SV_6_2008

Page 1

SALEZIjANSKI VESTNIK 6 Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska

november–december 2008

s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | NOVE MBER — D E C E M B E R 2 0 0 8

1

dvomesečnik | letnik LXXXI | skupna številka 556 | www.donbosko.si SV_6_2008.indd 1

31.10.2008 17:58:27


V sebin a

Sv. Janez Bosko Oče in učitelj mladine

4 v središču mladi

Vlivati upanje Janez Vodičar

10 n a š p o g o v o r

Nagovoril me je don Boskov Sivec akad. slik. Maša B. Mašuk

12 o č e i n u č i t e l j

Človekove pravice Pascual Chávez

16 STRAN MLADI H

Oratorij – 20 let na stoletje in pol debelo podlago

s. Majda Merzel, hmp

18 SVETLE Z VE Z DE SALE Z I J ANS K E DRU Ž INE

Marjeta,

Ob ��� zahtevah ��������� današnje ��������� mladi� ������ ne, ko se spominjamo preroškega sporočila don Boska, prijatelja mladih, ne moremo pozabiti, da postajajo zunaj, še bolj pa znotraj katerekoli vzgojne ustanove nepogrešljive »vzgojne prvine«, kot so osebni pogovor in srečanja; če jih pravilno uporabljamo, postajajo priložnost za pravo du� hovno vodstvo. To je sv. Janez Bosko izpolnjeval posebno uspešno v službi zakramenta sprave. V tako razdrobljenem svetu, polnem nasprotujočih si miselnosti, je pravi vzgojni dar mlademu člo� veku ponuditi možnost, da spozna in izdela svoj življenjski progam za iskanje zaklada lastnega poklica, od katerega bo odvisno, kako bo zastavil svoje življenje. Nepopolno bi bilo vzgojno delo tistega, ki bi mislil, da je dovolj, če zadosti upravi� čenim potrebam poklica, kulture in tudi dovolje� ne sprostitve, ne da bi njihovi notranjosti kot kvas predložil tiste cilje, ki jih je Kristus sam pokazal mladeniču v evangeliju in po katerih je tudi meril veselje večnega življenja in žalost sebične posesti (prim. Mt 19,21s.). Vzgojitelj resnično ljubi in vzgaja mlade, ko jim govori o idealih življenja in jih spremlja pri težav� nem vsakdanjem zorenju njihovih usmeritev. Janez Pavel II., Iuvenum Patris, 19.

mati don Boska in salezijanske družine

2 2 MISI J ONI

Misijonar Pavel Bernik škof Jose Mukala

31 n a š i v z o r i − m o ž , k i j e ž i v e l s a n j e

Še 22 lun Foto: P. Belak

2

N OVEM B E R — D E C E M B E R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 2

31.10.2008 17:58:53


uvODnik

Foto: m. lamovšek

radodarna JESEN

SALEZIjANSKI VEStNIK dvomesečnik

Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska

Številka 6 | skupna številka 556 Leto 2008 | letnik 81 ISSN 0353-0477 uREdNIK mag. Marjan Lamovšek uREjA uREdNIŠKI OdBOR mag. Janez Potočnik, Ivan Turk, s. Marija Žibert, Janez Krnc, mag. Marko Košnik LEKtORIRANjE Jerneja Kovšca GRAFIčNA ZASNOVA Toni Anžlovar & MM RAčuNALNIŠKI PRELOm Marko Suhoveršnik dIStRIBuCIjA IN StIKI mag. Janez Potočnik IZdAjAtELj Salezijanski inšpektorat v Ljubljani ZALOŽBA Salve d.o.o. Ljubljana tISK Tiskarna Schwarz, Ljubljana Salezijanski vestnik je l. 1877 ustanovil sv. janez Bosko, v slovenskem jeziku je začel izhajati l. 1904. danes izhaja v 56 narodnih izdajah, v 29 jezikih in v 135 državah. Darove za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila. Salezijanci | Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana SI56 2420 0900 4141 717 sklic 00 06 NASLOV uREdNIŠtVA Salezijanski vestnik rakovniška 6 1000 ljubljana telefon: 01/42.73.028 e-pošta: vestnik@salve.si splet: www.donbosko.si

dr. ALOjZIj SLAVKO SNOj inšpektor

S�o � č�su po��r���� s�� �o�, u���� ���k��u�. Z� s��������sko �ruž��o �� S�o���sk�� �� �� č�s ��r���o ro�o�����. A pr�� ko� s���, ���o �� so�c�, ��s spo����� ��k� p�s��. »Š� pr�� ko� c�����, ����o ���o, / �� pr�� ko� ���o ����o s��� ��o, / �� pr�� ko� s����o ����o ����o, / �� pr�� ko� ����o ����o �����o. / Š� pr�� ko� c����� ���o �� s���, / �� pr�� ko� s��� ���o �� so�c�, / �� pr�� ko� so�c� p� �� ��u�����, / �����č�� p� �� ��u�����.« T� �� poč��o ro�o����os��. To ����� �� �s�ko ž�������sko �go��o, p� �u�� �� �go�o��� �o ��rok�g� s��������sk�g� g������, k���r�g� pos���s��o ur�s��ču���o � s��������sk� �ruž���. Z� ���� so ������o �og��� poč�����k� ��s�c� ��go��o�p�s�or����g� ���� � ���� ����, ���� p� ž� �u�� pr�� ��s�c� �o�sk�g� ����. Hč�r� M�r��� Po�oč��c� so ��r��� �� s�o��� �r�o���� ��oru �� so pr�� kr��k�� ���o���� �o�o �o�s��o ��r ���� pok��c��� �u�� ���o ��k����o ���p�k�or�� co M�ro P�č� (28. ok�o�r�). S�s�r� M�r�, � �skr����� č�s���k��� ��� V�s spr������o � R�� ���� �o�r� ž���� �� �o�����. V ��� ������k� p� �o�o pr���r��� �u�� o ��k���r�� po������� o������c��, k� so �������� ���gos�o������ ro�o����os��. M����� 400 ���, o�k�r �� ��� �������k s�. Fr��č���k S����k�, po k���r�� s� ����u���o, ��p�s�� o�� ����o �u�o��o k���go F��o���o. D�� 20. ��c���r� s� �o�o spo��� ����� s�o�����c� ���gos�o����� s�����č� �� R�ko���ku (1908), č�pr�� �� �� ��k�� ��� č�k��o �� �ogr������ ��o��ko�. Tu�� �� r�ko����ko M�r��o Po�oč��co ������o ��s���: Tu �� �o� �o�, o� �o� �o�� s����! R�ko�� ���k� ���rk� k���ž�c ������ ž� 75 ���; �u�� �o �� spo���� �r���� �u�����. Do����o ��, �� o������o ž� 20������co or��or���, �� ������� s������ ���sk� poč�����k� ������os��, k� �� ���os po��k��� � 250 žup����� �� k� �o pr�pr����� ��č ko� 4500 ������ pros�o�o��c���������or���. R�s �� ������ o����� �r���� �u�����, �� ���os o������o ž� 10 �����co G��s���� �o�� R�ko���k. Skup��� �ož pr���o ���r� ������o »���ur«, s k���r��� � s��r�� žup���ču pr�pr����� ���p��c��o pros�oro� �� po�r�� �� g��s���� �o��. H���� ���. Pr�pr�č�� s��, �� �o�o � o����o Bož�o po�oč�o, k� ��ko�� �� u����k�, p� �u�� s po�oč�o r��o��r�os�� �o� �ro���ko�, k� ��s ����o ��o�� opogu����, usp��� �u�� s ��� ��čr�o�, ���������� � ���gor ������. Do�ro���k� s��������sk�g� pos���s��� s� up�� ��o�� spo�����, �� �or��o 0,5 o�s�o�k� o� s�o�� ����� �o�o���� �� � o���k� �o��c��� �������� � �� �����. Spo��o���� �o�ro���k�! Ko s� ��� �� �o ž� ���pr�� �������u���, ��� ��go�������, �� ��r��� ��g� �� �os�� r�������, �u�� �� 0,5 o�s�o�k� o� s�o�� �o�o����� ��, s�� �� sr��s��� �� �� os���� �� ����� r�ču�u, ��p�k �� ���č��� ur��u. Gospo� s�� p� ��� ��gr��u�� ���o ��rokosrč�os� � ����� �k��� ��ro��; �o ��� o� src� ž��� s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | nOveMBeR— D e C e M B e R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 3

3

31.10.2008 17:58:57


v sredi[^u mladi

Vlivati upanje Besedilo: Janez VodiČaR; foto: DRAGO GAČNIK

Ž

al ni tako redko, da gremo za pogre� bom mladega človeka. Če drugače ne, se verjetno vsaj kdaj v novembrskih dneh sprehodimo po pokopališču. Verje� tno se nam pogled vsaj enkrat ustavi na nagrobniku kakšnega mladega človeka. Če smo ga poznali, nam ni treba brati na� pisov, če ne, nam bolj kot ime dajo misliti letnice. Še posebej nas pretrese, ko zremo na grob, preobložen s svečami. Mnogi se ga spominjajo, mnogi žalujejo za njim. Ne objokujejo ga zaradi dejanj, saj ni mogel veliko storiti, prevzela jih je in tudi nas pretrese mladost. Težak je korak, ki nas vodi stran od groba mladega človeka, težka je misel in še težje vprašanje Bogu, čemu je treba tako mladim umirati. Kolikokrat smo slišali starejše ljudi, ki so tarnali, kako bi bilo bolje, če bi oni umrli namesto mlade� ga človeka. A kakor novembrski noči in jesenski otožnosti tako tudi smrti ne mo� remo ukazovati. Pride in ne izbira. Takih mračnih misli ob poti s pokopali� šča nam niti velika množica ljudi niti gost promet ne more prepoditi. Pred oči nam prihajajo mladi iz naše okolice, ki jih več ni. »Kaj vse bi lahko še storili. Vse življe� nje so imeli pred sabo, toliko so njihovi bližnji upali vanje,« nam skačejo misli iz otopelosti in prizadetosti v rahel očitek o nepravičnosti. Saj je vsak grob boleč, grob mladega človeka je pa še toliko bolj grob. V njem počiva toliko neizpolnjenih pri� čakovanj, toliko možnosti, toliko življe� nja, da bi bilo bolje zaviti daleč naokoli. Izogniti se vsaj spominu, razmišljanju o tem, če se že ne moremo sami smrti. Kolikokrat to zares storimo, mnogi kar vsak dan. Da ne bo kdo mislil, da komu pripisujem, da se boji pokopališča, spo� mina na mrtve ali vsega, kar nas sili v spoznanje, da smo krhki in minljivi. Še zdaleč ne gre za grobove, ki jih v novem� brskih dneh krasijo vsemogoče oblike plastične svetlobe. Gre za žive grobove, 4

mimo katerih hodimo dan za dnem. Prav tako mlade, prav tako z obilico možnosti, z neuresničeno prihodnostjo, brez upanja in sanj. Včasih je dovolj, da pogledamo skozi okno. Že zjutraj mladi s steklenico v roki kopljejo grob svoji prihodnosti. Rahel vzdih in že smo mimo preranega groba. Živi grobovi hodijo mimo nas, njihovo ži� vljenje je le trenutek, ko zmorejo zadovo� ljiti potrebe vsakodnevnega odmerka. Da o teh, ki na cesti v svoji mladostni neizku� šenosti silijo v prerani grob, ne govorimo. Dolga procesija obupanih in brezvoljnih, sitih življenja, preden so sploh začeli ži� veti, hodi mimo nas. Beremo nagrobnike, prižigamo sveče in iščemo uteho ob pre� zgodaj umrlem. Ob nepregledni množici živih mrličev pa le zavzdihnemo, morda celo obsojamo. Morda bi bilo bolje, da bi ponesli prižgano svečo pred mladostnika, ki je dobil življenje v dar, a ga noče živeti. In ne tiste plastične za nekaj centov, tem� več svojo luč, luč radosti in upanja. Ko bomo spet na poti na pokopališče, ko bomo začudeni gledali na obložene grobove s kičem poceni razsvetljave in zaprepadeni uzrli letnice na nagrobni plošči, pohitimo v življenje. Toliko jih je, ki so na isti poti, nepokopani mrtveci ho� dijo naokoli. Mi še lahko gremo v življe� nje, še lahko kaj storimo, ti, ki počivajo v preranem grobu, tega ne morejo. Lahko pa nas spomnijo, da življenje ni dano, da ga obžalujemo, ampak živimo. Ne bežimo pred živimi mrliči. Res ne smemo živeti življenja namesto drugih, lahko pa jim ga obogatimo. Še posebej starejši, ko s sijem odrešenosti vlivate poguma tem, ki jih je strah stopiti na življenjsko pot. S tem da sprejmemo vse kot dar, bomo kot Kristus pred grobom prijatelja Lazarja. Mrtve bomo klicali v življenje. Kaj je vendar več: objokovati to, kar se ne da spremeniti, ali vlivati poguma in upanja, da bi nam ne bi bilo treba prevečkrat brati žalostnih napi� sov na mogočnih grobovih?

N OVEM B E R — D E C E M B E R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 4

31.10.2008 17:59:00


s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | NOVE MBER — D E C E M B E R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 5

5

31.10.2008 17:59:04


Foto: arhiv SMP

z g od i l o s e j e

Maša v “kraljestvu Zlatoroga”

duhove, saj redko komu damo prav, in prav tista ura puščave na dan, ki si jo lahko vzamemo zase in svoja razmišljanja. Mladi se radi vračamo v gorski raj. Mali šotorček, v katerem je ves teden izpostavljeno Najsve� tejše, sicer velikokrat sameva, vendar ne dvomim, da je prav to tisto srce Uskovniških tednov, ki mlade vodi nazaj gor in vodite� ljem daje moči vsako leto pose� bej za nov začetek. A. G.

Pri blagoslovu prostorov vrtca v Celju so sodelovali tudi otroci

Planina Uskovnica Skupaj za skupnost Kot vsako leto zadnjih 23 let se je tudi letos poleti po pokljuški planoti malo nad planino Uskovnica razlegal smeh. V okrilju gorenjskih gozdov stoji koča, kjer salezijanca Jože Vidic in Marko Košnik vodita tečaje za mlade župnijske sodelavce. Na Uskovnici se zbiramo mla� di-od konca osnovne šole pa do konca študija. Letos smo se usta� vili ob temi Skupaj za skupnost. Med nas so dobrodušno prišli ljudje z močno izkušnjo skupnosti in jo delili z nami. Tako smo go� stili nadškofa msgr. Alojza Urana in škofa msgr. Metoda Piriha, tri duhovnike - Marka Čižmana, Jo� žeta Vidica in Igorja Dolinška, ki so spregovorili o izkušnji župnije, o skupinah, ki v njej delujejo, in vključenosti mladih v župnije. Obiskala nas je tudi s. Mojca Šimenc in z vso radostjo svoje poklicanosti v redovno službo 6

marsikoga prepričala v skrivno� stnost in lepoto svojega poklica ter spregovorila o poslanstvu in pričevanju redovne skupnosti. Naše enotedensko druženje oblikuje tako pomoč pri hišnih opravilih, kot je npr. pomivanje posode, ki se dostikrat konča še z obilnimi vodnimi vragolijami, jutranja intonacija dneva, ki nas uglasi in pripravi na nov dan, skupne maše, pri katerih vsi sodelujemo, celodnevni izlet v hribe, petkovo spokorno bogo� služje, spoved in adoracija, ki se je mnogi veselimo že ves teden, pa tudi proste ure popoldneva, ki jih preživimo ob nogometu, pisanju pisem prijateljem in so namenje� ne našemu spoznavanju. Srednješolci radi ponavljajo, da hodijo gor spoznavat nove pri� jatelje, to so trenutki, ko najbolj začutijo Božjo bližino. Nekoliko starejše nas navdušijo bolj dožive� ta bogoslužja, skrbno izbrana pre� davanja, ki velikokrat burijo naše

Foto: arhiv Don Boskov center Celje

Celje Blagoslov vrtca V nedeljo, 28. 9. 2008, je celjski opat Marjan Jezer� nik ob praznovanju farnega zave� tnika župnije bl. Antona Martina Slomška blagoslovil katoliški vrtec Danijelov levček – enota Slomšek, ki se nahaja v Don Boskovem centru Celje. Prostori vrtca zavze� majo 250m2 notranjih površin ter zunanja igrišča. Prvega septembra so v prostore že prišle vzgojiteljice in prvi otroci. Trenutno je v vrtcu 23 otrok, nekaj jih pričakujejo, še vedno pa je nekaj prostih mest. Vrtec Danijelov levček je zaradi prevelikega povpraševanja potre� boval nove prostore. V Don Bo� skovem centru Celje so salezijanci priredili in pripravili prostore z vso infrastrukturo, vrtec pa je prostore opremil. Salezijanec Slavko Pajk, vodja projekta izgradnje Don Boskove� ga centra, se je pri maši zahvalil vsem načrtovalcem in izvajalcem del za hitro in kvalitetno izvedbo. Nato je simbolično izročil ključe vrtca Danijelov levček-Enote Slomšek voditeljici gospe Karmen Golčer in po njej vsem vzgojite� ljicam in otrokom ter njihovim staršem. Izročil jim je tudi podo� bo bl. Antona Martina Slomška, zavetnika župnije in enote vrtca. Zaželel jim je, da bi jim bil ta za� vetnik zgled modrega učitelja in ljubečega vzgojitelja. M. K.

N OVEM B E R — D E C E M B E R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 6

31.10.2008 17:59:15


Lužnica (HR) Pokrajinski kongres salezijancev sotrudnikov

Rim Nova vrhOvna predstojnica hčera Marije Pomočnice

»Živeti pravilnik apostolskega življenja kot odgovor na izzive nove evangelizacije v Evropi« je bila glavna tema našega pogovora na kongresu. Kot velika don Boskova družina (DBS, SDB, HMP - vseh skupaj nas je bilo okrog 60) smo se od 2. do 5. oktobra 2008 zbrali v Lužnici na Hrvaškem ter skupaj s predavatelji in našimi voditelji razmišljali o poslanstvu poklica salezijanca sotrudnika danes. Posebna obogatitev za vse nas je bilo delo v skupinah, kjer smo se bolje spoznali, spregovorili o svojih izkušnjah in prisluhnili izkušnjam dela z mladimi v drugih pokrajinah ter se soočili z izzivi sodobne družbe. Skupno smo oblikovali smernice za de� lovanje salezijancev sotrudnikov. Koordinatorji posameznih in� špektorij smo se posebej ustavili ob družini, ki je v vseh časih in okoljih prva in odgovorna nosil� ka pravih vrednot. Po »salezijansko« smo imeli tudi veseli večer, ki so nam ga pripravili mladi animatorji iz Zagreba, kjer so se nam pridru� žili salezijanski inšpektorji ter njihovi vikarji srednje in severne Evrope, ki so prav v tistih dneh imeli tudi kongres v Zagrebu. Ker je naši dosedanji svetovni svetovalki ge. Mirjani Vučica iz Splita potekel mandat, smo imeli tudi volitve novega pokra� jinskega sveta, kjer smo izvolili sledeče člane: Helena Jankowska iz inšpektorije Pila (Poljska), svetovna svetovalka in koordi� natorica Pokrajine srednje in vzhodne Evrope; Elžbieta Žak iz inšpektorije Varšava (Poljska), tajnica; Darina Čiernikova iz slovaške inšpektorije, odgovorna za formacijo; Peter Jakubik iz

24. oktobra 2008 je bila na 22. vrhovnem zboru hčera Marije Pomočnice za novo vrhovno predstojnico Družbe izvoljena s. Yvonne Reungoat. Po 136 letih obstoja Družbe je bila prvič v zgodovini za vrhov� S. Yvonne Reungoat s svojima predhodnicama no predstojnico izvoljena sestra, ki ni Italijanka. 63-letna s. Yvonne je po narodnosti Francozinja. Diplomirala je iz zgodovine in geografije na Lyonski univerzi. V vrhovnem svetu je že 12 let, zadnjih šest let kot namestnica vrhovne predstojnice. Tako je bila v teh letih tesna sodelav� ka dosedanje vrhovne predstojnice s. Antonije Colombo pri vodenju Družbe. M. Yvonne je bila l. 1983 imenovana za inšpektorico francoske inšpektorije, leta 1992 pa je postala predstojnica afriške inšpektorije »Božja Mati«. Leta 1996 je bila na 20. vrhovnem zboru izvoljena za vrhovno sve� tovalko, na naslednjem, leta 2002, pa za namestnico vrhovne matere. Spremljala je tudi sodelovanje Družbe z Združenjem gojiteljev sale� zijanske zgodovine in v l. 2004 obiskala vse skupnosti v inšpektorijah Madrid in Kongo. M. Yvonne je sprejela zaupano ji nalogo vodstva Družbe z besedami: »Sprejmem z Marijino pomočjo in pomočjo sv. Marije Mazzarello in vas vseh.«

Slovenka v vrhovnem vodstvu družbe HMP V torek, 28. oktobra 2008, pa je bila v vrhovno vodstvo družbe HMP za vrhovno sveto� valko izvoljena s. Mira Peče. V 15-članski vrhovni svet je bila izvoljena kljub temu, da ni bila s. Mira Peče članica vrhovnega zbora. S. Mira se je rodila l. 1958 v Novem mestu. Kot HMP je študirala psihologijo na fakulteti Auxilium v Rimu. Pozneje je bila vzgojitelji� ca aspirantk in postulantk ter profesorica psihologije. Zatem je bila ravnateljica skupnosti, inšpektorialna svetovalka in nato inšpektorica slovensko-hrvaške inšpektorije »Marije Pomagaj z Brezij«. V tem času je bila tudi predsednica Korusa. Trenutno je namestnica predstojnice v blejski skupnosti, direktorica zavoda Dominika in voditeljica Marijinega doma na Bledu. Kdor jo pozna, lahko zatrdi, da je pokončna žena, iskrena in vedra ter zna vzpostavljati prisrčne medsebojne odnose. Iskrene čestitke s. Miri z željo, da bi jo v tako pomembni službi v vrhovnem vodstvu družbe hčera Marije Pomočnice spremljala Marijina priprošnja in Božji blagoslov. s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | NOVE MBER — D E C E M B E R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 7

7

31.10.2008 17:59:20


Foto: arhiv HMP Novo mesto

Sadovi praktičnega tečaja kuhanja v Novem mestu Šmihel

Marjan Bunič (slovenist in avtor besedil) je odločila, da nagrada pripada Manci Smolič in s tem skladbi Naj bom kot luč, za katero je besedilo spisal Leon Oblak. Letos je Ritem Duha zopet pote� kal pod častnim pokroviteljstvom mariborskega nadškofa in metro� polita dr. Franca Krambergerja. Ker festival ni le tekmovalno naravnan, so v spremljevalnem programu nastopili še Timothy Hall in skupina Trinitas.Po� skrbeli so za odlično ozračje v dvorani. a. k.

Foto: P. Belak

Novo mesto Prvi programi novomeških HMP

Zmagovalna skupina Tvoj glas na Ritmu Duha 2008

slovaške inšpektorije, odgovoren za administrativne zadeve. Kljub naši različnosti kultur in jezikov smo se veselo razpolože� ni še zadnji dan skupaj udeležili sv. maše v Mariji Bistrici in se v lepem nedeljskem popoldnevu vrnili na svoje domove - k dru� žinam in skupnostim, nekateri blizu, drugi malo dlje. Ljubica Košir, koordinatorica DBS

Maribor Ritem duha 2008 S obotni večer 18. oktobra je minil v znamenju sodobne krščanske glasbe. Do zadnjega kotička napolnjena športna dvorana »Vrbanska« je v Mariboru gostila že tradicional� ni festival Ritem Duha. Sedmo 8

leto zapored ga je organiziralo Društvo Salezijanski mladinski center Maribor v sodelovanju z Radiem Ognjišče. Tudi tokrat je strokovna žirija, ki so jo le� tos sestavljali Irena Vrčkovnik, Eva Černe, Janez Ferlež, Grega Sulejmanovič, Grega Strajnar in Marjan Bunič, izbrala najboljšo popevko sodobne krščanske glasbe. Laskav zmagovalni naslov si je nadela skupina Tvoj glas, ki je nastopila s skladbo Hočem. Občinstvo v razprodani dvorani in poslušalci ob radijskih spreje� mnikih so lahko oddali svoj glas in tako izbrali svojega favorita. Nagrado občinstva si je prislužila Manca Smolič s pesmijo Naj bom kot luč. Tudi najboljše besedilo je bilo izbrano. Žirija v sestavi Petra Grum (slovenistka), Janez Ferlež (duhovnik in avtor besedil) ter

Povabilu novo� meške skupnosti HMP na vzgojne in duhovne programe se odzivajo prve skupine mladih in žena. Tako dvakrat tedensko obiskuje praktični tečaj kuhanja skupina osnovnošolskih otrok in skupina odraslih žena. Na osmih zapore� dnih srečanjih pripravljajo pre� proste in praznične jedi, izdelujejo pogrinjke, obogatijo se ob duhov� ni misli. Na tedenskih srečanjih Videsovega kluba prostovoljcev otroci stopajo v svet solidarnosti in krščanske dobrote. Izdelujejo unikatne voščilnice in druga roč� na dela, izkupiček namenjamo otrokom tretjega sveta. V prostorih Duhovnega centra de Notre Dame, ki ga upravlja� mo HMP, smo uredili manjšo kapelico, kjer se bodo skupine in posamezniki lahko v tišini in mo� litvi srečali z Gospodom. Kapelo krasi mozaična poslikava Božje Matere Marije izpod rok p. Marka Ivana Rupnika. Mozaik je podaril direktor Zavoda Friderika I. Baraga Janez Gril. Vabljeni posamezniki ali pa zaključene skupine, da se dogovorite za duhovni program v prestolnici Dolenjske. Ambient je primeren za skupine do 16 ude� ležencev. s. Metka Kastelic

N OVEM B E R — D E C E M B E R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 8

31.10.2008 17:59:32


75 let rakovniških KnJiŽiC

D

����g� ���� 1933 so s��������c� �� R�ko���ku ��č��� �������� KNJIŽICE po ��oru s�. J����� Bosk�, k� s� �� �� �so �oč pr�������� ��u��� ���� � rok� ��r��o k��o���ko �r����. KNJIŽICE �� �o������ uso�� s���o��� �o��� �� pr�������� ���������, ����o�o po�o��o ro�s��o �� Trž��k�� �� ko�č�o sp�� �r����� �� R�ko���k. S�o���� ��s�o�o� �� � ��k�� �����o�sk� ��k���� ��o ��� S�o���c� �o��, � �����s��u �� po s���u ��r ko� �o�r� �r�� ro���o s�� � �u��� ��og�� ��u��. Pr�k��č��o s� � spo��� ��k�� ��s�� s�. J����� Bosk�, ����k�g� �po� s�o�� �o�r�g� ��sk�. T�ko�� � sp�su � ��r����u �o�r�� k���g: “M�� pr�po�očk�, k� �� ��� ��� r�� pos���o pr�poroč�� �� ��č�o Bož�o s���o �� �� �����č���� �u�, �� r����r����� �o�r�� k���g. Pr�� ��č s� �� po�������, ko ����u��� �o sr��s��o ‘�ož��’ sr��s��o, k�r s� g� �� Bog s�� pos�už���� �� pr�ro����� č�o��k�. S�� so ���� pr�� o� Bog� ����������� k���g� ������c�, k� so pr���s�� � s��� Bož�� sporoč��o.” K�� �� �o� Bosko ukr���� ���� ����s, č� s� �� ���o ž� ��kr�� �r��� upr��� s�����u ��sku, k� �� ��r�� ����ro �� ���or��o. “Ko� Bož�� o�roc� �� so�����c� �or��o pos������ s�o��g� �����k�g� �č���. Do�r� k���g� � rok�� ��u�s��� so ��o ����� sr��s��� �� o�r��������� Bož� ��g� kr����s��� � �u���. M�s��, ��č���, �r���� ��uk kr�č��sko p�s��� k���g� so �s�����, k� so �o spr����� �� �pos�o�sk�g� ��roč���. D���s so �� k���g� �o��ko �o�� po�r����, ko��kor �o�� s� pr�� ����s �r����rs��o �� ���r���os� pos�užu���� ��� sr��s���, �� �� k���� � Kr�s�uso��� o�č���ku �� ��p�������� � pogu�o ����ku���� �� ��o�por��.” Po��� ��s spo���, �� �� “��r����� �o�r�g� ��sk� ���� ����� g������ �����o� ���� �ruž��”. V pr����� �� s��������c�� ��p�s��: “S��������c� ��� s� pr��������o, �� �o�o � �s��� sr��s���, k� ��� ��� ���� kr�č��sk� ��u�����, ��r��� ��� ��u�s��o� �o�r� k���g�. Z ��s��o �� sp�s� s� �o�o �ru���� pos������ ��� �r���o���u �� kr��o��rs��u, k� s� sku���� �� �s� ��č��� u�r��� po� ��� ����o�r�ž��� �� �������.” Spo��o���� č���� s��������sk� �ruž���, �s�, k� s�o ����č� �o� Bo� sko�� �pos�o�sk�g� �u��, s�o �u�� pok��c���, �� s�o ����s �pos�o�� �o�r�g� ��sk�. KNJIŽICE so �ro���, poc���, ���o ��� ���ko ko� s����c� �o�r�g� s����� “pos����o” �� �s� s�r���: po��r��o ��� ������, pus���o pr� pr���������, pr�poroč��o ��ko�c��, pus���o k��, k��r �o�o �os�op�� ko�u, k� �o ����� ������� … Apos�o�sk� ��u����� �� �����������. Poč�s���o č�s�������� �u����� 75������c� ��������� KNJIŽIC � �o�o ������os��o �� ��r����� �o�r�g� s ��sko�. Tone Ciglar urednik Knjižic

s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | nOveMBeR— D e C e M B e R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 9

9

31.10.2008 17:59:35


n a [ p o g o v or

Nagovoril me je don Boskov Sivec Tokrat naj bolj kot besede spregovorijo slike. Predstavljamo vam tri slike, ki jih je za salezijance naslikala v Sloveniji živeča slikarka ruskega rodu Maša Bersan Mašuk. Gospa Mašukova je likovno izobrazbo pridobila v rodni Rusiji, leta 1994 pa se je preselila v Slovenijo, kjer skupaj z možem nadaljujeta svoje umetniško ustvarjanje. Njena dela lahko občudujete na številnih razstavah, pa tudi na mnogih kapelicah ter cerkvah širom Slovenije. Med drugim je avtorica križevega pota na Kalvariji pod smledniškim gradom, poslikala je Burjevo kapelico v Domžalah, pročelje cerkve sv. Ane v Cerknem, ...

10

Foto: M. Lamovšek

Pogovor z akad. slikarko Mašo B. Mašuk

Akad. slikarka Maša B. Mašuk in predstojnik salezijancev dr. A. Slavko Snoj

Kako je slikati po naročilu? Zelo pomembno je, kdo je naroč� nik. Če naročnika dobro razu� mem, če si predstavljam, kaj on želi, potem rada delam po naro� čilu. Ker vem, da ga bom razvese� lila, dobim posebno energijo, kar je dodaten plus. Poleg tega, da želim ustreči naročniku, pa po� skusim tudi sama kaj dodati, kar zame predstavlja dodaten izziv.

Za salezijance ste naslikali sliko don Boska, ki jo je potem inšpektor podaril vrhovnemu predstojniku. Kako je nastajala? Gospod Alojzij Slavko Snoj mi je prinesel literaturo, ki sem jo prebrala, pogovarjala sem se z njim, zato mi je tematika postala domača in portreta ni bilo težko naslikati. Predvsem je bil po� memben pogovor z gospodom

N OVEM B E R — D E C E M B E R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 10

31.10.2008 17:59:40


Vse foto: J. Žnideršič

Sv. Janez Bosko

Bl. Mihael Rua

Sv. Janez Bosko, čast. mati Marjeta in sv. Dominik Savio

Slavkom. Posebej me je nagovo� rila zgodba o volčjaku Sivcu, ki je don Boska večkrat obvaroval, zato sem na sliki upodobila tudi njega.

Nekatere projekte ste delali s skupaj z možem. Kako izgleda vajino sodelovanje? Svojega moža zelo cenim kot umetnika in izkoristim njegovo znanje in izkušnje tako, da me kritizira. Poskušava pa, da ne delava skupaj, ker imava vsak svojo tehniko, svoj pogled na stvari, zato štiri roke ne morejo delati ene stvari. Mi je pa v veli� ko pomoč, ko se mi kaj zatakne; takrat ga pokličem in mi pomaga najti rešitev.

poslikavo na poseben omet, tako da je lažje, ker ne potrebu� ješ gradbenika in lahko slikaš, kot da bi slikal sliko. Rada delam tudi razstave. Izbe� rem si temo, naredim 10 do 20 slik. Ampak tega že dolgo nisem delala, ker zadnje čase veliko de� lam po naročilu.

V Sloveniji ste že kar nekaj let. Kako se počutite pri nas? V Sloveniji živim, delam, raz� mišljam. Zdaj je Slovenija moj dom, postala je moja domovina. Tukaj imam dom, družino, delo in prijatelje. Kakšno je bilo življenje v Rusiji v primerjavi z življenjem v Sloveniji? Življenje je povsod enako: v Rusiji in v Sloveniji in v Ameriki. Vsak dan se je treba veseliti, da sploh živimo, hodimo, delamo, se vese� limo, ... Seveda so razlike: različne so recimo služba, politične in soci� alne razmere, ampak povsod lahko najdeš dobre in slabe stvari. Vse je odvisno od tvojega pogleda na življenje. Kjerkoli živimo, moramo delati na sebi, se truditi, da smo čim boljši, tudi v malih stvareh, npr. da se ne jezimo na soseda.

V kakšni tehniki najraje slikate? Trenutno najbolj uživam v sli� kanju stropov, ker je to najbolj zahtevno in je treba čisto druga� če gledati, misliti. To mi je naj� večji izziv, to me najbolj privlači. Zdaj delava z možem skupaj v cerkvi v Šentilju v Slovenskih goricah v cerkvi, vsak svoj del, ne oba isto. Slikam fresko, ker gre za arhitekturno poslikavo, čeprav ne slikam na moker zid, kot je za tehniko freske običaj� no. Te nove barve omogočajo

Lahko, prosim, naštejete in opišete nekaj nedavnih projektov. Letos februarja sem bila v Sveti deželi, takoj po vrnitvi pa sem delala v cerkvi v Selcah, zdaj delam v Šentilju, vmes pa sem poslikala še kapelico v Žele� znikih in kapelico v Mengšu. Slikanje kapelic mi je posebno izziv, ker je treba upoštevati pretekli, sedanji in prihodnji čas, naravo, ljudi. Ne gre tako enostavno, da bi prišel in posli� kal. Pomembno je, kako se bo tvoje delo vključilo v prostor in čas. So pa to zelo zanimivi objekti, zelo lepi. Vsa Slovenija je kot en velik park. Pogovarjal se je Klemen Ban.

s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | NOVE MBER — D E C E M B E R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 11

11

31.10.2008 17:59:50


Besedilo: dr. pasCual CHÁveZ v. ilustraCiJa: umBerto gamBa

V pedagoški proces je mogoče umestiti učinkovito promocijo pravic, ki jih razglašajo mednarodne deklaracije: pravica do življenja; pravica do vzgoje in izobrazbe; pravica do počitka, razvedrila in igre; pravica do dela.

K

�r����� To���� �� ������, ��r���� �� �����ro���� sr�č���u Co�fro��o ���� 2001 ��� ���: »Najprej smo ljudje, nato državljani.« Ž�������� ��s po�r���, ��s ��pr����� ��� s��o� po�o��� �� �or� ���� ž����o � ���k�� �os�o� ���s��o� �� �s�� ko�c�� s����. Pr���c� �o »�os�o���g� ž�������� �� �s�« �or� ���� go����� �����, k� ��s ������ � ��go�� �o��� g���r�� c��. Bo� �� o�r���o ž�������� �or� ���� �os�, k� po���u�� ����k� o�u� �ož��� ��ož�c� s ��rok��� o��or�� �o�� �u����g� ž�������� �� �o���� k�ko�os��, k� so g� ����ž�� �� ��k�� ��r�. T� ������ �or��o ���� pr�so��� � ��go���� pr�����������, �� �� �� po������, �� s�o ���pr�� ��u��� �� �� �� ���pr�� po�r���o ���č��� č�o� ���ko �rs�o. L��� 1948 so ���� � Z�ruž���� ��ro��� prog������ č�o��ko�� pr�� ��c�. M�og� ��u�s��� o ���� �� ���� 12

n Ov e M B e R — D e C e M B e R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 12

31.10.2008 18:00:41


Človekove pravice s������ ��so. M�og� �rug� ��� �� po����o pr�pros�o �� r���og�, k�r ��� ����o�� ����� kr���o �� ��p���o. K�ko ���ko go�or��o o pr���c� �o ž��������, č� so ����o�� r������ �ruž�� pr��, k� poko�ču���o ��� �o�ž�o ž�������� � ��ko�� o sp��� �u? K�ko sp�o� go�or��� o ��go�� �� spo��o����� č�o��ko��� pr���c, ko o�s�����o c��� ��ož�c� o�rok �� o�r��č��oč��, k� ��� �� ��go�o����� �� ���� pr���c� �o ��go��? Pravice otrok No����r� 1989 �� ���� �� G�� ��r���� skup�č��� Z�ruž���� ��ro�o� � N�w Yorku spr����� Ko����c��� o o�roko��� pr���c��. Drug� č��� �� ko����c��� r��g��� �� pr���co o ����skr�����c���: »Države pogodbenice bodo s sprejetjem vseh ustreznih ukrepov zagotovile varstvo otroka pred vsemi oblikami razlikovanja ali kaznovanja zaradi položaja, delovanja, izraženih mnenj ali prepričanj njegovih staršev, zakonitih skrbnikov ali družinskih članov.« K�� po��� r�č� o ����č��� ���������; o �����o��� »o�rok u��c�«; o o�ro� c��, k� u��r��o ��r��� ��ko��; o ����o������, pro����� ��� spo��o ��kor��č����? K�� �� pr���c� �o �gr� �� �o��k� o�rok� – �����c�? Zadostni viri za vse S�����o go�or���, �� č�o�����o r��po��g� � ���os����� ��r�, �� �� �s� pr������c� p������ ���ko �o� s�o��o ž�����. I� �����r s����s��k�

po�r�u���o, �� s� pr�p�� ��� s�� ��ro� �� �ugo� po��ču�� �� ���� � ���o, ������ ko s� ��og� ko� p��o � o����u, ����k� ��ož�c� s�� ro��ko� �� s��žk� usp� pr�ž�����. Z���o ��, �� �ko�o�sk� ����r�s� �o�oč��o pr�or����� ����r����s��č�� �ruž�� �� �� so og��s�� sporo� č��� ko� č�ro��� p���č�c� � rok�� ����s���o požr����� �u�����c�o� ���k. Pr�ž����o s��o �gr�s���� �� ko�kur��č�� �ruž��. T� s�og �� �s�op�� �u�� � ��go��� us���o�� �� org�����c���. K�� s�or���? Vzgoja – motor preobrazbe V�go�� �or� ���� ����o �o�� ��� k�k��o �� ��roko o�pr�o ok�o � s���o��o r�s��č�os� �� �o�or �� pr�o�r���o č�o������. Z��o �� po� �r���o � uč����c�� pr�s�u����� g��� su ��s���, k� �����o g��su, o�ču���� ��ko�o, ž��o �� go�o�o �o��k�� po��� ������� ��u�s���; po����� �or��o pos���� pr���������� ��og�� ��u��, k� so �k��uč��� � r�������� r����� �pr�����, o �os�o���s��u ž���, ��ru, spo��o����u s���rs��� … N� sr�čo �� � r����� s��u�c���� �� oko� ���� (�������� org�����c���, pro� s�o�o��s��o …) ����o ��č sog��s�� pr� o�r���� ž��������, o�r���� č�o���k�g� ����� �� ���go��� pr���c, ��u�s��� �� ����o��� pr���c, p������ �� ���go��� pr���c. Soodgovornost N��� pr�or����� �or� �or�� ���� o���ko����� os��, k� �o�o s�o�o� ���, kr���č��, �ruž���o ��g�ž�r��

očeinučitelj

�� �� k� �o�o r���og� �� s�o�� ��� �o����� �sk��� � ����g����u. V�go�� ���ko �č��� s��r ��k�o����� s�s���, ���ko p� o�pr� po� �o soo�go� �or�os��, so����r�os��, soc����� pr���č�os��. N� �� ���o s���o �o� �oč��� ��k�� kr���r����, č� �oč��o, �� �o ��go�� po������ uč��ko��� ��������� �� ���o������� �ruž� ��. Pr��č: kr���č�� ��s���os� ko� ����ru���� �� ������o s���r�o� s��. Drug�č, �rž�, k� ��� po��g� ��pos�������� op������� o��os � �rug���. Tr����č, spo��o����� ��� k��r�c��� o č�o��ko��� pr���c��, k� ���ko pos���� �očk� sr�č������ �� ����ž������ �� �s� ��go�������. Č�� �r��č, �k��uč������ �� pr�������� ���, �� gor��� kr���r��� �� �� os���� �� �������� �o�r� �o���. Salezijanska pot Spo��u����� č�o��ko��� pr���c �� �u�� s��������sk� po�. Pr�������� �� s�s��� �oč� so���o���� � ��og�� �� �rug��� us���o���� pr� pr�o� ���ko����u �ruž��; pr������� s� �� spr�����o kr���r���� �� �� �rug�� č�� pog��� �� ž��������, �� r���o� ku��ur� �rug�g�, �� �o�� skro��� ��č�� ž��������, �� �r���o �ržo ��� s�o��sk� ���������, pr������� s� �� pr���č�os� ��r �os�o���s��o �s�k� č�o���k� os���. V�go�� �� č�o��� ko�� pr���c�, ���s�� o�roko��, �� pr�����g�r��� po�, k� ��� ur�s��č� � r����č��� oko���� �o pr���������� �� pr�������o, �� c��os��� č�o��ko� r���o�, �� �o�� ��pr�s�r��sk�, pr�� ��č�� �� ��r�� s���.

s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | nOveMBeR— nOveMBeR — D e C e M B e R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 13

13

31.10.2008 18:02:58


mo l i v c i

Laiška dimenzija posvečenega življenja

Foto: L. Hanov

Salezijanec pomočnik

K

o govorimo o posvečenem – redovniškem življenju, na� vadno mislimo na redovnike du� hovnike in redovnice, pozablja� mo pa na redovnike laike, ki so bistveni sestavni del skoraj vseh moških redovnih skupnosti. Tokrat želim na kratko orisati podobo salezijanca laika – po� močnika. V salezijanski družbi ima salezijanec pomočnik svojo značilno laiškost, ki je v tesni po� vezavi z duhovništvom kot nje� gova dopolnilnost. Lik laištva je potreben same� mu salezijanskemu poslanstvu in vpliva na celovito barvo družbe, ki napravlja iz tega neko harmo� nično celovitost družbe redov� nikov: duhovnikov in laikov, ki živijo »enega srca in enega duha« zato, da bi vzgajali fante, da bi ti postali, kakor je dejal don Bosko: »pošteni državljani in dobri kri� stjani« in se pri tem prizadevali »za vsako delo krščanske ljube� zni, duhovne in telesne«. Če bi iz vrst salezijancev izginil sale� 14

zijanec pomočnik, potem sale� zijanska družba ne bi bila več tisto, kar je snoval don Bosko, ki je v teku svoje izkušnje »prišel do prepričanja, da ga vodi Božja previdnost. Hotel je, da bi njego� vi sinovi nikoli ne izgubili izpred oči moč Božjega posega«. Kdo je salezijanec pomočnik? Salezijanec pomočnik je redov� nik, duhovni sin svetega Janeza Boska, ki posveča Gospodu svoje življenje z delom med mladino in za vse, h katerim bo poslan kot pričevalec evangelija. Po salezijanskih konstitucijah (pravilih) se uresničuje znotraj »enega in istega salezijanske� ga poklica«, »je odgovoren za skupno poslanstvo« in »pri tem sodeluje z bogastvom svojih da� rov«. Dejansko »prinaša na vsa vzgojna in pastoralna področja svoji laiškosti lastno vrednoto, po kateri, blizu mladim in stvarnosti dela, na svojski način pričuje za Božje kraljestvo« (K 45).

Kako lahko postaneš salezijanec pomočnik? Poklic salezijanca pomočnika je Božji dar kakor poklic salezi� janca duhovnika. Poklici salezi� jancev pomočnikov se navadno rojevajo in zorijo v salezijanskih okoljih (oratorijih, mladinskih centrih, šolah, župnijah …), v ne� posrednem stiku s salezijanskim poslanstvom in s konkretnimi lju� dmi, ki ga uresničujejo. Od kandi� datov se pričakuje, da so zdravi, da so že prej živeli kot dobri kristjani, da se želijo posvetiti življenju, kjer molitev in delo med mladino ko� rakata skupaj, z roko v roki. Kako poteka priprava na poklic salezijanca pomočnika? »Začetno oblikovanje salezijan� cev laikov, bodočih duhovnikov in stalnih diakonov poteka redno za vse enako, z istimi obdobji in z istimi cilji in vsebinami« (K 106). Potem ko je kandidat za salezi� jansko življenje zaslutil Božji klic, napiše prošnjo, da bi bil sprejet med salezijance, zatem kot kan� didat za salezijanca pomočnika preživi obdobje preizkušnje v kaki salezijanski ustanovi, kjer začne študij in vajo v salezijan� skem laiškem življenju. Sledi leto, ki se imenuje noviciat, kjer poglablja poznavanje salezijan� skih konstitucij, ki bodo njegovo pravilo življenja. Na koncu novici� ata se z zaobljubami zaveže, da bo živel in delal kot pravi salezijanec. Po končanem noviciatu za nekaj časa nadaljuje svojo oblikovalno izkušnjo, kjer se izmenjavajo leta

N OVEM B E R — D E C E M B E R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 14

31.10.2008 18:03:02


NOVEMBER Molimo za mlade, da bi postali pogumni Jezusovi pričevalci. DECEMBER Molimo, da bi po priprošnji Marije Brezmadežne ljudje v adventnem času očistili svoja srca pri zakramentu Božjega usmiljenja. JANUAR Prosimo, da bi v letu, ki je posvečeno mladim, starejši razmišljali o tem, kako imeti po zgledu svetega Janeza Boska pozitiven odnos do današnje mladine.

MOLITVENI

NAMENI

mati odrešenikova prosi za nas

© Fasani

študija in praktične vzgojne prakse salezijanskega življenja. »Speci� fično oblikovanje daje salezijancu pomočniku skupaj s poglobitvijo duhovne dediščine naše Druž� be primerno teološko pripravo za posvečeno laiškost in dopolnjuje njegovo oblikovanje za apostolsko delo« (K116). Spoštovani molivci. Navzoč� nost salezijancev laikov je od sa� mega začetka salezijanske družbe močno zaznamovala poslanstvo salezijancev po vsem svetu. Med prvimi misijonarji, ki jih je poslal don Bosko v Južno Ameriko, so bili kar štirje salezijanci pomoč� niki. Tudi salezijansko delovanje v Sloveniji in v misijonih je močno zaznamovano s svetlimi - svetni� škimi liki slovenskih salezijancev pomočnikov. Prosimo Gospoda, da poklic salezijanca pomočnika med nami ne bi nikoli ugasnil. Podrobnejše informacije dobite na naslovu: Salezijanski inšpekto� rat, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana. Vam, ki ste prebrali te vrstice, in vsem vašim dragim, zlasti bolnim in trpečim, želim že sedaj globoko doživet adventni čas in potem ra� dostno božično praznovanje. Ivan Turk, voditelj SMZ

Verovala si njegovi Besedi in ona se je utelesila v tebi. Podpiraj našo vero, posebno v trenutkih preizkušenj, da bomo zaupali njegovi Besedi, ki spremlja na poti življenja tudi vsakega izmed nas. Zaupala si, četudi nisi razumela, in spolnilo se je, kar ti je bil napovedal Gospod. Pomagaj nam zaupati, posebno, ko naš razum odpove, da bomo začeli razumevati v veri. Ljubila si ga z vso močjo svojega čistega srca in zaslužila si biti Mati svojega Stvarnika. Okrepi našo ljubezen, posebno, ko življenje postaja težko in neznosno, da bomo zaslutili moč ljubezni, ki premore vse. Mati Odrešenikova, ki si prva prehodila temine vere, negotovosti upanja in hrepenenje ljubezni; ki si v božični noči – prava mati – smela objeti dete-Boga prosi za nas! s. Marija Žibert

s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | NOVE MBER — D E C E M B E R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 15

15

31.10.2008 18:03:03


stranmladih

Besedilo: s. maJda merZel, merZel hmp

t a r O

V resnici je zgodovina oratorija še mnogo daljša, s�� �� Oratorij vsako poletje ���������u or��or��u ��� ž�������� �u�o���k s�. J���� Bosko za en teden, nekaj dni (1815–1888). Z����� s� �� �� r���� f���� � Tur��u; ���pr�� ��� �� ��č�� ali več tednov poveže ���r��� o� �������� �� ��� uč��� ��rsk�� r�s��c, p� �u�� �r����, p�s����, r�� med seboj otroke, mlade ču�����, � ����� �� �o���, s� �gr��, �������, �o��� �� spr��o�� ... Po����� �� animatorje in njihove us���o��� ��č�r�� �� ���o pr��� �o�� �� �o�o�� ��r �������c� �� uč���� o�r��. voditelje, razveseli S�o�� ���o, k� s� �� ������o���o pr� s�. F���pu N�r��u, �� po ���go��� �g���u starše, marsikje pa po����o��� or��or��. vključi še razne druge V �s��� č�su �� ��k�� po�o���g� � pr�� ��k�� o�r�č�u ��s���� �� ��u������os�� ��� skupine v župniji in ���� �u�� s�. M�r��� M����r���o (1837–1881) � kr��u Mor��s� (I������). Ko� ��k�� s� sodelavce. letošnji �� pos������ ��k��c�� � s�o��� kr��u �� ��� pr�� ��ko ���r��� o� ��������, ��� �o���� glavni junak �� spr��o��, poskr���� �� ��r��o �����o ��r ��� uč��� kr�č��sk�g� ž��������. oratorija je bil V�go��o ���o ��ko �o� Bosk� ko� M�r��� M����r���o so us��r���� �r��� �������: ��g����� apostol narodov – � r��u�o�, ��ro �� ��u������os��o. Tr� g�o����� ��go��� ���č���os�� �os��o skup�o ��� sv. Pavel, ki smo pr��������� ��go��� s�s���. M����� s�� � s�o��� ��go���� us���o��� us���r��� �o�, ga skušali na k��r so s� ču���� spr����� �� ��u������. ��ogoč��� s�� ��� �o�����, k� pr�pr����� �� ž��������. privlačen način U������ s�� ��� � pr�s��� o��os � Bogo� ��r ��s��o �� o�go�or�o kr�č��sko ž��������. predstaviti N�pogr������ s�s����� ��� ��u�� ��go�� p� �� ���� �u�� �gr�, spros�����, ��s����, pr��ož�os� otrokom. �� pr�������sk� s��k� �� �� ž�������� � ��s���u. Pr�� �o p� so ���r�� s���r� or��or��� �u�� ��� Nepogrešljive ��s: �o�, �o��, žup����, ��or��č�. sestavine oratorija so L��� 1988 �� s��������sk� �ruž��� po �s�� s���u o������� s�o�����co �o� Bosko�� s�r��. molitev, zgodba, S�o���sk� s��������c� so � ������� ������or�� pr�pr����� pro��k� Do� Bosko� �o�or, k� �� kateheza, krož�� pr���s�� po s��������sk�� žup����� �� s� ��� us����� �� ��� ��� ���. Progr�� �� ���� delavnice in igre �s� pr���� s������g� or��or���: p����, �gr�, k�������, �o�����, ����oč�os� ������or���. ter seveda izleti, Is�o ���o so s�s�r� �č�r� M�r��� Po�oč��c� (HMP) pr��č pr�pr����� or��or��, ko� g� sv. maša in razni po����o ����s, � L�u������ � žup���� s�. J�ko��, k��r so �u�� s�c�r ���o���� ko� dogodki. Oratorij, k�����s�����. Po� �o�s��o� s�s�r� HMP �� ���� ������ork so s� � žup���sk�� pro� ki se v Sloveniji s�or�� o� 5. �o 29. �u���� 1988 �s�k ��� ���r��� os�o��o�o�sk� o�roc�. dogaja že 20 let, �� ����� ��pr�� s� �� �������� o���k� or��or��� �s� �o�� r�������� �� ��r���. S�s�r� je letos s pomočjo so ���� 1989 pr�pr����� ž� 7 or��or��sk�� progr��o� � žup�����, k��r so ���o� 4.500 animatorjev ����. S��������c� p� so ����� or��or��sk� progr��� �u�� � sk�opu ��u�sk�� spregovoril 21.000 ��s��o�o� �� r����č��� žup����� o� ���� 1991 �����. Pr�� �� ��u�sk�� otrokom v 250 krajih. 16

n Ov e M B e R — D e C e M B e R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 16

31.10.2008 18:03:07


j i r o at

20 let – na stoletje in pol debelo podlago ��s��o��� o� ���� 1991 �o 1993 s� �� �� or��or��sk� progr��� �oko�č�o »pr����o« �� u��������o po����o����� or��or��. V ����� 1993 �� 1994 so s��������sk� �ogos�o�c� �� or��or���, k� so ��� �o���� po r����č��� žup��� ���, pr�pr����� skup�� or��or��sk� �����k - ��k�� k��� ������k ��������g� pr�roč��k�. Pr�� pr�roč��k � �������� o���k�, k� so g� pr�pr����� s��������c� �� s�s�r� HMP s so�����c� �� g� ������ � k���ž�� o���k�, �� ����� ���� 1995 � ��s�o�o� ��, �� ��� r����� (B����o�sk� s�o�p). S pr�roč��ko�, k� g� �� k���u ��č�� soo���ko���� �u�� M�����sk� c��, s� �� or��or�� �� žu� p���, pr���s�� ��s���, k��r so ���o���� s��������c� �� s�s�r� HMP, ��č�� �s� �o�� ��r��� �u�� � �rug� žup����. T���� po�����g� or��or��sk�g� �og������ �� ��k� žup���� �� �or�� ���č�k ����k�g� g������, k� �s� po����� pr�p������ S�o�����o. V o����u ��� ����o� p� so �������� �u�o���, �����č�o�pr�pr�������� �� ��o�r�ž������ sr�č���� ������ �or��� ��r pos���� �� skup�� pr���o�����, pr� k���r�� po��g s��������c�� �� s�s��r HMP so���u�� �u�� M�����sk� c�� � M�����sko �k������o. V �s� ��č žup����� �u�� ��� �o�sk�� ���o�, ��� poč�� ���c��� ��� o� so�o��� pr�pr������o or��or��sk� �����. A�����or�� po���u��, o����č� ��r ��� o�ogoč� pr��ok ���� �� ����r���o� sp����� s�r�� www.or��or��.��� ��r www.�����foru�.s�. Vs� �o p� s� �og��� ���o, �� �� s� ur�s��č��� �o� Bosko�� ��s��� �� č�� ��č ��k��� �� f���o�, �� č�� ��č o�rok �u�� ����s � S�o������: “E�o s��o ž���o ����: �o, �� �� ��s ����� sr�č�� �uk�� �� ������ �� � ��č�os��! s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | nOveMBeR— D e C e M B e R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 17

17

31.10.2008 18:03:26


svetle zvezde salezijanske družine

Marjeta, mati don Boska in salezijanske družine Če obstaja svetost zamaknjenj in videnj, obstaja tudi svetost pomivanja loncev, krpanja nogavic, kuhanja polente za don Boskove fante iz ljubezni. Mati Marjeta je bila taka svetnica.

M

arjeta je bila zelo ver� na žena. Bog je bil na prvem mestu pri vseh njenih mislih, zato je bil tudi ve� dno na njenih ustnicah … Bog te vidi, to je bila vélika beseda, s katero je spominjala svoje otroke, da so vedno pred očmi tistega ve� likega Boga, ki jih bo nekoč sodil. Ko je v neki zvezdni noči šla ven, jim je pokazala nebo in jim rekla: »Bog je ustvaril svet in pripel tja gor toliko zvezd. Če je tako lepo zvezdnato nebo, kako lepa bodo šele nebesa!«

Junaštvo 365 dni na leto Ne moremo v nekaj vrsticah očrtati podobe te velike žene. Svetost je junaštvo majhnih del, ki traja 365 dni na leto. Junaštvo 18

matere Marjete sloni na skrbi za sinove, na košnji in žetvi, na pra� nju in kuhanju, na krpanju rev� nih oblek. In vendar je ta žena telesno in duhovno hranila veli� kega svetnika, don Boska. Za prijazno in lepo, mlado in duhovito Marjeto Occhieno so se potegovali mnogi mladi fantje v času, ko so se poročali še zelo mladi. Toda šele pri 23 letih je leta 1812 izrekla svoj da France� tu Bosku, 27-letnemu gospodar� ju, vdovcu z enim sinom, Anto� nom, prvorojena hčerka Terezija pa mu je umrla. Prišla je v hišo, kamor je že vstopilo trpljenje in kjer bo njena prva naloga objeti in tolažiti siroto. Ta sirota ji bo prizadejala veliko preglavic in ne� všečnosti. To bo zanjo težek križ, ki ga bo morala nositi, pa vendar ga bo znala vzgajati odločno in ljubeznivo, da bo iz njega postal pošten mož. »Gospod je blagoslovil zvezo Franceta in Marjete,« je zapisal don Boskov življenjepisec Lemo� yne, »in jih razveselil z rojstvom dveh sinov. Prvorojencu, rojene� mu leta 1813, so dali ime Jožef, drugemu, rojenemu 16. avgusta 1815, pa so dali ime Janez.«

J. Torkar, Don Boskova mati Marjeta

Pogumna vdova Marjeto je kmalu zadela velika nesreča: smrt moža Franceta, ki ga je maja 1817 pobrala pljučni� ca. Vdala se je v Božjo voljo, toda od tistega trenutka je bilo njeno življenje napolnjeno s težavami: morala je skrbeti za družino, ob� delovati polje, okopavati vino� grad. Toda nikoli ni pozabila, da je najprej mati svojim otrokom. Mati, ki bi bila vedno napeta za� radi naporov in odgovornosti, bi iz svojih otrok napravila tesnob� ne ljudi. Marjeta pa jih je z na�

N OVEM B E R — D E C E M B E R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 18

31.10.2008 18:03:28


smeškom naučila hvaležnosti in izpolnjevanja dolžnosti. In dol� žnosti so bile v tistih časih trde za vse: pomanjkanje, kuga, lako� ta, časi, ko je bilo treba iti 10 km peš v šolo, osem let stari otroci pa so morali delati, da so si slu� žili kruh. Vdova Marjeta Bosko pa ni ni� koli imela časa, ko je prenehala z delom in ta čas darovala Bogu, za izgubljenega. Ker je bilo do župnika daleč, je ona sama učila Janeza katekizem in ga pripravila na prvo obhajilo. Z dobrimi deli ga je učila, kako naj v bolnikih in revežih gleda Boga.

Revščina je bila luč Revščina zanjo ni bila poniža� nje. Bila je luč, ki ji je pomagala, da je jasno videla stvari. Ko je bil Janez pozneje, po mnogih teža� vah in naporih pred mašniškim posvečenjem, mu je njegova mati dejala: »Hodi po svoji poti, ne da bi se oziral na druge. Pomemb� no je, da izpolniš Božjo voljo. Od tebe ne zahtevam ničesar, ne pričakujem ničesar. Revna sem se rodila, revna sem živela in ho� čem umreti revna. Celo več, takoj ti povem: Če bi kdaj postal bogat duhovnik, ne bom prestopila pra� ga tvoje hiše.« Mati don Boskovih sirot Don Bosko ni nikoli poza� bil teh besed. Sredi duhovnikov ugodnega življenja je vedno ostal reven duhovnik in duhovnik re� vežev. Ko je leta 1846 odpiral svoj prvi zavod za zapuščene fante, je lahko rekel svoji materi: »Nekoč ste mi rekli, da če bi postal bogat, ne boste nikoli prišli k meni. Se� daj pa sem reven in kmalu bom

dajal zavetje zapuščenim fantom. Zakaj ne bi prišli k meni?« Imela je 58 let in bila je babica devetim vnučkom, ki so jo imeli zelo radi. Toda na sinov predlog je odgovorila: »Če meniš, da je taka Gospodova volja, sem pri� pravljena priti.« V novembru 1846 je prišla v iz� redno revno hišo v Valdocco. In nikoli več ga ni zapustila. To je bila njena največja, najbolj boleča žrtev. A Bog jo je poklical, da bo mati sirotam, ona pa je to molče sprejela.

Kot dodatek kruh in ljubezen Življenje prvih fantov, ki sta jim don Bosko in njegova mati daja� la zatočišče, je bilo nadvse revno. Ob uri kosila so se zgnetli okoli kotla matere Marjete. Vsakdo je dobil veliko zajemalko riža in krompirja ali še pogosteje polen� to s posušenim kostanjem. Poleg hrane je bila prva skrb za osebno higieno. Ko so se fantje spravili k počit� ku, je mati Marjeta čutila za svojo dolžnost, da je pobrala suknjiče in odvratne hlače in jih zakrpala; pobrala je tiste raztrgane in mor� da nikoli oprane srajce, jih oprala in zakrpala. Marjeti so fantje rekli »mama« in res jim je bila mama. Mama oratorija in vseh tistih fantov, ki so od nje želeli imeti kot doda� tek kruh in ljubezen. Fantu, ki je sédel poleg nje in je jokal zaradi nevljudnosti tovarišev pri delu, je dala grozd in dodala misel: »V nobenem kraju ni tako slabo kot na tem svetu.« Neki fantič je do� življal težke trenutke. Bil je napa� dalen in neubogljiv. Marjeta ga je

poklicala v kuhinjo, kjer je, kadar ni bila pri štedilniku, krpala hlače in srajce. Rekla mu je, naj sede, in mu z umirjenim glasom rekla: »Zakaj si se tako spremenil? Ali ne vidiš, da postajaš hudoben? Vem, zakaj: nič več ne moliš. Če ti Bog ne bo pomagal, kako boš mogel kaj dobrega storiti? Na, pojej tole jabolko in malo razmišljaj.« Razum, vera in ljubeznivost, tri vrednote, ki sestavljajo salezijan� ski vzgojni sistem. Don Bosko se ga je naučil pri svoji materi. Veli� ko salezijansko ustanovo je ziba� la mati Marjeta na svojih kolenih. Če obstaja svetost zamaknjenj in videnj, obstaja tudi svetost po� mivanja loncev, krpanja nogavic, kuhanja polente za don Boskove fante iz ljubezni. Mati Marjeta je bila taka svetnica.

Dobra dela ne umrejo Nekega dne je videla svojega sina, kako je pomnožil kostanj, drugič pa spet štručke kruha, in fante, ki so mu zaploskali. Ona pa ga je pomnoževala deset let in nihče se ni spomnil, da bi ji za� ploskal. Mame napravijo toliko čudežev, da ne bi mogli nehati ploskati, ko bi kdaj začeli. 25. novembra 1856 je odšla. Pljučnica je naredila konec nje� nemu od dela izčrpanemu ži� vljenju in Bog jo je poklical. V velikem Torinu, razpetem med krimsko vojno in drugo vojno za osvoboditev, tega ni nihče opazil. Toda v Oratoriju, kjer se je gnetlo na stotine fantov, se je življenje za trenutek ustavilo. Kajti ubogi ve� dno opazijo, kadar zmanjka kdo, ki jih je imel rad. In čutijo, da mora biti nekje raj, kjer ti dobri ljudje nikoli ne umrejo.

s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | NOVE MBER — D E C E M B E R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 19

19

31.10.2008 18:03:28


iz na[iH ustanOv

v Želimlje smo prinesli pomlad Smo mogoče preveč domišljavi, če zapišemo zgornji naslov? Nas prevevajo napačni občutki? Verjemite, za nas sta jesenska meseca gotovo ožarjena z radovednimi pričakovanji, odpirajo se nam nove možnosti, z radovednimi očmi se sprehajamo po gimnaziji želimlje in se počasi navajamo na njen ritem, na njeno zahtevnost, na njeno mladostniško dihanje. Po negotovih korakih ob dnevu odprtih vrat, po nerodnem nasmihanju na informativnem dnevu in po kakšni neprespani noči smo se odločile in postale dijakinje prvega letnika prve zasebne gimnazije v Sloveniji. Ne bojte se, tudi fantje so med nami, a se še niso povsem razpisali, zato vam bomo me natrosile nekaj utrinkov iz naših rosnih začetkov, ki smo jih spletle v skupno zgodbo.

B

��o �� �� ��� p�s���� pr�� �����c. Z� �s� �� ��� ��ž�k ���. ���oč��� s�o s� �o� r��� o s�o�� pr��o��os��. N� k���ro �o�o ��� gr��o? K���r� os�o��� ���č���os�� �o�� ��� po�����o �����č? J� �o o���č�o opr������� ���ur�? Pr�����o ���u���? Špor� ��� ������os��? Mož�os� uč���� �u��� ����ko�? Č�s� s� ž����o � 20

pr��o��os��? V���ko �pr����� �� ���o, � ���o o�go�oro� �� �� ���� č�s�. S��� s�� s� ž� po ��for��� ������ ���� o��oč���, �� pr���� � Ž�������. Č�pr�� s�� ������ k��, �� �� ���o ��žko. N�s�� ������, ��� s�� ���r��� pr��o po�. B��� s�� s�, �� �o� k�s���� o�ž��o����. S��r�� so �� pr� o��oč���� us��r� ����, po�p�r���, � o��oč���� �� ���� �o��. N�s�� s� ��up���, s�� s�� ������, �� s�o p�����s������ o�ro� c� pr����o �r���, �� �� s� s��� ����� r��� pr��o��os�. A ko s�o s� �p�� so����, �� �� ���o ž� ��ž��. Z�s�u���� s��, �� s� �o� � ���r��� us���o�� pr�����o poču����. Ana Po kratkih, � s���k�� poč����c�� �� � ��ž��o poč�s� ��č��� s�op��� ��s�� �� � ��o ��s�c s�p�����r. Šo��r�� so ž��os���� o�r��o� o�� ������ pro�� ���o�us��� pos��� ���, pro�� �o��. Tu�� ��� ��s�� ���� ����o�� ����u����. Z��� �� ���o ��r����o �s� skup�� �� ���c� ��ž� ��. Pr�� ���o s� �� � ������� o�p�� r��� �o�� �o��, pr�č�ko���� so �� �o�� so�o�c�, ������� prof�sor��, �s� �� ���o �o�o. Sp�� s�� ���� �� ��č��ku � pos���� s�o pr��r� ��, ������� f�����. Eva

Pouk smo začeli � ���o; s�o��s�o so��������� �� �o��� ���p�k�or �r. A�o���� S���ko S�o�. C�rk��c� s�. V��� �� ���� k�r pr������� �� �s� ����k�, prof�sor��, ��go������� ��r ��og� s��r�� �� ��k����� ����k�. T�k��� u�o� � ��o�r�ž������ �� k��o���k� g�������� �� ���� skor�� ��g�č�o uč��ko���. To��ko ��u��� ��� �� pr�����os�� ��žko ��ču��� �� ���� ��s�u. Vs� s�o ču���� po��� ���os� ��� s��o�. Do���� s�o o�� ču��k, �� �� �s�k po������ ko� pos������k. N�s�o �� ������k�, k� s� �o�o ��p�s��� � r��o�����co �� s� ��k�� ��� �o����, po��� p� o���� � po���o. Pr� pouku s� ��� ����� k� �� prof�sor�� �k� pos���� ���. Mogoč� so ��� pr�� �o ������o po�����os� ��k��o���� ��k����� ž�������sk� ����k�, k� s� r��� �r�č�� �o o� r����č��� pr��ož�os���. Pr�� ���o �� s�r��, �� �� ��� � r��r��u pr���č �rug�č��, �ogoč� c��o os������, o���č. Vr���o��, ko� so po����os�, o�kr��os�, ������os�, �u pok�ž��o pr��o ������o. Zu����os� �� po������, po������ �� �o� �r���os� �s�k�g� ����� ��s. R�s ��, �� ��� �s�k ��p�k�, � o�ču��k ����, �� � ��k��� sr����� �o�r� ��s��os�� pr�������o ��� s������.

n Ov e M B e R — D e C e M B e R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 20

31.10.2008 18:03:32


T�ko ��g��� �u�� ����go���, �r���, o k���r� �� go�or�� pr���g�r, �� ��� �� �o ����� �� ��č��ku �s�; �� s��o ����k� pr��� �����ko�, �����č �u�� �rug� ����k� �� prof�sor��, s�� ���o �� �s� pr����� �o�os��. Ana in Marinka

Nas so novosti č�k��� ž� ��ko� po ����. N�k���r� so s� ��gu��� �� po �o�sk�� �o���k��, �rug� so ��r�o��o s���� pr�� �r��� uč����c� ��r s� o��r��� po so�o�k�� �� so�o�� c��. Sp�� �r���� so pog���o���� po �o���ku, �� �� č�� pr�� ��g������ r��r����č�rko. ��ču�k� ��s���g� pr�č�ko����� �o��g� so s� ������ � ��go�o�os��o. K�ko �o? Bo �s�� pr����ž�o ��ko, ko� s�o s� ����s��� ��? Bo�o prof�sor�� r��u�����oč�? Ko s�o �s�op��� � uč����co, ��s �� č�k��o pr�����o pr�s���č����. R��r�� �� ��� po�� ��s���� ��u�� � ����ko ž���o po k��p�����u, s����� ��u �� �s��, k�r ������u�� ����� k�. N�k�� ���u� k�s����, ko �� � r��r�� �s�op�� ��� �o�� r��r����k, �� ���o �� ��s sp�o� pos���o o�� ču�����. K���u s�o spo�����, �� s�o �o���� o���č��g� r��r����k�, k� ��� g� ����� ��k�� ����ko� pr�� ������. Skr��k�, c��� ��r��� p����� o�ču�ko�, s s�������, ������ ��, proso����� ��r����, k� so s� pr������� �� �o�o�r� pr������� o� �s�k� �o�� ur�, �s�k��u po��r��u, �o��c�.

��ko ����for�k�. Mogoč� �� �u�� �o pr�po�og�o, �� s�o ugo�o����, �� �u�� ž�������sk� prof�sor�� ��so ��k ‘��� ���’. Up��, �� s� ��s�o ��o����. T�ko �s�� k�ž��o �u�� pr�� spr�������� �� ko��ro��� ���og�. R�s ��, �� so r����č��. N�k���r� s�ro� g� �� o��oč��, �rug� ��r�� �� spro� �č���, �r���� �� ���o skr���os���. V��č ��� ��, �� ��� �s�k prof�sor �rug�č�� ��č�� ����, uč�� ur� so po��� �o������ �������os�� �� r��� pr��. Vs�k po s�o�� r����g� s�o�, �kr��� p� pus�� �o�o�� s�o�o�� ��� ��ko�, �� s� �o ���ko �u�� ���o po s�o�� ����rpr���r��o. Zanimivo je bilo, ko s�o ��č��� �o�� so�o�k� �� so�o�c� o�kr���� �� �u�� �rug�č�. Pos���� ������o �� ���o po �o���k��, o� ����c�, pr� �op��� o�roku, s�� s� �� ur�s��č�� ���o �����o�sko ������� ����ko�. Gor���c� s�o ‘�o�k��’ po gor���sko, Pr��ork� po pr��orsko, ��� �o� �����č��o, k� �� pr�����o����, s� �� �� ���ro po����� o���� os������� ro���rsk� ��r�č�� skup���. V���ko ��s ��, s�� pokr����o skor�� �so S�o�����o, ���o s�o pr��� ������c� ����os����k� ���rg���.

s� po Š������u, kr��k�� ��s�ru, o�ču�o���� Škoc���sk� ���� �� s� s pr���� �o��r��ko� pop������ o� C�rk���k�� ����ru, k� �� s���� ���o, č�pr�� s�o o� ��k��� ��������, �� g� pogos�o �u�� ��. U����ž��� s�o s� o�pr��� pr��� s��k�rsk� r��s���� �� �o�sk�� �o���k��, s� ��s������ o� pr��s���� P���c � ������� Gr�� gor�� Ču���� �� �������� �ož����� �� V���r. S��k�sp��ro�o ro���� ��č�o ko�����o � C��k�r����� �o�u, �� �� �o po�o��. Mogoč� �� ��k�� s���o��k� � r���urk���� �or�u, k� �u�� ��s ��r����o č�k� � ��s������� ���r�� �����. V����� p�, �� s� pr��s���� ko�č� sr�č�o. I� � �o ��r�����o �u�� ����k� pr��� �����ko�. Marinka Cimerman, Ana Dolšak, Eva Krč, Žana Marin, Daša Vodičar

Odpravili smo se �u�� ž� �� s�ro� ko��o �kskur���o. Spr��o���� s�o

vse foto: arhiv gimnazije

Želimlje

Ne smemo pozabiti �u�� �� ��� ��r�o okr�s���� uč����c pr��� ������ ko�. Vs� �� ���o �����o �� ru���o. M��� so s� skr����� po� koru����� s�����, po s�o��� s� �� ��g����o s��� ���� koru��. M��ur����� so ��� �� s�o�s���� ��č�� ��r�k�� �r���c�o���� �o �o�ro�o���co. Ko s�o s� � ��� ���������u spo������� s prof�sor��, s�o op�����, �� so s� ��k���r� ��� g����o ���u����� ��� s�op����� pr�� k�����r �� s� o�r�� po ������u ��� k�op��. V ��� �� ���o k�r ��� s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | nOveMBeR— nOveMBeR — D e C e M B e R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 21

21

31.10.2008 18:03:34


misijoni

Misijonar Pavel Bernik dober človek, ki je prinašal dobro novico

Lahko najprej predstavite svojo škofijo, koliko časa je krščanstvo navzoče pri vas? Mo�� �kofi�� Ko���� s� r��pros��� r� po c��o��� �rž��� N�g�����, k� �� ��� o� s����� ������� �rž�� � s���ro���o���� ���u I�����. V N�g����� so kr�č��s��o pr�� 130 ���� pr���s�� ���r��k� ��p��s��. Š�� so po �s�� ��s�� �� spr�o�r�č��� ��u�� � kr�č��s��o. K��o��č��o� ����� �u �� ���o, ���� p� so � S����o�gu. Ko �� I����� r��g��s��� ��o���s�os�, so pr���� k ��� �u�� k��o��č���, s������ ���c� �� S����o�g�. Pr�� krs� � k��o� 22

Kakšna je podobnost med temi lokalnimi jeziki? Se ljudje med seboj razumejo? J���k� so ��ko r����č��, �� ��u��� ���� g� p������ �� �or��o r��u���� ��� ��k� sos�����g� p������. Tu � E�ro� p� ����� �u�� r����č�� ����k�, � so s� ��� s��o� po�o���, �pr. ro���sk� ����k� ��� p� s�o���sk�. M�og� ����k� pr� ��s p� �����o ��k��� po�o��o� s�� ��� skup��g� ���or�.

Škof Jose Mukala, škof iz Kohime, Nagaland, Indija

���k� C�rk�� pr� ��s �� ��� po������ ���� 1951. D���s k��o���k� C�rk�� ����� 48 ��soč ��r��ko� ��o�r�� ��o� �����o�sk�g� N�g������. N��� �ko� fi�� o�s�g� 38 žup��� �� ��k�� ��soč k���r����� k��o���ro� ������� po�roč�u, ko� �� S�o������. L�u�s��o N�g������ s�s������ 16 p�����. Vs�ko o� ���� go�or� s�o� ����k, ���o �� ����� �o�oč���, �� �� ��k�k��� skup�� ����k ��g���č���. S�����, go�or��o �o ������ g���r�� c���, k�r �� �o uč�� ����k � �o��, s��� r���� �� ����o�r�ž��� p� os�����o �� pr� s�o��� ����ku.

Foto: g. valič

V oktobru 2008 se je na svoji poti po Evropi, s ciljem v rimu, kjer se je udeležil beatifikacije prve blažene Indijke, ustavil škof iz škofije Kohima v indijski zvezni državi Nagaland. Škof Jose Mukala je v Sloveniji obiskal sorodnike pred nekaj leti preminulega velikega salezijanskega misijonarja Pavla Bernika, spomin na katerega je v njegovi škofiji še zelo živ. Še več, mnogi so prepričani o njegovem svetem življenju. Ob obisku na rakovniku je škof spregovoril za Salezijanski vestnik o svoji škofiji, o misijonarju Berniku …

Zakaj, če vendar ta plemena živijo skupaj; nekaj vplivov v eno in drugo smer je vedno, mar ne? Vs�ko p���� ��� k�� s�o��g�, s�o�� skr���os��, �� k���r� �rugo p���� �� s�� ��������. I� �u �� r���og �� ��k��o ������o ����ko� �� �� ����o�o ��kr�� ��os�. Č� sos����� p���� �� r��u�� ��o��g� ����k�, po��� �u�� �� �or� �������� �� ��o�� skr���os��. P������ so s� pogos�o ��� s��o� �o������; skr���os��� ����k �� ��� ���o �u�� ��� s�r���g���, k�ko ��ž�� pr���g��� �� uk����� ��spro���k�. Kako se vsa ta jezikovna pestrost danes odraža v liturgiji, v cerkvi? L��urg�č�� opr����� � c�rk�� ���� �o � ���� �ok����� ����k��, k� s�� ����o�� r����r����, s�c�r p� � ��� g���č���. M���� � ��o �����o ��ž��, s��r����� p� spro�� pr������o � ����k, k� g� r��u���o. J�� ���pogo� s���� go�or�� � ����ku ��g���s, k� �� ����o�� r����r��� po ����� kr����, ��k�k��� lingua franca. Kakšna pa je starostna struktura prebivalstva? Je veliko mladih?

n Ov e M B e R — D e C e M B e R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 22

31.10.2008 18:03:39


D�, ������ �� ���o ����ko. N��� ���� ��č�� k��o���k� �o�� ����o po ��soč, ��� �� c��o �r� ��soč uč��c��. E�o o� ��k���� �o� �o���o s��������c�. S���� �� so �u�� ������ �o��, k� ��� o��sku� �� po ��k�� s�o uč��c��. M�� uč��c� ��so �s� k��o��č���. Č�s sr����� �o�� �� ���o po������, s�� ����o ����� � ��� o��o��u ��ogo ž�������sk�� �pr�����, o s��s�u ž��������, �� � ���� sr���, � ����� �o���, ���ko �o� ���o ����ko kor�s���� o�go�oro� �� ��po�ko� �� ž��������. Kako pa je sicer s šolanjem? Ali vsi otroci obiskujejo šolo? S��r�� s� ���o ž����o, �� �� �s� ����o�� o�roc� ���ko ��� � �o�o. To�� ��og� so ���o ����č o� sr����č� žup����, � �r����. Tu�� �r� ��� ���r� ur� �s�r��. T�s��, k� �o �or��o, pr����o � ��s�o �� ž����o � ����r���u. Č� �� ��s ��� č��, ��č���o � ��ž���� r��r��� �o�� �u�� ���, po����� p� pr����o � ��� č�� �o��. V ����r����� s� ����k� s��� ku���o; s��r�� ��� ��kr�� �� ����� ��� �� ���r����s� ��� pr���s��o r�ž �� k�k��o ��������o. S čim se ljudje preživljajo? K���u���o. Go���o ��������o, ����� ko koru��. Hr��� �� �o�o��, s ��� �����o ��ž��. N� p� ����r��, k��� �� ��g�, k�r k����� pr����u���o, �� �or��o pro������. Mor��� �� ��� ���o ����č, č� �� �o���� k�� pro����. K�� k��� ��č�� ���us�r��� � ����� kr���� �u�� ��. M�og� ����� gr��o, po��� ko s� ���o���o, �sk�� ���o � ��č�� ��� ���sk� ��s��, ko� �pr. N�w D����, Mu���� (Bo����). Vrniva se še k življenju Cerkve. Sliši se, da je v Indiji veliko duhovnih poklicev. Če marsikje po svetu salezijanci združujemo inšpektorije, jih v Indiji na novo ustanavljamo. Kako je z misijonarji pri vas in nasploh z duhovnimi poklici? K�r ������ �kofi�sk� �u�o���k� � ����kofi��, ����s f���o� �� ��č��o ��č po �rug�� ����� I�����, �� pr���� �o � ���� s������č�. Pr�� ���� �� ���o �rug�č�; ��� s�� �� ��og� �� �o��

g���r�c��� s�o pr���� s�� � �ug� I�� ����. Z��� s� ���, �� �o�o s��� ����� �o�o�� �u�o���� pok��c��. Vs�ko ���o ����o ��� �o �r� �o�o�����k�. Ko� ž� r�č��o, p� so ���� pr�� �u�o�� ��k� � ���� �kofi�� s��������c�, �� I����� �� �u�� �� �rug�� ko�c�� s����. ��� so pr����pr�� ��č��� r����r���� ��ro �� ���ko r�č��, �� so pos������ ���o �o�r� �������. Tudi Vi ste prejeli svojo izobrazbo in vzgojo pri salezijancih. J�, ���� so spr����� gor s��������c�. S��o �� � �o��c���u ��s�� ��� pr� ��s (s���). Salezijanskega misijonarja Pavla Bernika ste tudi dobro poznali, kajne? �, s�����. Pr����pr�� �� o� ���� �� �o��� po����. B�� �� ���o c����� �� �sk�� spo�����k s��������c�� ��r �rug�� r��o���ko� �� �u�o���ko�. Tu�� �o�. M�ogo ���. P���� B�r��� k� s� spo������ ko� s����g� �ož�. Z��o r�� �� ���� N�g�����c�. B�� �� ���� r��k�� ��s��o��r���, k� �� ��� pros�� �� �����sko �rž������s��o, ���o �� ���ko ��� k��orko�� po I�����. To �ok��u�� ���go�o ��u����� �o ��s�� �o�o�, �o �����sk�g� č�o��k�. Ko �� pr���� � N�g�����, �� �����, �� s� ž��� �u �u�� u�r���. Pr���� �� �� žup��k�, ��ogo ��� �� krs���, po����� p� �� ��� �sk�� �u�o��� �o������. V���o �� ��� �� r��po��go ��u���; ����� so g� s���o r���. To s� �� ��k����o �u�� o� ���go��� pogr��u. I� ž� pr��, � �o� �����, so g� ��og� o��sko����. B�� �� ���o sr�č�� č�o��k �� �� �o �u�� ��ž�� r����. Tu�� ���o os���� �� ���� ����. M�og� s� g� spo������o, ���� �o� ���o, s� �u c��o pr�poroč��o � ��r�, �� �� ��� s��� č�o��k �� �� pr� Bogu ���ko pros� �����. Nekje je o Berniku zapisano, da je bil Slovenec z indijsko dušo. Vž���� s� �� � ku��uro ��u�s���, ��� k���r�� �� ž����; �ž������ s� �� � ���� �o� ��č�� r����������� �� � ����o� ��č�� ž��������. Z��� s� �� pr���go� ����. L�u��� so ��s��o��r�� B�r��k�

K E r E ČEV sKlad V »KEREČEV SKLAD« za salezijanske misijone in misijonarje ter za stroške v pripravi postopka za beatifikacijo misijonarja Andreja Majcna ste od 1. septembra do 23. oktobra 2008 darovali: Belak m., Berčan m., Bizjak F., Božič C., Božič m., Brezavšček R., čuk m., Ferjančič F., Fuček a., gruden C., jeglič m., jesih T., kadunc m., kapus a., komljanec L., kotarjevi, kovačič j., kumrovi, kužnar T., Lipovšek p., Lorber m.m., pekolj š., petkovšek j., pirc a., plestenjakovi, Rebolj n., sabolič g., savšek T., strniša a., širca R., škerlj a., Tekavec s., Trdan v., zaletelj a., zamejc j., željko m., župnija Rakovnik in nekateri neimenovani dobrotniki. Bog povRni!

D�ru���� ���ko �� pos������ ��� s��o��r�� ��� sp�o��o �� ��s��o��, �� s�c�r o����� ��r os���o �� R�ko���ku, po po���� ��k����c� o��ro�� �� �r��s�kc��sk� r�ču� S��������sk�g� ��s���k� (g�. s�r. 3) s pr�p�so� “MIS”. Vsem iskren »Bog plačaj!« za Sa lE zI JaN SKE MI SI JONarjE

spr����� ko� �o�r�g� č�o��k�, k� pr�� ���� �o�ro �o��co. Kakšna pa je »indijska duša«? Z��o r���g�o���. Z��o �o��r�����, č�pr�� �� ��k�� ����u�c��, k� ��so ��k���. I� ����u���� �� s��r�o��p �� I����o. V r�s��c� p� so ����u�c� ���o �o��r�����, r���� ��k�� ����o� ��� skr����ž��. Za sklep še o tem, kakšna je Bernikova dediščina? N��go�� �����č���, s� �� ���, �� � ���, �� ��s �� uč�� ��u���� ��u��, s k���r��� �� �� k���r� �����o. Č� �oč�� ���� �o��r ��s��o��r, �u�o�� ��k, po��� �or�� ����� r�� ��u��, �� g���� �� �o, k�k��� so, k���r�� �u ��ro�u ��� r�s� pr�p����o. P���� B�r��k �� �o �os����o ž���� �� �o �� uč�� ur� �� �s� ��s. Pogovarjal se je Marjan Lamovšek.

s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | nOveMBeR— nOveMBeR — D e C e M B e R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 23

23

31.10.2008 18:03:39


R AK O VNIK

S kla d RA K O V N I K

10 let Glasbene šole Rakovnik Bilo je 2. novembra 1998. V kroniki glasbene šole Rakovnik beremo: »Danes se začenja prvo glasbeno šolsko leto. Stekel je pouk nauka o glasbi, profesorji za inštrumente pa bodo ta teden urejali urnike.«

Foto: arhiv GŠ Rakovnik

slavnostni koncert učencev naše glasbene šole.

M

eseca novembra torej mineva deset let, odkar se je na Ra� kovniku začelo nekaj novega. Tedaj z velikim navdušenjem, pa tudi z nekim nejasnim pogledom v priho� dnost. Minevala so leta trdega dela, prizadevanja za urejanje prostorov, za izdelavo programa, za priznanje s strani države … Danes hvaležno gledamo na teh deset let – in še z večjim upanjem gledamo naprej. Tudi zato na Rakovniku ob 10-le� tnici pripravljamo več prireditev, da bi zaznamovali ta okrogli jubilej naše glasbene šole. V ponedeljek 3. novembra je bila osrednja priredi� tev oz. slavnostna akademija. Slav� nostni govornik je bil predstojnik slovenskih salezijancev akademik dr. Alojzij Slavko Snoj, program pa so s pestrim glasbenim reper� toarjem oblikovali učitelji naše glasbene šole. V torek 11. novembra ob 17. uri bo v cerkvi Marije Pomočnice 24

Osrednje slavje pa bo v nedeljo 23. novembra popoldne ob 15. uri. Največja zahvala gre namreč Gospodu – zato slavnostna sveta maša. Na to nedeljo bomo obhaja� li tudi obletnico prihoda salezijan� cev na Rakovnik (107 let), mašo pa bodo z igranjem sooblikovali učenci in učitelji naše glasbene šole, prepeval pa bo komorni me� šani pevski zbor srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Prepričan sem, da bomo tudi v naslednjih letih in desetletjih pre� birali v kroniki življenja na Ra� kovniku podobne zapise, kot jih zasledimo že pred sto leti v Salezi� janskih poročilih (tedaj je imel Ve� stnik še takšno ime): »Ko zaropoče boben in se oglase godala, so se iz množice dvignili mogočni živijoklici … Kdo ne bo občudoval 66 mladeničev, ki izvajajo mojstrsko, da umetniško prav težke komade? Skozi celo mesto je godba svirala po dovoljenju visoke deželne vla� de. Igrala je med procesijo in nato napravila koncert po končani tom� boli.« (Salez. poročila 6/1911). Poleg tega pa v nekdanjem žu� pnišču hitimo s pripravami za začetek prenove prostorov za glasbeno šolo. Z možmi iz župnije in z našimi sobrati in bogoslovci čistimo in praznimo nekdanje žu� pnišče (tudi zato, da prihranimo kak evro). Opravili smo že veliko delo, kar nekaj nas ga še čaka. V naslednjih tednih pa bo gradbeno podjetje že lahko začelo z deli po načrtih, ki so že pripravljeni.

Za obnovo Rakovnika ste od 1. septembra do 23. oktobra 2008 darovali:

Ahčinovi, Auer M., Avbar A., Bartol J., Berčan M., Beričič P., Blažič F.O., Božič C., Cankar F., Cankar M., Cigoj M., Černič T., Čuk M., Dernulc A., Dolenec A., Dolinšek F., Ferjančič F., Fučka A., Gaber J., Glavič M., Glavič P., Grbec M.S., Grčar T., Gruden C., Gutnik A., Hlača S., Hladnik C., Hočevar A., Hočevar J., Hočevar M., Hudobivnik N., Huth D., Janežič A., Javorškovi, Jerman M., Jesih T., Jurca M., Kandare M., Kapus A., Kogovšek M., Kordan A., Kotar M., Kovačič J., Krajnc J., Kralj S., Kranjc M.B., Kumrovi, Kunšek T., Levstek M., Mami d.o.o., Mihelčič M., Miklič M., Moškon M., Napast S.F., Novak T.N., Oman Š., Pajer H., Pekolj Š., Pestotnik S., Petelinovi, Peterca A., Pfeifer A., Pinterič M., Podobnik C.K., Potočnikovi, Povšek V., Rebolj N., Reich M., Rot M., Rovšek F., Savšek T., Skrinjar M., Slapnikovi, Smrekar S., Svetičič H., Šavs N., Škrablovi, Tekavec S., Vozel N., Vrtačnik J., Zaletelj V., Zaleznik T., Zuccon F., Zupančič A., Žagar M., Žmuc M.M., Žnidaršičevi, Žveglič M., župnija Rakovnik in nekateri neimenovani dobrotniki. Svo­je pris­pev­ke lah­ko izro­či­te oseb­no ali na­ka­že­te na na­slov:

Sa­le­zi­jan­ci, Ra­kov­niš­ka 6 1000 Ljub­lja­na SI56 2420 0900 4141 717 sklic 00 06

Pri na­ka­zi­lih na račun na­ve­di­te oz­na­ko ’RAK’ ter nas tudi obvestite o namenu nakazila. na j va m g ospo d pov r ne

Tudi zato, da bi Gospod blago� slavljal naše delo in da bi bilo naše prizadevanje za prenovo prostorov za glasbeno šolo in sploh naše delo na področju glasbene vzgoje v ve� čjo Božjo čast in v vsestransko ko� rist otrok in mladih, se vam iskreno priporočamo v molitev – obenem pa se v svojem imenu ter v imenu vseh mladih in učiteljev zahvalju� jemo za vse, kar storite za nas. Janez POTOČNIK ravnatelj Salezijanskega zavoda Rakovnik

N OVEM B E R — D E C E M B E R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 24

31.10.2008 18:03:44


za Rast kultuRe in OMike

priporoča jOŽE ZAdRAVEC

živeti z dobro knjigo! »Ni nobenega drugega popolnejšega pristopa k resničnosti, kakor je imenovanje sveta z materinščino. Zato pravim: ni dovolj, da imamo svojo državo, ni dovolj, da smo z njo v Evropi, ni dovolj, da sprejemamo zakone, resolucije o zaščiti jezika in še najmanj je dovolj, da prirejamo simpozije o jeziku, če hkrati pozabljamo bistveno: da nam bo vse to v prid le, če bo vsemu temu stala ob strani naša zavest in njena posestrima ljubezen. Zato pa je potrebno na vsakem koraku, pri vsakem dejanju in vsak dan od tod do večnosti nežiti, lišpati, pregibati, sklanjati slovensko besedo in se sklanjati nad njo, da raste, roža mogota, da se vzpenja kvišku, k vrhu, v zenit, v zarje Vidove. A najpoprej ji sproti, dan na dan, po vesti in zasluženju priznavajmo veljavo, vračajmo ji kjerkoli izgubljeni čar in zanos.« Tone Pavček, Čas duše, čas telesa, Slovenska matica, 2008 Litanije brez konca

Pesem o Bernardki

P�p�ž P���� VI., pr��. V���� R. K�sw�r� ��y, M�H�RJEVA �ruž��, C����

Fr��� W�rf��, pr��. K�r�� M�us�r, M�H�RJEVA �ruž��, C����

Srč�� �� �oč�� ��u����� �o Bož�� ����r� M�r��� ��r popo��o ��up���� � ����o pr�pro���o. Z��� �� o�� «���č�s�����, �����ž�����, ������������� �� ����o�� r�s��č�� ž���, k�r ��� �� ������ ro����«. Mo�����, ��r��� � ��� k���ž�c�, so s��o�� g�o�ok� ��r�, so »sp���, k� o�p�r��o ��sko�č�� o��or�� �uč� �u�� � ��pr����������� skr���os��� ���o����� Bog�, so o���� skr���os���� ��oro�, k� pr�p����o sko�� ��k� � pr����č��� o�ču�o����u Bož�� M���r�, �s�� ��� ��ro���� �� ����r«.

»Č� s� �o� r���� �� ��g� o�up��g� po�ož��� �� �os�g�� r�����o ���r��ko o���o, ����� �o� ��� p��, pr���� s� �o��� č�s�rko�� �rug�g�, p�s�� o B�r��r�k�, �� s�c�r ��ko, k�kor �o� ����o��� ����,« s� �� ��o���u��� ��� gu��c pr�� ��c�s��č��� pr�g�������� Ju�o�, k� s� �� �� s�o�� o��s����� �� ��k�� č�s� ��us����� � Lur�u, k��r �� spo���� ču�o���o �go��o o ��k��c� B�r��r�k� Sou��rous �� ���������� o��r���������. V �� č�s sp��� �u�� ���go�� �go���. »Vs�, k�r s�s������ �s����o �� k���g�, s� �� � r�s��c� �go���o,« ���r�u�� p�s�c. »Do�o��� s�� s� ��p��� p�s�� o B�r� ��r�k�, č�pr�� ��s�� k��o��č��, s�� Ž��. Pogu� �� �o ������� s�� pr���� � ��k� ����� ��o���u��. Ž� � ��s��� ������, ko s�� sp�s�� s�o�� pr�� ��r��, s�� pr�s�g�� s�� pr� s���, �� �o� � �s�� s�o��� p�s����� po����č���� Bož�o skr���os� �� č�o���ko s���os�, �� g���� �� č�s, k� po�� ��s����, ��s� �� �r��� �r�ž�os�� o�r�č� �r��� ��� pos������� �r���o��� � ž�������u.« V ���ož�� C���sk� Mo�or���� �� ����� �u�� �ro��� k���ž�c� Sv. Bernardka Soubirous / Iz moje beležnice. V pr��go�oru »Dro�����c� � Gospo�o�� ����« k s�o���sk� ������ �� koprsk� po�ož�� �kof �r. Jur�� B����k pou��r��, �� gr� �� kr��k� �� kr�k� ��p�s�, k� so »k�kor �ro�����c�, �� so �ro�����c�, k�r so �kr��� s���� k�kor �r��, k� k��č��o � spo��� c��� k��s� �� s�op� �� ko�o�c� �� ��r�� po��� Gospo��r�� ž����«.

Kateheze o apostolih / »Ostanite v moji ljubezni« B�����k� XVI., pr��. A��o� Š�ruk���, M�H�RJEVA �ruž��, C����

»�s������ � �o�� ��u�����« �� po���s�o�, k� �s��u�� r��� čo ��� po���o����o ��� �s�� k������ (33). K������� �������o �u�� so��� ���c� �pos�o�o�. �� B�r���u, S��u �� Apo�u pr��� p�p�ž: »Tu�� ��� s������ k� so spor�, ��s�og� �� ��sog��s��. To s� �� ��� ���o �o��ž���o, k�r �����o, �� s�����k� ��so 'p���� � ����'. S�����k� so ��u��� k�kor ��, s ��ž�����, k� �or��o ���� �u�� ��p������ . S���os� �� o�s���� � ���, �� ��s�o ��ko�� s�or��� ��p�k� ��� gr���. S���os� r�s�� � sposo��os�� �� spr�o�r������, �� k�s����, �� pr�� pr������os� ��č��� ����o �� �o�o �� pr���s�� � sposo��os�� �� spr��o �� o�pu�č����.«

Lurd od A do Ž Z��ož�� N�VI SVET �� M�H�RJEVA �ruž��, C����

K���go �� ���ko ���� �o���� �u�� ��ks�ko� �s�g�, k�r s� �� o� ��č��k� �o ����s �og����o � Lur�u; o� 150. o������c� M�r������ pr�k��o���� �� �o s�r����� �o�ogr�fi�� Bož��� pos�go� � č�o�����o. Pr� No��� s���u �� ����� �u�� pr��o� (A���M�r��� To���) fr��cosk�g� ��� ��r��k� Bernardka Lurška (Fr��co�s V�y��) – p�����s� �o�������� ��o�, k� ���o���č�o �s��u���o po�������� ��s�k� �� B�r��r�k���� ��ku���� �� r����������.

Bilo je takole / Romanje za lepoto T��c� S��go��c, Ž��������p�s, M�H�RJEVA �ruž��, C����

Ž�������sk� �go��� s��k�rk� T��c� �� skor�� p��s�o s�r����, k� ��� ���o���č� � �u�o���� �����u: »B��� �� pr���� ��s�u ko� �r��o � go��u.« Zgo�or�� �� ���� sk��c �� ps��� ��s�o�� ��s���: »Tr�o s� �� ��g����, s�r�� p� �� ��s� ��roč��.« H����ž�� �� ���� �� �o ��s�� (pos���o �� »������� pr�����g�� us���r����os�� �� �� pr�������� s��o ��k���r�� ����k�� ��u��«), ču���� �o �� ko� �ož�o ���os�. »Pos���� s��k�r, �o �� ��ko ko� s�op��� � k�o���r,« r��u�� T��c�� č�s ��o�r�ž������ ���or�c� spr���� ��s��� A���k� Pu��r. V ��� ���� pos���o »��s�o�o�o«, k� �� �� S��� go�č��� p��č����� ��sok ����k. N���o »ro����� �� ��po�o« �� ��s���o �u�� ���o, k�r s� »s čop�č�, �g���� �� r����� �� s�� ��č ��r�ž���«, k�r �� org������ �� pr���s� ��č »�� ��r� �� �op��, �o���� k���k����� �� r��r��č���, �o���� s�o��, po�r���� �� ��s����k gr�fik�, k� � ���� ��� ����su ���o�� ���r�«. �� ko�cu s�o�� ž�������sk� po�� T��c� ugo������, �� �� č�o��ko�� sr�č� »���� �� pr���� ��s�u ko� �r��o � go��u«.

s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | nOveMBeR— D e C e M B e R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 25

25

31.10.2008 18:03:51


�rž���� s��os�o��os�� �� �� 'pok��c' ���� �������o, ��� �� ���� �� pos���� �o�ro�o���. V ��� ž���� �o �� ���or ��� s�o���, s ��� up����� �o po����� ��� ro��k�.«

Začudene oči otroštva Fr��c� P���r��k, r�s�� A��r�� P���r��k, M�H�RJEVA �ruž��, C����

Spomini preživele Dor�s L�ss��g, pr��. Jož� S�����, M�H�RJEVA �ruž��, C����

No���o�� ��gr����� k� (�� k���ž���os�, 2007) p��� ro����, kr��ko pro�o, �r���, �s��� �� po����o – s pos�u�o� �� os���� �� sp�o���, �ruž���� ��go�� so�o��os�� �� s pr�ro�ko opo�or���o ��s��o o pr��o� ��os��, k�kr��� �� u��g���� ����. Pos�o� ������� �go��� »Spo���� pr�ž�����« pou��r�� �r���o�o ���s�o��, ��u����� �� o�go�or�os��. V ��� ����� ��������� oc�� �� �u�� ���� ��p�s: »Br�������� ��, ��p������ �� ���s�� s�o�� �o��������, ��ko �� s� ��� ��� �s�k� s�op��c� � �s� g�o���� ��r��rs��o ������ž�� �� �u���. �� r�s��č��g� po����k���� �r��� �� �o�p o�r��č��oč�� ������ ��u��, pr�ko skr���os�� ��k�� pr�os����� '����r���', ��s ro��� p���� ��pr�� ��ko �oko�č�o pr�pr�č����o, �� s� ��� ���s������� ��� �ok����o – ko s�op��o �� ���� po s�o��� �� ���� �� �s�k������ po��� –, �� pro��� �� ��č�, s�c�r poč�s�, �� �� ���o�us� �� ���o ���u���o.«

Henri Bergson, intuicija in misel A��r�� C�pu��r, M�H�RJEVA �ruž��, C����, ���rk� R���g�o��� ��s��

��s�ž�� C�pu�ro� Pr��go�or �� �� o�s�ž����� spr���� ��s��� f��o�of� �� ��o�og� A��o�� S�r�s� o�s��r��� č�s �� pros�or, � k�� ��r�� �� ���o���� fi�o�ofsk� ��s�� ��� ��k�g� fr��cosk�g� ��s��c� B�rgso��, k� �� ��� �u�� ���o���č� �� r����������� p���o��o�og�, ���u��� P��rr� T�����r�� �� C��r����. T� k���g� � c��o���� �� os���o �o���� po�o�� »… ��� �� r��� ��s�r��� ��k���r� �������� �pr������ o č�o��ko�� ����, o ���go�� pok��c��os�� �� ����k� ����r� �� �������. N�� S�o� ���c��, k� s� po �o�r�� ��s������u 26

Dos��� �� P���r��k p�s�� o �rug��, s���� p��� o s��� – � s�o��� o�ro�k�� �����, »��č�s��� č�su« �rug� s���o��� �o���, � k���r�� �� o�r��č��. V p�����s��� pr�po������ sk�op�� �� ko� �� ����� ���go�� s��ko� ���� ž�������sk� �go���; �u�� spr���o ��s��o s� �� ��p�s�� s��, �� �� ���� č�� c��o������� pr�� ���go�� os���� r��g���� �� kr��� ���go�� ros�� ���� �os��. P���r��k �� � s�o��� ��p�s�� �s���� s���r��, ����s����o �����č��, � ��� s�o�� pr�č�����sk� �go��� p� ��� ���� �u�� ��r�č�� �� �o�o��u��o srč��: »Ko��kokr�� s�� � s�o�� ��sp����� �ož�� ��� oko���č��o, �� �� �� ��� ���r�� k�k �rug kr�� s k�k��o ����o �������os��o, k� �� ž� s��� ��s� po� ������ �s� o �o�� ro�s��� ��s�. P� s�� po���, ko s�� s� �r��� �� �u��g� s���� �� ��s�� o���k����� �� ��pu�č��� �oč��r�� ��p���� Z� �������, � Ko�u �� � Rogo����, p� po� S�r��co �� �� D������ �r��u spr������, �� �r�go� c������ ��ž���, ko� �� ��, ���� �� �� �� �or� ����, �� �� ��p��g� kr���, ko� �� �� o���k����� ��s, k��r �� � ����� skr��o �s�, k�r pr��or� �� s���. L� oč� �� src� �� �r��� �����, �� �s� ����� �� �� �s� o�ču���.«

Vsakdanja spominjanja V��ko Mo���r��orf�r, Zgo��� 1993-2007, M�H�RJEVA �ruž��, C����

R ����s�����o �� �r��c� �� ž� o�kr����, �� gr� �� ����r� �o s�o���sko ��s����o, �or�� �� s��ž� pr�po����, k� ��� ��r�su�� ��� č�o��k (ug����� �o����s�, po��, �r�����k ��r g�������k� ��or���k, r����sk�, ���������sk� �� fi��sk� sc���r�s�), �r�s�� so �� ����� ����, � ����� r����r��, ��� ������ ��u��� �� � ����� č�su. Vs�s�r��sk� us���r����c (��u�� s�� �u �u�� s��k�r� s��o �� g��s��) o� osr����� os���os��, s�o��� ���ku (pr�s����� �� �o��� u���, ��r��r�� ��og��s��g� Go��g� o�ok� � �s��� pos����c��� r��č�o��č���g� č�o��k�), ���o��ogr�fsko ��r�su�� �u��

s��opo�o�o (ko� �rc���o ����po��o s��ko s��� s���g�). Tu�� pos������ r�č� č�o��ko��g� ������� so ��k��� � pr�po����o ���, k� s� r������ �� ��s����s��� �og������� ��o���. V �r��č��o ����s� s�op��o ���� ��u���, ��op����, c��o pr��r��, �s�k����� �r�� ��ko ����o���� �o�č�č� ��ož�c� – po�rp�ž����� �� ���o���.

Kroži, kroži galeb … Zor� T��č�r, M�H�RJEVA �ruž��, C����

Ko s� ž�������sk� kor�k upoč�s��, ��kr�� č�o��k r�� spus�� g����� s�o��� ��s�� �� ����� pokr�����, k� so s� ��s����� � ���go� spo���. R��ož��� »g�����« T��č�r���� pr��������o �o���o Z�s���� � so�cu, �����sko Pr��orsko ��� kr��ko g����o �� �rž��k��� ��ok�, ����o��� Du��� �� po�o��� Z�gr��, M����o �� R��. »I� ��okrož��� so � o�kr�������sko s��s��o, pr���s�� p� s srč��� pr�s�u� �ko������ pos������� ž�������sk�� �r��u�ko�, � ��r�č��� opo�u ��� ču��ž�� �������,« �� ��p�s��o �� ��� ���ku Zor��� o�s�ž�� k���g�. Pog��� � r����s�����o o�kr������ ������ po� kr����, �� ����o srč�o s�r��, � ��po�o ����k� �� ��u����� �o �s�g�, k�r ����, ��� po���or� �s�� kr���k o��o��k. »Pr�o ro�s��o �� �� skor���� �o�����o �� �o��rsk�� �o�u, s k���r�� s� �� �o�� �� o�ro�k� ���� p������ �� s��� �k�� �r��o� � ��s�o ��kup�� p����c�, s�� s�� ����k��� �� �o�r� ��� ��s�c� �o poro��. V����r s�� �r�� p����c �� �r�� ��ku���or�� os���� ž���. Drug�č �� �� pr�o�o�ko ���� �r����c S��� �� �� po��g��� �� ču�o���o �����o�o� �ro ��o. A�, ��g������ � s���� ����č��� � ��č, po�� s���k� gro��, r�č� ������č: �o �� ko��c! A �� ���o �� skoč�� Fo� �o� L��c�, �� č�� ��k�� č�s� s�� s� p�č – r��� ��� ��r��� – ��o�� ro���� � �����rsk� ���. N����p�� �� ����o�� ����s��o p� �� ���o �o�� �r���� ro�s��o. B��o �� ��s�c ��� po ���g�o�� 'r�k', ko so �� sporoč���, �� �� ��� pr�o��� ����� ��p�č��. V�r������, ���� ro��� pr� �r���s����, po��� ko s� � �u�u ž� u�r� �s�� r��os��� �� ��go��� s����, �o �� ���� pr��o ro�s��o. I� �o �� �kr��� �u�� ro�s��o ����s���� s�� po ž�������u. P� �u�� ro�s��o ����, skro��� ������ ž�os��, �� s� ��. K�korko��, �o�� �����, g�����, ču���, s�! H���� ��, ž��������, �� s� �� ��o�� spr����o!«

n Ov e M B e R — D e C e M B e R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 26

31.10.2008 18:03:58


N A Š I RA J N I

Naročniki Salezijanskega vestnika, člani Mašne zveze in molivci za duhovne poklice Bico Marija, Melinci Gliha Marija, Veliki Gaber Jerič Terezija, Melinci Košak Marica, Kostanjevica na Krki Rošer Peter, Dobrna Skebe Jožefa, Ljubljana Sušec Ana, Apače Vidic Anton, Zgornja Besnica

MARICA KOŠAK 1906–2008

Na pokopališču v Kostanjevici na Krki smo se 9. oktobra 2008 poslovili od rajne Marice Košak (r. Majcen), sestre Andreja Majcna, velikega misijonarja na Kitajskem in v Vietnamu. Dočakala je visoko in častitljivo starost, saj je dopolnila sto dve leti in osem mesecev življenja. V domu starejših občanov v Šmihelu (Novo mesto), kjer je prebila nekaj zadnjih let, je 6. oktobra zjutraj mirno zaspala v Gospodu. Rajna Marica je zagledala luč v Mariboru (18. 2. 1906), kjer pa je živela le dobro leto, potem so se začele številne selitve: Kozje, Krško, Studenec, Sevnica, Črnomelj, Brežice in končno Novo mesto. Vedno in povsod je bila tiha in skromna, predvsem pa delavna, s srcem za ljudi, ki so potrebovali njeno pomoč; ne dobre besede in ne potrebne pomoči ni nikdar nikomur odklonila. Njena posebna pozornost in ljubezen pa je veljala bratu Slavku – Andreju, še zlasti po letu 1935, ko je kot misijonar odpotoval na Kitajsko. Po smrti matere Marije leta 1961 je bil dom Marice tudi Andrejev dom. V letih 1979 do 1999, ki jih je prebil v domovini po izgonu iz misijonskih dežel, je prav ona organizirala v Brežicah veliko ljudi, ki so po g. Andreju podpirali uboge Vietnamce; bili so namreč sila revni in jim je misijonar Andrej pomagal z darovi, ki jih je zbiral pri dobrih ljudeh.

PIS M A

Vendar tudi dolga leta minejo. Pride smrt in čas žetve tega, kar smo v življenju sejali. Ljudje smo ustvarjeni po Božji podobi, to je temeljno sporočilo prvih strani Svetega pisma. Bog, ki je neskončna dobrota, je v dušo gospe Marice vtisnil prav to svojo podobnost. Povsod in do vseh je izžarevala dobroto. Zato smo prepričani, da je Bog z veseljem ob smrti v njeni duši prepoznal svojo podobo in jo je povedel v občestvo poveličanih v nebeškem kraljestvu. Njeno življenje nas spodbuja, da bi skrbno ohranjali poteze Božje podobe na svojem življenju, predvsem z dobroto, z zvestobo Kristusu in njegovemu evangeliju, s prizadevanjem za duhovne poklice in v skrbi za kakor koli potrebne naše duhovne ali gmotne pomoči. Salezijanci ji posebej izrekamo iskreno zahvalo za vse, kar je storila dobrega za misijone in za salezijance v naši domovini. Obljubljamo ji hvaležen molitveni spomin in upamo, da jo bomo tudi priporočali priprošnji njenemu svetniškemu bratu Andreju, za katerega bo, tako smo prepričani, kmalu stekel škofijski postopek za razglasitev za blaženega. Gospod, daj ji večni pokoj in večna luč naj ji sveti. Naj počiva v miru! T. C.

PISMA BRALCEV Že kar nekaj časa je minilo, odkar sem dobila vašo zgibanko o glasbeni šoli. Danes vam pošiljam skromen dar. Sem upokojenka, pa ne morem dati veliko. Želim vam, da bi učenci glasbene šole lepo napredovali in da bi s pomočjo glasbe lepše živeli. Vse vas lepo pozdravljam in želim veliko optimizma pri delu z mladimi. V molitev vam priporočam mojega malega vnuka. Danica Pošiljam vam ta dar, tokrat za mašno zvezo. Zraven pa vam pošiljam srčno zahvalo za sliko s

podobo dogodka v Emavsu. Že od nekdaj mi je bil dogodek v Emavsu posebej pri srcu, a ga nisem še videla na kaki sliki; to pa se mi je letos zgodilo, saj ste mi jo vi poslali. Tega sem bila izredno vesela, dala sem jo na omarico, vidno, in se je še nisem naveličala gledati, zelo ste mi ustregli. Zdaj lahko vidite, s kako majhno rečjo se osreči človeka. Vsak večer prosim za blagoslov in Božjo pomoč pri vašem delu, pa tudi vi se mene spominjajte ob sobotah pri jutranji maši, ko molite za člane mašne zveze. Ostanimo tako povezani. Fani Hvala za vaše čestitke in lepe želje. Tudi jaz vam želim veliko Božjega blagoslova, svetosti in zdravja. Za vašo prizadevnost in rast vzgojne verske kulture, ki jo gojite v vaših centrih, iz katerih rastejo usposobljeni duhovniški in redovniški poklici. Posebno danes je velika milosti, radost in veselje za tiste mlade, ki se lahko zatekajo k vam. To so neizbrisni spomini. Občudujem vašo prizadevnost za vaš dom in za vašo Božjo hišo. Želim vam še veliko uspehov, željam pa prilagam še en mali dar – za mašno zvezo in za srečno operacijo. Tončka Iskren pozdrav. Želim vam vsem obilo Božjega blagoslova in Marijine pomoči – zlasti pri vzgoji mladine in pri verskem tisku, ki je v današnjih časih kot odveč. Televizija, šport, tudi nočne zabave posebno v soboto zvečer, ko se potem vračajo v nedeljo zjutraj domov in nimajo časa iti k sv. maši. Hvala Bogu, da imamo ta naš ljubi radio Ognjišče, ki je za nas ostarele in bolne velika Božjo pomoč. Bog naj bo bogat plačnik našim radijcem. Prosite tudi vašega očeta don Boska za našo župnijo, posebno še za mladino, da bi se še odločali za duhovniške in redovniške poklice, da ne bodo naše cerkve – tabernaklji prazni, da ne bodo naše župnije propadle. Naš župnik že precej peša. Marija

s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | NOVE MBER — D E C E M B E R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 27

27

31.10.2008 18:03:59


zdRUženje

maRije

pomočniCe

Molitveni priročnik za bogoljubno življenje Sv. Frančišek Saleški (1567–1622), škof in cerkveni učitelj, je sprožil v Katoliški cerkvi proces prenosa svetosti iz samostanov v svet. Vsak kristjan je poklican k svetosti, čeprav vsak na svoj način, ne le duhovniki in redovniki. da bi mnogim dušam v svetu pri tem pomagal, je napisal priročnik za bogoljubno življenje in ga imenoval Filoteja. Prva izdaja je izšla leta 1608, torej pred 400 leti. Od takrat je izšlo že več kot 1300 izdaj v raznih jezikih, precej tudi v slovenščini.

Z

� �so C�rk�� �� �o ���o �������� g� po����, s�� �� ���� �rug� ����k��sk� c�rk���� ��or �����sko �os����o ��čr��� ���ogo �s�� kr�� s����o�, k� �� s���os�. Pos���� po� �����o p� �� �� �so s��������sko �ruž��o. J���� Bosko s� �� ž� ko� s������č��k s������� s F��o���o; � Ko���k�u s� �� ko� ���� �u�o���k �� �o�� pog�o��� � �u�o��os� s�. Fr��č��k� S����k�g�. V ��� �� spo� ���� s�o�o �u�o��o us��r���os�. Š� pr���� �� g�s�o »D�� �� �u��, �rugo �����« pr���o � s��������sk� gr� (ž� o� ��č��k� �� �� ��p�s ��s�� � ���go�� so�� � V���occu, ur���o p� �� pr���� � s��������sk� gr� ���� 1884), �� �o� Bosko ž���� �o �u� �o��os� �� �o sku��� r����r��� ��� f���� �� ��u�� � s���u.

Tako je že leta 1847 sp�s�� pr�� roč��k �� f���� � s���u, ����o��� Pr�skr������ �������č (ž� ���� 28

1884 �� ����� s�o�� ������, � sku� p�� ��k���� 6 �����o�o� ���o�o� � ���������č���; � s�o����č��� �� ��� ��� ���� 1910), s k���r�� ����� � s���u, �s�kr���, �� s��o po�ož�� �� �o�r�, ž��� ��uč���, k�ko ž����� � s���u, p� �����r ž����� �g����o kr�č��sko ž�������� �� ���� ��s���. Druga velika skrb ���go��g� pr�� ��������� so ���� pr�pros�� ��u��� � s���u. Tu�� ��� �� sku��� po��g��� �o �ogo��u���g� ž��������; ���o �� ����� ����ko p�s�� s�o�� k���ž�c� � �u�o��o �s����o. M�og�, �ož� �� ž���, �� pr���g��� � ��s������� s�o� �� �ruž��. R���� oko���č��� so �u ��r�ko����, �� �� us���o��� ��ruž�� ���, k� �� ��u��� � s���u po��g��� ž����� s���os� kr�č��sk�g� ž��������. T�ko �� ���� 1869 ��s���� Br��o� ��č��� M�r��� Po�oč��c�, k� �� ��� ��s Z�ruž���� M�r��� Po�oč��c� (ZMP) ko� ��� ����� ��� s��������� sk� �ruž���. L��� 1876 �� us���o��� ���o s��������c�� so�ru���ko�, k� ��� �� ž����� �s�o s��������sko ž������ ��� � s���u, ko� g� ž����o s��������c� � ���o���. K�ko �� �u�� �o� Bosko pr������ �rug� ����k��sk� c�rk���� ��or �� g����� ����č ��pr��. Dragi člani ZMP, s��������c� so� �ru���k� �� �rug� ����k� ���� s���� �����sk� �ruž���, �s� s�o ����č� �u�o��os�� s�. Fr��č��k� S����k�� g� �� s�. J����� Bosk�. Pr�� ��r��� pos������� s�. Fr��č��k� S����k�� g� �� �o� Bosko �o���, �� s� ���� �u���o s��������c�. V�, k� ž����� � s���u �� s�� po������ ��� ��u�� � s�o��� �s�k������ ž�������u, s�� ��� �� pos���� ��č�� ko� �uč, so� �� k��s, k č��ur Kr�s�us �����u��

Izdaja Filoteje iz leta 1899

�s� kr�s�����. V� s�� s� �o pr�č���� ��� ����� pos���� k srcu �� �� ��g� ��r����� ��k�k��o s�o�o pok��c�o �o�ž�os�. Naj nam bo štiristota o������c� F��o���� spo��u��, �� k���go ���� ���o (po�o��o) � rok� �� s� po� g�o���o � �o ču�o���o ����g���sko �u�o��os�. S��� ���r�č po�r��u�� ����s �o�� ko� k��� ko�� pr�� pr�� �o: ��u��, k� �o�o pos������ �s�k��� ��� ž�������� ���, k��r ž����o. Tone Ciglar, voditelj ZMP Rešitev križanke SV 5/2008 SESTAVILA M. N.

IGRALNA KARTA S ŠALJIVO PODOBO

JUDOVSKA PRIPRAVA ZA KEMIJSKI LOýINA IZ 2. ROýNO ALI ELEMENT STOL.ETJA STROJNO ERBIJ PR. N. ŠT. TKANJE

IZUMRLA MORSKA PRAŽIVAL

RIMSKA PRIMORSKA SLOVENSKI BOGINJA RASTLINA IGRALEC RASTLINSTVA OŽEP PRIMOŽ CERERA

ŽELEZARSKO MESTO V SLOVENIJI

J

E

S

E

N

I

C

KAR ODPADE PRI STRUŽENJU

O

S

T

R

U

Ž

E

K

K

E

A

M

O

R

A

P

E

R

NOVOZELANDSKA PAPIGA

PREBIVALKA ŠPANIJE

TEŽKE SANJE SKLADBA Z EPSKO VSEBINO

Š

E

N

T

R

U

SALEZIJANSKI VESTNIK

GLAVNO MESTO KOSTARIKE

BIBLIJSKI PRVI OýAK

NAVAL (REDKO) GRŠKA ýRKA

P

R

I

V

A

L

ABRAHAMOVA ŽENA

S

A

R

A

E

P

I

K

NAROýILO NAPREJ NPR. SEDEŽA V GLEDALIŠýU

A

B

O

N

M

A

MATERIN BRAT TRAP, NEUMNEŽ

S

T

K

E

I

N

O

GRŠKA BOGINJA NESREýE

R

O

D

NEKD. KENIJSKI ATLET

SLOVENSKI PRIPOVEDNI PESNIK NOVINAR IN UREDNIK 1. IN 3. SAMOMITJA GLASNIK

SONJA TAVýAR

E

S

T

PRVOTNI PREB. APENINSKEGA POLOTOKA

KRAJ PRI GROSUPLJEM

R

I

C

A

T

E

ZVARJENO MESTO GOSTIJA, SVATOVANJE

V

A

R O

SAMOVEZNICA OVRATNICA

NOVAK ROBERT

N

R

KDOR OBISKUJE ALI RAZISKUJE JAME

J

A

M

A

MESTO V RUSIJI, NA SEVERU SAHALIN

O

H

A

KAR ŠKRIPA OLGA JERMAN

Š

K

R

I

P

A

L

OMEJITEV SAMEGA SEBE

S

A

M

O

O

M

E

J

I

T

E

V

STEKLASTA BARVNA PREVLEKA, LOŠý

E

M

A

J

L

DEL JAHALNE OBLEKE V 2. POLOVICI 18. STOL.

C

A

R

A

C

O

MATI

16. IN 5. ýRKA ABECEDE KILOMETER

Geslo tokratne križanke pošljite do 25. oktobra 2008

na uredništvo Salezijanskega vestnika. Izžrebali bomo 5 nagrajencev. 1. nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo – bivanje v penzionu mavrica, Salezijanski zavod Veržej. 2. nagrada: knjiga j. Zadravca, Pod tvojim varstvom (ob 50-letnici župnije Rakovnik). 3. nagrada: knjiga t. Bosca, Svetle zvezde salezijanske družine (Salve). 4. nagrada: knjiga d. maggi in drugi, tudi šport ima dušo (Salve). 5. nagrada: knjiga Življenjepis dominika Savia in Lavre Vicunje (Salve).

n Ov e M B e R — D e C e M B e R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 28

31.10.2008 18:04:05


n a g r a d n a k r i Ž a n k a – SALEZIJANSKE ŽU P NIJE OBýUTEK POTREBE PO JEDI

SESTAVILA M. N. K.

KDOR IŠýE, POVZROýA AFERE

KONJ MANJŠE RASTI

SALEZIJANSKI VESTNIK

SREDNJEV. GRŠKA NAZIV ZA ALKOHOLNA KRALJA V PIJAýA Z EVROPI

STARO MESTO V SREDNJI ANGLIJI

KRAJ V SRBIJI, OB SAVI

OTOýJE V FILIPINIH VAS NA TOLMINSKEM

SLOVENSKI POLITIK SAŠO KRATKA, DUHOVITA MISEL, IZREK GEOLOŠKI NOVI VEK SODOMA IN …

KEM. EL. KALCIJ ORGANIZAC. ZA STANDARDIZAC.

SALEZIJANSKI VESTNIK

SLAVA, ANGELSKA HIMNA

OTILIJA (KRAJŠE) RAGLJA, ROPOTAýA UMET. DRSALKA

MESTO OB JEZERU ERIE

MIDORI

AM. NAFTNO PODJETJE

KREMŽENJE OBRAZA, SPAKOVANJE

DEL ELEKTROMOTORJA

TESNOBNOST

IGRA NA SREýO

IZRAEL. KRALJ (BAALOV KULT)

KONEC POLOTOKA

STVAR NA KATERO SE OPIRAMO GRŠKA ýRKA UMETNIŠKO IME IDE KRAVANJA (…. RINA)

ZELENICA V PUŠýAVI

ZRAK (LAT.)

EVA POVRŠINA, ZUPANC VIŠINA, RAVEN ENOVALENTNI GLADINE RADIKAL

ORIS, OýRT FIN. PISATELJ JUHANI

BREŠANOVA DRAMA

SMUý. CENTER NA ŠVEDSKEM

SKANDINAV. MOŠKO IME MINERAL ZA UMET. GNOJILO

NINA OSENAR

KEM. EL. ERBIJ

ANTON GORJUP

JEREBIKOV LES

ZDRAVNIK ZA SEROLOGIJO

Nagrajenci prejšnje nagradne križanke 1. nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo – bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej: Vera POMPE, Mucherjeva 1, 1131 Ljubljana. 2. nagrada: knjiga J. Zadravca, Pod tvojim varstvom (ob 50-letnici župnije Rakovnik): Franc ŠEŠKO, N.H.M 21, 8290 Sevnica. 3. nagrada: knjiga T. Bosca, Svetle zvezde salezijanske družine (Salve): Ester SRDAREV, Brodarjev trg 13, 1120 Ljubljana. 4. nagrada: knjiga D. Maggi in drugi, Tudi šport ima dušo (Salve): Adolf FRANETIČ, Dolenja vas 16, 6224 Senožeče. 5. nagrada: knjiga Življenjepis Dominika Savia in Lavre Vicunje (Salve): Jan RAMOVŠ, Draga 17, 8232 Šentrupert.

Rešitev nagradne križanke v 5. številki SV 2008 se glasi: ŠENTRUPERT

NA ODDIH V VERŽEJ V penzionu Mavrica***, ki deluje v okviru Salezijanskega zavoda v Veržeju, vam ponujamo prijetno preživljanje počitnic v mirnem okolju, kjer je veliko možnosti za sprostitev in rekreacijo. V tišini hišne kapele lahko najdete mir in se notranje obogatite, skupni prostori in igralnica pa nudijo možnost medsebojnega druženja.

Foto: J. Žnidaršič

JAVOR (LAT.)

dobrodošli! Penzion Mavrica Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej Tel: 02 588 90 60 | GSM: 051 370 377 penzionmavrica@siol.net www.marianum.si s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | NOVE MBER — D E C E M B E R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 29

29

31.10.2008 18:04:14


BLED – ZBOR SMG 14.–15. november (petek–sobota) Zbor salezijanskega mladinskega gibanja – srečanje predstavnikov salezijanskih mladinskih centrov in drugih ustanov, ki delujejo pod »marelo« salezijanske duhovnosti. Informacije in prijave: Marko Košnik, s. Marija Imperl BLED – DUHOVNE VAJE ZA ŠTUDENTE IN MLADE V POKLICIH 5.–7. december (petek – nedelja). Informacije in prijave: Marko Košnik, s. Marija Imperl BLED – SILVESTROVANJE ZA MLADE 29. (31.) december – 1. januar (ponedeljek/četrtek – petek) Možnost dveh oblik udeležbe na duhovnih vajah in silvestrovanju: celoten štiridnevni program ali enodnevni. S seboj prineseš: Sveto pismo, pisalo in zvezek, inštrument, ki ga igraš, copate, rjuhe ali spalno vrečo, brisače in stvari za osebno higieno. Informacije in prijave: s. Majda Pangeršič KOSTANJEVICA NA KRKI – SILVESTROVANJE 30. december – 1. januar: »Moje priče« Duhovne vaje in silvestrovanje. Namenjeno mladim od 17 let naprej. V Leničevem domu (Sajevce). Informacije in prijave: s. Metka Kastelic NOVO MESTO – GOSPODINJSKI TEČAJ 7.–9. november. Vabljeni mladi, še posebej v pripravi na zakon. Pridobili boste osnove in nove izkušnje kuhanja in šivanja, razmišljali bomo tudi o skupnosti. Informacije in prijave: s. Metka Kastelic NOVO MESTO – PRIPRAVA NA BOŽIČ 12.–14. december: »Betlehem – hiša kruha« Priprava na božič. Vabljene dekleta, žene in mame, da se pripravite na praznik božiča. Duhovna nit o življenju kot daru, ki se spremeni v darovanjsko ljubezen. V kuharski delavnici pripravljamo božične jedi in pogrinjke za praznični večer. Informacije in prijave: s. Metka Kastelic RAKOVNIK – PROJEKT ANGOLA 16. november: Drugo pripravljalno srečanje za Projekt Angola 2009. V.I.D.E.S. Slovenija pripravlja celodnevno srečanje za prostovoljce. Informacije: s. Metka Kastelic

RAKOVNIK – LETNO SREČANJE ČLANOV SALEZIJANSKE DRUŽINE 23. novembra, z začetkom ob 10. uri. Sklep s sveto mašo ob 15. uri. VERŽEJ – SLOVENSKA RAZSTAVA JASLIC 5. december – 7. januar 2009 Informacije in prijave za skupine: Janez Krnc ŽELIMLJE – DUHOVNE VAJE 7.–9. november: za fante in dekleta 4. do 7. razreda 21.–23. november: za fante in dekleta 8. in 9. razreda 28.–30. november: za ministrante / fante 5.–7. december: za fante in dekleta 8. in 9. razreda 12.–14. december: za srednješolce od 1. do 4. letnika Duhovne vaje se začnejo prvi dan ob 17.30, zaključijo zadnji dan s kosilom okoli 13. ure. S seboj prinesite: spalno vrečo ali rjuhe, pribor za osebno higieno, copate, športno obleko … Informacije in prijave: Peter Pučnik RAKOVNIK – ROMARSKI SHODI 23. november (nedelja): 10-letnica GLASBENE ŠOLE RAKOVNIK 15.00 – Romarski shod ob obletnici prihoda salezijancev na Slovensko in ob 10-letnici Glasbene šole Rakovnik. Bogoslužje bo vodil predstojnik slovenskih salezijancev dr. Alojzij Slavko Snoj. Pri maši bo sodeloval orkester Glasbene šole Rakovnik (učenci in učitelji) ter pevski zbor srednje glasbene šole Ljubljana. RAKOVNIK – POBOŽNOST ZADNJE NEDELJE 30. november. 1. adventna nedelja – začetek novega cerkvenega leta. Romarska sv. maša popoldne ob 15.00. 28. december. Nedelja svete družine – zadnja nedelja v letu 2008. Romarska sv. maša popoldne ob 15.00. Vedno priložnost za spoved. Vabljeni častilci Marije Pomočnice, sv. Janeza Boska, člani salezijanske družine, mladi in drugi romarji. www.donbosko.si

INFO

Jure BABNIK | Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana | 01/42.71.342 | 041/856.452 | jure.babnik@salve.si s. Marija IMPERL | Rakovniška 21 | 1000 Ljubljana | 01/42.88.376 | imperl.marija@gmail.com s. Metka KASTELIC | Smrečnikova ulica 60 | 8000 Novo mesto | 031 736.214 | smetka@volja.net | www.hmp.si Marko KOŠNIK | Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana | 01/42.73.039 | 051/337.556 | marko.kosnik@salve.si Janez KRNC | Puščenjakova ulica 1 | 9241 Veržej | 041 357.640 | janez.krnc@salve.si s. Majda PANGERŠIČ | Partizanska 6 | 4260 Bled | 04/57.41.085 | 041/233.432 | pmajda@volja.net | www.hmp.si Peter PUČNIK | Želimlje 46 | 1291 Škofljica | 01/47.02.123 | 040/530.315 | peter.pucnik@zelimlje.si Petra PUCELJ | mladinski ceh | Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana | 01/42.77.140 | 031/512.929 | ceh@mladinski-ceh.si Ivan TURK | trstenik 23 | 4204 Golnik | 04/27.79.715 | 031/358.018 | ivan.turk@salve.si 30

n Ov e M B e R — D e C e M B e R 2 0 0 8 | s a l e z i j a n s k i v e s t n i k

SV_6_2008.indd 30

31.10.2008 18:04:15


n a [ i v z or i mož, ki je živel sanje

Še 22 lun

Med drugimi pobožnostmi, ki jih je v Oratoriju uvedel don Bosko, je bila tudi vaja za srečno smrt, ki so jo opravili vsakega zadnjega v mesecu. Zapisal je, da je to z duhovnimi vajami temeljna pobožna vaja. Vsak naj bi ob temeljitem premisleku opravil spoved, kot bi bila zadnja v življenju, obhajilo pre� jel kot popotnico, vse stvari pa tako uredil, kot bi moral tega dne umreti. Don Bosko je bil prepričan, da je tistemu, ki tako stvari uredi vsak mesec, »zve� ličanje zagotovljeno«. Kar nekaj sanjskih videnj vsebuje napoved smr� ti med fanti v Oratoriju. Marca leta 1854 je fantom pripovedoval sanje, ki jih je imenoval Še 22 lun. Bilo je na dvorišču med sproščeno in veselo igro; to je podoba brezskrbnosti življenja. Toda: »Naenkrat sem zagledal enega izmed vas, ki se je z visokim cilindrom na glavi sprehajal med vami. To čudno pokrivalo je bilo prosojno, od znotraj osvetljeno, z znamenjem velike lune, na kateri je bila zapisana številka 22.« Fant, ki je nosil to pokrivalo, je bil mr� tvaško bled. Pristopil je razlagalec sanj in sporočil don Bosku: »Poslušaj, ta fant ima časa le še 22 lun; preden bodo minile, bo umrl. Bodi pozoren nanj in ga pripravi.« Ko je don Bosko omenil, da tega fanta pozna in je eden izmed njih, je vse zajel velik preplah. Don Bosko jih je skušal pomiriti z besedami: »To, kar morate storiti, je, da ste vedno pripravljeni in da ne grešite, potem vam smrt ne bo zbujala strahu. Pazil bom na tistega fanta, ki ima na voljo 22 lun, to je 22 mesecev, in upam, da bo lepo umrl.«

Risba: Erna Pucihar

November, mesec spomina na konec zemeljskega življenja in začetek večnega, zaznamovan s praznikom vseh svetih in s spominom vernih rajnih. Nekdaj smo velikokrat molili: “Nagle in neprevidene smrti. Reši nas, o Gospod!” Sv. Janez Bosko je svoje mlade spodbujal h krščanski čuječnosti, da bi bili pripravljeni na ta prehod, naj pride kadar koli. Takrat je bila umrljivost med mladimi, za katere je delal, izredno visoka.

Ta napoved je mlade spodbudila k poživitvi po� božnosti in h gorečnosti v prizadevanju za dobro. S skrbnostjo so šteli mesece, ki so minevali. Med fanti je bil neki Secondo Gurgo, star sedemnajst let, močan in trdnega zdravja. Don Bosko ga je po� sebej skrbno spremljal in pripravljal, ne da bi fantu kaj omenil, da je on tisti, ki bo umrl. Prišel je december, 22. luna, v Oratoriju pa ni bil nihče bolan. Kljub temu jim je don Bosko pove� dal, da bo eden izmed njih umrl še pred božičem. In že je napočil 24. december. Gurgo je nenadoma zbolel, v neznosnih bolečinah je prejel zakramen� te in še tega dne umrl. Zvečer je don Bosko fan� tom dejal: »To je prvi fant, ki je umrl v Oratoriju. Dobro je opravil svoje dolžnosti in upamo, da je v nebesih.« Kdo naj sedaj, ko nam gre tako dobro, misli na konec. Zakaj ne bi bilo pred nami še veliko let in brezskrbnega življenja! Koliko lun nam je še name� njenih? Bodimo pozorni, da ne podležemo varlji� vim prevaram. Modrost nam govori, da je biti pri� pravljen najpomembnejše. Mesec november nam posebej zgovorno kliče: »Memento mori – Pomni, da boš umrl!« Vendar umri tako, da boš večno ži� vel. To je končno vse. Samo to šteje na dolgi rok, v luči večnosti. Priredil Tone Ciglar (po knjigi Sanjska videnja, Ljubljana 2006, str. 62–63). s a l e z i j a n s k i v e s t n i k | NOVE MBER — D E C E M B E R 2 0 0 8

SV_6_2008.indd 31

31

31.10.2008 18:04:17


DRUŠTVO MLADINSKI CEH

Društvo Mladinski ceh je mladinska organizacija, katere poslanstvo je mladim omogočati priložnost za rast v odgovornega pripadnika različnih skupnosti po načelih krščanske etike in don Boskovi preventivni vzgojni metodi. Je organizacija, v katero mladi pridejo, v njej rastejo, gredo naprej in ostanejo (z njo) povezani. Glavna področja delovanja so neformalno izobraževanje, uporaba in pedagogika igre, povezovanje in informiranje mla-

dinskih voditeljev, izdajanje literature, izdelava in posojanje didaktičnih pripomočkov ter celostna podpora animatorjev. V okviru Mladinskega ceha deluje več kot 10 krajevnih enot (po celi Sloveniji), 6 interesnih skupin (Mladinska akademija, Nefiks, Pedagogika igre, Mednarodna skupina, Velika Evropska igra, Cehovi plesi) in več projektnih skupin (Kovčki, Literatura, študijski krožki, Mreža mladinskih skupin in druge).

Društvo mladinski ceh Rakovniška 6 1000 Ljubljana 01/42.77.140 | http://www.mladinski-ceh.si | ceh@mladinski-ceh.si

SV_6_2008.indd 32

31.10.2008 18:04:20


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.