Počasi se je sonce bolj in bolj nagibalo v morje in pastirček žene svojo čredico domov. Čimbolj se je bližal domu, tem večje zvonjenje in bingljanje je slišal za hrbtom. Toda pozabil je, kar so mu bile vile naročile.
Ko je bil že na pol pota, se radoveden obrne, da vidi, kdo žene za njim toliko blaga? Pa je zagledal veliko trumo ovac, krav in koz, ki so šle iz morja za njegovim blagom. V trenutku pa, ko se je ozrl nazaj, je vse prenehalo hoditi na suho iz morja. Samo tista truma ga je spremila do doma, ki je bila že zunaj.
Če bi pastirček ne bil pogledal nazaj, bi imel neizrečeno veliko čredo; pa saj mu je bilo tudi tega dovolj, ker je tudi revne sosede obdaril z blagom, ki so mu ga bile vile prav čudno podarile.
Slovenska ljudska pravljica
SLOVAR
marveč – ampak
cekin – zlat kovanec (zlatnik) mošnja – vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev (mošnjiček)
gnati (gnal) – delati, da žival ali človek kam gre, navadno z močno spodbudo ali prisilo truma – razmeroma veliko število
Preberi izhodiščno besedilo in reši naloge.
1. Obkroži črko pred pravilnim nadaljevanjem povedi.
Besedilo govori o
a) pastirčku in mami.
b) vilah in pastirčku.
c) pastirčku in čarovnicah.
č) bratu in sestri.
Naslov prebranega besedila je
a) Pastir.
b) Pastirica.
c) Pastirček.
č) Pastiriček.
Prebral sem
a) opis.
b) pravljico.
c) zgodbo.
č) pesem.
Besedilo je napisal
a) pisatelj Primož Suhodolčan.
b) pesnik Tone Pavček.
c) novinar.
č) neznani avtor.
2. S ✓ označi ilustraciji književnih oseb iz prebrane pravljice in ju poimenuj.
3. Odgovori v obliki povedi.
Kje je deček pasel živino?