RAČUNALNIŠKI OBSEDENEC
Blažev oče je bil računalničar. Blaž ga je doma opazoval vsak dan, kako raziskuje s pomočjo računalnika in kaj vse zna z njim narediti. Včasih je pri delu z računalnikom opazoval tudi mamo.
V šoli se je vpisal na tečaj računalništva, da bi se tudi sam naučil delati z računalnikom. Zato si je za svoj naslednji rojstni dan zaželel računalnik, ki bi bil samo njegov.
Starša sta ga presenetila in m u ga kupila. Kupila pa sta mu ga tudi zato, da bi imela mir pred njim.
Blaž je prve dni zelo užival. Igral je različne igrice, ki pa so bile večinoma agresivne narave. Minevali so tedni, meseci. Blaž pa je iz dneva v dan ure in ure posedal ob računalniku in postajal nanj vse bolj in bolj navezan.
Napačno je začel razumevati nasilje. Ni znal več ločiti med resničnimi in namišljenimi stvarmi. Nekoč se mu je celo zazdelo, da je iz računalnika skočil duh.
Premalo se je gibal, zato je postal nemiren in nezbran. Tudi na dvorišče ni več hodil. Še na svojo siamsko mucko Mio je čisto pozabil. Začel je izgubljati najlepši čas. A ker se ni dovolj gibal, se je začel tudi rediti.
Včasih ga je zaradi bolščanja v ekran bolela glava in od utrujenosti so ga pekle oči. Malo je manjkalo, pa bi moral začeti nositi očala. Ker ga ni bilo več na dvorišče, je ostal brez svojih prijateljev. Bil je žalosten, saj ga računalnik ni tako osrečil, kot je sprva mislil.
Starša sta bila po cele dneve v službi in zdoma, zato se jima še sanjalo ni, da je Blaž postal čisto pravi računalniški obsedenec. Zaradi nenehnega igranja igric se je Blažu nekega dne računalnik tako pokvaril, da ni bil za nobeno rabo več.
Blažu je bilo dolgčas in odločil se je, da gre po dolgem času spet na dvorišče. Spoznal je, da življenje ni samo bolščanje v računalniški ekran. S svojimi starimi prijatelji je igral nogomet in se pošteno nasmejal.
Bolele so ga mišice, saj ni bil navajen toliko tekanja. Vseeno je bil vesel, saj je bil spet s prijatelji. Ko je zvečer legel v posteljo, je bil sproščen in prijetno utrujen.
Ker je ostal brez svojega računalnika, je odslej prosil starša, če mu posodita svojega. Skupaj so se odločili, da bo Blaž uporabljal računalnik le ob vikendih po eno uro na dan. Pa še to pod pogojem, da se bo pridno učil in delal domače naloge. Novega računalnika pa ni dobil.