Rokusova Rokusova
glasba glasba
VVOO SS NN OO VV NN I IŠ Š OO L IL I 10 š oš o l slks ok ol el teot o2 02 00 90 /91/ 0
ZNANJE NAS DELA VELIKE
www.rokus-klett.si www.praktik.org www.knjigarna.com www.devetletka.net
Spoštovane profesorice, spoštovani profesorji glasbene vzgoje! V Založbi Rokus Klett je v zadnjih letih nastalo gradivo za glasbeno vzgojo, s katerim želimo profesorjem in učencem čim prijazneje približati vsebine in poti vzgojno-izobraževalnega dela na glasbenem področju. V ospredju je predvsem želja, da bi učenci glasbo sprejeli in jo s kar najprijetnejšimi izkušnjami ponesli s seboj v življenje. V katalogu boste našli Rokusove učbeniške komplete za glasbeno vzgojo od 6. do 9. razreda. Vse te komplete sestavljajo učbeniki in delovni zvezki, v 7. in 8. razredu pa se lahko odločite tudi za obliko samostojnega delovnega zvezka. Od novega šolskega leta bodo Rokusova gradiva tiskana na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC, ki zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo. Ta pristop pridobivanja papirja je veliko bolj prijazen do okolja kot reciklaža. Glasbena umetnost ima neverjetno močno poslanstvo: mladostniku omogoča sprostitev notranjihenergij, ki jih lahko ustvarjalno usmerjamo prek poslušanja glasbe, petja, igranja na glasbila in gibanja ob glasbi. Napotimo ga v iskanje njegove lastne glasbene govorice, pa najsi bo to v svetu klasične glasbe, džeza, roka ali katerega koli drugega glasbenega jezika. Pokažimo mu kakovostno glasbo, ki mu bo pomagala izpolniti trenutke iskanja samega sebe. Srečno!
za učitelje
za učence
Maruša Kmet, glavna direktorica Založbe Rokus Klett, d.o.o.
Glasba danes in nekoč
6
7
8
9
Samostojni delovni zvezek
—
9
9
—
Učbenik
9
9
9
9
Delovni zvezek
9
9
9
9
Rešitve nalog
9
9
9
9
Avdio zgoščenki/-e
2
2
3
2
Pesmarica
9
9
9
9
Multimedijski priročnik za učitelje
9
poleti 2009
poleti 2009
9
Letne tematske priprave
9
9
9
9
Dnevne priprave
9
9
9
9
ZASNOVA UČBENIŠKIH KOMPLETOV
Avtorica dr. Albinca Pesek je izredna profesorica glasbene didaktike na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in priznana avtorica učnih gradiv za pouk glasbene vzgoje v osnovni šoli.
Učbeniki in delovni zvezki ali samostojni delovni zvezki Gradivo za 6. in 9. razred je dostopno v obliki učbenika in delovnega zvezka, za 7. in 8. razred pa v dveh različicah – v obliki kompleta, sestavljenega iz učbenika in delovnega zvezka, ali v obliki samostojnega delovnega zvezka. Tako v 7. in 8. razredu lahko izberete način poučevanja, ki vam je bližji.
razredu
osnovn e šole
Zalo
Albinca Pesek
æba
Ro
ku
sK l
et
,S te ni te le
/51
60 34
. 05 20
© m co
01
/51
O
, 600 34
Z I
telefak
. 05
na. igar
O
S
» A
s: 01/513 46 99
, epo
-klett.si, www.knj
P O
O
E N
na.
n:
πta
:r o
ku
s@
ro
w i, w
Z I
,
01
B
igar
P O
fo
lefak 0, te
S
» A
s: 01/513 46 99
, ep
et
t.s
1
oπ
kl
O
0
s-
:0 8 99 0
ku
fon
S K
w.r
a; brezplaË
-klett.si, www.knj
bljan 0 Lju
okus
0 , 10
le
okus
d.
N J E A A S L
te
w.r
t,
b e9
w i, w
et
gn
t.s
sK l
te
et
ku
,S
kl
Ro
o.
s-
æba
o.
P
0
ku
Albinca A lbbinca Pesek
O T O V G
:0 8
1
Zalo
ane.
GLASBA G LLAS A
fon
DELO DELOVN LOV OVN VNII ZVEZEK
dræ
6 dane danes es iin n nekoč n ni te le
ta: ro
ku
s@
ro
Glasba danes in nekoË
pri
ice
a; brezplaË
av
bljan 0 Lju
U»BENIK
0 , 10
es in nekoË
b e9
co
gn
6
danes in nekoËÐ
pr
e
0,
6
GLASBA
Vs
19 9
danes in
Albinca Pesek
1
n:
20
o.
©
d.
o.
m
t,
O T O V G
P
fo
ane.
GLASBA
le
dræ
te
pri
ice
av
E N
pr
e
danes in nekoč 6
S K
GLASBAnekoËÐ
delovni zvezek
DELOVNI ZVEZEK
učbenik
UËb
a enik z
Delo
vni zve
zek za glasbeno vz
gojo v 7.
razredu
osnovn
7
glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne šole
Albinca Pesek
e šole
GLASBA
danes in nekoË 7 Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne πole
ali Ro
ku
et
t,
d.
.
sK l
O
Z I
. 05
20 ©
a.c
om
m
P O O
, te
le
fo
n:
01
/51
60 34
.
co
arn
si, www.k s-klett. roku
et
01
/51
60 34
05
na.
P O O
kl
n:
20
igar
O
s-
fo
©
-klett.si, www.knj
okus
w.r
w i, w
k
.
t.s
et
kl
ro
le
m
P O
05
s@
te
co
20
ku
E N
na.
©
ro
05
njig
a:
m
us
w.
oπt
20
S
w i, w
, ep
B
co
A
t.s
s: 01/513 46 99
B
90
lefak 0, te
P O
»
O Z I
O
S
» A
ku
,
Z I
©
B E N
K
ro
E N
na.
s@
igar
ku
-klett.si, www.knj
ro
a:
okus
90
O
Z I
lefak 0, te
S
» A
s: 01/513 46 99
, ep
oπt
ro
a:
ku
s@
ro
w.r
19
w i, w
O
0
:
t.s
d.
:0 8
fon
lefak 0, te
S
» A
s: 01/513 46 99
, ep
et
oπt
igar
t,
fon
6/7/07 11:07:44 AM
19
kl
, ep
DELOVN ELOVN LOV I ZVEZEK ZV
S
» A
s: 01/513 46 99
P O
E N
Z I
-klett.si, www.knj
O
lefak 0, te
O
et
ni te le
ni te le 08 0
s-
60 34
okus
B
/51
w.r
sK l
S K
a; brezplaË
S K
ku
01
w i, w
n:
t.s
fo
et
ku
a; brezplaË
bljan 0 Lju
kl
Ro
bljan 0 Lju
0 , 10
Glasba 7 DVD ploscek.indd 1
æba
0 , 10
b e9
s-
Zalo
Albinca Alb A binca Pesek
O T O V G
P
N J E A A S L
,
gn
N J E A A S L
ku
ane.
GLASBA G LAS
90
S
te
1
le
U»BENIK
dræ
19
,S
0
es in nekoË
pri
ice
0
o.
:0 8
Glasba danes in nekoË
av
b e9
o.
fon
,
6/7/07 11:07:44 AM
pr
7 danes danees in in nekoË n
gn
.
:0 8
,d
fon
tt
S K
sK le
te
ku
ni te le
90
oπt
a:
ro
ku s
@
ro
delovni zvezek
Ro
O T O V P G
19
1
Glasba 7 DVD ploscek.indd 1
æba
,S
Albinca Alb A binca Pesek
o.
Zalo
ane.
o.
dræ
ni te le
pri
ice
a; brezplaË
av
bljan 0 Lju
e
e
a; brezplaË
0 , 10
pr
GLASBA G LAS 7 danes danees in in nekoË n Vs
Vs
60 34
æba
N J E A A S L
b e9
7
1
bljan 0 Lju
gn
O T O V P G
V
G
/51
Albinca Pesek
O
01
Zalo
ane.
P
n:
dræ
fo
pri
le
av
te
pr
te
.
A N J E A S
,d
0 , 10
tt
b e9
sK le
gn
ku
te
1
Ro
,S
GLASBA
danes in nekoËÐ oË
æba
te
Albinca Pesek
,S
Zalo
ane.
o.
dræ
E N
e
o.
pri
V
ice
o.
danes in
av
S K
7
GLASBAnekoËÐ
e
o.
Albinca Pesek
pr
GLASBA danes in nekoË 7 Vs
Albinca Pesek
B
ice
P O T O GLASBA 7 G L danes in nekoË T O Vs
Glasba 7 DVD ploscek.indd 1
Glasba 7 DVD ploscek.indd 1
6/7/07 11:07:44 AM
samostojnidelovni zvezek
6/7/07 11:07:44 AM
Albinca Pesek
snovne šole
GLASBA
danes in nekoË 8 Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne πole
Vs
e
pr
av
pri
ice
dræ
.
06
20
© m na.
fo
n:
01
/51
60 34
le
fo
n:
Z I
01
/51
60 34
lefak 0, te
» A
s: 01/513 46 99
, ep
oπt
S a:
20
07
.V
se
B
r
ok u
s@
P O
fo
n:
01
1 /5
60 34
O
O
lefa 0, te
Z I
» A
ks: 01/ 513 469 9
P O
o
w.r
w i, w
t.s
et
kl
s-
ku .
06
©
20
P O
m na.
co
O
» A
ks: 01/ 513 469 9
, ep
,w
P O
igar
O
o
w.r w i, w t.s et
kl s-
ku
lefa 0, te
Z I
S
om
O
.
06
20
©
m
.co
rna
jiga
ok
w.r
ww
tt.
le -k s ku
60 34
E N
©
si,
P O e
1 /5
, ep
oπt
S a:
ro
com
rna.
le
lett.si,
E N
www.knjiga
si, us-klett. www.kn
O
S ,t
ro
ku
s@
ro
, ep
S oπt
a:
in
fo
@
ro
k
.c
O
90
us
01 9
01
» A
s: 01/513 46 99
. ww
:0 8
S K
fon
n:
E N
Z I
us-k
B
tele
rok
jana; brezplaËni
fo
O
lefak 0, te
t
O te
e
4/5/07 1:57:57 PM
le
.
ett.si, www.kn kus-kl j
igar le
et
ett.si, www.kn kus-kl j
B
06
P O
t
06
.
P O E N
20
O
igar
ro
igar
te
O
B
-klett.si, www.knj
et
s@
©
okus
kl
ku
m
w.r
s-
ro
na.
w ,w .si
ku
a:
co
DELOVNI ZVEZEK D
S
oπt
20
, ep
©
A
.
06
20
© m
co na.
» A
s: 01/513 46 99
kl
ro
E N
Z I
m
O
lefak 0, te
na.
60 34
co
/51
s-
oπ
s@
01
ku
, ep
ku
n:
O DELOVN ELOVNI ZVEZEK
s: 01/513 46 99
ta: ro
fo
-klett.si, www.knj
lefak 0, te
» A
le
w ,w .si
Z I
S
B
te
»
okus
O Z I
w.r
K
igar
B E N
ro
P O
s@
se
ku
P O
ro
-klett.si, www.knj
S a:
.V
60 34
oπt
07
/51
, ep
20
01
» A
s: 01/513 46 99
,w
n:
E N
Z I
o
bl 0 Lju
om
fo
O
lefak 0, te
d.
0 , 10
.c
le
60 34
s
O T O V G
N J E A A S L
,t
us
te
B
/51
O
01
okus
n:
w.r
fo
w i, w
E N
t.s
ro
le
et
s@
te
kl
ku
s-
ro
ku
a:
©
oπt
com
,
rna.
90
www.knjiga
19
lett.si,
O
0
us-k
, ep
U»BENIK
S
» A
s: 01/513 46 99
B
:0 8
6/7/07 11:05:17 AM
fon
S K
ni te le
rok
6/7/07 11:05:17 AM
a; brezplaË
ku
9b
. ww
bljan 0 Lju
es in nekoË
E N
Z I
O T O V G
0 , 10
DELOVNI ZVEZEK
d.
b e9
U»BENIK
t,
gn
aR o
ne
P
90
es in nekoË
et
te
Glasba danes in nekoË
sK l
,S
oæb
eg
01 9
Glasba danes in nekoË
B
ku
o.
Zal
St
:0 8
oπt
a:
in
fo
@
ro
k
učbenik
Glasba 9 ploscek.indd 1
P
o.
Albinca Alb binca Pesek
.,
S K
Glasba 9 ploscek.indd 2
delovni zvezek
Ro
,
e.
GLASBA G LAS
fon
1
æba
GLASBA G LAS
90
æan
danes dane es in nn nekoË 9
.o
jana; brezplaËni t ele
N J E A A S L
bl 0 Lju
idr
Zalo
Albinca A lbbinca Pesek P
19
0 , 10
pr
0
9b ice
:0 8
ne
av
ane.
fon
eg
pr
ni te le
o St
9
d.
a; brezplaË
s
bljan 0 Lju
ku
d.
0 , 10
aR o
dræ
t,
b e9
oæb
O T O V G
et
gn
,
Zal
,
90
Albinca Pesek
P
pri
ice
90
19
e.
GLASBA
sK l
N J E A A S L
0
æan
av
19
:0 8
idr
ku
fon
pr
Ro
ni te le
ice
.,
danes in nekoËÐ
av
danes in nekoË 9
pr
0
a; brezplaË
samostojnidelovni zvezek 6/7/07 11:05:17 AM
šole
2
e
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1
.o
pr
Albinca Pesek
GLASBA
Vs
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1
1
æba
8 danes danees in in nekoË n :0 8
bljan 0 Lju
S K
osnovn e
d.
fon
0 , 10
,
9
o v 9. ra zredu
t,
S K
b e9
90
N J E A A S L
19
danes in nekoËÐ
eno vzgo j
G
S K
gn
0
GLASBA
zvezek za glasb
et
ni te le
te
:0 8
Albinca Pesek
Delovni
9
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1
6/7/07 11:05:17 AM
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1
a glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole enik z
sK l
a; brezplaË
,S
fon
UËb
6/7/07 11:05:17 AM
ku
1
N J E A A S L
d.
O T O V P G
Ro
bljan 0 Lju
t,
æba
0 , 10
et
Albinca Pesek
b e9
sK l
S
ku
o.
GLASBA G LAS
1
,
Ro
ane.
GLASBA P O T O danes in nekoË 8 O T O V G L P
90
æba
dræ
gn
19
Zalo
Albinca Alb binca Pesek
pri
te
0
ane.
:0 8
dræ
fon
S K
1
delovni zvezek
učbenik
Učne priprave
pri
danes ess iin nn nekoË 8
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1
Vse štiri didaktične komplete Glasba danes in nekoč odlikujejo izvirnost, primerljivost z vrhunskimi tujimi didaktičnimi gradivi in poglobljen vpogled v razvojno-psihološke značilnosti učencev.
ice
o.
N J E A A S L
av
bljana; brezplaËn i te 0 Lju le
e
pr
ni te le
0 , 10
Vs
S K
b e9
8
gn
1
O T O V G
O T O V G
P
d.
te
danes in nek neek ekoËÐ oË
P
t,
ice
,S
GLASBA
danes in nekoË 8
et
av
o.
sK l
a; brezplaË
1
pr
A N J E A S
ku
e
V
Ro
bljan 0 Lju
æba
0 , 10
Zalo
Albinca Pesek
Vs
d.
b e9
ane.
GLASBA
t,
gn
dræ
et
te
pri
sK l
,S
ice
ku
o.
av
Ro
o.
pr
æba
N J E A A S L
e
,S
danes in
8
Vs
danes in nekoË 8
o.
GLASBAnekoËÐ
Albinca Pesek
GLASBA A
Zalo
Albinca Pesek
o.
Albinca Pesek
ane.
te
dræ
,S
pri
ice
o.
av
O T O V G
P
N J E A A S L
pr
Zalo
Albinca Pesek
o.
co
ane.
GLASBA
danes in nekoË 8
o.
e Vs
Zalo
O
ali
lefak 0, te
redu o
60 34
v 8. raz
/51
no vzgoj o
01
zvezek za glasbe
n:
Delovni
8
fo
lasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne šol e
le
ag enik z
te
UËb
DELOVNI ZVEZEK
učbenik
Odlike učbeniških kompletov:
Da bi učiteljem olajšali delo pri načrtovanju in pripravi učnih ur, smo sestavili letne in dnevne učne priprave za poučevanje po Rokusovih učbenikih za glasbo. Priprave so brezplačno dostopne na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva. Pri nekaterih pripravah so dodani tudi učni listi in primeri za igro z Orffovimi glasbili.
gojo v 6.
Vs
Gradivo s svojo zasnovo presega ozke okvire glasbenega učbenika, saj prinaša multidisciplinarne vsebine. Glasbi in dogodkom na glasbenem področju, ki so v središču pozornosti, se pridružujejo še časovne vzporednice s področja književnosti, upodabljajoče umetnosti, zgodovine, filozofi je in naravoslovja.
• sodoben pristop, • razumljivost in humor, • pregledno in barvito oblikovanje, • odlične fotografije, ilustracije in preglednice, • bogato in izvirno slušno gradivo, • svež izbor pesmi za izvajanje, • medpredmetne povezave, • uporaba sodobnih medijev.
zek za glasbeno vz
N J E A A S L
Gradivo se povezuje z glasbeno estetiko učencev in z njihovimi priljubljenimi glasbenimi izvajalci (vključuje namreč obilo sodobnih priredb in drugih sodobnih skladb), ki se jih učijo vrednotiti z vidika razvoja glasbene umetnosti. Avtorica upošteva glasbeni svet mladostnikov in tako pomaga graditi most med učitelji, učenci in glasbo. Učence vabi na spodbudno popotovanje skozi čas – od današnjega dne v preteklost.
vni zve
eno vzgojo v 6. razredu osnovne šole
B
sb za gla
Albinca Pesek
Glasbeni pouk s kompleti Glasba danes in nekoč ne pomeni le pasivnega sprejemanja zgodovinskih dejstev in poslušanja glasbe, pač pa aktivno raziskavo preteklosti v povezavi z glasbo današnjega časa. Za izhodišče služijo glasbene izkušnje in doživetja učencev, ki jih pri pouku ozavestijo, svoja dosedanja znanja pa poglobijo in dopolnijo.
Delo
6 enik U Ëb
N J E A A S L
Učbeniški kompleti Glasba danes in nekoč na izviren način predstavljajo razvoj glasbe od njenih začetkov do današnjih dni. Avtorica je v povezavi s sodobnostjo in z glasbo, ki jo poslušajo današnji učenci, živeči v današnjem času, našla učinkovit in didaktično primeren način za privlačno in zanimivo obravnavo predpisane snovi.
DELOVNI ZVEZEK
Vsebina samostojnih delovnih zvezkov je enaka vsebini kompletov iz učbenika in delovnega zvezka, le da ni deljena.
4/5/07 1:57:53 PM
6/7/07 11:05:17 AM
UČBENIKI eno vzgojo v 6. razredu osnovne šole
UËbenik
za glasbeno vzg ojo v 7. r
7
Gioacchino Rossini, opera buffa, Seviljski brivec, Viljem Tell
GLASBAnekoËÐ
Albinca Pesek
6
GLASBA
U»BENIK
danes in nekoËÐ
nes in nekoË
Glasba danes in nekoË
danes in
za glasbeno vzg ojo v 8. r
8
azredu osnovn e
U»BENIK
Albinca Pesek
enik z
Italijanski skladatelj je bil v pisanju oper izredno plodovit, saj jih je napisal kar 39. Bil je mojster komiËne opere, imenovane opera buffa, ki je pravzaprav glasbena komedija. Njena vsebina je vzeta iz vsakdanjega æivljenja (npr. iz æivljenja brivca), velikokrat uporablja vsakdanjo govorico in nareËja. Zanjo so znaËilni tudi elementi, kot so kihanje, kaπljanje, smrkaGIOACCHINO ROSSINI nje. Rossinijeva dela odlikujejo iskrivost, vedrina, sproπËenost in spevnost. Najpogosteje izvajani operi sta Seviljski brivec in Viljem Tell.
a glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole
Albinca Pesek
8
GLASBAnekoËÐ danes in
Gioacchino Rossini (1792—1868)
9
Glasba danes in nekoË
es in nekoË
danes in nekoËÐ
7
šole
UËb
GLASBA
U»BENIK
U»BENIK
Albinca Pesek
UËbenik
azredu osnovn e šole
U»BENIK
sb za gla
U»BENIK
enik UËb
PRIZOR IZ OPERE SEVILJSKI BRIVEC
V pregledno oblikovanih učbenikih učenci spoznavajo svet glasbil in glasbe, bistvene poteze vsakega obdobja in glasbene oblike v vrstnem redu, kot so se pojavljale. Spoznavajo pa tudi velike skladatelje, njihove misli in dela. Učenci se ne zgubljajo v morju podatkov, ampak se seznanijo s ključnimi pojmi, s katerimi dojemajo duha in stilne poteze posameznih obdobij. Učbenik popestrijo številne fotografije, zabavne ilustracije, anekdote o skladateljih in glasbene šale. Posebno vrednost imajo tudi medpredmetne povezave – povezave glasbe z ostalimi umetnostnimi panogami, s kulturnimi dosežki, političnimi dogodki in znanstvenimi odkritji ...
PRIZOR IZ OPERE VILJEM TELL
Rossinija so æe v Ëasu njegovega æivljenja zelo cenili. Sklenili so, da mu æe pred smrtjo postavijo spoKo jih je skladatelj vpraπal, 8 menik. koliko bi ta lepa gesta stala, so mu
povedali kar zajetno vsoto. ≈Dajte ta denar raje meni, jaz pa bom 7 vsak dan do smrti stal na trgu, kjer nameravate postaviti spomenik,« je odgovoril glasbenik.
30
Ključni pojmi Na vrhu strani vsakega poglavja so ključni pojmi, ki jih učenec usvoji v posamezni enoti.
Slikovno gradivo Fotografije poleg skladateljev, izvajalcev in glasbil predstavljajo tudi likovna dela posameznega obdobja, prizore z glasbenih predstav in objekte, povezane s tematiko.
Slovarček Vsi novi pojmi, ki se pojavijo znotraj posamezne teme, so sproti obrazloženi na robu strani.
ajo _ Časovne vzporednice predstavljajo
»ASOVNE VZPOREDNICE
GLASBENIKI Claude Debussy (1862—1918) Arnold Schönberg (1874—1951) Maurice Ravel (1875—1937) Béla Bartók (1881—1945) Igor Stravinski (1882—1971) Edgar Varèse (1883—1965) Sergej Prokofjev (1891—1953) Arthur Honegger (1892—1955) Carl Orff (1895—1982) George Gershwin (1898—1937) Aaron Copland (1900—1990)
DOGODKI, POVEZANI Z GLASBO
ZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI
1918 Svetovna prodaja gramofonskih plošË doseže število 100 milijonov prodanih izvodov letno.
1901 Ustanovitev zvezne države Avstralije
1931 EMI ustanovi Abbey Road Studios, najveËji snemalni studio na svetu. 1956 ZaËetek vsakoletnega tekmovanja za pesem Evrovizije 1959 Prva podelitev nagrad grammy, ki veljajo za oskarje v svetu glasbe. 1965 Skupino The Beatles odlikuje britanska kraljica. 1973 Odprtje slovite operne hiše v Sydneyju 1980 Odprtje najveËjega vsakoletnega festivala jazza na svetu v Montrealu
Olivier Messiaen (1908—1992) Pierre Schaeffer (1910—1995)
Krzysztof Penderecki (1933)
Maksim Gorki (1868—1936)
1914 ZaËne se 1. svetovna vojna.
1929 ZaËetek svetovne gospodarske krize
1985 Live Aid — množiËni rockovski koncert za pomoË žrtvam lakote v Afriki
Hermann Hesse (1877—1962) James Joyce (1882—1941)
Pablo Picasso (1881—1973) Guernica (1937)
Jaroslav Hašek (1883—1923)
1905 Albert Einstein postavi relativnostno teorijo. 1912 Bohr — o strukturi atoma
1939 ZaËne se 2. svetovna vojna.
1928 Odkritje penicilina (Fleming)
1945 Kapitulacija NemËije
1937 Walt Disney posname prvi celoveËerni risani film SneguljËica.
1946 Prvo zasedanje OZN v Londonu
Marchel Duchamp (1987—1968) Akt, ki se spušËa po stopnicah (1912)
Franz Kafka (1883—1924) Bertold Brecht (1898—1956)
1955 Ustanovitev Varšavskega pakta
1961 Prvi Ëlovek (Jurij Gagarin) poleti v vesolje. George Orwell (1903—1950) René Magritte (1898—1967) Pirenejski grad, 1961
Jean-Paul Sartre (1905—1980)
Vasilij Kandinski (1866—1944)
Aleksander Solženicin (1918)
Jackson Pollock (1912—1956)
Günter Grass (1927)
Andy Warhol (1930—1987)
Gabriel García Márquez (1928)
1906 Izumljen je telharmonium, prva priprava za produciranje glasbe. 1910 Prvo radijsko oddajanje v New Yorku 1920 Prvi radijski prenosi 1925 Prvi TV-prenosi
1969 Prvi Ëlovek pristane na Luni. 1977 Prvi industrijsko narejeni osebni raËunalnik (Apple II) 1997 Prvo vozilo na Marsu (Sojourner)
FILM (Glasba znanih skladateljev v filmih)
2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey, 1968) /HaËaturjan, Ligeti/
Želo (The Sting, 1973) /Scott Joplin/ 1927 Prvi zvoËni film z dialogi Pevec jazza
Manhattan (1979) /George Gershwin/ Izžarevanje (The Shining, 1980) /Béla Bartók/
1957 V vesolje poleti prvi umetni satelit Sputnik.
Ernest Hemingway (1899—1961)
1989 Padec berlinskega zidu in zaËetek demokratiËnega procesa v vzhodnih državah Evrope
1929 Laurens Hammond iznajde Hammondove orgle, ki so še danes nepogrešljive na številnih jazzovskih in rockovskih produkcijah. 1935 Prvi magnetofon 1936 Prve serijsko izdelane elektriËne kitare (Gibson)
1971 Minimoog, prvi prenosni in komercialno dosegljiv sintetizator 1990 Podjetje Sony predstavi snemalno CD-tehnologijo. 1994 Pojavi se digitalna vizualna tehnologija (DVD).
4/17/07 9:29:28 AM
glasba 9 UC kor V.indd 35
ke na pomembne osebnosti in dogodke področjih književnosti, zgodovine, ne, znanosti, glasbe, likovne in filmske ske umetnosti ter tako omogočajo celostno razumevanje časovnih obdobij.
trobila, lijast in kotlast ustnik, ventili, rog, francoski rog, rogist ali hornist, trobenta, trobentar ali trobentač, pozavna ali trombon, pozavnist ali trombonist, tuba, tubist, helikon, suzafon
Trobila Trobila so cevasta glasbila, pri katerih dobimo zvok tako, da s pihanjem ustvarimo vibracijo napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok. Sestavljajo jih zavite kovinske cevi, na začetku katerih je ustnik, ki določa barvo zvoka glasbila. Lijast ustnik omogoča mehkejšo in temnejšo barvo zvoka, kotlast pa prodornejši zvok. Običajno imajo vsa trobila po tri ventile (razen pozavne na poteg, ki ventilov nima).
ROG (FRANCOSKI ROG)
LIJAST USTNIK ROGA
Najstarejši rogovi so bili izdelani iz živalskih rogov. Prednik današnjega roga je bil zaviti lovski rog iz Francije, po katerem ima tudi ime francoski rog. V 19. stoletju je dobil ventile, konec istega stoletja pa je postal stalni član simfoničnih orkestrov. ZGRADBA ROGA
odmevnik
enovita kovinska cev
Eskalibur — MeË kralja Arturja (Excalibur, 1981) /Carl Orff/
ROGIST ALI HORNIST
Oceanovih 11 (Ocean’s Eleven, 2001) /Claude Debussy/
Glasbeniku, ki igra na rog, rečemo rogist ali hornist.
VeliËastni Tenenbaumi (The Royal Tenenbaums, 2001) /Maurice Ravel/
35
34
glasba 9 UC kor V.indd 34
1903 Prvi polet z motornim letalom (brata Wright)
1933 Hitler postane kancler.
Peter Handke (1942)
4
DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI
Jack London (1876—1916)
1917 Oktobrska revolucija v Rusiji
1991 Ukinitev Varšavskega pakta in razpad SZ
Benjamin Britten (1913—1976) György Ligeti (1923—2006)
KNJIŽEVNOST
Henri Matisse (1869—1954)
1990 VnoviËna združitev NemËije
John Cage (1912—1992)
Karlheinz Stockhausen (1928)
UPODABLJAJO»A UMETNOST
DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI, POVEZANI Z GLASBO
4/17/07 9:29:34 AM
24
ventili in tipke ventilov
lijast ustnik
Franz Schubert, samospev Postrv, Postrvni kvintet, 8. simfonija v h-molu (NedokonËana), téma z variacijami
1
Franz Schubert (1797—1828) Skladatelj se je rodil v uËiteljski druæini blizu Dunaja. Prvo glasbeno izobrazbo je dobil od oËeta in brata. Kot deËek je prepeval v dvornem deπkem zboru ter nadaljeval spoznavanje glasbenih veπËin pri Beethovnovem uËitelju Salieriju. Bil je velik mojster samospeva. Slikarji, pesniki in interpreti, ki so bili navduπeni nad Schubertovo glasbo, so se sreËevali na tako imenovanih schubertiadah.
3
Na koncu učbenika za 6. razred je glasbeno teoretični kotiček, poseben sklop, kjer je dodatno predstavljena glasbena teorija.
b
2
FRANZ SCHUBERT
SAMOSPEV je skladba za glas in klavir, ki se je razvila ob koncu 18. stoletja.
tonska abeceda, solmizacijski zlogi
Tonska abeceda
Prestavni znaki ali predznaki: višaji in nižaji
Tone lahko označujemo s solmizacijskimi zlogi, črkami abecede, številkami itd.
prestavni znaki ali predznaki, višaj, nižaj
Višaj zviša ton za pol tona. Napišemo ga pred noto, ki jo želimo zvišati.
c1
5
d1
e1
f1
g1
a1
h1
c2
c
cis
dis
d
cis
a
h
ce
de
e
ef
ge
a
ha
ce
solmizacijski zlogi
DO
RE
MI
FA
SO
LA
TI
DO
številčne oznake
1
2
3
4
5
6
7
8
tonska abeceda
izgovorjava tonske abecede
c
d
e
f
g
c
e
eis
dis
c
d
f
fis
eis
fis
e
g
gis
a
ais
gis
f
his
g
c
cis
his
a
h
c
Zvišanim tonom dodamo končnico -is. Nižaj zniža ton za pol tona. Napišemo ga pred noto, ki jo želimo znižati.
c
ces
des
d
e
es
f
fes
g
ges
a
as
Polton in celi ton des
polton, celi ton (celton)
h
ais
es
fes
fes
h
hes (b)
hes (b)
as
c
ces
ces
Polton je najmanjša dogovorjena razdalja med dvema tonoma, ki jo uporabljamo v zahodni glasbi. S seštevkom dveh poltonov dobimo celi ton (celton). c
d
e
f
g
a
h
c
Na klaviaturi najdemo polton med dvema sosednjima tipkama. Znižanim tonom dodamo končnico -es. 1/2
1/2
1/2
1
1
Toni (in tudi tipke) imajo lahko tudi dva ali več imeni:
des
es
cis
SCHUBERTIADA
c
d 1
e 1
f 1/2
g 1
a 1
h 1
fes
fes eis
dis
hes (b)
as
fis
gis
ces
ais
his
c c
1/2
d
e
f
g
a
h
c
72
Pisal je skoraj nepretrgoma in teæko najdemo glasbeno zvrst, ki se je ni lotil. Kljub kratkemu æivljenju je ustvaril obseæen opus simfonij, samospevov, komorne in klavirske glasbe.
73
6. razred 6
Pogosto izvajana skladba za klavirski kvintet, ki v Ëetrtem stavku vsebuje témo iz Schubertovega samospeva Postrv, se imenuje Postrvni kvintet. Obdelana je v obliki téme z variacijami.
4
Preverjeno! »Popestritev besedil z anekdotami in izjavami avtorjev je gotovo privlačnejša in zanimivejša pa tudi ustreznejša metoda od puste bibliografske metode, ki namenja večjo pozornost življenjepisnim podatkom in zanemarja glasbena dela. Uporabljena pot, ki ima v ospredju sloge in glasbena dela, je zagotovo sodobna in edina ustrezna pot za oblikovanje glasbenih predstav o pomembnih umetniških delih s področja glasbene umetnosti.«
Skladatelj spreminja ali variira:
• • • • • • •
melodijo (z okraπevanjem, obigravanjem), ritem in metrum (s spreminjanjem ritmiËnih vrednosti in taktovskih naËinov), tempo (z izbiranjem razliËnih hitrosti), dinamiko (z izbiranjem razliËnih stopenj glasnosti), tonsko barvo (z izbiranjem in spajanjem razliËnih glasbil), tonaliteto (npr. z izbiranjem med durom in molom), znaËaj skladbe (skladatelj prvo variacijo napiπe æivahno, drugo umirjeno itd.).
31
dr. Janja Črčinovič Rozman, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru
8. razred 8
Anekdote in šale Zabavne anekdote iz življenja skladateljev in glasbene šale prinašajo popestritev pouka in prispevajo k večji motiviranosti učencev za pouk glasbe. Anekdote in šale vedno spremlja zabavna ilustracija.
serialna glasba, modusi, sinestezija
elektroakustiËna glasba, konkretna glasba
TROBENTA Za trobento je značilen predirni zvok in so jo že od nekdaj uporabljali za prenašanje signalov ter sporočil. Po tonskem obsegu je najviše zveneče glasbilo v skupini trobil. Za posebne priložnosti izdelujejo različne trobente. Znana je na primer trobenta Aida, ki so jo izdelali po antičnem vzoru za Verdijevo opero Aida.
HENRY PURCELL (1659—1695), angleπki baroËni skladatelj, je avtor znamenite opere Dido in Enej, ki velja za najpomembnejπo angleπko opero 17. stoletja. Pripoveduje o usodi zapuπËene Didone. Pozneje so opero razliËno inπtrumentirali πtevilni znani skladatelji. V zaËetku leta 2005 so jo izvedli tudi v Mariboru v priredbi skladatelja Marjana ©ijanca.
KOTLAST USTNIK TROBENTE
ZGRADBA TROBENTE
JOHANN SEBASTIAN BACH (1685—1750) Rodil se je leta 1685 v nemški glasbeni družini v Eisenachu. Kot violinist je služboval v kapeli v Weimarju, pozneje pa kot organist in kapelnik na nemških dvorih in v cerkvah. Kot kantor je od leta 1723 pa do svoje smrti leta 1750 deloval v cerkvi Sv. Tomaža v Leipzigu. Imel je 21 otrok.
IZBRANI SKLADATELJI
PIERRE SCHAEFFER (1910 Nancy — 1995 Aix-en-Provence)
OLIVIER MESSIAEN (1908 Avignon — 1992 Pariz)
IZBRANA DELA
Etuda z železnico (Étude aux chemins de fer), Etuda s ponvami (Étude aux casseroles), Simfonija za osamljenega Ëloveka (Symphonie pour un homme seul) — konkretne skladbe za magnetofonski trak
IZBRANA DELA
HENRY PURCELL
kotlast ustnik
JOHANN SEBASTIAN BACH
ventili in tipke ventilov
Katalog ptiËev (Catalogue d’oiseaux) — klavirska skladba EksotiËni ptiËi (Oiseaux exotiques) — orkestralna skladba Gospodovo rojstvo (La nativitée du Seigneur) — skladba za orgle
Johann Sebastian Bach je ustvarjal v številnih glasbenih zvrsteh z izjemo opere. Skladal je za razliËne inštrumente in razliËne glasbene sestave. Njegov obširni opus šteje preko 300 zborovskih kantat, oratorije, maše, pasijone, 6 Brandenburških koncertov, koncerte za violino in Ëembalo, skladbe za orgle in preko 200 skladb za klavir. Med slednjimi je najznamenitejša zbirka Dobro uglašeni klavir, sestavljena iz dveh delov. V vsakem je 24 preludijev in fug v vseh durovih in molovih lestvicah. Preludiju vedno sledi fuga v istoimenskem duru oziroma molu (to je v isti tonaliteti). Med njegovimi zelo znanimi stvaritvami so tudi BožiËni oratorij, Italijanski koncert, Umetnost fuge in Tokata in fuga v d-molu.
OLIVIER MESSIAEN
POMEN
POMEN
Olivier Messiaen je znan kot zaËetnik serialne glasbe (razširjene dodekafonske tehnike), pri kateri so po strogo doloËenem redu urejeni tudi ostali parametri tona (trajanje, jakost, barva). Že od svojega devetnajstega leta se je ukvarjal s preuËevanjem ptic in njihovega petja, ki ga je zapisoval. Te melodije najdemo v mnogih njegovih skladbah. Njegova glasba je pogosto izraz mistike in religioznosti. Pisal je v tonskih vrstah, ki jih je imenoval modusi.
Schaeffer je bil kot inženir elektrotehnike in skladateljski samouk pionir elektroakustiËne glasbe, ki jo je imenoval konkretna glasba (musique concrete). Na magnetofonske trakove je snemal zvoke iz vsakdanjega življenja urbanih PIERRE SCHAEFFER podroËij, glasbil, ptiËjega petja ipd. in posnetke obdelal v svojem elektronskem studiu ter jih povezal v smiselne glasbene celote.
SKLADATELJEVA MISEL
• Ko sem bil star 20 let, sem sreËal švicarskega slikarja Charlesa Blanc-Gattija, ki je bil sinestetik, kar pomeni, da je imel motnjo med vidnim in slušnim živcem. Sinestetik lahko sliši zvoke in hkrati vidi njihove barve. Sam žal nisem eden od njih, vendar si zvoËne barve predstavljam razumsko. ResniËno si predstavljam barve, resniËno so navzoËe in se ujemajo z zvokom.
TROBENTAR ALI TROBENTAČ
Glasbeniku, ki igra na trobento, rečemo trobentar ali trobentač.
kovinska cev
PRIZOR IZ SODOBNE IZVEDBE OPERE DIDO IN ENEJ V MARIBORU / FOTO: STUDIO HOCHSTÄTTER
MARC-ANTOINE CHARPENTIER (1643—1704), francoski baroËni skladatelj, je najbolj znan po svojem delu Te Deum (lat. hvalnica). Preludij iz tega dela je postal avizo za evrovizijske televizijske prenose.
odmevnik
TROBENTA AIDA
PIKOLO TROBENTA
Trobentač vadi dvanajst ur dnevno. Kolega ga vpraša: »Kako neki lahko toliko časa vadiš? Kaj želiš doseči?« »Stanovanje tam čez,« odgovori glasbenik.
ODLOMEK IZ SKLADATELJEVEGA ROKOPISA TE DEUM
25
FUGA (it. fuga — beg) je polifona monotematska skladba. Sestavljena je iz ekspozicije, izpeljav in code. PRELUDIJ (lat. prae — pred, ludus — igra) je inπtrumentalna predigra ali uvodna glasba veËinoma brez doloËene oblike. TOKATA (it. toccare — udariti, dotakniti se) je oblika inπtrumentalne glasbe predvsem za glasbila s tipkami.
Bacha so nekoË spraševali o skrivnosti njegovega virtuoznega igranja na orgle. ≈NiË posebnega ni v tem. Vse, kar je potrebno storiti, je pritisniti pravo tipko ob pravem Ëasu (trenutku) in inštrument igra sam,« je smrtno resno odgovoril Bach.
• Zvok je besedni zaklad narave. • Svet glasbe je verjetno znotraj ≈do-re-mi√. Trdim pa, da je svet zvoka mnogo širši od tega. • O sebi ne mislim, da sem pravi glasbenik. Dejstvo, da me lahko najdete v glasbenih leksikonih, me spravlja v smeh. Sem le dober raziskovalec.
V delu za klavir in orkester EksotiËni ptiËi je skladatelj uporabil ritme starih Grkov in eksotiËne ritme tujih ljudstev, v pihalih najdemo melodije drozga, v ksilofonih pa ptiËa kobilarja. Igor Stravinski je po izvedbi Messiaenovega znamenitega dela Simfonija Turangalîla izjavil: ≈Od tovrstnih skladb bi priËakoval nekaj veË kot le porabo izjemnih koliËin Ërnila.√
KANTATA (it. cantare — petje) je vokalno-inπtrumentalna skladba, ki ima veËinoma posvetno vsebino. Njena oblika je podobna operi. Od nje se razlikuje po tem, da jo izvajajo na koncertnih odrih brez gledaliπkih elementov.
Mladega Pierra je ob posluπanju zvoËnih eksperimentov njegov oËe velikokrat vpraπal: ≈Dragi moj sin, kdaj se boπ konËno zaËel ukvarjati z glasbo?√
EKSOTI»NI VRSTI DROZGA IN KOBILARJA
52
53
26
glasba 9 UC kor V.indd 26
6. razred 6 d
SKLADATELJEVE MISLI
7. razred 7 d
27
4/17/07 9:28:36 AM
glasba 9 UC kor V.indd 27
4/17/07 9:28:47 AM
9. razred 9 d
5
DELOVNI ZVEZKI
i zv e
zek za glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne šole
DELOVNI ZVEZEK
o vn De l
Delo
zek za glasbeno vz v n i zv e gojo v 7.
7
razredu osnovn
e šole
Albinca Pesek
GLASBAnekoËÐ
Albinca Pesek
GLASBA
danes in nekoËÐ
es in nekoË
Glasba danes in nekoË
danes in
6
7
Najpopularnejši rockovski slogi
DELOVNI ZVEZEK
DELOVNI ZVEZEK
ROCK Oblikuj koreografijo za ples ob skladbi.
66. Bill Haley Rock Around the Clock
Izmisli si ostinatni ritmiËni vzorec in spremljaj pesem.
zvezek za glasbe
no vzgoj o
v 8. raz
redu o sno
Albinca Pesek
8
Katere skladbe skupine The Beatles še poznaš?
k za glasbeno vzgojo v 9. razredu osn ovne šole
68. The Beatles Help!
Albinca Pesek
GLASBAnekoËÐ danes in
9
V Ëem se glasba skupine The Rolling Stones razlikuje od glasbe Beatlov?
69. The Rolling Stones Satisfaction
Glasba danes in nekoË
es in nekoË
GLASBA
danes in nekoËÐ
ze vni zve Delo
vne šole
DELOVNI ZVEZEK
Delovni
8
DELOVNI ZVEZEK
DELOVNI ZVEZEK
67. Elvis Presley Don’t Be Cruel
Kako bi oznaËil/-a znaËaj pesmi Satisfaction?
Naloge v delovnem zvezku so zastavljene primerno učenčevi starosti, spodbujajo k iskanju podatkov v strokovni literaturi (glasbeni atlas, leksikon, enciklopedija) ali na spletnih straneh, ki jih navaja rubrika Za bolj radovedne. S tem bodo učenci razvijali spretnosti, ki jih bodo lahko uporabili tudi pri drugih predmetih in v vsakdanjem življenju. Vsak delovni zvezek vključuje poglavje Skozi igro do utrjevanja znanja, ki spominja na ugankarsko revijo. V njem so dodatne naloge: križanke, dopolnjevanke, premetanke, številčnice in druge zabavne naloge, povezane z vsakim poglavjem. V delovnih zvezkih najdete tudi analize glasbenih del v obliki razpredelnic s časovnim potekom skladb in obsežno pesmarico z notnim gradivom.
Bill Haley
42 The Beatles
glasba 9 DZ 03.indd 42
4/17/07 11:31:51 AM
Nekaj strani je namenjenih tudi zapisovanju vtisov ob poslušanju glasbe (t. i. dnevnik poslušanja glasbe), dodane so tudi strani z notnim črtovjem.
V Ëem se posamezni deli skladbe med seboj razlikujejo?
MAURICE RAVEL
Znanost in umetnost v 20. stoletju
15. Maurice Ravel Bolero (priredba)
»asovni potek skladbe V zgodovini in tudi v današnjem Ëasu najdemo veliko glasbenikov in drugih
ime notacije
umetnikov, ki so hkrati znanstveniki in obratno. Na navedenih spletnih straneh
obdobje
14. Maurice Ravel Bolero
PHILIP GLASS
Na Ërte napiši glasbilo, ki v posameznih primerih igra melodijo Bolera.
Poslušaj odlomek skladbe in opiši zvoËno dogajanje. 38. Philip Glass Einstein na obali
Poslušaj priredbo iste skladbe. Ali je ritmiËna struktura enaka kot v izvirniku?
poišËi posameznike, ki so bili uspešni na obeh podroËjih. Nekaj jih izberi,
»e ni, v Ëem se razlikuje?
Uvod
Koliko razliËnih tonov igrajo orgle?
izpiši njihova imena in podroËja, s katerimi so se ukvarjali.
0:00
/Mali boben igra ritem bolera, spremljajo ga viole in violonËela
Kakšno glasbeno vlogo imata moški in ženski zbor?
s pizzicatom v ostinatnem ritmu in melodiji./ /pp/
http://www.zkdlj-zveza.si/Skupina. asp?SkupinaID=64 Camerata medica
Katera glasbila igrajo melodijo v priredbi Bolera?
http://www.geocities.com/ Vienna/3941/thelist.html Glasbeniki in druge znanosti in umetnosti
V Ëem se kaže minimalizem v glasbi omenjenega odlomka? ime notacije obdobje
Odgovori:
A
ime notacije
0:11
/
predstavi melodijo Bolera.
•
Kako se v razliËnih umetnostih (glasbi, slikarstvu) odražajo znaËilnosti
•
Kaj je menil skladatelj Maurice Ravel s stavkom o emocionalnosti in
Mali boben in godala igrajo enako kot v uvodu./ /pp/
obdobje
Vtise odlomka izrazi z gibi.
impresionizma?
ime notacije
intelektualnosti v glasbi?
obdobje
•
39. Philip Glass Koncert za violino in orkester
Katere lastnosti mora imeti glasbenik, da s svojo glasbo prepriËa poslušalce?
Bolero je španski ples v ¾ taktu, prvotno za enega plesalca ali par. Plesalci se ob glasbi kitare in bobenËkov spremljajo s kastanjetami.
Zapiši svoj primer grafiËne notacije in ga izvajaj. Robert Applebaum − fizik in jazz pianist (prvi z desne) v The New Trier Faculty Jazz Quartetu Pitagora
http://www.youtube.com/ Veliko video posnetkov skladb v tej knjigi omenjenih skladateljev in izvajalcev si lahko ogledaš na strani YouTube. Najdeš jih tako, da v iskalnik (search) vpišeš želeno ime.
Ponovi, kako so v razliËnih glasbenozgodovinskih obdobjih zapisovali glasbo.
Ritem
Melodika
http://www.wikipedia.org/ Dodatne informacije in povezave o témah, ki te zanimajo, lahko poiščeš na strani Wikipedia. Marsikatero informacijo je možno najti tudi v slovenski verziji Wikipedije. http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran
Albert Einstein
0:58
/Melodijo Bolera igra
A1
1:46
/Razširjeno melodijo Bolera prevzame
A1
2:34
/Ponovitev dela A1 zveni za oktavo više v
A
3:22
/Ponovitev dela A v oboi d’amore/ /mp/
4:10
/Ponovitev melodije dela A zveni v
Glasba v 1. polovici 20. stoletja
Kako bi opisal/-a naslednje glasbene elemente v skladbi:
Dinamika
Claude Debussy http://www.tcd.ie/Music/JF%20History/debussy.html Elementi impresionizma v skladbah Clauda Debussyja
./ /p/
Maurice Ravel http://www.maurice-ravel.net/ Dokumentirane informacije o delu Maurica Ravela, osebnosti in življenju ter o prijateljih
./ /mp/
Vaja z dvanajsttonsko vrsto
V katero obdobje bi uvrstil/-a naslednje glasbene zapise in kako se imenujejo? Napiši svojo dvanajsttonsko melodijo tako, da v kroge v klaviaturi napišeš številke od 1 do 12 po nakljuËnem vrstnem
./ /mp/
redu. Tone zaigraj na pravi klaviaturi − naj bodo razliËnih trajanj. ime notacije
ime notacije
obdobje
obdobje z dušilcem ter v flavti
za oktavo više./ /p/
12
glasba 9 DZ 03.indd 12
13
4/17/07 11:28:37 AM
glasba 9 DZ 03.indd 13
4/17/07 11:28:41 AM
MinimalistiËna slika
10
glasba 9 DZ 03.indd 10
11
4/17/07 11:27:51 AM
glasba 9 DZ 03.indd 11
4/17/07 11:28:28 AM
Časovni potek skladbe 6
MinimalistiËni plakat za koncert Philipa Glassa v New Yorku
28
glasba 9 DZ 03.indd 28
4/17/07 11:30:47 AM
V prilogi Delovnemu zvezku so priložene avdio zgoščenke z zvočnimi primeri.
s: 01/513 46 99
05 20 © m
.
05 20 co
B
kl
a:
©
.
oπt
na.
na.
, ep
igar
igar
P O
lefak 0, te
P O
co
60 34
-klett.si, www.knj
O
okus w.r w i, w
,
O
E N
Z I
,
/51
et
t.s
90
90
s-
19
19
ku
fo 0
0
@
te
ro
le
fo
n:
01
/51
60 34
-klett.si, www.knj
2
us
O
d.
ni te le
okus
t,
a; brezplaË
w.r
et
bljan 0 Lju
w i, w
sK l
0 , 10
t.s
ku
n: 08
:0 8
lefak 0, te
S
» A
s: 01/513 46 99
, ep
et
Ro
S K
fon
S K
oπt
kl
æba
O T O V P G
N J E A A S L
a; bre
zplaËn i te le
s-
Zalo
Albinca Pesek
b e9
bljan 0 Lju
N J E A A S L
ku
ane.
GLASBA
gn
0 , 10
1
dræ
te
b e9
ro
a:
ku
s@
in kaj o priredbah klasiËne glasbe?
pri
ice
,S
gn
prirejanju rock glasbe za simfoniËni orkester
av
o.
te
71. Procol Harum A Whiter Shade Of Pale (priredba)
pr
e
danes in nekoč 6
o.
,S
m
Vs
d.
ro k
t,
S
et
» A
sK l
E N
ku
Z I
Ro
B
æba
O
Zalo
Albinca Pesek
O T O V P G
01
ane.
GLASBA
n:
dræ
fo
pri
ice
le
av
o.
Primerjaj obe izvedbi skladbe. Kaj meniš o
pr
e
te
Vs
danes in nekoč 6
o.
70. Procol Harum A Whiter Shade Of Pale
ro
6. razred • 82 zvočnih primerov
s: 01/513 46 99
:r o
ku
s@
05 20 © m
co
.
05 20 © m
co
.
, ep
B
kl
S
na.
na. igar
P O
-klett.si, www.knj
O
okus w.r w i, w
,
lefak 0, te
et
t.s
90
s-
19
O
E N
Z I
,
ku
fo 0
90
oπt a
igar
d.
n: 08
19
» A
P O
t,
ni te le
E N
te
ro
le
fo
n:
01
/51
60 34
-klett.si, www.knj
et
a; brezplaË
O
sK l
bljan 0 Lju
w.r
ku
0 , 10
2
0
lefak 0, te
S
» A
s: 01/513 46 99
, ep
oπt
ro
a:
ku
s@
ro
6/7/07 11:07:44 AM
Ro
S K
:0 8
Glasba 7 DVD ploscek.indd 1
æba
O T O V G
P
N J E A A S L
fon
S K
w i, w
Zalo
Albinca Pesek
b e9
a; bre
zplaËn i te le
t.s
ane.
GLASBA
gn
bljan 0 Lju
N J E A A S L
et
dræ
te
0 , 10
kl
pri
ice
,S
b e9
s-
av
o.
gn
ku
pr
e
danes in nekoË 7
o.
te
okus
Vs
d.
,S
1
t,
Z I
et
B
sK l
O
ku
60 34
Ro
o.
72. Pink Floyd Another Brick In The Wall
æba
o.
Glasba 7 DVD ploscek.indd 2
6/7/07 11:07:46 AM
7. razred • 72 zvočnih primerov
oπt
a:
ro
ku
s@
.
06 20 © m
co
na. igar
P O
-klett.si, www.knj
O
okus w.r w i, w
t.s et
kl
s-
.
.
06 20 © m
co
na. igar
P O
w i, w
t.s et
S
» A
B
kl
Z I
lefaks: 01/513 4699 0, te , ep
s-
O 60 34
-klett.si, www.knj
O
okus
E N
w.r
B
ku
,
ku
90
Glasba 8 DVD ploscek.indd 3
19
/51
06
.
0
01
20
,d
:0 8
n:
©
tt
fon
fo
m
sK le
S K
,
O
E N
Z I
,
le
co
ku
ni te le
90
90
te
na.
Ro
a; brezplaË
19
19
te
ro
6/7/07 11:05:18 AM
æba
bljan 0 Lju
3
ro
igar
Zalo
Albinca Pesek
O T O V G
0 , 10
fo 0
0
Glasba 8 DVD ploscek.indd 2
ane.
GLASBA
P
b e9
P O
dræ
gn
le
fo
n:
01
/51
60 34
-klett.si, www.knj
pri
te
O
ice
N J E A A S L
ni te le
okus
av
,S
a; brezplaË
w.r
pr
o.
bljan 0 Lju n: 08
:0 8
w i, w
e
danes in nekoË 8
o.
0 , 10
S K
fon
S K
t.s
Vs
.
N J E A A S L
2
,d
b e9
a; bre
zplaËn i te le
S
» A
lefaks: 01/513 4699 0, te , ep
et
tt
gn
bljan 0 Lju
N J E A A S L
kl
sK le
te
0 , 10
s-
ku
,S
b e9
oπt
a:
ro
ku
s@
ro
6/7/07 11:05:17 AM
Ro
o.
gn
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1
æba
o.
te
ku
Zalo
Albinca Pesek
O T O V G
s@
ane.
GLASBA
P
ku
dræ
ro
pri
ice
S
av
a:
pr
e
danes in nekoË 8
oπt
Vs
.
,S
1
,d
» A
tt
E N
sK le
Z I
ku
B
Ro
o.
Ob glasbenem odlomku zapleši.
æba
O
Zalo
Albinca Pesek
O T O V G
lefaks: 01/513 4699 0, te , ep
ane.
GLASBA
P
60 34
dræ
/51
pri
ice
01
av
n:
pr
e
fo
Vs
danes in nekoË 8
o.
74. Pink Floyd Another Brick In The Wall (priredba)
le
73. Pink Floyd Another Brick In The Wall (priredba)
te 6/7/07 11:05:19 AM
8. razred • 118 zvočnih primerov
se
se
.V
.V
k
07
07
O ro
20
20
© m
a.co
P O
t.si, www.knjigarn
-klet kus
.ro
ww ,w om
.c us
e
Glasba 9 ploscek.indd 2
,t
@
©
o
90
B
e
fo
m
d.
01 9
O
,t
in
a.co
s
:0 8
90
a:
P O
ku
S K
S
le
fo
n:
01
1 /5
60 34
E N
t.si, www.knjigarn
2
oπt
O
aR o
fon
kus
oæb
jana; brezplaËni t ele
01 9
lefa 0, te
Z I
» A
ks: 01/ 513 469 9
, ep
S oπt
a:
in
fo
@
ro
k
4/5/07 1:57:57 PM
Zal
O T O V G
bl 0 Lju
.ro
Albinca Pesek
P
0 , 10
:0 8
S K
fon
ww
e.
GLASBA
N J E A A S L
jana; brezplaËni t ele
N J E A A S L
bl 0 Lju
,w
æan
9b
0 , 10
om
idr
ne
9b
.c
pr
eg
ne
us
ice
St
eg
Glasba 9 ploscek.indd 2
av
danes in nekoË 9
.,
St
-klet
pr
o
.,
2
d.
, ep
s
» A
ku
E N
aR o
Z I
oæb
ks: 01/ 513 469 9
Zal
O T O V G
B
Albinca Pesek
P
O
e.
GLASBA
lefa 0, te
æan
60 34
idr
1 /5
pr
01
ice
n:
av
.o
pr
danes in nekoË 9
.o
http://www.beatles.com/ The Beatles - multimedijska stran http://www.pinkfloyd.com/home/home.html Pnk Floyd - multimedijska stran http://www.emersonlakepalmer.com/elp2.html Emerson, Lake & Palmer – obsežna stran (povezave k slikam, biografijam idr. so pri dnu strani)
fo
75. Deep Purple Highway Star
le
Katera izvedba skladbe ti je najbližja in zakaj?
Zalo
Albinca Pesek
O T O V G
/51
ane.
GLASBA
P
01
dræ
n:
pri
ice
fo
av
le
pr
e
danes in nekoË 7
te
Vs
Koncert skupine The Rolling Stones
4/5/07 1:57:57 PM
9. razred • 87 zvočnih primerov
glasba 7 PESMARICA
05.07.2
Seznam zvoËnih primerov CDCD1 2
2:05 1. Richard Strauss Tako tiens ma vie je govoril Belle, qui Zaratustra (odlomek) 1:40 Thoinot Arbeau 1. (43.)orkester (Izvaja 15. Posnetek zvoka rekonstruirane poletje) 1:48 Berliner Philharmoniker lepo) tibie z dvema umen in (Priπlo je , dirigent Karl (Poglej, kako je æivljenje Katharina Sumer is icumen Böhm.) 0:21 razliËno dolgima cevema. Consort, dirigenta 30. John Fornsete Iz: Roberto Stanco in ble.) Katharco Early Music Ensemble.) Cristina Majnero: Tibiae kamenËki 1:252. Igra s(Izvaja (odlomek) (Izvaja The Hilliard impares (odlomek) in Marco Ambrosini.) 0:43 2:47 (Na tibio igra h glasbill (IzvajaDustmann ljudska Lars Bolander.) Cristina Majnero.) 31. Zvoki srednjeveπki piπËal, portativ, Saltarello in istrska [boben inn enoroËna 3. Gregorijanski 2. (44.) Anonimus 16. Slovenska ljudska Po koral Sanctus (Izvaja Janez Jocif cesti grestá vandròvËka mati Ëuha kafe (Sveti) dva 2:42 1:29 1:50 (Izvaja Moja (Izvaja Andreja Zakonjπek.) Benediktinerebt skupina Terrafolk dude].) ei Münsterschwar Mystica, izvaja in CV zach, Bojan pater Godehard Joppich.) [mandolina], Danijel »erne 17. Gregorijanski koral Vidimus 32. Anonimus Saltarello dirigent David dirigent(Priredila Stellam Cvetreænik onsort of London, Consort 4. Johann vSebastian sestavi Bojan 2:19 (Videli smo zvezdo) drugi vokal], Marko (Izvaja The Early Music BachDovË Preludij [kontrabas πt. 2 vinc-molu Janez 1:19 2:36 iz zbirke[kitara], Das Wohltemperiert (Izvaja Musical Heritage Murrow.) vokal].) in eglavni Klavier Society.) 4:16 Ta dan je vsega veselja I Hatlak [harmonika 18. Michael Cretu Principles Mirko (Dobro uglaπeni 33. Protestantska boæiËna klavir I) Nu pujte of Lust (Vodilo hrepenenja) cum, Ljubljana, dirigent musicum, (45.) Primoæ Trubar (Izvaja3. Svjatoslav 1:55 amor. (odlomek) (Izvaja Consortium Richter.) 2:12 Ë, Ivan: Musica noster (Izvaja Ljoba JenËe.) 5. Edgar Varèse Helidon; (Izvaja skupina Enigma.) Cuderman. Iz: KlemenËiË, Poèm electronique Musica noster amor a in glasbeno zaloæniπtvo 4. (46.) Iacobus Gallus 1:05 19. Pace mihi domine (Gospod, (Elektronska Maribor: Zaloæba Obzorja SAZU in pesnitev) stvaritev za podari nam mir) aziskovalni center magnetofonski (Glasba, naπa— ljubezen) 2:05 2000.) (odlomek) Ljubljana: Znanstvenor trak (odlomek) anosti in umetnosti, znanosti skupina Singer Pur.) iustus 4:02 6. 1:39 (Izvaja The Hilliard Ensemble Slovenska akademija Nenad Firπt(Izvaja quomodo moritur Glasba Divjih Bab Ecce, in Jan Garbarek [saksofon].) Prav lep je vrtec ograjen (odlomek) (47.) Iacobus Gallus 20. Pater noster (OËe naπ) 1:10 34. Slovenska ljudska (Izvajajo5.Joæe Kotar [klarinet], Zoran praviËni) Mitev [fagot] in Janez Bole. (Izvajata (Glejte, kako umira 1:18 (odlomek) Drago Kunej dirigent Mladinski pevski zbor Veter [prazgodovinska piπËal]. iz Zagradca. Iz arhiva in Akademski pevski Pridobljeno Slovenski madrigalisti, (Izvajajo SLP IV, iz arhiva Radia (Izvaja moπka skupina Slovenija.) Ivan: Musica noster amor. Maribor: zbor Tone TomπiË iz Ljubljane, zborovodkinja ga inπtituta ZRC SAZU; Urπa Lah.) Iz: KlemenËiË, 21. Gvido Areπki / Murat 7. Posnetek zvoka Helidon; Glasbenonarodopisnega dveh zaloæniπtvo & Jose »ez 1000 let rekonstruiranih in glasbeno M 45.841.) Obzorja 2:59 0:54 Zaloæba prazgodovinskih SAZU in (Besedilo Murat & Jose, 2:37 p.πt.221/140; GNI glasbil iz Skandinavije aziskovalni center glasba Jose, priredba Murat Ëica in SonËica ZarËica (odlomka) Ljubljana: Znanstvenor & in umetnosti, 2000.) Jose, izvajajo Murat & Jose in Ensemble 35. Slovenska ljudska 3:01 akademija znanosti Ancient.) man.) (Izvajata 22. Gvido 3:57 IngerSlovenska Areπki Himna sv. Janezu Kristensson [strgalo stoji Lublanca (Izvaja Bogdana Herman.) Stoji, in eleison iz kosti] Per Lah.) Slovenska ljudska da Palestrina Kyrie Sellmann [piπËal ja Urπa 0:32 6. (48.) (Izvaja iz kosti].) Ensemble Ancient.) Veter, zborovodkin 36. Giovanni Pierluigi 2:00 Mladinski pevski zbor iz Missa Papae Marcelli 8. Stara kitajska (Izvaja 23. Hildegarda melodija Bingenska Salvatoris (Reπitelja) (Gospod, usmili se) Stoji, stoji Lublanca 0:36 Slovenska ljudska (49.) (Izvaja Janez7.Jocif arcela) 2:17 Marcela) (odlomek) [piπËal].) (Maπa za papeæa Simon 1:26 Andreja Zakonjπek.) (Izvajamantra tminster Abbey, dirigent 9. Indijski napev Gajatri iz (Izvaja skupina Germarna.) (odlomek) Händel Uvertura2:46 (Izvaja Choir of Westminster (50.) Georg Friedrich (Priredil 24. Hildegarda Bingenska 8. ©ijanec, 1:53 Marjan izvaja O pastor animarum Preston.) Dekliπki pevski (odlomek) vodi zbor na Carmina Slovenica, Sir duπ) ski Ëas 1:25 Glasbe Majski (Pastir dirigentka Karmina in the Fields, dirigent 37. Thomas Morley Martin St.©ilec. Pridobljeno iz arhiva Radia Slovenija.) of Maying) (Izvaja Academy of (Izvaja solistka iz zbora Urπa (Now is the Month Oxford Camerata, dirigent 10. ja 3:03 Posnetka rekonstruiranih Neville Marriner.) Jeremy evski zbor Veter, zborovodkin — Pomlad Summerly.) glasbil iz stare©tirje letni (Izvaja Mladinski pevski GrËije: liraËasi0:43 in dvojni aulos 9. (51.) Antonio Vivaldi 25. Carl Orff O, Fortuna 1:48 (O, SreËa) iz zbirke pesmi Lah.) Maying (Iz zasebne zbirke.) (1. stavek — Allegro) 3:32 w is the Month of Now Carmina Burana (odlomek) solist Nigel Kennedy 38. Thomas Morley 11. Slovenski ljudski ples Chamber Orchestra, English Mazurka (Izvaja (Techno remix.) za trstenke, violino, 1:53 (Majski Ëas) Burgess.) dirigent Nigel Kennedy.) Orfej in [violina], lonËeni bas f Voices, dirigent Grayston ustno harmoniko Carl Orff1:43 iz opere26. 1:29 O, Fortuna (O, SreËa) iz (Izvaja skupina (Purcell Consort of Kurja koæa Monteverdi Sinfonija v sestavi Drago Kunej, zbirke pesmi Claudio 10. (52.) 2:46 Peter TisoË iskric Jacobs.)Carmina Burana Kunej in Nenad Firπt.) Bajde 39. Angleπka boæiËna 12. Mark vocale, dirigent Réne Knopfler Wild Theme 3:15 Veter in Matevæ Concerto zbor (Izvaja pevski (Divja ki — tema)Didonina (Izvaja Armstrong English (odlomek)toæba (Izvajata Mladinski 1:00 London Symphony, dirigent (Izvaja Gheorghe Zamfir.) ja Urπa Lah.) 11. (53.) Henry Purcell dkinja Allen Previn.) [tolkala], zborovodkin 13. Starogrπki2:10 napev Seikilova opere Dido in Enej arija iz Super flumina Babylonis 27. Moniot[glas], pesem d’Arras Se fut en mai (To Carolyn Watkinson 40. Orlando di Lasso Soloist, 2:07 (sodobna priredba — odlomek) je bilo v maju) 2:37 (Izvaja English Baroque (Izvaja The Martin Best (Ob babilonskih rekah) Rehmann; B.(Izvaja Medieval Ensemble.) Corvus Corax.) dirigent John Eliot Gardiner.) 2:57 28. Moniot d’Arras omchor, dirigent Theodor Se fut en mai (To je bilo (Izvaja Aachen Domchor, 14. Starogrπki napev Seikilova Henry Purcell Didonina toæba — v maju) 12. (54.)pesem 2:12 k.) (Izvaja Ensemble Anonymus.) 0:46 arhivski posnetek.) 1:53 (Izvaja Atrium Dido in Enej Musicae de iz opere arija rs. Winter’s Jump 29. John Fornsete Sumer Madrid, dirigent Gregorio 41. John Dowland Mrs. is icumen in (Priπlo je izvaja Marjan ©ijanec.) Paniagua.) 3:58 poletje) 2:34 Word (Priredil Marjan ©ijanec, me) (Izvaja the Hardest Mladinski meπani pevski (Skok gospe Zime) Sorry Seems to be zbor Veter, zborovodkinja [lutnja].) 13. (55.) Elton John Urπa Lah.) 3:04 najteæja) (Izvaja Konrad Regossing oprosti iz skladbe (Kot da je beseda glice dol popadajo in 42. Lojze LebiË Meglice za kljunaste flavte (Izvaja Joe Cocher.) — Preludij 1:55 leË (Sedem podob Deum Te Od blizu in daleË Charpentier e William 14. (56.) Marc-Antoin asistente) Matjaæ Barbo Arts Florissants, dirigent [kljunasta flavta] in (Izvaja orkester Les (Izvaja Klemenn Ramovπ Slovenija.) Christie.) obljeno iz arhiva Radia [asistent]. Pridobljeno
43
ja: Skupni Ëas trajanja:
glasba 9 DZ 03.indd 43
DOGODKI, POVEZANI Z GLASBO
1:18:55
4/17/07 11:32:16 AM
»asovne vzporednice v svetu Dopolni tabelo.
GLASBENIKI
Obiščite spletno stran www.praktik.org, kjer v rubriki Primeri p priprav, priročniki, gradiva najdete sezname zzvočnih primerov za vvsak razred, s posebej označenimi sodobnimi priredbami glasbenih del.
Rešitev:
BALET — BAROK
ZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI
Madžarski skladatelj, ki ga išËemo tukaj, je pisal balete, npr. »udežni mandarin, ne moremo pa ga uvrstiti v baroËno obdobje.
UPODABLJAJO»A UMETNOST
Rešitev: 2. PREMETANKA JAZ, »IL TENOR!
Glasba v 2. polovici 20. stoletja Kateri slovenski tenorist je to? ©TEVIL»NICA Rešitev: V številËnici pomeni ista številka vedno isto Ërko. Te številke dobimo iz kljuËa. Potem jih prenesemo v drugi lik. »e kakšne besede v kljuËu ne rešimo takoj, si pomagamo s tistimi, ki jih dobivamo pri izpolnjevanju lika. Nekaj Ërk je že vpisanih na pravih mestih. Dobili bomo vseh osem tujih skladateljev, obravnavanih v poglavju Glasba v 2. polovici 20. stoletja. KljuË (prvi lik): A Priimek odliËnega slovenskega tenorista (Rudolf; piše se enako kot oblika imena Franc), B Ime slovenskega skladatelja Sattnerja (prve štiri Ërke so enake kot v imenu skladatelja Wolfa), C priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami.
M KNJIŽEVNOST
DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI
DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI, POVEZANI Z GLASBO
FILM (Glasba znanih skladateljev v filmih)
14
2
7
V 3
11
P
13
3
13
2
11
14
3
14
13
14
4
5
2
3
4
5
6
7
8
9
10
6
11
4
12
3
13
14
15
10
1
13
3
5
9
7
3
14
13
14
15
3. MENJAVA IMEN Alojz BožiË, Božidar Globokar, Darijan Jež, Igor Kos, Ivo LebiË, Jakob MatiËiË, Janez PetriÊ, Lojze Srebotnjak, Vinko ©tuhec
1
1
10
Zgoraj smo zamenjali imena in priimke šestih Ëlanov skladateljske skupine Pro musica viva in še treh Slovencev, ki so se uveljavili v tujini. Seveda je treba narediti red in poiskati prave pare imen in priimkov. 10
4
1
14
5
1.
6.
2.
7.
3.
8.
4.
9.
12
5. 8
13
14
4
14
D
4
6
8
15
10
13
6
3
14
2
14
5
12
11
9
6
W 3
13
12
13
13
Jazz 1. SKRITI PRIIMKI V vsakem stavku se skriva domaË ali tuj predstavnik v svetu jazza (npr. ≈Vso praviCO REAlistom« = Corea). Priimki so dolgi 5 do 7 Ërk.
Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja 1. OKVIR»KI
MLADA, MI»NA PUNCA.
IOR
FON
KES
CAN
TER
I»N
KAR
DOM
JEV
SIM
LEP PAR KERAMI»NIH VAZ. POLETI NA JUG RINE VELIKO TURISTOV. PREVOZITI PROGO OD MANCHESTRA DO LIVERPOOLA. KOPRIV ©E KOZA NE MARA. MAZANJE KOLESJA KORISTI GLADKEMU TEKU.
»rkovne trojke v okvirËkih poveži v pravilno zaporedje, da dobiš osrednji center slovenskega kulturnega dogajanja (v Ljubljani) in najveËji glasbeni ansambel bodisi Slovenske filharmonije ali RTV Ljubljana.
NACEK SI JE UMIL LE ROKE DO ZAPESTJA. KO JE ROŽNIK V SONCU, GRE GOR CEL BATALJON IZLETNIKOV. ZVEDAV ISKALEC RESNICE.
29
glasba 9 DZ 03.indd 29
4/17/07 11:30:49 AM
Časovne vzporednice
62
glasba 9 pesmarica 02.indd 62
63
4/17/07 11:45:56 AM
glasba 9 pesmarica 02.indd 63
4/17/07 11:45:58 AM
Dodatne naloge
70
glasba 9 pesmarica 02.indd 70
71
4/17/07 11:46:17 AM
glasba 9 pesmarica 02.indd 71
4/17/07 11:46:19 AM
Pesmarica 7
SAMOSTOJNA DELOVNA ZVEZKA
Antonín Dvorˇák, Humoreske, 9. simfonija (Simfonija iz Novega sveta)
Albinca Pesek
GLASnBekAoË 7
danes in
za glasbeno vzgojo
ne πole v 7. razredu osnov
GLASBA danes in nekoË
7
i zvezek Samostojni delovn
Antonín Dvorˇák (1841—1904) Tudi Dvorˇák je predstavnik Ëeπke nacionalne πole. V njegovih skladbah ni Ëutiti teænje po novih kompozicijskih prijemih, z glasbo je predvsem æelel spregovoriti ljudstvu. Vsa njegova dela preveva izrazita melodika.
v 8. razredu osnov ne πole
ANTONÍN DVORˇÁK
O
A N J E A S
K
I O Z
»
amostojni delovni zvezek
95. Antonín Dvorˇák Humoreska v Ges-duru, op. 101 (za klavir)
V
P O T O G L
P O
E N
S
A
nekoË 8
za glasbeno vzgojo
GLASBA danes in nekoË
8
Samostojni delovn i zvezek
S
B
O
A N J E A S
i zvezek Samostojni delovn
GLAS danes in BA
V
P O
Albinca Pesek
P O T O G L
B E N
A S
Kako se posamezni deli skladbe med seboj razlikujejo?
96. Antonín Dvorˇák Humoreska v Ges-duru, op. 101 (za orkester)
S K
»
Posluπaj eno od osmih Humoresk, ki jo je skladatelj napisal po vrnitvi iz Amerike, kjer je bival dve leti.
O Z I
V Ëem se klavirska izvedba razlikuje od orkestralne?
Gradivo v obliki samostojnega delovnega zvezka je na voljo izključno za 7. in 8. razred.
Tudi Dvorˇákova 9. simfonija, imenovana Simfonija iz Novega sveta, je nastala v Ameriki. Znamenita melodija iz drugega stavka Largo spominja na Ërnsko duhovno pesem z ameriπkega juga.
Vsak samostojni delovni zvezek združuje snov in vse rubrike učbenika ter delovnega zvezka. Z njim učenci spoznavajo bistvene značilnosti vsakega obdobja, glasbene oblike, skladatelje in njihove misli ter dela. Svoje ugotovitve učenci vpisujejo neposredno v samostojni delovni zvezek, zato ne potrebujejo dodatnega zvezka za glasbeno vzgojo. Spoznavanje zgodovine glasbe in glasbene teorije jih vabi k sprotnemu reševanju nalog, ki spremljajo snov in s katerimi bodo svoje znanje dopolnili, poglobili in utrdili.
97. Antonín Dvorˇák 9. simfonija (Simfonija iz Novega sveta), 2. stavek — Largo
Kaj meniπ, zakaj se delo imenuje Simfonija iz Novega sveta?
Katero glasbilo igra témo?
Kaj pomeni largo?
Melodijo zapoj in jo skupaj s soπolci spremljaj na Orffova glasbila. Priredbo najdeπ v pesmarici.
Naloge so zastavljene primerno učenčevi starosti, spodbujajo k iskanju podatkov v strokovni literaturi (glasbeni atlas, leksikon, enciklopedija) ali na spletnih straneh. S tem bodo učenci razvijali spretnosti, ki jih bodo lahko uporabili tudi pri drugih predmetih in v vsakdanjem življenju.
70
Nekaj strani je namenjenih zapisovanju vtisov ob poslušanju glasbe (dnevnik poslušanja glasbe), dodane so tudi strani z notnim črtovjem.
harfa, fidel, rebek, dude, portativ, boben, piπËal, saltarello
Inπtrumentalna glasba Inπtrumentalna glasba je bila skozi stoletja namenjena le za spremljavo plesu, petju in zabavi. ©ele v 16. stoletju se je izoblikovala kot samostojna glasba. Najbolj razπirjena srednjeveπka glasbila viteπke lirike so bila: harfa, fidel, rebek, dude, portativ, boben, piπËal in razliËna druga.
»ASOVNE VZPOREDNICE Katere inπtrumente prepoznaπ na posnetku?
Dopolni preglednico. 31. Zvoki srednjeveπkih glasbil
GLASBENIKI
Posluπaj srednjeveπki renesanËni ples v izvedbi ansambla, ki se ukvarja z izvajanjem srednjeveπke glasbe.
GLASBENIKI SLOVENSKEGA RODU
Ali prepoznaπ katero od prej naπtetih glasbil v skladbi Saltarello?
ZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI
UPODABLJAJO»A UMETNOST
KNJIÆEVNOST
DOSEÆKI IN ZANIMIVOSTI
1453 — konec Vzhodnega rimskega cesarstva
32. Saltarello
NA SLOVENSKIH TLEH
Primoæ Trubar (1508—1586); prvi dve slovenski knjigi Abecednik in Katekizem
Kako bi opisal/-a znaËaj plesa?
Giovanni Pierluigi da Palestrina FIDEL
(ok. 1525—1594) SALTARELLO (it. saltare — skoËiti) je italijanski poskoËni ples.
Iacobus Gallus
Leonardo da Vinci
(1550—1591)
(1452—1519) Mona Liza
Erazem Rotterdamski
Johannes Gutenberg
(1466—1536)
(ok. 1400—1468)
FILM
Filmi s tematiko o æivljenju v renesanËnem Ëasu Televizijska nadaljevanka o Primoæu Trubarju (1986) Zaljubljeni Shakespeare
Martin Luther HARFA
REBEK
BOBEN IN ENORO»NA PI©»AL
Daniel Lagkhner (organist)
“Ukvarjanje s ‘staro’ glasbo mi pomeni vraËanje v Ëase, ko je bil odnos Ëloveka do glasbe mnogo spoπtljivejπi in hkrati pristnejπi od danaπnjega. Danes nam glasbo najveËkrat vsiljujejo le kot zvoËno kuliso, ki nam pomaga pri pisanju domaËih nalog, pomivanju posode ali zapravljanju pri ‘najboljπem sosedu’. Teæko si je predstavljati, da je skromni ton piπËali ali lutnje pri Ëloveku lahko vzbudil enako moËna Ëustva, kot nam jih danes komaj πe uspe stoËlanski simfoniËni orkester. Po drugi strani mi pomeni raziskovanje inπtrumentov, upodobljenih na naπih gotskih freskah, tudi æiv in ustvarjalen odnos do najstarejπih ohranjenih plasti naπe glasbene dediπËine. Stik z njo smo v nasprotju z mnogimi drugimi narodi æe davno izgubili. Da je to nepopravljiva πkoda, se sami æal premalo zavedamo.” Janez Jocif
(1483—1546)
Vseslovenski kmeËki upor (1515)
(po 1550—po 1607)
Gutenbergov tiskarski stroj
Jurij Prenner Orlando di Lasso
(zaË. 16. st.—1590)
(okrog leta 1450)
Miguel de Cervantes
(ok. 1532—1594)
(1547—1616)
Thomas Morley Luthrove teze povzroËijo zaËetek reformacije.
(ok. 1477—1576) Jezdec
Nikolaj Kopernik
PORTATIV
William Shakespeare (1564—1616)
Michelangelo Buonarroti (1475—1564)
V katere druæine (godala, brenkala ...) bi uvrstil/-a naslednja glasbila: portativ boben
rebek
piπËal
Pietà
Luther
Astronomija omogoËi navigacijo in s tem potovalne podvige ter odkritja.
Jurij Dalmatin
Kriπtof Kolumb odkrije Ameriko. (1492)
dude
36
37
7. razred 7 8
(ok. 1520— ok. 1598); prva slovenska slovnica Zimske urice (1584)
(1473—1543) Trdil, da je Zemlja okrogla in se vrti okrog Sonca.
Jezuiti in kapucini zaËnejo protireformacijo. (1570)
fidel
Adam BohoriË
(1517)
FOTO: JANEZ JOCIF DUDE
harfo
Nebeπko kraljestvo
Tizian
(1557—1603)
(1547—1589) Dalmatinova Biblija (1584) prevod celotnega Svetega pisma
Elizabeth
54
55
7. razred 7
V prilogi .
05 20 ©
t.s et
kl
s-
.
05 20 © m
m
w i, w
B
ku
,
s@
co
co
na. igar
P O
-klett.si, www.knj
O
okus w.r
ni te le
90
ku
na.
.
19
O
E N
Z I
,
ro
igar
,d
0
S
P O
tt
08
90
a:
te
ro
le
fo
n:
01
/51
60 34
-klett.si, www.knj
sK le
fon :
19
oπt
O
ku
a; brezplaË
w.r
Ro
bljan 0 Lju
2
0
S
» A
lefaks: 01/513 4699 0, te , ep
oπt
ro
a:
ku
s@
ro
6/7/07 11:07:44 AM
æba
S K
:0 8
w i, w
Zalo
Albinca Pesek
O T O V G
P
N J E A A S L
fon
S K
Glasba 7 DVD ploscek.indd 1
ane.
GLASBA
00 b, 1 e9
N J E A A S L
bljana; brezplaËn i te 0 Lju le
t.s
dræ
gn
0 , 10
et
pri
te
b e9
kl
ice
,S
gn
s-
av
o.
te
ku
pr
e
danes in nekoË 7
o.
,S
okus
Vs
.
» A
,d
o.
1
tt
E N
sK le
Z I
ku
B
Ro
O
æba
o.
IZ NOVEGA SVETA
Zalo
Albinca Pesek
O T O V G
lefaks: 01/513 4699 0, te , ep
ane.
GLASBA
P
60 34
dræ
/51
pri
01
ice
n:
av
fo
pr
le
e
te
Vs
danes in nekoË 7
Glasba 7 DVD ploscek.indd 2
6/7/07 11:07:46 AM
7. razred • 72 zvočnih primerov
s: 01/513 46 99
o
ro
ku
s@
.
06 20 © m
co
na. igar
P O
-klett.si, www.knj
O
okus w.r w i, w
t.s et
.
.
, ep
S πta :
06
06 20 © m
co
na. igar
P O
w i, w
lefak 0, te
» A
et
t.s
Z I
kl
kl
sku
,
60 34
-klett.si, www.knj
O
okus
E N
w.r
B
O
s-
90
Glasba 8 DVD ploscek.indd 3
19
/51
20
d.
0
01
©
t,
:0 8
n:
m
et
fon
, fo
co
sK l
S K
90
B
O
,
le
na.
ku
ni te le
19
90
ku
3
te
igar
Ro
a; brezplaË
0
19
te
ro
6/7/07 11:05:18 AM
æba
bljan 0 Lju
P O
Zalo
Albinca Pesek
O T O V G
0 , 10
:0 8
0
Glasba 8 DVD ploscek.indd 2
ane.
GLASBA
P
b e9
le
fo
n:
01
/51
60 34
E N
-klett.si, www.knj
dræ
gn
O
pri
N J E A A S L
okus
ice
te
w.r
av
,S
fon
S K
ni te le
:0 8
w i, w
pr
o.
a; brezplaË
fon
S K
t.s
e
danes in nekoË 8
o.
bljan 0 Lju
N J E A A S L
N J E A A S L
bljana; brezplaËn i te 0 Lju le
Z I
lefak 0, te
» A
s: 01/513 46 99
, ep
oπt
et
Vs
d.
00 b, 1 e9
0 , 10
2
t,
gn
b e9
S
kl
et
te
gn
s-
sK l
,S
te
ku
ku
o
Ro
o.
,S
a:
ro
ku
s@
6/7/07 11:05:17 AM
æba
, ep
Zalo
Albinca Pesek
O T O V G
s: 01/513 46 99
ane.
GLASBA
P
lefak 0, te
dræ
60 34
pri
ro
ice
s@
av
o.
o.
ro Glasba 8 DVD ploscek.indd 1
Simfonija je leta 2005 v New Yorku doæivela tudi odrsko postavitev v okviru prireditve Naredimo glasbo vidno. Na fotografiji je prizor izraznega plesa na Dvorˇákovo glasbo.
pr
e
danes in nekoË 8
ku
Vs
d.
o.
1
t,
ro
et
S
sK l
πta :
ku
» A
Ro
E N
æba
Z I
Zalo
Albinca Pesek
O T O V G
B
ane.
GLASBA
P
O
dræ
/51
pri
01
ice
n:
av
fo
pr
le
e
te
Vs
danes in nekoË 8
6/7/07 11:05:19 AM
8. razred • 118 zvočnih primerov Samostojnima delovnima zvezkoma za 7. in 8. razred so priložene avdio zgoščenke, ki imajo enako vsebino kot zgoščenke, priložene delovnim zvezkom za 7. in 8. razred. Seznama zvočnih primerov s posebej označenimi sodobnimi priredbami glasbenih del najdete na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva.
PRIZOR IZ IZRAZNEGA PLESA NA GLASBO IZ SIMFONIJE IZ NOVEGA SVETA
Skladatelj Johannes Brahms je bil oËaran nad Dvorˇákovim koncertom za violonËelo. Rekel mu je: ≈Nikoli si nisem mislil, da lahko kdo na svetu napiπe tako dober koncert. »e bi vedel, da je to moæno, bi ga æe prej sam napisal.« Poredni maj Moniot d’Arras (? + po 1239)
Albinca Pesek
GLASBA 7
s in nekoË daMAne RICA PES
LJ RADOVE
Izvirni naslov v stari
nja znanja Skozi igro do utrjeva v Seznam zvoËnih primero
D
francoπËini: Ce fut en
mai (To je bilo v maju)
ZA
NE
BO
P O
N J E
A S B
O
_ Samostojna
A
L
(spletna stran o Antonínu Dvorˇáku in Ëasu, ki ga je preæivel v Ameriki)
delovna zvezka vključujeta tudi pesmarico.
E N
O
Z I
» 14
K
A
S
S
71
V
O T O G
P
http://music.minnesota.publicradio.org/features/9909_dvorak/
Glasba 7 pesmarica.indd . 14
8. razred 8
7/2/07 1:55:17 PM
PM 7/2/07 1:55:07
Glasba 7 pesmarica.indd
26. Sting Every Breath You Take
Posluπaj pesem Every Breath You Take v izvedbi Stinga in ansambla The Police ter spremljaj glasbeno obliko. Prevod pesmi najdeπ v pesmarici.
Posluπaj Uverturo iz opere Figarova svatba, najprej originalno izvedbo, nato πe priredbo. Pogovori se o izvedbah. V dnevnem Ëasopisju in/ali na spletnih staneh poglej, katere opere izvajajo v Mariboru in Ljubljani.
EVERY BREATH YOU TAKE
Glasba
Every breath you take Every move you make Every bond you break Every step you take I’ll be watching you
v baroku
STING (GORDON
A
Every single day Every word you say Every game you play Every night you stay I’ll be watching you
C
Inπtrumentalni del iz dela A (brez besedila)
A
O can’t you see You belong to me How my poor heart aches with every step you take
B
Every move you make Every vow you break Every smile you fake Every claim you stake I’ll be watching you Every move you make Every step you take I’ll be watching you.
A
B O can’t you see You belong to me How my poor heart aches with every step you take Every move you make Every vow you break Every smile you fake Every claim you stake I’ll be watching you
FADE OUT je izraz, ki oznaËuje postopno utiπanje posnetka na koncu skladbe.
SUMNER)
Since you’ve gone I’ve been lost without a trace I dream at night I can only see your face I look around but it’s you I can’t replace I feel so cold and I long for your embrace I keep crying baby, baby, please
A
Napiπi naslove oper in njihove skladatelje.
1
27. Wolfgang Amadeus Mozart Uvertura iz opere Figarova svatba 28. Wolfgang Amadeus Mozart Uvertura iz opere Figarova svatba (priredba)
Ekspozicija
Zapoj Mozartovo pesem O, pridi maj zeleni, ki jo najdeπ v pesmarici.
ILUSTRACIJA SONATNE OBLIKE
NOTRANJOST GLEDALI©»A NA DUNAJU, KJER JE BILA PRVA IZVEDBA 5. SIMFONIJE
Melodija dela priredbe spominja na znano slovensko pesem. Katero? SIMFONIJA je praviloma skladba za orkester, ki ima veËinoma πtiri stavke, od katerih je prvi v sonatni obliki. Beethoven je bil prvi skladatelj v zgodovini glasbe, ki je v simfonijo uvedel petje (Oda radosti v 9. simfoniji).
Coda (fade out)
Mozart je napisal 41 simfonij, dve najpogosteje izvajani sta Simfonija πt 40. v g-molu KV. 550 in Simfonija πt. 41 v C-duru, ≈Jupiter«, KV. 551.
Æe v zgodnjih letih se je skladatelj zavzemal za libreto v nemπkem jeziku, kar je bilo za tisti Ëas, v katerem je po celi Evropi prevladovala italijanska opera, odraz teænje po nacionalnem gledaliπËu. Znova posluπaj Arijo Kraljice noËi iz opere »arobna piπËal, ki si jo æe posluπal/-a v poglavju Naπa glasba v vesolju. Opiπi naËin petja in svoje vtise ob posluπanju.
Neki mladeniË je vpraπal Mozarta za nasvet, kako naj napiπe simfonijo. Mozart mu je odvrnil: ≈Glede na to, da ste πe zelo mladi, lahko zaËnete z baladami.«
ZA
LJ RADOVE
31. Ludwig van Beethoven 5. simfonija (1. stavek — Allegro con brio); priredba 32. Ludwig van Beethoven 5. simfonija (1. stavek — Allegro con brio); priredba
Preizkusi. V mislih ≈zapoj« izbrano pesem. Ali jo sliπiπ? »e si glasbo lahko predstavljaπ, reËemo temu notranji sluh. Beethoven je kljub svoji gluhosti lahko πe vedno ustvarjal, saj je skladbe sliπal s svojim notranjim sluhom. 1. stavek 5. simfonije je zelo priljubljen in je πe vedno bogat vir za priredbe v razliËnih glasbenih zvrsteh. ©e enkrat posluπaj izvirni stavek, tokrat v celoti, ter pop izvedbo in izvedbo a cappella.
1. izvedba izvirnika
http://www.geocities.com/mozart_radio/ (Mozart Radio — internetni radio, kjer lahko 24 ur na dan posluπaπ Mozartovo glasbo) (obseæna stran o Mozartu z bogatim slikovnim gradivom)
23
8. razred 8
7. simfonija spada med skladateljeva najbolj optimistiËna dela. Pisal jo je poleti leta 1811, ko je bil v zdraviliπËu. V tem Ëasu je doæivel eno najpomembnejπih sreËanj v svojem æivljenju — spoznal je slovitega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja. SreËanja je bil zelo vesel tudi pesnik, saj je pozneje izjavil, da πe nikoli ni sreËal tako plemenitega Ëloveka in umetnika s tako visoko duhovno koncentracijo.
Umetnika sta se rada vozila na sprehode s koËijo. MimoidoËi so ju velikokrat pozdravljali in ustavljali. Goethe je na eni od voæenj rekel Beethovnu: ≈Ni prijetno biti slaven, vsi me pozdravljajo.« Skladatelj mu je odvrnil: ≈Nikar se ne vznemirjajte, pozdravljajo mene.«
2. pop izvedba
3. izvedba a cappella
A CAPPELLA pomeni skladbo za glas ali glasove brez inπtrumentalne spremljave.
http://www.mozartproject.org/index.html
22
7. simfonija
S pridevniki oznaËi znaËaj posameznih izvedb.
D NE
BO
MladeniË se je ujezil in rekel: ≈Toda gospod Mozart, vi ste pri mojih letih æe pisali simfonije.« ≈Æe, æe,« je odvrnil skladatelj, ≈toda meni ni bilo treba nikogar vpraπati, kako se to dela.«
Simfonija je veËinoma πtiristavËna skladba za orkester, v kateri obiËajno najdemo stavke v naslednjih glasbenih oblikah: 1. sonatna oblika 2. pesemska oblika ali téma z variacijami 3. menuet ali scherzo 4. rondó ali sonatna oblika Skladatelj je svojemu biografu Antonu Schindlerju povedal, da si z uvodnim motivom 5. simfonije predstavlja usodo, ki trka na vrata. Pozneje so to delo imenovali Simfonija usode, saj v njej Beethoven prikazuje svoj notranji boj s spoznanjem, da je na poti k popolni gluhosti. Svetel C-dur v zadnjem stavku pomeni zmago nad tragiËno usodo. In kako lahko glasbenik πe vedno piπe skladbe, Ëe je popolnoma gluh?
PRIZOR IZ OPERE FIGAROVA SVATBA
Ali se spomniπ katere?
7. razred 7
Repriza
30. Slovenski napev Majolka
Za zakljuËek posluπaj πe sodobno priredbo skladbe Mala noËna glasba in se o njej pogovori. V kateri glasbeni zvrsti je napisana?
Mozart se je æe v Ëasu æivljenja proslavil tudi s svojimi operami.
KRALJICA NO»I IZ OPERE »AROBNA PI©»AL
Izpeljava
29. Wolfgang Amadeus Mozart Mala noËna glasba (priredba)
26
27
9. razred 9 9
ZGOŠČENKE, PESMARICE, DVD, PRIPRAVE
Avdio zgoščenke
60 34
a:
ro
ku
s@
ro
07
.
P O T O
O
05
20
©
m
co
O
na.
igar -klett.si, www.knj
okus w.r
w i, w
et kl
20
se
06
06
.V
© m
co
na.
-klett.si, www.knj
okus
et kl
s-
ku
O oπt
20
20 et
P O
P O , ep
©
© m
co
na.
igar -klett.si, www.knj
okus
w i, w
s: 01/513 46 99
m
07
w i, w
O
okus w.r
O .
t.s
lefak 0, te
O
com 60 34
E N
co
20
01
/51
600 34
fak , tele
na.
s-
.
05
20
©
m
co na.
igar -klett.si, www.knj
P O
na.
igar -klett.si, www.knj
kl
s-
P O
O
okus w.r
w i, w
et
t.s
n:
-klett.si, www.knj
okus w.r
w i, w
P O
.
05
20
©
co
m
.
05
20
© m
igar
na.
co
fo
igar
rna. /51
S
» A
P O
www.knjiga
01
le
O te
le
fo
n:
01
/51
60 34
-klett.si, www.knj
lett.si,
n:
te
ro
S
» A
s: 01/513 46 99
B
okus
us-k
fo
s@
, epo
πta
:r o
ku
s@
ro .
.
le
B
w.r
rok
te
ku
w.r
©
k
:r o
Z I
lefak 0, te
S
» A
s: 01/513 46 99
, ep
oπt
a:
ro
ku
s@
ro
06
.
ro
πta
20
ku
@
, epo
w i, w
w ,w
fo
E N
Z I
kl
om .c
in
s: 01/513 46 99
t.s
O a:
fak , tele
©
P O oπt
600 34
t.s
t.s
, ep
us
» A
O
s-
Z I
ks: 01/ 513 469 9
/51
E N
O
B
w.
lefa 0, te
01
P O
igar
1 /5
n:
et
w.r 01
fo
kl
w i, w n:
le
s-
t.s
fo
te
ro
et
et
s@
E N
Z I
kl
kl
ku
B
O
s-
s-
:r o
S
» A
ku
ku
πta
E N
Z I
ku
t.s
, epo
ku
le
S
B
O
ku
0,
O te
le
fo
n:
01
/51
60 34
Z I
lefak 0, te
» A
s: 01/513 46 99
, ep
oπt
S a:
ro
ku
s@
ro
jau,
Ì
francoπËini: Ce fut francoπ
en mai (To je bilo
mi
¡
¡
À ¡
G DÌ
2 Ì
mi
cresc.
¡ -
-
¡ À
rimettendosi
mi
-
¡
mi - jau,
¡ À
mi - jau,
jau,
-
-
¡ -
jau,
K ¡ ¡ ¡¡ ¡ -
-
¡
poch. rit.
¡
mi
Ì
-
¡ Ì
mi
-
-
-
8/3/07 1:36:41 PM
4/5/07 1:57:57 PM
Pesmarice vsebujejo note in besedila izbranih skladb, ki so obogatena s tematsko obarvanimi ilustracijami. Izbrane skladbe so prirejene za Orffova glasbila. Pesmarice so vključene v delovne zvezke oz. samostojna delovna zvezka.
v maju)
-
movendo
À
¡¡ Ì
¡
G Ì
À
mi - jau,
-
À
mjau,
Ì
¡ À
mi - jau,
-
- jau,
¡
À
-
Ì
À
-
¡
0
À
Izvirni naslov v stari
¡
:0 8
D Ì
Ì
mjau,
-
-
fon
a tempo
mi
ni te le
D À
jau,
a; brezplaË
jau,
-
¡ ¡
Ì
mi -
Ì
-
bljan 0 Lju
À
D¡ ¡ ¡ D¡
-
Ì
mjau,
D Ì
À
Ì
¡
-
¡ Ì
jau,
¡
¡
cresc.
19
25
-
mi
D À
-
Mi -
¡
-
mi
À
0 , 10
e
jau,
¡ O¡
-
Ì
À
D Ì
13
D
Ì
-
-
-
Q Ì
Ì
jau,
-
mi
jau,
b e9
,t
,
D D¡ ¡ ¡ ¡
¡ ¡
Ì
À
Ì
-
D
7
¡
-
Mi
d.
S
90
90
,
Q Ì
D E
Ì
À
t,
Pesmarice
Gioacchino Rossini (1792-1868)
et
19 9
01 9
19
90
,
Adagio
sK l
Moniot d’Arras (? + po 1239)
v
(sopransk
D E
ku
» A
:0 8
0
19
90
– dvospe Ma~ji dueti duet)
¡ ¡ ¡ ¡
Ro
6/7/07 11:05:19 AM Glasba 9 ploscek.indd 2
æba
gn
2
N J E V A G
fon
:0 8
0
19
Glasba 8 DVD ploscek.indd 6/7/07 3 11:05:18 AM
Zalo
Albinca Pesek
O Z I K A S B L
jana; brezplaËni t ele
fon
:0 8
0
Glasba 8 DVD ploscek.indd 6/7/07 2 11:05:17 AM
ane.
GLASBA
DN070 Glasba 9 DVD ploscek.ind2 2 Glasba 8 DVD ploscek.indd 1
Poredni maj
dræ
te
m
pri
,S
co
ice
o.
na.
av
S
bl 0 Lju
igar
pr
e
danes in nekoË 9 da
0 , 10
-klett.si, www.knj
Vs
o
o.
d.
9b
okus
s
S K
ni te le
w.r
ku
ne
2
a; brezplaË
fon
:0 8
S K
ni te le
fon
w i, w
aR o
N J E A A S L
bljan 0 Lju
a; brezplaË
S K
ni te le
t.s
oæb
O T O V P G
0 , 10
N J E A A S L
bljan 0 Lju
a; brezplaË
et
Zal
eg
b e9
0 , 10
N J E A A S L
bljan 0 Lju
kl
Albinca Pesek
ro
e.
s@
æan
ku
idr
St
gn
b e9
00 b, 1 e9
S K
s-
6/7/07 11:07:46 AM
pr
.,
te
gn
gn
3
av
.o
,S
te
te
O T O V P G
ice
GLASBA danes in nekoË 9 da pr
d.
ro
t,
a:
et
oπt
sK l
E N
ku
B
Ro
O
æba
, ep
s: 01/513 46 99
Zalo
Albinca Pesek
s: 01/513 46 99
fak , tele
ane.
telefak
600 34
dræ
, 600 34
/51
pri
/51
01
ice
01
n:
av
o.
,S
,S
ku
fo
e
o.
o.
o.
N J E A A S L
2
Glasba 7 DVD ploscek.indd 2 6/7/07 11:07:44 AM
pr
GLASBA da danes in nekoË 8 Vs
d.
O T O V P G
ni te le
t,
a; brezplaË
et
bljan 0 Lju
sK l
0 , 10
ku
9
Ro
19
æba
0
Zalo
Albinca Pesek
O T O V G
P
n: 08
ane.
b e9
dræ
d.
gn
pri
t,
te
ice
et
,S
av
sK l
0,
e
o.
o.
O T O V P G 1
pr
GLASBA da danes in nekoË 8 Vs
d.
ku
S K
t,
Ro
o.
et
æba
o.
sK l
Zalo
Albinca Pesek
N J E A A S L
0
ku
ane.
GLASBA
:0 8
,
0,
90
Ro
2
19 9
19
æba
dræ
fon
0
1
Zalo
Albinca Pesek
pri
ni te le
:0 8
0
ane.
ice
a; brezplaË
S K
fon
:0 8
dræ
av
bljan 0 Lju
N J E A A S L
bljana; brezplaËn i te 0 Lju le
fon
S K
ni te le
pri
pr
e
da danes in nekoË 7
0 , 10
0 , 10
a; brezplaË
,
ice
Vs
d.
b e9
b e9
N J E A A S L
bljan 0 Lju
1
t,
gn
gn
00 b, 1 e9
99 0
av
et
te
te
gn
S K
e
sK l
O T O V G
P
Glasba 7 DVD ploscek.indd 1
pr
GLASBA danes in nekoË 8 Vs
ku
n:
Ro
fo
æba
le
Albinca Pesek
te
Zalo
ane.
GLASBA
P
dræ
N O
pri
,S
,S
te
2
ice
o.
o.
,S
N J E A A S L
1
O T O V G
P
av
o.
o.
o.
O T O V G
P
pr
e
da danes in nekoË 7
E
Vs
d.
fo
t,
le
et
te
sK l
ro
ku
s@
Ro
ku
æba
:r o
Zalo
Albinca Pesek
πta
ane.
GLASBA
, epo
dræ
s: 01/513 46 99
pri
fak , tele
ice
600 34
av
/51
pr
01
e
dan danes in nekoč 6
n:
Vs
d.
fo
t,
le
et
te
sK l
S
ku
» A
Ro
E N
æba
Z I
Zalo
Albinca Pesek
B
ane.
GLASBA
O
dræ
S
pri
» A
ice
E N
av
Z I
pr
B
e
O
Vs
danes in nekoč 6
o.
Avdio zgoščenke, ki so priložene delovnim zvezkom oz. samostojnima delovnima zvezkoma, so ena izmed bistvenih sestavin kompletov. Dejstvo, da imajo učenci lastne komplete zgoščenk, jih spodbuja, da se z glasbo različnih obdobij srečujejo tudi doma, še posebej, ker so nekateri zvočni primeri posneti v žanrih, ki so blizu glasbenim govoricam mladostnikov (npr. rap, tehno, hip hop priredbe).
-
Ì
Ì -
jau.
¡
Ì
-
jau.
¡ ¡ -
-
__ _
¡
14 PM 7/2/07 1:55:17
(Ah)
___ as a
(Ah)
¡
pesmarica.indd
14
7
AM 7/20/06 8:24:27
pesmarica 8.indd
7
Multimedijski priročnik za učitelje Multimedijski priročnik za učitelje na DVD-ju predstavlja posodobitev didaktičnih pristopov z multimedijo. Učne snovi bodo podprte z: • intervjuji z glasbeniki, ki se ukvarajo z različnimi glasbenimi zvrstmi (člani skupine Pro musica viva, Siddharta, Big Foot Mama, Anja Bukovec itd.); • razgovorom z izdelovalci glasbil (Jože Prezelj – didžeridu, Marino Kranjac – slovenska ljudska glasbila itd.); • razgovorom z raziskovalci glasbene zgodovine (Janez Jocif – razlaga oz. opis srednjeveških glasbil in igra nanje, Lidija Podlesnik – opis in izvajanje srednjeveških plesov itd); • izvajanjem ljudskih godcev in pevcev (Ljoba Jenče, Bogdana Herman itd.); • animacijami za boljšo predstavitev učne snovi; • itd.
glasbenih pet 2. Zap. št. ure: 1. in je navedenih pet Poslušajo ki so navedeni v zvezku na strani 8 Razred: 7. v. primerov, em delovnem zvez avtorjev – skladatelje em delovnem zvezku Glasba iz V samostojn Datum: þAS (2 uri od 35) asbenih del in nnjihovih od 1 do 3 in razgovor o samostojn glasbenih SKOZI þ naloge od 1 (1. in 2. ura od 2) razliþnih naslovov izvaja nalog Uþni sklop: Z GLASBO na strani 8. Rešijo glasbenih del, izvajanje GLASBENA OBDOBJA na SKOZI G obdobij glasbe, Poslušanjem. do 3. Na strani 9 odgovorijo Uþna enota: GLASBA iz umetne (v za to poslušane nekaj znanih odlomkov Uþenci ... vprašanje in se Cilji:treh in si ogledajo ter poslušajo vokalna glasba...), p pesmi likovno ljudske primere prostor , zvoþne Gallus, ovrednotijo pripravljen Poslušajo - zapojejo in znanja (glasbeni zapis, od zaþetkov do klasicizma glas Stellam (Videli smo kega korala nekatere pojme in glasbena in glasbenimi obdobji izrazijo. kega korala Vidimus in Pace mihi domine razliþic gregorijans -jeobnovijo po vzporednice med zgodovino ) Poslušanje gregorijans in razmislijo katera - poimenujejo in poznajo þasovne za glasbeno vzgojo. of Lust (Vodilo hrepenenja m. oddelnajbližja zvezdo), Principles znajo orientirati v uþbeniku Seznanijo se z glasbenimspletno , spoznajo in se znaj njihovem mnenju so da mir). Pogovor o poslušane pregledajo nam reþemo, podari veku. in s vse lahko (Gospod, , barok); muzikologi. izvajanju v srednjem že vrsto sskladb in za ka kom v knjižnici novi vek (renesansa u. Doslej smo spoznali stari vek, srednji vek, da jih umestimo v zgodovins p obdo obdobja: stranjo na raþunalnik eteklosti.. Zato je prav, v preteklosti ico v a. pot glasbene umetGlasbeni pojmi: glasbena zgod Zakljuþek nastale spoznamo razvojno : zgodovina, slovenšþin Ogledajo si razpredelnzvezku dobja in tako spo poišþemo tudi v knjiždelovnem Medpredmetne povezave ga uþenja, glasbena obdobja samostojnem delovnem V samostojnem umetnosti in glasbi lahko zapisom), metoda ustvarjalne obdobja v .edu/music/. Glasbeni nosti. Veliko znanj o To je srednjeveška notna zvezku na strani 30 in 31 si (imitacija, delo z notnim in si zapišejo glavna www.exploratorium zapisane z nevmami. zaposlušanja, izvajanje pletni strani www. pesmimetode: metoda poslušan nici ali na spletni razvoj predstavlja glasiste Uÿne Melodije so bile najprej þrtic, lokov in kljukic. ýez þas je nevme stolet in glasbeni zvezek. po ogledajo zapis pik, pripovedovanje. tkov do 18. stoletja v razgovor, pripove zvezku na strani 5. þas od zaþetkov pisava sestavljena iz ki je nastala iz potrebe (Videli smo zvezdo) individualna. samosto em delovnem ica v samostojn menzuralna notacija, notacijo in delnica to skupinska, skupins je razpredeln koralna frontalna, bena notaciji. stoletju menjala 17. oblike: kvadratni in današnji Uÿne notnega trajanja. V 7 (str. 6). znaki natanþnejši doloþitvi da se srednjeveški Glasba danes in nekoþ Vejo, sredstva, notacija. AV klavir, ki imenujejosredstva in pripomoÿki: zamenjala današnja razvoj. za zapis glasbe Uÿna ki opisujejo glasbeni k knjige iz knjižnice, Opombe nevme. Dodatna literatura:
zato vdirati ljudska glasba, petje psalmov zaþela in doloþil Sþasoma je v koralno svojimi menihi uredil Veliki (540 - 604) s tako je je papež Gregor 1. pri bogoslužju. Ravno Grenapevov, ki so bili obvezni in melodijo. gorijanski približno 3000 doloþen dan v letu doloþil vsakemu svetniku koral
Vidimus Stellam, Principles of Lust, Pace mihi domine
Nevme
Uÿitelj
Uÿenci
Zaporedje bila z zlato verigo pripeta v poþitknjiga z zbranimi korali so iz vsega katoliškega dejavnosti delovnem Pripovedujejo o glasbi ki Legenda pravi, da je upe– izvajalski krog. v Rimu. Duhovniki, 1. V samostojnem Legenda uþencev v diskusijsko niškem þasu in posnemajo za oltar Petrove cerkve se v pevski šoli, ki jo je ustanovil Gregor straneh 30 in 31 si post in postavitev poþitnicami. Vpletanje o greso barbarov zvezku na Zap. št. ure: 3. Uvodni Pozdrav valne vaje. o doživetjih med sveta prihajali v Rim, po svetu. Ob vpadu vpr je vprašanj Razred: 7. ogledajo slike. gorijanna pamet in jih širili razgovor, Zastavljan Veliki korale nauþili le prepisi knjige. Datum: upevalnih vaj v razgovor. skem dihalnih in upeva VEKU (4 ure od 35) izgubil. Ohranili so se pesem in notnem V STAREM VEK 6 si Zapojejo novoUþni se je original knjige na strani petje sklop: GLASBA usvoglasbenega druženkoralu (1. ura od 4) korale V Pesmarici dosedanja zapisu, utrdijoUþna zapis z najpomembnejša oblika še danes. Doloþene GLASBA V DAVNINI , živi p pesem notni glasbeje Ob enota: da cerkvah je, izvedeogledajo novega. Znano v današnjih sem nekaj z odkritji glasbene zgodovine pa znanja, ter estetsko . Ena najbolj znanih , natoPetje Gregorijansko petje Uþenci... predstavim pesem Zvedel dosedanjega usvojenega znanja jena svoje znanje iz zgodovine in verniki pri bogoslužju Cilji: in latinskim besedilom ja, zato predstav Oþe naš pesem. ljudskih v glasbe in primerjajo vrednotijo veliko in þetke jo zaþetke in melodiþne vsebine, in molitve pojejo duhovniki Oÿe naš, ki jo molijo vsi kristjani po svetu zapojejo melodijo molitve utrdimo ritmiþne lah lahko domnevne jo krajše - spoznajo izrazijo. ali nem zapisu artikulacija…). (Pater pesmi jeziku sbene najdbe in improvizira jo obredno pesem in se ob njej gibalno kljuþ, note, dinamika, molitev je Pater noster glasbene vse jezike sveta. v slovenskem (notno þrtovje, violinski - vedo za najstarejše noster) iz latinšþine v skoraj improvizira p nih glasbil s petjem je tako tudi prevedena lastnih bilo glasbe. Na (Pesmarica, stran 7). - ob enostavni glasbi in družbo, þe ne bi zgodilo s þloveštvom Otto Höschle je muzikolog. Kaj bi se zgodi Pesnik glasbilo, glasbe. ano re ska pišþal, rekonstruir je prišel na družbe ki ne bi poznala družbe, pevci v Dežela svetu ni Glasbeni pojmi: paleolitska zgodovina opisuje deželo, v kateri l. Njegova danes usposabljajo ve:: zgodovin , zemljepis. zanimiv zgodbo, kjer napisal zanimivo bilo þim boljše, se zato jo je prepoveda brez tudi v sodobnih Med predmetne povezave ga uþenja, Da bi petje koralov ki je sovražil glasbo, je utihnila, ske korale sreþamo Korali konec zgodbe, zapisom), metoda ustvarjalne glasbe oblast þlovek, dežele pregnala vse glasbenike, pesem posebnih šolah. Gregorijan alnih priredbah. st, Sami si izmislijo (imitacija, delo z notnim izv diktatura je iz danes oslušanja,, izvajanje poslušanja inštrument je zaþela vladati brezvoljno Areškega kjer glasba zmaga. glasbenih vokalnih in Uÿne metode: metoda p so uniþili. V deželi anje. an Poišþejo sliko Gvida inštrumente pa razgovor, pripovedov ima zgodba sreþen konec. pisave je imel pomembno v samostojnem delovnem a. dolgoþasje. Kljub temu ind zgoda šolstva in notne žalost in dolgo kupinska, individualn zakljuþek Primerjajo svojUÿne (rojen pred letom 1000, zvezku na strani 32. oblike: frontalna, skupinska, Na podroþju glasbeneg pogrešati glasbo, zato tudi Guido iz Arezza Guido iz Otta Höschla. sodobveku zaþne in 7 (str. 7 - 13). Brez vladar nozakljuþkom sistema srednjem ko z sam v be da vlogo notnega tako, si srednjeveš Glasba danes in nekoþ ko se konþa Arezza On je postavil temelje v svojo deželo. klavir, AV sredstva, ki: klavir glasbe ni Zgodba barv, na zaþe- Ogledajo moÿki: z nevmaumrl okoli leta 1050). in spet pripelje glasbo prepo Uÿna sredstva in pripomoÿ je štiri notne ÿrte razliþnih Note so ime- tacijo in jo primerjajo življenja prekliþe prepoved Doloþil pisave. višino tona. ne današnje današnjo notacijo. oz. pokljuþ, ki je oznaþeval Notne þrte ali koralna mi in z Gledajo video posnetke tek þrtovja pa je postavil , kar imenujemo kvadratna a življenje doma, v dela iz preteklosti znanaZaporedje le majhen del glasbeneg le obliko þrnih kvadratkov je goima svoje ljud- slušajo dejavnosti . UgoNote Doslej smo spoznali Poslušajo skladbo Tako njej Vsak narod na svetu posamezne prepoznajo notacija. znanje o solmizav svojem delu Tako de deželah in po svetu. glasbo odkrivali, in in se ob melodi(Gvidova Utrdijo svoje je veþ razlag. Eno je nižjih in sosednjih k segajo v preteklost. S tem, ko bomo da vGlasba tovijo, da imajo nekatere O nastanku Richard voril Zaratustra sveta v davnini þlenki na svoji roki V ciji, ki so jo spoznali skladatelji ske pesmi, ki mobilnih tevkljuþevali med milijone je v spominu svojih Uvodni je Guido pomagal s in glasbo napisal skladatelj likovno izrazijo. je bil zašþitnik pevcev. razredih svojega šolanja. lahko samostojno Pri uþenju pevcev si aratustra z besedo Zaratustra s z je govoril moþ). Svetega Janeza, ki se bomo sþasoma ali zaigrajo razgovor v vzhod. ýlovek þuti božjo lefonov in zapojejo roka) in z zlogi iz Himne verz za en ton više od prejšnjega. Uporabil Poslušajo himno pevcev svenþni vzho umetnosti. gl Strauss. (Sonþni A. ljubiteljev glasbene novi Gvidova vsak -FA-SOL-L zaþne preteklosti so se njimi. UT-RE-MI tej himni zvoke in glasbila, ki roka in tako dobil zaporedje: najprej odkrival naravne je prve zloge besedila vek je na Pradavni þlovek
Uÿitelj
10
Uÿenci
Učne priprave Da bi učiteljem olajšali delo pri načrtovanju in pripravi učnih ur, smo sestavili letne in dnevne učne priprave za poučevanje po Rokusovih učbenikih za glasbo. Priprave so brezplačno dostopne na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva.
ZNANJE NAS DELA VELIKE Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 1990 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.praktik.org www.knjigarna.com
Zastopniki Založbe Rokus Klett
Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska
Naročila in informacije Telefon: 01 513 46 45, 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si
Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si
Prodaja vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71, matic.karlovsek@rokus-klett.si Prekmurje in Maribor
koordinatorka za prodajo Nika Mikyška, tel.: 01 513 46 73, nika.mikyska@rokus-klett.si
Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si
referentka za podporo kupcem Renata Odlazek, tel.: 01 513 46 46, renata.odlazek@rokus-klett.si
Skladišče vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91, tomaz.vagaja@rokus-klett.si
Koroška in Zasavje Marko Hanuš GSM: 041/426 627 E-pošta: marko.hanus@rokus-klett.si
Uredništvo Telefon: 01 513 46 10 Telefaks: 01 513 46 99
Raziskave in razvoj Telefon: 01 513 46 31 Telefaks: 01 513 46 99
Bela krajina in Dolenjska Ksenija Šimnovec GSM: 031/649 783 E-pošta: ksenija.simnovec@rokus-klett.si
Promocije Telefon: 01 513 46 40 Telefaks: 01 513 46 99
Primorska Miran Domajnko GSM: 041/734 603 E-pošta: miran.domajnko@rokus-klett.si
Založba Rokus Klett
www.devetletka.net/katalogi
Ta katalog je objavljen na spletni strani www.devetletka.net/katalogi.
DN090084
Če želite tiskano razlučico kataloga, nam to sporočite na telefonsko števiko 01 513 46 40 (ga. Teja Jesenko) ali nam pišite na naslov seminarji@rokus-klett.si.
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Tel.: 01 513 46 00, faks: 01 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si Založba Rokus Klett je član Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG).