov in Azijcev, vendar jim pogosto niso priznali nobenih pravic pri odločanju.

• Odvzeli so jim zemljo in izkoriščali njihova naravna bogastva. Mnogi Afričani so izgubili svojo zemljo in postali ceneni delavci v rudnikih in na plantažah.

• Zaradi uveljavljanja evropske kulture sta bili prizadeti tradicionalna afriška in azijska kultura.

• Evropejci so v Afriko prinesli mnoge bolezni.

Upad prebivalstva so povzročile tudi pogoste vojne, uvajanje plantažnega kmetijstva pa lakoto.

• Evropski kolonisti so ustvarili nenaravne državne meje med afriškimi ljudstvi, zaradi katerih še danes obstajajo spori.

Singapur (na sliki) je danes pomembno trgovsko in finančno središče v jugovzhodni Aziji. V 19. stoletju je bil britanska kolonija in eno največjih pristanišč na svetu. Vpliv britanske kolonizacije je viden še danes, saj je poleg malajščine uradni jezik tudi angleščina.

127

128

8. razred 8 d

9. razred 9 d

DELOVNI ZVEZEK

RAZ IS PRE KUJEM TEK LO S T6 delo

vni zv

ezek

za zg

Helena

odov

ino za

6. ra

zred

osno

Rimski imperij je v 3. stoletju zašel v veliko krizo. Cesarji so jo skušali rešiti z različnimi ukrepi, vendar neuspešno. Po vdoru Germanov v Italijo je zahodnorimsko cesarstvo propadlo.

Verdev

vne

prenova 2009

šole

1

Zakaj je propadel rimski imperij

Rimski imperij se je znašel v veliki krizi Od 3. stoletja dalje se je rimski imperij soočal s številnimi problemi.

1. V učbeniku na strani 68 preberi poglavje Rimski imperij se je znašel v veliki krizi.

A. Pojasni, kaj pomeni, da je država »v veliki krizi«.

EKOLOŠK KOLOŠKO OŠKO GRA GRADIVO

2

8

B. Navedene težave rimskega imperija razvrsti na politične (pobarvaj jih modro), vojaške (pobarvaj jih zeleno), gospodarske (pobarvaj jih rumeno) in družbene (pobarvaj jih rdeče).

prenova 2010

Raziskujem preteklost

8

dvigovanje davkov upad discipline v vojski uveljavljanje vzhodnih ver zmanjšanje števila prebivalstva razdelitev imperija na dva dela vdori Hunov in Barbarov naraščanje cen nesposobni vladarji slabe letine

2.

IZDAJA

DELOVNI ZVEZEK ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

C. Premisli, kaj je bil glavni vzrok za rastoče težave v imperiju. Svojo odločitev utemelji z dvema argumentoma.

Glavni vzrok za krizo je bila _____________________ kriza, ker: •

_____________________________________________

•

_____________________________________________

2. Pomisli, kako bi ti v vlogi cesarja skušal rešiti državo pred propadom. Svoje zamisli zapiši v oblačke ob ilustraciji.

Delovni zvezek je oblikovan kot učni delovni listi, v katere učenci s pomočjo virov vpisujejo svoje ugotovitve. Še posebno smo se trudili, da bi bil zvezek oblikovan nazorno in privlačno.

Delovni zvezek bo učiteljem prihranil precej časa, namenjenega pripravi aktivnih učnih ur, učenci pa ne bodo potrebovali dodatnega zvezka.

3

Dosedanji izdaji za 7. in 8. razred ed bosta še vedno na voljo.

56

RP 7 DZ 2009 notranjost.indd 56

PONOVIMO

Prve civilizacije: rojstvo civilizacij in kulture

2/12/09 10:46:29 PM

PONOVIMO

Zakaj je propadel rimski imperij

ZGODNJI SREDNJI VEK V EVR OPI:

Kako označujemo čas v preteklosti

oblikovanje nove politične in kulturne podobe Evrope

Dogajanje v preteklosti nam je razumljivo le, če posameznim dogodkom določimo čas dogajanja.

Zakaj živimo v 21. stoletju Če želimo določiti, kdaj se je nekaj zgodilo, moramo dogodku določiti desetletje, stoletje in tisočletje.

1. Dopolni.

2. Posameznim letnicam določi TISOČLETJE STOLETJE tisočletje in Leto ima dni. stoletje.

2008 V zadnjo vrstico Desetletje ima let. vpiši letnico 467 svojega rojstva

PRESELJEVANJE LJUDSTEV: KDAJ JE POTEKALO? __________________________________________________ ; KDO SE JE SELIL? __________________________ in _______________________________________: VZROKI SELITEV:

Vsebina 19

Kako in kje so nastale prve civilizacije

21

Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju

23

Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju

25

Kakšna je bila družba prvih civilizacij

POLITIČNE SPREMEMBE 1. KATERA DRŽAVA JE PROPADLA?

KULTURNE SPREMEMBE S

27

Kulturna dediščina starih civilizacij

29

Kako so se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki

30

PONOVIMO: Prve civilizacije rodovitnega polmeseca

31

PONOVIMO: Kulturna dediščina prvih civilizacij

DRUŽBENE SPREMEMBE

1. PROPAD

Stoletje ima

FEVD JE BILA

let.

, Tisočletje ima

SREDIŠČ IN

Izbirne vsebine

in

2. KATERA NOVA DRŽAVA NA ZAHODU JE BILA NAJPOMEMBNEJŠA?

ZNANJA 2. KRŠČANSKA CERKEV JE PO EV VROPI POŠILJALA

,

V KATERI SO SE PREBIVALCI DELILI NA

NJEN NAJPOMEMBNEJŠI CESAR _________________________ IN ___________________________

KI SO ŠIRILI KRŠČANSKO VERO.

Zaradi lažjega razumevanja je dogajanje v preteklosti razdeljeno na posamezna obdobja.

3. Našteta zgodovinska obdobja razvrsti v pravilnem zaporedju od najstarejšega k najmlajšemu.

Vsako obdobje vpiši v en stolpec. Vsak stolpec pobarvaj z drugo barvo. novi vek

prazgodovina

VZHODNOALP PSKI PROSTOR • •

NASELITEV PRVA POLITIČNA TVORBA

•

NA V ___________ STOLETJU FRANKOVSKO OBLAST PRIZN

•

SPREJEM KRŠČANSKE VERE V ___________ STOLETJU

•

IZGUBA SAMOSTOJNOSTI V 9. STOLETJU ZARADI

•

NA SLIKI JE

4. Pomisli, kaj povezuje posamezna obdobja.

položaj

Zakaj uporabljamo koledar Koledar razdeli čas na mesece, tedne in dneve.

5. Pred seboj imaš koledar za leto 2008.

A. V koledarju z rdečo barvo označi datume začetkov posameznih letnih časov.

B. Z modro barvo označi datum začetka in konca šolskega leta.

C. Z zeleno barvo označi datum svojega rojstnega dne.

obveznosti

bivališĀe

RADOVEDNEŽ Na koledarju obkroži vse dneve šolskih počitnic.

80

RP 7 DZ 2009 notranjost.indd 18

2/12/09 10:45:58 PM

Vsako temo odpre uvodna stran z navedbo poglavij.

RP 7 DZ 2009 notranjost.indd 80

81

2/12/09 10:46:55 PM

Poglavja zaključuje dvojna stran, namenjena ponovitvi snovi.

1900

Kako razdelimo dogajanje v preteklosti

JE SPODBUJAL

Na zemljevidu pobarvaj največji obseg Frankovske (Karolinške države)

1492

let.

PODELIL FEVDALIZEM JE BILA

, •

in ji določi tisočletje in stoletje.

stoletij

KI JO JE

RP 7 DZ 2009 notranjost.indd 81

2/12/09 10:46:56 PM

7. razred 7 d

8

sodobnost

stari vek

srednji vek

Zakaj je propadel rimski imperij

1

Kratko uvodno besedilo učenca uvede v temo, učencem z učnimi težavami pa je lahko v pomoč pri učenju, saj podaja bistvene informacije.

2

Z nalogami različnih tipov učenci vadijo spretnosti reševanja nalog odprtega in zaprtega tipa. Naloge pogosto analizirajo slikovne in pisne vire.

3

Ilustracije in fotografije v učencih vzbujajo interes, omogočajo lažje vživljanje in popestrijo učno uro.

4

Rubrika Radovednež omogoča učencem, ki jih zgodovina še posebej zanima, da se na duhovit način poglobijo v obravnavano temo.

5

Rubrika Zanima me navaja vire (spletne naslove, filme in literaturo), ki učencu omogočajo dodatno spoznavanje obdobij in dejstev.

6

Miselni vzorci ob koncu vsakega poglavja učencem omogočajo kratek in jasen pregled svojega znanja.

Poskusi reform so propadli Številni poskusi reform v rimskem imperiju niso uspeli rešiti države.

3. V 3. in 4. stoletju sta s številnimi ukrepi državo skušala urediti cesar Dioklecijan in Konstantin. Navedi tri njune ukrepe, ki so se izkazali za uspešne.

4. Spodnjo trditev popravi tako, da bo pravilna.

Cesar Konstantin Veliki je prestolnico iz vzhodnega dela države prenesel na zahod.

5. Zemljevid prikazuje osrednji del Sredozemlja.

A. Označi potek meje med vzhodnim in zahodnim rimskim cesarstvom.

B. V ustrezen prostor vpiši imena obeh središč.

C. V okviru katerega dela je bilo današnje slovensko ozemlje?

RADOVEDNEŽ Preberi opis bitke pri Frigidu v učbeniku na strani 69 zgoraj in odgovori na vprašanja:

4

A. Kdo se je spopadel v bitki?

B. Kje je bitka potekala?

ž

C. Kako se je bitka končala? Č. Zakaj je bitka utrdila prepričanje v obstoj Boga?

57

7. razred 7 d

RP 7 DZ 2009 notranjost.indd 57

Zakaj je nastala prva pisava

2/12/09 10:46:30 PM

Evropejci so zaradi želje po zaslužku iskali nove trgovske poti do Indije, od koder je izviralo raznovrstno blago. Najuspešnejši so bili Portugalci, ki so prvi obpluli Afriko. Z njimi so tekmovali Španci, ki so odkrili Ameriko.

Ker se je število podatkov stalno povečevalo in si jih ljudje niso več uspeli zapomniti, se je razvila pisava.

Zakaj se je razvila pisava

Zakaj so se evropejci odpravili v oddaljeni svet

KAJ JE EVROPEJCE PRIVLAČILO V ODDALJENEM SVETU

Pisava je pripomoček za sporazumevanje med ljudmi. Je zapis naših besed, misli, opis dejanj …

1. Katero prelomnico v zgodovini zaznamuje pisava?

Ob koncu 15. stoletja so Evropejci začeli potovati po svetu z namenom, da bi našli pomorsko pot v Indijo in tako povečali svoje bogastvo.

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

Na iskanje pomorske poti do Indije so se najprej odpravili pomorščaki, ki sta jim denarno pomagala portugalski in španski kralj.

3) Reši spodnjo nalogo tako, da razvrstiš raziskovalce po pravilnem kronološkem zaporedju. Tistemu, ki je odšel na pot prvi, pripiši številko 1, drugemu številko 2 in tako naprej. Nato poveži njihova imena z njihovimi odkritji v tretjem stolpcu.

1. Ilustracija prikazuje tržnico v evropskem mestu ob koncu srednjega veka.

A. Zakaj je bilo na evropskih tržnicah tedaj le malo blaga?

Kakšna je bila prva pisava Prve pisave so bile zelo preproste oblike.

2. Slike prikazujejo različne pisave.

A. Poimenuj posamezno pisavo.

B. K pisavi, ki so jo uporabljali najprej, pripiši številko 1, nato 2 in tisti, ki se je pojavila najkasneje, številko 3.

_________________________________________ B. Navedi tri vrste blaga, ki ga imenujemo orientalsko. ___________ ___________ _____________ C. Kako so želeli evropski trgovci povečati izbiro orientalskega blaga v Evropi in povečati svoje bogastvo?

Kako je hladna vojna razdelila svet

ALI JE BILO POTOVANJE KRIŠTOFA KOLUMBA USPEŠNO

Pedro Alvares Cabral

Srednja Amerika

Vasco da Gama

Brazilija

Fernando Magellan

Južna Amerika

Krištof Kolumb

Rt dobrega upanja

Amerigo Vespucci

Filipini

Kako je hladna vojna razdelila svet

Ë) Meja med obema blokoma je bila zelo varovana. V prazen prostor dopiπi, katere znaËilnosti meje lahko razberemo na sliki.

c) Opiπi pomen vohunjenja v oboroæevalni tekmi.

Karikatura prikazuje sovjetski pogled na uporabo ameriπkih letal U-2.

RADOVEDNEÆ V uËbeniku preberi poglavje Oboroæevalna tekma na strani 119. Na Ërto izdelaj Ëasovni trak, na katerem oznaËi odkritja (in njihove letnice), ki so povezana z oboroæevalno tekmo.

4. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 6–7 in reši nalogo.

A. Poimenuj dve državi, ki sta poleg Portugalske in Španije odkrivali nova ozemlja, njune pomorščake in celine, ki sta jih odkrivali.

DRŽAVE POMORŠČAKI

A.

A.

B.

B.

B.

Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje Pomorske odprave Evropejcev so omogočile nove iznajdbe in izume.

2. Na slikah so različne naprave in tehnični pripomočki, ki so Evropejcem pomagali na pomorskih poteh.

A. Pod sliko zapiši ime naprave.

B. Dopiši uporabnost/koristnost naprave za pomorščake.

Kdaj smo dobili črke

Obe velesili sta si prizadevali pritegniti ËimveË dræav in ustvariti ËimveË vojaπkih zavezniπtev. a) Kaj je bil namen Trumanove doktrine?

BerlinËani

B. Na spodnjem zemljevidu označi: pot pomorščakov: Kolumba, Magellana, de Game; kolonije posameznih evropskih držav; vsako pobarvaj z drugo barvo.

b) Kaj je bil namen Marshallovega plana?

obnavljajo mesto ob pomoËi Marshallovega plana.

c) Ob pomoËi preglednice v uËbeniku (stran 118) ugotovi, katera dræava je dobila najveË pomoËi.

Zaradi potreb po enostavni pisavi, ki bi jih lahko uporabljal vsakdo, so razvili črkovno pisavo.

3. Namesto vprašanj imaš zapisane odgovore. Tvoja naloga je, da zapišeš vprašanja, na katera boš dobil/a zapisane odgovore.

Pomagaj si z učbenikom na strani 11.

Vprašanje

Zakaj je bila ustanovljena organizacija NATO

CELINE

A.

ZANIMA ME: Na naslovu www.cnn.com/SPECIALS/cold.war si lahko ogledaπ veË o oboroæevalni tekmi in vohunskih napravah.

ZAVEZNI©TVA

To pomeni, da sta velesili

HLADNA VOJNA

NE VOJNA IN NE MIR

To pomeni, da

ČRKOPIS FENIČANI

d) Pojasni navedene pojme.

LATINICA

NATO Informbiro Varπavski pakt

RIMLJANI

Ime naprave

CIRILICA

5

PONOVIMO

Ë) Ali je Jugoslavija zavrnila ali sprejela ameriπko pomoË? Odgovor lahko najdeπ v preglednici v uËbeniku (str. 118).

Odgovor

ZANIMA ME: Æivljenje vohunov so v studiih Hollywooda privlaËno prikazali s filmi o britanskem vohunu Jamesu Bondu, agentu 007. Prvi film so posneli leta 1963.

6

Vodilna sila

Uporabnost/ koristnost Naprave

RADOVEDNEŽ Slikovno pisavo uporabljamo še danes. Z njo se srečujemo v vsakodnevnem življenju – na letališču, v trgovskih centrih, na potovanjih …

Nariši nekaj slikovnih znakov, s katerimi se srečujemo vsakodnevno in jih razumemo vsi.

C. Kateri del sveta je postal zanimiv za Nizozemce? Kaj so od tam uvažali?

Oboroæevalna tekma

Druæbena ureditev

__________________________________________________________________________

Obe velesili sta tekmovali v oboroæevanju. a) Kaj oznaËuje izraz oboroæevalna tekma?

Vojaπki pakt

Č. Pojasni pojem KOLONIJA

Gospodarska pomoË b) Kakπno oroæje sta razvijali velesili?

9

6. razred 6 d

110

8

111

9

8. razred 8 d

9. razred 9 d

P R I R O Č N I K Z A U Č I T E L J E | D O D AT N O G R A D I V O | I N T E R A K T I V N I U Č B E N I K

časov, so izvirala še izpred vojnih koncu Nesoglasja med ZDA in SZ Znova so izbruhnila po a jih je vojna potisnila v ozadje.razdelil na dva bloka. Začelo se vojne in svet se je zaradi tega ne vojne in ne miru. je dolgo obdobje, ko ni bilo

Kako je hladna vojna razdelila svet UČNI CILJI

Učenec: ▶ zna razložiti pojem hladna vojna in pojasni okoliščine, zaradi nje, Zakaj je katerih je prišlo do bila ustan ovljena ▶ zna našteti države SPREHOD zveza Nato a in PO vojna članice vzhodneg Učenci na SPLETNIH STRA Kdaj se je zaËela hladna NEH Oboroževaln c) Opiπ na nato.intt spletnih stran zahodnega bloka, a) Razloæi, zakaj so a tekma i pom naredijo eh en vohu katerih držav Kako Z vohu AKTIVNOS raziska www. zemljevidu dræave njenja ▶ primerja oba bloka je hladn njenjem o Natu ah je posr kavo a vojna gradivom T: metoda koliko člani sta veles v oborroæev oroæja oæevalni Ë) Meja oznaËene z dvema razde edo edoval Nato : v in zna navesti glavne in (karikatu dela s sliko ili lila svet med obem tekmi.

Kako najbližja c ima Nato, kje oziroma njegovem name zbirali poda Učenci je hladn vnim ra) , barvama. mo na a bloko tke o vojaška njenih a vojna razlike med njima, sliki. so v učben si ogledajo karik razvoju ma je vojaš zaveznic. πËanju na barvo baza Nata jej nam razde vijoliËasto j nove Z kih bila zelo ozemlju lila svet ga • Zakajiku, na strani aturo dveh bomb druge varovana. … Poišč baz ima Nato po , koliko ▶ zna razložiti pojem oznaËene kapitalistiËne velesile ejo držav • Kaj se obe bomb 119 in jo analizirajo vsem svetu V praze dræave. članice Nata e v Evrop vse n prost železna zavesa, in (demokratiËne) : svet? je pomenil predsi lovita? or dopi Nato oznatavljeni odklonile . Razmislijo i, ki niso πi, kater • Kako Z rdeËo barvo pa so lov za ▶ zna razložiti pojem , zakaj so vojaπke članstvo e znaË dræave. , ki ilnosti Koga predsbi razložil figuro, Nata. Ëene komunistiËne mejo in utrdbe, ki varu meje lahko ter opiše okoliščine tavlja ki leži na GRAFIČNO ?

AKTIVNOS razberetleh? ob meji nadzirajo doga jejo slikovno-g PREDSTAVLJAN so povzročile nastanek gradivom T: metoda janje rafi JE: met ga zgodovins in metoda dela s slikovnim Učenci nariš čnih izdelkov meto da Nata in Varšavske kim bese dela z Učenci prikazuje ejo karikaturo dilom pakta, na strannaj ob besedilu o vpliva ZDA sovjetski pogle , ki RADOV Trumanov i in 119 med sliki loči EDNEÆ ▶ ugotovijo: • Kater v učbeniku, V uËben Karikat Evrope lahko karik v svetu. V pomod na širjenje ura prikazu iku preber b) PreuËi zemljevid na z oboroæ sovjets raziskovana velesila je je č atura na doktrino in i ki evalno poglavje Oboro ameriπ pogled na uporab leta 1945 in preglednico strani 117.jim je • Kater ju vesolja? bila hitrejša v tekmo kih letal æevaln o .

U-2. a tekma Marshallovim načrtomBODIMO KREA kma na 1949 trenutno i dogodek šteje dopolni tako, strani zmag 119. Na TIVNI: meto mo kot njeno SZ izdel meja je Ërto izdela ter zna pojasniti njun izkustvenega učen da vpiπeπ imena dræav, GRAFIČNO o? da 1952 bila zava j Ëas Ëasovn atomskoa betonskim ja (igra i trak, Učenec slikovno-g PREDSTAV vojne. ki pripadajo rova na katere namen, ZDA izdel koncu druge svetovne vlog) bombo i pregrada na z Zemljevid Evrope po rafičnih LJANJE: meto m oznaËi bodeËo 1953 delajo Stalina. se skuša vživeti posameznemu bloku.

Učenci odkritj izdelkov vodikovo ajo mi in da Zapiše njego v vlogo a (in njihov ZAHODNI BLOK ▶ pojasni pojem prehod æico, ki so oteæ vo bom SZ izdel njiho med ZDAizdelajo strip e letnice invih bo vo evale ), ki so bom b bo a vodikovo 1957 oboroževa lna tekma poveza o agentu in SZ. V pomona temo vohunjenje VZHODNI BLOK vpliv Sovjeprizadevanjih, mnenje o ZDA, Italija, ©panija (kaSZ poπl č so ZANIM 007, Zakaj Francija, Velika Britanija, diktatura), A njegov pogletske zveze terda bi omejile RAZISKOV Jamesu Bond jim lahko filmi Na naslovME: razloži, kako je potekalo Poljska, je bila satelit je v vesolje 1958 a do leta 1975 Madæarska, u. u www.

Obe zveza, opiše ALEC ogleda pitalistiËna, Sputnik ZDA poπl Sovjetska ustano velesili cnn.co poglede d na zahodni π veË Učenci ob NemËija (Zvezna republika Bolgarija, Albanija, m/SPE oboroževanje obeh o oboroæ sta si jejo CIALS a) Kaj Avstrija, Zahodna mejo so evalni dræave uporabi v veso prizadeva vljena »eπkoslovaπka, Romunija, demokratiËna republika), /cold.w vohuni vseh dnevniškilahko Stalin pred svet. Svoje je bil tekmi ©vedska, Danska, ZANIM lje organi knjig in vohun ar si lahko li prite strani, A zorovali neprekinjeno NemËija), Norveπka, zapis, pism stavi kot satelit svoj časov narede Največji Ameriπki namen Trum skihh naprav Vzhodna NemËija (Nemπka vohunjenju Æivljen ME: zacija gniti komu je vohun tudi vojak nadanove razvoj ah.

Jugoslavija predsedn prikaz NA Beneluksa, Irska, Portugalska ov so metode med hladno ijo raziskavo doktrine? ËimveË dræa dræavam, do leta 1948 tudi ali ▶ kritično opiše vojaš nistične države, o predsedniku v studiih i ik Trum stu agentu s filmi o britans v in ustva TO vohunjenja, vojno. Preds o Hollyw za kemu v kate an je spod pism 007. Prvi njihove usode b) Kaj kem vohun ooda privlaË riti Ëimv največje film so ke je bil nam rih je bil tavijo oboroževa lne tekme generalu ali o budil prog u James posn posne no po … eË vohun vojni vojaπkih li leta vodji …. en Mars KRITIČNO Ameriπki e in ram pomo AKTUALNO 1963. u Bondu, hallovega ogroæen veËst zavezniπt človeštvo.

PONOVIM Ëi finanËno zunanji minis Učitelj učencRAZMIŠLJANJE ev. ranka plana?

ZAVEZN Od 29. marc O rski siste ter Mars BerlinË I©TVA e spodb naslednjih odpoveda in materialn ki je zaznamovala ani m. obnavlj Slovenija a 2004 je Repu o pomo hall je obliko Ime druæbene ureditve, le komu ajo mesto (demokracija) c) Ob • Zakaj vprašanjih:udi k razmišljan val prog ob pomoËi Ë v nistiËnem pomoËi zahodni blok: kapitalizem ju o Marsha pot vklju članica Nata. blika ram, ki nadaljevanvodikova bomb HLADNA u siste vojni priza llovega bila najve pregledni (komunizem) je pred detim mu. ce v uËbe VOJN • Kakš je atomske a pomeni leta 1993 čitve v Nato se Slovenska Ë pom videvplana. vzhodni blok: socializem dræavam, A al Velika ob Jadranu niku (stra bomb ne posle To pom politik ≈Od Szczecina ob Baltiπkem morju do Trstanjo so ostale Britanija oËi. lahko kopič ki so dice za človee?

Resolucijo, ko je Državni je začela n 118) Ë) Ali iskali eni, da sta blokoma je prvi uporabil se in Fran æelezna zavesa. Za zbor sprej ugotovi, je Jugos zave • Neka enje jedrskega mejo med obema veles Tako se štvo NE VOJN elesil se je spustila Ëez celino maloπtevilËcija. naciovojna o izhod c) Posebno ime za katera tere držav vzhodne Evrope. Kljub je svet znike poo svetilii preglednic lavija zavrn A IN orožja? ima Kdaj se je začela hladna nalne varn iščih zasnove el orožje (Rusi vse dræave srednje in in povsod dræava v govoru leta 1946.

NE MIR ila komunistiËne partije u. kateslikovna Winston Churchill osti, na je dozahodni razdelil naa ja, ZDA,e že imajo atom nosti so priπle na oblast re se Jugoslavi i v uËbeniku ali sprejela amer Velika Brita dva poimenoval to mejo? in vzho (str. 118).

UČNA MOTIVACIJA: uvajajo totalitarni reæim.« v Partnerstvje Slovenija vkljupodlagi iπko pom nija, IzraeKitajska, Franc sko • Kako je Churchill več daleč sta bili dnii blok. tabora: birojem) ja, ki je bila ija, oË? l), čila takoj To demonstracijapridr o za mir Odgovor pa je v æelezna zavesa Koreja). od njega (Indij nekatere pa vali sta ZDA in S d) Pojas po vojni SZ ves pomeni, da užen okviru lahko niso Kaj pome ni nave a članijocav in postala v fotografi najdeπ oboroževan nasprotjese in si ggrozi Ëas na robu skupščini ni tekma, Iran, Sever dene pojmMarshallovega tesnih stikih Učenci si ogledajo v Severnoa v li. Glav NATO: spopada: s SZ, Aprila trije • Zakaj ju za varno a v jedrskemna ideol plana pitalistiË v ideo e. ni straniel 117 .(veliki odnose, raztlantski Seve Vodilna je pomo 1996 je Drža učeniku na sprej oboroæedobila nimajo atom st v svetu en, vzho ogiji: zahod vzrok sovra Informbir rnoatlant zavarovano mejo, ohlajene sila Ë države sveta učenci nekaj ta izraz? učbeniku , s kate d pa komu je bil demo πtva je vni slikitvovsklep ska obema blokoma (moËno skega orožj? pomoËi. najprej odklo • Zakaj je uporabil na Jalti). Občlans rim Varπavski o: zveza komu zveza (usta delitev in razlike med nila. Po kratiËen bilo bilije podprl zbor Slove nistiËen.

SPREHOD ? a vse Druæ odnosih nije vsoNatu novljena v kakšnih sporu Z izrazom je æelel poudariti nistiËnih pakt: in kaponovijo, pa Deklaracijo s SZ (spobena ureditev vojaπko Sovjetska 1949) 109 Učenci obiščPO SPLETNIH Jaltski konferenci. o čeva, leto pozneje zavezniπtvpartij pod vods si priza 23.namarc like v druæbenem sistemu). r veliki trije zveza STRANEH deva za Vojaπki z informejo splet a 2003 jevklju tvom www.2.ar o (usta nju za Oboro izvedglavne Moskve, pakt skupno novljeno bil Ugotavljajo komunizem en vzroke v Slovenijiv Nato. spletna_ones.si/~opno stran vojaπko v vzho 1955) Obe veles æevalna Ob k Natu, referendum o prikl (socialize obrambo Gosp Sovjetske dni Evropi, Zdruæene Zd nesoglasja. informacije f/bomba.htoljanelj/projekt tek ili m) in ohraodarska Italiji zveze dræave a) Ka Slovenijena katerem so državjučitvi Varπavsk o razvoju m, ki vsebu i/ in Fran Kaj ozna sta tekmovali ma nitev pomoË atomskega VEČ O … in komu Amerike miru ciji je znano i prist Ëuje pakt v nisti ljani upobor orožj je op k Natu ga sti in izraz kapit kap alize Stran prika 66,08 %. Ënih dræa Tek Tekmovan a med oæevanju Svet et za Pojem železna zavesa, ki Evrope, podprli s m in demo v v vzho je ZDA oboroæevalna vzajemno . oziroma zuje tudi posleII. svetovno AKTIVNOST: kviz Slovenije Državni zbor Repu oroæja 109 in naštetim državam in SZ dni Evro tekma? kracija gospodar orabil W. Churchill za delitev Železna v obor dela z blike Učenci proizvodnje atom dice uporavojno. pi Severnoa v delovnem zvezku, na strani 24. febru b) Kakπ (atomske in zakon o jemetoda AKTIVNOST: sko pomo Učenci si ogledajo zemljevid 2. Nalogo izvedejo v obliki kviza. vodikove oæevanju. Obe tlantski no oroæ skega orožjbe izhaja iz gledališkega sveta. preeseje nalahko izdelajo poroč Ë besediliarja 2004 sprej je pakt (NAT dræavi bombe, Jedrsko pogodbe ratifikacij zgodovinskimi temo jedrs Trumanov i Severnoa s oroæj sta razvijali ila, refer a. el dopišejo številko 1 ali številko sta æeleli novih zavesa v gledališču je zaščitnamateriO) o pristopu,na BODIMO kega orožj a dokt 110 raket, velesili? ate ali 2……… vzhodni blok tlantske d rina, strani 117 e: medc Ëim pa v učbeniku Beogradu, je Slove tipov a.

Učenci 29.

1……… zahodni blok elinske grada, narejena iz negorečih izbruha izkustveneUSTVARJALNI: Marshallo marca 2004 letal ...). hitreje priti nija post rakete, Churchilla. člani W.ala do izpop komunistič potem pa v Buka v plan metoda ca Natagovor preberejo jedrske ………… Francija alov, ki jo uporabijo v primeru Učenci si ga učenja (simu olnjenega . V sklad polnopravna …………. Italija podmornic komunistič nih partij vzhod rešti. Poleg soBesedilo AKTIVNOS predstavlja se slove analizirajo: lacija) ………... Kanada ………. Japonska sodelujejo požara na odru. Z njeno uporabo e, raket nski vojak u z obve kaj znostmi pridružili nih držav sta noevropski …………. Madžarska v dvorano, vojak gradivom T: metoda dela e z vode partij v predstavljav vohunski jo, da so vohun Iz besedila i pridrrazbrati, •om ………… Sovjetska zveza ………. Poljska preprečijo razširitev ognja W. Churchill Nata iz drugih skušajo nimi bojni (karikatu slikovnim užiliželezna in Franc še komunistič se informbirojuh …………. Velika Britanija zunanje drugih državah s pojmom o novem jo vohuna, spletki. Lahko i in držav mi glava ra ra) ije.

Učenci si ni …….… Romunija s čimer zaščitijo gledalce.prvič uporabil obmojenaChurchill in določ politike nekaterihmisli , članic orožju, ali ki išče inform si mi ...povezan Nastanek informstranki iz Italije 111 ogled Po išče anje KRIT vseh Stalin zavesa konfl z inform ajo kari kot pa IČNO RAZM socia čjih, v Bosn zavesa. je pojem železna iktni Predstavni nasprotji med biroja je bil e čnih izdelkov so 117. hobotnice v učbekarik računalnišk acije o razvotakšnega, ki acije aturo in bil 1956ovi smrti je inform lističnih držav v West- (173 pripa IŠLJANJE Izpišejo O novi vlogi narišejo je bilai inznačilnost Hercegovhdržav, ki AKTIVNOST: metoda slikovno-grafi • Kaj razpuščen. se dogovoriliki komunistič SZ in zahodom. v svojem govoru marca 1946ameriški pripa Analizirajo biro razpa . jih ter jih niku nik na Stalina napišejo ega programaju novega dniko pojem železna zavesa. Učenci jim je ini Napake v),železno Nata, na nih parti uporabil Fultonu, popra zaveso? stran je v del scena AKTI ki na , kone vseb karik k prvi, da Collegeu dniko za bil … pogle je Koso in vijo. pomoč ostale i zgodb bodo VNOS minster Učen V rij, ino in sporo c hladn popravki ature kate vzhodom. vem (34 nad Winston Churchill ci usklajevali j so a odvila, kako bi se – slab je izzvalpripadniko v) injevbilAfga AKTIVNOS prepr de na bloko slabih odno (premetan T: motivacij so: dobri ugibanj e vojne, obst ro vpliva • Po kate : ločevanja med zahodom in okoliščine čilo vohun pri čeme nistanunavdušen svoje zvezni državi Missouri. Govor •v).AliSlove Churchill ska tehn ečevali širjenvsko delitev sov, h odnosov Velika Brita železno zaveso kot pojem zvezku na strani 110. ka) izdelkov T: meto r so pozor ska in (29 B nija Bolgariji – Potsd njegove delovanja vohun ika Partida nija je zavese? povprašain načrtov. Učite aja veliko hobotnica rih znakih vemo Učenci prem jampisno ostre reakcije Sovjetske zveze ječlanica Nata pojavom železne zahod sveta ter -grafiječnih povezave še ni njena – ZDA, sever v posam lahko ilustracija v delovnem lj učence amu, a, nevarni na , da nj Učenci nave naj bi inform gostila : od 27. do zelo aktivna naslednje ečejo črke eznih nega vpliva …

• Ali svet: • Kam predstavlja Stali nosti, vzhodnega bloka. leta 2004 članica – je njena ni – vzhodni, Stal 125 naj bi po dejo biro omog vzhodnih držav . pomanjklji mnen skupščine zasedanje parla31. maja 2005 PONOVITEV Nato, VARŠ pojme: ŽELEZ in dobili bodo pred ) organizac danes potrebuje Stali j, izkuš mnenju na? članica od nostenj Ob koncu n širil NA i inter nasveočil izmenjavo ah konc II. kapitalizm vostipasocia za da julija 2005 Nato, od 28. mentarne sta vodst SOCIALIZEMAVSKI PAKT, STALIZAVESA, ▶ Učen • Ali se ijo kot je Nato • Zaka svoj vpliv? zaho sveto lizmavoinsovje dobrih odno tov. V junija do zapišejo a terv inform N, TRUM . od sov vne vojne se svoje ugot konferen pa je v Ljubljani 1. naslovu ci odgovorijo na MNUART začela hlad države, jim zdi, da imajo? v svetu? j sta obe velesili AN, biroju videla tske partije resnici v preguresn med je poglavja vprašanja ledniičeva in Stalin želeli prem e le ……….

VVAARKISŠ Rusijo na ca med svetom potekala hladna vojna a vojna. velikimi tremzaradi co. njeovitv pokazalihladn in podpoglav TNAO v tej orgačlanice Nata, še določene • V čem v TAKP i Ti odno lastne sredstvo za oč sprem temo teror Nata in ……….

MZLIOCSAE razde prednosti poseben ij ▶ Učen socializenila leta 1945že nna konferenci si so TLNISA ……….. em v instit politike, saj • Zaka nizaciji? podobni? sta si bili polit izma. ci odgovorijolila svet«. »Kako je vpliv Najv pomanjkljivost v Bolga se ucijo kapitali AKTIVNOS ………. A E A Z V S vojni sta . N • Kaj pome iki SZ iin 126 ……….. zem za nadzo sta ga na vpraš LNAZEEŽ • Kakš j RUSIJA ni člani i bili Velikečji nasprotnic riji ZDA T: moti rovan ni zveza (iska ……….. oboro anja: • na ca i vacij a je v hladn Kakš Brita . nje napa ževal ska tehn prihodnos naj bi bila vloga Nata? zahodniSvet se je razde nija in Sovje i k) • Kakš no orožje sta razvina tekma? ika VEČ O …

Učenci v ti?

Nata v severni. lil na dva tska ustanovil in seve besedilu jedrskegane so bile posle jali velesili? bloka Zaho

Priročnik za učitelje Vsako poglavje priročnika najprej prinaša podatke o ciljih učne teme, navaja dodatna gradiva za določeno temo (seznam literature za učitelje in učence, filmsko gradivo, spletne strani in učila, metodične pripomočke ter medpredmetne povezave), učno motivacijo, množico idej za različne metode in oblike obravnavane teme, dodatne vsebine (Anekdote, Več o ...), dodatne informacije o aktualnih sorodnih temah (Aktualno) ter vprašanja za ponovitev.

Dragocenost priročnika so konkretne ideje za aktivno in raziskovalno poučevanje.

Informacijsk delavskih i biro komu bil ustan partij ali infor nističnih in komunističovljen na predl mbiro je Do sredi ne partije letaog sovjetske ne leta 1948 1947. je bil sedež v

poiščejo

5 napak.

še ni njenavojaško zvezo dni blok je : Nato. Slove članica. nija

dice razvi • Zakaj orožja? janja pravimo, tekma prene da se je oboroževal • Kakš sla tudi v vesol na odigrali no vlogo so med je? hladno vojno ▶ Učen vohuni? delovnemci rešijo rubriko PONO zvezku, stran 111. VIMO v 127

Dodatno gradivo za učitelje

RIMSKA HIŠA

Pri razvoju učbeniškega kompleta smo poleg učencev imeli v mislih tudi učitelje in njihovo vsakdanje delo v razredu. Zato smo v sodelovanju z izkušenimi učitelji praktiki razvili številna dodatna gradiva za učitelje, ki so v celoti zbrana na spletni strani www.devetletka.net.

Dvorišþe Vrt

Sedež Sede oþeta družine oþet

Kuhinja

Študijska soba

Skladišþe

ki so se z vzhodu. Države, se je zgodilo obrnila proti je leta 1941 vojaško napadla. Takomed Nemčijo in Nemčija se zelo ive, je spopada je prišlo dozasedbi osvojenih držav ji zdele nezaneslj različno: Sredi 1941 ob Jugoslavijo.zvezo. Nemci so bili Ljudje so se odzvali mu uprli.

Sovjetsko prebivalstva. i, drugi pa so se em sodeloval kruti do domačega z okupatorj nekateri so

m Atrijij z bazenom

ATRE NI GRADILI AMFITE ZAKAJ SO RIMLJA Amfiteatri za množiþne igre, športna tekmovanja, boje zabavo in krvave rji. z gladiatorji Terme - kopališþa t i ti - mostov Vi d kti Viaduk di Akvadukti - vodovo Ceste za hitre . vojaške premike

Forum - trg, osrednje zbirališþe mešþanov.

Spalnica Spalnic

av razširil je vojna opo Obednica Zakaj se vzhodno Evr južno in CILJI

UČNI : vine Učenec usodo Kralje ▶ pozna vije po napadu Jugosla

avije vojni izogniti. Na koncu in ine Jugosl Kraljev k trojnemu paktu pristopu je bila usoda Kakπnaa Jugoslavija se je skuπala

je popustila

nalogo: Kraljevin lni nalog napad nanjo.in izpol nap izpolni odredil ki pa je zemljevid okuvpiπi o rno preuËi vpadov a) Pozorno smereh o,, o risanih Jugoslavij h • ob vrisanih so napadli drejenih podrejeni podre orje, ki patorje, dveh Nemcem πi imeni • vpiπi enot, æavnih dræavnih

Hitlerju,

nanjo, , zaradi e vzroke ▶ razum je Nemčija katerih ko zvezo, a Sovjets so napadl ki vzroke, ▶ pozna čili neuspeh , povzro napada nemškega so se e, zakaj li ▶ razum ljudje odloči nekateri vanje z za sodelo orjem, okupat okupa e oblike a različn ▶ pozna , odpora oti pomen . ▶ ovredn iških gibanj odporn Kakšna je

zvezo zvez praviln

Palaþe, svetišþa, sodišþa, trgovine, amfiteatri, upravne in stanovanjske hiše.

a odloËi

so bili Nemci Sprvaa so v vojni. nalogo: spopad . in izpolni na mljevid napada bliskoviti zemljevid preuËi zem nemπkega πi smeri a) Pozorno vriπi u vriπ mu jezeru), • na zemljevid zvezo in Kaspijske Sovjetsko u Moskvi u, leta 1941, dni. ob koncu kar 900 (proti Leningrad ontne Ërte oblegali frontne potek frontn Nemci • vriπi k so ga mesto, ki proti usmerjen • obkroæi napada Leningrad del nemπkega indus indusje bil en u jezeru? mu razvite • Zakaj aspijskem Kaspijske nafte in in Ka Kavkazu ih nahajaliπË mbnih pomem Zaradi pomembn Pojasni. i cilj dosegli? je zaustavila njitrije. ki ci naËrtovan Nemci vojne je ostra zima, bliskovite vojn • Ali so jih jee prehitela Nemπke preπ preπla v saj Ne, Moskvi. armada dor proti ko je RdeËa hov prodor pozimi 1941, bilo konec d d. ad. dela s slikovnim protinapa T: metoda

ka tehnika m T: motivacijs AKTIVNOS a) (besednic učenci sestavijo

h pojmov Iz naslednjih povedi. smiselnee po ……....…

PAVLE..…… ………

R • PRINC REGENT IRANJEE BEOGRADA …….

BOMBAARDIRANJ • BOMBARD IZGNANST VU.………… …....

• VLADAA V A DRŽAVA HRVAŠKA ..

NEODDVISNAV JUGOSLAVIJE…………

• NEODVISN RAZDDELITEV • RAZDELITE

Na spletni strani poleg priročnikov za učitelje najdete: • letne priprave, • dnevne učne priprave, • elektronske prosojnice, • rešitve nalog iz delovnega zvezka.

ije Jugoslavije

: Učenci preberejo in ga analizirajo na strani 75bila opremljena • Kako je vojska? jugoslovanskas takšno opremo resen • Ali je bilanemški motorizirani nasprotnik vojski? je bila usoda • Kakšna vojske glede na jugoslovanske Mirana Pavlina? pričevanje

tev

ko etsko naa Sovjets n πkii napad sa zaËeli najveËji mπki nemπk vojske jo Barbaros nemπke Ali je bilz operacijo Al premiki

ARHITEKTURA

Kraljevine

bila usoda dela z JA: metoda UČNA MOTIVACI kimi besedili zgodovins pisni vir v učbeniku

smer umika sme ki prikazuje a. puπËico, kralja. in kralja • vriπi ke vlade nske goslovans jugoslova

dela z T: metoda nikacijsko AKTIVNOS jsko-komu informaci jo del filma tehnologi

71

ALEC

zaključni (r. Slobodan Učenci si ogledajo tam poje?« »Kdo neki 1980), ki prikazuje . Ob Šijan, Srbija, ranje Beogradadruga začela nemško bombardi kako se je tem spoznajo, na jugoslovanskih svetovna vojna primerjajo z drugimi Poljsko, Francijo tleh. Ta začetek napadi (na zapišejo na nemškimi e …). Svoje ugotovitv se o njih pogovorijo list papirja, ter jih predstavijo s sosedom razredu. u celotnem

RAZISKOV učenci in internetu državi V literaturi o Neodvisnikakšna poiščejo podatke njenem sistemu:kakšen je Hrvaški in ustašev; in Judov; zgodovins je bila ideologija Učenci si v do Srbov, Romov NDH. bil odnos dobil odnos ustaške oblasti ogledajo ogle obseg primerjajo z 51 kakšen je Ob NDHv učbeniku na strani • Obseg gibanja. jo bila partizanskega e učenci predstavi zemljevidomHrvaška 1939). Ali je zem Svoje ugotovitv od Banovine (Banovina (B ali manjša sošolcem.

NDH ND večja okviru Hrvaške?

H so živeli v • Kateri narodi je zajemala NDH? današnje države Katere • država Hrvaška?

Neodvisna

AKTIVNO (zemljevidom) AKTIVNOS gradivom gradiv kem atlasu

dela s slikovnim T: metoda AKTIVNOS (zemljevidom) gradivom 71 si učenci

na strani V učbeniku druge svetovne ogledajo zemljevidanalizirajo: vojne. Zemljevid države so napadle • Katere o Jugoslavijo? z napadom na Jugoslavij • Sočasno tudi napad na Grčijo. je bil izveden so napadle Grčijo? a Katere države ata modra prekrižan • Kaj simbolizir Jugoslavije? meča na ozemlju

79

Interaktivni učbenik Interaktivni učbenik vam omogoča, da se približate učencem, ki potrebujejo nazornejši prikaz in se lažje učijo, če kaj sami konkretno naredijo.

Za uporabo interaktivnega učbenika potrebujete računalnik, projektor in projekcijsko platno ali interaktivno tablo.

Nevšečnosti s tem, da učenci ne bi vedeli, kaj je treba v danem trenutku početi, odpadejo, ker se učencem projicira naloga iz njihovega tiskanega gradiva.

Učenec lahko na projicirano piše in nalogo reši. Kjer je to smiselno, smo vključili tudi dodatne interaktivne naloge, za katere raziskave kažejo, da učence močno pritegnejo, zaradi višje motivacije pa je njihovo učenje učinkovitejše.

Interaktivni učbenik za 7. razred bo na voljo že avgusta 2010.

Učbenik za otroke s posebnimi potrebami Učbenik je zasnovan kot knjiga z računalniško zgoščenko. Vsebinsko se sicer ne razlikuje od navadnega učbenika, čeprav smo slog besedila in slike prilagodili posebnim potrebam učencev. Uporabili smo primernejšo tipografijo, drugačne barve in kar najbolj prilagodili oblikovno podobo gradiva.

Na računalniški zgoščenki, ki je priložena vsakemu prilagojenemu učbeniku, je avdiovizualna knjiga: vse, kar naj bi si učenec prebral sam, najde na posnetku. Tako učenčeve mentalne energije ne izčrpava že sama tehnika branja, temveč se lahko učenec posveti odkrivanju in razumevanju pomena prebranega.

Učbenik z računalniško zgoščenko za otroke s posebnimi potrebami bo na voljo že avgusta 2010.

znanje nas dela velike

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 19 90 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.knjigarna.com

ŠOLSKI ZASTOPNIKI ZALOŽBE ROKUS KLETT

Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska

Naročila in informacije

Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si

Prekmurje in Maribor

Prodaja

Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

Koroška in Zasavje

vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71 matic.karlovsek@rokus-klett.si podpora kupcem Anja Potočnik, tel.: 01 513 46 46 anja.potocnik@rokus-klett.si

Marko Hanuš GSM: 041/426 627 E-pošta: marko.hanus@rokus-klett.si

Skladišče

Bela krajina in Dolenjska

vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91 tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Ksenija Šimnovec GSM: 031/649 783 E-pošta: ksenija.simnovec@rokus-klett.si

Primorska Miran Domajnko GSM: 041/734 603 E-pošta: miran.domajnko@rokus-klett.si

Uredništvo Telefon: 01 513 46 94 Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji Telefon: 01 513 46 53 Telefaks: 01 513 46 99

DN100113

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Založba Rokus Klett

Z nakupom delovnih zvezkov Založbe Rokus Klett

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

je članica Evropskega združenja

prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke

telefon: 01 513 46 00

šolskih založnikov (EEPG).

s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi

telefaks: 01 513 46 99

bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali

e-pošta: rokus@rokus-klett.si

svoje sposobnosti.

www.rokus-klett.si