Za vas živim. Življenje sv. Janeza Boska

Te­re­sio Bos­co

Z a vas `ivim `iv­lje­nje sv. Ja­ne­za Bo­ska

2 Zbir­ka Pri­~e­va­nja - 3 Na­slov iz­vir­ni­ka: Te­re­sio Bos­co Don Bos­co, Una bio­gra­fia nuo­va Edi­zio­ne per i ra­gaz­zi ISBN 88-01-11604-7 Cop­yright: 1997 Elle Di Ci, Leu­mann (To­ri­no) Te­re­sio Bos­co Za vas `ivim. @iv­lje­nje sv. Janeza Boska­ Pre­vod Sta­nis Kah­ne Pri­pra­vil, ure­dil in zad­nje po­glav­je pre­ve­del Mar­ko Su­ho­ver­{nik Ob­li­ko­va­nje in ilustracija Du­nja Ple­ste­njak Lek­to­ri­ra­la prof. Ma­te­ja Ho­~e­var Gre­go­ri~

CIP - Ka­ta­lo`­ni za­pis o pub­li­ka­ci­ji Na­rod­na in uni­ver­zi­tet­na knji`ni­ca, Ljub­lja­na 929 Don Bosco BOSCO, Teresio Za vas `ivim : `ivljenje sv. Janeza Boska / Teresio Bosco ; [prevedel Stanis Kahne]. Ljubljana : Salve, 2001. - (Zbirka Pri~evanja / Salve ; 3) ISBN 961-211-176-6 112742912

Ured­nik zbir­ke Fran­ce [krabl Iz­dal Sa­le­zi­jan­ski in{­pek­to­rat, Ra­kov­ni{­ka 6, Ljub­lja­na Za­lo`­ba Sal­ve d.o.o. Ljub­lja­na Za za­lo`­bo Her­man Gre­go­ri~ Tisk Ti­skar­na Utrip d.o.o., Bre`ice 2001

3

Rekli so o sv. Janezu Bosku V mo~i apostolske oblasti imenujem in razgla{am sv. Janeza Boska za o~eta in u~itelja mladine. S tem dolo~am, naj ga vsi pod tem nazivom ~astijo in se mu priporo~ajo. pape` Janez Pavel II.

Sv. Janez Bosko! To ime je pesem milosti in apostolata. Iz male piemontske vasi足 je ponesel slavo in uspehe Kristusove ljubezni do najbolj oddaljenih meja zemlje. bl. pape` Janez XXIII.

Janez Bosko je orjak z dolgimi rokami, ki je znal k sebi pritegniti ves svet.

kardinal Nin pape`u Leonu XIII.

V 19. stoletju ni nih~e storil za svet ve~ kot Janez Bosko.

kardinal Spellmann, newyor{ki nad{kof

Vedno sem ljubila don Boska zaradi njegovega mladinskega apostolata. To je skrivnost za re{itev sveta, ki se oddaljuje od Boga: re{iti mlade in jim pomagati doumeti, kako jih Bog ljubi. sestra Lucija iz Fatime Dragi svetnik! Kako potrebna nam je tvoja velika karizma! Kako potrebni smo,足 da nas spremlja{ in nam pomaga{, da bomo razumeli skrivnost otroka, skrivnost ~loveka, zlasti mladega ~loveka! pape` Janez Pavel II.

S

1. poglavje

5

S trebuhom za kruhom Se­de­li so za mizo pri ve­~er­ji, v ku­hi­nji. Jed ni kar ni~ tek­ni­la, za­be­lje­na je bila z gren­ki­mi be­se­da­mi. Tone je povz­dig­nil glas, ko je opa­zil, da ima Ja­ ne­zek spet knji­go po­leg kro`­ni­ka: »Le pazi se, knji­ga bo ne­na­do­ma kon­~a­la v og­nju!« Mama Mar­je­ta je sku­{a­la To­ne­ta po­mi­ri­ti: »Ja­nez ven­dar dela kot vsi dru­gi. Za­kaj se vzne­mir­ja{, ~e rad bere?« »Po pra­vi­ci mi gre na `iv­ce. Kdo pa dr­`i to baj­to po­kon­ci? Ga­ram na po­lju kot ~r­na `i­vi­na. S svo­ji­mi `u­lji ne bom vzdr­`e­val tega gos­po­di­~a. Glej ga, kaj si pri­vo{­~i, mi pa ote­pa­mo samo po­len­to!« Ja­ne­za je prev­ze­la sil­na jeza. Be­se­de so kar vre­le iz nje­ga. Da bi na­sta­vil dru­go lice, da­le~ od tega! Tone je vzdig­nil roke.

Jo­`e je pre­stra­{en gle­dal. Mati se je vr­gla med­nju. Toda Ja­ne­zo­vih dva­ najst let se ni mo­glo ko­sa­ti s To­ne­to­vi­mi de­vet­naj­sti­mi, zato jih je sku­pil bolj ka­kor kdaj prej.

V po­ste­lji se je zjo­kal bolj iz jeze ka­kor od bo­le­~in. Malo dlje od nje­ga je jo­ka­la tudi nje­go­va mati, ki ti­sto no~ naj­br` ni za­ti­sni­la o~e­sa.

Zju­traj se je Mar­je­ta od­lo­~i­la. Ja­ne­za so ma­te­ri­ne be­se­de raz­`a­lo­sti­le ka­kor {e ni­ko­li: »Ja­nez, zdo­ma bo{ mo­ral. Tone te ne more ve~ gle­da­ti. Lah­ko se pri­pe­ti {e kaj hu­de­ga.« »Kam pa naj grem?« Ja­ne­zu je bilo na smrt hudo. Tudi Mar­je­ti. Na­{te­la mu je raz­ne kme­ti­je okrog Mo­rion­da in Mon­cuc­ca. »Poz­na­jo me, ta ali oni te bo vzel na delo. Vsaj za ne­kaj ~a­sa, pot­lej bomo vi­de­li.«

Najve~ja sre~a otroka je spoznanje, da je ljubljen.

6

S culo na rami v me­glo Mati mu je pri­pra­vi­la ne­kaj pe­ri­la, ga vtak­ni­la v culo, mu dala v roke dve nje­go­vi knji­gi in kos kru­ha. Bilo je fe­bruar­ja, sneg je {e le­`al nao­krog.

Mati ga je ob­je­la in gle­da­la za njim s pra­ga, ko je po­~a­si to­nil v me­gli.

Ja­nez je po­sku­sil pri kme­tih, ki mu jih je ome­ni­la mati, pa dela za tako mla­ de­ga niso ime­li. Dan se je `e na­gi­bal k ve­~e­ru. Zmanj­ka­lo mu je kru­ha in upa­nja, os­ta­li so mu le {e Mo­glie­vi.

'Pov­pra­{aj pri Loj­ze­tu', si je za­pom­nil, da mu je de­ja­la mati. Sta­rec je rav­ no za­pi­ral vra­ta na dvo­ri{­~u: »Kaj i{­~e{, fan­ti~?« »Delo.« »Prav. Kar de­laj.« Sta­rec je po­~a­si vle­kel te`­ka vra­ta, da bi jih za­prl. Z zad­nji­mi os­tan­ki po­ gu­ma je Ja­nez sti­snil iz sebe: »Pri­{el sem h gos­po­du Loj­ze­tu Mo­gliu.« Vsto­pil je. Dru­`i­na Mo­glie­vih je bila bli­zu vrat, pri­prav­lja­la je vr­bo­ve {i­be za po­ve­zo­va­nje trt. Loj­ze Mo­glia, kmet pri ose­mind­vaj­se­tih, je za­~u­de­no­ po­gle­dal fan­ta. »I{­~em gos­po­da Loj­ze­ta Mo­glio.« »To sem jaz.« »Mati me po­{i­lja. De­ja­la mi je, naj grem k vam za hlap­~i­~a.« »Kako to, da te po­{i­lja, ko si {e tako mlad? Kdo je tvo­ja mati?« »Mar­je­ta Bo­sko. Brat Tone me pre­ga­nja, zato mi je mati re­kla, naj si poi{­ ~em kako delo.« »Ubo­gi rev­~ek. Zima je, na delo spre­je­ma­mo {e­le na pom­lad. Po­tr­pi, zdaj pa se vrni do­mov.« Ja­nez je bil na smrt utru­jen in obu­pan. Bruh­nil je v jok: »Lepo vas pro­sim, vze­mi­te me. No­be­ne pla­~e na zah­te­vam, samo ne po­ {i­ljaj­te me do­mov!« V obu­pu se je use­del na tla: »Ni­ka­mor se ne ga­nem od tod! Na­re­di­te z me­noj, kar ho­~e­te, a pro~ ne grem.«

7

V joku je po­bi­ral {i­be in jih za­~el gu­li­ti. Gos­po­di­nja Do­ro­te­ja, cve­to­~a `en­ ska pri pe­tind­vaj­se­tih, se je raz­ne­`i­la ob po­gle­du na fan­ta: »Vze­mi ga, Loj­ze. Po­sku­si­mo vsaj za ne­kaj dni.« Tudi Rez­ki, pet­najst­let­ni de­kli­ci, se je za­smi­lil. Bila je mlaj­{a gos­po­dar­je­va se­stra, na skr­bi je ime­la kra­ve. Re­kla je bra­tu: »Do­volj sem `e ve­li­ka, da grem z vami na po­lje. Za hlev bo pa ta fan­tek kar prav pri­{el.« Tako je Ja­nez Bo­sko fe­bruar­ja 1827 po­stal pa­stir. Mo­glie­vi so bili trd­ni kmet­je.

Ob­de­lo­va­li so po­lje in go­ji­li vi­no­grad, ime­li so tudi vole in kra­ve. Mo­li­li so sku­paj.

Zve­~er se je vsa dru­`i­na zbra­la pri og­nji{­~u k mo­li­tvi ro`­ne­ga ven­ca. Ob ne­de­ ljah so {li vsi k 've­li­ki' ma­{i v Mon­cuc­co, ki jo je imel pro{t Fran­~i­{ek Cot­ti­no.

Delo, ki ga je Ja­nez oprav­ljal v hle­vu, ni bilo po­ni­`e­val­no in ne kaj po­seb­ne­ga.

Na pom­lad si po kme­ti­jah na­{el na de­se­ti­ne 'hlap­cev', ka­kor je bil Ja­nez.

Bili so otro­ci rev­nih dru­`in. Ob kon­cu zime so gos­po­dar­ji ho­di­li nao­ krog po va­seh na­bi­rat fan­te za delo ~ez leto: od mar­ca do ok­to­bra, osem me­se­cev tr­de­ga dela za hra­no, stre­ho in 15 lir za ob­le­ko.

Toda pa­stir Ja­nez Bo­sko ni bil ka­kor dru­gi pa­stir­ji. Bil je izred­ no mlad, {e dva­najst let mu ni bilo, v sebi pa je no­sil neke po­seb­ ne sa­nje ... Pra­ve sa­nje, z za­pr­ti­mi o~­mi. Sam jih je pri­po­ve­do­val.

Sa­nje s pe­~a­tom pri­hod­no­sti »Ko mi je bilo de­vet let, sem imel sa­nje, ki so se mi glo­bo­ko vti­sni­le v spo­ min za vse `iv­lje­nje. V sa­njah se mi je zde­lo, da sem bli­zu doma, na pre­cej ob­{ir­nem dvo­ri{­~u, na njem pa je bila mno­`i­ca fan­tov, ki so se igra­li. Ne­ka­ te­ri so se sme­ja­li. Ko sem za­sli­{al kle­tve, sem se ta­koj pog­nal med­nje in jih ho­tel pri­si­li­ti k mol­ku s kri­~a­njem in pest­mi.

Ti­sti hip se je pri­ka­zal ~a­stit­ljiv mo`, iz­bra­no ob­le­~en. Ob­li~­je se mu je tako sve­ti­lo, da mi je je­ma­lo vid. Po­kli­cal me je po ime­nu in mi de­jal: 'Te svo­je pri­ja­te­lje si bo{ mo­ral pri­do­bi­ti s krot­kost­jo in z lju­bez­ni­jo, ne s pre­ te­pa­njem. Ta­koj jim pri~­ni go­vo­ri­ti o gr­do­bi­ji gre­ha in o dra­go­ce­no­sti kre­po­sti.'

8

Ves zme­den in pre­stra­{en sem mu od­go­vo­ril, da sem re­ven in neuk. Prav te­daj so se fant­je ne­ha­li pre­te­pa­ti in raz­gra­ja­ti in so se zgr­ni­li okrog Nje­ga, ki jim je go­vo­ril. Sam ni­sem ve­del, kaj sem re­kel: 'Kdo ste vi, ki mi uka­zu­je­te tako ne­mo­go­~e re­~i?'

'Prav zato, ker se ti zdi­jo ne­mo­go­~e, jih bo{ mo­ral na­pra­vi­ti mo­go­~e s­ po­kor{­~i­no in z zna­njem.'

'Kako bom pri­{el do zna­nja?'

'Dal ti bom u~i­te­lji­co. Pod nje­nim vods­tvom bo{ po­stal mo­der.'

'Toda, kdo ste vi?'

'Sin sem ti­ste, ki te jo je tvo­ja mati nau­~i­la poz­drav­lja­ti tri­krat na dan.­ Po mo­jem ime­nu vpra­{aj tvo­jo ma­ter.'

Ti­sti hip sem po­leg nje­ga opa­zil ve­li­~ast­no `e­no, ob­le­~e­no v pla{~, ki se je ble{­~al ka­kor son­ce. Zaz­nal je, da sem zme­den, zato mi je po­mig­nil, naj se mu prib­li­`am, in me je pri­jaz­no pri­jel za roko: 'Po­glej,' je de­jal.

Po­gle­dal sem in vi­del, da so fant­je iz­gi­ni­li, na­me­sto njih pa so bili koz­li~­ki, psi, ma~­ke, med­ved­je in {e {te­vil­ne dru­ge `i­va­li.

'Vi­di{, tole je tvo­je de­lov­no po­dro~­je. Po­sta­ti bo{ mo­ral po­ni­`en, mo­~an in kre­pak. Kar bo{ vi­del, da se bo v tem hipu zgo­di­lo s temi `i­val­mi, bo{ mo­ral sto­ri­ti z mo­ji­mi si­no­vi.'

Obr­nil sem se in glej: na­me­sto po­div­ja­nih `i­va­li so se pri­ka­za­ li krot­ki ja­genj~­ki. Po­ska­ko­va­li so in te­ka­li oko­li me­ke­ta­je,­ ka­kor da bi ho­te­li poz­dra­vi­ti ve­li­~ast­ne­ga mo­`a in ~u­do­vi­to gos­po. [e ved­no v sa­njah sem te­daj za­jo­kal in pro­sil gos­po, naj mi vse ja­sno raz­lo­`i, ker ni­sem ve­del, kaj naj vse to po­me­ni.

Te­daj mi je po­lo­`i­la roko na gla­vo in re­kla: 'Ko bo pri­{el ~as, bo{ vse ra­zu­mel.'

Ko­maj je izre­kla te be­se­de, me je neki {um pre­bu­dil in pri­ka­zen je iz­gi­ni­la. Ves sem bil zme­den. Imel sem vtis, da me bo­li­jo roke od pre­te­pa­nja in da mi obraz `a­ri od klo­fut, ki so mi jih pri­so­li­li po­te­pi­ni.

9

Zju­traj sem sa­nje pri­po­ve­do­val naj­prej bra­to­ma, pa sta se mi sme­ja­la,­ po­tem ma­te­ri in ba­bi­ci. Vsak iz­med njih je po­dal svo­jo raz­la­go: 'Po­stal bo{ ov~­ji pa­stir,' je de­jal Jo­`e. 'Po­gla­var raz­boj­ni­kov bo{,' je zlob­no od­vr­nil Tone.

Moja mati je re­kla: 'Bog ve, ali ne bo{ po­stal du­hov­nik.' Ba­bi­ca pa je skle­ni­la ugi­ba­nje z iz­ja­vo: 'Sa­nje so praz­ne mar­nje.' Me­nil sem, da ima ba­bi­ca prav.

Vsee­no pa mi sa­nje niso ho­te­le iti iz spo­mi­na.« Vsa pri­hod­nja leta so bila mo~­no zaz­na­mo­va­na s temi sa­nja­mi. Mati Mar­ je­ta je spoz­na­la (pa tudi Ja­nez je kma­lu spoz­nal), da so sa­nje na­ka­zo­va­le neko pot.

180 stra­ni spo­mi­nov Pri 58-ih le­tih si sko­raj nih­~e ne za­pom­ni tega, kar se je zgo­di­lo pet let po­prej. Sko­raj vsi pa se spo­mi­nja­jo, ka­kor ~e bi bilo v~e­raj, svo­jih de­ve­tih, enaj­stih, pet­naj­stih let. [e ~u­ti{ na ko­le­nih hra­pa­vo skor­jo dre­ves, po ka­te­ rih si ple­zal. Zdi se ti, ka­kor bi bilo v~e­raj, da si po­bo­`al to­pli ko­`uh psa, ki se je po­dil za tabo.

Na pa­pe­`ev ukaz je don Bo­sko pri 58-ih le­tih za­pi­sal pri­po­ved svo­jih pr­vih de­set­le­tij. S svo­jim spo­mi­nom, tako po­dob­nim film­ski ka­me­ri, malo 'lo­gi~­ni', a zelo na­zor­ni, je na­pol­nil tri ve­li­ke zvez­ke (180 stra­ni). Z da­tu­mi je na­re­dil pre­cej zme­de, toda do­god­ki, spo­mi­ni, na­drob­no­sti so kar se da sve­`i in `i­vi.

Pri enaj­sti vr­sti je pri­pom­nil: »Pi­{em za svo­je dra­ge si­no­ve sa­le­zi­jan­ce, toda pre­po­ve­du­jem jim, da bi to ob­ja­vi­li pred mojo smrt­jo ali po njej.« Te be­se­de je pod­~r­tal.

Sa­le­zi­jan­ci so po 73 le­tih pre­kr­{i­li nje­go­vo na­ro­~i­lo, po­tem ko so kon­~a­li dol­go­let­no raz­prav­lja­nje o vpra­{a­nju, ali so ve­za­ni v ve­sti. Zato mo­re­mo da­ nes na pod­la­gi ti­stih zvez­kov Spo­mi­nov v na­drob­no­sti od­kri­va­ti do­`iv­lja­nje tega fan­ta - kme­ti­~a, Ja­ne­za Bo­ska.

10

M

2. poglavje

Majhna in velika tragedija

»Moji ma­te­ri je bilo ime Mar­je­ta Occ­hie­na iz Ca­pri­glia, o~e­tu pa je bilo ime Franc. Moji star­{i so bili kmet­je. Z de­lom in var­~e­va­njem so si po­{te­no slu­`i­li kruh za `iv­lje­nje.« Ja­nez Bo­sko je za­gle­dal lu~ tega sve­ta 16. av­gu­sta 1815. Mati ga je ime­ no­va­la Ja­ne­zek.

Prvo, ~e­sar se je spo­mi­njal, je bila o~e­to­va smrt. Franc Bo­sko je ku­pil hi­ {i­co in ne­kaj za­plat zem­lje. Da bi mo­gel pre­skr­be­ti pet lju­di v hi­{i, je mo­ral ve~­krat pri­je­ti za delo tudi pri so­se­du, trd­nem kme­tu.

Ne­ke­ga maj­ske­ga ve­~e­ra se je vr­nil z dela ves pre­po­ten. Ne­pre­vid­no je sto­pil v mrz­lo gos­po­dar­je­vo klet. Ne­kaj ur po­tem ga je pri­~e­la stre­sa­ti mrz­ li­ca, naj­br` huda plju~­ni­ca; v {ti­rih dneh ga je po­lo­`i­la na mr­tva{­ki oder.

Bilo mu je 33 let. »Ni­sem {e imel dveh let,« pri­po­ve­du­je don Bo­sko, »ko mi je umrl o~e, tako da se ne spom­nim nje­go­ve­ga obra­za. V spo­mi­nu so mi os­ta­le samo ma­te­ri­ne be­se­de: 'Glej, Ja­ne­zek, ni­ma{ ve~ o~e­ta.' Vsi so `e od{­li iz sobe raj­ne­ga, jaz pa sem ho­tel na vsak na­~in os­ta­ti. 'Pri­di, Ja­ne­zek,' me je mati pri­jaz­no si­li­la. '^e ne gre ata, tudi jaz ne grem,' sem od­vr­nil. 'No, pri­di, moj mali, o~e­ta ni­ma{ ve~.' S temi be­se­da­mi me je do­bra mati vsa ob­jo­ ka­na vze­la v na­ro~­je in me od­ne­sla iz sobe. Za­jo­kal sem, ker sem vi­del jo­ka­ti mamo. Kaj more ra­zu­me­ti otrok pri teh le­tih? Toda be­se­de 'ni­ma{ ve~ o~e­ta', so se mi za zme­raj vti­sni­le v spo­min. To je prvi do­go­dek mo­je­ga `iv­lje­nja, ki se ga spo­mi­njam.« Za­kle­ta le­ti­na Dru­go, ~e­sar se je Ja­nez spo­mi­njal, je bila la­ko­ta, ki jih je do­le­te­la prav ti­sto leto.

Becc­hi so bili maj­hen za­se­lek de­se­tih hi{, med ka­te­ri­mi je bila tudi hi­{a don Bo­sko­ve dru­`i­ne; raz­tre­se­ne so bile po gri­~ev­ju sre­di va­lo­vi­te in {ir­ne

11

de­`e­le vi­no­gra­dov in goz­dov. Spa­da­le so k na­se­lju Mu­rial­do, pet ki­lo­me­trov od ob­~in­ske­ga se­de­`a Ca­stel­nuo­vo d'Asti.

Leta 1817 je hri­bov­je Mon­fer­ra­ta (Ca­stel­nuo­vo je v se­ver­nem pasu te de­`e­le) sku­paj s ce­lim Pie­mon­tom pri­za­de­lo hudo po­manj­ka­nje. Naj­prej spom­la­di po­ze­ba, po­tem dol­go­traj­na su­{a. Pri­de­lek je {el po zlu.

Po va­seh je vla­da­la la­ko­ta, tako huda, da so one­mo­gli be­ra­~i pa­da­li s tra­vo v us­tih v ob­cest­ne jar­ke.

Neka te­da­nja li­sti­na po­pi­su­je glav­no me­sto Pie­mon­ta, Tu­rin, kako so ga pre­plav­lja­le mno­`i­ce lju­di apo­ka­lip­ti~­nih raz­se`­no­sti: vr­ste iz­`e­tih lju­di v­ ca­pah so za­pu{­~a­le po­de­`e­lje. Iz do­lin in s hri­bov so se va­li­le pro­ti me­stu gru­~e lju­di, se uta­bo­ri­le pred cerk­va­mi in pa­la­~a­mi ter pro­si­le vbo­gaj­me.

Mar­je­ti se je zgr­ni­la v na­ro~­je dru­`i­na prav ti­sto za­kle­to leto. V hi­{i je ime­la ta{­~o, os­ta­re­lo ma­ter raj­ne­ga mo­`a Fran­ca, za­ra­di ohro­me­lo­sti pri­kle­nje­no na na­slo­nja~, de­vet­let­ne­ga To­ne­ta, Fran­co­ve­ga sina iz prej{­nje­ga za­ko­na, in svo­ja dva otro­ka, {ti­ri­let­ne­ga Jo­`e­ta in dve­let­ne­ga Ja­ne­za. Ta ne­pi­sme­na kme­ti­ca je ti­ste me­se­ce po­ka­za­la svo­jo naj­bolj­{o last­nost, trd­nost zna­~a­ja. »Moja mati je da­ja­la je­sti dru­`i­ni, do­kler je ime­la kaj,« pri­po­ve­du­je don Bo­sko. »Po­tem je dala svo­je­mu so­se­du Ber­nar­du Ca­val­lu ne­kaj de­nar­ja, da bi na­ku­pil `i­ve­`a. Pre­ho­dil je oko­li{­ke trge, toda za­ra­di ne­mo­go­~ih cen pri­ del­kov ni ni~ opra­vil. Pri­~a­ko­va­li smo ga ka­kor odre­{i­tev. Na ve­~er ~ez dva dni je pri­{el, pra­zen. Vr­nil je de­nar, nas pa je prev­ze­la gro­za. Cel dan smo bili te{­~i. Te­daj je mati mir­no de­ja­la: 'Ko je Franc umi­ral, mi je re­kel, naj zau­pam v Boga. Po­klek­ni­mo in mo­li­mo.'

Po krat­ki mo­li­tvi je vsta­la in re­kla: 'V skraj­ni sili upo­ra­bi­jo skraj­na sreds­ tva.' S po­mo~­jo Ber­nar­da Ca­val­la je v hle­vu za­kla­la te­li~­ka, en kos sku­ha­la in nas na­si­ti­la. Bili smo `e ~i­sto iz­~r­pa­ni. Za drag de­nar je na­sled­nje dni do­bi­la iz od­da­lje­nih kra­jev ne­kaj moke.« [e pred ne­kaj de­set­let­ji so na de­`e­li za­kla­li te­li~­ka le iz obu­pa. Te­li­~ek, ki je ra­sel v hle­vu, pro­dan o pra­vem ~a­su, je re­{e­val lju­di iz hude in ne­nad­ne sti­ske. Ta­koj­{en za­kol pa je po­me­nil iz­gu­bo za­lo­ge.

12

Do­god­ki, ki so spre­me­ni­li svet Don Bo­sko je poz­ne­je spoz­nal iz knjig, kaj se je do­ga­ja­lo pred nje­go­vim rojs­tvom v Evro­pi in v nje­go­vi do­mo­vi­ni. V rani mla­do­sti je do­`i­vel po­manj­ ka­nje in la­ko­to. Med­tem pa se je svet spre­me­nil. Raz­svet­ljen­ske ide­je so pod ge­slom 'svo­bo­da, ena­kost in brats­tvo' za­ne­ti­le v Fran­ci­ji re­vo­lu­ci­jo, ki je za svo­jo zma­go upo­ra­bi­la la~­no ljuds­tvo. V ime­nu tako vzvi­{e­nih ge­sel so pa­da­le gla­ve tla­~i­te­ljev, pa tudi ~i­sto ne­dol`­nih nun. V ime­nu Ra­zu­ma so os­vo­bo­di­te­lji ljuds­tva od­stra­nje­va­li kr{­~an­ske sim­bo­le, med nji­mi kri­`e, pre­ga­nja­li du­hov­ni­ke in jih tudi mo­ri­li. Gi­ljo­ti­na je bila ved­no na­bru­{e­na in ni poz­na­la pro­ste­ga ~a­sa. So­vra`­ni­ke re­vo­lu­ci­je je bilo tre­ba uni­~i­ti, naj­ve~­ji so­vra`­nik pa je bila Cer­kev.

V ta svet je pri­{el Ja­nez Bo­sko. ^u­til je nje­go­ve po­sle­di­ce, naj­prej kot od­da­lje­no ve­~er­no bli­ska­vi­co, z leti pa se ga je za­ve­dal ved­no bolj in ga spoz­na­val ved­no glob­lje. Uso­je­no mu je bilo, da se bo z njim spo­pri­je­mal vse `iv­lje­nje in po­tem {e na­prej s svo­ji­mi du­hov­ni­mi si­no­vi sa­le­zi­jan­ci in du­hov­ni­mi h~e­ra­mi sa­le­zi­jan­ka­mi.

P

3. poglavje

13

Pri doma~em ognji{~u

Ko je Mar­je­ti umrl mo`, je ime­la 29 let. Sko­raj prem­la­da je bila za bre­ me, ki naj bi ga no­si­la. A ni se dol­go pre­pu{­~a­la joku, kar ta­koj si je mo­ra­la na­de­ti de­lov­ni pred­pa­snik.

V hi­{i je bilo tre­ba de­la­ti vse: po­mi­va­ti kro`­ni­ke, ho­di­ti po vodo, po­sti­lja­ti, po­me­ta­ti, ku­ha­ti in pra­ti. Vse to je oprav­lja­la v 'pro­stem ~a­su', glav­no delo pa jo je ~a­ka­lo na po­lju in v hle­vu.

Ka­kor dru­ge krep­ke kme­ti­ce je tudi Mar­je­ta po­pri­je­la za vsa­ko delo: ko{­ njo, ora­nje, se­ja­nje, `e­tev, mla­~ev in sprav­lja­nje pri­del­kov. Zna­la je rav­na­ti s trto in z vi­nom.

Bila je de­lav­na kme­ti­ca, pred­vsem pa mati svo­jim otro­kom. Vzga­ja­la jih je bla­go in od­lo~­no. Sto let poz­ne­je bodo psi­ho­lo­gi za­pi­sa­li, da otrok po­tre­bu­je za do­bro pri­pra­vo na `iv­lje­nje zah­tev­ne o~e­to­ve lju­bez­ni in ve­dre ter ve­se­le­ ma­te­ri­ne lju­bez­ni. De­ja­li bodo tudi, da si kot si­ro­ta v ne­var­no­sti, da po­sta­ ne{ ~us­tve­no neu­rav­no­ve­{en: otro­ci, ki ima­jo samo ma­ter, po­sta­ne­jo za­ra­di nje­ne meh­ko­be raz­va­je­ni in brez hrb­te­ni­ce, otro­ci, ki ima­jo samo o~e­ta, pa po­sta­ne­jo te­snob­ni in brez ~u­stev.

Mati Mar­je­ta je na{­la v sebi ne­ka­ko na­gon­sko rav­no­te`­je, po ka­te­rem je zna­la rav­na­ti z mir­no od­lo~­nost­jo in s po­mir­ja­jo­~im ve­se­ljem. Don Bo­sko ji ve­li­ko dol­gu­je za svoj vzgoj­ni slog.

Ve­li­ka ose­ba »Bog te vidi,« so bile naj­bolj po­go­ste be­se­de mame Mar­je­te. Pu­sti­la je, da so se nje­ni otro­ci ra­zi­gra­li na trav­ni­kih. Ko so od­ha­ja­li k igri, jih je opo­zo­ri­la: »Ne po­za­bi­te, da vas vidi Bog.« Ka­dar jih je vi­de­la, da so v vr­tin­cu otro{­ke za­mer­lji­vo­sti ali da bi se radi pred njo iz­ma­za­li z la`­jo, jih je opom­ni­la: »Ne po­za­bi­te, da Bog ve tudi za va­{e mi­sli.« Kar jim je ho­te­la vti­sni­ti v srce, ni­ka­kor ni bil kak­{en Bog - po­li­caj. V le­pih in ja­snih no­~eh, ko so po po­let­ni dnev­ni vro­~i­ni u`i­va­li pred hi­{o bla­go­dej­ni

V vsakem mladem ~loveku, tudi najbolj zanemarjenem, je neka to~ka, ­ ki je ob~utljiva za dobro.

Prva vzgojiteljeva dol`nost je, da poi{~e ­ to »ob~utljivo struno srca« in na njej gradi.

14

hlad, jim je po­nav­lja­la: »Bog je us­tva­ril ta lepi svet in tja gori na nebo po­se­jal te ~u­do­vi­te mig­lja­jo­~e zvez­de.« Ko so se trav­ni­ki ob­le­kli v cvet­je, jih je mati spom­ni­la: »Kako lepe stva­ri je Gos­pod na­re­dil za nas!« Po `e­tvi, mla~­vi ali po tr­ga­tvi, ko so se utru­je­ni vra­~a­li do­mov, je mati pri­pom­ni­la: »Zah­va­li­mo se Bogu. Tako je bil do­ber z nami in nam je po­de­lil na{ vsak­da­nji kruh!« Ka­dar pa je ne­vih­ta in to­~a po­kon­~a­la pri­de­lek, je mati dala mi­sli­ti svo­jim otro­kom z be­se­da­mi: »Bog je dal, Bog je vzel. On `e ve za­kaj. ^e smo sla­bi, ve­di­mo, da se iz Boga ne sme­mo nor­~e­va­ti.« Tako se je Ja­nez ob svo­ji ma­te­ri, bra­tih in so­se­dih nau­~il od­kri­va­ti {e dru­go ose­bo, Boga. Ve­li­ko, ve­li­~ast­no in do­bro ose­bo, ne­vid­no, a po­vsod pri­~u­jo­~o.

Na nebu, na po­lju, v re­ve­`ih, v ve­sti je od­kri­val glas, ki mu je {e­pe­tal: »Na­ re­dil si prav, sto­ril si na­ro­be!« V to ose­bo, je vi­del Ja­nez, je ime­la nje­go­va mati neo­maj­no in ne­pre­klic­no zau­pa­nje. V Bogu je vi­del do­bre­ga o~e­ta, ki daje vsak­da­nji kruh, ki v~a­sih do­pu­sti ne­sre­~o (o~e­to­vo smrt, to­~o, su­{o), ki jo je te`­ko ra­zu­me­ti, toda On ve za­kaj, in to je do­volj.

Igre, kri in {e kaj Ja­ne­zek je imel ko­maj {ti­ri leta in `e mu je da­ja­la mati delo. Dala mu je obi­ra­ti lan. Lah­ko delo, ven­dar delo. Tako je pris­pe­val dru­`i­ni, ki je vsa `i­ve­la od dela.

Malo poz­ne­je se je pri­dru­`il bra­to­ma pri hi­{nih opra­vi­lih. Pri­na­{al je drva, pi­hal v `er­ja­vi­co pod pe­pe­lom, da se je ogenj pri­jel suh­lja­di, in s tem pri­hra­nil v`i­ga­ li­ce, ki so bile dra­ge. Ho­dil je po vodo, pri­prav­ljal ze­le­nja­vo, po­me­tal ku­hi­njo, vo­dil kra­ve na pa­{o, pa­zil na mle­ko, da ni pre­ki­pe­lo, na kruh, da se ni za­pe­kel ...

Po­tem pa, po teh ma­lih opra­vi­lih, ki jih je nad­zo­ro­va­la mama, ta­koj k igri.

Pro­sto­ra in fan­tov je bilo za igro na pre­tek. ^a­ka­li so ga `e. Med nji­mi so bili tudi krep­ki fan­ti­~i, ne­ka­te­ri ro­ba­vsa­sti v go­vor­je­nju in ve­de­nju. Pre­ga­nja­li so krte, is­ka­li gnez­da po drev­ju, se pre­da­ja­li ne­skon~­nim igram, po­seb­no {e­ ne­kak­{ne­mu pre­pro­ste­mu ba­se­ba­lu.

15

Neko po­pold­ne je Ja­ne­zek pri­jo­kal do­mov s kr­va­vim obra­zom. Nek­do je na­me­sto po `o­gi mah­nil s pa­li­co po nje­go­vem obra­zu. Mar­je­ta je za­skrb­ lje­no de­ja­la: »Ne­ke­ga dne bo{ pri­{el do­mov brez o~e­sa. Za­kaj se dru­`i{ s temi fan­ti?

Ne ve{, da ne­ka­te­ri niso ni~ pri­da?« »^e `e­li­te, ne bom ve~ ho­dil z nji­mi. Ve­ste, mati, ~e sem zra­ven, se vsee­no lep­{e ve­de­jo. Ne go­vo­ri­jo gr­dih be­sed.« Mar­je­ta je po­pu­sti­la.

Po­gum ra­ste hi­tre­je ka­kor otrok. Ja­ne­zek ima pet let, Jo­`ek se­dem. Mar­ je­ta ju je po­sla­la past trop pu­ra­nov. Med­tem ko si ti i{­~e­jo `u­`elk in ~r­vov, se brat­ca igra­ta. Ne­na­do­ma Jo­`ek pre­{te­je pu­ra­ne in za­kri­~i: »Ene­ga ni!«­ Za­skrb­lje­no ga i{­~e­ta. Ni~. Pu­ran ven­dar­le ni majh­na re~, ne more kar tako iz­gi­ni­ti. Za `i­vo mejo Ja­ne­zek od­kri­je ne­ke­ga mo­`a­kar­ja.

Ta­koj po­mi­sli: »Ta ga je ukra­del.« Po­kli­~e Jo`­ka in se od­lo~­no prib­li­`a mo­`a­ku: »Vr­ni­te pu­ra­na!« Tu­jec ju po­gle­da za­~u­de­no: »Pu­ra­na? Kdo ga je pa vi­del?« »Vi ste ga ukrad­li. Sem z njim. Za­~e­la bova kri­~a­ti, da ste tat, ljud­je vas bodo na`­ga­li.« »Samo po­{a­li­ti sem se ho­tel.« »Ni~ kaj po­{te­na {a­la,« mu od­vr­ne­ta fan­ta, med­tem ko tu­jec `e od­ha­ja.

Zve­~er sta ka­kor ved­no po­da­la ma­te­ri obra­~un dne­va. »Po­gum­na sta pa za­res! Toda bolj­{e je iz­gu­bi­ti pu­ra­na, ko da bi vaju mo­ `ak po­{te­no prem­la­til.« »Hm,« mr­mra Ja­ne­zek, »bo `e tako, mama. Am­pak pu­ran je le lep in ve­lik ...« [i­ba v kotu Mar­je­ta je bila zelo ne`­na, obe­nem pa od­lo~­na in mo~­na `e­na. Otro­ci so ve­de­li: ~e je mati re­kla ne, je bilo ne. Svo­je­ga skle­pa pa ni spre­me­ni­la, pa naj bi otro­ci {e tako tr­mo­gla­vi­li.

Mladi naj ne bodo samo ljubljeni, ampak naj tudi vedo, da so ljubljeni.

16

V ku­hinj­skem kotu je bila {i­ba. Tam je bila in tam je os­ta­la, mati je ni ni­ko­li upo­ra­bi­la.

Ne­ke­ga dne je Ja­nez za­gre­{il ne­kaj pre­cej hu­de­ga. V na­gli­ci, da bi se lah­ko {el ~im­prej igrat, je pu­stil zaj~­ni­co od­pr­to in zaj­ci so se raz­kro­pi­li po trav­ ni­ku. Ni jih bilo lah­ko spet po­lo­vi­ti. Ko sta se mati in Ja­nez utru­je­na vr­ni­la, mu je po­ka­za­la {i­bo v kotu: »Ja­nez, poj­di po {i­bo.« Otrok se je umak­nil k vra­tom: »Kaj bi z njo?« »Pri­ne­si jo, pa bo{ vi­del.« Ma­te­rin glas je bil od­lo­~en.

Ja­nez je {i­bo vzel in jo od da­le~ po­dal ma­te­ri: »Mar jo ho­~e­te po­sku­si­ti na meni?« »Za­kaj pa ne, ko si mi táko za­go­del.« »Mama, ne bom ve~.« Mati se je na­smeh­ni­la in Ja­nez tudi.

Ne­ke­ga vro­~e­ga dne sta se Ja­nez in Jo­`e vr­ni­la iz vi­no­gra­da iz­su­{e­na od `e­je. Mar­je­ta sto­pi k vod­nja­ku, po­teg­ne iz nje­ga ko­ri­to vode in poda z za­je­ mal­ko piti naj­prej Jo­`e­tu.

Ja­ne­zu se je po­ve­sil nos. U`a­li­la ga je pred­nost, ki jo je mati naj­prej iz­ka­ za­la Jo­`e­tu. Ko je tudi nje­mu po­nu­di­la vodo, je Ja­nez po­ka­zal, da je ne mara.

Mar­je­ta ni re­kla ni~, ve­dro je od­ne­sla v ku­hi­njo in za­pr­la vra­ta.

V tre­nut­ku je bil Ja­nez za njo: »Mama ...« »Kaj je?« »Bi dali {e meni vode?« »Mi­sli­la sem, da nisi `e­jen.« »Mama, ne za­me­ri­te!« »Tako je prav,« in je po­nu­di­la Ja­ne­zu za­je­mal­ko.

Ja­nez je bil star osem let, ve­se­lo na­sme­jan, maj­cen, ~r­nih o~i, ko­dra­stih in go­stih las ka­kor ja­genj~­ko­va vol­na. V{e~ so mu bile pri­go­de in tve­ga­nje.

Ni se me­nil za po­tol­~e­na ko­le­na. Sple­zal je `e na kako dre­vo za pti~­ji­mi gnez­di. [kor­~e­vo gnez­do je bilo glo­bo­ko v dre­ve­sni raz­po­ki. Vtak­nil je roko do ko­mol­ca va­njo, po­tem pa je ni mo­gel ve~ iz­vle­~i. Vle­kel in vle­kel jo je iz nje, tako da mu je ote­kla. Jo­`e, ki ga je opa­zo­val spo­daj, je ste­kel po mamo.

Pri­sta­vi­la je le­stev, se povz­pe­la k nje­mu, a ni mo­gla po­ma­ga­ti. [la je po kme­

17

ta, da je pri­{el z dle­tom. Ja­nez je imel `e pot­ne sra­ge na ~e­lu, Jo­`e pa ga je spod­bu­jal: »Dr­`i se, `e pri­ha­ja­ta!« Kmet je ovil fan­tov la­ket z Mar­je­ti­nim pred­pa­sni­kom, po­tem pa za­~el dolb­sti z dle­tom. Po ne­kaj udar­cih je raz­po­ko po­ve­~al in Ja­nez je mo­gel po­teg­ni­ti roko ven.

Mar­je­ta ni ime­la po­gu­ma, da bi ga skre­ga­la. Vi­de­la je, da je poh­le­ven ka­kor ku­`ek. Re­kla mu je samo: »Pazi, da nam ne bo{ {e kak­{ne za­go­del!« Vrag na pod­stre{­ju Ne­ke­ga je­sen­ske­ga ve­~e­ra je bil Ja­nez z ma­ter­jo pri sta­rih star­{ih v Ca­ pri­gliu. [te­vil­na dru­`i­na je bila okrog mize pri ve­~er­ji. Olj­na sve­til­ka je le s te­`a­vo pre­ga­nja­la temo. Ne­na­do­ma: sum­ljiv ro­pot nad nji­ho­vi­mi gla­va­ mi. [e dva­krat, tri­krat je za­ro­po­ta­lo. Vsem je za­stal dih. Ne­kaj tre­nut­kov je bilo vse tiho, po­tem spet skriv­no­sten ro­pot, za­tem dolg pri­ta­jen {um, kot bi nek­do ne­kaj vle­kel. @en­ske so se po­kri­`a­le, otro­ci so se pri­vi­li k ma­te­ram.

Neka star­ka je pri­~e­la pri­po­ve­do­va­ti s sum­ni­~a­vim gla­som, kako je bilo `e dav­no po­prej sli­{a­ti za­teg­nje­no je­~a­nje in stra­hot­ne kri­ke. »Zgo­raj je bil sam vrag in zdaj spet raz­gra­ja,« je za­mr­mra­la in se po­kri­`a­la.

Ja­nez pa je zmo­til ti­{i­no in mir­no re­kel: »Naj­br` bo pod­la­si­ca, ne pa hu­do­bec.« Uti­{a­li so ga kot vsi­ljiv­ca. Spet se je za­sli­{al za­mol­kel ro­pot in, ka­kor da bi kdo ne­kaj vle­kel za se­boj, dolg, za­teg­njen, to­`e~ glas. Pod­stre{­je so upo­ rab­lja­li za ske­denj.

Ja­nez je sko­~il na stol in krik­nil: »Poj­di­mo po­gle­dat!« »Si nor! Mar­je­ta, us­ta­vi ga. S hu­dob­cem se ni {a­li­ti.« Toda po­bi~ je `e po­gra­bil sve­til­ko, jo pri`­gal in vzel {e pa­li­co.

Mati mu je de­ja­la: »Bi ne bilo bo­lje po­~a­ka­ti do ju­tra?« »Mama, men­da se ne bo­ji­te {e vi?« »O ne, pa poj­di­va sku­paj in po­glej­va.« Povz­pe­la sta se na pod­stre{­je. Tudi dru­gi so {li za nji­ma s pri`­ga­ni­mi sve­til­ka­mi. Neka `en­ska je pri­du­{e­no vzklik­ni­la:

18

»Glej­te, tam v kotu!« Vsi so po­gle­da­li. Obr­nje­na ko­{a­ra se je pre­mi­ka­la sem in tja. Ja­nez zgra­ bi ko­{a­ro in iz­pod nje se za­`e­ne pre­stra­{e­na ve­li­ka ko­ko{, uje­ta pod ko­{a­ro kdo­ve ko­li­ko ~a­sa `e.

Vsi se za­sme­je­jo na glas: hu­do­bec je bila ubo­ga ko­ko{, ki se ni mo­gla zne­ bi­ti ko­{a­re, saj se je po­vez­ni­la na­njo, ko je po­bi­ra­la ko­ru­zo.

Olj­na­ti ma­de` Vsak ~e­tr­tek gre Mar­je­ta na trg v Ca­stel­nuo­vo. S se­boj nosi dve culi s si­rom, pi{­~an­ci, ze­le­nja­vo, da bi vse to pro­da­la. Vra­~a se s ko­som plat­na, sve­~a­mi, so­ljo in da­ril­ci za si­no­ve. Ob son~­nem za­to­nu ji gre­do na­pro­ti, v diru navz­dol po ste­zi.

Ne­ke­ga ~e­trt­ka je med na­pe­to igro s 'klin­cem' ta od­sko­~il na stre­ho. »Na oma­ri v ku­hi­nji je {e eden,« pra­vi Ja­nez in gre ponj.

Oma­ra je bila zanj pre­vi­so­ka, zato je mo­ral pri­slo­ni­ti stol. Sto­pil je na pr­ ste, iz­teg­nil roko, ne­kaj po­ti­snil - in `ven­ket ~re­pinj. Ste­kle­ni­ca z ol­jem na oma­ri je pad­la na tla in se raz­bi­la, olje pa se je raz­li­lo po rde­~i ope­ki tla­ka.

Ker Ja­ne­za ni bilo od ni­ko­der, je tudi Jo­`e ste­kel do­mov. Za­gle­dal je, kaj se je zgo­di­lo in z roko na us­tih pre­pla­{e­no iz­da­vil: »Kaj neki bo mama zve­~er ...« Po­sku­si­la sta po­pra­vi­ti nez­go­do. Vze­la sta met­lo. ^re­pi­nje sta hi­tro pos­ pra­vi­la. Olj­ni ma­de` pa je {e ved­no os­tal na tleh in se {e ve­~al ka­kor strah.

Ja­nez je umolk­nil. ^ez ne­kaj ~a­sa je po­teg­nil no­`ek, sto­pil k `i­vi meji, odre­zal dol­go vit­ko {i­bo, {el v kot in jo ob­de­lo­val. Med­tem je vne­to pre­mi{­ ljal. Is­kal je be­se­de, ki jih bo re­kel mami. ^ez ~as je bila {i­ba lepo izrez­lja­na z risi in s krog­ci.

Ob son~­nem za­to­nu gre­sta ma­te­ri na­pro­ti. Jo­`e, ne­go­tov, malo zao­sta­ne, Ja­nez pa te­~e: »Do­ber ve­~er, mama, kako je?« »Do­bro. In ti, si bil pri­den?« »Oh, mama, po­glej­te ...« in ji po­mo­li lepo izrez­lja­no {i­bo. »Si ga spet kaj po­lo­mil?«

19

»To­krat res za­slu­`im, da me na­se­ka­te. Po ne­sre­~i sem raz­bil ste­kle­ni­co z ol­jem.« Vse ji je na­drob­no po­ve­dal in de­jal: »Pri­ne­sel sem vam {i­bo, ker jo res za­slu­`im. Vze­mi­te jo, mama.« Po­mo­lil ji je {i­bo in jo po­gle­dal iz­pod ~e­la s ti­sti­mi svo­ji­mi o~­mi, na­pol ske­sa­ni­mi na­pol zvi­ti­mi.

Mar­je­ta ga je ne­kaj tre­nut­kov gle­da­la, po­tem pa je pra­sni­la v smeh. Za­ sme­jal se je tudi Ja­nez. Mama ga je pri­je­la za roko in za­ko­ra­ka­la sta pro­ti domu: »Ja­nez, ve{, da po­sta­ja{ pra­vi lis­jak? @al mi je za olje, v{e~ mi je pa, da mi nisi tve­zil la­`i. Dru­gi~ bodi bolj paz­ljiv, ker olje je dra­go.« Te­daj se jima je prib­li­`al tudi Jo­`e, ko je vi­del, da se je po ne­po­treb­nem bal ne­vih­te. Jo­`e je imel de­set let, ra­sel je ves blag in mi­ren. Nima Ja­ne­zo­ve­ `i­vah­no­sti in vi­har­no­sti, po­tr­pe`­ljiv, vztra­jen je in iz­naj­dljiv. Sil­no rad ima mamo in brat­ca, boji pa se To­ne­ta.

Tone je se­dem let sta­rej­{i od Ja­ne­za. Po­sta­ja vase za­prt, v~a­sih iz­bruh­ne si­lo­vi­to in gro­bo. Ve~­krat div­je pre­te­pa brat­ca. Mar­je­ta mora pri­hi­te­ti, da mu ju iz­tr­ga iz rok. Naj­br` je samo preob­~ut­ljiv fant, ki ga je smrt ma­te­re in o~e­ta, dru­ge­ga za dru­gim, hudo pri­za­de­la.

20

P

4. poglavje

Pomladni dnevi

Bo­sko­va dru­`i­na je `i­ve­la v ubo{­tvu. Med ma­lo­{te­vil­ni­mi hi­{a­mi v Becc­ hi­jih je bila Bo­sko­va naj­rev­nej­{a. Hi­{a je bila niz­ka, eno­nad­strop­na, ra­bi­la je za sta­no­va­nje, se­nik in hlev.

V ku­hi­nji so bile vre­~e ko­ru­ze, on­stran tan­ke ste­ne sta pre`­ve­ko­va­li dve kra­vi.

Nad­strop­je z niz­kim stro­pom je da­ja­lo pro­stor za majh­ni in tem­ni so­bi­ci, spal­ni­ci.

Re­sni~­no ubo{­tvo, ven­dar ne skraj­na rev{­~i­na. Vsi so de­la­li. Kme~­ko delo ni pri­do­bit­no, ven­dar pre­`iv­lja. Ste­ne so bile gole, po­be­lje­ne z ap­nom. Vre~­ ko­ru­ze ni bilo ve­li­ko, praz­ni­li so jih po­~a­si, do­volj je bilo, ko so bile praz­ne.

Kra­vi sta mo­ra­li tudi vle­~i voz in plug, zato sta da­ja­li malo mle­ka z malo tol{­~e, a vsee­no do­volj.

Bo­sko­vi otro­ci zato niso bili oto`­ni, pa tudi ne na­sil­ni. Tudi v ubo{­tvu je mo­go­~e biti sre­~en, s po­trp­lje­njem. Ko je bil Ja­nez star osem, de­vet let, je `e pri­je­mal za delo v dru­`i­ni in z njo de­lil trdo `iv­lje­nje.

De­la­li so od zore do mra­ka, po­le­ti pa son­ce vsta­ja zgo­daj in za­ha­ja poz­no. »^lo­vek, ki spi, ne ulo­vi rib,« je de­ja­la Mar­je­ta otro­kom, ko jih je bu­di­la ob zori.

Mor­da se je Ja­ne­zek {e ves kr­me`­ljav spra­{e­val, kje neki so ti­ste sa­la­men­ ske ribe. Zaj­trk je pre­pro­sta in ~i­sta hra­na: kos su­he­ga kru­ha in sve­`a voda.

Ja­nez se je nau­~il oko­pa­va­ti, ko­si­ti, vih­te­ti mo­ti­ko, mol­sti kra­ve. Pra­vi kmet.

Po­tu­je pe{. Ko­le­selj vozi da­le~ spo­daj po ce­sti v Ca­stel­nuo­vo in ve­li­ko sta­ne.

Zve­~er hodi spat na slam­nja­~o ali ko­ruz­ni­co.

21

Noge re­ve­`a ^e je v ka­te­ri iz­med bli`­njih hi{ kdo hudo zbo­lel, so pri{­li po Mar­je­to. Ve­ de­li so, da se ne bo bra­ni­la po­ma­ga­ti. Zbu­di­la je ka­te­re­ga iz­med si­nov, da bi jo spre­mil.

De­ja­la je: »Poj­di­va. Tre­ba je sto­ri­ti do­bro delo.« 'Sto­ri­ti do­bro delo.' S to pre­pro­sto be­se­do so v ti­stih ~a­sih mi­sli­li na ve­li­ko 'vred­not', ki jih da­nes ime­nu­je­mo ve­li­ko­du­{nost, slu­`e­nje, us­lu­ga, skrb za dru­ge, lju­be­zen do bli`­nje­ga. »Po­zi­mi,« se spo­mi­nja don Bo­sko, »je po­go­sto po­tr­kal na vra­ta neki be­ra~.

Okrog je bil sneg, pro­sil je, da bi smel pres­pa­ti na se­ni­ku.« Pre­den ga je Mar­je­ta pu­sti­la gor, mu je dala la­tvi­co to­ple juhe. Po­tem mu je po­ gle­da­la noge. Na­vad­no so bile zde­la­ne. Obrab­lje­ne co­kle so pre­pu{­~a­le vodo in sneg.

Dru­gih mu ni mo­gla dati, noge mu je po­vi­la v cu­nje in jih po­ve­za­la, ka­kor je mo­gla.

V Becc­hi­jih je `i­vel neki ^e­ko. Ne­ko~ je bil bo­gat, pa je vse za­pra­vil. Otro­ci so se nor­~e­va­li iz nje­ga. Men­da so ga kli­ca­li za '~ri~­ka'. Ma­te­re so ga na­mre~ ka­za­le otro­kom in pri­po­ve­do­va­le ba­sen o mrav­lji in ~ri~­ku: »Med­tem ko smo mi de­la­li ka­kor mrav­lje, je on pel in ve­se­lja­~il. Bil je ve­sel ka­kor ~ri­~ek. Zdaj pa vi­di{, kak­{en je. Ne po­za­bi!« Sta­rec se je sra­mo­val pros­ja­~i­ti, po­go­sto je zato tr­pel za la­ko­to. Ka­dar ga {e ni bilo od ni­ko­der, mu je Mar­je­ta po­sta­vi­la po­no­~i na okno pi­skr­~ek to­ple mi­ne­{tre. ^e­ko je pri­{el v temi po­njo.

Ja­nez tega ni po­za­bil. Bolj po­mem­bna je do­bro­ta ka­kor var­~e­va­nje. Na bli`­nji kme­ti­ji je bil hla­pec po ime­nu Se­con­do Mat­ta. Zju­traj mu je dal gos­ po­dar kos ~r­ne­ga kru­ha in po­vo­dec dveh krav. Pa­sti je mo­ral do pold­ne­va.

Ko se je spu{­~al v do­li­no, je sre­~al Ja­ne­za, ki je tudi vo­dil kra­vi na pa­{o. V ro­kah je imel kos be­le­ga kru­ha. Tak kruh je bil ti­ste ~a­se red­kost.

Ja­nez mu re­~e: »Na­re­di mi us­lu­go.« »Rad.« »Za­me­njaj­va kruh. Tvoj je go­to­vo bolj­{i od mo­je­ga.« Se­con­do Mat­ta je ver­jel in tri pom­la­di po vr­sti – on sam je to po­ve­dal – sta si z Ja­ne­zom me­nja­va­la kruh, ka­dar­ko­li sta se sre­~a­la. Ko je odra­sel in po­ mi­slil na to, je spoz­nal, kako do­ber je bil Ja­nez Bo­sko.

Vzgoja je stvar srca ­ in samo Bog je njegov gospodar. ­ In mi ne bomo uspeli, ­ ~e nas Gospod ne bo pou~il in nam dal v roke klju~e.

22

Ro­kov­nja­~i v ho­sti Bli­zu hi­{e je bila ho­sta. Z no~­jo so ve~­krat tr­ka­le na Mar­je­ti­na okna sku­pi­ni­ce ro­kov­nja­~ev, ki so jih pre­ga­nja­li oro`­ni­ki. Pri­ha­ja­li so pros­ja­~it za sko­de­li­co mi­ne­{tre in pre­no­~e­vat na sla­mo.

Mar­je­te ni bilo strah teh obi­skov, bila jih je `e na­va­je­na. V Na­po­leo­no­vih ~a­sih so fant­je be­`a­li pred na­bo­rom, ta­kih je bilo ve­li­ko. @i­ve­li so po goz­do­ vih ali po hri­bih, v gru­~ah. Pre­da­ja­li so se ro­pa­nju, da bi se pre­`iv­lja­li, ali pa so pod la`­ni­mi ime­ni slu­`i­li na odro~­nih kme­ti­jah. (Med vo­ja{­ki­mi skri­va­~i v Fran­ci­ji za ~a­sa Na­po­leo­na je bil tudi Ja­nez Vian­ney, ki je {el za hlap­ca z ime­nom Vin­cent: po­stal je sve­ti ar{­ki `up­nik.)

Bati se je bilo pred­vsem oro`­ni­kov, ki jih je prav te­daj us­ta­no­vil Vik­tor Ema­nuel I., in so ne­na­do­ma pri­ha­ja­li za ro­kov­nja­~i. Pri Bo­sko­vih je bilo v ve­lja­vi ne­ka­ko tiho pre­mir­je. Stra­`e, utru­je­ne za­ra­di hoje po str­mi­ni, so pro­si­le Mar­je­to za ko­za­rec vode ali mor­da celo za po­`i­rek vina. Ko so jih ro­par­ji na se­ni­ku za­sli­{a­li, so jo mir­no po­bri­sa­li. »^e­prav so oro`­ni­ki ve~­ krat ve­de­li, kdo se ta­krat skri­va v hi­{i, so se hli­ni­li, da ne vedo za­nje, in jih niso ni­ko­li po­sku­{a­li uje­ti.« Ja­nez je vse to vi­del in sku­{al do­je­ti. Mama mu je po­ve­da­la, da so bili ti 'naj­prej' vo­ja­ki 'de­mo­krat­ske­ga re­`i­ma' in so pre­ga­nja­li lju­di, 'zve­ste kra­lju'.

Zdaj pa so za­sle­do­val­ci po­sta­li za­sle­do­van­ci. Kra­lje­vi oro`­ni­ki pre­ga­nja­jo­ de­mo­kra­te. Kma­lu se bodo raz­me­re spet spre­me­ni­le. 'Obe­{e­nja­ki' (ka­kor je mar­kiz Ca­vour ime­no­val de­mo­kra­te) bodo po­sta­li mi­ni­stri, na­~el­ni­ki po­ li­ci­je, gos­po­dar­ji jav­nih za­dev. Pre­ga­nja­ni bodo dru­gi.

Na­va­je­na ta­kih spre­memb fron­te je Mar­je­ta po­nu­di­la sko­de­lo juhe in kos kru­ha sle­her­ne­mu, ki je tr­kal na vra­ta, in ni spra­{e­va­la, na ka­te­ri stra­ni sto­ji. Mor­da so prav ti do­god­ki pre­pri­~a­li don Bo­ska, da so stran­ke in po­li­ti­ka ne­kaj re­la­tiv­ne­ga. Ved­no je me­nil, da je po­li­ti­ka v `iv­lje­nju sle­her­ne­ga ~lo­ve­ka ne­kaj spre­men­lji­ve­ga in je o njej mo­go­~e raz­prav­ lja­ti brez kon­ca in kra­ja. Prav za­ra­di tega je po­sta­vil svo­je `iv­lje­nje na vse dru­ga­~e trd­ne te­me­lje: du­{e je tre­ba re­{i­ti, rev­ne fan­te hra­ni­ti in vzga­ja­ti. To je ime­no­val 'po­li­ti­ko o~e­na­{a'.

23

Moja mati me je nau­~i­la mo­li­ti V Becc­hi­jih niso de­la­li do­brih del le iz ~lo­ve­ko­ljub­ja ali ~us­tve­no­sti, tem­ ve~ iz lju­bez­ni do Boga. Pri Bo­sko­vih je bil Gos­pod doma. Mar­je­ta je bila ne­pi­sme­na, zna­la pa je na pa­met dol­ge od­lom­ke Zgodb sve­te­ga pi­sma in iz evan­ge­li­jev. Pre­pri­~a­na je bila, da je tre­ba mo­li­ti, to je, go­vo­ri­ti z Bo­gom, da bi ime­la mo­~i za `iv­lje­nje in do­bra dela. »Ko sem bil maj­hen,« pi­{e don Bo­sko, »me je ona nau­~i­la mo­li­tev. Sku­paj z brat­ce­ma me je po­sta­vi­la na ko­le­na zju­traj in zve­~er in vsi smo sku­paj mo­li­li.« Du­hov­nik je bil da­le~. Mar­je­ta ni ~a­ka­la, da bi si vzel ~as in pri­{el u~it ve­rouk nje­ne otro­ke. Tu je ne­kaj vpra­{anj in od­go­vo­rov iz Pri­ro~­ni­ka kr{­~an­ ske­ga nau­ka, ki se ga je Mar­je­ta kot mla­da nau­~i­la in po­tem u~i­la Ja­ne­za, Jo­`e­ta in To­ne­ta: »V.: Kaj mora na­re­di­ti do­ber krist­jan zju­traj, ta­koj ko se zbu­di?

O.: Zna­me­nje sve­te­ga kri­`a.

V.: Kaj mora sto­ri­ti do­ber krist­jan, ko je vstal in se ob­le­kel?

O.: ^e more, naj po­klek­ne pred na­bo`­no po­do­bo, v srcu ob­no­vi de­ja­nje vere v Bo`­jo nav­zo~­nost in po­bo`­no moli: Mo­lim te, moj Bog ...

V.: Kaj je tre­ba sto­ri­ti pred za­~et­kom dela?

O.: Da­ro­va­ti Bogu te­`a­ve.« Ena iz­med pr­vih 'po­bo`­nih vaj', ki se jih je ude­le­`il Ja­ne­zek, je bila mo­li­tev ro`­ne­ga ven­ca. V ti­stih ~a­sih je bila to ve­~er­na mo­li­tev vseh krist­ja­nov. S tem, ko so becc­hi{­ki kmet­je pet­de­set­krat po­nav­lja­li zdra­va­ma­ri­jo, so se tudi po­ go­var­ja­li z Ma­ter­jo Bo`­jo, ki jim je bila bolj mati ka­kor kra­lji­ca. Za­nje ni bilo ne­smi­sel­no po­nav­lja­ti pet­de­set­krat iste be­se­de: ~ez dan so z mo­ti­ko sto­krat tol­kli po braz­dah in so ve­de­li, da bodo samo tako do­se­gli do­ber pri­de­lek. Ko so pre­bi­ra­li mol­ko­ve ja­go­de, so nji­ho­ve mi­sli uha­ja­li k otro­kom, na po­lja, k­ `iv­lje­nju, k smr­ti. Ja­nez je pri­{el mo­lit z Ma­ri­jo, ve­del je, da ga gle­da, da ga po­slu­{a.

V svo­jih Spo­mi­nih ome­nja don Bo­sko tudi svo­jo prvo spo­ved: »Na­njo me je pri­pra­vi­la mama in me pri­po­ro­~i­la spo­ved­ni­ku. Po­tem mi je po­ma­ga­la pri zah­va­li za mi­lost za­kra­men­ta spo­ve­di.«

24

Zim­ska {o­la Prvi raz­red ljud­ske {o­le je Ja­ne­zek obi­sko­val naj­br`, ko je bil star de­vet let, po­zi­mi 1824-25. Te­daj se je pouk za­~el 3. no­vem­bra, kon­~al pa 25. mar­ca.

To je bil za delo na po­lju 'mr­tvi let­ni ~as'. Prej in po­slej so bile tudi sla­bot­ne roke otrok po­treb­ne v hi­{i in na po­lju.

Ker je bila ob­~in­ska {o­la v Ca­stel­nuo­vo od­da­lje­na pet ki­lo­me­trov od Becc­ hi­jev, je bil prvi Ja­nez­kov u~i­telj kmet, ki je znal bra­ti. Po­tem je teta Mar­ja­na Occ­hie­na, Mar­je­ti­na se­stra, ki je gos­po­di­nji­la du­hov­ni­ku-u~i­te­lju v Ca­pri­gliu, pro­si­la tega du­hov­ni­ka, da bi spre­jel ne­~a­ka v svo­jo {o­lo.

Don Lac­qua je pri­vo­lil. Ja­nez je ver­jet­no os­tal pri teti tri me­se­ce. Ena­ko se je zgo­di­lo po­zi­mi 1825-26. Te­daj pa je se­dem­najst­let­ni Tone za­~el grdo gle­da­ti: »^e­mu ga {e po­{i­lja­ti v {o­lo? Ko zna{ bra­ti in se pod­pi­sa­ti, je ve~ ko do­volj. Vze­mi mo­ti­ko ka­kor jaz.« Mar­je­ta ga je sku­{a­la pre­go­vo­ri­ti: »Bolj ko mi­ne­va­jo leta, bolj je izo­braz­ba po­treb­na. Ne vi­di{, da celo ~ev­ljar­ji in kro­ja­~i ho­di­jo v {o­lo? Ime­ti koga pri hi­{i, ki zna ra­~u­na­ti, ne bo brez pri­da.« Ko­maj je znal Ja­nez bra­ti, so knji­ge po­sta­le nje­go­va strast. Gos­po­da Lac­qua je pro­sil za­nje in ve­li­ko po­let­nih po­pold­ne­vov je pre­bil v sen­ci pod dre­ve­ si ter po­`i­ral stra­ni. Na pa­{i je bil pri­prav­ljen po­pa­zi­ti tudi na kra­ve svo­jih pri­ja­te­ljev, da so ga le pu­sti­li pri miru.

Ja­nez pa ni po­stal kak pu­ste`. Ve­se­li­lo ga je bra­ti, rad pa se je tudi igral in ple­zal po drev­ju.

Ne­ke­ga po­pold­ne­va je sku­paj s pri­ja­te­lji opa­zil na veji ve­li­ke­ga hra­sta li{~­ko­vo gnez­do. Povz­pel se je po deb­lu in opa­zil v gnez­du mla­di~­ke, do­ra­ sle za klet­ko. Gnez­do je bilo na skraj­nem kon­cu dol­ge de­be­le veje, sko­raj vzpo­red­ne s tle­mi. Ja­nez je ne­ko­li­ko po­mi­slil, po­tem pa re­kel pri­ja­te­ljem: »Grem.« Po­~a­si, po­~a­si se je pla­zil po veji, ki se je pod nje­go­vo te­`o upo­gi­ ba­la. Po­~a­si se je pla­zil, ne­na­do­ma mu je spo­dr­sni­lo. Ujel se je z ro­ka­mi in ob­vi­sel v gro­mo­zan­ski vi­{i­ni. S sun­kom je z no­ga­mi ob­jel vejo, za­man pa si je pri­za­de­val, da bi se spet povz­pel na­njo. ^e­lo so mu ob­li­le pot­ne sra­ge.

Spo­daj so pri­ja­te­lji ska­ka­li in vpi­li, a niso ni~ na­re­di­li.

25

Ko roke niso ve~ zdr­`a­le, se je spu­stil v praz­no. Hud uda­rec ga je za ne­kaj mi­nut oma­mil, po­tem se je z ve­li­ko te­`a­vo use­del. »Si si kaj na­re­dil?« »Upaj­mo, da ne,« je s te­`a­vo za­{e­pe­tal. »Kaj pa pti~­ki?« »Tu so, `i­vi.« Se­gel je za sraj­co in jih po­teg­nil ven. »Ve­li­ko so me sta­li ...« Po­sku­sil je iti do­mov. Po vsem te­le­su se je tre­sel. Mo­ral se je use­sti. Ko je kon~­no pri­{el do­mov, je re­kel Jo­`e­tu: »Sla­bo mi je, a ni~ ne po­vej mami.« No~ v po­ste­lji mu je do­bro dela, po­sle­di­ce pad­ca pa je ~u­til {e dol­go.

Maj­hen maj­hen kos Ja­nez je imel strast­no rad pti­~e. Iz gnez­da je po­bral majh­ne­ga, maj­ce­ne­ga kosa in ga vzre­dil. V klet­ki iz vrb­ja je kos ra­sel, Ja­nez pa ga je u~il `vi`­ga­ti.

Pti~ se je nau­~il. Ka­dar je za­gle­dal Ja­ne­za, ga je poz­dra­vil z ubra­nim `vi`­ gom, ve­se­lo je po­ska­ko­val in ga gle­dal s svet­li­mi o~­ki. Zelo pri­ku­pen kos.

Ne­ke­ga dne pa kos ni ve~ za`­vi`­gal. Ma­~ek je vdrl v klet­ko in ga po­`rl.

Os­tal je samo {op okr­vav­lje­ne­ga per­ja. Ja­nez je za­jo­kal. Mati ga je sku­{a­la po­mi­ri­ti, re­ko~, da je ko­sov po gnez­dih {e na pre­tek. Ja­nez pa ni ne­hal hli­pa­ti.

Za dru­ge kose mu ni bilo mar. Za tega mu je bilo hudo, za nje­go­ve­ga ma­ le­ga pri­ja­telj~­ka, ki je bil umor­jen in ki ga ne bo ni­ko­li ve~ vi­del. Kar ne­kaj dni ga je mu­~i­la `a­lost, nih­~e ga ni mo­gel spra­vi­ti v do­bro vo­ljo.

Kon~­no je za­~el pre­mi{­lje­va­ti o ni­~e­vo­sti tega sve­ta in je na­re­dil sklep, ki je pre­se­gal nje­go­vo sta­rost: skle­nil je, da ne bo ni­ko­li ve~ na­ve­zo­val svo­je­ga srca na ze­melj­sko stvar. Isto je po­no­vil ne­kaj let poz­ne­je ob smr­ti svo­je­ga naj­bolj­{e­ga pri­ja­te­lja in {e ve­li­ko­krat.

Z ve­se­ljem ugo­tav­lja­mo, da se Ja­nez Bo­sko tega skle­pa ni zmo­gel dr­`a­ti.

Ka­kor mi je imel me­se­no srce, ki mora lju­bi­ti ve­li­ke in majh­ne stva­ri. S str­tim sr­cem je ob­jo­ko­val smrt don Ca­los­sa, Loj­ze­ta Co­mol­la, jo­kal je ob po­gle­du na fan­ta za re­{et­ka­mi v je­~i. O ti­stih, ki so grdo rav­na­li z nje­go­vi­mi fan­ti, je de­jal: »^e ne bi bil greh, bi jih za­da­vil s svo­ji­mi ro­ka­mi.« Nje­go­vi fant­je so

26

pri­~a­li o njem s sko­raj dol­go­~a­snim po­nav­lja­njem: »Rad me je imel.« Eden iz­med njih, Aloj­zij Orio­ne, je za­pi­sal: »Po `a­re­~em og­lju bi {el, da bi ga {e en­krat vi­del in mu re­kel hva­la.« As­ke­ti­ka ti­ste­ga ~a­sa je u~i­la, da je »na­ve­zo­va­ti srce na us­tvar­je­na bit­ja« sla­bo. Bolj­{e je ne tve­ga­ti, bolj­{e je lju­bi­ti malo. Bolj evan­gelj­ska as­ke­ti­ka II. va­ti­kan­ske­ga zbo­ra pa pra­vi, da iz stva­ri si­cer ne sme­mo de­la­ti ma­li­kov, a Bog nam je dal srce, da bi lju­bi­li brez stra­hu. Bog mo­dre­cev je brez­~u­ten, sve­to­pi­sem­ski Bog pa ne: lju­bi, se raz­je­zi, trpi in joka, pre­{i­nja ga ne­`en na­smeh in ra­dost.

Do­ma­~i kraj Z de­ve­ti­mi leti za­~e­nja otrok za­pu{­~a­ti to­plo gnez­do svo­je dru­`i­ne. Raz­ gle­du­je so okrog sebe. Tudi Ja­ne­zek je opa­zo­val in od­kri­val svoj kraj, lep, va­lo­vit, spo­ko­jen. Ra­sle so mur­ve, trta, ko­ru­za, lan. Pa­sle so se ~re­de krav in ovc. [ir­ni in go­sti goz­do­vi so bili ka­kor tem­ne ze­le­ne za­pla­te. Kmet­je, ki so po­~a­si oko­pa­va­li pod son­cem, so bili po­tr­pe`­lji­vi in `i­la­vi. Zve­sto­ba do svo­je zem­lje jih je za­ko­re­ni­ni­la va­njo ka­kor dre­ve­sa. Ni jih bilo sram pred du­hov­ni­kom in pred Bo­gom. Ko so za­pr­li vra­ta svo­je­ga doma, so se v dru­ `i­ni po­~u­ti­li ka­kor kra­lji.

Ja­nez Bo­sko je bil ve­lik Bo`­ji otrok, ven­dar tudi otrok te zem­lje. Po­klic mu je po­sla­lo Nebo, ob­li­ko­va­li pa so ga ozra~­je in zna­~aj lju­di, med ka­te­ri­mi je ra­sel. V nje­go­vem gla­su se je ved­no ~u­til na­re~­ni na­pev nje­go­vih hri­bov, v du­{i pa pe­~at nje­go­vih lju­di.

M

5. poglavje

27

Mali vrvohodec

Ja­nez­ko­vih de­vet let nosi pe­~at ve­li­kih sanj: tru­ma fan­tov, Gos­pod, ki ga opo­zar­ja: »Ne s pre­te­pa­njem, tem­ve~ s krot­kost­jo,« Gos­pa pa mu na­po­ve: »Ob svo­jem ~a­su bo{ vse ra­zu­mel.« Kljub pre­vid­nim ba­bi­~i­nim be­se­dam je ti­sta no~ pos­ve­ti­la v pri­hod­nost.­ Sa­nje pri de­ve­tih le­tih so do­lo­~i­le ves na­~in `iv­lje­nja in mi{­lje­nja Ja­ne­za­ Bo­ska. Do­lo­~i­le so tudi ma­te­ri­no rav­na­nje v pri­hod­njih me­se­cih in le­tih.

Tudi za­njo so bile ra­zo­det­je vi{­je vo­lje, ja­sno zna­me­nje du­hov­ni{­ke­ga po­ kli­ca nje­ne­ga sina. Samo tako si je mo­go­~e raz­lo­`i­ti ne­po­jenj­li­vost, s ka­te­ro je vo­di­la Ja­ne­za po poti, ki ga je pri­pe­lja­la k ol­tar­ju.

V sa­njah je Ja­nez vi­del mno­`i­co fan­tov in uka­za­no mu je bilo, naj jim po­ma­ga.

Za­kaj ne bi za­~el ta­koj? Fan­tov poz­na `e pre­cej: vrst­ni­ke pri igri, hlap­~i­~e, ki de­la­jo po raz­tre­se­nih kme­ti­jah. Ve­li­ko jih je do­brih fan­tov, pre­cej dru­gih pa je pro­sta{­kih in pre­kli­nje­val­cev. Po­zi­mi je ve­li­ko dru­`in pre­`iv­lja­lo ve­~e­re v­ ve­li­kem hle­vu, v ka­te­rem so za ogre­val­ne na­pra­ve bili voli in kra­ve. Med­tem ko so `en­ske pred­le, mo`­je pa ka­di­li pipo, je Ja­nez bral svo­jim pri­ja­te­ljem knji­ge, ki mu jih je po­so­jal don Lac­qua: Maj­ce­ni vo­ja­~ek, Po­vest o Jer­ne­ju, Kra­lji Fran­ci­je. Imel je izre­den us­peh. »Vsi so ho­te­li k meni v hlev,« pri­po­ve­du­je. »Mo­jim vrst­ni­kom so se pri­dru­`i­li ljud­je vseh sta­ro­sti in po­lo­`a­jev. Vsi so u`i­va­li, da so lah­ko pre­`i­ve­li ve­~er in ne­pre­mi~­no po­slu­{a­li ubo­ge­ga bral­ca, sto­je­~e­ga na klo­pi, da bi ga lah­ko vsi vi­de­li.« Us­pe­{ni­ca ti­stih ve­~e­rov so bili Kra­lji Fran­ci­je. V njih pri­po­ve­du­je ~u­do­vi­ te, ne­ko­li­ko splet­kar­ske do­go­div{­~i­ne Kar­la Ve­li­ke­ga in nje­go­vih pa­la­di­nov:­ Or­lan­da, Oli­vie­ra, iz­da­jal­ca Gana, {ko­fa Tur­pi­na, po­kol Dur­lin­da­no­ve­ga­ ~a­rob­ne­ga me­~a. Don Bo­sko je za­pi­sal: »Pred mo­ji­mi pri­po­ved­mi in po njih smo se po­kri­`a­li in zmo­li­li zdra­va­ma­ri­jo.« ^e ho~e{, ­ da bi tvoje besede kaj zalegle, mora{ v vseh okoli{~inah obvladovati svoj jaz.

28

Tro­ben­te na gri­~u V le­pem po­let­nem ~a­su se vse spre­me­ni, za po­ve­sti ni ve~ za­ni­ma­nja.

Ja­nez ve, da bi mo­ral na­pra­vi­ti ne­kaj »~u­do­vi­te­ga«, da bi zbu­dil svo­je pri­ ja­te­lje. Toda kaj?

Tro­ben­te po­tu­jo­~ih glu­ma­~ev so za­do­ne­le na bli`­njem gri­~u. Se­ma­nji dan je. Z ma­ter­jo gre tudi Ja­nez. Vsi so v vr­tin­cu ku­po­va­nja, pro­da­ja­nja, po­ga­ ja­nja in tudi va­ra­nja. Vse je ve­se­lo. Ljud­je so v gru­~i okrog ro­ko­hi­tr­cev in akro­ba­tov. Kmet­je z od­pr­ti­mi usti gle­da­jo ro­ko­hi­tr­ske ~a­rov­ni­je. To bi bilo ne­kaj za Ja­ne­za! Od­kri­ti ho­~e skriv­no­sti vr­vo­hod­cev in tri­ke ro­ko­hi­tr­cev.

Ve­li­ke pri­zo­re je mo­go­~e vi­de­ti samo na pro{­~e­njih: vr­vo­hod­ci ple­{e­jo po vrvi, ro­ko­hi­tr­ci se raz­ka­zu­je­jo z naj­bolj za­ni­mi­vi­mi spret­nost­mi: iz klo­ bu­kov jem­lje­jo go­lo­be ali zaj­ce, re­`e­jo na dvo­je lju­di in jih po­tem po­ka­`e­jo cele, za­~a­ra­jo ose­be, da iz­gi­ne­jo. Zelo so ob­~u­do­va­ni tudi »iz­di­ral­ci zob brez bo­le­~in«.

Vstop­ni­na ni vi­so­ka, samo ne­kaj dro­bi­`a. Toda kje ga do­bi­ti? Mar­je­ta mu na pro{­njo od­vr­ne: »Po­ma­gaj si sam, a ne pro­si me de­nar­ja.« Ja­nez si je po­ma­gal. Na­lo­vil je pti­~ev in jih pro­dal, na­ple­tel je ko­{a­re in klet­ke in se po­ga­jal s po­tu­jo­~i­mi kro{­njar­ji, na­bi­ral zdra­vil­na ze­li{­~a in jih no­sil k ze­li{­~ar­ju v Ca­stel­nuo­vo.

Tako je pri­{el v prvo vr­sto pred­sta­ve. Paz­lji­vo je opa­zo­val in dog­nal, da daje vr­vo­hod­cu rav­no­te`­je dol­ga pa­li­ca; opa­zil je, da so tri­ki od­vi­sni od spret­no­sti pr­stov.

Od­kril je tudi gro­be pre­va­re. Iz­dre­ti gnil zob je bila v ti­stih ~a­sih ve­li­ka muka. Prvi ane­ste­tik so po­sku­si­li v Ame­ri­ki ko­maj leta 1864. Na sem­nju leta 1825 je bil Ja­nez pri­~a »iz­di­ra­nju zob brez bo­le­~in« z upo­ra­bo ma­gi~­ne­ga pra­hu. Kmet, ki si je dal iz­di­ra­ti zob, je imel ko~­nik, ki ga je re­sni~­no mu­~il.

Ro­ko­hi­trc je vtak­nil pr­ste v prah in med tru{­~em tro­bent in bob­nov iz­drl zob s fran­co­ski­mi kle{­~a­mi, ki jih je spret­no spu­stil iz ro­ka­va. Kmet kri­~e sko­ ~i, toda tru{~ tro­bent in bob­nov ga pre­glu­{i, ro­ko­hi­trc ga krep­ko ob­ja­me in vpi­je: »Hva­la, hva­la! Po­skus je po­pol­no­ma us­pel!« Ja­nez je bil med red­ki­mi, ki so vi­de­li, kako je iz ro­ka­va spu­stil 'fran­co­za' in sme­je od­{el.

29

Doma je po­sku­sil prve igre. »Va­dil sem dne­ve in dne­ve, do­kler se ni­sem nau­~il ...« Da bi po­teg­nil iz klo­bu­ka go­lo­ba ali zaj­ca, so po­treb­ni me­se­ci vaje, vztra­ja­nja in pad­cev z vrvi. »Mor­da mi ne bo­ste ver­je­li,« pi­{e don Bo­sko, »toda ko sem bil star enajst let, sem `e znal ne­kaj ro­ko­hi­tr­skih tri­kov, smrt­ni skok, ho­dil sem po ro­kah, ho­dil in ple­sal po vrvi.« Pred­sta­va na trav­ni­ku Ne­ke­ga po­let­ne­ga ne­delj­ske­ga ve­~e­ra je Ja­nez naz­na­nil pri­ja­te­ljem svo­jo prvo pred­sta­vo. Na pre­pro­gi iz vre~, raz­pro­str­ti po trav­ni­ku, je pred­va­jal ~u­da rav­no­te`­ja s ko­zar­ci in lon~­ki na nosu. Ma­le­mu gle­dal­cu so se {i­ri­le o~i od za­~u­de­nja, ko mu je iz ust iz­vle­kel du­cat bar­va­stih kro­glic. Pri tem je upo­ rab­ljal ~u­de`­no pa­li­~i­co. Na kon­cu pa je sko­~il na vrv in ho­dil po njej med­ plo­ska­njem pri­ja­te­ljev.

Glas o tem je {el od hi­{e do hi­{e. Ob­~ins­tva je bilo ved­no ve~: majh­ni in ve­li­ki, de­kli­ce in fant­je, celo odra­sli so pri{­li. Isti so, ki so ga po­zi­mi po­slu­{a­li, ko jim je bral Kra­lje Fran­ci­je. Zdaj ga vi­di­jo, kako vle­~e iz nosu pre­pro­ste­ `a celo pr­gi{­~e ko­van­cev, kako spre­mi­nja vodo v vino, mno­`i jaj­ca, od­pre tor­bi­co neke gos­pe in iz nje zle­ti `iv go­lob. Vsi se sme­je­jo in mu plo­ska­jo.

Igro je pri­{el gle­dat tudi brat Tone, toda ni­ko­li se ni po­sta­vil v prvo vr­sto.

Skril se je za dre­vo, po­ku­kal izza nje­ga in se spet skril. Ve~­krat se je za­ni~­ lji­vo obreg­nil ob ma­le­ga ro­ko­hi­tr­ca: »Glej­te pa­ja­ca, le­nu­ha! Jaz se ubi­jam na po­lju, on pa se dela nor­ca iz lju­di!« Ja­ne­zu je bilo hudo. Ve~­krat je us­ta­vil pred­sta­vo in jo na­da­lje­val dve­sto me­trov vstran, kjer ga je Tone pu­stil pri miru. Fant je bil po­seb­ne vr­ste »glu­ ma~«. Pred zad­njo to~­ko je po­teg­nil iz `e­pa ro`­ni ve­nec, po­klek­nil je in vse po­va­bil k mo­li­tvi. V~a­sih je po­no­vil pri­di­go, ki jo je sli­{al zju­traj pri ma­{i.

To je bila 'vstop­ni­na', ki jo je zah­te­val od ob­~ins­tva, in so jo mo­ra­li 'pla­~a­ti' mali in ve­li­ki. V poz­nej­{em `iv­lje­nju je Ja­nez ve­li­ko­du­{no raz­da­jal svoj trud, toda kot do­ber Pie­mon­tez je ved­no zah­te­val pla­~i­lo: ne v de­nar­ju, tem­ve~ s pri­za­de­va­njem za Boga in za po­mo~ rev­nim fan­tom.

V pogovoru bodi tak, ­ da bodo vsi, ­ s katerimi govori{, ­ postali tvoji prijatelji.

30

Skle­nil je ble{­~e­~e. Med dve dre­ve­si je pri­ve­zal vrv, sto­pil na­njo in ho­dil z dol­go pa­li­co za rav­no­te`­je. Lju­dem je za­sta­jal dih, po­tem pa so mu hrup­ no za­plo­ska­li. »Po ne­kaj urah ta­kih za­bav,« pi­{e, »ko sem bil `e mo~­no utru­jen, je bilo raz­ve­dri­la ko­nec, vsak se je po krat­ki mo­li­tvi vr­nil do­mov.« Prvo ob­ha­ji­lo Ve­li­ka no~ je leta 1826 pri{­la na 26. ma­rec. Te­daj je bil Ja­nez pri pr­vem sve­tem ob­ha­ji­lu v `up­nij­ski cerk­vi v Ca­stel­nuo­vu. Ta­ko­le se ga spo­mi­nja: »Moja mati mi je bila bli­zu. Med po­stom me je pe­lja­la k spo­ve­di. 'Ja­nez moj,' mi je de­ja­la, 'Bog ti pri­prav­lja ve­lik dar; do­bro se pri­pra­vi. Vse­ga se spo­vej, ob­`a­luj in ob­lju­bi Bogu, da se bo{ v pri­hod­nje po­bolj­{al.' Vse sem ob­lju­bil. ^e pa sem to dr­`al, ve Bog. Ti­sto ju­tro me je mama spre­mi­la k ob­ha­jil­ni mizi, sku­paj z me­noj se je pri­pra­vi­la in opra­vi­la zah­va­lo. Ti­ste­ga dne mi ni pu­sti­la, da bi se pri­tak­nil ka­ke­ga dela, tem­ve~ naj bi samo bral in mo­lil. Ve~­krat mi je po­no­vi­la: 'Zate je bil to ve­lik dan. Bog je vzel v svo­jo last tvo­je srce. Zdaj mu ob­ lju­bi, da bo{ na­re­dil, kar bo{ mo­gel, da os­ta­ne{ do­ber do kon­ca `iv­lje­nja.

Od­slej hodi po­go­sto k ob­ha­ji­lu. Pri spo­ve­di ved­no vse po­vej. Ved­no ubo­gaj.

Rad hodi k ve­rou­ku in k pri­di­gam. Iz lju­bez­ni do Boga be­`i ka­kor pred kugo pred ti­sti­mi, ki grdo go­vo­ri­jo.'

Tru­dil sem se, da bi iz­pol­nil nas­ve­te svo­je ma­te­re: zdi se mi, da je bilo od ti­ste­ga dne ne­kaj bolj­{e v mo­jem `iv­lje­nju, po­seb­no gle­de po­kor{­~i­ne in­ po­dre­je­no­sti dru­gim, kar mi je bilo zelo zo­pr­no.« Naj­bolj ~r­na zima v `iv­lje­nju Po­tem je pri{­la zima, ki je bila naj­bolj ~r­na v nje­go­vem `iv­lje­nju. Umr­la je ba­bi­ca (o~e­to­va mati), An­ton pa, 18-le­ten, se je ved­no bolj od­tu­je­val dru­`i­ni.

31

Ved­no po­go­stej­{a je bila nje­go­va ~e­tr­tur­na na­sil­nost. Zad­nje dni ok­to­bra je Mar­je­ta ome­ni­la, da bi bilo prav, ~e bi bil Ja­nez {e eno leto v {o­li gos­po­da Lac­qua. Lah­ko bi `e za­~el z la­tin{­~i­no. Tone je ne­strp­no iz­bruh­nil: »Kak­{na la­tin{­~i­na! ^e­mu neki nam bo pri hi­{i la­tin{­~i­na?! De­la­ti je tre­ba, de­la­ti!« Zelo ver­jet­no je, da mu je Mar­je­ta ome­ni­la `e­ljo, da bi Ja­nez po­stal du­ hov­nik, Tone pa je imel to za neu­re­sni~­lji­vo uto­pi­jo. »Da po­sta­ne{ du­hov­nik,« je to­li­ko­krat sli­{al Ja­nez, »mo­ra{ ime­ti de­set ti­so~ lir.« Ne­mo­go­~a vso­ta za kme~­ko dru­`i­no v ti­stih ~a­sih. S pre­tve­zo, da je tre­ba po­ma­ga­ti teti Ma­ri­ja­ni in dedu, ki sta `i­ve­la v Ca­pri­gliu, je Ja­nez ve~­krat sto­pil h gos­po­du Lac­quu tudi po­zi­mi ti­ste­ga leta 1826-27. Tone si je od ne­ je­vo­lje gri­zel ust­ni­ce. Ne­ke­ga dne pa je iz­bruh­nil od­krit upor. Don Bo­sko sam nam pri­po­ve­du­je: »Tone je uka­zu­jo­~e re­kel naj­prej moji ma­te­ri in po­tem {e bra­tu Jo­`e­tu: 'Do­sti je tega! Ho­~em, da se neha s to slov­ni­co. Jaz sem zra­sel ve­lik in mo­ ~an, pa ni­sem ni­ko­li vi­del knjig!' Ti­sti hip me je prev­ze­la `a­lost in v jezi sem mu od­go­vo­ril, ka­kor ne bi smel: 'Tudi na{ osel ni ho­dil ni­ko­li v {o­lo, pa je ve~­ji od tebe.' Po teh be­se­dah je div­je vzki­pel. Ko­maj sem u{el to­~i udar­cev in klo­fut. Mati se je raz­`a­lo­sti­la, jaz pa sem se zjo­kal.« Ne­kaj dni je po­te­klo v ved­no ve~­ji na­pe­to­sti, pol­ni mr`­nje. Tone ni od­ne­hal, Ja­nez pa si ni do­vo­lil ho­di­ti po gla­vi in se mu je `i­vo upi­ral. Za­ra­di knji­ge, ki jo je Ja­nez po­lo­`il ob svoj kro`­nik, je na­stal pri­zor, ki smo ga opi­sa­li v pr­vem po­glav­ju. Ja­ne­zu ni us­pe­lo zbe­`a­ti in brat ga je po­{te­no na­kle­stil.

Dru­go ju­tro je Mar­je­ta re­kla Ja­ne­zu ti­ste `a­lost­ne be­se­de: »Bo­lje je, da gre{ od hi­{e.« Me­gle­ne­ga fe­bruar­ske­ga dne je Ja­nez pri­{el na Mo­glie­vo kme­ti­jo. Za­ra­di nje­go­ve­ga neu­to­la`­lji­ve­ga joka so ga spre­je­li za hlap­~i­~a.

32

T

6. poglavje

Tri leta na kmetih in eno leto v `upni{~u

Mi­ni­lo je ne­kaj dni. Loj­ze Mo­glia je de­jal Do­ro­te­ji: »Ni­smo po­gre­{i­li, ko smo spre­je­li tega fan­ta.« Ja­nez Bo­sko se je prid­no lo­til dela. Po­ka­zal se je pri­prav­lje­ne­ga in po­slu­ {ne­ga. Nje­go­vo opra­vi­lo je bilo skr­be­ti, da je bil hlev v redu. Naj­te`­je delo je bilo vsa­ko ju­tro pri­pra­vi­ti le­`i{­~e sve­`e sla­me za kra­ve, z vi­la­mi ski­da­ti gnoj in ga od­pe­lja­ti s sa­mo­kol­ni­co. Pot­lej s~o­ha­ti `i­vi­no, jo pe­lja­ti na­po­jit, se povz­pe­ti na se­nik in na­me­ta­ti v ja­sli sena za cel dan in {e po­mol­sti kra­ve.

Se­ve­da Ja­nez ni sam oprav­ljal vse­ga tega dela: po­ma­gal je hlap­cu, ki je pre­pu{­~al fan­tu zanj pri­mer­nej­{e delo.

Tudi pri ve­~er­ni mo­li­tvi je pro­sil gos­po­dar­ja za do­vo­lje­nje, da bi {el zju­traj zgo­daj v Mon­cuc­co. Vr­nil se je za zaj­trk, ob de­se­tih pa je sprem­ljal gos­po­dar­ ja Loj­ze­ta in vso dru­`i­no k 've­li­ki' ma­{i. Ker je tudi na­sled­nje so­bo­te pro­sil za to ~ud­no do­vo­lje­nje, je Do­ro­te­ja ho­te­la vi­de­ti, kam hodi fant. ^u­ti­la se je od­go­vor­no zanj pred nje­go­vo ma­ter­jo. Pred zoro je bila `e v Mon­cuc­cu in iz hi­{e svo­je pri­ja­te­lji­ce je vi­de­la Ja­ne­za, kako je pri­{el in vsto­pil v cer­kev. [la je za njim in vi­de­la, kako je po­klek­nil v spo­ved­ni­co, bil pri prvi ma­{i in pri­sto­pil k ob­ha­ji­lu.

Ti­ste ~a­se so pri­sto­pa­li k ob­ha­ji­lu zelo po­red­ko. Med 've­li­ko' ma­{o (ki so se je ude­le­`e­va­li vsi va{­~a­ni) ob­ha­ji­la niso de­li­li. Kdor je ho­tel iti k ob­ha­ji­lu, je mo­ral pri­ti k 'tihi' ma­{i, ki jo je `up­nik oprav­ljal zelo zgo­daj. Do­ro­te­ja je Ja­ne­za pos­pre­mi­la do­mov in mu de­ja­la: »Od­slej lah­ko gre{ k zgod­nji ma­{i ka­dar­ko­li ho­~e{. Ni~ ne vpra­{uj za do­vo­lje­nje.« @up­ni­ku Cot­ti­nu je Ja­nez pri spo­ve­di zau­pal `e­ljo, da bi po­stal du­hov­nik, in tudi svo­je te­`a­ve. Gos­ pod Cot­ti­no ga je spod­bu­jal k po­gost­ni spo­ve­di in k ob­ha­ji­lu vsak te­den, k mo­li­tvi ~ez dan in k zau­pa­nju v Gos­po­da. ^e bo nje­go­va vo­lja, bodo te­`a­ve pre{­le. Spod­bu­jal ga je tudi, naj ne pre­ne­ha z u~e­njem. ^e bo mo­gel ob delu, ga bo rad u~il kaj la­tin{­~i­ne. Dot­lej pa mu po­so­di kako knji­go.

33

Dve zrni in {tir­je kla­si Gos­po­dar­jev stric, sta­ri Jo­`e, se je ne­ke­ga dne vra­~al s po­lja ves pre­po­ten z mo­ti­ko na rami. Bil je pol­dan, z zvo­ni­ka v Mon­cuc­cu se je raz­le­gal zvon.

Sta­ri se je utru­jen use­del na seno in se od­di­ho­val. Malo pro~ je za­pa­zil tudi Ja­ne­za na senu, toda na ko­le­nih: mo­lil je an­ge­lo­vo ~e{­~e­nje, ka­kor ga je na­va­di­la mama Mar­je­ta, da ga je zmo­lil zju­traj, opold­ne in zve­~er.

Malo za smeh malo za res je Jo­`e za­go­dr­njal: »Glej ga no! Mi gos­po­dar­ji se ubi­ja­mo od ju­tra do ve­~e­ra in smo zbi­ti do kra­ja, hlap­~i~ pa se meni ni~ tebi lepo us­ta­vi in v sve­tem miru moli.« Ja­nez pa je tudi malo za {a­lo malo za res od­vr­nil: »Ka­dar je tre­ba po­pri­je­ti za delo, stric Jo­`e, ve­ste, da se ne umi­kam. Toda moja mati me je nau­~i­la, ~e mo­li{, bodo iz dveh zrn zra­sli {tir­je kla­si, ~e pa ne mo­li{, bo­sta iz {ti­rih zrn zra­sla samo dva kla­sa. Zato je prav, da tudi vi kaj mo­li­te.« »[men­ta!« je skle­nil sta­rec. »Zdaj ima­mo pri hi­{i tudi `up­ni­ka.« Z le­pim let­nim ~a­som je mo­ral hlap­~i~ pe­lja­ti kra­ve na pa­{o: pa­zi­ti je mo­ral, da ne bi za{­le na so­se­do­ve trav­ni­ke, da ne bi jed­le mo­kre tra­ve, da se ne bi bod­le.

Med­tem ko so kra­ve okrog nje­ga mu­li­le tra­vo, je Ja­nez na­{el ~a­sa tudi za svo­je knji­ge. Loj­ze Mo­glia se ni pri­to­`e­val, ven­dar je zma­jal z gla­vo: »^e­ mu to­li­ko be­re{?« »Ho­~em po­sta­ti du­hov­nik.« »In ne ve{, da mo­ra{ ime­ti de­vet do de­set ti­so~ lir, ~e ho­~e{ {tu­di­ra­ti?

Kje jih bo{ do­bil?« »^e Bog ho­~e, bo `e kdo po­skr­bel.« Na trav­ni­ke se pri­de v~a­sih igrat tudi prva Mo­glie­va h~er­ka Ana, ki ima osem let. Vidi Ja­ne­za, za­top­lje­ne­ga v bra­nje, ne meni se za nje­ne igre, zato jo vzne­je­vo­lji: »Ne­haj `e bra­ti, Ja­nez.« »Du­hov­nik bom, mo­ral bom pri­di­ga­ti in spo­ve­do­va­ti.« »Kak­{en du­hov­nik,« mu za­ro­bi de­kli­ca, »krav­ji pa­stir bo{.« Ja­nez jo je ne­ko~ za­vr­nil: »Ana, iz mene se zdaj nor­~u­je{, ne­ke­ga dne pa se bo{ pri meni spo­ve­do­va­la.«

34

(Ana se je po­ro­~i­la in dol­go `i­ve­la v Mo­rion­du. Ve­li­ko­krat je svo­jim si­no­ vom pri­po­ve­do­va­la ta do­go­dek. [ti­ri­krat ali pet­krat na leto je {la v Val­do­ko, da bi se spo­ve­da­la pri don Bo­sku. Spre­je­mal jo je z ve­se­ljem ka­kor se­stro.)

Po­zi­mi so Mo­glie­vi ka­te­ri­krat do­vo­li­li Ja­ne­zu, da je {el v {o­lo h gos­po­du Cot­ti­nu. Teh lek­cij je bilo malo in so bile tako ~a­sov­no da­le~ dru­ga od dru­ge, da so bile sko­raj brez ko­ri­sti.

Pri­ja­teljs­tvo z `up­ni­kom pa mu je omo­go­~i­lo pri­ja­teljs­tvo s fan­ti v­ Mon­cuc­cu. Pro­stor­na ve­`a v `up­ni{­~u, ki je bila ~ez te­den {o­la, se je bo ne­de­ljah spre­me­ni­la v maj­hen 'ora­to­rij' ali mla­din­ski dom. Ja­nez Bo­sko je pred­va­jal ro­ko­hi­tr­ske igre, bral je naj­bolj raz­bur­lji­ve do­god­ke iz Zgodb sve­te­ga pi­sma in na­va­jal svo­je male pri­ja­te­lje k mo­li­tvi.

Ka­dar je bilo vre­me pre­sla­bo in ni bilo mo­go­~e pri­ti do Mon­cuc­ca, so ne­ ka­te­ri fant­je z bli`­njih kme­tij pri­ha­ja­li k Mo­glie­vim. Ja­nez jih je od­pe­ljal na se­nik in jih za­ba­val, pa tudi u~il ve­rouk.

Na kme­ti­ji Mo­glie­vih je Ja­nez pre­bil sko­raj tri leta: od fe­bruar­ja 1827 do no­vem­bra 1829. Za u~e­nje iz­gub­lje­na leta. So bila iz­gub­lje­na tudi za po­ slans­tvo, h ka­te­re­mu ga je kli­cal Bog? Pe­ter Stel­la se spo­mi­nja do­god­ka, na prvi po­gled ne­po­mem­bne­ga: »Do­ ro­te­ja in zet Ja­nez sta ga ne­ke­ga dne na{­la kle­~e­~e­ga, s knji­go v roki, mi­ `e­~e­ga in z obra­zom pro­ti nebu, tako za­top­lje­ne­ga v pre­mi{­lje­va­nje, da sta ga mo­ra­la stre­sti.« Po­tem za­tr­ju­je: »Bila so to­rej leta, ki niso pre{­la za­man.

V Ja­ne­zu se je pri delu na po­lju glo­bo­ko za­ko­re­ni­nil ~ut za Boga. Bila so to leta po­glob­lje­ne­ga mi­lost­ne­ga pri­~a­ko­va­nja od Boga in lju­di.« Leta 1827 je Alek­san­der Man­zo­ni v Mi­la­nu ob­ja­vil prvo iz­da­jo Za­ro­~en­ cev. Leta 1828 je Joa­him Ros­si­ni v Pa­ri­zu po­sta­vil na oder svo­je glav­no delo, Vi­lje­ma Tel­la. V ti­stih treh le­tih je Ja­nez Bo­sko imel opra­vi­ti s kra­va­mi na neki iz­gub­lje­ni kme­ti­ji v Mon­fer­ra­tu. Toda pri­~el je go­vo­ri­ti z Bo­gom.

35

Stric Miha Ja­ne­zo­vo bi­va­nje na Mo­glie­vi kme­ti­ji je bilo za mamo Mar­je­to trn v srcu.

Dala si je du{­ka pri svo­jem bra­tu Mihu, ki se je {el ob kon­cu po­god­be (11. no­vem­bra) po­go­vo­rit z ne­~a­kom. Sre­~al se je z njim, ko je ta vo­dil kra­ve iz hle­va. »Kako kaj, Ja­nez, si rad tu­kaj ali ne?« »Ne. Do­bro rav­na­jo z me­noj, toda ho­~em se u~i­ti. Leta mi­ne­va­jo, star sem `e {ti­ri­najst let, pa sem ved­no na is­tem me­stu.« »Po­tem pa spra­vi `i­vi­no v hlev in se vrni v Becc­hi­je. Po­go­vo­ril se bom z gos­po­dar­jem, po­tem gre­va na trg v Ca­stel­nuo­vo. Zve­~er pri­dem k tebi do­ mov in bomo vse ure­di­li.« Ja­nez je spra­vil vse svo­je stva­ri v culo, poz­dra­vil gos­po­di­njo Do­ro­te­jo, gos­po­dar­ja [te­fa­na, stri­ca Jo­`e­ta, Te­re­zi­jo in Ano. Po­sta­li so si pri­ja­te­lji, pri­ja­te­lji za vse `iv­lje­nje.

Vzel je pot pod noge in se na­po­til v Becc­hi­je. Ko je pris­pel, ga je mama Mar­je­ta `e od da­le~ za­gle­da­la in mu po­hi­te­la na­pro­ti: »V hi­{i je Tone. Po­tr­pi, skrij se, do­kler ne pri­de stric Miha. ^e te Tone vidi, bo su­mil kak na­klep in bog­ve, kaj se bo zgo­di­lo.« Ja­nez se je umak­nil za `i­vo mejo in se use­del bli­zu jame. To­rej {e ni vse­ga ko­nec. [e se bo tre­ba bo­je­va­ti.

Stric je pri­{el, ko je bila `e no~, po­bral otr­ple­ga ne­~a­ka in ga od­pe­ljal v hi­{o. Bilo je na­pe­to, ven­dar brez iz­bru­hov. Tone je imel 21 let, pri­prav­ljal se je na `e­ni­tev. Ko mu je bilo za­go­tov­lje­no, da Ja­ne­zo­vo vzdr­`e­va­nje in u~e­nje ne bo {lo na nje­gov ra­~un, se ni ve~ upi­ral.

Miha je sto­pil v stik z `up­ni­ko­ma v Ca­stel­nuo­vu in But­ti­glie­ri, da bi kako na­me­stil pri nji­ju svo­je­ga ne­~a­ka {tu­den­ta, za­del pa je na ve­li­ke te­`a­ve. Re­ {i­tev je pri{­la ~i­sto ne­pri­~a­ko­va­no.

Glasbe mladih src ­ ne poslu{amo z u{esi ampak s srcem.

36

Na­gra­da za pri­di­go Sep­tem­bra leta 1829 je pri­{el za ka­pla­na v Mu­rial­do don Ja­nez Mel­hior Ca­los­so, du­hov­nik pri 70 le­tih, ki se je za­ra­di {ib­ke­ga zdrav­ja pred leti od­ po­ve­dal `up­ni­ji v Brui­nu. Bil je ~a­stit­ljiv du­hov­nik, ob­te­`en z leti in s pa­sto­ ral­no iz­ku{­njo.

No­vem­bra je bil v But­ti­glie­ri mi­si­jon. Tudi Ja­nez je {el in tudi don Ca­los­so.

Ko se je vra­~al, je za­pa­zil med ljud­mi {ti­ri­najst­let­ne­ga fan­ta, ki je pe­{a­~il ~i­sto sam. »Od kod si, sin moj?« »Iz Becc­hi­jev. Bil sem pri pri­di­gi mi­si­jo­nar­jev.« »Kdo ve, kaj si ra­zu­mel od vseh ti­stih la­tin­skih na­ved­kov,« je zma­jal s svo­jo sivo gla­vo in se na­smeh­nil. »Men­da bi ti tvo­ja mama na­re­di­la pri­mer­nej­{o pri­di­go.« »Res je, mama mi po­go­sto lepo po­pri­di­ga. Zdi se mi pa, da sem ra­zu­mel tudi mi­si­jo­nar­je.« »No, ~e mi ve{ po­ve­da­ti {ti­ri be­se­de od da­na{­nje pri­di­ge, ti dam {ti­ri ko­van­ce.« Ja­nez se je mir­no us­ta­vil in ka­pla­nu zre­ci­ti­ral celo pri­di­go, ka­kor da bi bral iz knji­ge. Don Ca­los­so ni po­ka­zal gi­nje­no­sti in je vpra­{al: »Kako ti je ime?« »Ja­nez Bo­sko. O~e mi je umrl, ko sem bil {e otrok.« »Kak­{ne {o­le si opra­vil?« »Nau­~il sem se bra­ti in pi­sa­ti pri gos­po­du Lac­qui v Ca­pri­gliu. [e bi se rad u~il, toda moj sta­rej­{i brat o tem no­~e sli­{a­ti, `up­ni­ka v Ca­stel­nuo­vu in v But­ti­glie­ri pa ni­ma­ta ~a­sa zame.« »Za­kaj bi rad {tu­di­ral?« »Rad bi po­stal du­hov­nik.« »Po­vej mami, naj pri­de k meni v Mu­rial­do. Mo­go­~e ti bom lah­ko po­ma­gal, ~e­prav sem star.« Mar­je­ti, ki je se­de­la pri mizi v `up­ni{­~u, je don Ca­los­so de­jal: »Va{ sin ima ~u­do­vit spo­min. Ta­koj naj se loti u~e­nja, naj ne iz­gub­lja ~a­sa. Star sem `e, kar bom zmo­gel, bom sto­ril.«

37

Zme­ni­la sta se, da se bo Ja­nez u~il pri ka­pla­nu; to ni bilo da­le~ od Becc­ hi­jev. Do­mov bi pri­ha­jal samo spat. Ob naj­ve~­jem kme~­kem delu pa bi po­ ma­gal do­ma­~im.

Ja­nez je na le­pem do­se­gel to, ~e­sar ni mo­gel to­li­ko ~a­sa: o~e­tov­sko zau­ pa­nje, ~ut od­go­vor­no­sti, upa­nje. »Ta­koj sem se izro­~il v roke gos­po­da Ca­los­sa,« je za­pi­sal. »Po­pol­no­ma sem se mu dal spoz­na­ti, zau­pal sem mu vsa­ko be­se­do, vsa­ko mi­sel. Te­daj sem spoz­nal, kaj po­me­ni ime­ti stal­ne­ga vod­ni­ka, zve­ste­ga du­hov­ne­ga pri­ja­te­lja, ki ga dot­lej ni­sem imel. Med dru­gim mi je pre­po­ve­dal spo­kor­no vajo, ki ni bila pri­mer­na moji sta­ro­sti. Spod­bu­jal me je k po­go­sti spo­ve­di in ob­ha­ji­lu in me nau­~il, kako naj vsak dan opra­vim krat­ko pre­mi{­lje­va­nje, bo­lje, ne­kaj du­hov­ne­ga bra­nja.« Z njim je umr­lo vsa­ko upa­nje Okrog sep­tem­bra 1830, da bi od­vr­nil vsa­ko To­ne­to­vo nas­pro­to­va­nje, je­ Ja­nez os­ta­jal pri don Ca­los­su tudi ~ez no~. Samo en­krat na te­den je pri­ha­jal do­mov, da je za­me­njal pe­ri­lo.

U~e­nje je na­pre­do­va­lo hi­tro in do­bro. Don Bo­sko se spo­mi­nja ti­stih dni z nav­du­{e­njem: »Nih­~e si ne more pred­stav­lja­ti mo­je­ga za­do­voljs­tva. Gos­po­da Ca­los­sa sem imel rad kot o~e­ta, v vseh re­~eh sem ga po­slu­{al. Ta Bo`­ji mo` me je imel tako rad, da mi je ve~­krat de­jal: 'Ne skr­bi za pri­hod­nost. Do­kler bom `i­vel, ti ne bo ni~ manj­ka­lo. ^e pa bom umrl, bom vsee­no po­skr­bel zate.'

Res sem bil sre­~en, ne­na­do­ma pa je ne­sre­~a po­ko­pa­la vse moje upa­nje.« Ne­ke­ga no­vem­br­ske­ga ju­tra 1830, med­tem ko si je Ja­nez doma pri­prav­ljal culo s pe­ri­lom, mu je nek­do pri­{el po­ve­da­ti, da se don Ca­los­so sla­bo po­~u­ti. »Ni­sem te­kel, le­tel sem,« se spo­mi­nja don Bo­sko. Za­de­la ga je kap. [e je spoz­nal Ja­ne­za, go­vo­ri­ti pa ni mo­gel ve~. Po­ka­zal mu je klju~ od skri­nji­ce in dal ve­de­ti, da ga ne sme izro­~i­ti ni­ko­mur. To je bilo vse. Fant se je hudo zjo­kal ob tru­plu svo­je­ga dru­ge­ga o~e­ta. »Z njim je umr­lo vsa­ko moje upa­nje.« ^lo­ve{­ko gle­da­no, eno upa­nje je os­ta­lo: klju~. V skri­nji­ci je bilo {est ti­so~

38

lir. Gos­pod Ca­los­so je dal z zna­me­nji ja­sno ve­de­ti, da so zanj, za nje­go­vo pri­ hod­nost. To so po­tr­di­li tudi ne­ka­te­ri nav­zo­~i pri umi­ra­jo­~em. Nek­do drug pa je tr­dil, da ti­sti zna­ki ne po­me­ni­jo ni~: samo opo­ro­ka daje ali jem­lje pra­vi­co.

Ne­~a­ki gos­po­da Ca­los­sa so bili po­{te­ni. Poi­zve­de­li so o za­de­vi, po­tem pa so re­kli Ja­ne­zu: »Zdi se, da je stric ho­tel dati ta de­nar tebi. Vze­mi vse, ko­ li­kor ho­~e{.« Ja­nez je ne­ko­li­ko po­mi­slil, po­tem pa de­jal: »Ni­~e­sar no­~em.« V svo­jih Spo­mi­nih don Bo­sko pov­ze­ma te do­god­ke z enim sa­mim stav­kom: »Pri{­li so de­di­~i don Ca­los­sa, njim sem izro­~il klju~ in vse dru­go.« Za­de­vo je od­pra­vil na krat­ko in za­vr­gel vsa­ko ra­~u­na­nje. Kot du­hov­nik si je za ge­slo vzel prav tako odre­zav sta­vek iz Sve­te­ga pi­sma: Da mihi ani­mas, coe­te­ra tol­le - Daj mi du­{e, dru­go vze­mi.

Zdaj je bil Ja­nez spet sam. Bilo mu je 15 let. Zna­{el se je brez u~i­te­lja, brez de­nar­ja, brez na­~r­tov za pri­hod­nost. »Neu­to­la`­lji­vo sem se jo­kal,« je za­pi­sal.

P

7. poglavje

39

Pot v Castelnuovo

Tre­ba je bilo na­da­lje­va­ti za­~e­to pot.

Da bi Mar­je­ta pre­pre­~i­la novo To­ne­to­vo nas­pro­to­va­nje, je do­lo­~i­la zanj del de­di{­~i­ne. Za to je bil do­ber raz­log, ki je pri­kril ne­pri­jet­no za­de­vo pred o~­mi dru­gih. Tone je bil na tem, da se po­ro­~i: 21. mar­ca 1831 naj bi po­pe­ljal pred ol­tar Ano Ros­so iz Ca­stel­nuo­va. Raz­de­li­li so si nji­ve in hi­{o v Becc­hi­jih: Tone je po­stal gos­po­dar po­lo­vi­ce, ki gle­da na vzhod (z le­se­ni­mi stop­ni­ca­mi, ki so vo­di­le v nad­strop­je), v dru­gi po­lo­vi­ci pa so {e na­prej sta­no­va­li Mar­je­ta, Jo­`e in Ja­nez.

De­cem­bra je Ja­nez za­~el vsak­da­njo pot v Ca­stel­nuo­vo, v jav­no {o­lo, ki je ime­la po­leg os­nov­nih pred­me­tov tudi pet­let­ni te­~aj la­tin{­~i­ne. Red­ki u~en­ci vsa­ke­ga raz­re­da so bili v enem pro­sto­ru in so ime­li ene­ga sa­me­ga u~i­te­lja, don Ema­nue­la Vi­ra­na.

Ko­si­lo v tor­bi Pri krep­kih Ja­ne­zo­vih pet­naj­stih le­tih se je spr­va zde­lo, da pet ki­lo­me­trov iz Becc­hi­jev v Ca­stel­nuo­vo ni no­be­na te­`a­va. Ker je bil pouk raz­de­ljen na dva dela, tri ure in pol do­pold­ne in tri ure po­pold­ne, je Ja­nez odri­nil zdo­ma s ko­som kru­ha, se za ko­si­lo vr­nil do­mov, po­tem na­zaj v {o­lo in zve­~er spet do­mov. Sku­paj sko­raj 20 ki­lo­me­trov na dan. Ne­kaj ne­mo­go­~e­ga, zla­sti ob pr­vem sne­gu, zato je `e po ne­kaj dneh ta na­~in hoje spre­me­nil.

Stric Miha je na­{el pri po­{te­nem ~lo­ve­ku, Ja­ne­zu Ro­ber­tu, ki je bil kro­ja~ in mu­zik, os­kr­bo za svo­je­ga ne­~a­ka. Pri njem bo lah­ko po­je­del ko­sil­ce, ki si ga bo pri­na­{al od doma v tor­bi. Pet ki­lo­me­trov zju­traj in pet zve­~er niso rav­no ma~­je sol­ze, zla­sti po­zi­mi. Ja­nez se ne boji na­po­ra. Ka­dar je pot za­ra­di de`­ja in bla­ta mla­ku­`a ali za­ra­di sne­ga in mra­za zmrz­nje­na, se Ja­nez ka­kor dru­gi kmet­je se­zu­je in vr­`e ~ev­lje ~ez ramo. De` in ve­ter, son­ce in prah ga sprem­lja­jo na nje­go­vi poti v {o­lo.

Ja­nuar­ski ve­~e­ri s sne`­ni­mi za­me­ti so bili le pre­ve~. Zato je Ja­nez pro­sil gos­po­dar­ja Ro­ber­ta, da bi smel pres­pa­ti pod stop­ni­ca­mi, ~e­tu­di brez ve­~er­je.

Vsak z veseljem dela ­ samo tisto, ­ za kar se ~uti sposobnega.

40

Mar­je­ta se je bala, da bi sin v ta­kem mra­zu zbo­lel, zato se je pri{­la po­ga­jat s kro­ja­~em. Za pa­met­no ceno (pla­~a­no z `i­tom in vi­nom) je gos­po­dar Ro­ bert spre­jel Ja­ne­za v ce­lod­nev­no os­kr­bo. Do­bil bo to­plo mi­ne­{tro opold­ne in zve­~er in le­`i{­~e pod stop­ni­ca­mi.

Sama ga je spre­mi­la v Ca­stel­nuo­vo in mu po­ma­ga­la ne­sti tor­bo s po­treb­ ni­mi re~­mi. Ro­ber­tu je {e na­ro­~i­la, »naj nanj po­pa­zi in ga, ~e bo tre­ba, tudi po­teg­ne za u{e­sa«, Ja­ne­zu pa je re­kla: »Pri­po­ro­~aj se Ma­te­ri Bo`­ji, da bo{ os­tal do­ber.« V {o­li se je zna­{el med otro­ki de­se­tih, enaj­stih let. Nje­go­va {ol­ska pri­ pra­va je bila kaj skrom­na. Za­ra­di pre­ve­li­ke­ga suk­nji­~a in ne­rod­nih ~ev­ljev je hi­tro po­stal tar­~a po­sme­ha in {al so­{ol­cev. Kli­ca­li so ga be­ki{­ki krav­ji pa­stir. Ja­nez, ki so ga fant­je v Mu­rial­du in Mon­cuc­cu obo­`e­va­li, je tr­pel. Ni klo­nil. [e bolj se je vr­gel v u~e­nje; po­ma­gal mu je u~i­telj, ki ga je imel rad.

Don Vi­ra­no je bil spo­so­ben in pri­ja­zen ~lo­vek. Ker je vi­del fan­to­vo do­bro vo­ljo, ga je po­se­bej u~il, in v krat­kem je Ja­nez zelo na­pre­do­val. Ker je na­pi­ sal res lepo na­lo­go o sve­to­pi­sem­skem Elea­zar­ju, jo je don Vi­ra­no v raz­re­du pre­bral na glas in de­jal: »Ti­sti, ki pi­{e take ob­no­ve, si lah­ko pri­vo{­~i ~ev­lje krav­je­ga pa­stir­ja. To, kar v `iv­lje­nju ve­lja, niso ~ev­lji, tem­ve~ gla­va.« Don Bo­sko pri­po­ve­du­je: »Ti­sto leto sem bil v ne­var­no­sti za­ra­di ne­ka­te­rih so­{ol­cev. Va­bi­li so me, da bi med pou­kom igral z nji­mi za de­nar. Ker sem de­jal, da ni­mam de­nar­ja, so re­kli: '^as je, da se zbu­di{. Nau­~i se `i­ve­ti. Suni pri gos­po­dar­ju in pri ma­te­ri.' Spo­mi­njam se, da sem od­vr­nil: 'Moja mati me ima zelo rada. Ne bi ji rad pov­zro­~al nev­{e~­no­sti.'« V Becc­hi­jih ra­ste­jo samo osli Apri­la je Ja­nez s svo­jim zna­njem v {o­li sko­raj do­se­gel `e dru­ge. Toda pri­ pe­ti­lo se je ne­kaj, kar je ime­lo gren­ke po­sle­di­ce. Don Vi­ra­no je bil ime­no­van za `up­ni­ka v Mon­do­ni­ju in je mo­ral pre­pu­sti­ti {o­lo Ni­ko­lu Mo­gliu.

Ta du­hov­nik je bil po­bo­`en in do­bro­de­len, imel pa je `e 75 let. Ni­ka­kor mu ni us­pe­lo ob­vla­da­ti pet raz­re­dov {o­le. Ne­ke­ga dne se je raz­hu­dil in za­vih­tel

41

pa­li­co nad u~en­ci. Iz sra­mu je po­tem preo­sta­li del ted­na pre­na­{al raz­gra­ja­nje.

Po­tem se je za­pi­~il v ve~­je fan­te kot od­go­vor­ne za ne­neh­ni ne­red. Po­seb­no ne­pri­jaz­nost je po­ka­zal do naj­ve~­je­ga med vse­mi, do »be­ki{­ke­ga krav­je­ga­ pa­stir­ja«, ~e­prav je Ja­nez zelo tr­pel za­ra­di splo­{ne­ga ne­mi­ra.

U~i­telj ni za­ne­ma­ril pri­lo`­no­sti, da bi ga po­ni­`al: »Kaj pa ti ra­zu­me{ o­ la­tin{­~i­ni? V Becc­hi­jih ra­ste­jo samo ve­li­ki osli. Od­li~­ni osli, ~e ho­~e­te, toda samo osli. Na­bi­raj gobe, sti­kaj za gnez­di, to je tvo­ja obrt, ne pa {tu­dij la­tin{­~i­ne.« So­{ol­ci, ki so Ja­ne­za za­ra­di spo­{to­va­nja, ki ga je imel do nje­ga don Vi­ra­no, pu{­~a­li pri miru, so se zno­va za­~e­li zna­{a­ti nad njim. Dne­vi so mu po­te­ka­li v brid­ko­sti.

Ne­ke­ga dne pa se je uprl.

Don Mo­glia je dal v raz­re­du la­tin­sko na­lo­go. Ja­nez bi mo­ral na­pra­vi­ti pre­vod sku­paj s pr­vim raz­re­dom, pa je pro­sil, da bi smel na­pra­vi­ti te`­je­ga s tret­jim raz­re­dom. U~i­telj je bil u`a­ljen: »Kaj pa si do­mi{­lja{, da si? Vrni se ta­koj k svo­ji na­lo­gi in se po­tru­di, da ne bo{ osel ka­kor ved­no.« Toda Ja­nez ni od­ne­hal in gos­pod Mo­glia je po­pu­stil: »Na­re­di, ka­kor ho­~e{.

Ven­dar ne mi­sli, da bom bral tvo­ja os­lovs­tva.« Fant je po­golt­nil gren­ko­bo in za­~el pre­va­ja­ti. Kar te`­ko je de­lal, ven­dar je ~u­til, da bo {lo. List je od­dal med pr­vi­mi. U~i­telj ga je vzel in ga po­lo­`il na stran. »Pro­sim, pre­be­ri­te in mi po­vej­te na­pa­ke, ki sem jih na­re­dil.« »Poj­di na svo­je me­sto in ne nad­le­guj me.« Ja­nez, oli­ka­no in vztraj­no, ni po­pu­stil: »Ne pro­sim vas ve­li­ke `r­tve, samo pre­be­ri­te.« Gos­pod Mo­glia je pre­bral na­lo­go. Pre­vod je bil do­ber, zelo do­ber, tako da je u~i­telj iz­gu­bil `iv­ce: »Re­kel sem ti, da s tabo ni ni~. Na­lo­go si pre­pi­sal od a do `.« »Od koga naj bi jo pre­pi­sal?« Nje­go­vi so­sed­je so {e griz­li pero, med­tem ko so is­ka­li {e zad­nje stav­ke. »To je ne­sram­nost!« je iz­bruh­nil du­hov­nik. »Po­be­ri se na svo­je me­sto in Na `li~ko medu ­ bodi hva­le­`en, da te ne vr­`em iz {o­le!« se ulovi ve~ muh ­ Skle­ro­za je bila po­gub­na tudi te­daj, pa tudi pred­sod­ki.

Zad­nji me­se­ci ti­ste­ga {ol­ske­ga leta so bili za Ja­ne­za pol­ni po­ni­`e­va­nja.­ kot na sod kisa.

42

V svo­jih Spo­mi­nih don Bo­sko ne ime­nu­je don Mo­glia. Spo­{to­val je sta­re lju­ di. Ome­nja le »ne­ko­ga, ki ni znal dr­`a­ti dis­ci­pli­ne in je za­ra­di tega za­pra­vil­ sko­raj vse, kar se je nau­~il v prej{­njih me­se­cih.« ^r­na suk­nja, ki »lo­~u­je od sve­ta« [e drug trn je Ja­ne­za mu­~il ti­ste me­se­ce. Poz­nal je dva si­jaj­na du­hov­ni­ka, don Ca­los­sa in don Vi­ra­na. Ni mu {lo v ra­~un, da so bili vsi dru­gi dru­ga~­ni: »Pri­me­ri­lo se mi je,« pi­{e, »da sem sre­~al na ce­sti `up­ni­ka, ki ga je sprem­ljal ka­plan. @e od da­le~ sem ju poz­dra­vil, ko sem se jima prib­li­`al, sem se za­ra­di nju­ne suk­nje pri­klo­nil. Toda dr­`a­la sta raz­da­ljo, samo vljud­no sta mi vr­ni­la poz­drav, ne da bi se us­ta­vi­la.« ^r­na suk­nja je da­ja­la vtis, da sta lo­~e­na od dru­gih. Ti­ste ~a­se so v se­me­ ni{­~ih u~i­li, da je tako ve­de­nje naj­pri­mer­nej­{e za 'cerk­ve­ne ose­be'. Za­dr­ `a­nost, re­snost, lo­~e­nost. »Bilo mi je zelo ne­pri­jet­no. Svo­jim pri­ja­te­ljem sem de­jal: '^e bom kdaj po­stal du­hov­nik, bom ~i­sto dru­ga­~en. Prib­li­`al se bom fan­tom, jih lepo na­go­var­jal in jim da­jal do­bre nas­ve­te.'« Ja­nez si ni mo­gel pred­stav­lja­ti, da bo ta nje­gov sklep v pri­hod­njih osem­ de­se­tih le­tih opra­vil tiho re­vo­lu­ci­jo med du­hov­ni­ki. V se­me­ni{­~ih so se za­ ve­da­li, da je imel ta fant prav, in so vzgo­ji­li nove ro­do­ve du­hov­ni­kov, ne ve~ za re­sno­bo, ki vzdr­`u­je raz­da­ljo, tem­ve~ za pri­jaz­no do­bro­to, ki jo od­prav­lja.

V Mu­rial­du je Ja­nez pre­bi­jal pro­sti ~as v ve­drem kle­pe­tu z don Ca­los­som.

Sta­ri du­hov­nik je pri­po­ve­do­val svo­je spo­mi­ne, fan­tu pa je bu­ri­la do­mi{­lji­ja nje­go­va pri­hod­nost. Po­tem je {el po­mest cer­kev, ure­dit ku­hi­njo in ra­do­ved­ no br­skat po mali knji`­ni­ci.

V Ca­stel­nuo­vu du­hov­ni­ki niso ho­te­li go­vo­ri­ti z njim. Kako naj pre­bi­je pro­sti ~as?

43

Ja­ne­zo­vi ko­nji~­ki Nje­gov prvi ko­nji­~ek je bila glas­ba. Gos­po­dar Ro­ber­to je bil pev­ski vod­ja v `up­ni­ji, doma pa je imel spi­net, neke vr­ste har­mo­nij. Ja­nez ga je ve~­krat sprem­ljal na kor; z nje­go­vo po­mo~­jo se je va­dil naj­prej na spi­ne­tu, po­tem na or­glah.

Toda Ro­ber­to je bil pred­vsem kra­jev­ni kro­ja~. Tako je bil Ja­ne­zov dru­gi ko­nji­~ek, da je se­del po­leg nje­ga in se u~il {i­va­ti gum­be, de­la­ti gube, {i­va­ti rob­ce, kro­ji­ti te­lov­ni­ke. To se mu je tudi po­sre­~i­lo, da mu je gos­po­dar pred­ lo­`il, naj pu­sti {o­lo in po­sta­ne nje­gov po­mo~­nik.

Apri­la ga je don Mo­glia vzel po­se­bej na piko; raz­gra­ja­nje v {o­li pa je Ja­ ne­za pre­pri­~a­lo, da iz­gub­lja ~as. Po do­go­vo­ru z ma­ter­jo je ho­dil po ne­kaj ur na dan h klju­~av­ni­~ar­ju Eva­zi­ju Sa­viu. Nau­~il se je upo­rab­lja­ti kla­di­vo in pilo ter de­la­ti v ko­va~­ni­ci.

Ja­nez Bo­sko prav go­to­vo ni slu­til, da mu bodo te obr­ti kdaj prav pri{­le, ko bo od­prl de­lav­ni­ce za svo­je rev­ne fan­te v tu­rin­skem pred­mest­ju. Te­daj mu je bila edi­na skrb, kako pri­hra­ni­ti ne­kaj de­nar­ja. Kma­lu jih je zelo po­tre­bo­ val. Sku­paj z mamo Mar­je­to je na­sled­nje leto skle­nil po­sku­si­ti tve­gan, toda od­lo­~i­len ko­rak: {o­la­nje v Chie­ri­ju.

44

M

8. poglavje

Moram se u~iti

Ja­nez je pri­pra­vil culo in se po­slo­vil od gos­po­dar­ja Ro­ber­ta. Ni se vr­nil v Becc­hi­je, {el je v Sus­sam­bri­no, v hi­{o, ki jo je do­bil v za­kup nje­gov brat Jo­`e sku­paj z Jo­`e­tom Fe­bra­rom. Tudi Mar­je­ta je za­pu­sti­la Becc­hi­je s si­nom Jo­`e­tom.

Ja­nez se je ti­ste po­let­ne me­se­ce po­glo­bil v u~e­nje. V Chie­ri­ju se ne bi ho­tel znaj­ti v zao­stan­ku. Bra­tu pa vsee­no ni ho­tel biti v pre­ve­li­ko bre­me.

Po­ma­gal mu je na po­lju, v pre­pro­sti ko­va~­ni­ci je po­prav­ljal orod­je, pa­sel je kra­ve. Pa­{a mu je omo­go­~i­la bra­nje in u~e­nje.

Roza Fe­bra­ro, Jo­`e­to­va h~i, se spo­mi­nja, da je bil Ja­nez tako za­top­ljen v knji­ge, da ni vi­del, kako so se mu kra­ve raz­be­`a­le na vse stra­ni. De­set­let­na de­kli­ca Roza pa je te­ka­la za nji­mi po ko­ruz­nih nji­vah in jih gna­la k Ja­ne­zu, da se gos­po­dar­ji ne bi mo­gli pri­to­`e­va­ti nad njim. »Tvo­je kra­ve so se lo­ti­le ko­ru­ze.« »Hva­la, Roza.« Dol­go ga je gle­da­la, po­tem pa: »^e­mu jih vo­di{ na pa­{o, po­tem pa ne pa­ zi{ na­nje?« »U~i­ti se mo­ram, Roza, zato ve~­krat po­za­bim na kra­ve.« »Ali bo{ res po­stal du­hov­nik?« »Ja.« »No, ~e ho­~e{, bom jaz pa­zi­la na kra­ve, ko `e mo­ram tudi na svo­je.« Ja­nez se ji je zah­va­lil in se zno­va po­glo­bil v knji­go.

Na vrh dro­ga po 20 lir Po­le­ti so ime­li v vasi Mon­ta­fia se­jem ob praz­no­va­nju far­ne­ga za­vet­ni­ka.

Ni bilo da­le~. Ja­nez je zve­del, da bo tam ple­zal­ni drog z na­gra­da­mi, med nji­mi mo{­nja z dvaj­se­ti­mi li­ra­mi. »Zelo prav bi mi pri{­le,« si je mi­slil. In je {el na se­jem. Drog je bil sil­no vi­sok, gla­dek in na­ma­zan z ol­jem in sa­lom. Fant­je iz vasi so str­me­li v `e­lez­ni obod na dro­gu, na ka­te­rem so se zi­ba­li za­vo­ji, sa­la­me, ste­kle­ni­ce vina in mo{­nja.­

45

Kdaj pa kdaj si je kdo iz­med mno­`i­ce plju­nil v roke in se ok­le­nil dro­ga. Pog­ na­li so se na vso mo~, sre­di dro­ga so bili `e brez sape in so zdr­sni­li na tla med `vi`­ga­njem in vpit­jem.

Ja­nez je po­lo­`aj do­bro pre­mi­slil, se hi­po­ma vzdig­nil in po­sta­vil pod drog.

Tudi on je plju­nil v roke in se ok­le­nil dro­ga. Ple­zal je po­~a­si in mir­no. Ka­te­ ri­krat se je use­del na pete, da bi za­jel sapo. Ljud­je so ne­po­tr­pe`­lji­vo vpi­li in ~a­ka­li, kdaj bo oma­gal. Toda Ja­ne­zu je bil ti­sti de­nar zelo po­tre­ben. V Mon­ cuc­cu je za 15 lir de­lal celo leto, zdaj pa jih je bilo ne­kaj me­trov nad njim dvaj­set. Pri­prav­ljen je bil pre­bi­ti na dro­gu, ~e bi bilo po­treb­no, tudi cel dan.

Po­~a­si je pri­ple­zal do tanj­{e­ga dela dro­ga. [e en­krat je za­jel sapo in na­pel roke. Samo {e ne­kaj za­ma­hov je manj­ka­lo do ci­lja. Ljud­je so zdaj gle­da­li pri­zor v ti­{i­ni. Ja­nez je iz­teg­nil roko, snel z obo­da mo{­njo z dvaj­se­ti­mi li­ ra­mi in jo vtak­nil med zobe. Snel je {e sa­la­mo in ro­bec ter se spu­stil na tla.

Od­por do pros­ja­~e­nja Dvaj­set lir, sne­tih z dro­ga, prav go­to­vo ni do­volj za pre­se­li­tev v Chie­ri. Tre­ ba bo ku­pi­ti ob­le­ko, ~ev­lje, knji­ge. Pred­vsem pa bo tre­ba vsak me­sec pla­~a­ti os­krb­ni­no. Sus­sam­brin­ska de­di{­~i­na ni zla­ti rud­nik.

Ok­to­bra je Ja­nez de­jal ma­te­ri: »^e vam je prav, vza­mem dve vre­~i in grem po na­bir­ko k dru­`i­nam v vasi.« Pros­ja­~i­ti je bilo za Ja­ne­zov po­nos ve­li­ka `r­tev. Don Bo­sko je po­stal naj­ ve~­ji be­ra~ de­vet­naj­ste­ga sto­let­ja, toda ved­no mu je bilo te`­ko pros­ja­~i­ti za mi­lo{­~i­no. Ti­ste­ga ok­to­bra je pr­vi~ pre­ma­gal od­por do pros­ja­~e­nja.

Mu­rial­do je bil sku­pek majh­nih za­sel­kov in raz­tre­se­nih hi{. Ja­nez je ob­{el hi­{o za hi­{o, po­tr­kal in re­kel: »Sin Mar­je­te Bo­sko sem. Grem v Chie­ri v {o­le za du­hov­ni­ka. ^e mo­re­te, po­ma­gaj­te mi.« Vsi so ga poz­na­li. Bili so pri nje­go­vih igrah, sli­{a­li so ga po­nav­lja­ti pri­di­ge, radi so ga ime­li. Toda pre­mo`­nih je bilo malo. Da­ja­li so mu jaj­ca, ko­ru­zo, kako la­tvi­co zr­nja. Neka po­gum­na `e­na v Becc­hi­jih je ti­ste dni {la v Ca­stel­ nuo­vo, na­rav­nost k `up­ni­ku Das­sa­nu. De­ja­la mu je, da je sra­mo­ta, da ne

46

po­ma­ga v u~e­nju tako do­bre­mu fan­tu in ga pu{­~a, da hodi pros­ja­~it od hi­{e do hi­{e. Don Das­sa­no za vse to ni ni~ ve­del. Mi­slil je, da bo Ja­nez v je­se­ni na­da­lje­val {o­lo v Ca­stel­nuo­vu. Ko je o za­de­vi na­tan~­no poi­zve­del, je zbral ne­kaj de­nar­ja in ga po­slal Mar­je­ti. Spo­ro­~il ji je, naj se pri­de po­go­vo­rit z Lu­ci­jo Mat­ta, vdo­vo, ki se na­me­ra­va pre­se­li­ti v Chie­ri, da bi sprem­lja­la svo­ je­ga sina, ki poj­de tja v {o­le.

Nas­vet je bil do­ber. Mar­je­ta je go­vo­ri­la s to `e­no in do­go­vo­ri­li sta se, da bo Ja­nez sta­no­val pri njej sku­paj z nje­nim si­nom. Za os­kr­bo bo tre­ba pla­~e­va­ti po enaind­vaj­set lir na me­sec. Mar­je­ta ne bi mo­gla vse­ga pla­~a­ti v de­nar­ju, zato se je ob­ve­za­la, da bo do­da­ja­la {e moko in vino, Ja­nez pa bo oprav­ljal hi­{na opra­vi­la: no­sil vodo, pri­prav­ljal drva za pe~ in ku­ril, obe­{al pe­ri­lo ...

Z

9. poglavje

47

Zelena leta v Chieriju

^e­tr­te­ga no­vem­bra 1831. Nebo je bilo ja­sno, ka­kor se spo­do­bi za 'po­let­je sv. Mar­ti­na'. Ja­nez Bo­sko je {el s svo­jim vrst­ni­kom Ja­ne­zom Fi­lip­pel­lom pe{ v Chie­ri. Spo­to­ma se Ja­nez ra­zo­de­va pri­ja­te­lju: pri­po­ve­du­je mu o pri­hod­ njem {tu­di­ju, o mi­nu­lih do­ga­ja­njih, o raz­nih po­sku­sih, ki jih je na­re­dil. Na le­pem pre­pro­sti Fi­lip­pel­lo pra­vi: »Gre{ {e­le zdaj v za­vod in ve{ `e to­li­ko re­~i? Kma­lu bo{ po­stal `up­nik!« Ja­nez se je zre­snil: »Ve{, kaj po­me­ni biti `up­nik? Sil­no te`­ke ob­vez­no­sti ima. Ko vsta­ne od ko­si­la ali ve­~er­je, mora po­mi­sli­ti: jaz sem je­del, kaj pa moji `up­lja­ni? Kar ima, mora de­li­ti z ubo­gi­mi. Dra­gi Fi­lip­pel­lo, ni­ko­li ne bi ho­tel biti `up­nik. Svo­je `iv­lje­nje `e­lim pos­ve­ti­ti fan­tom.« Ja­nez Bo­sko te­daj ni ve­del za vsta­jo de­lav­cev v Lyo­nu za­ra­di ne~­lo­ve{­kih raz­mer, v ka­te­rih so `i­ve­li. Upor so za­tr­li, `r­tev je bilo ~ez ti­so~.

Na­sled­nje leto, 1834, so se de­lav­ci upr­li v Pa­ri­zu. »@i­ve­ti ho­~e­mo in de­la­ti ali pa umre­ti v boju!« so vzkli­ka­li. Na­nje so stre­lja­li s to­po­vi, osem­sto mr­tvih.

Za­ra­di dr­`av­ne cen­zu­re o vsem tem v Pie­mon­tu niso ve­de­li. Vsee­no pa so pla­me­ne­li upo­ri, pri­prav­lja­la se je re­vo­lu­ci­ja, os­vo­bo­di­tev, ki so jo ime­no­va­li »ri­sor­gi­men­to«. Pri­prav­lja­la pa se je po­tem {e dru­ga re­vo­lu­ci­ja, ki se ime­nu­je »in­du­strij­ska«. Ta je po­tem spre­me­ni­la za­hod­no Evro­po in po­ro­di­la »de­lav­ sko vpra­{a­nje«. Tu­rin je vse to ob­~u­til ka­kih de­set let ka­sne­je, dra­ma­ti~­no, ~e ne tra­gi~­no za mla­di pro­le­ta­riat.

Ve­li­kan med prit­li­kav­ci »Sta­no­val sem,« pi­{e don Bo­sko, »v hi­{i Lu­ci­je Mat­ta, vdo­ve s si­nom edin­ cem, ki se je pre­se­li­la v me­sto, da bi pa­zi­la nanj, med­tem ko bi se {o­lal.« Mar­je­ta je pri{­la v Chie­ri za si­nom Ja­ne­zom. Z njim se je pred­sta­vi­la gos­pe Lu­ci­ji. Pri­ja­telj ji je z vo­zi~­kom pri­pe­ljal dve vre­~i p{e­ni­ce. »Tu je moj sin,« je de­ja­la, »in tu je vzdr­`e­val­ni­na. Svoj del sem sto­ri­la, moj sin bo svo­je­ga, in upam, da ne bo­ste ne­za­do­volj­ni z njim.«

^e ho~e{ delati dobro, mora{ biti zelo pogumen; znati mora{ prenesti kakr{nokoli poni`anje, ­ pri tem pa ­ nikogar poni`evati.

48

»Prva ose­ba, ki sem jo spoz­nal, je bil don Pla­cid Va­lim­ber­ti, ki se ga rad spo­mi­ njam. Dal mi je do­bre nas­ve­te, me po­pe­ljal k vod­ji {o­le in me pred­sta­vil pro­fe­sor­jem.

Ker je bilo moje zna­nje malo vse­ga in obe­nem ni~ ure­je­ne­ga, mi je bilo nas­ve­to­ va­no, naj pri~­nem s {e­stim raz­re­dom (da­nes bi re­kli peti raz­red os­nov­ne {o­le).

U~i­telj pa­ter Va­le­rij Pug­net­ti je bil zelo lju­bez­niv z me­noj. Zame je skr­bel v {o­li, me va­bil v svo­jo hi­{o in no­be­ne re­~i mu ni bilo `al, samo da bi mi po­ma­gal, tako ga je ga­ni­la moja sta­rost in do­bra vo­lja, ki sem jo po­ka­zal.

Moja sta­rost (imel sem 16 let) in moja po­sta­va sta da­ja­li vtis ve­li­ka­na med prit­li­kav­ci, mo­ji­mi so­{ol­ci. Mu­~i­lo me je, rad bi se ~im­prej re­{il tega po­ lo­`a­ja. Po dveh me­se­cih v {e­stem raz­re­du sem lah­ko na­re­di iz­pit in bil­ spre­jet v pe­te­ga (raz­re­de so {te­li od {e­ste­ga navz­gor do pr­ve­ga, naj­vi{­je­ga).

Rad sem vsto­pil v nov raz­red, ker je bil v njem pro­fe­sor meni dra­ga ose­ba, don Va­lim­ber­ti. Po dveh me­se­cih, ker sem bil prvi v raz­re­du, sem bil izred­no pu{­~en k iz­pi­tu in spre­jet v ~e­tr­ti raz­red. V tem raz­re­du je bil pro­fe­sor Vin­cenc Cima, zelo strog gle­de reda. Ko sem se sre­di leta pri­ka­zal v raz­re­du, tako ve­lik in mo­~an, je pred ce­lim raz­re­dom za­smeh­lji­vo de­jal: 'Tale je ali ve­lik to­po­gla­vec ali pa ve­lik ta­lent.'

Zme­den za­ra­di take pred­sta­vi­tve sem od­vr­nil: 'Ne­kaj sred­nje­ga. Re­ven fant sem, z do­bro vo­ljo, da iz­pol­nim svo­je dol`­no­sti in na­pre­du­jem v u~e­nju.'

Te be­se­de so u~i­te­lju uga­ja­le in z ne­na­vad­no pri­jaz­nost­jo je do­dal: '^e ima­te do­bro vo­ljo, ste v do­brih ro­kah. Ne bom vas pu­stil brez dela. Le po­gum. ^e bo­ste ime­li kako te­`a­vo, po­vej­te mi, pa vam bom po­ma­gal.'

Iz srca sem se mu zah­va­lil.« Ko se mi je pri­pe­ti­la majh­na nez­go­da ...

Chie­ri je me­ste­ce, od­da­lje­no 10 km od Tu­ri­na. Le­`i v pod­no`­ju tu­rin­ske­ga hri­ba, na dru­gi stra­ni pie­mont­ske pre­stol­ni­ce. Ko se je Ja­nez na­se­lil v njem, je ime­lo 9 ti­so~ pre­bi­val­cev.

Di­ja­ki so pri­ha­ja­li z vseh stra­ni Mon­fer­ra­ta in kra­jev okrog me­sta Asti, same ubo­ge pare. [o­la je bila na­pol za­stonj, {ti­pen­dij ni bilo. Za pre­`iv­ni­no

49

so se mno­gi pod­vr­gli ve­li­kim `r­tvam. Pre­`a­li so na ure po {o­li: pri pi­sar­jih, na sna­`ils­tvu v hi­{ah pre­mo`­nej­{ih, na in­{truk­ci­je, na sna­`e­nje konj in ko­ ~ij. Da bi kaj pri­hra­ni­li, so tudi po­zi­mi ga­si­li ogenj v pe­~i, u~i­li so se za­vi­ti v ode­jo, noge pa so ti{­~a­li v le­se­ne co­kle.

Ja­nez Bo­sko je `i­vel med ta­ki­mi rev­ni­mi di­ja­ki in pre­na­{al ena­ko rev{­~i­ no. Kdaj pa kdaj je iz Sus­sam­bri­na pri{­la Mar­je­ta po no­vi­ce o sinu pri Lu­ci­ji.

Do­bra vdo­va ji je stre­gla z do­bri­mi.

Ja­nez je oprav­ljal hi­{na opra­vi­la, bil je po­bo­`en in se je prid­no u~il. Po­ ma­gal je tudi nje­ne­mu sinu, ki je bil sta­rej­{i od nje­ga. Fant se ni rad u~il.

Ja­nez si ga je na­re­dil za pri­ja­te­lja, us­pe­lo mu ga je pe­lja­ti v cer­kev, da je pro­sil Boga od­pu{­~a­nja za svo­jo le­no­bo.

Ja­nez je upo­ra­bil vsa­ko pri­lo`­nost, da bi pris­pe­val za pre­`iv­ni­no. Ne­kaj de­nar­ja si je pri­slu­`il z de­lom pri znan­cu mi­zar­ju. Nau­~il se je upo­rab­lja­ti ob­li~, dle­to in pilo. »Bil sem ne­ka­ko dva me­se­ca v ~e­tr­tem raz­re­du, ko so za­~e­li go­vo­ri­ti o meni za­ra­di neke pri­go­de. Pro­fe­sor la­tin{­~i­ne je raz­la­gal `iv­lje­nje Age­zi­la­ ja, ki ga je na­pi­sal Kor­ne­lij Ne­pos. Ti­ste­ga dne sem po­za­bil doma knji­go; da bi pa pro­fe­sor tega ne opa­zil, sem imel pred sabo slov­ni­co. So­{ol­ci so to opa­zi­li. Nek­do je dreg­nil s ko­mol­cem so­se­da, nek­do drug pa se je sme­jal. »Kaj je?« je vpra­{ al pro­f e­s or Cima. Ko je vi­d el, da mno­g i gle­d a­j o mene, mi je uka­z al, naj po­n o­v im nje­g o­v o raz­l a­g o ob bra­n ju la­t in­s ke­g a tek­sta Kor­ne­li­ja Ne­p o­s a. Vstal sem in dr­` e~ v ro­k ah slov­n i­c o se mi je po­sre­~i­lo po­no­vi­t i na pa­m et la­t in­s ko be­s e­d i­l o in raz­l a­g o. So­{ ol­c i so mi na­gon­sko za­plo­ska­l i.

Pro­fe­sor se je raz­je­zil. Pr­vi~ se mu je zgo­di­lo, je de­jal, da mu ni us­pe­lo ob­dr­`a­ti dis­ci­pli­ne. Za­mah­nil je, da bi mi pri­so­lil zau­{ni­co, a sem se ji og­nil.

Pot­lej je po­lo­`il roko na mojo slov­ni­co, so­se­dom pa uka­zal, naj mu po­ve­do vzrok 'ne­re­da'. »Bo­sko nima Kor­ne­li­ja Ne­po­sa, ima samo slov­ni­co. Kljub temu je bral in raz­lo­`il vse, ka­kor ~e bi imel v ro­kah Kor­ne­li­ja Ne­po­sa.« Te­daj je pro­fe­sor po­gle­dal knji­go, na ka­te­ri je dr­`al roko, in zah­te­val, naj na­da­lju­jem »bra­nje« Kor­ne­li­ja {e na­dalj­nja dva od­stav­ka.

50

Po­tem mi je de­jal: »Od­pu­stim vam za­ra­di va­{e­ga izred­ne­ga spo­mi­na. Sre­~o ima­te. Glej­te, da bo­ste ta svoj spo­min upo­ra­bi­li v do­bro.« Ja­nez je svoj izred­ni spo­min iz­pri­~al `e don Ca­los­su. Toda tu v Chie­ri­ju so se pri­~e­le do­ga­ja­ti tudi ~ud­ne re­~i. Neke no­~i se mu je sa­nja­lo, da pi­{e la­tin­sko na­lo­go. Ta­koj ko se je zbu­dil, je na­pi­sal od­lo­mek, ki si ga je do­bro za­pom­nil, in ga s po­mo~­jo pri­ja­te­lja du­hov­ni­ka pre­ve­del. V raz­re­du je pro­fe­sor na­re­ ko­val prav ti­sti od­lo­mek, Ja­nez pa je lah­ko v naj­kraj­{em ~a­su od­dal pre­vod.

Ne­ko~ dru­gi~ se mu je pri­me­ri­lo ne­kaj po­dob­ne­ga, ven­dar z za­ple­tom.

Ja­nez je od­dal na­lo­go zelo hi­tro, pre­hi­tro. Pro­fe­sor je bral, po­gle­dal {e os­nu­tek in {i­ro­ko od­prl o~i: na po­me~­ka­nem li­stu je bil za­pi­san tudi del na­lo­ge, ki ga je na­me­ra­val dati, a se je v zad­njem tre­nut­ku pre­mi­slil, ker se mu je zdel pre­dolg. »Kje si po­bral ta od­lo­mek?« »Sa­njal sem ga.« Sa­nje. Malo po­mem­ben do­go­dek v `iv­lje­nju lju­di. Toda v `iv­lje­nju Ja­ne­za Bo­ska so ime­le sa­nje pre­cej{­njo te­`o. Bolj ko so mi­ne­va­la leta, bolj so bile sa­nje po­mem­bne v nje­go­vem `iv­lje­nju. To je ena od re­~i, ki nas pu{­~a­jo v ne­go­to­vo­sti. Kdor je v val­do{­ki ci­ta­de­li sli­{al don Bo­ska mir­no re­~i: »Sa­njal sem,« je na­pel u{e­sa. V sa­njah je ta ~ud­ni du­hov­nik bral gre­he svo­jih fan­tov, pred­vi­del kra­lje­vo smrt, »uga­nil« si­jaj­no ka­rie­ro ka­ke­ga smr­kav­ca, ki se je {e igral s fr­ni­ko­la­mi.

Dru`­ba ve­se­lja »V pr­vih {ti­rih raz­re­dih,« pi­{e don Bo­sko, »sem mo­ral na svo­ji ko­`i ob­~u­ ti­ti, kako naj rav­nam s so­{ol­ci.« Kljub stro­ge­mu kr{­~an­ske­mu `iv­lje­nju, ki ga je zah­te­va­la {o­la (vsak je mo­ral od­da­ti celo po­tr­di­lo o oprav­lje­ni me­se~­ni spo­ve­di), so bili v njej tudi pok­var­jen­ci. »Nek­do je bil celo tako ne­sra­men, da mi je nas­ve­to­val, naj svo­ji gos­po­di­nji ukra­dem neko dra­go­ce­no re~.« Ja­nez se je od­lo~­no lo­~il od teh ob­`a­lo­va­nja vred­nih fan­tov, da ne bi kon­ ~al ka­kor mi{ v ma~­jih kremp­ljih. Nje­go­vi {ol­ski us­pe­hi pa so mu omo­go­~i­li

51

dru­ga~­no raz­mer­je do njih. Ob­vla­dal jih je s svo­jim ug­le­dom. Upo­ra­bil ga je, da bi jim na­re­dil kaj do­bre­ga. »So­{ol­ci, ki so me ho­te­li vple­sti v ne­re­de, so bili­ naj­bolj ne­mar­ni pri u~e­nju,« se spo­mi­nja don Bo­sko. »Pri­~e­li so se za­te­ka­ ti k meni, da bi jim po­ma­gal pri na­lo­gah.« Po­ma­gal jim je. Celo pre­ti­ra­val je, ko jim je pod klop­jo da­jal pre­vo­de. (Pri iz­pi­tu so ga za­lo­ti­li pri ta­kem ma­ne­vru. Iz­ma­zal se je samo za­ra­di pri­ja­teljs­tva s pro­fe­sor­jem, ki mu je de­jal, naj po­no­vi la­tin­ski pre­vod.) »Tako sem si pri­do­bil do­bro­hot­nost in pri­ja­teljs­tvo so­{ol­cev. Za­~e­li so pri­ha­ja­ti med od­mo­ri za­ra­di na­log, pot­lej, da bi po­slu­{a­li moje pri­po­ve­di in na­zad­nje tudi brez po­seb­nih raz­lo­gov.« Radi so bili sku­paj. Na­sta­la je ne­kak­{na kla­pa. Ja­nez jo je ime­no­val Dru`­ba ve­se­lja. Dal ji je pre­prost pra­vil­nik: 1. No­be­ne­ga de­ja­nja, no­be­ne­ga po­go­vo­ra, ki bi se ga sra­mo­val krist­jan.

2. Oprav­lja­ti {ol­ske in ver­ske dol`­no­sti.

3. Biti ve­se­li.

Ve­se­lje je bilo za don Bo­ska ~ez vse. Nje­gov ljub­lje­ni go­je­nec Do­mi­nik Sa­vio je de­jal: »Na­{a sve­tost je v tem, da smo ved­no ve­se­li. Ogi­ba­li se bomo gre­ha, ki kra­de iz srca ve­se­lje.« Za don Bo­ska je bilo ve­se­lje ve­li­ko za­do­voljs­ tvo, ki iz­ha­ja iz pre­pri­~a­nja, da smo v Bo`­jih ro­kah, to­rej v do­brih ro­kah. S to ubo­go be­se­do je na­ka­za­na ve­li­ka vred­no­ta, 'kr{­~an­sko upa­nje'. »Leta 1832 sem po­stal med svo­ji­mi pri­ja­te­lji ne­kak ka­pi­tan majh­ne voj­ ske. Igra­li smo se s plo{­~a­ti­mi kam­ni, na ho­du­ljah, ska­ka­li in te­ka­li. Bile so na­pe­te igre in nad­vse ve­se­le.« Ko so se utru­di­li, je Ja­nez ka­zal na mi­zi­ci, po­stav­lje­ni na ze­le­nem trav­ni­ku, svo­jo ro­ko­hi­tr­sko umet­nost. »Iz majh­ne po­so­di­ce sem po­bral sto pi­sa­nih kro­glic, iz praz­ne po­so­de de­set jajc.

Po­bi­ral sem kro­gli­ce z no­sov gle­dal­cev, ugo­tav­ljal, ko­li­ko de­nar­ja ima kdo v `e­pu, samo z do­ti­kom pr­stov sem spre­mi­njal v prah ko­van­ce ka­kr­{ne­ko­li ko­vi­ne.« Ka­kor `e v Becc­hi­jih se je vsa raz­po­sa­je­nost kon­~e­va­la z mo­li­tvi­jo. »Vse praz­ni­ke smo ho­di­li v cer­kev sv. An­to­na, kjer so je­zui­ti ime­li si­ja­jen ve­rouk; pri njem so pri­po­ve­do­va­li ve­li­ko zgle­dov, ki se jih {e spo­mi­njam.«

52

[tir­je iz­zi­vi glu­ma­~u Neke ne­de­lje pa je bilo v cerk­vi sv. An­to­na malo po­slu­{al­cev ve­rou­ka.

Pri­{el je neki glu­ma~, ki je ti­sto ne­de­ljo po­pold­ne ka­zal pri­zo­re vi­so­ke akro­ ba­ci­je in iz­zi­val spret­nej­{e fan­te k teku in sko­ku. Lju­di je bila cela mno­`i­ca.

U`a­ljen, da so ga nje­go­vi pu­sti­li na ce­di­lu, je Ja­nez {el po­gle­dat, kaj se do­ga­ja. Glu­ma~ je bil pra­vi at­let. Te­kal in ska­kal je, ka­kor bi ga po­ga­njal stroj. Na­me­ra­val je dol­go os­ta­ti v me­stu.

Ja­nez je zbral ne­kaj svo­jih pri­ja­te­ljev: »^e bo tale de­lal pred­sta­ve ob ne­delj­ skih po­pold­ne­vih, bo na­{a dru`­ba raz­pad­la. Eden od ti­stih, ki sprej­me­jo nje­gov iz­ziv, ga mora pre­ma­ga­ti. Mor­da bo po­tem pri­prav­ljen na po­ga­ja­nja.« »Kdo bi ga pre­ma­gal?« »Lah­ko bi ka­te­ri po­sku­sil. Na­vse­zad­nje ne bo za­ra­di tega ko­nec sve­ta. V teku, na pri­mer, se ne ~u­tim ni~ slab­{e­ga od nje­ga.« Ja­nez je imel 17 let, ~u­til se je krep­ke­ga. V Spo­mi­nih je ta­koj do­dal: »Ni­ sem po­mi­slil na po­sle­di­ce ti­stih mo­jih be­sed. Neki ne­pre­vid­ni pri­ja­telj jih je po­ve­dal glu­ma­~u in `e me je iz­zval: {tu­dent pro­ti po­klic­ne­mu at­le­tu.« Iz­bra­no me­sto za preiz­ku{­njo je bil dre­vo­red Por­ta To­ri­ne­se. Tre­ba je bilo v diru pre­te­~i vse me­sto. Sta­va je bila dvaj­set lir, me­se~­na vzdr­`e­val­ni­na.

Ja­nez jih ni imel, toda pri­ja­te­lji nje­go­ve dru`­be so jih spra­vi­li sku­paj. »Pri­zor je gle­da­la mno­`i­ca lju­di,« se spo­mi­nja don Bo­sko.

Spr­va je imel glu­ma~ de­set me­trov pred­no­sti. Bil je za­res do­ber te­ka~, Ja­nez pa samo sred­nje­pro­ga{. »Kma­lu sem ga do­hi­tel in pu­stil za se­boj; tako se je sre­di teka us­ta­vil in priz­nal, da sem zma­gal.« Za­de­va bi mo­ra­la biti kon­~a­na, toda glu­ma~ je zah­te­val re­van­{o. [lo je za ~ast, zato je bilo tre­ba iz­ziv spre­je­ti. »'Po­sku­si s sko­kom,' mi je de­jal.

'Sta­vim 40 lir.' Spre­je­li smo.« Iz­bra­li so me­sto: tre­ba je bilo pre­sko­~i­ti po­tok, ki je imel breg, utr­jen s {kar­po. Glu­ma~ je po­le­tel in se z no­ga­mi za­si­dral bli­zu {kar­pe. »Dlje ni bilo mo­go­~e sko­~i­ti,« se spo­mi­nja don Bo­sko. »Lah­ ko iz­gu­bim, toda zma­ga­ti ni mo­go­~e. Do­mi­slil sem se tri­ka. Sko­~il sem, se oprl z ro­ka­mi na vrh {kar­pe in tako po­dalj­{al skok.« Bil je to ne­kak skok s pa­li­co. Zma­gal je.

53

Glu­ma­~a je je­zi­lo za­ra­di lir in lju­di, ki so ga za­~e­li sme­{i­ti. »'[e en po­ skus,' je de­jal. 'Iz­be­ri si ka­kr­{no­ko­li ro­ko­hi­tr­sko to~­ko.' Spre­jel sem. Iz­bral sem si ma­gi~­no pa­li­~i­co, sta­va pa se je po­vi­{a­la na 80 lir. Vzel sem pal~­ko, na en ko­nec sem po­sta­vil klo­buk, dru­ge­ga pa na dlan. Po­tem sem jo pog­nal, da je po­ska­ko­va­la od me­zin­ca na pr­sta­nec, sre­di­nec, ka­za­lec in pa­lec, pa na hrbt­no stran roke, na ko­mo­lec, ramo, na bra­do, ust­ni­ce, na nos in ~e­lo.

Po­tem je pa­li­~i­ca na­pra­vi­la isto pot na­zaj na dlan.

'To­krat ne bom iz­gu­bil,' mi je de­jal pre­pri­~a­no. Vzel je isto pa­li­~i­co in jo pog­nal s ~u­do­vi­to spret­nost­jo do ust­nic. Toda nos je imel pre­dolg, pa­li­~i­ca se je za­de­la obenj in zgra­bi­ti jo je mo­ral, da ne bi pad­la.« Te­daj se je Ja­ne­zu glu­ma~ za­smi­lil, saj je bil na­vse­zad­nje do­ber de­la­vec. »Re­ve` je vi­del, da bo iz­gu­bil ves de­nar, in je ves div­ji za­kri­~al: '[e sto fran­kov imam in jih sta­vim na ple­za­nje. Kdor bo po­sta­vil noge najb­li`­je vrhu te­ga­le dre­ve­sa (in je po­ka­zal na brest bli­zu dre­vo­re­da), bo zma­gal.' Spre­je­li smo in kar za­do­volj­ni bi bili, ~e bi zma­gal, ker ga ni­smo ho­te­li uni­~i­ti.

Bil je prvi na vr­sti. Sple­zal je v vi­{i­no in po­sta­vil noge tako vi­so­ko, da bi se dre­vo upog­ni­lo, ~e bi {el {e za dve pedi vi­{e, sam pa bi zgr­mel na tla. Vsi so re­kli, da vi­{e ni mo­go­~e pri­ti. Vr­sta je bila pri meni.

Sple­zal sem prav tako vi­so­ko ka­kor on. Po­tem sem se ok­le­nil dre­ ve­sa, se po­sta­vil na gla­vo in z no­ga­mi za cel me­ter pre­se­gel vi­{i­no, ki jo je do­se­gel on.

Spo­daj je za­gr­me­lo plo­ska­nje. Moji pri­ja­te­lji so se ob­je­ma­li in od ve­se­lja ska­ka­li, re­ve` pa je bil `a­lo­sten do solz. Te­daj smo mu vr­ni­li de­nar s po­go­jem, da nam pla­~a ko­si­lo v ho­te­lu Mu­ret­to.« Don Bo­sko je imel v zvez­ku Spo­mi­nov za­pi­sa­no, da je skup­no ko­ si­lo sta­lo 25 lir, glu­ma~ pa si je lah­ko spra­vil v `ep 215 lir. Za­pi­sal si je tudi be­se­de, ki jih je glu­ma~ re­kel fan­tom, po­tem ko je za­pu­stil trg: »Ker ste mi vr­ni­li de­nar, ste me re­{i­li, hva­la vam. Rad se vas bom spo­mi­njal, s {tu­den­ti pa ne bom ve~ {el sta­vit.«

54

Pr­vi~ v Tu­ri­nu Iz sta­ve je 'Dru`­ba ve­se­lja' iz{­la mo~­na in slav­na. V po­~it­ni{­kih dneh so se ~la­ni povz­pe­li na gri­~e Su­per­ge. Spo­to­ma so na­bi­ra­li gobe, peli, se raz­gle­do­va­li po po­kra­ji­ni. Na hi­tro bi {e radi pro­dr­li v Tu­rin in si og­le­da­li »mar­mor­na­te­ga ko­nja« na stop­ni­cah kra­ljev­ske pa­la­~e. Sko­raj 30 km je bilo pe{ tja in na­zaj.

Vr­ni­li so se la~­ni in s ~u­do­vi­tost­mi pre­stol­ni­ce, ki so jih pri­po­ve­do­va­li bolj le­nim so­{ol­cem.

Na teh iz­le­tih je Ja­nez Bo­sko pr­vi~ vi­del Tu­rin. Me­sto se je ve­~a­lo, pre­bi­ vals­tvo je sil­no na­ra{­~a­lo: v de­se­tih le­tih ga je bilo za tret­ji­no ve~. Cene hi{ in na­jem­ni­ne so se vr­to­gla­vo vi­{a­le. Dra­ma­ti~­no je ra­sla po­tre­ba po bol­ni­ {ni­cah, po do­mo­vih za os­ta­re­le, za­ve­ti{­~ih in {o­lah za otro­ke.

V pom­la­di, ko je Ja­nez Bo­sko s svo­ji­mi pri­ja­te­lji ob­le­zel tu­rin­ske gri­~e, se je v pred­mest­ju Tu­ri­na na­se­lil ka­no­nik Cot­to­len­go s 35 bol­ni­ki, ki so jih za­vr­ni­li v vseh dru­gih bol­ni­{ni­cah. Bilo je 27. apri­la 1832. V val­do{­kem oko­ li­{u je ka­no­nik na­jel sta­ro baj­to, bolj pri­mer­no za bez­ni­co. Na vra­ta je na­bil na­pis: »Mala hi­{a Bo`­je pre­vid­no­sti«. Po­sta­la je tu­rin­ski ~u­de`. Spre­je­la je v go­ste de­set ti­so~ neoz­drav­lji­vih, od vseh za­vr­nje­nih.

V kra­lje­vi pa­la­~i, pred ka­te­ro so ~la­ni »Dru`­be ve­se­lja« po­ti­pa­li mar­mor­na­te­ ga ko­nja, je kralj sno­val prve re­for­me: skraj­no po­~a­si, sre­di stra­hov in te­snob­ ne ve­sti. Prvo re­for­mo je pod­pi­sal leta 1832: od­pra­vil je mu­~e­nje, os­ta­nek iz­ bar­bar­skih dob.

^

10. poglavje

55

^as prijateljstva

Je­se­ni 1832 je Ja­nez Bo­sko za­~el »tret­ji raz­red slov­ni­ce«. V na­sled­njih dveh le­tih je red­no obi­sko­val raz­re­da, ki sta se ime­no­va­la »hu­ma­ni­sti~­ni« (1833-34) in »re­to­ri­ka« (1834-35). [e ved­no se je iz­ka­zo­val kot od­li­~en u~e­nec, stra­sten do knjig in zelo do­bre­ga spo­mi­na. »V ti­stem ~a­su,« se spo­mi­nja sko­raj z ob­`a­lo­va­njem, »zame ni bilo raz­li­ke med bra­ti in nau­~i­ti se. Z lah­ko­to sem lah­ko po­no­vil vse­bi­no pre­bra­ ne knji­ge. Paz­lji­vost v {o­li je bila zame do­volj, da sem se nau­~il, kar je bilo­ po­treb­no. Ker me je moja mati na­va­di­la, da sem spal malo, sem upo­rab­ljal dve tret­ji­ni no­~i za bra­nje knjig pri pla­me­nu sve­til­ke. Bil je neki ju­dov­ski knji­gar­nar po ime­nu Eli­ja, ki mi je za malo de­nar­ja po­so­jal ita­li­jan­ske kla­ si­ke. Bral sem jih vsak dan sko­raj po eno.« Ja­nez je bil star 18 let, to je doba trd­nih pri­ja­telj­stev. ^e­prav je os­tal »po­ velj­nik male voj­ske«, si je pri­do­bil maj­hen krog zaup­nih pri­ja­te­ljev.

Klo­fu­ti za Loj­ze­ta Co­mol­la Pr­ve­ga je spoz­nal med {ol­skim hru­pom. @e te­daj niso bili vsi pro­fe­sor­ji to~­ni, tako so se prve mi­nu­te u~­nih ur spre­mi­nja­le v vri{~. Igre pre­ska­ko­vanj ~ez hr­bet drug dru­ge­ga je bilo mo~­no v ~i­slih. »Manj prid­ni v u~e­nju,« iro­ ni~­no za­pi­sal don Bo­sko, »so bili naj­slav­nej­{i pr­va­ki.« Neki fant, ki je pri­{el pred krat­kim, po vi­de­zu star 15 let, se je med vsem tem tru{­~em mir­no use­ del na svo­je me­sto in od­prl knji­go. Ne­ko~ se mu je prib­li­`al nek pre­drz­ne` in ga zgra­bil za roko: »Pri­di se igrat tudi ti.« »Ne znam.« »Se bo{ nau­~il. Si­cer te bom pri­si­lil z br­ca­mi.« »^e me ho­~e{ pre­te­pa­ti, kar daj, ven­dar ne grem.« Neo­te­sa­nec mu je pri­so­lil dve zau­{ni­ci, da sta od­me­va­li po ce­lem raz­re­du.

Ko je to vi­del Ja­nez Bo­sko, mu je za­vre­la kri. Po­~a­kal je, da se bo pri­za­de­ti ma{­~e­val, ka­kor je tre­ba, po­seb­no {e, ker je bil mo­~an. Toda ni~.

V odnosu do Boga naj te vodi vera, v odnosu do bli`njega ljubezen, v odnosu do tebe samega pa poni`nost.

56

Rde­~e­ga, sko­raj mo­dre­ga obra­za je re­kel: »Si za­do­vo­ljen? Po­tem me pu­sti pri miru. Od­pu{­~am ti.« Ja­ne­za je za­de­lo kot stre­la z ja­sne­ga. To je bilo 'ju­na{­ko' de­ja­nje. Ho­tel je zve­de­ti za ime tega fan­ta. Bil je Loj­ze Co­mol­lo. »Od te­daj sem ga ved­no imel za zelo zaup­ne­ga pri­ja­te­lja. Lah­ko re­~em, da sem se pri njem nau­~il `i­ve­ti po kr{­~an­sko.« Pod na­vi­dez­no krh­kost­jo je od­kril ve­li­ko du­hov­no bo­gas­tvo. Na­gon­sko je po­stal nje­gov za{­~it­nik pred neo­te­sa­ni­mi in na­sil­ni­mi fan­ti. ^lo­ve{­ki bat Neki pre­da­va­telj je po na­va­di za­mu­jal, v raz­re­du se je spet raz­vnel hru{~ in tru{~. »Ne­ka­te­ri so ho­te­li pre­tep­sti Co­mol­la in {e ne­ke­ga do­bre­ga fan­ta, An­to­na Can­de­la. Zav­pil sem, naj ju pu­sti­jo pri miru. Niso me ubo­ga­li.

Le­te­le so psov­ke.

Te­daj sem zav­pil: 'Kdor bo zi­nil {e eno psov­ko, bo imel opra­vi­ti z mano.'

Naj­ve~­ji in naj­bolj pre­drz­ni so na­pra­vi­li pred mano ogro­men zid, med­tem pa so pri­ma­za­li Co­mol­lu dve zau­{ni­ci. Za­me­gli­lo se mi je pred o~­mi. Ker ni­ sem imel pri roki pa­li­ce ali sto­la, sem z ro­ka­mi zgra­bil ene­ga iz­med fan­tov za ra­me­na in z njim ka­kor z ba­tom tol­kel po dru­gih. [tir­je so pad­li po tleh, dru­gi so se kri­~e raz­be­`a­li. Ti­sti hip je vsto­pil pro­fe­sor. Ko je za­gle­dal roke in noge, kako so vi­hra­le po zra­ku sre­di nez­nan­ske­ga tru{­~a, je za­~el vpi­ti in de­li­ti zau­{ni­ce na levo in de­sno.

Ko se je ne­vih­ta ne­ko­li­ko po­le­gla, si je dal po­ve­da­ti vzrok­ ne­re­da. Kar ni mo­gel ver­je­ti, zato mi je de­jal, naj pri­zor po­no­vim.

Po­tem je bruh­nil v smeh, za­sme­ja­li so se tudi dru­gi in pro­fe­sor nas je po­za­bil kaz­no­va­ti.

'Dra­gi moj,' mi je de­jal Co­mol­lo, ka­kor hi­tro je mo­gel na sa­ mem, 'tvo­je mo­~i me je strah. Bog ti je ni dal zato, da bi po­bi­jal svo­je so­{ol­ce. On ho­~e, da od­pu{­~a­mo in de­la­mo do­bro ti­stim, ki nam de­la­jo hudo.'«

57

Ja­nez je po­slu­{al. Za Co­mol­lom je {el tudi on k spo­ve­di. Toda evan­gelj­ska be­se­da: »Ti­ste­mu, ki te uda­ri po enem licu, na­sta­vi {e dru­go«, ni za­po­ved, ki bi se je Ja­nez kma­lu nau­~il. Za­dal si jo je z vo­ljo, toda ni­ko­li mu ni bila ne­kaj na­rav­ne­ga. Ve­li­ko­krat si je mo­ral po­no­vi­ti be­se­de iz sanj: »Ne s pre­ te­pa­njem, tem­ve~ z do­bro­to si mo­ra{ pri­do­bi­ti pri­ja­te­lje.« Ve­~e­ri v sa­lo­nu z bi­ljar­dom Ko­nec {ol­ske­ga leta 1832-33 je sin Lu­ci­je Mat­ta kon­~al {o­lo. Ja­nez si je zato mo­ral is­ka­ti dru­go bi­va­li{­~e.

Dru­`in­ski pri­ja­telj Ja­nez Pian­ta je od­prl v Chie­ri­ju ka­var­ni­co. Ja­ne­zu je po­nu­dil me­sto na­ta­kar­ja. Zju­traj, pre­den je {el v {o­lo, je mo­ral po­~i­sti­ti lo­kal, ve­~er­ne ure pa je mo­ral sta­ti za pul­tom in stre­~i in na­zad­nje {e po­ pa­zi­ti v bi­ljard­ni sobi. V za­me­no mu je gos­pod Pian­ta da­jal dva­krat na dan mi­ne­{tro in bi­va­li{­~e.

Ja­nez je spre­jel, ker ni na­{el ni~ bolj­{e­ga. Dne­vi tr­de­ga dela, be­de­nje do poz­ne ure pri bi­ljar­du s pi­sa­njem to~k na tab­li.

Leta 1888 (to je 50 let poz­ne­je) se gos­pod Pian­ta {e ved­no spo­mi­nja: »Ne­ mo­go­~e bi bilo naj­ti bolj­{e­ga fan­ta, ka­kor je bil Ja­nez Bo­sko. Vsa­ko ju­tro je ho­dil stre~ k ma­{i v cer­kev sv. An­to­na. V hi­{i sem imel sta­ro in bol­no ma­ter.­ S ~u­do­vi­to do­bro­to ji je stre­gel.« Ve­li­ko manj ob­~u­do­va­nja vred­no je bilo rav­na­nje tega sko­pu{­ke­ga gos­po­ da z mla­dim, 18-let­nim po­mo~­ni­kom: ta mu je pri­prav­ljal kavo in ~o­ko­la­do, slad­ka­ri­je in sla­do­le­de, do­bi­val pa je samo mi­ne­{tro. Mama Mar­je­ta mu je iz Becc­hi­jev pri­na­{a­la kruh in kak­{en pri­gri­zek. Bi­va­li{­~e je bilo »ozek pro­stor nad pe~­jo, v ka­te­ri so se pe­kle sla­di­ce, v ka­te­re­ga se je vzpe­njal po les­tvi. ^e se je le malo steg­nil na le­`i{­~u, so mu noge {tr­le­le ne samo prek trde slam­nja­~e, tem­ve~ celò sko­zi od­pr­ti­no pro­sto­ra.«

58

Ja­kob Levi, ime­no­van Jona V {o­li, ki jo je obi­sko­val Ja­nez, je bilo ne­kaj ju­dov­skih fan­tov. Po za­ko­nih Kar­la Fe­li­ce­ja so mo­ra­li biti jud­je v me­stih lo­~e­ni od krist­ja­nov v po­seb­nih ~e­tr­tih, ime­no­va­nih 'geto'. Jude so ne­ka­ko pre­na­{a­li, to­le­ri­ra­li, toda bili so le dru­go­ra­zred­ni dr­`av­lja­ni. Ti fant­je so vsak te­den ob­~u­ti­li ve­li­ko ne­la­god­ nost; nji­ho­va po­sta­va jim je ob so­bo­tah pre­po­ve­do­va­la vsa­kr­{no delo, tudi pi­sa­ti na­lo­ge. Mo­ra­li so iz­bi­ra­ti: ali de­la­ti pro­ti svo­ji ve­sti ali pa spre­je­ma­ti sla­be rede in za­smeh so­{ol­cev.

Ja­nez jim je ve­li­ko­krat po­ma­gal tako, da je ob so­bo­tah na­re­dil na­lo­ge na­me­sto njih. Po­stal je ve­lik pri­ja­telj ene­mu iz­med njih, Ja­ko­bu Le­vi­ju, ki so ga pri­ja­te­lji ime­no­va­li Jona. Skup­no je bilo Ja­ne­zu in Jonu to, da sta bila brez o~e­ta.

Pri­ja­teljs­tvo je bilo ve­li­ko in ~u­do­vi­to: »Zelo do­bro je igral bi­ljard. Zelo sem ga imel rad, on pa je bil nav­du­{en nad pri­ja­teljs­tvom z me­noj. Vsak pro­sti ~as je ho­tel pre­bi­ti v moji sobi. Za­ba­va­la sva se s pet­jem, z igra­njem na kla­vir, z bra­njem in pri­po­ve­do­va­njem.« Iz lju­bez­ni do Jona mu je Ja­nez po­nu­dil naj­ve~, kar je imel: vero. Po­so­dil mu je svoj ka­te­ki­zem. »V ne­kaj me­se­cih je spoz­nal glav­ne re­sni­ce vere. Bil je zelo za­do­vo­ljen. Vsak dan je po­sta­jal bolj­{i v go­vor­je­nju in de­lo­va­nju.« Nei­zo­gib­na dru­`in­ska dra­ma je iz­bruh­ni­la, ko je mati ju­di­nja od­kri­la­ kr{­~an­ski ka­te­ki­zem v si­no­vi sobi. Zde­lo se je, da bo iz­gu­bi­la tudi sina, po­tem ko je iz­gu­bi­la mo­`a. Lo­ti­la se je Ja­ne­za in mu z gren­ko­bo re­kla: »Uni­~i­li ste me.« Ja­nez je upo­ra­bil naj­bolj­{e be­se­de, ki jih je pre­mo­gel, a vse za­man.

Jonu so gro­zi­li so­rod­ni­ki in ra­bin, za ne­kaj ~a­sa se je mo­ral umak­ni­ti iz dru­`i­ne. Po­la­go­ma se je zve­dri­lo. V chie­rij­ski stol­ni­ci je bil mla­di jud 10. av­gu­sta kr{­~en. Urad­ni akt, shra­njen v ar­hi­vu, po­tr­ju­je: »Jaz, Se­ba­sti­jan Schip­po, teo­log in ka­no­nik, sem s pri­vo­lje­njem pre­~a­sti­te­ga in pres­vet­le­ga nad{­ko­fa tu­rin­ske­ga slo­ve­sno kr­stil mla­de­ga juda Le­vi­ja, sta­re­ga 18 let, in mu po­de­lil ime Aloj­zij ...« Jona je ved­no os­tal lju­be~ don Bo­skov pri­ja­telj. [e leta 1880 je pri­ha­jal v val­do{­ki ora­to­rij na obisk, da bi sku­paj obu­ja­la spo­mi­ne na 'lepe mi­nu­le ~a­se'.

59

Blanc­har­do­va ja­bol­ka Mi­ne­{tra gos­po­da Pian­ta se­ve­da ni mo­gla po­mi­ri­ti mo~­ne­ga teka osem­ najst­let­ne­ga Ja­ne­za Bo­ska. Ti­ste­ga leta je po­go­sto tr­pel la­ko­to. Nje­gov pri­ja­telj­ Jo­`ef Blanc­hard je to ve­li­ko­krat opa­zil, zato je ho­dil k ma­te­ri bra­njev­ki in si pri njej na­pol­nil `e­pe z ja­bol­ki ali s ko­sta­nji. Do­bra `e­na se je de­la­la, kot da tega ne vidi. Ve~­krat je Jo­`ef iz­praz­nil ko­{a­ri­co, ko so se­de­li za mizo.

Brat Lean­der je ne­ke­ga dne povz­dig­nil glas: »Mama, ti ni­ko­li ni~ ne vi­di{.

Jo­`e ti od­na­{a sad­je na kile, ti pa tega niti ne opa­zi{.« »Zelo do­bro vi­dim vse to,« je od­vr­ni­la. »Vem, kam ga nosi. Ti­sti Ja­nez je do­ber fant, la­ko­ta pa je pri nje­go­vih le­tih huda re~.« Kljub la­ko­ti je Ja­nez imel ved­no ne­kaj de­nar­ja, da si je lah­ko spo­so­jal knji­ ge pri judu Eli­ju in jih po­no­~i bral. To je opa­zil tudi gos­pod Pian­ta in de­jal: »^e­sto je pre­bil celo no~ pri u~e­nju, zju­traj pa sem ga na­{el pri pri`­ga­ni lu­ ~i, ko je bral in se u~il.« (Kdo ve, ali ga ni bolj pri­za­de­lo olje, po­rab­lje­no za raz­svet­lja­vo, ka­kor pa fan­to­va pri­za­dev­nost?) Tudi don Bo­sko se spo­mi­nja ti­stih no­~i: »Ve~­krat se je zgo­di­lo, da je pri­{el ~as vsta­ja­nja, ko sem {e ved­no dr­`al v ro­kah knji­go, ki sem jo za­~el bra­ti prej{­nji ve­~er.« Ta­koj pa do­da­ja: »To mi je re­sno pok­va­ri­lo zdrav­je. Zato ved­no sve­tu­jem, da je tre­ba sto­ri­ti, kar je mo­go­~e, ni~ ve~. Na svo­ji ko­`i sem iz­ku­sil, da je no~ za spa­nje.« Ja­nez Bo­sko ni bil kak fe­no­men. Bil je fant, poln do­bre vo­lje in zelo zag­ nan. Po­trp­lje­nja in ~u­ta za mero ga je nau­~i­lo `iv­lje­nje.

60

D

11. poglavje

Dvajsetletnik

Ma­rec 1834. Ja­nez Bo­sko kon­~u­je leto 'hu­ma­ni­sti~­ne­ga' u~e­nja. Fran­~i{­ ka­nom je pred­lo­`il pro{­njo, da bi bil spre­jet v nji­hov red.

So­{o­lec Ev­gen Nic­co mu je pri­ne­sel od­go­vor: »Pri­di v Tu­rin na iz­pit,­ v sa­mo­stan sv. Ma­ri­je An­gel­ske.« Bo­sko je {el tja pe{. V spre­jem­nem sez­na­mu sa­mo­sta­na be­re­mo: »Mla­ de­ni~ Ja­nez Bo­sko iz Ca­stel­nuo­va je spre­jet z vse­mi gla­so­vi, ker je iz­pol­nil vse zah­te­ve, 18. apri­la 1834.« Ta­koj nato je Ja­nez pri­pra­vil do­ku­men­te za vstop v sa­mo­stan Miru v Chie­ ri­ju.

Za­kaj se je Bo­sko tako od­lo­~il?

Ja­nez je imel 19 let. Spoz­nal je, da je ~as, da se od­lo­~i o svo­jem `iv­lje­nju.

Mu­~il se je in tr­pel, ker je `e­lel po­sta­ti du­hov­nik. Toda zad­nje me­se­ce se je mo­ral spo­pri­je­ti z ne­ka­te­ri­mi hu­di­mi te­`a­va­mi.

Pred­vsem je bil tu prob­lem rev{­~i­ne. Ne gre ve~, da bi {e na­prej vi­sel na ra­mah svo­je ma­te­re. To je zau­pal ti­ste dni Eva­zi­ju Sa­viu, pri­ja­te­lju iz Ca­ stel­nuo­va: »Kako naj mi moja mati {e po­ma­ga, da bi na­da­lje­val {tu­di­je?« O tem je go­vo­ril tudi z ne­ka­te­ri­mi pa­tri fran­~i{­ka­ni. Ker so ga do­bro poz­na­li, so mu ta­koj pred­lo­`i­li: »Pri­di k nam.« Ne bo mu tre­ba pla­~a­ti niti vso­te, ki jo no­vin­ci obi­~aj­no dajo ob vsto­pu. Za Ja­ne­za so na­re­di­li iz­je­mo.

Kme­ti­ca s ~r­nim {a­lom Zad­nje dni apri­la se je Ja­nez pred­sta­vil svo­je­mu `up­ni­ku, da bi ga pro­sil za do­ku­men­te za vstop v sa­mo­stan.

Don Das­sa­no ga je ra­zo­~a­ra­no po­gle­dal: »Ti, pa v sa­mo­stan? Si vse do­bro pre­mi­slil?« »Zdi se mi, da sem.« Ne­kaj dni po­tem je pri­{el don Das­sa­no na kme­ti­jo Sus­sam­bri­no, da bi se po­go­vo­ril z ma­ter­jo Mar­je­to.

61

»Ja­nez gre za fran­~i{­kan­ske­ga pa­tra. Ni~ ni­mam pro­ti, toda meni se zdi, da je va{ sin ve­li­ko bolj pri­me­ren za delo v `up­ni­ji. Zna go­vo­ri­ti z ljud­mi, pri­va­bi­ti fan­te, radi bi ga ime­li. ^e­mu naj bi se to­rej po­ko­pal v sa­mo­stan? No,­ Mar­je­ta, ja­sno naj vam po­vem: bo­ga­ti ni­ste in `e v le­tih ste. Ko ne bo­ste mo­gli ve~ de­la­ti, vam bo lah­ko sin `up­nik v po­mo~, kot 'fra­ter' pa bo za vas iz­gub­ljen.

Pre­pri­~an sem, da ga bo­ste od­vr­ni­li od te mi­sli, to vam pra­vim v va­{e do­bro.« Mama Mar­je­ta si je na­de­la {al in od{­la v Chie­ri. »@up­nik mi je pri­{el po­ve­dat, da na­me­ra­va{ v sa­mo­stan. Je to res?« »Da, mama. Upam, da ni­ma­te ni~ pro­ti.« »Do­bro me po­slu­{aj, Ja­nez. @e­lim, da vse do­bro in mir­no pre­mi­sli{. Ko se bo{ od­lo­~il, poj­di po poti, ne ozi­ra­je se na ni­ko­gar. Naj­po­mem­bnej­{e je, da bo{ de­lal po Bo`­ji vo­lji. @up­nik me je na­go­var­jal, da bi te pre­go­vo­ri­la, da bi mi bil na sta­ra leta v po­mo~. Am­pak jaz pra­vim: v tej za­de­vi se ne ozi­raj na svo­jo ma­ter. Bog je na pr­vem me­stu. Od tebe no­~em ni~ in ni­~e­sar ne pri­ ~a­ku­jem. Na svet sem pri{­la rev­na, `i­ve­la sem rev­no in rev­na `e­lim umre­ti. ^i­sto ja­sno ti po­vem: ~e bo{ po­stal du­hov­nik in bi po ne­sre­~i po­stal bo­gat, ne bom pre­sto­pi­la tvo­je­ga pra­ga. Do­bro si to za­pom­ni.« Do­bra star­ka s ~r­nim {a­lom je ime­la trd pri­zvok in os­tre po­te­ze na obra­zu.

Don Bo­sko teh be­sed ni ni­ko­li po­za­bil.

Naj­bolj ~ud­ne sa­nje Ja­nez se je `e sko­raj od­lo­~il, ko se je ne­kaj pri­pe­ti­lo. »Ne­kaj dni pred vsto­pom sem imel sa­nje, ~ud­ne in ne­na­vad­ne. Zde­lo se mi je, da sem vi­del mno­`i­co fra­trov z ogu­lje­ni­mi ha­bi­ti. Te­kli so pro~ drug od dru­ge­ga. Eden iz­med njih se mi je prib­li­`al in re­kel: 'Ti i{­~e{ miru, toda miru tu ne bo{ na­{el. Bog ti pri­prav­lja dru­go me­sto in dru­go `e­tev.'« Sa­nje. Kaj naj bi z nji­mi? Am­pak Ja­nez se je `e pre­pri­~al, da so sa­nje zanj po­mem­bne, ~e­prav v~a­sih ne­pri­jet­ne. [el je k spo­ved­ni­ku: »Vse sem mu raz­lo­ `il, toda o sa­njah in fra­trih ni ho­tel ni~ sli­{a­ti. Od­go­vo­ril mi je: 'V teh za­de­vah mora vsak­do sle­di­ti svo­jim nag­nje­njem, ne nas­ve­tom dru­gih. Sam mo­ra{­

62

pre­mi­sli­ti in se od­lo­~i­ti.' Kaj se­daj? Od­lo­`il sem vsa­ko od­lo­~i­tev in na­da­lje­val u~e­nje v jav­ni {o­li.« Od­la­{a­ti v ne­skon~­nost pa ni bilo mo­go­~e.

Ne­ke­ga dne se je Ja­nez zau­pal Co­mol­lu in do­bil, za svet­ni~­ka, ka­kor je bil ta, ti­pi­~en od­go­vor, poln go­re­~e in ne­te­le­sne du­hov­no­sti: opra­vil naj bi de­vetd­ nev­ni­co, na­pi­{e naj pi­smo nje­go­ve­mu stri­cu `up­ni­ku in po­tem naj sle­po ubo­ga. »Zad­nji dan de­vetd­nev­ni­ce,« se spo­mi­nja don Bo­sko, »sem z njim pri­sto­ pil k spo­ve­di in pre­jel ob­ha­ji­lo, po­tem sem bil pri ma­{i in {e pri eni stre­gel pri ol­tar­ju Ma­te­re mi­lo­sti. Ko sva pri{­la do­mov, naju je `e ~a­ka­lo pi­smo don­ Co­mol­la (Aloj­zi­je­ve­ga stri­ca), ki se je gla­si­lo: '^e vse pre­teh­tam, bi tvo­je­mu pri­ja­te­lju sve­to­val, naj ne gre v sa­mo­stan. Naj sprej­me du­hov­ni{­ko ob­le­ko in naj se ne boji, da bi iz­gu­bil po­klic. Z od­mak­nje­nost­jo sve­tu in s po­bo`­ni­mi va­ja­mi bo pre­ma­gal vse te­`a­ve.'« Za­kaj se ne pos­ve­tu­je{ z don Ca­fas­som?

Kdor je ob­le­kel du­hov­sko ob­le­ko, je po­stal se­me­ni{~­nik. Os­tal pa je prob­ lem {te­vil­ka ena: de­nar.

Nje­gov pri­ja­telj Eva­zij Sa­vio mu je sve­to­val: »Poj­di v Tu­rin in se pos­ve­tuj z don Ca­fas­som. Mlad je, toda naj­bolj­{i du­hov­nik, kar jih je dal Ca­stel­nuo­vo.« Don Jo­`ef Ca­fas­so je imel samo 23 let, ven­dar so ga ime­li za naj­bolj­{e­ga 'vo­di­te­lja du{': k nje­mu so pri­ha­ja­le po nas­vet mno­ge ne­mir­ne in zbe­ga­ne ose­be. Rad je obi­sko­val tudi bol­ni­ke in za­por­ni­ke.

Ja­nez Bo­sko je {el k nje­mu in mu zau­pal svo­je po­klic­ne te­`a­ve. Mir­no, toda brez obo­tav­lja­nja, mu je re­kel: »Kon­~aj­te svo­je leto re­to­ri­ke, po­tem pa vsto­pi­te v se­me­ni{­~e. Bo`­ja pre­vid­nost vam bo po­ka­za­la, kaj ho­~e od vas.

Tudi gle­de de­nar­ja bo­di­te mir­ni, bo `e kdo po­skr­bel.« V tem sre­~a­nju je Ja­nez Bo­sko na­{el pot, da urav­no­ve­si svo­je `iv­lje­nje.

Nje­gov vul­kan­ski tem­pe­ra­ment mu je ~a­ral sa­nje, na­~r­te, ga sprav­ljal v zme­do, v us­pe­he in ra­zo­~a­ra­nja. Po­leg nje­ga pa je bil mir­ni in ve­dri­no zbu­ja­jo­~i don Ca­fas­so, ki mu je bil ob­zi­ren pri­ja­telj, mo­der sve­to­va­lec in tihi do­brot­nik.

T

12. poglavje

63

Talar in semeni{~e

Spre­jem du­hov­ni{­ke ob­le­ke, ta­lar­ja, je bil ti­ste ~a­se po­mem­ben ko­rak za mla­de­ga ~lo­ve­ka. S sebe sle­~e ob­le­ko, ki jo no­si­jo na­vad­ni ljud­je, in se ob­le­ ~e v ~r­no suk­njo, ta­lar, ki mu sega od ra­men do peta. Je zna­me­nje, ki go­vo­ri vsem: »Na­me­ra­vam po­sta­ti du­hov­nik in `i­ve­ti, ka­kor mora `i­ve­ti du­hov­nik.« Ne­de­lja, 25. ok­to­bra. V ca­stel­nuov­ski cerk­vi je bilo ve~ lju­di ka­kor na­vad­no.

Ja­nez se je prib­li­`al ol­tar­ju, v na­ro~­ju je no­sil ~r­no ob­le­ko. Obred­ne be­se­de so bile slo­ve­sne. »Ko mi je `up­nik don Cin­za­no de­jal, naj od­lo­`im svet­no ob­le­ko, z be­se­ da­mi: 'Gos­pod naj sle­~e s tebe sta­re­ga ~lo­ve­ka z nje­go­vi­mi raz­va­da­mi in de­ja­nji,' sem si de­jal v srcu: 'Ko­li­ko sta­rih re­~i je tre­ba za­vre­~i! Moj Bog, uni­~i moje sla­be na­va­de.' Ko mi je izro­~il ko­lar, je re­kel: 'Gos­pod naj te ob­ le­~e v no­ve­ga ~lo­ve­ka, ki je us­tvar­jen za pra­vi­co, re­sni­co in sve­tost,' in sam sem pri sebi do­dal: 'Moj Bog, da bi za­res za­~el novo `iv­lje­nje po tvo­ji vo­lji.

Ma­ri­ja, bodi mi re­{i­te­lji­ca.'« Se­dem skle­pov, ki spre­me­ni­jo `iv­lje­nje Po ma­{i pre­se­ne­~e­nje: don Cin­za­no ga po­va­bi v vas Bar­del­la, kjer so praz­ no­va­li praz­nik far­ne­ga za­vet­ni­ka. »[el sem, da bi ga ne u`a­lil, toda ne­rad. Zame ni bilo pri­mer­no. Zdel sem se na novo preob­le­~en pa­jac. Cele ted­ne sem se pri­prav­ljal na ta dan, pa sem se zna­{el na go­sti­ji sre­di lju­di, ko so se za­ba­va­li, se sme­ja­li, jed­li, pili in ve­ se­lja­~i­li. Kaj naj bi to ime­lo skup­ne­ga z ne­kom, ki je ne­kaj ur po­prej ob­le­kel ob­le­ko sve­to­sti in se ves pre­dal Gos­po­du?

Med vra­~a­njem do­mov me je `up­nik vpra­{al, za­kaj sem bil tako za­mi{­ ljen. Od­kri­to sem mu po­ve­dal, da se ju­tra­nji obred ni skla­dal s tem, kar je bilo pot­lej. Gnu­si­lo se mi je, ko sem vi­del du­hov­ni­ke, ki so se de­la­li bur­ke­`e med go­sti, sko­raj pi­ja­ni. '^e bi slu­til, da uteg­nem po­sta­ti du­hov­nik ka­kor so ti­sti, bi raje ta­koj sle­kel to ob­le­ko,' sem do­dal.«

Biti kristjan, ­ pa ne `iveti kr{~ansko, ­ je navadna hinav{~ina.

64

[ti­ri dni pred vsto­pom v se­me­ni{­~e se je Ja­nez zbral v ti­ho­ti in pre­mi{­ lje­va­nju in si za­pi­sal se­dem skle­pov, ki so po­me­ni­li »preo­brat« v nje­go­vem `iv­lje­nju. Tile so: 1. Ne bom ho­dil na ple­se, v gle­da­li{­~e, na jav­ne pred­sta­ve.

2. Ne bom ve~ ka­zal ro­ko­hi­tr­skih umet­no­sti, glu­ma{­tva, ne bom ho­dil na lov.

3. Zme­ren bom v jedi, pi­ja­~i in po­~it­ku.

4. Bral bom ver­ske re­~i.

5. Bo­je­val se bom pro­ti mi­slim, po­go­vo­rom, be­se­dam in bra­nju, ki so nas­ prot­ni ~i­sto­sti.

6. Vsak dan bom opra­vil pre­mi{­lje­va­nje in du­hov­no bra­nje.

7. Vsak dan bom po­ve­dal kak do­go­dek ali mi­sel, ki do­bro dene. »[el bom pred po­do­bo bla­`e­ne De­vi­ce in ji ob­lju­bil, da jih bom iz­pol­nje­ val tudi za ceno ka­kr­{ne­ko­li `r­tve.« Ni mu ved­no us­pe­lo, ker je bil tudi on iz mesa in `iv­cev ka­kor mi. Toda kr­mi­lo `iv­lje­nja je krep­ko obr­nil.

Teh va­{ih be­sed ne bom ni­ko­li po­za­bil V se­me­ni{­~u je mo­ral biti 30. ok­to­bra. Ve­~er po­prej je v Sus­sam­bri­nu zla­ gal v maj­hen kov­~ek pe­ri­lo, ki mu ga je pri­pra­vi­la mati. »Moja mati,« je za­pi­sal, »me je gle­da­la, ka­kor da bi mi ho­te­la ne­kaj po­ve­da­ti.

Ne­na­do­ma me je po­kli­ca­la stran in mi de­ja­la: 'Ja­nez, ob­le­kel si du­hov­ni{­ko ob­le­ko. Za­do­volj­na sem, ka­kor more sploh biti mati. Za­pom­ni pa si, da ni ob­le­ka, ki dela ~lo­ve­ku ~ast, tem­ve~ kre­post. ^e bo{ ne­ke­ga dne pod­vo­mil o svo­jem po­kli­cu, bog­ne­daj da bi one­~a­stil to ob­le­ko. Ta­koj jo od­lo­`i. Raje imam za sina ubo­ge­ga kme­ta ka­kor du­hov­ni­ka, ki za­ne­mar­ja svo­je dol`­no­sti. Ko si bil ro­jen, sem te pos­ve­ti­la Ma­te­ri Bo`­ji. Ko si {el v {o­le, sem ti pri­po­ro­~a­la, da imej rad to na­{o Ma­ter. Zdaj ti pri­po­ro­~am, bodi ves njen, Ja­nez.'

Ko je mati to po­ve­da­la, je bila gi­nje­na. Zjo­kal sem se.

'Mati,' sem ji od­go­vo­ril, 'hva­la vam za vse, kar ste sto­ri­li zame. Teh va­{ih be­sed ne bom ni­ko­li po­za­bil.' Zgo­daj zju­traj sem se od­pra­vil v Chie­ri, zve­~er is­te­ga dne sem vsto­pil v se­me­ni{­~e.«

65

V ka­pe­li so bili kle­ri­ki v po­pol­nem redu raz­vr{­~e­ni po klo­peh, or­gle so zai­gra­le ve­li­~ast­no pe­sem Veni Crea­tor (Pri­di, Sve­ti Duh). [ol­sko leto se je pri­~e­lo s tre­mi dne­vi du­hov­nih vaj v stro­gem mol­ku. @e­lez­ni ur­nik Dnev­ni ur­nik je bil do mi­nu­te na­tan­~en. Vse je bilo ob­jav­lje­no na kar­to­nu, ki je vi­sel v kotu pri zvon­cu. Vr­sti­le so se ure, pol ure, ~e­trt ure. Zvo­nar je ob do­lo­~e­nem tre­nut­ku po­teg­nil za zvo­nec. Ob zvo­nje­nju je skup­nost {la ven, {la no­ter, se po­go­var­ja­la, se po­to­pi­la v ti­{i­no, {tu­di­ra­la, mo­li­la. Prvo, ~e­sar so se mo­ra­li se­me­ni{~­ni­ki nau­~i­ti, je bilo to, da je zvo­nec Bo`­ji glas ...

Tako pre­`i­ve­ti en dan je spod­bud­no, mor­da celo za­bav­no. Toda po­sku­si­ti je tre­ba tak dan po­nav­lja­ti sko­zi osem me­se­cev, da bi ve­de­li, kaj je to eno­li~­ nost. Ur­nik, ki je raz­de­lje­val dne­ve v chie­rij­skem se­me­ni{­~u, je stro­go do­lo­~il kralj Ka­rel Fe­li­ce za vse {o­le v kra­ljes­tvu. Niso ga bili ob­va­ro­va­ni niti prin­ci.

Da bi si lah­ko pred­sta­vi­li ur­nik, ga malo po­glej­mo: »Vsta­ja­nje ob 5, ma­{a ob 7, {o­la od 9 do 12, ko­si­lo, od 14 do 19.30 {ol­ske na­lo­ge, ve­~er­ja, ob 21 ve­~er­na mo­li­tev in po­~i­tek. Ob ne­de­ljah do­pold­ne dve ma­{i: naj­prej 'tiha' pred zaj­tr­kom v pa­la~­ni ka­pe­li, po­tem 've­li­ka' ma­{a po zaj­tr­ku v stol­ni­ci.« Ku­hi­nja je bila kar se da pre­pro­sta. »Jemo, da `i­vi­mo, ne `i­vi­mo, da jemo,« je bilo eno naj­bolj po­nav­lja­nih ge­sel.

Od­mor je bil ~as, ko so se ti fant­je lah­ko spro­sti­li. Don Bo­sko se spo­mi­nja strast­ne­ga kar­ta­nja. »Ni­sem bil izur­jen igra­lec, ven­dar sem sko­raj ved­no zma­ gal. Na kon­cu par­tij sem imel pol­ne roke de­nar­ja, ko pa sem vi­del `a­lost­ne obra­ze svo­jih pri­ja­te­ljev, ker so iz­gu­bi­li, sem po­stal bolj `a­lo­sten ka­kor oni.

Ker sem bi z gla­vo pri kar­tah, so mi mi­sli tudi pri {tu­di­ju in mo­li­tvi uha­ja­le k pi­ko­ve­mu kra­lju in fan­tu z me­~em. Zato sem v dru­gem let­ni­ku fi­lo­zo­fi­je skle­nil kar­te pu­sti­ti.« Do­go­dek, ki ga je pri­pra­vil do tega, da je ne­hal igra­ti, je bila neka zelo ve­li­ka zma­ga. Kle­rik, ki je tr­ma­sto vztra­jal pri re­van­{i in je bil re­ven ka­kor Ja­nez, je

66

na kon­cu igre os­tal os­kub­ljen ka­kor ko­ko{ in se je raz­jo­kal. Ja­nez se je ~u­til osra­mo­~e­ne­ga in mu je vr­nil vse, kar si je pri­do­bil z igro. Tako je ne­hal kar­ta­ti.

Za­lo­gaj ~i­ste­ga zra­ka ob ~e­trt­kih Eno­li~­nost ur­ni­ka je tudi za Ja­ne­za pre­tr­gal en dan v ted­nu: ~e­tr­tek.­ »Po­pold­ne tega dne,« se spo­mi­nja­jo nje­go­vi so­{ol­ci, »je vra­tar zvo­nil in kli­cal: 'Bosch'd Ca­stel­neuv!' – 'Bo­sko iz Ca­stel­nuo­va!' Dru­gi kle­ri­ki, ki so izra­bi­li vsa­ko pri­lo`­nost za smeh, so tudi zav­pi­li ka­kor je­si­har­ji: 'Bosch'd Ca­stel­ neuv!' – 'Bos­co di Ca­stel­nuo­vo!' – 'Bois de Châtea­nu­neuf!'« Ja­nez se je sme­jal `e obi­~aj­ni sme­{ni­ci, ker je ve­del, kdo ga pri­~a­ku­je: ~la­ ni nje­go­ve Dru`­be ve­se­lja, ki so ga ho­te­li vi­de­ti in mu pri­po­ve­do­va­ti no­vi­ce.

Bili so to pri­ja­te­lji iz gim­na­zi­je, fant­je, ki jih je za­ba­val s svo­ji­mi igra­mi in pri­po­ved­mi in so ga `e­le­li spet sli­{a­ti. »Bilo je ve­li­ko teh fan­tov,« se spo­mi­nja nje­gov so­sta­no­va­lec, »ki so ga nav­du­{e­no ob­da­ja­li. Vse je ve­se­lo za­ba­val, z vse­mi se je po­go­var­jal.« Po hru­pu, anek­do­tah, ve­se­lem sme­hu, so se za tre­ nu­tek us­ta­vi­li v ka­pe­li pred Ma­ri­ji­nim ki­pom. ^e­tr­tek je bil za Ja­ne­za ka­kor za­lo­gaj ~i­ste­ga zra­ka, sko­raj skriv­no na­da­ lje­va­nje nje­go­ve stal­ne mi­sli, ki je bila ora­to­rij.

Bolj zve­stim pri­ja­te­ljem je po­go­sto go­vo­ril o 'ora­to­ri­ju': na­re­dil ga bo v pred­mest­ju ve­li­ke­ga me­sta, imel bo dvo­ri{­~a, stav­be, mno­`i­ce fan­tov. »Ni~ si ne iz­mi{­lju­jem,« je mir­no de­jal. »Spet in spet sa­njam o tem po­no­~i.« Med mla­di­mi bo­ga­ti­ni V za­~et­ku vro­~e­ga let­ne­ga ~a­sa leta 1836 je spet pri{­la ko­le­ra da­vit lju­di.

Tu­rin je bil pre­stra­{en. Je­zui­ti so pred­~a­sno kon­~a­li {o­lo, za­pu­sti­li s svo­ji­mi go­jen­ci Kar­mel­ski za­vod in se vse­li­li v grad Mon­tal­do, pre­le­po le­to­vi{­~e.

Is­ka­li so zaup­ne­ga sob­ne­ga asi­sten­ta, ki bi znal in­{trui­ra­ti iz gr{­~i­ne. Don Ca­fas­so je po­slal kle­ri­ka Bo­ska: »Bo{ kaj za­slu­`il.«

67

Od 1. ju­li­ja do 17. ok­to­bra je Ja­nez pr­vi~ `i­vel med fan­ti od­li~­nih dru­`in, v sti­ku s kre­post­mi in raz­va­da­mi »o~­ko­vih sin~­kov«. Po­ve­dal je, da je iz­ku­sil, »kako te`­ko je pri njih do­se­~i ve­lja­vo, ki jo mora ime­ti du­hov­nik, da jim lah­ko sto­ri kaj do­bre­ga.« Pre­pri­~al se je, da ga Bog kli­~e samo za rev­ne fan­te. To bo po­tem eno nje­go­vih trd­nih pre­pri­~anj: ka­kor ni bi po­kli­can, da bi vzga­jal­ de­kli­ce, prav tako ni bil po­kli­can, da bi vzga­jal si­no­ve bo­ga­tih. Sko­raj tri­de­set let poz­ne­je, 5. apri­la 1864, je de­jal don Ruf­fi­nu, ki mu je go­vo­ril o za­vo­du za ple­mi{­ko mla­di­no, kar ne­kam os­tro: »Tega pa ne, ni­ko­li! To bi bil na{ pro­pad.

Tako se je zgo­di­lo `e mno­gim re­dov­ni{­kim dru`­bam: za svoj prvi na­men so ime­li vzgo­jo rev­ne mla­di­ne, pa so jo za­pu­sti­li, da bi slu­`i­li ple­mi­~em.«

^e moli{, zrastejo iz dveh zrn, ki ju zaseje{, {tirje klasi.

68

P

13. poglavje

Postal je »don Bosko« 24. ju­nij, praz­nik sv. Ja­ne­za Krst­ni­ka. Za Ja­ne­za Bo­ska je to go­dov­ni dan in za­~e­tek dol­gih po­let­nih po­~it­nic, ki tra­ja­jo {ti­ri me­se­ce.

Na­po­til se je po beli ce­sti iz Chie­ri­ja v Ca­stel­nuo­vo, po­tem pa po poti, ki se vzpe­nja do Sus­sam­bri­na. Dva­najst ki­lo­me­trov do­bre hoje. Bra­tov dom mu je izra­zil do­bro­do{­li­co s ki­ki­ri­ka­njem pe­te­li­nov in z bo­je­~im na­sme­hom ljub­ke ne­~a­ki­nje.

Brat Jo­`e si je ne­kaj let po­prej us­tva­ril dru­`i­no. Ko­maj dvaj­set­le­ten se je leta 1833 po­ro­~il z Ma­ri­jo Ca­los­so, de­kle­tom iz Ca­stel­nuo­va. Prva h~i, Mar­je­ti­ca, je `i­ve­la samo tri me­se­ce. Spom­la­di 1835 se je ro­di­la Fi­lo­me­na, mir­na de­kli­ca, ki je za­~u­de­no opa­zo­va­la stri­ca Ja­ne­za, ko je de­lal z ob­li­~em, na stru`­ni­ci, v ko­va~­ni­ci, kro­jil in {i­val ob­le­ke, njej pa na­re­dil lepe pun~­ke iz cunj.

Na trti se `e ob­li­jo ze­le­ni groz­di, p{e­ni­ca se zla­ti po nji­vah. Ja­nez neha de­la­ti v svo­ji de­lav­ni­ci, vza­me srp in se uvr­sti med `anj­ce. Pot mu ob­li­va obraz pod {i­ro­kim slam­ni­kom. Pri tem delu na ~i­stem zra­ku po os­mih me­ se­cih ne­ka­ke je­~e v {ol­skih klo­peh ga je prev­ze­ma­la sil­na sre­~a.

Ne­ke­ga dne je vi­del med vr­sta­mi v vi­no­gra­du {vig­ni­ti zaj­ca. Na­gon­sko je ste­kel v hi­{o in snel z `eb­lja Jo­`e­to­vo pu{­ko. Pog­nal se je za zaj­cem, pre­pri­ ~an, da mu ne bo u{el. »Z nji­ve na nji­vo, iz vi­no­gra­da v vi­no­grad sem se po­ga­njal prek do­lin in hri­bov. Mi­ni­le so ure. Kon~­no sem `i­val do­bil na muho in jo za­del s pr­vim stre­lom. Ubo­ga `i­val je pad­la, za­~u­til sem ve­li­ko `a­lost, ko sem jo vi­del umi­ra­ti.

Ne­kaj pri­ja­te­ljev, ki so pri{­li za mano, mi je ~e­sti­ta­lo za lep od­strel. Te­daj sem po­gle­dal: bil sem v za­vi­ha­nih ro­ka­vih, brez ta­lar­ja, s slam­ni­kom, s pu{­ko v roki. Pre­te­kel sem pet ki­lo­me­trov. Po­sta­lo me je mo~­no sram.« Ko se je vr­nil do­mov, je pre­bral iz no­te­sa skle­pe s preob­le­ke. Pri dru­gi to~­ki je bral: »Ne bom ve~ ka­zal ro­ko­hi­tr­skih umet­no­sti, glu­ma{­tva, ne bom ho­dil na lov.« De­jal je: »Gos­pod, od­pu­sti mi!« Nje­go­va za­ba­va je spet po­sta­la dru`­ba fan­tov. »Ve­li­ko jih je bilo sta­rih `e 16, 17 let in niso ni~ ve­de­li o veri. Mo~­no me je ve­se­li­lo pou­~e­va­ti jih v

69

ve­rou­ku. Fan­te vseh sta­ro­sti sem u~il bra­ti in pi­sa­ti. [o­la je bila za­stonj, toda po­goj je bil, da so prid­no pri­ha­ja­li, bili paz­lji­vi in {li vsak me­sec k spo­ve­di.« Ljud­je ne ra­zu­me­jo 4. no­vem­ber 1837. V se­me­ni{­~u je Ja­nez za­~el s {tu­di­jem bo­go­slov­ja. To je zna­nost, 'ki preu­~u­je Boga' in je te­melj­ni {tu­dij za du­hov­ni{­ke pri­prav­ni­ke.

Te­daj je tra­jal pet let. Z leti jo du­hov­nik pre­~i{­~u­je, pod pri­ti­skom do­`i­ve­tij kaj po­pra­vi, toda te`­ko, da bi jo spre­me­nil. Nje­gov na­~in do­je­ma­nja, pre­so­ja­ nja re­~i, ima ko­re­ni­ne v 'idej­nem te­me­lju', ki mu ga je dal {tu­dij bo­go­slov­ja.

Po tem je po­stal 'du­hov­nik po po­kli­cu'.

Po­~it­ni­ce 1838. Bo­go­slov­ca Ja­ne­za Bo­ska so po­va­bi­li, da bi imel svo­jo prvo pri­di­go na praz­nik Ro`­no­ven­ske Ma­te­re Bo`­je v Al­fia­nu. Ta­ko­le se spo­mi­nja: »@up­nik Jo­`ef Pe­la­to je bil znan po ve­li­ki po­bo`­no­sti in izo­braz­bi. Pro­sil sem ga, naj mi pove svo­je mne­nje o moji pri­di­gi.

Od­go­vo­ril mi je: 'Zelo lepa, ure­je­na. Do­ber pri­di­gar bo­ste.'

'Kaj pa, ali so ljud­je kaj ra­zu­me­li?'

'Malo. Ra­zu­me­li smo moj brat du­hov­nik, jaz in {e kdo drug.'

'In ven­dar, stvar je bila lah­ka.'

'Vam so se zde­le mi­sli lah­ke, za lju­di pa pre­vi­so­ke.'

'Kaj naj po­tem sto­rim?'

'Pu­sti­ti je tre­ba slog kla­si­kov, go­vo­ri­ti je tre­ba v na­re~­ju ali, ~e `e ho­~e­te, slov­ni~­no, toda po ljud­sko, po ljud­sko, po ljud­sko. Na­me­sto da bi raz­prav­lja­li, pri­po­ve­duj­te zgle­de, na­va­jaj­te pre­pro­ste in prak­ti~­ne pri­me­re. Za­pom­ni­te si, da ljud­je malo sle­di­jo pri­di­gi, in je zato tre­ba ver­ske re­sni­ce raz­la­ga­ti na kar naj­bolj la­hek na­~in.'« Ja­nez Bo­sko je za­pi­sal, da je bil ta nas­vet eden iz­med naj­dra­go­ce­nej­{ih v nje­go­vem `iv­lje­nju. Po­ma­gal mu je pri pri­di­ga­nju, pri ve­rou­ku in pi­sa­nju knjig.

70

Du­hov­nik ne pri­de v ne­be­sa sam No­vem­ber 1840. Ja­nez Bo­sko pri­~e­nja v Chie­ri­ju peti, zad­nji let­nik bo­go­slov­ja.

29. mar­ca 1941 je pre­jel red dia­ko­na­ta, zad­njo stop­njo pred du­hov­ni{­tvom.

26. maj 1841. Dia­kon Ja­nez Bo­sko za­~e­nja du­hov­ne vaje v pri­pra­vi za du­hov­ni{­ko pos­ve­~e­nje. Po na­vo­di­lu du­hov­ne­ga vo­di­te­lja je ti­ste dni dol­go pre­mi{­lje­val psal­mi­sto­ve be­se­de: »Kdo poj­de na Gos­po­do­vo goro, kdo bo stal na nje­go­vem sve­tem kra­ju? Kdor je ne­dol`­nih rok in ~i­ste­ga srca.« Ko je gle­dal na­zaj v svo­je `iv­lje­nje, je vi­del, da so nje­go­ve roke, od­kar jih je mati Mar­je­ta skle­ni­la k prvi mo­li­tvi, sko­raj po ~u­de­`u os­ta­le ~i­ste.

Za­pi­sal si je v zve­zek: »Du­hov­nik ne gre v ne­be­sa sam, ne gre v pe­kel sam. ^e dela do­bro, bo {el z du­{a­mi, ki jih je re­{il s svo­jim do­brim zgle­dom: ~e dela sla­bo, ~e bo de­lal po­huj­{a­nje, bo {el v po­gub­lje­nje z du­{a­mi, po­gub­lje­ni­mi za­ra­di nji­ho­ve­ga po­huj­{a­nja. Zato si bom pri­za­de­val na vso mo~, da bom­ iz­pol­nje­val tele skle­pe.« Na­pra­vil je de­vet te­melj­nih skle­pov za svo­je `iv­ lje­nje. Po ve­~i­ni je po­no­vil po­glo­bi­tev tega, kar bo don Bo­skov 'du­hov­ni{­ki na­~in' `iv­lje­nja. Ti so: - Zelo stro­ga upo­ra­ba ~a­sa.

- Tr­pe­ti, de­la­ti, se po­ni­`a­ti v vsem in zme­raj, ka­dar gre za re­{i­tev du{.

- Lju­be­zen in lju­bez­ni­vost sv. Fran­~i{­ka Sa­le{­ke­ga naj me vo­di­ta v vsa­ki stva­ ri.

Du­hov­nik ve­ko­maj 5. ju­lij 1841. V nad{­ko­fij­ski ka­pe­li se je Ja­nez Bo­sko, ob­le­~en v albo, ule­gel na tla pred ol­tar­jem. Iz or­gel lije oto`­na gre­go­ri­jan­ska me­lo­di­ja. Du­hov­ni­ki in se­me­ni{~­ni­ki kli­~e­jo dru­ge­ga za dru­gim ve­li­ke svet­ni­ke in svet­ni­ce Cerk­ve: Pe­tra, Pa­vla, Be­ne­dik­ta, Ber­nar­da, Fran­~i{­ka, Ka­ta­ri­no, Ig­na­ci­ja ...

Bled od ga­not­ja in za­ra­di zad­njih iz­~r­pa­va­jo­~ih dni se Ja­nez vzdig­ne in po­klek­ ne pred nad{­ko­fa. Aloj­zij Fran­so­ni mu po­lo­`i roke na gla­vo, kli­~e nanj Sve­te­ga Duha, da ga pos­ve­ti za du­hov­ni­ka na veke. Ne­kaj mi­nut po tem se Ja­nez pri­dru­`i

71

nad{­ko­fu in pri~­ne svo­jo prvo ma­{o, `e te­daj so­ma­{e­va­no. Po­stal je don Bo­sko. »Svo­jo prvo ma­{o,« je za­pi­sal pre­pro­sto, »sem ob­ha­jal v cerk­vi sv. Fran­ ~i{­ka Asi{­ke­ga, asi­sti­ral pa mi je don Jo­`ef Ca­fas­so, moj ve­li­ki do­brot­nik in vo­di­telj. Ne­strp­no so me pri­~a­ko­va­li v mo­jem kra­ju (bil je praz­nik Sve­te Tro­ji­ce), kjer `e leta ni bilo nove ma­{e. Toda raje sem jo ob­ha­jal brez hru­pa v Tu­ri­nu pri ol­tar­ju an­ge­la va­ru­ha. To je bil zame naj­lep­{i dan v `iv­lje­nju. Ko se pri ma­{i spo­mi­nja­mo raj­nih, sem se spom­nil svo­jih dra­gih, svo­jih do­brot­ni­kov, po­se­bej don Ca­los­sa, ki sem ga ved­no imel za svo­je­ga ve­li­ke­ga in od­li~­ne­ga do­brot­ni­ka. Po po­bo`­ni veri Gos­pod po­de­li ti­sto mi­lost, za ka­te­ro no­vo­ma­{nik pro­si, ko ob­ha­ja novo ma­{o. Jaz sem go­re­~e pro­sil za u~in­ko­vi­tost be­se­de, da bi lah­ko sto­ril kaj do­bre­ga za du­{e.« Svo­jo dru­go ma­{o je ho­tel don Bo­sko ob­ha­ja­ti pri ol­tar­ju Ma­ri­je To­la`­ni­ce v nje­nem ve­li­kem sve­ti{­~u v Tu­ri­nu. Ko je povz­dig­nil o~i, jo je vi­del tam gori, Gos­po, ble{­~e­~o ka­kor son­ce, ki mu je pred se­dem­­ naj­sti­mi leti go­vo­ri­la v sa­njah. »Po­sta­ni po­ni­`en, mo­~an in kre­pak,« je de­ja­la. Don Bo­sko se je tru­dil, da bi po­stal tak. Zdaj se za­~e­nja ~as, ko bo »vse ra­zu­mel«.

Na­sled­nji ~e­tr­tek, na praz­nik Re{­nje­ga te­le­sa, je don Bo­sko ob­ha­jal ma­{o v svo­jem kra­ju.

Zvo­no­vi so peli in do­ne­li {e in {e. V cerk­vi so se na­gr­ma­di­li ljud­je. »Radi so me ime­li,« se spo­mi­nja don Bo­sko, »in sku­paj z me­noj so bili vsi ve­se­li.« Mal~­ki so na {i­ro­ko raz­pi­ra­li o~i, ko so sli­{a­li, da je bil ta du­hov­nik ne­ko~ glu­ma~.

Odra­sli so se ga spo­mi­nja­li kot pri­ja­te­lja pri igri in v {o­li.

Sta­ri z oko­li{­kih hri­bov so ga ne­ko~ vi­de­li, kako je ho­dil po ce­sti bos in s knji­ga­mi pod paz­du­ho.

Ti­sti ve­~er je mama Mar­je­ta na{­la tre­nu­tek, da mu je go­vo­ri­la na sa­mem.

Re­kla mu je: »Zdaj si du­hov­nik, bli­`e si Je­zu­su. Ni­sem bra­la tvo­jih knjig, ven­dar ne po­za­bi, ko si pri­~el ma­{e­va­ti, to po­me­ni, da se pri­~e­nja trp­lje­nje.

Tega se ne bo{ za­ve­del ta­koj; po ma­lem pa bo{ vi­del, da ti je mati po­ve­da­la re­sni­co. Od­slej mi­sli samo na re­{i­tev du{, zame pa ni~ ne skr­bi.«

72

P

14. po­glav­je

Prve duhovni{ke izku{nje

Kaj zdaj po~­ne don Bo­sko? Ra­zu­men je, pri­prav­ljen na delo, re­ven.

Po­nu­je­ne so mu tri slu`­be. Ple­mi{­ka dru­`i­na v Ge­no­vi si ga `e­li za in­ {truk­tor­ja svo­jih otrok. V ti­stih ~a­sih so bo­ga­te dru­`i­ne raje ime­le za­seb­ne­ga u~i­te­lja v svo­ji pa­la­~i, ka­kor da bi po­{i­lja­le svo­je otro­ke v jav­ne {o­le. Sko­raj ved­no so zah­te­va­le du­hov­ni­ka, ki je za­go­tav­ljal re­snost v pou­~e­va­nju in vzga­ja­nju. Ge­nov­ski ple­me­nit­ni­ki so spo­ro­~i­li don Bo­sku, da bi bil ho­no­rar ti­so~ lir na leto (od­li­~en ho­no­rar).

Nje­go­vi va{­~a­ni so ga pro­si­li, naj bi spre­jel pro­sto me­sto ka­pla­na v Mu­ rial­du. Za­go­tav­lja­li so mu, da mu bodo pod­vo­ji­li obi­~aj­ni ho­no­rar.

Don Cin­za­no, `up­nik v Ca­stel­nuo­vu, mu je pred­lo­`il, naj bi po­stal nje­gov na­mest­nik kot `up­nij­ski upra­vi­telj. Tudi on mu je za­go­tav­ljal lepe do­hod­ ke. ^ud­no, vsi so don Bo­sku go­vo­ri­li o de­nar­ju, ka­kor da bi bilo po­sta­ti du­hov­ nik isto ka­kor do­se­~i lepo me­sto, ki ga je tre­ba gos­po­dar­sko do­bro izra­bi­ti.

Samo mama Mar­je­ta, `e­na, ki je mo­ra­la ved­no pa­zi­ti na vsak sto­tin, da bi se ra­~u­ni iz{­li, ga opo­zar­ja: »^e bo{ po­stal bo­gat, ne bom ni­ko­li ve~ pre­sto­pi­la pra­ga tvo­je hi­{e.« Za­de­vo je ho­tel re­{i­ti na krat­ko. [el je v Tu­rin k don Ca­fas­su. »Ni­~e­sar ne sprej­mi­te. Pri­di­te sem v cerk­ve­ni konk­vikt. Do­pol­ni­li bo­ste svo­je du­hov­ni{­ko ob­li­ko­va­nje.« Don Ca­fas­so je vi­del da­le~. Ve­del je, da se don Bo­skov ~lo­ve{­ki in du­hov­ni na­boj ne more iz­~r­pa­ti v kaki dru­`i­ni ali kje na po­de­`e­lju. Tu­rin pa je me­sto, ki lah­ko iz­~r­pa nje­ga. Nove ~e­tr­ti, novi ~a­si, novi prob­le­mi. Don Ca­fas­so bo mo­ral pa­zi­ti nanj in ga brz­da­ti.

73

Prvo od­krit­je: skraj­na rev{­~i­na v pred­mest­jih Konk­vikt je bil nek­da­nji sa­mo­stan po­leg cerk­ve sv. Fran­~i{­ka Asi{­ke­ga. V tej stav­bi je teo­log Aloj­zij Gua­la s po­mo~­jo don Ca­fas­sa pri­prav­ljal 45 mla­ dih du­hov­ni­kov, da bi po­sta­li »du­hov­ni­ki, pri­prav­lje­ni na ~as in na dru`­bo, v ka­te­ri bodo mo­ra­li `i­ve­ti in de­lo­va­ti«.

Pri­pra­va je tra­ja­la dve leti (za don Bo­ska bodo iz­je­mo­ma tri). V ok­vi­ru dne­va so ime­li mla­di du­hov­ni­ki po dve kon­fe­ren­ci, eno zju­traj in eno zve­ ~er, naj­prej don Gua­la, po­tem don Ca­fas­so. Preo­sta­li dan so bili po­sla­ni na vajo svo­je slu`­be v mest­nem oko­lju: v bol­ni­{ni­ce, je­~e, do­bro­del­ne us­ta­no­ve, pa­la­~e, ljud­ske hi­{e in pod­stre{­ja, na pri­di­ga­nje po cerk­vah in na ve­rouk za mla­di­no, skrb za os­ta­re­le in bol­ni­ke.

Od 1841 je don Ca­fas­so po­stal don Bo­skov du­hov­ni vod­ja, kar po­me­ni, da se je don Bo­sko pri njem spo­ve­do­val, ga pred vsa­ko po­ mem­bno od­lo­~i­tvi­jo vpra­{al za nas­vet, mu ra­zo­de­val svo­je na­~r­te in se dr­`al tega, kar mu je re­kel.

Dot­lej je don Bo­sko poz­nal samo rev{­~i­no na po­de­`e­lju. Ni {e ve­del, kaj je rev{­~i­na po pred­mest­jih. Don Ca­fas­so mu pra­vi: »Poj­di­te in se raz­glej­te okrog sebe.« »Ta­koj prve ne­de­lje,« pri­~a Mi­hael Rua, »je ho­dil po me­stu, da bi spoz­nal mo­ral­ne raz­me­re mla­di­ne.« Pre­tre­slo ga je. Pred­mest­ja so bila v vre­nju in v upo­ru, v stra­hot­ni za­pu{­ ~e­no­sti. Mla­dost­ni­ki so se po­ti­ka­li po ce­stah, obu­pa­ni, brez dela, pri­prav­lje­ni na vse sla­bo. »Sre­~al je ve­li­ko mla­dih raz­nih let,« na­da­lju­je don Rua, »ki so se po­ti­ka­li po uli­cah in tr­gih, po­seb­no okrog me­sta, se igra­li, pre­te­pa­li, kle­li in {e kaj huj­{e­ga.« Tr­go­vi­na z mla­di­mi ro­ka­mi Zra­ven glav­ne­ga mest­ne­ga trga je don Bo­sko od­kril pra­vo 'tr­go­vi­no z mla­di­mi ro­ka­mi'. »Pro­stor bli­zu Por­ta Pa­laz­zo,« pi­{e don Le­moy­ne, »je pra­vo mrav­lji{­~e kro{­njar­jev, pro­da­jal­cev v`i­ga­lic, ~i­stil­cev ~ev­ljev, dim­ni­kar­jev, hlev­skih hlap­cev,­

74

raz­na­{al­cev le­ta­kov, po­ma­ga­~ev pri tr­gov­cih na trgu, vsi sami fant­je, ki so `i­vo­ ta­ri­li tjav­dan.« Bili so tu si­no­vi iz obu­bo­`a­nih dru­`in, brez dela, v is­ka­nju ka­kr­{ne­ko­li za­po­sli­tve, samo da bi pre­`i­ve­li. Bili so prvi 'proi­zvo­di' pre­na­si­~e­nih '~r­nih pa­sov' pri­se­ljen­cev, ki so odt­lej ob­kro­`a­li me­sto.

Vi­del jih je, kako so se vzpe­nja­li po zi­dar­skih odrih, is­ka­li me­sto po­mo~­ni­ ka v tr­go­vi­nah ali se kot dim­ni­kar~­ki po­ti­ka­li od hi­{e do hi­{e in s kli­ca­njem opo­zar­ja­li na svo­je sto­ri­tve. Vi­del jih je pri igri za de­nar na uli~­nih vo­ga­lih, nji­ho­vi obra­zi so bili trdi in od­lo~­ni, pri­prav­lje­ni na vse, da si na­pra­vi­jo pro­ stor pod son­cem.

Po­sku­sil se jim je prib­li­`a­ti, pa so se ne­zaup­lji­vo in za­ni~­lji­vo od­da­lje­va­li od nje­ga. Niso bili fant­je iz Becc­hi­jev, ni jim bilo za po­ve­sti ali za ro­ko­hi­tr­ ske igre. Bili so 'vol­ko­vi', div­je zve­ri nje­go­vih sanj, ~e­prav je v nji­ho­vih o~eh uzrl bolj strah ka­kor kru­tost.

In­du­strij­ska re­vo­lu­ci­ja Mla­di po tu­rin­skih ce­stah so bili po­sle­di­ca iz­pri­je­ne­ga do­ga­ja­nja, ki je za­~e­nja­lo pre­tre­sa­ti svet: in­du­strij­ska re­vo­lu­ci­ja.

Leta 1789 je Ja­mes Watt v Glas­go­wu v An­gli­ji dal pa­ten­ti­ra­ti 'par­ni stroj'. En sam Wat­tov stroj (100 konj­skih mo­~i) je imel mo~ 880 lju­di. S tem stro­jem je mo­ gla pre­dil­ni­ca na­pre­sti to­li­ko niti, ko­li­kor bi jih mo­glo na­re­di­ti 200 ti­so~ de­lav­cev.

Tako so na­sta­le to­var­ne in de­lav­ci (ime­no­va­ni tudi pro­le­tar­ci). Po­prej so bili ljud­je kmet­je, tr­gov­ci, obrt­ni­ki.

In­du­stri­ja je ra­sla po­~a­si in s te­`a­vo. V Tu­rin je pri{­la in­du­strij­ska re­vo­lu­ci­ja samo kot od­mev iz dru­gih de­`el. Ka­rel Al­bert je do­vo­lil grad­njo `e­lez­ni­ce Tu­rin - Ge­no­va. Me­sto se je hi­tro po­ve­~a­lo. V de­se­tih le­tih od 1838 do 1848 se je povz­pe­lo do 117.000 na 137.000 pre­bi­val­cev. Mo~­na je bila sta­no­vanj­ ska zi­da­va. V teh de­se­tih le­tih je bilo se­zi­da­nih 700 no­vih hi{, v ka­te­rih se je­ nag­net­lo se­dem ti­so~ no­vih dru­`in. Pri­se­ljen­cev je bilo ved­no ve~. Vi­{ek so do­se­gli leta 1849-50, ko jih je bilo, pra­vi­jo, od 50 do 100 ti­so~.

75

Pri­ha­ja­le so rev­ne dru­`i­ne ali mla­di sami iz raz­nih pie­mont­skih hri­bov in do­lin in celo iz Lom­bar­di­je. Na grad­bi{­~ih je don Bo­sko vi­del »otro­ke od osem do de­set let sta­re, da­le~ od do­ma­~e vasi, kako stre­`e­jo zi­dar­jem in pre­bi­ja­jo dne­ve gor in dol po ma­ja­vih mo­stov­`ih, na son­cu, ve­tru, kako se vzpe­nja­jo po str­mih les­tvah, obre­me­nje­ni z mal­to, ope­ko, edi­ni vzgoj­ni pri­po­mo~­ki so bili gro­bo zmer­ja­nje in klo­fu­te.« De­lav­ske dru­`i­ne se zve­~er »vzpe­nja­jo v pod­stre{­ja«.

To so edi­na sta­no­va­nja, za ka­te­ra za­do­stu­je­jo de­lav­ske mez­de. Don Bo­sko se je povz­pel tja, jih vi­del in ugo­to­vil, da so »niz­ka, ozka, ble­da in uma­za­na. V enem pro­sto­ru je vse: spal­ni­ca, ku­hi­nja in za mno­ge dru­`i­ne tudi de­lov­na soba.« Kaj vse to po­me­ni Tru­me mla­dih so se zla­sti ob ne­de­ljah po­ti­ka­le po ce­stah in na­bre`­jih reke Pad. Vi­de­li so »par­fu­mi­ra­ne in praz­ni~­no oprav­lje­ne« lju­di, ki so se spre­ha­ ja­li, ne da bi se me­ni­li za nji­ho­vo rev{­~i­no.

Don Bo­sko je hi­tro na­re­dil sklep. Ti fant­je po­tre­bu­je­jo {o­lo in delo, ki naj jim od­pre­ta bolj za­go­tov­lje­no pri­hod­nost. Pra­vi­co ima­jo, da so {e fant­je, ki bi se radi raz­`i­ve­li v igri na pro­stem, ne pa hi­ra­li na plo~­ni­ku. Po­tre­bu­je­jo sre­~a­nje z Bo­gom, da bi od­kri­li in ure­sni­~i­li svo­je do­sto­jans­tvo.

Ni bil niti sam niti prvi, ki je pri­{el do tega spoz­na­nja. Te­daj je ~u­til po­ tre­bo po­ma­ga­ti ljud­skim mno­`i­cam celo kralj Ka­rel Al­bert.

Bil je v pre­ce­pu med ab­so­lu­ti­sti~­ni­mi in li­be­ral­ni­mi ide­ja­mi, toda za­ra­di ab­so­lu­ti­sti~­ne Av­stri­je se je ved­no bolj na­gi­bal k zmer­nim li­be­ral­cem. To ga je kon~­no pri­pe­lja­lo do tega, da je po­stal pos­pe­{e­va­lec »ri­sor­gi­men­ta«.

Kljub po­li­ti~­nim za­ple­tom ni po­za­bil na so­cial­ne raz­me­re ljuds­tva v svo­jem kra­ljes­tvu in je pod­pi­ral vsa­ko do­bro­del­no in izo­bra­`e­val­no po­bu­do.

Tudi du­hov­ni­ki in po­li­ti­ki ti­ste­ga ~a­sa so bili raz­de­lje­ni v to­ko­ve za svo­bod­ nja{­ke idea­le ali pro­ti njim. Bili pa so slo`­ni na is­tem bo­ji{­~u pro­ti gmot­ni in nrav­ni rev{­~i­ni lju­di. V Tu­ri­nu je zra­sla cela mre­`a {ol za de­lav­ce.

Don Bo­sko pa je mi­slil na re­{e­va­nje mla­di­ne. Don Ca­fas­so je to vi­del in skle­nil, da ga bo do kra­ja iz­zval za to po­slans­tvo.

Brezmejno zaupaj v Bo`jo previdnost; toda Previdnost ho~e, da ji po svojih mo~eh pomaga{.

76

P

15. poglavje

Pi{em se Jernej Garelli

Tu­rin­~a­ni so don Ca­fas­sa ime­no­va­li 'du­hov­nik obe­{en­cev', ker je ho­dil v je­~e to­la­`it za­por­ni­ke. ^e je bil kdo ob­so­jen na smrt, je sto­pil z njim na voz in ga to­la­`il do me­sta us­mr­ti­tve. V Tu­ri­nu so bile te­daj {ti­ri je­~e: pri Por­ta Pa­laz­zo, na uli­ci sv. Do­mi­ni­ka, bli­zu cerk­ve sv. mu­~en­cev in v kle­ti se­na­ta.

Ko se je ne­ke­ga dne don Ca­fas­so pri­prav­ljal na obisk je­~e, je po­va­bil s se­boj don Bo­ska.

Tem­ni hod­ni­ki, ~r­ne in vla`­ne ste­ne, `a­lost­ni in bed­ni vi­dez za­por­ni­kov so tega glo­bo­ko ga­ni­li. Za­~u­til je gnus, da ga je du­{i­lo.

Fant­je za re­{et­ka­mi [e po­seb­no ga je raz­`a­lo­stil po­gled na fan­te za pre­gra­do. Za­pi­sal je: »Zgro­ zil sem se ob po­gle­du na ve­li­ko {te­vi­lo fan­tov od 12. do 18. leta sta­ro­sti, vsi krep­ki, zdra­vi, bi­stri, ki so tu gni­li v brez­de­lju, v mr­~e­su, brez ze­melj­ske­ga in du­hov­ne­ga kru­ha.« Ve~­krat se je vra­~al tja s Ca­fas­som ali tudi sam. Sku­{al se je po­go­var­ja­ti z nji­mi ne samo o ve­rou­ku (pod nad­zors­tvom stra­`e), tem­ve~ tudi na {ti­ri o~i.

Spr­va so bili nji­ho­vi od­zi­vi os­tri. Mo­ral je gol­ta­ti naj­huj­{e psov­ke. Po ma­lem se je ka­te­ri po­ka­zal manj ne­zaup­ljiv, za­~el je go­vo­ri­ti ka­kor pri­ja­telj s pri­ja­te­ljem.

Tako je spoz­nal nji­ho­ve ubo­ge zgod­be, po­ni­`a­nja, jezo, ki jih je na­re­di­la ve~­krat div­je. Naj­po­go­stej­{i 'pre­sto­pek' je bila kra­ja. Za­ra­di la­ko­te, da bi ime­li kaj ve~, pa tudi za­ra­di ne­vo{~­lji­vo­sti do bo­ga­tih, ki so se oko­ri{­~a­li z nji­ho­vim de­lom in jih pu{­~a­li v rev{­~i­ni. Dru`­ba ni ni~ sto­ri­la za­nje, zna­la pa jih je za­pre­ti v je­~o.

Hra­ni­li so jih s ~r­nim kru­hom in vodo. Ubo­ga­ti so mo­ra­li je­~ar­je, ki so se jih bali in jih za vsa­ko ma­len­kost pre­te­pa­li. Za­pr­ti so bili v skup­ne pro­sto­re, kjer so naj­ve~­ji ma­lo­prid­ne­`i po­sta­li u~i­te­lji `iv­lje­nja. »Kar je name na­pra­vi­lo naj­ve~­ji vtis,« je za­pi­sal don Bo­sko, »je bilo to, da so se mno­gi od­lo­~i­li, da bodo za­~e­li dru­ga~­no, bolj po­{te­no `iv­lje­nje, ko bodo na pro­stem.« Mor­da samo iz stra­hu pred je­~o. »Toda ~ez malo ~a­sa so spet kon­~a­li

77

v njej.« Po­sku­sil je dou­me­ti vzrok in dog­nal: »Ker so pre­pu{­~e­ni sami sebi.« Bili so brez dru­`in ali so jih svoj­ci za­vr­ni­li, ker jih je je­~a »one­~a­sti­la za vse­lej«. »Sam pri sebi sem de­jal: ti fant­je bi mo­ra­li zu­naj naj­ti ka­ke­ga pri­ja­te­lja, ki bi se zav­zel za­nje, jih sprem­ljal, pou­~e­val, vo­dil v cer­kev ob praz­ni~­nih dne­vih. Po­tem se ne bi ve~ vra­~a­li v je­~o.« Vsak dan si je don Bo­sko pri­do­bil ka­ke­ga no­ve­ga pri­ja­te­lja. Nje­gov ve­rouk za pre­gra­do so ved­no raje po­slu­{a­li. »Ka­kor sem jim da­jal ~u­ti­ti ~lo­ve{­ko do­sto­jans­tvo,« je za­pi­sal, »tako so bolj in bolj ob­~u­ti­li v srcu za­do­voljs­tvo in skle­ni­li, da se po­bolj­{a­jo.« Ko se je vr­nil k njim v je­~o, je bilo ve~­krat vse uni­~e­no. Obra­zi so bili spet trdi, po­smeh­lji­vo so si­ka­li kle­tvi­ne. Don Bo­ska je ve~­krat pre­ma­ga­la ma­lo­ du­{nost. Ne­ke­ga dne je iz­bruh­nil v jok, ni ve­del, kaj bi. »Za­kaj se ti­sti `up­nik joka?« je vpra­{al nek­do. »Ker nam ho­~e do­bro. Tudi moja mati bi se jo­ka­la, ~e bi me vi­de­la tu­kaj.« Od­lo­~i­tev Ko je don Bo­sko {el iz je­~e, je trd­no skle­nil: »Za vsa­ko ceno mo­ram pre­ pre­~i­ti, da bi tako mla­di fant­je kon­~a­li v je­~i. To mla­di­no ho­~em re­{i­ti.« »To mi­sel sem po­ve­dal don Ca­fas­su,« je za­pi­sal, »in po nje­go­vem nas­ve­tu sem is­kal na­~in, kako bi jo ure­sni­~il.« Dru­gi du­hov­ni­ki v Tu­ri­nu so is­ka­li re­{i­tve mla­din­ske­ga prob­le­ma vsak po svo­je.

Prvi je bil don Ja­nez Cocc­hi, `i­va­hen du­hov­nik s po­de­`e­lja. Pos­ve­~en je bil leta 1836, ko je bil don Bo­sko v pr­vem let­ni­ku fi­lo­zo­fi­je v se­me­ni{­~u. V rev­nem kra­ju na sla­bem gla­su v pred­mest­ju Vanc­hi­glia je us­ta­no­vil leta 1841 prvi ora­to­rij v Tu­ri­nu (po­sku­sil je `e leta 1840) in ga dal v vars­tvo an­ge­la va­ru­ha. Ka­kor je de­jal don Ca­fas­so, je don Bo­sko ho­tel us­tva­ri­ti sre­di{­~e, v ka­te­rem bi od dru­`in za­pu{­~e­ni fant­je na{­li pri­ja­te­lja, kjer bi nek­da­nji mla­ di za­por­ni­ki ve­de­li, da bodo na{­li po­mo~ in pod­po­ro. [lo mu je za sre­di{­~e, ki ne bi bilo ve­za­no na `up­ni­jo, tem­ve~ nanj, in ki ne bi de­lo­va­lo samo ob ne­de­ljah za ve­rouk, tem­ve~ bi tra­ja­lo cel te­den: v sre­di{­~u bi vse po­ve­za­lo pri­ja­teljs­tvo, os­kr­bo­va­nje in sre­~a­va­nje na de­lov­nem me­stu.

Kdor ne `ivi v miru z Bogom, nima miru v sebi in zato ne `ivi v miru z drugimi.

78

Zdra­va­ma­ri­ja za za­~e­tek Skro­men za­~e­tek te za­mi­sli se je ure­sni­~il do­pold­ne 8. de­cem­bra 1841.­ Ta­ko­le je don Bo­sko iz­bra­no in pre­pro­sto, ka­kor so pi­sa­ne sta­ro­dav­ne kro­ni­ ke, po­pi­sal pri­zor: »Na slo­ve­sni praz­nik Brez­ma­de`­ne­ga Ma­ri­ji­ne­ga spo­~et­ja sem se rav­no­ ob­la­~il v ma­{na ob­la­~i­la, da bi ob­ha­jal sve­to ma­{o, ko je za­kri­stan Jo­`ef­ Co­mot­ti za­gle­dal v kotu fan­ti­~a in ga po­va­bil, da bi mi mi­ni­stri­ral pri ma­{i.

'Ne znam,' mu je od­vr­nil osra­mo­~e­no.

'Pri­di,' je po­no­vil za­kri­stan, 'bo{ mi­ni­stri­ral.'

'Ne znam,' je po­no­vil. '[e ni­ko­li ni­sem mi­ni­stri­ral.'

'Te­pec!' je za­kri­~al nanj za­kri­stan. '^e ne zna{ mi­ni­stri­ra­ti, ~e­mu si pri­ {el v za­kri­sti­jo!' Ko je to re­kel, je po­gra­bil pa­li­co in `e so pa­da­li udar­ci po hrb­tu in po gla­vi ne­sre~­ne­ga fan­ta, med­tem ko je po­bi­ral pete iz za­kri­sti­je.

'Kaj ven­dar de­la­te?' sem zav­pil. 'Za­kaj ga te­pe­te?'

'Ker je pri­{el v za­kri­sti­jo, pa ne zna mi­ni­stri­rat.'

'Ni­ste prav na­re­di­li.'

'Kaj vam to mar?'

'Moj pri­ja­telj je. Ta­koj ga po­kli­~i­te, po­go­vo­ri­ti se mo­ram z njim.'« Fant se je osra­mo­~en vr­nil. Os­tri­`en je na ba­lin, suk­nji~ ima uma­zan od mal­te. Pri­se­lje­nec je. Mor­da so mu nje­go­vi do­ma­~i re­kli: 'Ko bo{ v Tu­ri­nu, hodi k ma­{i.' Res je pri­{el k ma­{i, toda sram ga je bilo sto­pi­ti v cer­kev med lepo ob­le­~e­ne lju­di. Po­sku­sil je pri­ti v za­kri­sti­jo, ka­kor ima­jo na­va­do mo`­je in fant­je na de­`e­li. »Lju­bez­ni­vo sem ga vpra­{al: 'Si bil da­nes `e pri ma­{i?'

'Ne.' 'No, bo{ pa pri tej ma­{i. Po­tem se bom po­go­vo­ril s te­boj o za­de­vi, ki ti bo v{e~.'

Ob­lju­bil mi je. Po ma­{i in po zah­va­li za­njo sem ga pe­ljal v kor in mu z ve­se­lim obra­zom de­jal: 'Moj do­bri pri­ja­telj, kako se pi­{e{?'

'Jer­nej Ga­rel­li.'

'Od kod si?'

'Iz As­ti­ja.'

79

'Kaj de­la{?'

'Zi­dar sem.'

'Ima{ {e o~e­ta?'

'Ne, umrl je.'

'Kaj pa mama?'

'Tudi ona je umr­la ...'

'Ko­li­ko si star?' '[est­najst let.'

'Zna{ bra­ti in pi­sa­ti?'

'Ne.' 'Zna{ peti?'

Fant si je obri­sal sol­ze, me za­~u­de­no po­gle­dal in od­go­vo­ril: 'Ne.' 'Zna{ `vi`­ga­ti?'

Jer­nej se je za­sme­jal. Prav to sem ho­tel. Po­sta­la sva pri­ja­te­lja.

'Si `e bil pri pr­vem ob­ha­ji­lu?'

'Ne {e.'

'Si `e bil pri spo­ve­di?'

'Ja, ko sem {e bil maj­hen.'

'Ho­di{ k ve­rou­ku?'

'Si ne upam. Mlaj­{i fant­je se mi sme­ji­jo ...' '^e bi te jaz u~il ve­rouk, bi pri­{el?'

'Zelo rad.'

'Tudi sem­kaj?'

'Samo da me ne bi pre­te­pa­li.'

'Le mi­ren bodi, zdaj si moj pri­ja­telj, nih­~e se te ne bo do­tak­nil.

Kdaj bova za­~e­la?'

'Ka­dar bo­ste ho­te­li.'

'Tudi ta­koj?'

'Z ve­se­ljem.'« Don Bo­sko je po­klek­nil in zmo­lil zdra­va­ma­ri­jo. Pe­tin­{ti­ri­de­set let­ poz­ne­je je de­jal svo­jim sa­le­zi­jan­cem: »Vsi bla­go­slo­vi iz ne­bes so sad ti­ste prve zdra­va­ma­ri­je, ki sem jo zmo­lil go­re­~e in s pra­vim na­me­nom.«

80

Ko je don Bo­sko kon­~al zdra­va­ma­ri­jo, se je za za­~e­tek po­kri­`al, toda opa­zil je, da Jer­nej ni na­re­dil kri­`a, ali bo­lje, na­pra­vil kret­njo, ki je samo med­lo spo­mi­nja­la na kri`. Po­tem ga je pri­jaz­no nau­~il, da ga je do­bro­ na­pra­vil. Po­tem mu je v na­re~­ju (oba sta bila iz As­ti­ja) raz­lo­`il, za­kaj Boga ime­nu­je­mo 'O~e'.

Na kon­cu mu je re­kel: »Rad bi, Jer­nej, da pri­de{ tudi pri­hod­njo ne­de­ljo.« »Rad.« »Ne samo ti, pri­pe­lji {e svo­je pri­ja­te­lje.« Jer­nej Ga­rel­li, zi­dar­~ek iz As­ti­ja, je bil prvi don Bo­skov po­sla­nec med mla­di­mi de­lav­ci svo­je ~e­tr­ti. Pri­po­ve­do­val jim je o sim­pa­ti~­nem du­hov­ni­ ku, »ki zna tudi `vi`­ga­ti«, in jim pre­dal nje­go­vo po­va­bi­lo. [ti­ri dni poz­ne­je je bila ne­de­lja. V za­kri­sti­jo jih je pri{­lo de­vet. Niso pri{­li v »v cer­kev sv. Fran­~i{­ka Asi{­ke­ga«, pri{­li so »is­kat don Bo­ska«. Po­ro­dil se je »ora­to­rij«.

Ta­koj - be­se­da ka­kor pe­~at V dia­lo­gu z Jer­ne­jem Ga­rel­li­jem je be­se­da »ta­koj«. Na po­gled be­se­da ka­kor vsa­ka dru­ga. Bila pa je ka­kor seme: ~e ga po­se­je{, zra­ste rast­li­na.

V ti­stem ~a­su (1841) je be­se­da »ta­koj« ge­slo za celo sku­pi­no tu­rin­skih du­hov­ni­kov. V ne­go­to­vo­sti prve in­du­strij­ske re­vo­lu­ci­je, ko je bilo ne­mo­ go­~e ime­ti `e lepo na­re­je­ne de­lov­ne na­~r­te in pro­gra­me, so se ti du­hov­ni­ki z vse­mi mo~­mi vr­gli na delo, da bi »ta­koj« kaj na­re­di­li za rev­ne fan­te in za lju­di v rev{­~i­ni.

Toda ta »ta­koj« je po­se­ben pe­~at don Bo­ska in po­tem sa­le­zi­jan­cev, ki so se spe­cia­li­zi­ra­li kot mo`­je »ta­koj{­nje­ga po­se­ga« za rev­ne fan­te. »Ta­koj je tre­ba kaj sto­ri­ti,« ker si rev­ni fant­je ne mo­re­jo pri­vo{­~i­ti ~a­ka­nja na ve­li­ke re­for­me, ure­je­ne na­~r­te, na re­vo­lu­cio­nar­ni preo­brat. Se­ve­da samo »ta­koj« ni do­volj. Po pra­vi­ci bi re­kli: »^e kdo umi­ra od la­ko­te, mu ne da­jaj ribe, tem­ve~ ga nau­~i lo­vi­ti ribe.« Res je tudi dru­ga­~e: »^e sre­~a{ koga, ki umi­ra od la­ko­te, mu daj ribo, da bo imel mo­~i za u~e­nje ri­bo­lo­va.« Ni

81

za­do­sti ta­koj po­ma­ga­ti, ni pa tudi za­do­sti »pri­prav­lja­ti dru­ga~­no pri­hod­ nost«, ker med­tem re­ve­`i umi­ra­jo v bedi.

Don Bo­sko in nje­go­vi prvi sa­le­zi­jan­ci so se na­mag­ne­ti­li s ta­koj, ne­mu­do­ma ne­kaj na­re­di­ti. Rev­nim fan­tom bodo dali ka­te­ki­zem, stro­kov­no izo­braz­bo, obrt, ki bo za­va­ro­va­na z do­bro de­lov­no po­god­bo.

Ne sku{aj opravi~evati svojih napak, raje jih sku{aj popraviti.

82

O

16. poglavje

Oratorij malih zidarjev Na pri`­ni­ci v cerk­vi sv. Fran­~i{­ka Asi{­ke­ga zav­ze­to pri­di­ga mlad du­hov­ nik. Pri stran­skem ol­tar­ju sedé na stop­ni­cah pred ob­ha­jil­no mizo spi ne­kaj zi­dar­skih va­jen­cev, na­sla­nja­je se drug dru­ge­mu na ra­me­na.

Don Bo­sko je {el sko­zi cer­kev in se do­tak­nil ra­men pr­ve­ga. Vsi so se v za­dre­gi zbu­di­li. Na­smeh­nil se jim je.

Tiho vpra­{a: »Za­kaj spi­te?« »Ni~ ne ra­zu­me­mo,« je za­mr­mral naj­ve~­ji. »Si­cer pa ti­sti du­hov­nik ne go­vo­ri za nas,« je do­dal nje­gov so­sed. »Poj­di­te z mano.« Po pr­stih jih je od­pe­ljal v za­kri­sti­jo. »Bili so Ka­rel Buz­ze­ti, Ja­nez Ga­ri­bol­di, Ger­man,« jih ga­nje­no na­va­ja don Bo­sko svo­jim pr­vim sa­le­zi­jan­cem. Bili so mali lom­bard­ski zi­dar­ji, ki so mu ka­sne­je sta­li ob stra­ni {ti­ri­de­set let in so jih v Val­do­ku vsi poz­na­li. »Te­daj so bili pre­pro­sti va­jen­ci, zdaj so moj­stri.« V za­kri­sti­jo je pri­{el tudi Jer­nej in nje­go­vi pri­ja­te­lji. [te­vi­lo se je ve­~a­lo.

Don Bo­sko jim je po­ma­gal mo­li­ti, imel je krat­ko pri­di­go ~i­sto za­nje, `i­vah­ no, v po­go­vo­ru, pre­ki­pe­va­jo­~o od do­god­kov in za­ni­mi­vih no­vic. Po­tem so se used­li v cerk­vi v klo­pi in bili pri don Bo­sko­vi ma­{i.

Toda do­pol­dan je bil dolg. Po ma­{i in kosu kru­ha za zaj­trk je fan­te pri­je­la vo­lja do igre. Za­~e­li so se meni ni~ tebi po­di­ti po dvo­ri{­~u za­vo­da.

Po­do­bi­ce, pa tudi kruh­ki

Don Bo­sko se je za­ve­dal, da ne sme pre­ve~ na­pe­nja­ti loka. Ob le­pem vre­me­nu je ob ne­de­ljah po­pol­dan pe­ljal fan­te na spre­hod na gri~, ob reki, k Ma­ri­ji­nim sve­ti{­~em.

Poz­ne­je, je­se­ni, je skle­nil, da bo zbi­ral samo naj­bolj »ogro­`e­ne fan­te, zla­sti ti­ste, ki so pri{­li iz je­~e.« Toda don Bo­sko ni imel ni­ko­li mo­~i, da bi od­slo­vil ka­ke­ga fan­ta, ki ga je pro­sil, da bi os­tal pri njem. V krat­kem so nje­go­vo 'kr­ de­lo' se­stav­lja­li kam­no­se­ki, zi­dar­ji, tla­ko­val­ci, {tu­ka­ter­ji, ki so pri{­li iz dalj­nih

83

kra­jev in se iz raz­nih raz­lo­gov v mr­tvem let­nem ~a­su niso mo­gli vr­ni­ti do­mov.

Don Gua­la in don Ca­fas­so, ki sta na­va­ja­la mla­de du­hov­ni­ke, da so si pri­ do­bi­va­li po­dob­ne iz­ku{­nje ka­kor don Bo­sko, sta se po­nu­di­la za spo­ve­do­va­nje fan­tov, se z nji­mi po­go­var­ja­la in jim tudi po­ma­ga­la.

Don Bo­sko je ne­ko­li­ko v za­dre­gi za­pi­sal: »Radi so mi da­ja­li po­do­bi­ce, list­ke, knji­`i­ce, sve­ti­nji­ce, kri`­ce, da bi jih de­lil.« Toda nje­go­vi zi­dar~­ki in biv­{i za­por­ni­ ki so po­tre­bo­va­li kaj dru­ge­ga ka­kor po­do­bi­ce in kri`­ce. To je don Bo­sko svo­jim ko­le­gom tudi po­ve­dal; za­~e­li so mu da­ja­ti »kose ob­le­ke naj­po­treb­nej­{im, kru­ha cele ted­ne, do­kler si ga niso mo­gli za­slu­`i­ti z de­lom.« ^ez te­den je bilo don Bo­sko­vo stal­no opra­vi­lo is­ka­nje za­po­sli­tve za fan­te, ki je niso ime­li, bolj­{ih mo`­no­sti za ti­ste, ki so delo `e ime­li. »Ho­dil sem jih obi­sko­vat pri delu v de­lav­ni­ce in na de­lo­vi{­~a. Moji fant­je so bili tega sil­no ve­se­li, ko so vi­de­ li, kako se nji­hov pri­ja­telj za­ni­ma za­nje. Tega so bili ve­se­li tudi gos­po­dar­ji; radi so spre­je­ma­li na delo fan­te, ki niso bili pre­pu{­~e­ni sami sebi ~ez te­den in ob praz­ni­kih.« Bolj ko~­lji­vo je bilo z biv­{i­mi za­por­ni­ki. Don Bo­sko je po­sku­{al dru­ge­ga za dru­gim na­me­sti­ti pri ka­kem po­{te­nem gos­po­dar­ju in jih je ho­dil ~ez te­ den obi­sko­vat. Us­peh je bil do­ber: »Pri­~e­li so po­{te­no `iv­lje­nje, po­za­bi­li na pre­te­klost, po­sta­li so do­bri krist­ja­ni in po­{te­ni ljud­je«.

Don Bo­sko je vsa­ko so­bo­to pri­ha­jal v je­~e, da bi na­da­lje­val svoj naj­te`­ji apo­sto­lat: »Pri­ha­jal sem v je­~e z `e­pi, pol­ni­mi zdaj to­ba­ka zdaj sad­ja zdaj kruh­kov. Ved­no sem ho­tel na­re­di­ti kaj do­bre­ga fan­tom, ki so se po ne­sre­~i zna{­li tam no­tri, si jih na­pra­vi­ti za pri­ja­te­lje in jih pri­do­bi­ti, da bi pri{­li v ora­to­rij, ko pri­de­jo iz kaz­nil­ni­ce.« Fant iz Ca­ron­na Pri{­la je pom­lad. Zi­dar~­ki, ki so bili v mr­tvi se­zo­ni v svo­jih do­ma­~ih kra­jih, so zno­va pri{­li v me­sto. Don Bo­sko­va gru­~a se od ne­de­lje do ne­de­lje ve­~a. Iz Ca­ron­na Ghi­ring­hel­la, vasi bli­zu Mi­la­na, je pri­{el tudi Jo­`ef Buz­zet­ti, Kar­lov mlaj­{i brat. Samo 10 let je star. Na don Bo­ska se je na­ve­zal ka­kor mla­di­~ek, ni­ko­li ve~ se ni lo­~il od nje­ga.

Pravega praznika ni brez spovedi in obhajila.

84

Od pom­la­di 1842 do zore 31. ja­nuar­ja 1888, ko je don Bo­sko umrl, mu je bil Jo­`ef Buz­zet­ti ved­no ob stra­ni, blag in mi­ren pri­~e­va­lec o vsem ~lo­ve{­ kem in Bo`­jem po­~et­ju du­hov­ni­ka, »ki ga je imel rad«. Ve­li­ko do­god­kov v don Bo­sko­vem `iv­lje­nju bi v na­{em ne­zaup­lji­vem in de­mi­ti­zi­ra­jo­~em ~a­su po­ti­sni­li med le­gen­de, ko bi jih ne bile vi­de­le pre­pro­ste o~i zi­dar~­ka iz Ca­ ron­na, ki je bil ved­no zra­ven, dva ko­ra­ka od svo­je­ga don Bo­ska.

Ko bi imel vsaj kos kru­ha Kar je ve­za­lo fan­te na don Bo­ska, je bila nje­go­va pri­sr~­na in is­kre­na do­ bro­ta. Fant­je so »~u­ti­li« to do­bro­to, vi­de­li so jo v de­ja­njih, v gan­lji­vih gi­bih.

Vsak tre­nu­tek don Bo­sko­ve­ga dne­va jim je bil na vo­ljo.

Da bi se nau­~i­li bra­ti in ra­~u­na­ti, je don Bo­sko ved­no na­{el ~as za­nje ali za ose­be, ki so jih u~i­le. ^e so ime­li hu­dob­ne­ga gos­po­dar­ja ali so bili brez­po­sel­ni, se je zav­zel za­nje, poi­skal pri­ja­te­lje, da so po­skr­be­li za de­lov­no me­sto, po­{te­ne­ga in kr{­~an­ske­ga gos­po­dar­ja. ^e so po­tre­bo­va­li de­nar­ja, so ve­de­li, da je don Bo­sko pri­prav­ljen iz­praz­ ni­ti v nji­ho­ve roke svoj mo{­nji­~ek. ^e je nji­hov dan siv in trd, mu pra­vi­jo: »Obi{­~i­te me«, in gre k njim v de­lav­ni­co, na de­lo­vi{­~e. Ko so ga vi­de­li, se z njim po­go­var­ja­li, je bil to za­nje tre­nu­tek od­di­ha, ute­he.

Po­go­sto jim je de­jal (in te be­se­de so si ohra­ni­li v spo­mi­nu ka­kor dra­go­cen za­klad): »Tako te imam rad, ~e bi imel kdaj samo kos kru­ha, bi ga de­lil s te­boj.« Ka­dar je mo­ral koga po­ka­ra­ti, ga ni ni­ko­li vpri­~o dru­gih, da bi ga ne po­ni­`al.­ ^e je kaj ob­lju­bil, je bil pri­prav­ljen iti tudi v ogenj, da je stvar iz­pol­nil.

V Mi­lan­ski uli­ci bli­zu mest­ne pa­la­~e je don Bo­sko sre­~al fan­ta, ki se je vra­~al s trga. Roke ima pol­ne: ste­kle­ni­ca z ol­jem, ko­za­rec kisa: ko­maj za­gle­da don Bo­ska, mu pri­te­~e na­pro­ti in vpi­je in zav­pi­je: »Do­ber dan, don Bo­sko!« Olje in kis sta ne­var­no zap­lju­ska­la.

85

Don Bo­sko se mu na­sme­je, ko ga vidi tako sre~­ne­ga. Po­{a­li se: »Sta­vim, da ne zmo­re{ tega ka­kor jaz,« in za~­ne plo­ska­ti. Fant, ve­sel za­ra­di sre­~a­nja, ni do­jel {a­le. Spolz­ko ste­kle­ni­co in ko­za­rec si je vtak­nil pod paz­du­hi, plo­skal z ro­ka­mi in kri­~al: »@i­vi­jo, don Bo­sko!« Ko­za­rec in ste­kle­ni­ca se mu iz­muz­ne­ta in se raz­bi­je­ta.

Fan­tu je hudo: »Gor­je mi, mama me bo na­bi­la ...« »Ni~ hu­de­ga. To bova ta­koj ure­di­la,« mu pra­vi don Bo­sko. Sto­pi­la sta v pro­da­jal­no in don Bo­sko mu je ku­pil olja in kisa.

Ima­te pre­lah­ko ob­le­ko 30. april 1842. V Chie­ri­ju je umrl ka­no­nik Cot­to­len­go. V nje­go­vi Mali hi­{i je na sto­ti­ne neoz­drav­lji­vih bol­ni­kov. Ne­kaj let po­prej ga je fi­nan~­ni mi­ni­ ster dal po­kli­ca­ti k sebi. »Vi ste rav­na­telj Male hi­{e Bo`­je pre­vid­no­sti?« »Ne. Sem samo pre­prost dni­nar Pre­vid­no­sti.« »Naj bo. Toda od­kod jem­lje­te sreds­tva, da os­kr­bu­je­te vse te bol­ni­ke?« »Po­ve­dal sem vam `e, da od Pre­vid­no­sti.« Mo`, ki je bil na­va­jen ime­ti noge trd­no na tleh, ki je pre­ver­jal pri­hod­ke, od­hod­ke in obra­~u­ne, je iz­gu­bil po­trp­lje­nje: »Toda de­nar, ~a­sti­ti, de­nar.­ Od­kod do­bi­va­te de­nar?« »Daj­te no! Saj sem vam `e dva­krat po­ve­dal. Bo`­ja pre­vid­nost nas os­kr­ bu­je z vsem, ni­ko­li nam ni ni~ manj­ka­lo. Umrl bom jaz, umr­li bo­ste tudi vi, gos­pod mi­ni­ster, toda Pre­vid­nost bo {e ved­no skr­be­la za ubo­ge v Mali hi­{i.« Ka­no­nik Cot­to­len­go bo od­{el, Pre­vid­nost pa bo po­sta­vi­la dru­ge­ga na nje­go­ vo me­sto. Tako je tudi bilo. Po nje­go­vi smr­ti ga je na­sle­dil ka­no­nik An­gle­sio, Mala hi­{a pa je mir­no na­da­lje­va­la svo­je `iv­lje­nje med glav­no mest­no tr`­ni­co in po­slop­ji mar­ki­ze Ba­ro­lo.

Don Bo­sko se je ti­ste dni spom­nil na svo­je prvo sre­~a­nje s Cot­to­len­gom.

Pred krat­kim je bil pri­{el v Tu­rin in je {el obi­skat Malo hi­{o. Ka­no­nik ga je vpra­{al po ime­nu, od­kod je, po­tem pa mu je po svo­je raz­tre­se­no in {a­lji­vo

86

de­jal: »Ima­te obraz po­{te­nja­ka. Pri­di­te de­lat v Malo hi­{o. Dela vam ne bo manj­ka­lo.« Don Bo­sko je ve­li­ko­krat pri­{el spo­ve­dat bol­ni­ke in pre­bil kako uro z in­ va­lid­ni­mi fan­ti. Ne­ke­ga dne ga je Cot­to­len­go spet sre­~al, pri­jel je za rob nje­go­ve ~r­ne ob­le­ke in re­kel: »Pre­lah­ka je. Pri­skr­bi­te si bolj tr­pe`­no. Ve­li­ko fan­tov se bo obe­{a­lo na­njo.« Mir­no je pri­po­ve­do­val o Bogu Za­res so se mu obe­{a­li. Med­tem ko so mi­ne­va­li me­se­ci, so se ora­to­rij­ski fant­je mno­`i­li. Ve~ ka­kor sto jih je `e bilo. Niso po­tre­bo­va­li samo kru­ha in dela, tem­ve~ tudi vere, ki na­si­~u­je tudi, ko je kru­ha malo. Don Bo­sko, ki ni bil do­bro­del­ne`, tem­ve~ tudi du­hov­nik, si je pri­za­de­val, kako bi jim po­ma­ gal do sre­~a­nja z Bo­gom. »Po­seb­no do­`i­vet­je je bilo zame,« je za­pi­sal, »~ez te­den in {e po­seb­no ob praz­ni­kih, kako se je zgri­nja­lo okrog moje spo­ved­ni­ce od {ti­ri­de­set do pet­ de­set fan­tov, ki so po­tr­pe`­lji­vo ~a­ka­li, da bi se spo­ve­da­li.« Za fan­te ni bilo lah­ko spo­ve­do­va­ti se. Don Bo­sko jim je po­ma­gal, pri­po­ro­~al jim je pre­pro­sta pra­vi­la: »^e ne ve{, kako bi se izra­zil, reci spo­ved­ni­ku, naj ti po­ ma­ga. Spo­ved­ni­ku je to do­volj; za­sta­vil ti bo ne­kaj vpra­{anj in vse bo oprav­lje­no.« Na­rav­na kro­na spo­ve­di je bilo ob­ha­ji­lo, h ka­te­re­mu so pri­sto­pa­li mno­gi fant­je vsak te­den.

Tudi med na­vad­nim po­go­vo­rom, med igro in spre­ho­di je don Bo­sko znal ~i­sto pre­pro­sto go­vo­ri­ti o Bogu. K temu se ni prav ni~ si­lil: med ve­se­li­mi {a­la­ mi, sme­{ni­ca­mi, je znal fan­tom po­ve­da­ti mi­sel o ne­be­sih. Sre­di ve­li­ke­ga ve­ se­lja je po­gle­dal svo­je fan­te in de­jal: »Kako ve­se­lo bo, ko bomo vsi v ne­be­sih!« V~a­sih so raz­prav­lja­li: be­se­da je na­ne­sla na do­bro, na zlo, na `iv­lje­nje, na on­stra­nost. Vpra­{al ga je ka­te­ri: »Se bom zve­li­~al?« In on: »Kaj naj bi te mar vi­del v pe­klu? Me­ni{, da je Bog us­tva­ril ne­be­sa zato, da bi bila praz­na? Se­ve­da, povz­pe­ti se tja gor zah­te­va tru­da, toda ho­ ~em, da se bomo tam zna{­li vsi. To bo praz­nik!«

M

17. poglavje

87

Markiza in don Bosko

Po­let­je 1844. Za don Bo­ska so mi­ni­la tri leta cerk­ve­ne­ga za­vo­da. Don Ca­ fas­so je {el v val­do{­ko tu­rin­sko pred­mest­je. Obi­skat je {el teo­lo­ga Bo­re­la, du­hov­ne­ga vo­di­te­lja za­ve­ti{­~a, ki ga je us­ta­no­vi­la mar­ki­za Ba­ro­lo. »K vam bi `e­lel po­sla­ti do­bre­ga du­hov­ni­ka. Pri­skr­be­ti mu je tre­ba sobo in pla­~o.« »Kaj pa naj dela? Saj {e sam ni­mam kaj de­la­ti.« »Pu­sti­te ga pro­ste­ga. Za­ra­di pla­~e ne skr­bi­te, mu jo bom pri­skr­bel jaz. Gre za don Bo­ska. V za­vo­du je za­~el z neke vr­ste ora­to­ri­jem za rev­ne fan­te. ^e mu ne bomo na{­li dela v me­stu, ga bo nad{­kof po­slal za ka­pla­na na de­`e­lo, fant­je iz ora­to­ri­ja pa se bodo spet zna{­li na ce­sti. Bilo bi res {ko­da.« »V redu. Go­vo­ril bom z mar­ki­zo.« Don Ca­fas­so se je vr­nil v za­vod in de­jal don Bo­sku: »Spra­vi­te svo­je stva­ri v culo in poj­di­te v za­ve­ti{­~e. De­la­li bo­ste pri teo­lo­gu Bo­re­lu in ime­li do­volj ~a­sa za svo­je fan­te.« Spo­kor­ni pas pod iz­bra­no ob­le­ko Mar­ki­za Ju­li­ja Fran­~i{­ka Col­bert­ska je bila ti­sti ~as vi­so­ko v tu­rin­ski dru`­ bi. Po begu iz Fran­ci­je med re­vo­lu­ci­jo se je po­ro­~i­la z mar­ki­zom Kar­lom­ Fal­le­ti­jem iz Ba­ro­la, ki je bil 1825 tu­rin­ski `u­pan.

Umrl je leta 1838, brez otrok, toda z ve­li­kan­skim pre­mo­`e­njem. Mar­ki­za, sta­ra 53 let, si je pod iz­bra­no ob­le­ko na­de­la spo­kor­ni pas in se po­pol­no­ma pos­ve­ti­la re­ve­`em. Ve­li­ko me­se­cev je po tri ure na dan pos­ve­~a­la `en­skam v je­~ah. Pre­ na­{a­la je `a­li­tve, po­ni­`a­nja, tudi te­pli so jo, samo da bi mo­gla po­ma­ga­ti in izo­ bra­zi­ti ti­ste ubo­ge reve. Kon~­no je do­se­gla od ob­la­sti, da so je­~e za `en­ske lo­~i­li od mo{­kih. Pre­se­li­la je jet­ni­ce v bolj zdra­vo stav­bo, ki jo je dala sama pri­pra­vi­ti.

Us­ta­no­vi­la je si­ro­ti­{ni­ce in ne­ka­ke 'dru­`i­ne' za mla­de de­lav­ke.

V Val­do­ku je po­leg Cot­to­len­go­ve Male hi­{e po­sta­vi­la za­ve­ti{­~e za po­cest­ne `en­ske, ki so bile pri­prav­lje­ne `i­ve­ti novo `iv­lje­nje. Zra­ven je od­pr­la hi­{o

Marija je na{a voditeljica, u~iteljica in mati. ­ Marija nikoli ne stori zadeve samo na pol!

88

za 'mag­da­len­ke', de­kli­ce pri {ti­ri­naj­stih le­tih, ki so bile v ne­var­no­sti, da se­ iz­gu­bi­jo.

Leta 1844 je pri­~e­la zi­da­ti tret­jo stav­bo, bol­ni­{ni­co sv. Fi­lo­me­ne za bol­ne ali po­hab­lje­ne de­kli­ce. ^e­prav je bila tako zav­ze­ta za vse te do­bro­del­ne us­ta­no­ve, ni ne­ha­la biti `i­vah­na in ug­la­je­na. V nje­nem sa­lo­nu so se zbi­ra­li naj­bolj zna­ni izo­bra­`en­ci.

Njen taj­nik je bil Sil­vo Pel­li­co in v nje­ni pa­la­~i je spi­sal zna­me­ni­te Moje je­~e.

Njen pri­ja­telj in zaup­nik je bil Ka­mil Ca­vour.

Teo­log Bo­rel se je og­la­sil pri mar­ki­zi: »Na­{el sem du­hov­ne­ga vo­di­te­lja za va­{o bol­ni­{ni­co. To je don Bo­sko in pri­ha­ja iz za­vo­da.« »Prav. Toda bol­ni­{ni­ca se {e zida. ^ez {est me­se­cev se bova po­go­vo­ri­la o tem.« »Ne, gos­pa mar­ki­za. Don Bo­ska je tre­ba spre­je­ti ta­koj ali pa bo po­slan dru­ gam. Don Ca­fas­so mi ga je mo~­no pri­po­ro­~il. Pri­po­ve­do­val mi je o ora­to­ri­ju, ki ga je us­ta­no­vil ta du­hov­nik. Pra­vi, da bi bilo {ko­da, ~e bi za­de­va {la po zlu.« Mar­ki­za je ho­te­la {e dru­ge po­dat­ke. Po­tem, pre­pri­~a­na, je do­lo­~i­la don­ Bo­sku 600 lir let­ne {ti­pen­di­je in sobo po­leg Bo­re­lo­ve, bli­zu za­ve­ti{­~a.

Tudi don Bo­sko je pri svo­jem pr­vem sre­~a­nju z mar­ki­zo ho­tel po­ja­sni­la in za­go­to­vi­la. Spre­jel je slu`­bo v za­ve­ti{­~u, zah­te­val pa je, da ne bo pri­si­ljen za­pu­sti­ti svo­jih fan­tov. Zah­te­val je tudi, da sme­jo fant­je svo­bod­no ho­di­ti k nje­mu tudi med ted­nom, ~e bi `e­le­li.

Mar­ki­za, ki je bila `e pri 60 le­tih, a je {e ved­no ohra­ni­la svoj ener­gi~­ni in od­pr­ti zna­~aj, je bila za­do­volj­na z nje­go­vo od­kri­tost­jo. Mla­de­mu du­hov­ni­ ku je do­vo­li­la, da je zbi­ral svoj ora­to­rij na zem­lji{­~u ob bol­ni­{ni­ci v zi­da­vi.

Ka­kor hi­tro bi bilo mo­go­~e, bi mu pre­pu­sti­la v stav­bi dve sobi, ki bi ju lah­ko pri­re­dil v ka­pe­lo.

Na­me­sti­tev je bila, toda le prib­li`­na.

89

Jag­nje­ta so se spre­me­ni­la v pa­stir­je So­bo­ta, 12. ok­to­bra 1844. Don Bo­sko je bil za­mi{­ljen. Na­sled­nje­ga dne bo mo­ral spo­ro­~i­ti svo­jim fan­tom, da se bo ora­to­rij pre­se­lil v pred­mest­je Val­do­ ko. »Toda ne­go­to­vost kra­ja, sred­stev in oseb mi je pov­zro­~a­la ne­mir v srcu,« je za­pi­sal. »Ti­sto no~ sem spet sa­njal. Sa­nje so bile ne­kak do­da­tek sa­njam, ki sem jih imel de­vet­le­ten v Becc­hi­jih.« Spet je vi­del tru­m o vol­k ov. Ho­t el je zbe­` a­t i. Toda »gos­p a, ob­l e­~ e­n a ka­kor pa­sti­ri­ca, mi je po­m ig­n i­l a, naj grem s to ~ud­n o ~re­d o, med­t em ko je sama ho­di­la pred njo. Tri­k rat smo se us­t a­v i­l i. Iz­m u­~ en do utru­j e­n o­s ti sem se ho­tel use­s ti, toda pa­s ti­r i­c a me je po­v a­b i­l a, naj grem na­p rej. In glej, pri{­li smo na {i­r o­k o dvo­r i{­~ e s ste­b ri{­~ em okrog nje­g a, v ozad­j u pa cer­kev. [te­vi­lo jag­n jet je bilo ve­l i­k an­s ko. Pri{­l o je ve~ pa­s tir­j ev, da bi jih va­ro­va­li. Toda us­t a­v i­l i so se le za malo ~a­s a. Te­d aj se je zgo­d i­l o ne­kaj ~u­do­vi­te­ga. Ve­l i­k o jag­n jet se je spre­m e­n i­l o v pa­s tir­j e, ki so prev­ze­li skrb za dru­g e. Pa­s ti­r i­c a me je po­v a­b i­l a, naj po­g le­d am na jug. Po­gle­dal sem in vi­d el po­l je ... '[e en­k rat po­g lej,' mi je de­ja­la ... Vi­del sem ~u­d o­v i­t o in ve­l i­k o cer­k ev ... Zno­t raj cerk­ve se je raz­te­z al bel pas, na ka­t e­r em je z ve­l i­k an­s ki­m i ~r­ka­mi pi­sa­lo: Hic do­m us mea, inde glo­r ia mea (To je moj dom, od­tod moja sla­v a).« Po {e de­se­tih vr­stah opi­sa je don Bo­sko skle­nil: »Malo sem ver­jel temu. Dou­mel pa sem stva­ri, ko so se po ma­lem ure­ sni­~e­va­le. Te sa­nje hkra­ti z dru­gi­mi so mi bile celo za pro­gram mo­jih od­lo­~i­tev.« Kje je don Bo­sko? Kje je ora­to­rij?

Ne­de­lja, 13. ok­to­bra. Don Bo­sko je svo­jim fan­tom oz­na­nil se­li­tev ora­to­ri­ja k za­ve­ti{­~u. Bilo je ne­kaj vzne­mir­je­nja. Te­daj je don Bo­sko tve­gal. Po­ve­dal je, kar je vi­del v sa­njah kot kon­~a­no in ve­sel oz­na­nil, da »nas tam ~a­ka ve­lik­

90

pro­stor ves za nas, kjer bo pet­je, te­ka­nje in ska­ka­nje. Raz­ve­se­li­li so se. Vsak­ do je ne­strp­no ~a­kal, da bi vi­del no­vo­sti.« Ne­de­lja 20. ok­to­bra. Sku­pi­na fan­tov gre sko­zi ob­mo~­je mit­ni­ce, spu­sti­jo se v ni­`i­no Val­do­ka. Vse do de­sne­ga bre­ga Dore so trav­ni­ki in nji­ve z red­ki­ mi hi­{a­mi. Cot­to­len­go­va Mala hi­{a in Ba­ro­li­no za­ve­ti{­~e sta bli­zu kr­~em in kme~­kih hi{, kjer ima­jo ljud­je mir­no `iv­lje­nje.

Fant­je ne vedo, kam bi {li, zato tr­ka­jo na vra­ta in kli­~e­jo: »Don Bo­sko! Kje je don Bo­sko? Kje je ora­to­rij?« Ljud­je, ki so po­go­sto vi­de­li tol­pe po­te­pu­hov tam nao­ko­li, so po­mi­sli­li na grdo {a­lo in zav­pi­li: »Kak­{en ora­to­rij, kak­{en don Bo­sko! Pro~ od tod! Po­be­ ri­te se, ali pa vas za­po­di­mo z vi­la­mi!« »Ko sem za­sli­{al hrup, sem sku­paj s teo­lo­gom Bo­re­lom sto­pil iz hi­{e. Hrup se je ta­koj po­le­gel, pri­te­kli so nama na­pro­ti.« Pro­sto­ra za igro in tek je bilo do­volj in na pre­tek. Toda pro­sto­ra za mo­li­tev, za spo­ve­do­va­nje, za ma­{o pa ni bilo. »Ob­{ir­ni pro­stor, ki sem ga vam ob­lju­bil, {e ni kon­~an. Kdor bi `e­lel, lah­ko pri­de k meni ali teo­lo­gu Bo­re­lu v sobo.« »Tako so se te in dru­ge ne­de­lje do de­cem­bra gnet­li ka­kor sar­di­ne v kon­ zer­vi. Soba, hod­nik, stop­ni{­~e, vse je bilo nat­la­~e­no s fan­ti. Spo­ve­do­va­la sva oba, spo­ve­da­ti pa se jih je ho­te­lo dve­sto.« Kdo pa naj dr­`i pri miru dve­sto fan­tov, med­tem ko ~a­ka­jo na spo­ved? »Eden je ho­tel za­ku­ri­ti, drug pa po­ga­si­ti. Eden je sprav­ljal drva, drug raz­lil vodo. Ve­dro, kle{­~e za `er­ja­vi­co, lo­pa­ti­ca, vr~, la­vor, sto­li, ~ev­lji, knji­ge, vse je bilo raz­me­ta­no, ker so vsi ho­te­li vse ure­di­ti.« V teh vr­sti­cah je ne­kaj don Bo­sko­ve­ga ve­se­le­ga pre­ti­ra­va­nja. Tako je bilo {est ne­delj z dve­sto fan­ti, ki so se ka­kor majh­na voj­ska vr­sti­li za don Bo­skom in {li k ma­{i na Ka­pu­cin­ski gri~ ali v cer­kev Ma­ri­je To­la`­ni­ce ali v Sas­si.

Po­go­sto jih je sprem­ljal teo­log Bo­rel, pre­prost in ljud­ski du­hov­nik, ki so ga ljud­je za­ra­di nje­go­ve male po­sta­ve kli­ca­li 'mali o~e'. Neu­tru­den je bil.

Spre­jel je don Bo­ska v svo­je vars­tvo in mu po­ma­gal lju­bez­ni­vo pri­ja­telj­sko in po­go­sto z de­nar­jem iz svo­je­ga `e­pa. Pri­di­ge 'ma­le­ga o~e­ta' so fant­je zelo radi po­slu­{a­li, ker jih je dro­bil v za­~i­nje­ni go­vo­ri­ci, ka­kr­{no je bilo sli­{a­ti pri

91

Por­ta Pa­laz­zo, za­be­lje­ni s pre­go­vo­ri, {a­la­mi in du­ho­vi­tost­mi. Re­kel je don Bo­re­lu, da je tre­ba pri­di­ga­ti bolj do­stoj­no, a ga je za­vr­nil: »Svet je be­dast, zato je tre­ba pri­di­ga­ti be­da­sto.« Sne­`in­ke so cvr­~a­le v `er­ja­vi­ci 8. de­cem­ber. Dve sobi sta ure­je­ni za ka­pe­lo. ^as je `e bil, ker je po­no­~i mo~­no sne­`i­lo.

Zju­traj je bilo sne­ga `e ve­li­ko, mraz je bil ob­~u­ten. V ka­pe­lo so pri­ne­sli `er­ja­vi­co. Jo­`ef Buz­ze­ti se spo­mi­nja, da so sne­`in­ke cvr­~a­le, pa­da­jo~ na `er­ ja­vi­co, ko so jo ne­sli po od­pr­tem. Fant­je so vsee­no pri{­li. Na{­li so maj­hen ol­tar, maj­hen ta­ber­na­kelj in ne­kaj klo­pi. »Ob­ha­ja­li smo ma­{o,« je za­pi­sal don Bo­sko pre­pro­sto, »ve~ fan­tov se je spo­ve­da­lo in pre­je­lo ob­ha­ji­lo, jaz pa sem se jo­kal, ker se mi je zde­lo, da je ora­to­rij `e sta­len.« Zmo­til se je. [e se bo mo­ral jo­ka­ti, toda ne od ve­se­lja, tem­ve~ od `a­lo­sti, pre­den bo na­{el stal­no in do­kon~­no me­sto za ora­to­rij.

Toda s tem 8. de­cem­brom 1844 je don Bo­skov ora­to­rij `e do­bil neko ime.

Ime­no­val se je po sv. Fran­~i{­ku Sa­le{­kem. Raz­lo­ge je po­ve­dal don Bo­sko sam: »Ker je mar­ki­za dala na­sli­ka­ti tega svet­ni­ka pri vho­du v pro­stor, pa tudi, ker je na­{a slu`­ba zah­te­va­la ve­li­ko mir­nost in pri­jaz­nost; zato smo se po­sta­vi­li pod za{­~i­to sv. Fran­~i{­ka Sa­le{­ke­ga, da bi nam dal svo­jo izred­no krot­kost.« Da bi bili nje­go­vi fant­je ve­se­li, jim je don Bo­sko ku­pil ba­lin­ce, plo{­~i­ce, ho­du­lje (te­daj {e niso iz­na{­li `o­ge). [e na­prej po­ma­ga rev­nim, os­kr­bu­je jih s hra­no, ob­le­ko, ~ev­lji.

Zdaj, ko ima sobo, se je na­me­nil pou­~e­va­ti bi­strej­{e med nji­mi. Zve­~er si je utr­gal ne­kaj ur spa­nja za fan­te, ki pri­ha­ja­jo po sku­pi­ni­cah, ~r­ni od saj ali beli od apna, s pla{~­kom okrog ra­men, da bi se ubra­ni­li mra­za, ve­se­li {o­le.

Toda za knji­ge, ob­le­ko, sreds­tva za igro, je tre­ba de­nar­ja. Don Bo­sko je bil v za­dre­gi. Zo­pr­no mu je bilo iti h kaki gos­po­ski dru­`i­ni in pro­si­ti de­nar­ ja. Don Bo­rel ga je kar pri­si­lil: »^e ho­~e{ za­res do­bro svo­jim fan­tom, mo­ra{ na­pra­vi­ti tudi to `r­tev.«

92

Don Bo­sko jo je na­re­dil. Prva bo­ga­ta dru­`i­na, h ka­te­ri je pri­{el (pri­pra­vil jo je don Bo­rel), je bila dru­`i­na vi­te­za Go­nel­la. Don Bo­ska je ob­li­la rde­~i­ca, ko je steg­nil roko, da bi pre­jel pr­vih tri­sto lir.

Dvain­{ti­ri­de­set let poz­ne­je, ko je pro­sil ne­ke­ga sa­le­zi­jan­ske­ga rav­na­te­lja, da bi prev­zel mi­lo{­~i­no, ki je bila `e pri­prav­lje­na, mu je ta od­go­vo­ril, »da mu manj­ka don Bo­sko­ve pro­sto­du­{no­sti«; don Bo­sko pa se je zre­snil in re­kel: »Ti ne ve{, ko­li­ko me je sta­lo pro­si­ti vbo­gaj­me.« Ni­ko­li se ni zne­bil tega ne­la­god­ja, ni­ko­li pa se tudi ni od­po­ve­dal svo­je­mu do­sto­jans­tvu. Ni bil ne bo­je~ ne ro­bat. Gos­po­ske dru­`i­ne so po­tem go­vo­ri­le: »Zde­lo se je, da je v hi­{o sto­pil an­gel.« Pro­pad pri Sv. Pe­tru v ve­zeh Prve me­se­ce v za­ve­ti{­~u je don Bo­sko naj­br` upal, da bo spre­me­nil mar­ki­ zi­no mne­nje. Rad bi jo bil pre­go­vo­ril, da bi stav­bo v zi­da­vi na­me­ni­la na­me­sto bol­nim de­kli­cam za­pu{­~e­nim fan­tom. Mar­ki­za pa je go­ji­la nas­prot­no upa­nje: da bo don Bo­sko s~a­so­ma za­pu­stil fan­te in se po­vsem pos­ve­til nje­ni us­ta­no­vi.

Sle­pi­la sta drug dru­ge­ga. ^as je mi­ne­val, {te­vi­lo in hrup fan­tov sta na­ ra{­~a­la. Mar­ki­za je `e ne­strp­no ~a­ka­la, da bi ora­to­rij po­bral {i­la in ko­pi­ta.

V po­stu 1845 je pri{­lo do del­ne re­{i­tve. Za vsak­da­nji ve­rouk, ki je bil v po­stu in ad­ven­tu za­po­ve­dan za vse fan­te, so se ve~­ji ora­to­ri­jan­ci zbi­ra­li pri Sv. Pe­tru v ve­zeh. Tako so ime­no­va­li cer­kev, pos­ve­~e­no sv. kri­`u, zra­ven pa je bilo po­ko­pa­li{­~e, opu{­~e­no `e de­set let. Po­ko­pa­li{­~e je ime­lo ve­`i in ob­ {ir­no dvo­ri{­~e, ob­kro­`e­no z obo­ka­nim hod­ni­kom.

Ker so ve­rou~­na sre­~a­nja lepo po­te­ka­la in ker je bil ka­plan don Te­sio don Bo­skov pri­ja­telj, ga je ta pro­sil, da bi maja po­no­vi­la po­skus na ve­li­ko: pre­se­lil naj bi ves ora­to­rij v cer­kev in dvo­ri{­~e Sv. Pe­tra v ve­zeh.

V ne­de­ljo, 25. maja, je mo­ral don Te­sio ne­kam iz Tu­ri­na, zato mu je de­jal: »Pri­di s svo­ji­mi fan­ti to ne­de­ljo. Tako me bo{ na­do­me{­~al pri ma­{i.« Ka­plan je na­pra­vil dve na­pa­ki. Me­nil je, da don Bo­skov ora­to­rij se­sto­ji samo iz ti­stih ne­kaj fan­tov, ki jih je vi­del tako zbra­ne pri post­nem ve­rou­ku.

93

Mi­slil je tudi (ka­kor se je do­ga­ja­lo z dru­gi­mi us­ta­no­va­mi za fan­te), da se bodo fant­je po ma­{i in dru­gih po­bo`­no­stih vr­ni­li do­mov, kve~­je­mu po ma­ li­ci na dvo­ri{­~u.

Zgo­di­lo pa se je dru­ga­~e. Ka­pla­no­va gos­po­di­nja je vi­de­la pri­ti ve­li­kan­sko tru­mo fan­tov, ki so na­pol­ni­li vso cer­kev. Po ma­{i so fant­je po­gra­bi­li vsak svoj hleb­~ek za zaj­trk in se hrup­no za­po­di­li po dvo­ri{­~u in hod­ni­ku. Gos­po­di­nja (ki je pod obo­ka­nim hod­ni­kom go­ji­la ko­ko­{i) je os­tr­me­la, ta­koj nato pa zag­ na­la vik in krik. Za­~e­la se je po­di­ti za fan­ti in ma­ha­ti z met­lo v roki, med­tem ko so se pre­stra­{e­ne ko­ko­{i raz­le­ta­va­le in be­`a­le pred fan­ti.

Pri tem te­ka­nju je pri{­la do don Bo­ska in tudi nje­ga oz­mer­ja­la. »Svet kraj one­~a{­~a­te«, je bil {e naj­bolj spo­do­ben izraz, ki mu ga je za­bru­si­la.

Don Bo­sko je spoz­nal, da se je naj­bolj­{e umak­ni­ti. »Pre­so­dil sem, da je tre­ba ne­ha­ti z za­ba­vo. Od{­li smo z upa­njem, da se bomo na­sled­njo ne­de­ ljo sre­~a­li v ve~­jem miru.« Ne­po­mem­ben do­go­dek, ko bi se ne bilo zgo­di­lo po­tem ne­kaj hu­de­ga. Don Rua je na 'in­for­ma­tiv­nem pro­ce­su' o don Bo­sku iz­ja­vil: »Ve­li­ko let poz­ne­je mi je neki Me­la­not­te iz Lan­za, ki je bil nav­zo~ pri pri­zo­ru, po­ve­dal, kako je don Bo­sko ~i­sto mir­no, po­vsem brez jeze nad `a­li­ tva­mi, de­jal okrog sto­je­~im fan­tom: 'Re­vi­ca! Uka­zu­je nam, naj gre­mo pro~, pa bo sama na drug praz­nik `e po­ko­pa­na.'« Ko se je don Te­sio vr­nil, mu je gos­po­di­nja za­de­vo na­sli­ka­la tako ~r­no, da je ka­plan (ki se naj­br` ni upal oseb­no odre­~i don Bo­sku) pi­sal na ob­~i­no, naj pre­po­ve ka­kr­{no­ko­li raz­ve­dri­lo zno­traj po­ko­pa­li{­~a. »@al mi je,« je za­pi­sal don Bo­sko, »toda to je bilo zad­nje pi­smo don Te­sia.« Med ted­nom sta ne­na­do­ma umr­la tako ka­plan ka­kor nje­go­va gos­po­di­nja.

Vse zaupaj Jezusu v Najsvetej{em in Mariji Pomo~nici, pa bo{ videli, kaj so ~ude`i.

94

P

18. poglavje

Potujo~i oratorij

Po ne­sre~­ni iz­ku{­nji pri Sv. Pe­tru v ve­zeh se je ora­to­rij zno­va zbral pri za­ve­ti{­~u. Mar­ki­za ni re­kla no­be­ne be­se­de pro­ti. Vsee­no pa je spom­ni­la don Bo­ska, da bo 10. av­gu­sta od­pr­ta bol­ni­{ni­ca. Od te­daj bodo se­ve­da vra­ta za fan­te za­pr­ta.

12. ju­lij 1845. Z ob­~i­ne je don Bo­sko do­bil pi­smo. Na nad{­ko­fo­vo pri­po­ ro­~i­lo je do­bil do­vo­lje­nje, »da sme upo­rab­lja­ti ka­pe­lo pri mest­nih mli­nih za ve­rouk fan­tov od opold­ne do treh po­pold­ne, pre­po­ve­da­no pa je upo­rab­lja­ti dru­go dvo­ri{­~e ob stav­bi.« Cer­kev za tri po­pol­dan­ske ure vsa­ko ne­de­ljo. Ni bila kra­lje­va pa­la­~a, bilo pa je le ne­kaj za pre­`i­vet­je. »Po­bra­li smo klo­pi, kle­~al­ni­ke, sve~­ni­ke, ne­kaj sto­lov, po­do­be,« se spo­mi­nja don Bo­sko, »vsak­do je ne­sel, kar je mo­gel, ka­kor pri se­li­tvi, pa smo {li na zgo­raj ome­nje­ni kraj, da bi si tam po­sta­vi­li glav­ni stan.« Mest­ni mli­ni so bili na ve­li­kem trgu Ema­nue­la Fi­li­ber­ta (Por­ta Pa­laz­zo) bli­zu reke Dora. [e da­nes je ta raz­se`­ni trg na­gr­ma­den s pi­sa­ni­mi pro­da­jal­ na­mi in kra­mar­ski­mi stoj­ni­ca­mi.

Ze­lje, dra­gi fant­je Don Bo­sko ni bil za­do­vo­ljen z no­vim pro­sto­rom, pa tudi fant­je ne. Za­pi­sal je: »Ni bilo mo­go­~e ne ma­{e­va­ti ne da­ja­ti ob ve­~e­rih bla­go­slo­va. Zato tudi ni bilo ob­ha­ji­la, ob­ha­ji­lo pa je bis­tve­ne­ga po­me­na za na­{o us­ta­no­vo. Tudi raz­ve­dri­lo je bilo mo­te­no: fant­je so se mo­ra­li igra­ti na ce­sti ali na majh­nem trgu pred cerk­vi­jo, kjer so ko­nji vle­kli mimo vo­zo­ve.« Kon­~u­je: »Ker ni bilo kaj bolj­{e­ga, smo ~a­ka­li na bolj­{i pro­stor.« Na­jel je sobo v prit­li~­ju, kjer je imel, ka­kor je mo­gel, ve­rouk in {o­lo. Don Bo­rel je sku­{al vse opo­gu­mi­ti s pri­di­go, ki je po­sta­la zna­me­ni­ta. Fant­je so jo ime­no­va­li 'pri­di­ga o ze­lju'. »Dra­gi fant­je, ze­lje, ki ni pre­sa­je­no, ne na­pra­vi lepe in ve­li­ke gla­ve,« je za­~el 'mali o~e' in spra­vil vse v smeh. »Tako je z na­{im ora­to­ri­jem. Se­li­li smo se iz kra­ja v kraj, in je ved­no bolj ra­sel.« Ko je ori­sal zgo­do­vi­no ora­to­ri­ja, je

95

skle­nil: »Bomo os­ta­li {e dol­go tu? Ne skr­bi­mo. Zau­paj­mo v Gos­po­da. Prav go­to­vo nas bla­go­slav­lja, nam po­ma­ga in mi­sli na nas.« Ne­kaj ne­delj poz­ne­je so se za­~e­le re­sne te­`a­ve.

Iz taj­ni{­tva mli­nov je {lo na ob­~i­no pi­smo s sez­na­mom hu­dih ob­to`b: fant­je pov­zro­~a­jo {ko­do na cerk­vi, na po­slop­jih, »so sku­pi­na, pri­mer­na za re­vo­lu­ci­jo« (za ti­ste ~a­se zelo ne­var­na ob­to`­ba) in so »ko­ti{­~e ne­var­no­sti«.

Na `u­pa­nov ukaz je pri{­la ko­mi­si­ja pre­gle­dat, kaj se do­ga­ja. Za­de­vo je na{­la v redu: fant­je so bili hrup­ni, nek­do je zid opra­skal z `eb­ljem. No­be­ne re­ vo­lu­ci­je in no­be­ne ne­nrav­no­sti. Ne­kaj ve~­je­ga je bilo samo to (pra­vi vzrok pi­sma): raz­bur­je­nost sta­no­val­cev tam okrog. Pet­je, vpit­je, hrup­ne igre so one­mo­go­~a­le ne­delj­ski mir.

Don Bo­ska je mo~­no u`a­lo­sti­lo obre­ko­va­nje, ki ved­no pu{­~a sle­do­ve, bolj ka­kor od­lo­ki, ki so mu bili spo­ro­~e­ni. Ob­~i­na ni pre­kli­ca­la do­vo­lje­nja, toda s pr­vim ja­nuar­jem ga ne bo ve~ po­dalj­{a­la. Urad­ni do­pis o od­po­ve­di naj bi do­bil no­vem­bra. Med­tem naj se rav­na »po pa­me­ti«.

Don Bo­sko je to po­sku­sil. Od te­daj mu je bila »mli­nar­ska« cer­kev samo za zbi­ra­li{­~e. Od tam je fan­te po­pe­ljal, da so se {li igrat na trav­ni­ke bli­zu Dore. K mo­li­tvi so ho­di­li k Ma­ri­ji pri Ste­bru, v Sas­si, k Ma­ri­ji v Po­lju. »V ti­stih cerk­vah,« pi­{e, »sem ma­{e­val in raz­la­gal evan­ge­lij. Ob ve­~e­rih sem imel ne­kaj ve­rou­ka, kaj pri­po­ve­do­val, za­pel ne­kaj cerk­ve­nih pe­smi. Po­tem pa smo se spre­ha­ja­li dot­lej, ko je bilo fan­tom tre­ba iti do­mov. Zde­lo se je, da bo ta neu­god­ni po­lo­`aj preg­nal vsa­ko mi­sel na ora­to­rij, med­tem pa je {te­vi­lo fan­tov ved­no bolj na­ra{­~a­lo.« Vze­mi, Mi­hec, vze­mi!

Pri mest­nih mli­nih je imel don Bo­sko sep­tem­bra eno naj­po­mem­bnej­{ih sre­~anj v `iv­lje­nju. Fant­je so se pred njim pre­ri­va­li za sve­ti­nji­ce. Ob stra­ni je stal bled fant os­mih let s {i­ro­kim ~r­nim tra­kom na levi roki. Pred dve­ma me­se­ce­ma mu je umrl o~e. Ni se ma­ral pre­ri­va­ti v vr­sti. Sve­ti­nji­ce so po{­le, os­tal je brez nje.

Kdor zaupa v Marijo, ­ ne bo nikoli razo~aran.

96

Te­daj se mu je don Bo­sko prib­li­`al in re­kel z na­sme­hom: »Vze­mi, Mi­hec, vze­mi!« Kaj naj vza­me? Ta ~ud­ni du­hov­nik, ki ga je ti­ste­ga dne pr­vi~ vi­del, mu ni da­jal ni­~e­sar. Samo levo roko mu je pro­`il, z de­sno pa je da­jal znak, ka­kor da ho­~e raz­po­lo­vi­ti dlan. Fant ga je vpra­{u­jo­~e po­gle­dal.

Du­hov­nik mu pra­vi: »Mid­va si bova vse de­li­la na pol.« Kaj je don Bo­sko v ti­stem hipu vi­del? Tega ni po­ve­dal ni­ko­li, toda ti­sti fant mu je po­stal de­sna roka, nje­gov prvi na­sled­nik na ~e­lu sa­le­zi­jan­ske dru`­be.

Ime mu je bilo Mi­hael Rua. Don Bo­sko­vih be­sed ni ra­zu­mel ne te­daj ne dol­go let poz­ne­je. Ven­dar se je na­ve­zal na don Bo­ska, na du­hov­ni­ka, pri ka­ te­rem se je po­~u­til do­bro.

Mi­hec je sta­no­val v kra­lje­vi to­var­ni oro`­ja, kjer je bil nje­gov o~e us­lu`­ be­nec. [tir­je brat­ci so mu umr­li, tudi sam je bil zelo sla­bo­ten. Zato ga mati ni pu­sti­la ve­li­ko­krat v ora­to­rij. Don Bo­ska je sre­~al pri {ol­skih bra­tih, kjer je obi­sko­val tret­ji raz­red ljud­ske {o­le.

Ta­ko­le je po­ve­dal poz­ne­je: »Ka­dar je don Bo­sko pri­ha­jal k nam ma­{e­vat in pri­di­gat, se je zde­lo, da je elek­tri~­ni tok pre­{i­nil vse {te­vil­ne fan­te, ka­kor hi­tro je vsto­pil v ka­pe­lo. Po­sko­~i­li so na noge, za­pu{­~a­li svo­ja me­sta in se zgri­nja­li okrog nje­ga. Ni se mu bilo lah­ko pre­ri­ni­ti v za­kri­sti­jo. Do­bri brat­ je niso mo­gli pre­pre­~i­ti tega na­vi­dez­ne­ga ne­re­da. Ka­dar so pri­ha­ja­li dru­gi du­hov­ni­ki, se ni zgo­di­lo ni~ po­dob­ne­ga.« Knji­ge na­me­sto spa­nja Ok­to­bra se je zgo­di­lo ne­kaj po­mem­bne­ga. Iz{­la je Cerk­ve­na zgo­do­vi­na za {ol­sko upo­ra­bo. To je bila prva med knji­ga­mi, ki jih je spi­sal don Bo­sko za svo­je fan­te; skraj­{al je svoj spa­nec, pi­sal pri pe­tro­lej­ki, z za­pi­ski svo­je ne­mo­go­~e pi­sa­ve. Cerk­ve­na zgo­do­vi­na ni 'znans­tve­no delo', no­be­na nje­go­ vih knjig ne bo taka. Bila pa je ljud­ska, pri­la­go­je­na pre­pro­ste­mu ra­zu­mu in skrom­ni izo­braz­bi nje­go­vih fan­tov. Pri­po­ve­do­va­la je o pa­pe­`ih, o najs­vet­lej­{ih do­god­kih v Cerk­vi, ri­sa­la je like svet­ni­kov, opi­so­va­la je do­bro­del­nost, ki je ved­no cve­te­la v Bo`­jem ljuds­tvu.

97

Tej knji­gi so sle­di­le Sve­te zgod­be (1847), De­ci­mal­ni me­tri~­ni si­stem (1849), Zgo­do­vi­na Ita­li­je (1855).

Ob pi­sa­nju {ol­skih knjig je don Bo­sko na­{el ~as, da je spi­sal ko­pi­co dru­gih knjig in bro­{ur: `iv­lje­nje svet­ni­kov, knji­ge za raz­ve­dri­lo, mo­li­tve­ni­ke in ve­rou~­ne knji­ge. No­be­na od njih ni moj­stro­vi­na, vsa­ka pa je de­ja­nje lju­bez­ni do nje­go­vih fan­tov, do pre­pro­ste­ga ljuds­tva, do Cerk­ve. Ne­ka­te­re mu bodo celo vir gor­ja: pri{­li ga bodo pre­te­pat, da bi ne­hal pi­sa­ti.

Tri sobe v Mo­ret­to­vi hi­{i No­vem­bra je pri{­lo pi­smo z ob­~i­ne, pri­{el pa je tudi grdi let­ni ~as. »Vre­me,« je za­pi­sal, »ni bilo ve~ pri­mer­no za spre­ho­de in za po­ho­de zu­naj me­sta. S pri­vo­li­tvi­jo don Bo­re­la smo na­je­li tri sobe v hi­{i don Mo­ret­ta.« Te hi­{e ni ve~.

Njen zad­nji zid je bil vpet v po­dru`­ni~­no cer­kev `up­ni­je Ma­ri­je Po­mo~­ni­ce.

V treh Mo­ret­to­vih so­bah »smo se sti­ska­li za­do­volj­ni, da smo mo­gli vsaj zbi­ra­ti fan­te, jih pou­~e­va­ti in jim da­ja­ti pri­lo`­nost za spo­ved.« Don Bo­sko se je z na­sme­hom spo­mi­njal, da je mo­ral v ti­stih so­bah pre­kr­{i­ti dru­ge­ga od svo­jih nek­da­njih skle­pov v se­me­ni{­~u: da bi na tako te­snem pro­sto­ru za­ba­val fan­te, je spet za­~el z ro­ko­hi­trs­tvom. Ni ne­hal, ker so bili u~in­ki baj­ni.

S po­mo~­jo teo­lo­ga Car­pa­na je za­~el tudi ve­~er­ne te­~a­je, pre­cej dru­ga­~e od po­prej{­njih krat­kih ob­nav­ljanj sno­vi. ^r­ni ob­la­ki nad ora­to­ri­jem De­cem­ber. Don Bo­sko­vo zdrav­je se je vzne­mir­lji­vo po­slab­{a­lo. Oprav­lja slu`­bo ka­pla­na v bol­ni­{ni­ci, kjer so na­sta­nje­ne de­kli­ce od 3. do 12. leta, po­ tem je za­po­slen v je­~ah, pri Cot­to­len­gu, v raz­nih vzgoj­nih za­vo­dih v me­stu.

Dela v svo­jem ora­to­ri­ju, ima ve­~er­no {o­lo, obi­sku­je fan­te na de­lo­vi{­~ih. Leta 1845/46 se je naz­na­nja­la os­tra zima.

98

V Tu­ri­nu pri­ha­ja zima poz­no, ven­dar sneg za­me­te uli­~i­ce in uli­ce, tako da mraz zle­pa ne pre­ne­ha cele me­se­ce in re­`e do ko­sti.

Don Bo­sko­va plju­~a so se ti­ste me­se­ce iz­ka­za­la za zelo krh­ka. Teo­log Bo­rel je to opa­zil in ob­ve­stil mar­ki­zo Ba­ro­lo. Ta­koj je dala don Bo­sku sto lir za ora­to­rij in uka­za­la, naj »opu­sti vsa­ko de­jav­nost, do­kler po­pol­no­ma ne oz­ dra­vi«. Don Bo­sko je ubo­gal in pu­stil delo, ra­zen s fan­ti. S tem ni kdo­ve kaj pri­do­bil, tega se je kma­lu za­ve­del.

Toda skrb za zdrav­je je bila malo spri­~o tem­nih ob­la­kov, ki so se gr­ma­ di­li nad ora­to­ri­jem. Gren­kob­no je za­pi­sal: »Te­daj so se raz­{i­ri­le zelo ~ud­ne go­vo­ri­ce. Ne­ka­te­ri so ime­li don Bo­ska za re­vo­lu­cio­nar­ja, dru­gi za no­re­ga, spet dru­gi za kri­vo­ver­ca.« Vi­sli­ce v Alek­san­dri­ji Ti­ste­ga 1846. leta je bil sku­paj s svo­jim o~e­tom na smrt ob­so­jen 22-let­ni fant, s ka­te­rim se je don Bo­sko spo­pri­ja­te­ljil v je­~i. Ka­zen naj bi se iz­vr­{i­la v Alek­san­dri­ji. Ko ga je don Bo­sko `a­lo­sten obi­skal, se je fant zjo­kal in ga pro­sil, naj ga spre­mi na nje­go­vi zad­nji poti. Don Bo­sku je zmanj­ka­lo po­gu­ ma in ni imel mo­~i, da bi mu to ob­lju­bil.

Ob­so­jen­ca so od­pe­lja­li.

Don Ca­fas­so bi mo­ral pri­ti za nji­ma v po{t­ni ko­~i­ji in biti pri nji­ju ob nju­ ni zad­nji ure. Ka­kor hi­tro je iz­ve­del, da don Bo­sko ne gre, ga je po­kli­cal in­ po­gra­jal: »Se ne za­ve­da­te, da je to gro­zo­vi­to?« »Ni­ko­li ne bom zmo­gel pre­ne­sti ta­ke­ga pri­zo­ra.« »Po­hi­ti­te, po{t­ni voz naju `e ~a­ka.« V Alek­san­dri­jo sta pri{­la zve­~er pred iz­vr­{i­tvi­jo kaz­ni. Ko je fant za­gle­dal don Bo­ska, ki je vsto­pil v nje­go­vo ce­li­co, se mu je vr­gel okrog vra­tu in se raz­jo­kal. Jo­kal je tudi don Bo­sko. Sku­paj sta pre­bi­la zad­njo no~ v mo­li­tvi in po­go­vo­ru o Bogu.

Ob dveh zju­traj mu je po­de­lil od­ve­zo, v ce­li­ci zanj ma­{e­val in ga ob­ha­jal in sku­paj sta se zah­va­li­la.

99

Zvon iz stol­ni­ce je dal znak za ago­ni­jo. Vra­ta ce­li­ce so se od­pr­la, vsto­pi­li so oro`­ni­ki in ra­belj, ki je pred ob­so­jen­cem po­klek­nil (ka­kor je bil obi­~aj) in ga pro­sil, naj mu od­pu­sti. Nato mu je zve­zal roke in na­del na vrat zan­ko.

Iz je­~e se je od­pe­ljal voz z ob­so­jen­cem. Zra­ven je bil don Bo­sko. Ta­koj za njim se je pe­ljal voz z o~e­tom in don Ca­fas­som. Na uli­cah je bilo ve­li­ko lju­di.

Ko je na kon­cu ce­ste don Bo­sko za­gle­dal vi­sli­ce, je preb­le­del in omed­lel.

Don Ca­fas­so, ki ga je stal­no opa­zo­val, je dal hi­tro us­ta­vi­ti voz in ga spra­vil iz nje­ga.

Ko se je don Bo­sko spet za­ve­del, je bilo vse­ga ko­nec ... Hudo ga je bilo sram. Don Ca­fas­su je za­mr­mral: »Hudo mi je za­ra­di tega fan­ta. Tako zau­ pa­nje je imel vame ...« »Na­re­di­li ste, kar ste mo­gli. Dru­go pre­pu­sti­te Bogu.« Nova pre­ga­nja­nja Ma­rec 1846. Don Mo­ret­ta gre k don Bo­sku. V ro­kah ima sve­`enj pi­sem. »Sta­no­val­ci,« je za­pi­sal don Bo­sko, »vzne­mir­je­ni za­ra­di tru{­~a in ne­neh­ne­ ga pri­ha­ja­nja in od­ha­ja­nja fan­tov, so iz­ja­vi­li, da se bodo vsi iz­se­li­li, ~e se ne bodo na­{i se­stan­ki ta­koj pre­ne­ha­li.« Don Bo­sku se je upr­lo. Kako da nih­~e ne more pre­na­{a­ti fan­tov? Mar niso bili ti odra­sli ne­ko~ tudi mla­di? Ni ve­del, kam naj gre. Na sre­~o se je `e bli­ `a­la pom­lad in ni bilo tre­ba biti ve~ pod stre­ho.

100

A

19. poglavje

Agonija na travniku, vstajenje pod {upo

Don Bo­sku je us­pe­lo na­je­ti trav­nik, ob­kro­`en z `i­vo mejo. Ni bilo da­le~ od Mo­ret­to­ve hi­{e, samo pet­de­set ko­ra­kov je bilo do nje­ga. Sre­di trav­ni­ka je bila ba­ra­ka, kjer so shra­nje­va­li orod­je za igre. Okrog nje se je vsa­ko ne­de­ljo po­di­lo in div­ja­lo 300 fan­tov. V kotu, na klo­pi, pa je don Bo­sko spo­ve­do­val.

Okrog de­se­tih je za­ro­po­tal vo­ja{­ki bo­ben, fant­je pa so sto­pi­li v vr­sto. Po­tem je za­tro­bi­la tro­ben­ta in spre­vod se je po­mak­nil: pro­ti cerk­vi Ma­ri­je To­la`­ni­ce ali na Ka­pu­cin­ski gri~. Tam je don Bo­sko ma­{e­val, de­lil ob­ha­ji­lo, po­tem je bil zaj­trk.

Pa­vel C., fant, ki je ko­maj pri­{el z de­`e­le, zi­dar­ski va­je­nec, se je ne­ke­ga dne pri­dru­`il tru­mi fan­tov, ki so {li na Ka­pu­cin­ski gri~.

Ta­ko­le pri­po­ve­du­je: »Bila je sve­ta ma­{a, ve­li­ko jih je bilo pri ob­ha­ji­lu, po­ tem so vsi {li na sa­mo­stan­sko dvo­ri{­~e za zaj­trk. Mi­slil sem, da ni­mam pra­ vi­ce biti pri zaj­tr­ku, zato sem se umak­nil in po­~a­kal, da se jim pri­dru­`im ob nji­ho­vi vr­ni­tvi.

Toda don Bo­sko me je opa­zil in se mi prib­li­`al: 'Kako ti je ime?'

'Pa­vlek.'

'Si bil pri zaj­tr­ku?'

'Ne, gos­pod, ker se ni­sem spo­ve­dal in ni­sem bil pri ob­ha­ji­lu.'

'Za to, da si pri zaj­tr­ku, pa se res ni tre­ba spo­ve­da­ti ne biti pri ob­ha­ji­lu.'

'Kaj pa je tre­ba?'

'Ime­ti do­ber tek.'

Po­pe­ljal me je h ko­{a­ri in mi dal ve­lik kos kru­ha in sad­je. [el sem z njim in se igral na trav­ni­ku do no­~i. Od te­daj ve­li­ko let ni­sem za­pu­stil ora­to­ri­ja in dra­ge­ga don Bo­ska, ki mi je sto­ril to­li­ko do­bre­ga.« Ne­ke­ga praz­ni~­ne­ga ve­~e­ra, med­tem ko so se fant­je igra­li, je don Bo­sko za­pa­zil fan­ta pri 15 le­tih za `i­vo mejo.

Po­kli­cal ga je: »Sto­pi no­ter. Od­kod pri­ha­ja{? Kako ti je ime?« Fant ni od­go­vo­ril. In don Bo­sko: »Kaj ti je? Si bo­lan?« [e se je obo­tav­ljal. Po­tem je iz­da­vil: »La­~en sem.« Ko­{a­ra je bila praz­na. Don Bo­sko je po­slal po kruh k bli`­nji dru­`i­ni in ga pu­stil, da je v miru je­del. Po­tem je fant spre­go­vo­ril, ka­kor bi si ho­tel olaj­{a­ti

101

srce: »Sed­lar sem, toda gos­po­dar me je spo­dil, ker ne znam do­bro de­la­ti.

Moji do­ma­~i so os­ta­li na de­`e­li. Si­no­~i sem spal na stop­ni­cah stol­ni­ce, zju­ traj pa sem ho­tel kra­sti, ker sem bil la­~en. Bal sem se. Po­sku­sil sem pro­si­ti vbo­gaj­me, pa so mi re­kli: 'Zdrav in mo­~an, ka­kor si, poj­di de­lat.' Pot­lej sem sli­{al vpit­je fan­tov in sem se prib­li­`al.« »^uj, za to no~ bom po­skr­bel jaz. Ju­tri pa bova {la h ka­ke­mu do­bre­mu gos­po­dar­ju in vi­del bo{, da te bo vzel. ^e pa bo{ {e ho­tel pri­ti sem­kaj ob praz­ni­kih, te bom ve­sel.« »Rad bom pri­{el.« V me­se­cih na trav­ni­ku Fi­lip­pi­je­vih so se '~ud­ni gla­so­vi', ki so se {i­ri­li do don Bo­ska, str­ni­li v tri ne­var­no­sti: nas­pro­to­va­nje ob­la­sti, pre­pri­~a­nje, da je don Bo­sko nor (s po­sle­di­co, da so ga za­pu­sti­li glav­ni so­de­lav­ci), s tem pa od­po­ved na­jem­ne po­god­be in ko­nec ora­to­ri­ja.

Mar­kiz in stra­`e Ta­krat so bila re­vo­lu­cij­ska leta. Na­~el­nik po­li­ci­je se je glo­bo­ko za­mi­slil, ko je zve­del, da pri­ha­ja sko­zi mest­na vra­ta kar v red­nih ~a­sov­nih pre­sled­kih tri­sto fan­tov v ko­lo­ni s tro­ben­ta­njem in z bob­na­njem. »To niso samo fan­ti­~i,« pi­{e Le­moy­ne, »tem­ve~ tudi krep­ki in drz­ni fant­je, obo­ro­`e­ni z no­`em, od ka­te­re­ga se niso ni­ko­li lo­~i­li.« Mar­kiz Mi­hael Ca­v our, mest­n i na­m est­n ik in hkra­t i na­~ el­n ik po­l i­c i­j e, je dal po­kli­ca­ti don Bo­s ka. Po­g o­v or se je pri­~ el v ro­k a­v i­c ah, kma­l u pa se je spre­vr­gel na no`. Don Bo­s ku je mar­k iz krat­k o in od­l o~­n o uka­z al, da mora ome­ji­ti {te­v i­l o fan­t ov, v me­s to ne sme­j o pri­h a­j a­t i v ko­l o­n i, iz­ lo­~i­ti mora ve~­je fan­t e kot naj­n e­v ar­n ej­{ e. Don Bo­s ko je to prav krat­k o in od­lo~­no od­bil. Te­d aj je Ca­v our za­~ el vpi­t i: »Pa kaj so vam mar ti ca­ pi­ni?! Pu­sti­te jih, naj bodo doma. Ne jem­l ji­t e si te od­g o­v or­n o­s ti, si­c er bo vsem sla­ba pred­l a.« »Te ubo­ge fan­te u~im ve­rouk,« je trdo od­go­vo­ril don Bo­sko, »to pa ne more {ko­di­ti ni­ko­mur. Si­cer pa to de­lam z nad{­ko­fo­vim do­vo­lje­njem.«

Dvoje kril ­ nas ponese kvi{ku ­ k nebesom: ­ spoved in obhajilo.

102

»Nad{­kof ve za to? Do­bro. Po­tem bom go­vo­ril z nad{­ko­fom Fran­so­ni­jem in bo on uka­zal, da se neha s temi neum­nost­mi.« Mon­si­njor Fran­so­ni ni ni­~e­sar pre­po­ve­dal, celo bra­nil je don Bo­ska.

Od te­daj so se na obrob­ju trav­ni­ka, kjer so se igra­li fant­je, me­nja­va­le stra­ `e mest­ne po­li­ci­je. Don Bo­sko se je naj­prej malo {a­lil na ta ra­~un, kma­lu pa se je zre­snil in bil ved­no bolj na tr­nih: ~e bi stra­`e opa­zi­le naj­manj­{i ne­red, bi bilo ko­nec nje­go­vega ora­to­ri­ja. Ca­vour je bil mo­go­~en.

Je don Bo­sko nor?

Don Bo­sko je ne­ho­te sam dal po­vod, da se je raz­{i­ril glas, da je zno­rel.

Da bi po­to­la­`il svo­je fan­te, ker so se mo­ra­li se­li­ti od po­ko­pa­li{­~a k mli­nu, od {u­pe na trav­nik, jim je za­~el pri­po­ve­do­va­ti svo­je sa­nje.

Go­vo­ril jim je o raz­se`­nem ora­to­ri­ju, o cerk­vah, hi­{ah, {o­lah, de­lav­ni­cah, ti­so­~ih fan­tov in du­hov­ni­kov, ki so vsi po­pol­no­ma samo za­nje. Vse to je bilo v o~it­nem nas­prot­ju z ne­go­to­vost­jo vsak­da­nji­ka.

Samo fant­je so lah­ko sa­nja­li od­pr­tih o~i in so don Bo­sku ver­je­li. Se­ve­da so ljud­je zma­je­va­li z gla­vo: »Ubo­`ec, ~ud­ne za­mi­sli mu ro­ji­jo po gla­vi. Sre­di tega ne­neh­ne­ga tru{­~a bo kon­~al v no­ri­{ni­ci.« Tega gla­su ni {i­ril kdo iz zlo­be, tem­ve~ je bilo to splo­{no mne­nje. Mi­hael Rua se spo­mi­nja: »Rav­no sem ne­hal stre­~i pri ma­{i v oro­`ar­ni in sem `e od­ ha­jal, ko me je ka­plan vpra­{al: 'Kam gre{?' 'K don Bo­sku, ne­de­lja je.' 'Ni~ ne ve{? Zbo­lel je, nje­go­va bo­le­zen se te`­ko poz­dra­vi.' No­vi­ca me je zbod­la v srce, stra­{no me je za­bo­le­lo. ^e bi zve­del, da mi je zbo­lel o~e, bo­le­~i­na ne bi bila ve~­ja. Ste­kel sem v ora­to­rij. Za­~u­den sem na­{el don Bo­ska, sme­jo­~e­ga se­ ka­kor dru­ge kra­ti. 'Tako se je za­gle­dal v fan­te, da se mu je zme­{a­lo': to je bila bo­le­zen, o ka­te­ri se je go­vo­ri­lo po Tu­ri­nu.« So­de­la­vec in pri­ja­telj don Bo­rel je po­sku­{al pre­pre­~i­ti, da bi don Bo­sko pri­po­ve­do­val svo­je sa­nje: »Ti go­vo­ri{ o cerk­vi, hi­{i, ogra­je­nem dvo­ri{­~u za raz­ve­dri­lo. Kje pa je vse to?« »Ne vem, ven­dar so, ker jih vi­dim,« je za­mr­mral don Bo­sko.

103

Ne­ke­ga dne je don Bo­rel v nje­go­vi sobi bruh­nil v jok, po­tem ko si je za­ man pri­za­de­val, da bi ga spa­me­to­val. Od­{el je, re­ko~: »Moj ubo­gi don Bo­sko, ko­nec je z njim.« Zdi se, da je tudi {ko­fij­ski or­di­na­riat po­slal opa­zo­val­ca, da pre­ve­ri, kako je z don Bo­sko­vim du­{ev­nim rav­no­te`­jem. Nje­go­va dva dra­ga pri­ja­te­lja don­ Vin­cenc Pon­za­ti in don Aloj­zij Nasi sta se do­me­ni­la, da re­{i­ta don Bo­ska iz nje­go­ve­ga `a­lost­ne­ga sta­nja.

Za­de­vo sta po­ve­za­la z zdrav­ni{­kim pre­gle­dom v psi­hia­tri~­ni bol­ni­{ni­ci, ki bi mu sle­di­lo tudi pri­mer­no zdrav­lje­nje. Ne­ke­ga ve­~e­ra je imel don Bo­sko ve­rouk za ne­kaj fan­tov, ko je pri­pe­ljal za­prt voz. Iz­sto­pi­la sta don Pon­za­ti in don Nasi. Po­va­bi­la sta ga na kra­tek spre­hod. »Utru­jen si. Malo zra­ka ti ne bo {ko­do­va­lo.« Eden od pri­ja­te­ljev je od­prl vra­ta: »Vsto­pi.« Toda don Bo­sko je `e za­vo­hal past: »Hva­la. Za vama.« Po ne­kaj tre­nut­kih pre­go­var­ja­nja, da ne bi pok­va­ri­la za­de­ve, sta se od­lo­~i­la, da vsto­pi­ta prva. Ko­maj sta bila no­tri, je don Bo­sko z ne­nad­nim sun­kom za­lo­put­nil vra­ta in zav­pil ko­~i­ja­`u: »Ta­koj v no­ri­{ni­co. Ta dva pri­~a­ku­je­jo!« Psi­hia­tri~­na bol­ ni­ca ni bila da­le~. Ob­ve{­~e­ni bol­ni­~ar­ji so pri­~a­ko­va­li ene­ga du­hov­ni­ka. Pri{­la pa sta dva. Vmes je mo­ral po­se­~i bol­ni{­ki ka­plan, da je re­{il pre­li­si­~e­na du­hov­ni­ka. [a­la je bila, ~e do­bro po­mi­sli­mo, huj­{a za don Bo­ska ka­kor za nje­go­va pri­ja­te­lja. Don Pon­za­ti in don Nasi sta bila ti­sti tre­nu­tek kar se da huda. Ko sta se po­mi­ri­la, sta spet po­sta­la nje­go­va pri­ja­te­lja. Po­seb­no don Nasi, ki je skr­bel za glas­bo v ora­to­ri­ju.

Med­tem pa so don Bo­ska za­pu­sti­li vsi dru­gi. Z gren­ko­bo je za­pi­sal: »Vsi so se dr­`a­li da­le~ od mene. Moji so­de­lav­ci so me pu­sti­li sa­me­ga sre­di okrog {ti­ri­sto fan­tov.« Zdra­va pa­met je po­pu­sti­la. Ali je don Bo­sko svet­nik ali pa je no­rec. Te`­ko je ugo­to­vi­ti. Ne­ka­ko se je po­vr­nil pri­zor, ko je Fran­~i­{ek Asi{­ki vr­gel svo­jo ob­le­ko pred o~e­ta in od­{el nag, re­ko~: »Zdaj lah­ko re­~em O~e na{, ki si v ne­be­sih«, ali ko je Cot­to­len­go za­lu­~al zad­nje de­nar­je sko­zi okno in za­do­vo­ljen de­jal: »Zdaj se bo vi­de­lo, ali je Mala hi­{a moje ali pa Bo`­je delo.« Kdo naj ob­so­ja male lju­ di, ki so bili v pri­me­`u pre­vid­no­sti in zdra­ve pa­me­ti, da so jih ime­li za nore?

Zavedaj se, ­ da ima{ angela, ­ ki te spremlja, ­ varuje ­ in je tvoj prijatelj.

104

Ago­ni­ja na trav­ni­ku Ti­ste dni so na trav­nik pri{­li gos­po­dar­ji. Sklo­ni­li so se nad gru­de, ki so bile neu­smi­lje­no po­tep­ta­ne z osem­sto co­kla­mi in {kor­nji. Po­kli­ca­li so don Bo­ska: »Tu na­sta­ja pu{­~a­va!« »Na{ trav­nik bo tako po­stal ce­sta iz step­ta­ne zem­lje.« »Dra­gi `up­nik, po­tr­pi­te, toda tako ne bo {lo na­prej. Od­pu­sti­mo vam na­ jem­ni­no, mo­ra­mo pa vam od­po­ve­da­ti.« Dali so mu dva ted­na, da se iz­se­li. Za don Bo­ska je bila to kot stre­la z ja­ sne­ga. Po po­ni­`u­jo­~ih do­god­kih ti­stih dni se je zdaj pri­dru­`i­la {e skrb, kje ta­koj naj­ti drug trav­nik. Kdo bi ga zau­pal nor­cu?

4. april 1846, zad­nja ne­de­lja na Fi­lip­pi­je­vem trav­ni­ku, je bil za don Bo­ska naj­bolj gre­nak dan v `iv­lje­nju.

S fan­ti je {el k Ma­ri­ji v Po­lju. Med ma­{o je go­vo­ril, ven­dar ni imel mo­~i za ve­se­le vlo`­ke, ni go­vo­ril o ze­lju, ki ga je tre­ba pre­sa­di­ti. De­jal jim je, da jih gle­da, ka­kor se gle­da­jo pti~­ki, ki jim kdo po­sku­{a uni­~i­ti gnez­do. Po­va­bil jih je, naj se pri­po­ro­~i­jo Ma­ri­ji: kljub vse­mu so v nje­nih ro­kah. »Zve­~er ti­ste­ga dne,« je na­pi­sal, »sem gle­dal mno­`i­co fan­tov, ko so se igra­ li. Bil sem sam, utru­jen in brez mo­~i, sla­bot­ne­ga zdrav­ja. Umak­nil sem se vstran, se spre­ha­jal, in ni mi us­pe­lo za­dr­`a­ti solz: 'Moj Bog,' sem vzklik­nil, 'po­vej mi, kaj naj sto­rim.'« ^ud­ni panj, s ka­te­rim je na­sta­lo vse Ti­sti hip je pri­{el ne kak na­dan­gel, tem­ve~ jec­lja­jo~ mo­`i­~ek Pan­kra­cij Soa­ve, iz­de­lo­va­lec sode in pral­nih pra{­kov. »Je res, da vi i{­~e­te kraj, kjer bi po­sta­vi­li la­bo­ra­to­rij?« »Ne la­bo­ra­to­rij, tem­ve~ ora­to­rij.« »Ne vem, v ~em je raz­li­ka, ven­dar pro­stor za to je. Pri­di­te ga po­gle­dat.

Last­nik je gos­pod Fran­~i­{ek Pi­nar­di, po­{ten ~lo­vek.«

105

Don Bo­sko je {e ved­no v val­do{­kem okra­ju po dia­go­na­li pre­ho­dil dve­sto me­trov in se zna­{el pred »baj­to z enim nad­strop­jem, s pre­pe­re­li­mi stop­ ni­ca­mi in bal­ko­nom, sre­di vr­tov, trav­ni­kov in njiv. Ho­tel sem se povz­pe­ti po stop­ni­cah, toda Pi­nar­di in Soa­ve sta mi de­ja­la: 'Ne, pro­stor za vas je tu za­daj.' Bila je {u­pa.« Ko je pri­{el don Bo­sko ti­ste­ga 5. apri­la 1846, je bila to samo rev­na {u­pa, niz­ka, na se­ver­ni stra­ni pri­slo­nje­na na Pi­nar­di­je­vo hi­{o. Zid okrog nje jo je na­pra­vil za neke vr­ste ba­ra­ko. Po­stav­lje­na je bila pred krat­kim. Bila je za de­lav­ni­co klo­bu­~ar­ju in skla­di{­~e za pe­ri­ce. Zra­ven je bil ja­rek, ki se je kon­~al ne­da­le~ v reki Dori. Me­ri­la je 15 x 6 me­trov, zra­ven pa sta bila {e dva manj­{a pro­sto­ra.

Don Bo­sko jo je ho­tel `e za­vr­ni­ti: »Pre­niz­ka je, ni zame.« »Jo bom preu­re­dil, ka­kor ho­~e­te,« je de­jal Pi­nar­di. »Po­glo­bil jo bom, na­pra­ vil stop­ni­ce, za­me­njal tlak. Ve­li­ko mi je na tem, da tu na­pra­vi­te la­bo­ra­to­rij.« »Ne la­bo­ra­to­rij, tem­ve~ ora­to­rij,« je po­no­vil don Bo­sko, »majh­no cer­kev za fan­te.« Pi­nar­di­je­va po­mo­ta je ra­zum­lji­va: bli­zu rek so ti­ste ~a­se po­stav­lja­li {te­vil­ ne de­lav­ni­ce. Za tre­nu­tek je bil zme­den, po­tem pa je hi­tro do­dal: »[e bolj­{e.

Jaz bom pe­vec, po­ma­gal vam bom. Pri­ne­sel vam dva sto­la: ene­ga zase in ene­ga za `e­no.« Don Bo­sko je bil {e ved­no ne­go­tov. Po­tem je re­kel: »^e mi za­go­to­vi­te, da jo bo­ste za 50 cm po­glo­bi­li, jo vza­mem.« Ni~ ve~ ni ho­tel na­je­ma­ti na me­sec. Pla­~al je tri­sto dvaj­set lir za celo leto.

Mo­gel je upo­rab­lja­ti {u­po in kos te­re­na nao­ko­li, kjer bi se fant­je lah­ko igra­li.

Pri­te­kel je k svo­jim fan­tom in zav­pil: »Ve­se­lje, otro­ci! Na{­li smo ora­to­rij.

Ime­li bomo cer­kev, {o­lo in dvo­ri{­~e, da se bo­ste lah­ko na­ska­ka­li in nai­gra­li.­ V ne­de­ljo gre­mo tja. Tam je, za Pi­nar­di­je­vo hi­{o!« Bila je cvet­na ne­de­lja. Po­tem je bila ve­li­ka no~, Gos­po­do­vo vsta­je­nje.

106

Ko za­do­ni­jo zvo­no­vi Fran­~i­{ek Pi­nar­di je dr­`al be­se­do. Ta­koj so pri{­li zi­dar­ji, iz­ko­pa­li zem­ljo, utr­di­li zi­do­ve in stre­ho. Mi­zar­ji so pre­no­vi­li le­se­ni pod. V so­bo­to zve­~er je bila stav­ba ob­nov­lje­na.

Na ol­tar v ka­pe­li je don Bo­sko po­sta­vil sve~­ni­ke, kri`, sve­til­ko in majh­no po­do­bo sv. Fran­~i{­ka Sa­le{­ke­ga.

Pri­{el je 12. april, ve­li­ki dan. Na ve­li­ko­no~­no ju­tro so praz­ni~­no za­do­ne­li zvo­no­vi mest­nih cerk­va. Bli­zu Pi­nar­di­je­ve {u­pe ni bilo no­be­ne­ga zvo­na, bila pa je don Bo­sko­va lju­be­zen, ki je kli­ca­la fan­te v val­do{­ko ni­`a­vo.

Pri­ha­ja­li so v va­lo­vih. Na­tr­pa­li so se v cerk­vi­co, se nag­net­li ob zidu in nao­ ko­li po trav­ni­ku. V zbra­nem mol­ku so bili pri bla­go­slo­vi­tvi ka­pe­le in ma­{i, ki jo je ta­koj po­tem opra­vil don Bo­sko. Fant­je so nato v zra­ku lo­vi­li kruh­ke, se raz­be­`a­li po trav­ni­ku in ve­se­lo div­ja­li: ve­se­li, da so kon~­no ime­li hi­{o, ~i­sto vso zase.

^

20. poglavje

107

^ude` mladih zidarjev Na pe­tih stra­neh svo­jih Spo­mi­nov je don Bo­sko za­pi­sal zna­~il­ni ur­nik za svoj ora­to­rij. »Zgo­daj zju­traj se je od­pr­la cer­kev in se je za­~e­lo spo­ve­do­va­nje, ki je tra­ ja­lo do za­~et­ka ma­{e. Ta je bila ob os­mih; da pa sem mo­gel za­do­vo­lji­ti vse, ki so se `e­le­li spo­ve­da­ti, je bila ma­{a po­go­sto ob de­ve­tih.« Ma­{a, ob­ha­ji­lo, raz­la­ga evan­ge­li­ja (ki jo je don Bo­sko po ne­kaj ne­de­ljah na­do­me­stil z zgod­ba­mi iz sve­te­ga pi­sma v na­da­lje­va­njih). »Po pri­di­gi je bila {e {o­la, ki je tra­ja­la do opold­ne.« Ob enih po­pold­ne (don Bo­sko si je pri­vo{­ ~il naj­ve~ uro ~a­sa za ko­si­lo in od­dih) se je pri­~e­lo raz­ve­dri­lo: ba­li­na­nje, ho­du­lje, pu{­ke in sab­lje iz lesa, te­lo­vad­no orod­je. Ob pol treh se je pri­~el ve­rouk. Po­tem ro`­ni ve­nec, do­kler ga ni za­me­nja­lo pet­je ve­~er­nic, ko so jih bili zmo`­ni. Nato krat­ka pri­di­ga, pete li­ta­ni­je in ev­ha­ri­sti~­ni bla­go­slov. »Ko so fant­je pri{­li iz cerk­ve, se je pri­~el pro­sti ~as.« Ne­ka­te­ri so {e na­da­ lje­va­li z ve­rou­kom ali s pet­jem ali z bra­njem. Ve­~i­na se je igra­la, te­ka­la in ska­ka­la do ve­~e­ra. »Ti­sta spro{­~e­na raz­ve­dri­la sem upo­rab­ljal, da bi se prib­li­`al vsa­ke­mu­ fan­tu. Z be­se­do na uho sem ka­ke­mu pri­po­ro­~il ve~­jo po­kor{­~i­no, dru­ge­mu ve~­jo to~­nost k ve­rou­ku, tret­je­mu pa sem sve­to­val, naj gre k spo­ve­di, in tako na­prej.« Bil je pred­vsem du­hov­nik Don Bo­sko se je igral, ho­dil po vrvi, iz­va­jal ro­ko­hi­tr­sko umet­nost (to izrec­no po­tr­ju­je), toda pred­vsem je bil du­hov­nik. Ka­dar je bilo tre­ba, je znal biti tudi pri­jaz­no od­lo­~en. Da bi to do­ka­zal, je po­ve­dal »ene­ga od to­li­ko do­god­kov«.

Neki fant, ki ga je ve~­krat po­va­bil, naj opra­vi ve­li­ko­no~­no dol`­nost, je si­cer ob­lju­bil, toda ob­lju­be ni­ko­li ni iz­pol­nil. Ne­ke­ga po­pold­ne­va, ko se je z ve­li­kim za­go­nom igral, ga je don Bo­sko us­ta­vil in ga pro­sil, naj ga pos­ pre­mi v za­kri­sti­jo.

Ni dovolj ­ vzeti kri` v roke ­ in ga poljubiti, ­ treba ga je nositi.

108

»Ho­tel je iti kar na­prej v sraj­ci z za­vi­ha­ni­mi ro­ka­vi. 'Ne, sem mu de­jal, ob­le­ci si suk­nji~ in pri­di.'

Ko sva pri{­la v za­kri­sti­jo, sem mu de­jal: 'Po­klek­ni na kle­~al­nik.'

'Kaj ho­~e­te od mene?'

'Spo­ve­dal te bom.'

'Ni­sem pri­prav­ljen.'

'Vem. Pri­pra­vi se in po­tem te bom spo­ve­dal.'

'Do­bro ste sto­ri­li, da ste tako rav­na­li z mano, si­cer bi se ni­ko­li ne od­lo­~il.'

Med­tem ko sem mo­lil bre­vir, se je fant ne­ko­li­ko pri­pra­vil. Po­tem je do­bro opra­vil spo­ved in zah­va­lo. Odt­lej je red­no oprav­ljal svo­je ver­ske dol`­no­sti.« Slo­vo na kri­`i{­~u Ob son~­nem za­to­nu so bili {e vsi sku­paj v ka­pe­li za ve­~er­ne mo­li­tve, ki so se kon­~a­le s pe­smi­jo. Po­tem pred {u­po ve­se­li in gan­lji­vi pri­zo­ri pred od­ho­dom. »Ko smo pri{­li iz cerk­ve,« pi­{e don Bo­sko, »je vsak ti­so~­krat re­kel lah­ko no~ in se {e ni lo­~il od pri­ja­te­ljev. Za­man sem go­vo­ril: 'Poj­di­te do­mov, no~ se dela, doma vas pri­~a­ku­je­jo.' Za­man. Pu­stil sem, da so se zbra­li, {est mo~­nej­ {ih fan­tov je z ro­ka­mi na­pra­vi­lo neke vr­ste se­de`, na ka­te­re­ga sem se mo­ral brez ugo­vo­ra use­sti. Po­tem so se po­sta­vi­li v ve~ vrst, no­si­li na tem odru don Bo­ska, in {li na­prej pre­pe­va­je, sme­je se, in raz­gra­ja­li vse do kri­`i{­~a. Tam so za­pe­li {e ne­kaj pe­smi. Ko so utih­ni­li, sem vsem za­`e­lel lah­ko no~ in lep te­den. Vsi so na vso mo~ od­go­vo­ri­li: lah­ko no~! Te­daj so me spu­sti­li z mo­ je­ga pre­sto­la. Vsak je {el do­mov, ne­ka­te­ri od ve~­jih fan­tov pa so me sprem­lja­li do hi­{e, na­pol mr­tve­ga od utru­je­no­sti.« Ve­li­ko teh fan­tov mu je pri­{e­pe­ta­va­lo: »Don Bo­sko, ne pu­sti­te me sa­me­ga ves te­den. Obi{­~i­te me.« In od po­ne­delj­ka na­prej so bili zi­dar­ji tu­rin­skih grad­bi{~ pri­~a ~ud­ne­mu pri­zo­ru: neki­ du­hov­nik si je spo­dre­cal ta­lar in se vzpe­njal na odre med ve­ dri mal­te in kupi ope­ke. Ko je don Bo­sko opra­vil svo­jo slu`­bo v

109

bol­ni­{ni­ci, po je­~ah, v mest­nih {o­lah, je ple­zal gor k svo­jim fan­tom, da bi jih obi­skal.

To je bil za­nje pra­vi praz­nik. 'Dru­`i­na', h ka­te­ri so se vra­~a­li vsak ve­~er, v ve­li­ko pri­me­rih ni bila dru­`i­na o~e­ta in ma­te­re, ki so os­ta­li na de­`e­li, tem­ve~ ka­ke­ga stri­ca, so­rod­ni­ka ali va{­~a­na. Ve~­krat je bila celo dru­`i­na gos­po­dar­ja, ka­te­re­mu so star­{i 'zau­pa­li' svo­je­ga sina. Za te fan­te je bilo malo to­pli­ne.

Zato je bil za­nje pra­vi praz­nik sre­~a­ti se s pra­vim pri­ja­te­ljem, ki jih je imel rad in jim je po­ma­gal.

Prav zato, ker jih je imel rad, se je don Bo­sko us­ta­vil pri gos­po­dar­ju, da bi z njim iz­me­njal kako be­se­do. Ho­tel je ve­de­ti, kako jih pla­~u­je, ~as za od­mor, mo`­nost pos­ve­~e­va­nja praz­ni­kov. Bil je med pr­vi­mi, ki so zah­te­va­li red­ne po­god­be za svo­je fan­te va­jen­ce in pa­zi­li, da so se jih gos­po­dar­ji dr­`a­li.

Sre­~e­val je svo­je pri­ja­te­lje in is­kal {e dru­ge. »Obi­sko­val je to­var­ne,« je pri­~al don Rua, »kjer je bilo ve­li­ko va­jen­cev, in vse je po­va­bil v svoj ora­to­rij.

Zla­sti je va­bil mla­de pri{­le­ke.« Don Bo­sko blju­va kri Don Bo­sko je bil ven­dar­le samo ~lo­vek; ~lo­ve{­ke mo­~i pa ima­jo mejo. Po pom­la­dan­skem na­po­ru se je nje­go­vo zdrav­je za­stra­{u­jo­~e slab­{a­lo.

Mar­ki­za Ba­ro­lo, ki ga je zelo ce­ni­la, ga je v za­~et­ku maja po­kli­ca­la. Nav­ zo~ je bil don Bo­rel. Po­ri­ni­la je pre­denj ve­li­kan­sko vso­to pet ti­so~ lir (osem let ho­no­rar­ja) in mu uka­zu­jo­~e de­ja­la: »Vze­mi­te zdaj ta de­nar in poj­di­te. Ka­mor­ko­li, toda na po­poln po­~i­tek.« Don Bo­sko je od­vr­nil: »Hva­la. Zelo ste do­bro­sr~­ni. Ven­dar ni­sem po­stal du­hov­nik, da bi skr­bel za svo­je zdrav­je.« »Tudi ne, da bi se uni­~i­li. Sli­{a­la sem, da blju­va­te kri. Plju­~a vam raz­pa­da­jo.

Ko­li­ko ~a­sa me­ni­te, da bo {lo tako na­prej? Ne­haj­te ho­di­ti v je­~e, h Cot­to­len­gu.

Pred­vsem pa pu­sti­te kar lep ~as svo­je fan­te. Za­nje bo po­skr­bel teo­log Bo­rel.« Don Bo­sko je vi­del v tem po­no­ven po­skus, da bi ga od­da­lji­li od fan­tov.

Rez­ko je od­go­vo­ril: »Tega ne bom spre­jel ni­ko­li.«

110

Mar­ki­za je zgu­bi­la po­trp­lje­nje: »^e no­~e­te po­pu­sti­ti zle­pa, bom po­sku­si­la zgr­da. Vi po­tre­bu­je­te moj ho­no­rar, da se lah­ko pre­`iv­lja­te. Ve­ste, kaj vam pra­vim? Ali pu­sti­te svoj ora­to­rij in se gre­ste od­po­~it, ali pa vas od­pu­stim iz slu`­be.« »V redu. Lah­ko bo­ste na{­li ve­li­ko du­hov­ni­kov za moje me­sto. Toda moji fant­je ni­ma­jo ni­ko­gar. Ne mo­rem jih za­pu­sti­ti.« Don Bo­sko je izre­kel ju­na{­ke be­se­de, ven­dar ni imel prav. Mar­ki­za ga je na vi­dez mu­~i­la, ho­te­la pa mu je do­bro. Pri­hod­nji me­se­ci so to do­ka­za­li.

Don Bo­sko je bil svet du­hov­nik, ven­dar mlad (31 let) in tr­mast: ni si {e pri­ do­bil ~u­ta za mero. Mar­ki­za se je pri svo­jih 61 le­tih po­ka­za­la preu­dar­nej­{a od nje­ga. Bila je tudi sve­ta `e­na, ~e je po tem iz­bru­hu »po­klek­ni­la pred don Bo­ska in ga pro­si­la za bla­go­slov«.

Don Bo­sko je za­res blju­val kri, zelo ver­jet­no se ga je lo­ti­la je­ti­ka. Pa ven­ dar je mi­slil na pri­hod­nost. Dne 5. ju­ni­ja 1846 je na­jel tri sobe v nad­strop­ju Pi­nar­di­je­ve hi­{e za 15 lir na me­sec.

Te­daj se je og­la­sil tudi mar­kiz Ca­vour. Vsa­ko ne­de­ljo je po­slal pol du­ca­ ta stra­`ar­jev, da bi nad­zo­ro­va­li don Bo­ska. Leta 1877 je don Bo­sko po­ve­dal don Bar­be­ri­su: »Zelo mi je `al, da ni­sem imel fo­to­graf­ske­ga apa­ra­ta. Lepo bi bilo zno­va vi­de­ti sto­ti­ne fan­tov, ki so me po­slu­{a­li od­pr­tih ust, in zra­ven {est stra`­ni­kov v uni­for­mi, v vr­sti po dva in dva, ka­kor ste­bri ne­gib­nih v treh ko­tih ka­pe­le, ko so s skle­nje­ni­mi ro­ka­mi tudi oni po­slu­{a­li pri­di­go.

Zelo prav so mi pri{­li, da so pa­zi­li na fan­te, ~e­prav so bili tam, da so pa­zi­li name. Kak­{en iz­med njih si je celo na skri­vaj obri­sal sol­ze. Lepo bi jih bilo vi­de­ti na ko­le­nih med fan­ti okrog spo­ved­ni­ce, ko ~a­ka­jo, da bi tudi oni pri{­li na vr­sto. Pri­di­ge sem imel bolj za­nje ka­kor za fan­te: go­vo­ril sem o gre­hu, o smr­ti, o sod­bi, o pe­klu ...« O Bog, ne do­pu­sti, da bi umrl!

Prva ne­de­lja ju­li­ja 1846. Po ubi­ja­jo­~em dne­vu v ora­to­ri­ju in po `go­~i vro­ ~i­ni je don Bo­sko, med­tem ko se je vra­~al v svo­jo sobo v za­ve­ti{­~u, omed­lel.

111

Od­ne­sli so ga v po­ste­ljo. »Ka­{elj, huda vro­~i­na, kr­va­vi­tev.« Vse to naj bi po­me­ni­lo »vnet­je re­br­ne mre­ne z vi­so­ko vro­~i­no, iz­ka{­lje­va­nje krvi«. To je bila za ti­ste ~a­se sil­no ne­var­na bo­le­zen, zla­sti ~e je bol­nik `e bru­hal kri. »V ne­kaj dneh se je zde­lo, da je z me­noj ko­nec.« Po­de­li­li so mu po­pot­ni­ co in bol­ni{­ko ma­zi­lje­nje. Po odrih mla­dih zi­dar­jev, po de­lav­ni­cah mla­dih me­ha­ni­kov se je na­glo {i­ril glas: »Don Bo­sko umi­ra.« Ti­ste ve­~e­re so pre­stra­{e­ni ubo­gi fant­je po sku­pi­nah pri­ha­ja­li v so­bi­co za­ve­ti{­~a. So {e v uma­za­nih de­lov­nih ob­le­kah, z obra­zi be­li­mi od apna.

Niso {e ve­~er­ja­li. Jo­ka­jo in mo­li­jo: »O Bog, ne do­pu­sti, da bi umrl.« Zdrav­nik je pre­po­ve­dal obi­ske. Bol­ni­~ar (ki ga je mar­ki­za ta­koj po­sla­la don Bo­sku) je vsa­ke­mu pre­pre­~il do­stop do bol­ni­ka.

Fant­je so bili obu­pa­ni: »Pu­sti­te mi, samo vi­del bi ga rad.« »Ni tre­ba, da bi go­vo­ril.« »Samo be­se­do, eno samo be­se­do bi mu rad re­kel.« »^e bi don Bo­sko ve­del, da sem tu, bi mi go­to­vo do­vo­lil vsto­pi­ti.« Osem dni je bil don Bo­sko med `iv­lje­njem in smrt­jo. Bili so fant­je, ki v ti­stih os­mih dneh pri delu na `go­~em son­cu niso po­sku­si­li po­`ir­ka vode, da bi iz ne­bes iz­tr­ga­li nje­go­vo zdrav­je. V sve­ti{­~u To­la`­ni­ce so se mali zi­dar­ ji vr­sti­li dan in no~. Ved­no je bil ka­te­ri na ko­le­nih pred Ma­ri­jo. Ne­ka­te­rim so se o~i za­pi­ra­le od dre­ma­vo­sti po 12 urah dela, toda vztra­ja­li so, ker don Bo­sko ne sme umre­ti.

Ne­ka­te­ri so v ne­za­ved­ni otro{­ki ve­li­ko­du­{no­sti ob­ljub­lja­li Ma­ri­ji, da bodo mo­li­li ro`­ni ve­nec vse `iv­lje­nje, dru­gi, da se bodo po­sti­li celo leto.

V so­bo­to je imel don Bo­sko naj­huj­{o kri­zo. Bil je brez mo­~i in naj­manj­{i na­por mu je pov­zro­~al blju­va­nje krvi. Po­no­~i so se mno­gi bali kon­ca. Ven­ dar ga ni bilo.

Obr­ni­lo se je na bolj­{e, bila je mi­lost, ki so jo iz­tr­ga­li fant­je Ma­ri­ji, ker niso sme­li os­ta­ti brez o~e­ta.

Neke ne­de­lje pro­ti kon­cu ju­li­ja se je don Bo­sko, opi­ra­je se na pa­li­co, na­ po­til v ora­to­rij. Fant­je so mu te­kli na­pro­ti. Ve~­ji so ga pri­si­li­li, da se je use­del na ve­lik stol, ga vzdig­ni­li na rame in ga zma­go­slav­no po­ne­sli do dvo­ri{­~a.

Mali don Bo­sko­vi pri­ja­te­lji so peli in jo­ka­li, jo­kal je tudi on.

Ni~ naj te ne vznemirja: kdor ima Boga, ima vse!

112

Vsto­pi­li so v ka­pe­lo in se sku­paj zah­va­li­li Gos­po­du. V ti­{i­ni, ki je po­sta­la na­pe­ta, je don Bo­sku us­pe­lo izre­~i samo ne­kaj be­sed: »Svo­je `iv­lje­nje dol­ gu­jem vam. Ve­di­te pa, od­slej ga bom vse­ga po­rab­ljal za vas.« To so naj­ve~­je be­se­de, ki jih je don Bo­sko kdaj iz­go­vo­ril v svo­jem `iv­lje­ nju. So 'slo­ve­sna zaob­lju­ba', s ka­te­ro se je za vse `iv­lje­nje pos­ve­til fan­tom in samo njim. Dru­ge ve­li­ke be­se­de, na­da­lje­va­nje teh, je izre­kel na smrt­ni po­ste­lji: »Po­vej­te mo­jim fan­tom, da jih vse pri­~a­ku­jem v ne­be­sih.« Zad­nje mo­~i, ki jih je don Bo­sko imel na vo­ljo ti­ste­ga dne, je upo­ra­bil, da je go­vo­ril s po­sa­mez­ni­ki, »da bi spre­me­nil zaob­lju­be, ki so jih pre­ne­ka­te­ri sto­ri­li brez po­treb­ne pre­mi{­lje­no­sti, ko sem bil v smrt­ni ne­var­no­sti, v iz­ vr{­lji­vi re­~i«. Ko­li­ko ~u­te­~e­ga srca je bilo v tem!

Zdrav­ni­ki so pred­pi­sa­li dol­go­traj­no okre­va­nje s po­pol­nim po­~it­ kom. Don Bo­sko je {el v Becc­hi­je v hi­{o svo­je­ga bra­ta in svo­je ma­te­re.

Fan­tom pa je ob­lju­bil: »Ko od­pa­de list­je, bom spet sre­di med vami.« De­nar ali `iv­lje­nje Pot je opra­vil ja­ha­je na oslu. Us­ta­vil se je v Ca­stel­nuo­vu, »ker je pa­del z osla«, in pri­{el v Becc­hi­je pro­ti ve­~e­ru. Na sked­nju mu je vo{­~il do­bro­do{­li­co `iv­`av ne­~a­kov. Tone, ki si je bil po­sta­vil majh­no hi­{o nas­pro­ti do­ma­~e, je imel pet otrok: 14-let­ne­ga Franc­ka, 12-let­no Mar­jet­ko, 9-let­no Rez­ko, 6-let­ne­ ga Ja­nez­ka in 3-let­no Franc­ko. Tudi Jo­`e si je po­sta­vil hi­{o v bli­`i­ni in `i­vel v njej z ma­ter­jo in {ti­ri­mi otro­ki: Fi­lo­me­na je ime­la 11 let, Roza Do­mi­ni­ka 8 let, Fran­cek 5 in Loj­zek, ki je {e jo­kal v zib­ki.

Don Bo­ska je go­stil Jo­`e. Do­ma­~i zrak, tiha ma­te­ri­na lju­be­zen, ved­no dalj­{i spre­ho­di ob ve­~e­rih med braj­da­mi `e por­de­le­ga grozd­ja so mu vra­~a­li `iv­lje­nje in mo~.

Kdaj pa kdaj pi­{e don Bo­re­lu, da zve no­vi­ce o svo­jih fan­tih.

Me­se­ca av­gu­sta je na spre­ho­du pri­{el celo do Ca­pri­glia. Vra­~al se je sko­zi goz­di­~ek, ko ga trd glas us­ta­vi: »De­nar ali `iv­lje­nje.« Don Bo­sko se us­tra­{i. Od­vr­ne: »Sem don Bo­sko, ni­mam de­nar­ja.«

113

Za­gle­da mo­`a, ki se je pre­ri­nil izza gr­mov­ja, vih­te~ srp, in na­da­lju­je z dru­ga~­nim gla­som: »Cor­te­se, ti mi ho­~e{ vze­ti `iv­lje­nje?« V bra­da­tem obra­zu je spoz­nal fan­ta, ki mu je po­stal pri­ja­telj v tu­rin­skih je­~ah. Tudi fant ga je spoz­nal. Naj­ra­je bi se vdrl v zem­ljo. »Opro­sti­te mi, don Bo­sko. Ne­sre­~en sem.« »Pri­po­ve­du­j mi po vr­sti svo­je gren­ko `iv­lje­nje.« Ko je bil od­pu{­~en iz je­~e, ga doma niso ho­te­li spre­je­ti. »Tudi mati mi je obr­ni­la hr­bet. Re­kla mi je, da sem sra­mo­ta dru­`i­ne.« O delu sploh ni go­vo­ra. Ka­kor hi­tro so zve­de­li, da je bil v je­~i, so mu za­pi­ra­li vra­ta pred no­som.

Pre­den sta pri{­la v Becc­hi, ga je don Bo­sko spo­ve­dal, pot­lej mu je re­kel: »Zdaj poj­di z mano.« Pred­sta­vil ga je do­ma­~im: »Sre­~al sem tega do­bre­ga pri­ja­te­lja. Dre­vi bo ve­~er­jal z nami.« Zju­traj po ma­{i mu je dal pri­po­ro­~il­no pi­smo za ne­ke­ga `up­ni­ka in ne­kaj po­{te­nih gos­po­dar­jev v Tu­ri­nu in ga ob­jel.

Ok­to­ber. Na svo­jih dol­gih, sa­mot­nih spre­ho­dih, je don Bo­sko po­~a­si sno­val na­~r­te za bli`­njo pri­hod­nost. Ko se bo vr­nil v Tu­rin, bo {el sta­no­vat v Pi­nar­di­ je­ve na­je­te sobe. Tam bo spre­je­mal na sta­no­va­nje fan­te, ki so brez dru­`i­ne.

Ti­sti kraj pa ni pri­me­ren za du­hov­ni­ka sa­me­ga. Malo dlje je sum­lji­va hi­ {a, to je 'Lepa hi­{a' in go­stil­na 'Vrt­na­ri­ca', kjer po­je­jo pi­jan­ci poz­no v no~.

Mo­ral bi sta­no­va­ti s kom, ki bi ga va­ro­val pred sumi in hu­dob­ni­mi je­zi­ki.

Don Bo­sko je po­mi­slil na svo­jo ma­ter. Kako naj ji to pove? Mar­je­ta ima 58 let, v Becc­hi­jih je ka­kor kra­lji­ca. Kako naj jo iz­ko­re­ni­ni z doma, od vnu­kov, iz mir­nih na­vad vsak­da­nji­ka? Mor­da mu je da­ja­la po­gum sla­ba le­ti­na, ki se je na­po­ve­do­va­la za 1846 in ni~ bo­lje za leto 1847. »Mama,« ji pra­vi, ko se je ne­ko­li­ko opo­gu­mil, »bi pri{­li za ne­kaj ~a­sa k meni? Na­jel sem tri sobe v Val­do­ku. Kma­lu bom vzel na sta­no­va­nje za­pu{­ ~e­ne fan­te. Ne­ke­ga dne ste mi re­kli, da ne bo­ste pre­sto­pi­li mo­je­ga pra­ga, ~e bom po­stal bo­gat. Zdaj pa sem re­ven in poln dol­gov; da bi sta­no­val sam v ti­stem okra­ju, pa je za du­hov­ni­ka tve­ga­no.« @e po­sta­ra­na `e­na se je za­mi­sli­la. ^e­sa ta­ke­ga ni pri­~a­ko­va­la. Don Bo­sko je lju­be­~e vztra­jal: »Ne bi ho­te­li biti mama mo­jim fan­tom?« »^e mi­sli{, da je taka Bo`­ja vo­lja,« je tiho re­kla, »grem.«

114

Pri{­le­ka brez vse­ga To­rek, 3. no­vem­bra. Je­sen­ski ve­ter je otre­sal list­je. Don Bo­sko se je vra­~al v Tu­rin. Pod paz­du­ho je no­sil mi­sal in bre­vir. Z njim je {la mama Mar­je­ta; v roki je ime­la ko­{a­ro s pe­ri­lom in ne­kaj hra­ne.

Don Bo­sko je pi­sno spo­ro­~il svoj sklep don Bo­re­lu. 'Mali o~e' mu je po­ ma­gal zne­sti nje­go­vo opra­vo iz za­ve­ti{­~a k Pi­nar­di­ju.

Ro­mar­ja, mati in sin, sta dol­go pot pre­ho­di­la pe{. Ko sta pri{­la do kri­`i{­~a v Tu­ri­nu, ju je neki don Bo­skov pri­ja­telj spoz­nal in ju poz­dra­vil. Vi­del ju je pra­{na in utru­je­na. »Do­bro­do­{el, dra­gi don Bo­sko. Kako kaj zdrav­je?« »Hva­la. Oz­dra­vel sem. S se­boj sem pri­pe­ljal svo­jo mamo.« »Kako to, da sta pri{­la pe{?« »Ker ni­ma­va s ~im ...« in je po­drg­nil pa­lec ob ka­za­lec. »Kje bo­sta sta­no­va­la?« »Tu, v Pi­nar­di­je­vi hi­{i.« »Kako bo­sta `i­ve­la brez vse­ga?« »Ne vem, bo `e po­skr­be­la Pre­vid­nost.« »Ved­no si isti,« je za­mr­mral do­bri du­hov­nik in zma­je­val z gla­vo. Iz `e­pa je po­teg­nil uro (te­daj je bila dra­go­ce­na in red­ka) in mu jo po­nu­dil: »Rad bi bil bo­gat, da bi ti po­ma­gal. Dam, kar imam.« Mar­je­ta je prva sto­pi­la v svo­jo novo hi­{o: tri sobe, gole in grde, dve po­ste­lji, dva sto­la in ne­kaj po­nev. Na­smeh­ni­la se je in re­kla sinu: »V Becc­hi­jih sem ime­la vsak dan ve­li­ko oprav­ka, da sem vse spra­vi­la v red, po­~i­sti­la, po­mi­la.

Tu bom ime­la ve­li­ko ~a­sa za po­~i­tek.« Malo sta se od­po­~i­la od poti, po­tem pa sta se mir­no lo­ti­la dela. Med­tem ko je Mar­je­ta pri­prav­lja­la ne­kaj ve­~er­je, je don Bo­sko pri­tr­dil na ste­no raz­pe­lo in Ma­ri­ ji­no po­do­bo, pot­lej je pri­pra­vil po­ste­lji. Po­tem sta oba za­~e­la peti pe­sem, ki pra­vi: Gor­je sve­tu - ~e bi ve­del za ne­ma­ni­~a - brez be­li­~a ...

Neki fant, [te­fan Ca­stan­go, ju je sli­{al. No­vi­ca je po­tem {la med fan­ti od ust do ust: »Don Bo­sko se je vr­nil!«

S

21. poglavje

Sod smodnika Na­sled­njo ne­de­ljo, 8. no­vem­bra, je bil ve­lik praz­nik. Don Bo­sko se je mo­ ral use­sti v na­slo­nja~ sre­di trav­ni­ka, fant­je so ga ob­da­ja­li v kro­gu, pre­pe­va­li in izra­`a­li vo{­~i­la.

Don Ca­fas­so je nas­pro­to­val temu, da bi se don Bo­sko pred­~a­sno vr­nil kljub zdrav­ni{­kim sva­ri­lom. Na nje­go­vo po­bu­do se je og­la­sil celo nad{­kof. »Smel bi se vr­ni­ti v ora­to­rij,« je za­pi­sal don Bo­sko, »z ob­ve­zo, da dve leti ne bom pri­di­gal.« Ta­koj pa priz­na: »Ni­sem ubo­gal.« Raz­svet­lje­ne sobe, pol­ne fan­tov

Prva don Bo­sko­va skrb je bila na­da­lje­va­ti in raz­{i­ri­ti ve­~er­ne {o­le: »Na­jel sem {e eno sobo. [o­lo smo ime­li v ku­hi­nji, v moji sobi, v za­kri­sti­ji, na koru, v cerk­vi. Med fan­ti so bili tudi hudi raz­gra­ja­~i. Pre­me­ta­va­li so in raz­bi­ja­li vse, kar jim je pri{­lo pod roke. Ne­kaj me­se­cev poz­ne­je sem mo­gel na­je­ti {e dve sobi.« Te­da­nje pri­~e pri­po­ve­du­je­jo: »Kak­{en pri­zor je bilo vi­de­ti ob ve­~e­rih:­ raz­svet­lje­ne sobe, pol­ne fan­tov. Ne­ka­te­ri so sta­li s knji­go v roki, dru­gi so v klo­peh ne­kaj pi­sa­li, tret­ji so sede na tleh ~e~­ka­li v zvez­ke ve­li­ke ~r­ke.« Don Bo­sku so pri{­li po­ma­gat don Car­pa­no, don Nasi, don Tri­ve­ro, don Pacc­hiot­ti. Za­de­va s 'fik­sno ide­jo' je mi­ni­la med nje­go­vo bo­lez­ni­jo in dol­ gim zdrav­lje­njem. ^e je don Bo­sko imel kako fik­sno ide­jo, je do­ka­zal, da je­ pri­prav­ljen blju­va­ti kri, da bi jo ure­sni­~il.

Tako se po­god­ba z mar­ki­zo, ki je po­te­kla av­gu­sta, ni ve~ ob­no­vi­la. Don Bo­sko je le kdaj pa kdaj pri­ha­jal pri­di­gat bol­nim de­kle­tom. Mar­ki­za mu ni ve~ da­ja­la ho­no­rar­ja, toda po don Bo­re­lu in don Ca­fas­su mu je po­{i­lja­la ve­li­ko­du­{ne da­ ro­ve 'za nje­go­vo mu­la­ri­jo' vse do svo­je smr­ti leta 1864.

Vse to pa so ma­len­ko­sti v pri­me­ri s hu­di­mi do­god­ki, ki so `e vi­se­li v zra­ku. Delaj danes tako, ­ Edi­no po­mem­bno je bilo to, da je don Bo­sko us­ta­lil svoj ora­to­rij in zno­va pri­ da ti jutri ne bo treba do­bil zdrav­je. zardevati.

115

116

Div­je me­ta­nje ka­me­nja Po­leg 've­li­ke zgo­do­vi­ne' v po­li­ti­ki je po­te­ka­la v val­do{­ki ni­`i­ni skrom­na zgo­do­vi­na vsak­da­nji­ka: ne­poz­na­ni na­por v bla­gor fan­tov, tihi boj z dol­go­vi.

Don Bo­sku se je po­sre­~i­lo de­cem­bra 1846 na­je­ti pri Pan­kra­ci­ju Soa­ve­ju vse sobe v Pi­nar­di­je­vi hi­{i in pri­pa­da­jo­~e zem­lji{­~e, ob­no­vil je zid okrog trav­ni­ka za igro in na dveh kon­cih po­sta­vil vra­ta. Tako 'ne­sram­na dr­hal', ki se je ob ne­de­ljah gnet­la v kr~­mi 'Vrt­na­ri­ca' in po bli`­njih hi­{ah, ni mo­gla ve~ vdi­ra­ti na dvo­ri{­~e in vzne­mir­ja­ti fan­tov.

Del trav­ni­ka je don Bo­sko spre­me­nil v vrt. Fant­je so ga ime­no­va­li 'vrt mame Mar­je­te'. Za na­jem­ni­no, za po­mo~ fan­tom in za ku­hi­njo je bilo de­nar­ja ved­no pre­ma­lo. Zato je ta kme­ti­ca sku­{a­la kaj pri­var­~e­va­ti s tem, da je go­ji­la so­la­to in krom­pir.

Po oko­li{­kih trav­ni­kih so se ob ne­de­ljah zbi­ra­le gru­~e po­te­pu­hov. Igra­li so za de­nar, po­pi­va­li iz ste­kle­nic, kup­lje­nih pri Vrt­na­ri­ci, pre­kli­nja­li, zmer­ ja­li fan­te, ki so pri­ha­ja­li v ora­to­rij. Don Bo­sko se jim je po­tr­pe`­lji­vo sku­{al prib­li­`a­ti. Upal se je use­sti med­nje in zai­gra­ti z nji­mi kar­te. Po ma­lem jih je kar pre­cej pri­do­bil. Ve~­krat pa so se mo­ra­li fant­je, ko jim je don Bo­sko na pro­stem raz­la­gal ve­rouk, pred to­~o ka­me­nja za­te­~i v ka­pe­lo.

Don Bo­sko je do­bro ve­del, da je nje­go­vih pet­sto fan­tov, ki jih je zbi­ral v ora­to­ri­ju, ma­len­kost v pri­me­ri s fan­ti, ki se po­te­pa­jo po me­stu brez vere in po­go­sto brez kru­ha.

Ne da­le~ od Val­do­ka je bilo na­se­lje Vanc­hi­glia, kjer so pu­sto­{i­le tol­pe ma­lo­prid­ne­`ev, ki so de­la­li pre­gla­vi­ce oro`­ni­kom, `i­ve­li od kra­je tor­bic in cul lju­dem, ki so se vra­~a­li s trga, po­go­sto pa so se spo­pa­da­li med se­boj s ka­me­njem, da jih je bilo gro­za gle­da­ti in so se spo­pa­di v~a­sih kon­~a­li tudi na no`.

V po­dob­nih pri­me­rih se je don Bo­sko ka­te­ri­krat, ko je {el mimo, vr­gel med­nje, da bi jih pog­nal v beg 'z zau­ {ni­ca­mi in s pest­mi'. V za­me­no je do­bil v obraz su­nek s co­klo. »Ne s pre­te­pa­njem,« mu je bilo re­~e­no v sa­njah. A tudi sa­nje ima­jo iz­je­me ...

117

Du­hov­nik - tat Ena iz­med tak­tik, ki jih je don Bo­sko upo­rab­ljal, da bi pri­pe­ljal fan­te v ora­to­rij, je bila ta, da je sto­pil v de­lav­ni­co, kjer so fant­je de­la­li, in se po­sta­vil pred gos­po­dar­ja: »Bi mi na­re­di­li us­lu­go?« »^e mo­rem, ~a­sti­ti.« »Se­ve­da mo­re­te. V ne­de­ljo mi po{­lji­te te fan­te v ora­to­rij v Val­do­ku. Nau­~i­li se bodo ne­kaj ve­rou­ka in po­sta­li do­bri.« »Res bi mo­ra­li po­sta­ti do­bri. Ta ali oni je le­nuh, pre­dr­zen.« »Men­da ne. Ne vi­di­te, kako po­{te­ne­ga obra­za so? To­rej, ve­lja: v ne­de­ljo vas pri­~a­ku­jem v ora­to­ri­ju. Sku­paj se bomo igra­li in se za­ba­va­li.« Z dru­ga~­no vr­sto fan­tov je bila tak­ti­ka dru­ga~­na. Med­tem ko je don Bo­rel pa­zil na ora­to­rij, je don Bo­sko kro­`il po tr­gih in uli­cah pred­mest­ja. Gru­~e fan­tov so po plo~­ni­kih igra­le za de­nar. Med­tem ko so se obra­~a­le kar­te, so zbra­ni ko­van­ci le­`a­li na sre­di na rob­cu (v~a­sih do pet­najst, dvaj­set lir).

Don Bo­sko je do­bro pre­mi­slil po­lo­`aj. Po­tem je z na­glo kret­njo po­gra­bil ro­bec z de­nar­jem in po­beg­nil.

Fant­je so pre­se­ne­~e­ni sko­~i­li na noge, te­kli za njim in kri­~a­li: »De­nar! Vr­ ni­te nam de­nar!« Ti ubo­gi fant­je so vi­de­li `e vse mo­go­~e, samo du­hov­ni­ka tatu ne. Don Bo­sko je {e kar na­prej te­kel pro­ti ora­to­ri­ju in vmes vpil: »Vr­nil jih bom, ~e me uja­me­te. Le te­ci­te!« Smuk­nil je sko­zi ora­to­rij­ska vra­ta, po­tem v ka­pe­lo, fant­je pa za njim. Te­daj je bil na pri`­ni­ci don Car­pa­no ali don Bo­rel, ki je pri­di­gal nat­la­~e­no pol­ni ka­pe­li fan­tov. Pri­~el se je pri­zor. Don Bo­sko se je de­lal po­pot­ne­ga bra­njev­ca, vzdig­nil je ro­bec, ki ga je imel v ro­kah in vpil: »Man­delj­ni! Man­delj­ni! Kdo kupi man­delj­ne?« Pri­di­gar se je de­lal, kot da je iz­gu­bil po­trp­lje­nje in se raz­je­zil: »Po­be­ri se, ba­ra­ba! Ni­smo na trgu!« »Am­pak jaz mo­ram pro­da­ti man­delj­ne, tu pa je to­li­ko fan­tov. Se no­ben ne og­la­si?« Po­go­vor je bil v na­re~­ju, fant­je so se re­`a­li, da so po­ka­li od sme­ha, okra­ de­ni fant­je pa so se bo tem pre­re­ka­nju zmed­li, da niso ve~ ve­de­li, kje so.

118

Med­tem sta se so­go­vor­ni­ka ve­se­lo da­ja­la, obr­ni­la po­go­vor na igre za de­nar, na kle­tev, na ve­se­lje `i­ve­ti v pri­ja­teljs­tvu z Bo­gom. Kon­~a­lo se je tako, da so se fant­je, ki so pri­dr­ve­li za don Bo­skom, za­~e­li sme­ja­ti in se za­ni­ma­ti za po­ve­da­ne re­~i. Na kon­cu je pri{­lo pet­je li­ta­nij.

Okra­de­ni fant­je so po­tem ob­da­li don Bo­ska in re­kli: »No, nam vr­ne­te de­nar?« »Samo tre­nu­tek, po bla­go­slo­vu.« Ko so pri{­li do dvo­ri{­~a, jim je vr­nil de­nar, do­dal {e ma­li­co in si dal ob­lju­ bi­ti, da bodo pri­ha­ja­li »od­slej igrat sem­kaj«. Ve­li­ko jih je os­ta­lo.

Pet­je in kri­~a­nje pi­jan­cev [te­fan Ca­stag­no, fant iz ti­ste­ga ~a­sa, pri­po­ve­du­je: »Don Bo­sko je bil ved­no prvi pri igrah, du­{a raz­ve­dri­la. Ne vem, kako mu je to us­pe­lo, ven­dar si ga vi­del na vseh kon­cih dvo­ri{­~a, sre­di vsa­ke sku­pi­ne fan­tov. Z be­se­do in po­ gle­dom je sle­dil nam vsem. Bili smo raz­ku­{tra­ni, ve~­krat uma­za­ni, v na­po­to, mu­ha­sti. Nje­mu pa je bilo v ve­se­lje biti z naj­bolj ubo­gi­mi. Z najm­laj­{i­mi je bil ma­te­rin­sko lju­be~. Ve~­krat smo se pre­pi­ra­li in pre­te­pa­li, on pa nas je mi­ril.

Vzdig­nil je roko, ka­kor bi nas ho­tel uda­ri­ti, ni­ko­li pa nas ni uda­ril, zgra­bil nas je za roke in nas vle­kel na­ra­zen.« Jo­`ef Buz­zet­ti se spo­mi­nja: »Poz­nal sem sto­ti­ne fan­tov, ki so pri{­li v ora­ to­rij brez izo­braz­be in po­bo`­no­sti in so v krat­kem spre­me­ni­li ve­de­nje. Tako so se na­ve­za­li na na{ ora­to­to­rij, da se niso ve~ lo­~i­li od nje­ga, pri­sto­pa­li so k spo­ve­di in pre­je­ma­li ob­ha­ji­lo vse ne­de­lje.« Kar je mo­ti­lo, po­seb­no {e po­le­ti, je bila zelo obi­ska­na kr~­ma 'Vrt­na­ri­ca' po­leg 'Lepe hi­{e'. Ka­dar je bilo tre­ba ime­ti od­pr­ta okna in vra­ta ka­pe­le, se je sli­{a­lo pet­je in kri­~a­nje pi­jan­cev. Ve~­krat je vpit­je ob div­jih pre­te­pih one­ mo­go­~a­lo po­slu­{a­nje pri­di­ge. Te­daj je mo­ral don Bo­sko sto­pi­ti s pri`­ni­ce, od­lo­`i­ti ro­ket in {to­lo, pa sto­pi­ti v kr~­mo ter za­gro­zi­ti z oro`­ni­ki.

119

U~i­te­lji in so­de­lav­ci Ved­no bolj se je ka­za­la po­tre­ba po so­de­lav­cih. Don Bo­rel, don Car­pa­no in dru­gi du­hov­ni­ki so bili ob ne­de­ljah po­go­sto za­po­sle­ni kje drug­je. Kje naj naj­de lju­di za asi­sten­co, ve­rouk in zla­sti {e za ve­~er­no {o­lo?

Don Bo­sko se je spom­nil, da so se v sa­njah »{te­vil­na jag­nje­ta spre­me­ni­la v pa­stir­je«. Pri­~el je is­ka­ti so­de­lav­ce med svo­ji­mi fan­ti in si jih us­tva­ril. Med ve~­ji­mi fan­ti si je iz­bral naj­bolj­{e in imel za­nje {o­lo po­se­bej. »Ti­sti mla­di u~i­te­lji,« pi­{e Le­moy­ne, »na za­~et­ku jih je bilo osem ali de­set, so se izred­no iz­ka­za­li; ne samo to, ne­ka­te­ri iz­med njih so po­sta­li od­li~­ni du­hov­ni­ki.« Pri{­li so mu po­ma­gat tudi ne­ka­te­ri do­bri lai­ki iz me­sta: neki zla­tar, dva tr­gov­ca, dro­ge­rist, po­sred­nik, mi­zar.

Delaj, ­ kot da ne bo{ nikdar umrl in `ivi, ­ kot da bo{ umrl {e danes.

120

S

22. poglavje

Sem sirota ...

Iz zime 1846/47 se don Bo­sko spo­mi­nja dra­ma­ti~­ne­ga pri­zo­ra. [ti­ri­najst­let­ne­mu fan­tu, ki je `e dol­go obi­sko­val ora­to­rij, je o~e, ki se je vsak ve­~er opi­ja­njal, pre­po­ve­dal ho­di­ti k don Bo­sku. Fant je na vi­dez pri­tr­dil, toda ni ne­hal ho­di­ti. Mo`, bra­nje­vec, se je raz­hu­dil.

Ne­ke­ga poz­ne­ga ne­delj­ske­ga ve­~e­ra se je fant vr­nil iz ora­to­ri­ja.

O~e­ta je na­{el pi­ja­ne­ga, ~a­kal ga je s se­ki­ro v ro­kah.

Pla­nil je nanj in zav­pil: »Si {el k don Bo­sku?!« Fant se je us­tra­{il in zbe­`al. Mo` je te­kel za njim in vpil: »^e te uja­mem, te ubi­jem!«

Dre­vo in me­gla Fan­to­va mati je vi­de­la pri­zor in ste­kla za mo­`em, da bi ga ra­zo­ro­`i­la.

Fant je s hi­trost­jo svo­jih 14 let pri­te­kel do ora­to­ri­ja pre­cej pred o~e­tom, toda vra­ta so bila za­pr­ta. Obu­pa­no je tr­kal, po­tem je iz­~r­pan, ker ni nih­~e pri­{el od­pret vrat, sple­zal na najb­li`­je dre­vo. Ni bilo list­ja, da bi ga skri­lo, bila pa je me­gle­na no~.

Za­di­han je pi­ja­nec pri­te­kel s se­ki­ro. Na vso mo~ je tol­kel po vra­tih. Mar­je­ta, ki je na­klju~­no vi­de­la sko­zi okno, kako je fant ple­zal na dre­vo, je ob­ve­sti­la don Bo­ska, sama pa te­kla od­pret vra­ta. Ko­maj so bila ne­ko­li­ko od­pr­ta, je mo­`ak zdr­vel po stop­ni­cah, vdrl v don Bo­sko­vo sobo in gro­ze­~e vpil: »Kje je moj sin?« Don Bo­sko ga je od­lo~­no us­ta­vil: »Va­{e­ga sina ni tu­kaj.« »Se­ve­da je.« In je od­pi­ral vra­ta in oma­re. »Na­{el ga bom in ga ubil!« »Gos­pod,« je od­lo~­no na­sto­pil don Bo­sko, »de­jal sem, da ga ni. A tudi ~e bi bil, to je moja hi­{a in no­be­ne pra­vi­ce ni­ma­te, da vsto­pa­te va­njo. Poj­di­te ali pa po­kli­~em oro`­ni­ke.« »Ne tru­di­te se, ~a­sti­ti, sam bom {el k oro`­ni­kom in mo­ra­li mi bo­ste izro­ ~i­ti mo­je­ga sina.«

121

»Do­bro, gre­va sku­paj. Po­ve­dal bom o va­{em ve­de­nju, ka­kor je tre­ba.« Mo` je imel kaj skri­va­ti, zato se je umak­nil, mr­mra­je gro`­nje.

Don Bo­sko je z ma­ter­jo sto­pil k dre­ve­su in po­ti­hem po­kli­cal fan­ta. Ta ni od­go­vo­ril. Gla­sne­je je de­jal: »Sple­zaj dol. Ni­ko­gar ni.« Ni~. Z ma­ter­jo sta se zba­la ne­sre­~e. Don Bo­sko je sple­zal po les­tvi k nje­ mu, ga vi­del z raz­pr­ti­mi o~­mi, ga stre­sel. Ka­kor ~e bi se pre­bu­dil iz mo­re­ ~ih sanj, je fant za­~el kri­~a­ti in se ote­pa­ti. Malo je manj­ka­lo, da ni­sta oba pad­la z dre­ve­sa.

Don Bo­sko ga je mo­ral krep­ko ob­je­ti in mu za­{e­pe­ta­ti: »Tvo­je­ga o~e­ta ni.

Jaz sem, don Bo­sko. Ne boj se.« Po­la­go­ma se je fant po­mi­ril in se za­~el tiho jo­ka­ti. Don Bo­sko ga je sre~­ no spra­vil z dre­ve­sa in ga od­pe­ljal v ku­hi­njo. Mati Mar­je­ta mu je pri­pra­vi­la ne­kaj to­ple­ga, don Bo­sko pa je raz­gr­nil po tleh slam­nja­~o pri og­nju, da je tam pres­pal. Dru­ge­ga dne ga je, da bi ga re­{il pred o~e­to­vo jezo, po­slal k do­bre­mu gos­po­dar­ju v bli`­nje na­se­lje. Do­mov se je fant mo­gel vr­ni­ti {e­le ~ez ne­kaj ~a­sa.

Mor­da je ta do­go­dek {e bolj `i­vo za­re­zal v rano v don Bo­sko­vem srcu.

Ne­kaj nje­go­vih fan­tov zve­~er ni ve­de­lo, kam bi {li pre­no­~e­vat. Za­vet­je so si is­ka­li pod mo­sto­vi ali v uma­za­nih jav­nih pre­no­~i{­~ih. @e dol­go je mi­slil vze­ti v svo­jo hi­{o naj­bolj za­pu{­~e­ne.

Prvi po­skus je na­pra­vil ne­ke­ga april­ske­ga ve­~e­ra 1847. Pi­nar­di­je­va hi­{a je ime­la na de­sni stra­ni se­nik. Tja je don Bo­sko spra­vil spat du­cat fan­tov.

Bila je po­lo­mi­ja. Na­sled­nje ju­tro so gost­je iz­gi­ni­li in od­ne­sli s se­boj ode­je, ki jim jih je dala Mar­je­ta.

Don Bo­sko je ~ez ne­kaj ~a­sa zno­va po­sku­sil, pa je bilo {e slab­{e: od­ne­sli so tudi seno in sla­mo.

Ven­dar ni iz­gu­bil po­gu­ma.

122

Pre­mo­~e­ni in pre­mra­`e­ni fant Bilo je ne­ke­ga ve­~e­ra v maju. Lilo je ka­kor iz {ka­fa. Don Bo­sko in nje­go­ va mati sta ko­maj po­ve­~er­ja­la, ko je nek­do po­tr­kal na vra­ta. Bil je 15-le­ten fant, ves pre­mo­~en in pre­mra­`en. »Sem si­ro­ta. Pri­ha­jam iz Val­se­si­je. Zi­dar sem, ni­sem {e na­{el dela. Zebe me, ne vem, kam naj grem ...« »Vsto­pi,« mu pra­vi don Bo­sko. »Sto­pi k og­nju. Tako pre­mo­~en se bo{ preh­la­dil.« Mati Mar­je­ta mu je pri­pra­vi­la ne­kaj ve­~er­je. Po­tem ga je vpra­{a­la: »In zdaj, kam gre{?« »Ne vem. Ko sem pri­{el v Tu­rin, sem imel tri lire, pa sem jih `e po­ra­bil.« Tiho je zaih­tel. »Pro­sim vas, ne po­{i­ljaj­te me pro~.« Mar­je­ta je po­mi­sli­la na ode­je, ki so do­bi­le noge. »Lah­ko bi os­tal, a kdo mi za­go­tav­lja, da ne bo{ od­ne­sel lon­cev?« »O ne, gos­pa. Re­ven sem, kra­del pa ni­sem ni­ko­li.« Don Bo­sko je med­tem {el ven, na­bral ne­kaj opek, jih pri­ne­sel v ku­hi­njo, z nji­mi se­sta­vil {ti­ri pod­stav­ke, po­lo­`il na­nje ne­kaj desk, ~ez­nje pa slam­ nja­~o. »Tu bo{ spal. Os­tal bo{, do­kler bo tre­ba. Don Bo­sko te ne bo ni­ko­li po­slal stran.« »Moja do­bra mati ga je po­va­bi­la k mo­li­tvi. 'Ne znam mo­li­tev,' je od­go­vo­ril.

'Iz­go­var­jal jih bo{ z nama,' mu je od­go­vo­ri­la. Tako je bilo. Po­tem mu je pri­di­ga­la o neo­gib­no­sti dela, o zve­sto­bi in o veri.« Mati Mar­je­ta pa ni bila pre­pri­~a­na o u~in­ko­vi­to­sti svo­jih be­sed, saj je don Bo­sko ta­koj do­dal: »Da bi bilo vse za­res var­no, smo vra­ta za­kle­ni­li in jih ni­ smo od­pr­li ve~, do­kler se ni zda­ni­lo.« Bil je to prva si­ro­ta, ki je pri­{el v don Bo­sko­vo hi­{o. Do kon­ca leta jih je bilo `e se­dem. Poz­ne­je jih je bilo na ti­so­~e.

Dru­gi je bil dva­najst­le­ten fant iz mest­ne dru­`i­ne. Don Bo­sko ga je sre­~al v dre­vo­re­du San Mas­si­mo. Na­slo­njen na dre­vo se je jo­kal. Ni imel ve~ o~e­ ta. Dan po­prej mu je umr­la mati. Hi­{ni gos­po­dar ga je spo­dil, pri­dr­`al si je po­hi{­tvo, da bi pri­{el do ne­pla­~a­ne na­jem­ni­ne. Don Bo­sko ga je od­pe­ljal k

123

mami Mar­je­ti, poz­ne­je mu je na­{el delo pro­da­jal­ca v neki tr­go­vi­ni. Fant se je po­sta­vil na noge in je za ved­no os­tal pri­ja­telj svo­je­ga do­brot­ni­ka. Tret­ji je bil Jo­`ef Buz­zet­ti, zi­dar. Don Bo­sko sam ga je po­va­bil.

Neke ne­de­lje zve­~er, med­tem ko je poz­drav­ljal dru­ge, je nje­ga dr­`al za roko. »Bi ho­tel os­ta­ti pri meni?« »Rad.« »Do­bro, po­go­vo­ril se bom s Kar­lom.« Nje­gov sta­rej­{i brat, ki je `e ne­kaj let obi­sko­val ora­to­rij, je pri­vo­lil. Jo­`ef, star 15 let, je na­da­lje­val delo pri zi­dar­jih v me­stu, toda hi­{a mame Mar­je­te je po­sta­la nje­gov dom.

Mali bri­vec se je tre­sel ka­kor {i­ba na vodi Po­tem je pri­{el Ka­rel Ga­sti­ni. Ne­ke­ga dne leta 1843 je don Bo­sko sto­pil v briv­ni­co. Pri­sto­pil je maj­hen va­je­nec, da bi ga na­mi­lil. »Kako ti je ime? Ko­li­ko si star?« »Kar­lin. Enajst let imam.« »Do­bro, Kar­lin, lepo me na­mi­li. Kako gre tvo­je­mu o~e­tu?« »Umrl je. Samo mamo imam.« »O rev­~ek, `al mi je.« Fant je kon­~al mi­lje­nje. »Zdaj pa le po­gum­no, vze­mi bri­tev in me obrij.« Gos­po­dar je pre­stra­{en pri­te­kel: »Bog po­ma­gaj, ~a­sti­ti! Fant tega {e ne zna! Samo mili.« »Toda ne­ko~ bo ven­dar mo­ral za­~e­ti bri­ti, ne? Po­tem je `e bolj­{e, da za~­ne z mano. Po­gum, Kar­lin.« Kar­lin je bril bra­do, tre­so~ se ka­kor list na veji. Ko je z bri­tvi­jo kro­`il po bra­di, se je ves po­til. Ne­kaj krep­kih po­tez, ne­kaj ure­zov, pri­{el je do kon­ca. »Zelo do­bro, Kar­lin!« se je na­smeh­nil don Bo­sko. »In zdaj, ko sva po­sta­la pri­ja­te­lja, me pri­di ka­te­ri­krat obi­skat.« Ga­sti­ni je pri­ha­jal v ora­to­rij in po­stal ve­lik don Bo­skov pri­ja­telj. Po­le­ti ti­ste­ga leta ga je don Bo­sko na­{el bli­zu briv­ni­ce, ko se je jo­kal.

124

»Kaj se je zgo­di­lo?« »Umr­la mi je mama, gos­po­dar me je od­slo­vil. Moj sta­rej­{i brat je pri vo­ ja­kih. In zdaj, kam naj grem?« »Poj­di z mano.« Med­tem ko sta {la navz­dol pro­ti Val­do­ku, je Kar­lin Ga­sti­ni sli­{al be­se­de, ki jih je sli­{a­lo to­li­ko ubo­gih fan­tov in ki jih ni­ko­li ni po­za­bil: »Vi­di{, jaz sem ubog du­hov­nik. Toda ~e­tu­di bi imel samo kos kru­ha, ga bom de­lil s te­boj.« Mama Mar­je­ta je pri­pra­vi­la {e eno po­ste­ljo. Ka­rel je os­tal v ora­to­ri­ju ve~ kot pet­de­set let. Ve­sel, `i­va­hen, je po­stal od­li­~en na­po­ve­do­va­lec za praz­ni­ke.

Nje­go­vi pri­zor~­ki so vse sprav­lja­li v smeh. Ka­dar pa je go­vo­ril o don Bo­sku, se je zjo­kal ka­kor otrok. De­jal je: »Rad me je imel.« Pel je od­pev, ki so ga zna­li `e vsi na pa­met: »Se­dem kri­`ev bom pre­stal, tako je o~e Ja­nez pre­ro­ko­val.« Bila je to ena od to­li­kih 'pre­rokb', ki jih je don Bo­sko malo za {a­lo malo za­res na­po­ve­dal svo­jim fan­tom. Ka­rel Ga­sti­ni je umrl 28. ja­nuar­ja 1902, star se­dem­de­set let in in en dan. Za ti­ste prve fan­te, ki so `i­ve­li pri don Bo­sku, je pri­pra­vil dve bli`­nji sobi za spal­ni­co. Osem po­stelj, kri`, Ma­ri­ji­na po­do­ba in na­pis 'Bog te vidi'.

Zgo­daj zju­traj je don Bo­sko ma­{e­val, fant­je so med­tem mo­li­li ju­tra­nje mo­li­tve in ro`­ni ve­nec. Po­tem so si vtak­ni­li v `ep kos kru­ha in {li na delo v me­sto. Vra­~a­li so se na ko­si­lo in ve­~er­jo. Juhe je bilo ved­no do­volj. Pri­ku­ha je bila od­vi­sna od 'ma­mi­ne­ga' vrta in don Bo­sko­ve­ga mo{­nji~­ka.

De­nar. Ti­ste prve me­se­ce je za don Bo­ska po­stal hud prob­lem. Tako se je na­da­lje­va­lo do kon­ca nje­go­ve­ga `iv­lje­nja. Nje­go­va prva so­de­lav­ka ni bila kak­{na gro­fi­ca, tem­ve~ nje­go­va mati. Ta ubo­ga kme­ti­ca si je dala pri­ne­sti iz Becc­hi­jev svo­jo po­ro~­no balo, pr­stan, uha­ne, ogr­li­co, vse to je dot­lej lju­bo­ sum­no hra­ni­la. Od smr­ti svo­je­ga mo­`a jih ni ve~ no­si­la. Zdaj jih je pro­da­la, da bi na­si­ti­la te prve fan­te.

125

Nad{­ko­fo­va mi­tra za­de­ne v strop Prvi po­skus sa­le­zi­jan­ske hi­{e je don Bo­sko ime­no­val »pri­zi­dek ora­to­ri­ja sv. Fran­~i{­ka Sa­le{­ke­ga«.

Maja ti­ste­ga leta je don Bo­sko us­ta­no­vil za ora­to­ri­jan­ce Dru{­tvo sv. Aloj­ zi­ja. Kdor je vsto­pil, je prev­zel tri na­lo­ge: do­ber zgled, ogi­ba­nje sla­be­mu go­vor­je­nju, pre­je­ma­nje za­kra­men­tov. Dru{­tvo je v krat­kem po­sta­lo sku­pi­na fan­tov, ki so si pri­za­de­va­li, da bi si med se­boj po­ma­ga­li po­sta­ti bolj­{i.

Me­sec dni poz­ne­je, 21. ju­ni­ja, so pr­vi~ slo­ve­sno ob­ha­ja­li praz­nik sv.

Aloj­zi­ja, svet­ni­ka, ki ga je don Bo­sko ved­no po­stav­ljal svo­jim fan­tom za zgled ~i­sto­sti. Pri­{el je nad{­kof in po­de­lil bir­mo ti­stim, ki je {e niso pre­je­li. »Ob ti­sti pri­lo`­no­sti,« se spo­mi­nja don Bo­sko, »ko so po­sa­di­li nad{­ko­fu na gla­vo mi­tro, je spre­gle­dal, da ni v stol­ni­ci, in ko je na­glo vzdig­nil gla­vo, je za­del z mi­tro ob strop ka­pe­li­ce. Za­sme­jal se je in vsi mi z njim.« Mon­si­njor Fran­so­ni je za­mr­mral: »Do don Bo­sko­vih fan­tov je tre­ba ime­ti spo­{to­va­nje in jim pri­di­ga­ti ra­zo­glav.« Sep­tem­bra ti­ste­ga leta je don Bo­sko ku­pil prvi Ma­ri­jin kip. Stal ga je 27 lir. [e da­nes je v Pi­nar­di­je­vi ka­pe­li. Kdor vsto­pi, ga bo opa­zil na de­sni stra­ni v pol­te­mi. Nje­go­vi fant­je so ga no­si­li v pro­ce­si­ji po oko­li­ci na ve­li­ke Ma­ri­ ji­ne praz­ni­ke. Ti­sta oko­li­ca je bila ne­kaj hi{, kr~­ma 'Vrt­na­ri­ca' s hrup­ni­mi pi­jan­ci, dvo­je majh­nih jar­kov za na­ma­ka­nje njiv in vr­tov, pot ob mur­vah, ki je dia­go­nal­no se­ka­la se­da­nje dvo­ri{­~e ob ba­zi­li­ki Ma­ri­je Po­mo~­ni­ce.

Nov ora­to­rij De­cem­bra don Bo­sko kljub vzne­mir­lji­vim do­god­kom ni od­ne­hal. Skrom­ no je na­da­lje­val svo­je delo. Fan­tov v ora­to­ri­ju je bilo `e ve~ sto. Pri­ha­ja­li so tudi iz od­da­lje­nih pred­me­stij. Don Bo­sko, don Car­pa­no in don Bo­rel so se pos­ve­to­va­li in skle­ni­li: tre­ba bo od­pre­ti {e drug ora­to­rij na jugu me­sta.

Ob dre­vo­re­du, ki se da­nes ime­nu­je Cor­so Vit­to­rio, so se te­daj vr­sti­le baj­te ubo­gih pe­ric. Ra­zo­be­{e­no pe­ri­lo, ki je vi­hra­lo na son­cu in ve­tru, je

Stori, kar more{. ­ Bog pa bo storil {e to, ­ kar ti ne more{ storiti.

126

da­ja­lo va{­ko `i­vah­nost pred­mest­ju Tu­ri­na, ime­no­va­ne­mu Por­ta Nou­va. »Vi{­ji me{­~a­ni so sem­kaj pri­ha­ja­li ob ne­delj­skih po­pold­ne­vih na spre­hod, tru­me brez­del­nih fan­tov pa so se igra­le voj­sko. S so­glas­jem nad{­ko­fa je don Bo­sko pre­jel od gos­pe Va­glien­ti hi­{i­co, {u­po in trav­nik zra­ven `e­lez­ne­ga mo­stu za 450 lir na leto. Po­tem je ta­koj ob­ve­stil fan­te: »Moji dra­gi fant­je, ka­dar je ~e­bel pre­ve~ v pa­nju, del njih roji in gre sta­no­vat dru­gam. Tudi mi jih po­sne­ma­mo. Od­pr­li bomo drug ora­to­rij, us­ta­no­vi­li bomo dru­go dru­`i­no. Ti­stim iz­med vas, ki sta­nu­je­jo v ju`­nem delu me­sta, ne bo tre­ba ho­di­ti da­le~: do praz­ni­ka Brez­ma­de`­ne bodo lah­ko pri­ha­ja­li v ora­to­rij sv.

Aloj­zi­ja pri Por­ta Nuo­va, zra­ven `e­lez­ne­ga mo­stu.« Don Bo­rel je bla­go­slo­vil novi ora­to­rij 8. de­cem­bra 1847. Ti­ste mrz­le zime je po­stal nje­gov pri­ja­telj don Car­pa­no. Tja je pri­ha­jal z na­ro~­jem drv pod pla{­~em, da bi v za­kri­sti­ji za­ku­ril ogenj in se po­grel s pr­vi­mi fan­ti.

V

23. poglavje

Vro~ica leta 1848

Leta 1848 so evrop­ski na­ro­di iz­bruh­ni­li ka­kor sod smod­ni­ka.

Za mest­ni­mi ba­ri­ka­da­mi so se raz­plam­te­le voj­ne in boji. V ne­kaj me­se­cih je bila vsa Evro­pa v og­nju.

Tudi v Tu­ri­nu so spre­je­li nove za­ko­ne in us­ta­vo, ki je odra­`a­la duh ~a­sa in pri­ne­sla nove re­for­me. Na praz­nik 27. fe­bruar­ja so po­va­bi­li vse or­ga­ni­za­ci­je, da bi pri­sos­tvo­va­le temu do­god­ku. Mar­kiz Ro­bert d'Aze­glio je po­va­bil tudi don Bo­ska in fan­te iz ora­to­ri­ja. »Naj me­sto ve, da va­{e delo ni nas­prot­no mo­der­nim us­ta­no­vam. To vam bo ko­ri­sti­lo: po­ve­~a­li se bodo da­ro­vi, ob­~i­na in tudi jaz bomo ve­li­ko­du­{ni do vas.« »Gos­pod mar­kiz, moje te­melj­no na­~e­lo je, da se bom dr­`al da­le~ od vse­ga, kar se na­na­{a na po­li­ti­ko. Ni­ko­li za, ni­ko­li pro­ti.« »Kaj bo­ste to­rej sto­ri­li?« »Sto­ril bom ti­sto ne­kaj do­bre­ga, kar zmo­rem: za za­pu{­~e­ne fan­te bom upo­ra­bil vse svo­je mo­~i, da bi po­sta­li do­bri krist­ja­ni gle­de vere in po­{te­ni dr­`av­lja­ni sre­di ci­vil­ne dru`­be.« »Mo­ti­te se. ^e bo­ste vztra­ja­li pri tem na­~e­lu, vas bodo vsi za­pu­sti­li.« Don Bo­sko je bil pre­pri­~an o prav nas­prot­nem: za­pu­sti­li bi ga, ~e bi se vr­gel v po­li­ti­ko, zato je tr­ma­sto na­da­lje­val: »Po­va­bi­te me k ~e­mu, kjer bo du­hov­nik oprav­ljal do­bra dela, in vi­de­li bo­ste, da sem pri­prav­ljen `r­tvo­va­ti `iv­lje­nje in imet­je. Toda jaz ho­~em biti zdaj in ved­no da­le~ od po­li­ti­ke.« Po­li­ti­ka gre svo­jo pot 24. ma­rec. V stol­ni­ci je nad{­kof pred­se­do­val slo­ve­sne­mu obre­du ob nav­ zo~­no­sti kra­lja in na­sled­ni­ka. Ob iz­ho­du iz cerk­ve so ljud­je iz`­vi`­ga­li in sra­mo­ti­li mon­si­njor­ja Fran­so­ni­ja. Po­no­~i je Ka­rel Al­bert s si­nom od­{el na ~e­lu 60 ti­so~ mo`. Ve­li­kan­ska mno­`i­ca se je gnet­la na Pad­ski uli­ci in Vik­ tor­je­vem trgu in ga poz­drav­lja­la. Zdel se je lep in mo­go­~en praz­nik. Toda

127

128

voj­na je ne­kaj dru­ge­ga. V na­sled­njih dneh so Tu­rin za­pu­sti­li vsi pol­ki, s se­boj pa vze­li ko­nje za top­ni{­tvo in vo­zo­ve. Me­sto se je po­to­pi­lo v ~ud­no ti­ho­to, ki jo je pre­{i­njal strah.

Zve­~er so se na­da­lje­va­li ne­mi­ri pod nad{­ko­fo­vi­mi okni. No­tra­nji mi­ni­ster mu sve­tu­je, naj bi se za ne­kaj ~a­sa umak­nil iz me­sta. Mon­si­njor Fran­so­ni je 29. mar­ca od­po­to­val v [vi­co. Ge­ne­ral­ni vi­kar, ki ga je na­do­me{­~al, je raz­gla­sil jav­ne mo­li­tve za bo­jev­ni­ke. Pri­po­ro­~il je `up­ni­kom, naj po­ma­ga­jo dru­`i­nam mo` pod oro`­jem. Kme­tom je do­vo­lil, da so po­lja bo­jev­ni­kov ob­de­lo­va­li ob ne­de­ljah. Med­tem je po­li­ti~­na ob­last od­stra­nje­va­la »reak­cio­nar­je« iz dr­`av­ nih slu`b, {e pred ne­kaj me­se­ci kra­lju »naj­zve­stej­{e« ...

Pra­vi in na­vi­dez­ni boji v Val­do­ku Tudi fant­je so ~u­ti­li voj­no. Na trav­ni­kih v Val­do­ku so se raz­plam­te­va­le pra­ve bit­ke med tol­pa­mi Vanc­hi­glie, na­se­lja Dore, Por­ta Susa. Ni bilo ve­ se­lo. Fan­ta­li­ni so bili obo­ro­`e­ni s pa­li­ca­mi, no­`i, kam­ni. Da­ja­li so se za­res.

Don Bo­sko je po­go­sto kli­cal oro`­ni­ke ali se pog­nal med­nje, da bi jih po­mi­ril.

Ne­ke­ga dne je vi­del, kako je pet­najst­let­nik za­sa­dil dru­ge­mu fan­tu no` v tre­buh. Med pre­vo­zom v bol­ni­{ni­co je fant umrl, mr­mra­je: »To mi bo{ pla­~al!« Don Bo­sko se gren­ko spo­mi­nja: »Iz­zi­va­nja ni bilo ko­nec.« V~a­sih sta se nas­prot­ni tol­pi zdru­`i­li in s kam­ni na­pad­li du­hov­ni­ko­vo hi­{o: ka­me­nje je le­te­lo po stre­{ni­kih in {i­pah. Sta­no­val­ci so bili v stal­nem stra­hu.

Da bi don Bo­sko pri­teg­nil fan­te v ora­to­rij, je izra­bil to voj­no ozra~­je tako, da si je iz­mi­slil novo igro. Nje­gov pri­ja­telj Jo­`ef Bro­sio je bil vo­jak po­seb­nih od­del­kov ita­li­jan­ske voj­ske. Ko je pri­ha­jal v Val­do­ko, je bil ob­le­~en v vo­ja{­ko uni­for­mo, ki je ti­ste me­se­ce zbu­ja­la nav­du­{e­nje in spo­{to­va­nje. Don Bo­sko mu je pred­la­gal, da bi se­sta­vil s fan­ti maj­hen polk, jih u~il vo­ja{­kih vaj in boj­ nih de­janj. Bro­sio je to spre­jel. Od vla­de je do­bil dve­sto sta­rih pu{k, na­me­sto cevi so bile pa­li­ce. Na glas tro­ben­te so se pri­~e­le vaje: ko­ra­ka­nje na­prej in na­zaj, na­sko­ki na no`, od­sto­pa­nje. 'Polk' je iz­va­jal pri­zo­re, ki so nav­du­{e­va­li,­ obe­nem pa so dr­`a­li red tudi v cerk­vi.

129

Neko ne­delj­sko po­pold­ne, med­tem ko je ve­li­ko lju­di pri­vre­lo na glas tro­ ben­te in nav­du­{e­no gle­da­lo vo­ja{­ke vaje, se je v ne­kem nas­prot­nem na­pa­du zgo­di­la ne­sre­~a. 'Po­ra­`e­na' voj­ska je na begu kon­~a­la na Mar­je­ti­nem vrtu, in za­sle­do­va­na od za­no­sne zma­go­vi­te voj­ske po­men­dra­la so­la­to, pe­ter­{ilj in pa­ra­di`­nik. Mar­je­ta, ki je bila nav­zo­~a pri tem pri­zo­ru, je obu­pa­no vzkli­ka­la: »Vi­di{, Ja­nez, kaj so mi na­pra­vi­li, vse so po­men­dra­li!« Pu­sti me, naj se vr­nem do­mov Naj­br` je bilo na­sled­nje­ga ve­~e­ra, ko Mar­je­ta ni zmo­gla ve~ ta­ke­ga `iv­lje­nja. Fant­je so {li spat, ona pa je ime­la ka­kor po­na­va­di kup cunj, da jih po­{i­je: str­ga­ne sraj­ce, po­tr­ga­ne hla­~e, no­ga­vi­ce z luk­nja­mi. Mo­ra­la je hi­te­ti pri ol­jen­ki, ker fant­je zju­traj niso ime­li na­tak­ni­ti nase kaj dru­ge­ga.

Zra­ven je se­del don Bo­sko ter ji po­ma­gal {i­va­ti za­pla­te na ko­mol­ce suk­ nji­~ev in po­prav­ljal ~ev­lje. »Ja­nez,« je tiho de­ja­la, »utru­je­na sem. Pu­sti me, da se vr­nem v Becc­hi­je.

De­lam od ju­tra do ve­~e­ra, ubo­ga star­ka sem, ti fan­ta­li­ni pa mi uni­~i­jo vse.

Ne pre­ne­sem ve~ tega.« Don Bo­sko ni po­ve­dal kake sme­{ni­ce, da bi jo opo­gu­mil. Niti be­se­de ni re­kel: z no­be­no ne bi po­to­la­`il ubo­ge `e­ne. Samo gib je na­re­dil: po­ka­zal je na raz­pe­lo na ste­ni. Sta­ra kme­ti­ca je ra­zu­me­la. Sklo­ni­la je gla­vo nad no­ga­vi­ce z luk­nja­mi, nad str­ga­ne sraj­ce in na­da­lje­va­la {i­va­nje.

Ni­ko­li ve~ ni re­kla, da bi se vr­ni­la do­mov. Svo­ja zad­nja leta je pre­`i­ve­la med raz­bi­ja{­ki­mi in neo­li­ka­ni­mi fan­ti, ki pa so po­tre­bo­va­li mamo. Samo­ ve~­krat je vzdig­ni­la o~i k raz­pe­lu, da bi za­je­la mo­~i, ubo­ga, utru­je­na star­ka.

130

K

24. poglavje

Konec velikih pri~akovanj

Po­sle­di­ce ne­sre~­ne voj­ne med 'na­pred­no' Ita­li­jo in ce­sar­sko Av­stri­jo so se mo~­no ~u­ti­le zla­sti v Tu­ri­nu. Gos­po­dars­tvo je upa­da­lo, ve­li­ko tr­go­vin je bilo za­pr­tih, zmanj­ko­va­lo je de­nar­ja, brez­po­sel­nih je bilo ved­no ve~. Last­ni­ki hi{, ki so jih zi­da­li, kar se je le dalo v mi­nu­lih le­tih, niso ve­de­li kam z nji­mi, ker jih ni bilo mo­go­~e pro­da­ti.

Me­na`­ke v ora­to­ri­ju V tem ozra~­ju splo­{ne rev{­~i­ne je bilo tre­ba tudi v Val­do­ku za­teg­ni­ti pas.

Ka­dar so mali de­lav­ci, ki so `i­ve­li pri don Bo­sku, po delu pri{­li v ku­hi­njo, so na­sta­vi­li vo­ja{­ke me­na`­ke, da bi do­bi­li svoj obrok. V lon­cu nad og­njem je vrel ri`, krom­pir, te­ste­ni­ne in fi­`ol ali ne­ka­ka re­dil­na me­{a­ni­ca, ki so jo nas­ ve­to­va­li v voj­nem ~a­su: pre­vret suh ko­stanj s ko­ruz­nim zdro­bom.

Mi­ne­{tro je de­lil don Bo­sko in jo be­lil s {a­la­mi: »Ku­har­ju na ~ast«, »Le jej, da bo{ zra­sel«, »Do­dal bi ti kos mesa, a ga ni­mam. ^e bova na{­la kako kra­vo brez gos­po­dar­ja, bo ve­lik praz­nik«.

Sad­je je po­go­sto eno ja­bol­ko za vse. Don Bo­sko ga vr­`e v zrak z ve­se­lim na­sme­hom: ti­sti ga bo imel, kdor ga bo ujel.

To­~il­ni­ca za vse je vod­njak, »ki daje obi­lo sve­`e in zdra­ve vode«.

Med­tem ko so pri jedi, sko­~i na mizo ko­ko{ mame Mar­je­te in po­bi­ra drob­ti­ne. Kru­ha 'sa­mo­stan ne daje'.

Don Bo­sko je vsa­ke­mu zve­~er dal 25 cen­te­zi­mov, da si kupi kru­ha, ker so pa~ oku­si in zdrav­je raz­li~­ni. Kdor je imel do­ber `e­lo­dec, si je ku­pil vo­ja{­ki pre­pe­~e­nec in ga je do­bil kar pre­cej, dru­gi pa so ime­li raje obi­~aj­ni kruh.

Po ko­si­lu si je vsak sam po­mil me­na`­ko in vtak­nil v `ep `li­co. Ne­ka­te­ri, ki so ime­li kak­{en pri­hra­nek, so si pri­skr­be­li olja in kisa, sko­~i­li v Mar­je­tin vrt in si pri­pra­vi­li so­la­to.

Te`­ki ~a­si. Vsak­do je sku­{al ~im ve~ pri­hra­ni­ti, se znaj­ti. To je bila za­nje pra­va umet­nost. Nek­do je sku­{al pro­da­ti svo­jo slam­nja­~o za {ti­ri­de­set cen­

131

te­zi­mov. Don Bo­sko mu je to pra­vo­~a­sno pre­pre­~il. Da bi pri­hra­ni­li de­nar za stri­`e­nje pri briv­cu, jim stri­`e lase mama Mar­je­ta. Dok­tor Fri­de­rik Cig­na se spo­mi­nja: »Po stri­`e­nju mi je os­ta­lo na la­seh kar ne­kaj stop­nic. Pri­to­`il sem se, toda svet­ni{­ka `e­na je od­vr­ni­la: 'Te stop­ni~­ke ti bodo po­ma­ga­le v ne­be­sa.'« Don Bo­sku je bilo hudo, ker ni mo­gel na­si­ti­ti svo­jih fan­tov tako kot bi bilo tre­ba. Toda to zanj ti­ste me­se­ce ni bila edi­na in naj­ve~­ja te­`a­va.

Dra­ma­ti~­ne no­vi­ce V dru­gi po­lo­vi­ci leta 1848 so se dra­ma­ti~­ne no­vi­ce kar pre­hi­te­va­le. Vsta­ je po evrop­skih me­stih so bile za­du­{e­ne, tudi Av­strij­ci so bili mo~­nej­{i na vo­ja{­kih fron­tah.

Te no­vi­ce so v Tu­ri­nu pov­zro­~i­le hude ne­re­de. Za tar­~o so bile hi­{e ple­me­ ni­ta­{ev in du­hov­ni­kov. Na­rod­na stra­`a je po­ti­sni­la ro­go­vi­le­`e v pred­mest­ja.

Kljub temu je bilo me­sto v ob­sed­nem sta­nju. Pre­po­ve­da­no je bilo zbi­ra­nje lju­di, pro­da­ja ~a­sni­kov po uli­cah, lep­lje­nje po­li­ti~­nih le­pa­kov.

Strel v Pi­nar­di­je­vo ka­pe­lo O ti­stih me­se­cih je don Bo­sko za­pi­sal: »Raz­{ir­je­no je bilo pre­pri­~a­nje, da je prav vse, kar se dela pro­ti du­hov­ni­kom in veri. Ve~­krat so me na­pad­li doma in na ce­sti. Ne­ke­ga dne, ko sem imel ve­rouk, je iz­stre­lje­na kro­gla pri­le­te­la sko­zi okno, mi pre­luk­nja­la pod paz­du­ho ta­lar in na­re­di­la {i­ro­ko {pra­njo v zidu.« Bil je v Pi­nar­di­je­vi ka­pe­li. Ne­nad­ni strel je fan­te pre­stra­{il. ^e­prav je bil don Bo­sko­ pre­tre­sen za­ra­di stre­la, ki ga je zgre­{il za las, jih je po­mi­ril s {a­lji­vi­mi be­se­da­mi: »To ni rav­no ne­dol`­na {a­la. @al mi je za ta­lar, ker dru­ge­ga ni­mam. Ma­ri­ja nas ima za­res rada.« Neki fan­ti~ je iz­drl kro­glo iz zidu: gro­ba `e­lez­na kro­gla je bila. »Dru­gi~, ko sem bil sre­di mno­`i­ce fan­tov, me je sre­di dne­va nek­do na­ pa­del z dol­gim no­`em v roki. Be­`al sem, ko­li­kor so me noge ne­sle, in se

132

po ~u­de­`u {e pra­vo­~a­sno za­te­kel v svo­jo sobo. Tudi don Bo­rel se je ~ud­no iz­mak­nil na­pa­du s pi­{to­lo.« Ve­li­ko ~a­sni­kov je ne­ti­lo so­vra{­tvo pro­ti du­hov­ni­kom. Z ve­li­ki­mi na­slo­vi so na­pad­li tudi don Bo­ska: »V Val­do­ku so od­kri­li re­vo­lu­ci­jo«, »Val­do{­ki far in so­vra`­ni­ki do­mo­vi­ne«.

Dvo­je zna­menj upa­nja v Val­do­ku V val­do{­ki kot­li­ni, kjer se z zimo zgo­sti me­gla, je don Bo­sko po­ni`­no spre­ jel dvo­je zna­menj upa­nja.

Pr­vi~ se je zgo­di­lo, da je nje­gov fant pre­jel du­hov­ni{­ko ob­le­ko. Pi­sal se je As­ka­nij Sa­vio, bil je don Bo­skov ro­jak, obi­sko­val je ora­to­rij, od­kar je imel ta se­de` v za­ve­ti{­~u. Vsto­pi­ti bi mo­ral v se­me­ni{­~e, toda tu­rin­sko je bilo za­pr­ to, v Chie­ri­ju pa je bilo na tem, da ga za­pre­jo. Nad{­ko­fij­ski or­di­na­riat mu je do­vo­lil, da se je obred preob­le­ke ob­ha­jal pri Cot­to­len­gu, po­tem pa bi os­tal v ora­to­ri­ju in po­ma­gal don Bo­sku.

Ne bo os­tal za ved­no pri njem. Po {ti­rih le­tih je vsto­pil v se­me­ni{­~e in po­ stal {ko­fij­ski du­hov­nik. Ven­dar je de­jal o don Bo­sku: »Lju­bil sem ga ka­kor last­ne­ga o~e­ta.« Don Bo­sko pa je o njem za­pi­sal: »Ta­koj sem mu zau­pal del asi­sten­ce, ve­rou­ka in vods­tvo raz­nih dru­gih stva­ri. Tako sem bil ne­ko­li­ko raz­bre­me­njen.« Bilo je prvo jag­nje, ki je po­sta­lo pa­stir.

Dru­gi do­go­dek je bil dru­ga~­ne vr­ste.

V ora­to­ri­ju so ob­ha­ja­li slo­ve­sen praz­nik. Ne­kaj sto fan­tov je bilo pri­prav­lje­nih na prvo ob­ha­ji­lo. Don Bo­sko je bral ma­{o v pre­pri­~a­nju, da je v ta­ber­na­klju ka­kor po na­va­di ci­bo­rij poln pos­ve­~e­nih ho­stij. Bil pa je sko­raj pra­zen. Jo­`ef Buz­zet­ti, ki mu je bila zau­pa­na za­kri­sti­ja, je po­za­bil pri­pra­vi­ti drug ci­bo­rij, nanj pa se je spom­nil {e­le po pos­ve­ti­tvi, pre­poz­no. Ko so se zgr­ni­li k ob­ha­ji­lu, je don Bo­sko z `a­lost­jo ugo­to­vil, da bo mo­ral fan­te po­sla­ti na­zaj na nji­ho­va me­sta. Vsee­no je za­~el de­li­ti ob­ha­ji­lo s ho­sti­ja­mi, ki so bile na dnu ci­bo­ri­ja.

Toda, glej ~u­do, ki je prev­ze­lo don Bo­ska in ubo­ge­ga Buz­zet­ti­ja, ki mu je dr­`al pa­te­no: ho­stij ni zmanj­ka­lo. Do­volj jih je bilo za vse.

133

Buz­zet­ti je to pri­po­ve­do­val svo­jim pri­ja­te­ljem, leta 1864 pa {e pr­vim sa­ le­zi­jan­cem. Nav­zo­~i don Bo­sko je re­sne­ga obra­za po­tr­dil: »Res je, v ci­bo­ri­ju je bilo malo ho­stij, vsee­no pa sem mo­gel ob­ha­ja­ti vse, ki so pri­sto­pi­li k ob­ ha­jil­ni mizi, in ni jih bilo malo. Bil sem ga­njen, ven­dar mi­ren. Mi­slil sem si: ve~­ji ~u­de` je pos­ve­ti­tev ka­kor pom­no­`i­tev. Za vse pa bodi Bog zah­va­ljen.« Med­tem ko so Ita­li­jo pre­tre­sa­li bu~­ni do­god­ki, je v po­zab­lje­nem kotu­ tu­rin­ske­ga pred­mest­ja Gos­pod v ti­ho­ti pom­no­`il svo­jo nav­zo~­nost med fan­ti ubo­ge­ga du­hov­ni­ka. To je bilo skriv­nost­no, pa tudi svet­lo zna­me­nje.

@ivi z nogami na zemlji ­ in s srcem v nebesih.

134

T

25. poglavje

Trnovo in jalovo leto 1849

»Leto 1849 je bilo tr­no­vo in ja­lo­vo,« je za­pi­sal don Bo­sko, »~e­prav me je sta­lo ve­li­ke­ga tru­da in ogrom­no `r­tev.« Pri­~e­lo se je z `a­lost­no dru­`in­sko no­vi­co. Sko­raj ne­pred­vi­do­ma mu je 18. ja­nuar­ja umrl brat An­ton. Imel je samo 41 let. Zad­nje ~a­se je po­go­sto pri­{el v ora­to­rij, da bi obi­skal mamo in bra­ta. Po­go­var­ja­li so se o sla­bi le­ti­ni, o ve­ li­kih dav­kih, ki jih je vla­da iz­ti­ska­la iz kme­tov za voj­no. Pri­na­{al je no­vi­ce o sed­mih otro­cih, ki mu jih je dal Bog. Pred­zad­nji, Klav­`ek, je po­le­tel v ne­be­sa ko­maj ne­kaj ur po rojs­tvu, dru­gi pa so kar do­bro ra­sli.

Leta, `iv­lje­nje, so zbli­`a­la bra­ta. Med nji­ma se je led `e dav­no sta­jal.

Ho­tel sem jih ok­lo­fu­ta­ti Ka­dar je {el don Bo­sko zdo­ma, ga je sprem­ljal Bro­sio, vo­jak, ki se spo­ mi­nja: »Ka­dar sva {la po ce­sti, ki se da­nes ime­nu­je po kra­lji­ci Mar­ge­ri­ti, je tru­ma mul­cev sra­mo­ti­la don Bo­ska, kri­~a­li so nes­po­dob­ne `a­ljiv­ke ali peli ko­sma­te po­pev­ke. Ne­ke­ga dne se sem jih ho­tel ok­lo­fu­ta­ti. Don Bo­sko me je za­dr­`al, se ka­te­re­mu iz­med njih prib­li­`al, ku­pil pri bra­njev­ki ne­kaj sad­ja in ga dal svo­jim 'pri­ja­te­ljem', ka­kor jih je ime­no­val.« Dvo­je majh­nih src za pre­je­to mi­lost 24. ju­nij, praz­nik sv. Ja­ne­za Krst­ni­ka, don Bo­skov god. Ka­rel Ga­sti­ni in Fe­liks Re­vi­glio sta kljub te`­kim ~a­som skle­ni­la po­klo­ni­ti don Bo­sku maj­hen dar. Var­~e­va­la sta pri kru­hu in lju­bo­sum­no hra­ni­la majh­ne na­pit­ni­ne. Kaj naj ku­pi­ta spri­~o vi­so­kih cen, ki sta jih bra­la v iz­lo`­bah tr­go­vin? Od­lo­~i­la sta se: ku­pi­la sta dve majh­ni srci iz sre­bra, ki so jih ku­po­va­li, da bi jih izro­ ~i­li Ma­ri­ji 'za pre­je­to mi­lost'. ^ud­na iz­bi­ra, ven­dar v{e~­na in tudi gan­lji­va.

Na ve­~er pred praz­ni­kom, ko so {li `e vsi po­~i­vat, sta {la in po­tr­ka­la na don Bo­sko­va vra­ta in mu jih po­da­ri­la, zar­de­va­jo~ do u{es.

135

[tir­je fant­je in bel ro­bec Ga­stia­ni in Re­vi­glio sta fan­ta, na ka­te­ra je don Bo­sko {e po­se­bej pa­zil. Leta 1848 sta opra­vi­la du­hov­ne vaje sku­paj z dru­gi­mi enaj­sti­mi. To leto sta jih­ po­no­vi­la sku­paj z de­ve­tin­{est­de­se­ti­mi, raz­de­lje­ni­mi v dva te­~a­ja.

Don Bo­sko­va za­mi­sel je bila {e ved­no »opa­zo­va­ti, spoz­na­ti in iz­bra­ti ne­kaj fan­tov«, ki so da­ja­li upa­nje na du­hov­ni{­ki po­klic.

Po du­hov­nih va­jah je po­kli­cal Jo­`e­fa Buz­zet­ti­ja, Ja­ko­ba Bel­lia, Kar­la Ga­sti­ ni­ja in Fe­lik­sa Re­vi­glia in jim re­kel: »Po­tre­bu­jem ne­ko­ga, ki bi mi po­ma­gal v ora­to­ri­ju. Kaj pra­vi­te k temu?« »Kako bi vam po­ma­ga­li?« »Naj­prej tako, da se spet lo­ti­te u~e­nja. Za­~e­li bo­ste z zav­ze­tim pou­kom, ki bo ob­se­gal tudi la­tin{­~i­no. Po­tem bo­ste po­sta­li, ~e bo Bog ho­tel, du­hov­ni­ki.« Vsi {tir­je se spo­gle­da­jo. Sprej­me­jo pred­log. Don Bo­sko je po­sta­vil samo en po­goj.

Iz `e­pa je po­teg­nil ro­bec in ga me~­kal v ro­kah: »Od vas pri­~a­ku­jem, da bo­ste v mo­jih ro­kah ka­kor tale ro­bec, po­slu­{ni v vsem.« Iz­med teh {ti­rih je samo Bel­lia obi­sko­val vse raz­re­de os­nov­ne {o­le. Don Bo­sko jih je av­gu­sta dal v roke teo­lo­gu Chia­ve­su, da bi po­{te­no pre­de­la­li ita­li­jan{­~i­no. Sep­tem­bra jih je za me­sec dni vzel s se­boj v Becc­hi­je v go­ste k bra­tu Jo­`e­fu in jih pri­~el pou­~e­vat la­tin{­~i­no.

Ba­ta­ljon pred­mest­ja Vanc­hi­glia Prav ti­ste­ga ok­to­bra je don Bo­sko v so­glas­ju z don Cocc­hi­jem in s pi­snim do­vo­lje­njem nad{­ko­fa zno­va od­prl ora­to­rij an­ge­la va­ru­ha v pred­mest­ju Vanc­hi­glia. Dve lopi, dve sobi in ve­li­ka soba, pri­re­je­na v ka­pe­lo: 900 lir let­ne na­jem­ni­ne. Vo­dit ga je {el don Car­pa­no, ki je pre­pu­stil ora­to­rij sv. Aloj­zi­ja don Pon­te­ju.

V Vanc­hi­gli­ji {e ved­no raz­sa­ja­jo za­gri­ze­ni boji med 'kla­pa­mi'. Don Bo­sko po{­lje don Car­pa­nu v po­mo~ vo­ja­ka Bro­sia, da je tudi tam us­ta­no­vil bo­je­vit

136

'ba­ta­ljon', pri­prav­ljen za igro, pa tudi za krep­ke ba­ti­ne. »Ne­ke­ga praz­ni­ka,« pri­po­ve­du­je Bro­sio, »se je pri­ka­za­lo {ti­ri­de­set ba­rab, obo­ro­`e­nih s kam­ni, pa­li­ca­mi in no­`i, in ho­te­li so vsto­pi­ti v ora­to­rij. Rav­na­telj se je tako pre­stra­{il, da je tre­pe­tal ka­kor {i­ba na vodi. Ko sem vi­del, da se ho­~e­jo pre­te­pa­ti, sem vra­ta za­prl, zbral ve~­je fan­te in jim raz­de­lil le­se­ne pu{­ke. Raz­po­re­dil sem fan­te v od­del­ke z na­ro­~i­lom, da vsi hkra­ti uda­ri­jo na­nje, ~e bi na­pad­li, in jih neu­smi­lje­no prem­la­ti­jo. Manj­{e, ki so od stra­hu jo­ka­li, sem zbral v cerk­vi, sam pa sem {el stra­`it k vhod­nim vra­tom, ki so jih ho­te­li z mo~­ni­mi sun­ki vre­~i s te­~a­jev. Med­tem je {el nek­do ob­ve­stit ko­nje­ni­ke, da so pri­dr­ve­li z iz­dr­ti­mi sab­lja­mi.« Te­daj je {lo vse po sre­~i.

Na vre­~ah list­ja in sla­me Dne 18. no­vem­bra je pri­{el sta­no­vat k don Bo­sku don Gia­co­mel­li, nje­ gov so­{o­lec iz se­me­ni{­~a v Chie­ri­ju. V Val­do­ku je os­tal dve leti. Z nje­go­vo po­mo~­jo in s po­mo~­jo kle­ri­ka As­ka­ni­ja Sa­via je mo­gel don Bo­sko po­ve­~a­ti {te­vi­lo sta­no­val­cev, 'za­vo­dar­jev', ki se je po­vi­{a­lo na 30.

Leta 1852 jih bo 36, leta 1853 76, 115 leta 1854, leta 1860 jih bo 470 in leta 1861 kar 600. Naj­ve~ jih bo 800. @iv­lje­nje teh fan­tov je bilo {e ved­no skraj­no ubo­go. Po­zi­mi so zmr­zo­va­li v cerk­vi in dru­god, ra­zen v ku­hi­nji in v eni sobi, kjer je bila za­kur­je­na pe~ na drva. Vol­ne­ne bla­zi­ne ali `im­ni­ce so bile red­kost. Ve­~i­na je spa­la na ve­li­kih vre­~ah, na­pol­nje­nih s sla­mo ali z list­jem. Ti­sto malo de­nar­ja v skup­no­sti je don Bo­sko zau­pal Jo­`e­fu Buz­zet­ti­ju, leta 1849 sta­re­mu 17 let, ki se ni mo­gel na­~u­di­ti to­lik­{ne­mu zau­pa­nju.

Ob ne­de­ljah so se 'za­vo­dar­ji' v vsem pri­dru­`i­li `iv­lje­nju pet­sto­tih fan­tov, ki so pre­pla­vi­li ora­to­rij in se ude­le­`e­va­li iger in spre­ho­dov.

137

Po­len­te za ne­kaj dro­bi­`a Pro­ti kon­cu leta 1849, pri­po­ve­du­je­jo le­to­pi­si, je ve­li­ko lju­di v oko­li­ci Tu­ri­ na tr­pe­lo la­ko­to. Don Bo­sku pa so se go­di­le skriv­nost­ne stva­ri. Lah­ko bi jim re­kli, ~e ne bi bila be­se­da pre­mo~­na, »majh­ni ~u­de­`i, ki jih je neki du­hov­nik iz­pro­sil za re­ve­`e«.

Pr­ve­ga pri­po­ve­du­je vo­jak Jo­`ef Bro­sio v ne­kem pi­smu don Bo­net­ti­ju. »Ne­ke­ga dne, ko sem bil v don Bo­sko­vi sobi, je pri­{el nek­do pro­sit mi­lo{­ ~i­no. De­jal je, da ima pet otrok in da `e cel dan niso ni~ jed­li. Don Bo­sko je br­skal po `e­pih in na­{el samo ne­kaj dro­bi­`a in mu ga dal hkra­ti z bla­go­slo­ vom. Ko sva os­ta­la sama, mi je don Bo­sko de­jal, da mu je hudo, ker ni imel ve~ de­nar­ja. ^e bi imel sto lir, bi mu jih dal.

De­jal sem mu: 'Kako pa ve­ste, da vam je po­ve­dal re­sni­co? Kaj ni bil mor­ da pi­ja­nec?'

'Ne, is­kren in po­{ten je. [e ve~ ti pra­vim: de­la­ven je in na­ve­zan na svo­jo dru­`i­no.'

'Kako to ve­ste?'

Te­daj me je don Bo­sko pri­jel za roko, mi po­gle­dal v o~i in po­ti­ho­ma re­kel: 'Bral sem mu v srcu.'

'Oho, po­tem pa vi­di­te tudi moje gre­he?'

'Ja, ~u­tim nji­hov duh,' mi je sme­je se od­vr­nil. In mo­ram re­~i, da mi je re­sni~­no vi­del v srce. ^e sem kaj po­za­bil pri spo­ve­di, mi je pred­sta­vil stvar tak­{no, ka­kr­{na je bila. Sta­no­val pa sem od nje­ga od­da­ljen kak­{en ki­lo­me­ter.

Ne­ke­ga dne sem sto­ril do­bro delo, ki me je sta­lo ve­li­ko `r­tev, pa za to nih­~e ni ve­del. [el sem v ora­to­rij in ko­maj me je don Bo­sko za­gle­dal, me je pri­jel za roko in re­kel: 'Kako lepo stvar si si pri­pra­vil za ne­be­sa!'

'Kaj sem pa sto­ril?' sem ga vpra­{al. In mi je vse na­tan~­no po­ve­dal. ^ez ne­kaj ~a­sa sem v Tu­ri­nu sre­~al mo­`a, ki mu je dal don Bo­sko ti­ste­ga ne­kaj dro­bi­`a. Spoz­nal me je, me us­ta­vil in mi po­ve­dal, da je s ti­stim dro­bi­`em ku­pil zdrob za po­len­to, ki so se je on in nje­go­va dru­`i­na na­jed­li do si­te­ga. De­jal mi je: 'V dru­`i­ni ime­nu­je­mo don Bo­ska du­hov­nik po­lent­ne­ga ~u­de­`a, ker je bilo zdro­ba za ti­ste­ga ne­kaj dro­bi­`a ko­maj za dva, jed­lo nas je pa vseh se­dem.'«

^eprav nisi pridigar, lahko pridiga{ – ­ s svojim zgledom.

138

Po­kli­cal sem ga po ime­nu: Ka­rel!

Dru­go pri­po­ved je na­pi­sa­la v fran­co{­~i­ni mar­ki­za Ma­ri­ja Fas­sa­ti, ro­je­na De Mai­stre. Iz­ja­vi­la je: »To pri­po­ved sem sli­{a­la iz ust sa­me­ga don Bo­ska in sem se po­tru­di­la, da jo po­pi­{em kar naj­bolj zve­sto.« Ne­ke­ga dne je nek­do pri­{el is­kat don Bo­ska za­ra­di fan­ta, ki je red­no za­ ha­jal v ora­to­rij, a se je zde­lo, da je hudo zbo­lel. Don Bo­sko je bil zdo­ma in se je vr­nil v Tu­rin {e­le ~ez dva dni.

K bol­ni­ku je mo­gel pri­ti {e­le na­sled­nji dan pro­ti ~e­tr­ti uri po­pold­ne. Ko je pri­{el do hi­{e, kjer je fant sta­no­val, je opa­zil na vra­tih ~rn prt z ime­nom fan­ta, ki ga je ho­tel obi­ska­ti. Vsee­no je vsto­pil, da bi vi­del in po­to­la­`il ubo­ge star­{e. Bili so ob­jo­ka­ni. Po­ve­da­li so mu, da je sin umrl zju­traj. Don Bo­sko je vpra­{al, ali sme iti v sobo, kjer le­`i raj­ni, da bi ga {e en­krat vi­del. Nek­do iz dru­`i­ne ga je pos­pre­mil. »Ko sem vsto­pil v sobo,« je za­tr­dil don Bo­sko, »mi je pri{­la mi­sel, da fant ni mr­tev. Prib­li­`al sem se po­ste­lji in ga po­kli­cal po ime­nu: 'Ka­rel!' Te­daj je od­prl o~i in me z za­~u­de­nim na­sme­hom poz­dra­vil. 'O, don Bo­sko,' je de­jal na glas, 'pre­bu­di­li ste me iz gr­dih sanj!'« Ose­be, ki so bile te­daj v sobi, so pre­stra­{e­ne zbe­`a­le, kri­~e~ in preo­bra­ ~a­jo~ sve~­ni­ke. Don Bo­sko je hi­tro po­teg­nil rju­ho, v ka­te­ro je bil za­vit fant, in ta je na­da­lje­val pri­po­ved: »Zde­lo se mi je, da sem bil po­tis­njen v dolg in mra­~en rov, ki je bil tako ozek, da sem ko­maj di­hal. Na dnu se je ne­ka­ko raz­{i­ril in bil svet­lej­{i, tam so bile so­je­ne {te­vil­ne du­{e. Strah in te­sno­ba sta ra­sla v meni, ker sem vi­del ve­li­ko po­gub­lje­nih. In glej, na vr­sto sem pri­{el tudi jaz, da bi bil so­jen ka­kor dru­gi, ves pre­stra­{en, ker sem sla­bo opra­vil zad­njo spo­ved; te­daj pa ste me pre­bu­di­li!« Med­tem sta pri­te­kla o~e in mati ob no­vi­ci, da je fant `iv. Fant ju je pri­sr~­no poz­dra­vil, ven­dar jima je de­jal, da ne upa v oz­drav­lje­nje. Ko ju je ob­jel, ju je pro­sil, da bi os­tal sam z don Bo­skom. Po­ve­dal mu je, da je imel ne­sre­~o, da je pa­del v greh, ki ga je imel za smrt­ne­ga. Ker mu je bilo zelo sla­bo, je po­slal ponj, da bi se pri njem spo­ve­dal, a ga niso na{­li. Po­kli­ca­li so dru­ge­ga du­hov­ni­ka, ki ga ni poz­nal, nje­mu pa si ni upal po­ve­da­ti ti­ste­ga gre­ha. Bog

139

mu je rav­no dal vi­de­ti, da si je za­slu­`il pe­kel za­ra­di bo­go­skrun­ske spo­ve­di.­ Z ve­li­kim ob­`a­lo­va­njem se je spo­ve­dal, in ko je pre­jel mi­lost od­ve­ze, je za­ prl o~i in mir­no iz­dih­nil.

Ko­{a­ra ko­sta­nja, ki se ni iz­praz­ni­la Tret­ji do­go­dek je po­ve­dal Jo­`ef Buz­zet­ti, pi­sno pa ga je po­tr­dil Ka­rel To­ ma­tis, ki je bil med pr­vi­mi don Bo­sko­vi­mi sta­no­val­ci, go­sti.

Na dan ver­nih du{ je don Bo­sko pe­ljal vse fan­te ora­to­ri­ja na po­ko­pa­li{­~e, kjer so mo­li­li za raj­ne. Ob vr­ni­tvi jim je ob­lju­bil ku­ha­ne­ga ko­sta­nja. Ku­pil ga je tri ve­li­ke vre­~e.

Mama Mar­je­ta pa ni ra­zu­me­la don Bo­sko­ve­ga na­me­na in je sku­ha­la samo tri ali {ti­ri ki­lo­gra­me ko­sta­nja.

Mla­di eko­nom Jo­`ef Buz­zet­ti se je vr­nil pred dru­gi­mi, vi­del, kako je, in re­kel: »Don Bo­sku bo hudo. Ta­koj ga je tre­ba opo­zo­ri­ti.« Ko so se la~­ni fant­je vr­ni­li, je na­sta­la ve­li­ka zme{­nja­va in Buz­zet­ti­ju ni us­pe­lo, da bi don Bo­sku raz­lo­`il za­de­vo. Ta mu je iz rok vzel ko­{a­ri­co in za­~el z ve­li­ko za­je­mal­ko de­li­ti ko­stanj la~­nim fan­tom. Med hru­pom mu je Buz­zet­ti vpil: »Ne tako, ne bo ga za vse.« »Ne, samo to, samo to, kar je tu!« mu je sku­{al do­po­ve­da­ti Buz­zet­ti, med­ tem ko so fant­je v va­lo­vih pri­ti­ska­li na don Bo­ska. Osup­nil je. »Ko­stanj sem ven­dar ob­lju­bil vsem. Na­da­ljuj­mo, do­kler ga bo kaj!« In na­da­lje­val je de­lje­nje, vsa­ke­mu ve­li­ko za­je­mal­ko. Buz­zet­ti je `iv~­no gle­dal ti­stih ne­kaj pr­gi{~ ko­sta­nja na dnu ko­{a­re, vr­sta fan­tov pa se je zde­la ve­li­ko dalj­{a. Nek­do drug je tudi za­~el gle­da­ti v ko­{a­ro. Ne­na­do­ma je na­sta­la ti­{i­na. Na sto­ti­ne o~i je za­~u­de­no str­me­lo v ko­{a­ro, ki se ni in ni ho­te­la iz­praz­ni­ti ... Ko­sta­nja je bilo za­do­sti za vse. Ti­sti ve­~er so fant­je mor­da pr­vi~, z ro­ka­mi, pol­ni­mi ko­sta­nja, vzkli­ka­li: »Don Bo­sko je svet­nik!«

140

D

26. poglavje

Dom in cerkev

Pro­ti kon­cu leta 1849 je don Bo­sko vlo­`il pri no­tra­njem mi­ni­strs­tvu pro{­ njo za po­mo~ svo­je­mu ora­to­ri­ju.

Ne­ke­ga ne­delj­ske­ga po­pold­ne­va ja­nuar­ja 1850 je pri{­la v Val­do­ko ko­mi­si­ja treh se­na­tor­jev: Sclo­pis, Pal­la­vi­ci­ni in Col­leg­no so obi­ska­li us­ta­no­vo, da bi po­ro­~a­li se­na­tu in mi­ni­stru.

Do­bi­li so zelo do­ber vtis. Vi­de­li so pet­sto fan­tov pri igri na dvo­ri{­~u in na trav­ni­ku, vi­de­li so jih mo­li­ti na­tr­pa­ne v ka­pe­li in v bli­`i­ni in so se na­tan~­no po­za­ni­ma­li za tri­de­set 'za­vo­dar­jev', ki so bili na­sta­nje­ni v za­ve­ti{­~u.

Grof Sclo­pis je na­klju~­no na­go­vo­ril fan­ta Jo­`e­ta Van­zi­na. Zve­del je, da je iz Va­re­se­ja, da je kam­no­sek, si­ro­ta brez o~e­ta. Us­pe­lo mu je tudi iz­ve­de­ti, med nje­go­vim iz­bru­hom joka, da je nje­go­va mama v je­~i. »Kam ho­di{ zve­~er spat?« je vpra­{al grof ne­ko­li­ko v za­dre­gi. »Do pred ne­kaj dne­vi sem spal v gos­po­dar­je­vi hi­{i, zdaj pa me je don Bo­ sko vzel v svo­jo hi­{o.« Po­ro­~i­lo se­na­tu je pri­pra­vil Pal­la­vi­ci­ni. Za­pi­sa­no je v Urad­nem li­stu 1. mar­ca: »Us­ta­no­va od­li~­ne­ga in go­re­~e­ga du­hov­ni­ka Ja­ne­za Bo­ska je po­pol­no­ma ver­ske, nrav­ne in ko­rist­ne na­ra­ve. Ve­li­ka {ko­da bi bila za me­sto, ~e bi pre­ne­ha­la ali iz­gi­ni­la za­ra­di po­manj­ka­nja sred­stev. Na­{a ko­mi­si­ja po­{i­lja pri­po­ro­~i­lo no­tra­nje­mu mi­ni­strs­tvu, da bi u~in­ko­vi­to po­ma­ga­lo us­ta­no­vi, tako ko­rist­ni in do­bro­dej­ni.« Ta iz­ja­va je pri­ne­sla don Bo­sku tri ban­kov­ce po sto lir od se­na­ta in dva ban­kov­ca po ti­so~ lir od mi­ni­stra Ur­ba­na Rat­taz­zi­ja. Naj­ve~­ji sad pa niso bile (si­cer do­bro­do{­le) lire. V Pie­mon­tu se je vnel dolg in mu­~en pre­pir med dr­`a­vo in Cerk­vi­jo. Obisk in po­ro­~i­lo treh se­na­tor­jev, ka­te­rim se je pri­po­ro­ ~il don Bo­sko, sta pri­po­mo­gla, da je ora­to­rij brez ve~­je {ko­de pre­bil vi­har.

141

Nad{­kof are­ti­ran De­cem­bra 1849 je ti­so~ du­hov­ni­kov in de­set ti­so~ tu­rin­skih me{­~a­nov pod­pi­sa­lo zah­te­vo pr­ve­mu mi­ni­stru D'Aze­gli­zu, naj se vrne nad{­kof Fran­so­ni, ki je bil {e ved­no v izg­nans­tvu v [vi­ci. Za­ra­di pre­go­var­ja­nja med kra­ljem, mi­ni­stri in ge­nov­skim nad{­ko­fom se je msgr. Fran­so­ni mo­gel vr­ni­ti v Tu­rin {e­le fe­bruar­ja 1850. Med­tem so v zbor­ni­ci obrav­na­va­li raz­ne za­kon­ske pred­ lo­ge, med dru­gim tudi za­kon, s ka­te­rim so na­me­ra­va­li od­pra­vi­ti ne­ka­te­re sta­re cerk­ve­ne pri­vi­le­gi­je, med nji­mi cerk­ve­no so­di{­~e, ki je dot­lej so­di­lo kaz­ni­va de­ja­nja cerk­ve­nih oseb, od­slej pa bi te spa­da­le pod ci­vil­na so­di{­~a, pri­vi­le­gij o pra­vi­ci do 'azi­la', kar po­me­ni, da ne sme­jo are­ti­ra­ti ose­be, ob­ to­`e­ne hu­do­dels­tva, ki se je za­te­kla v cer­kev ali sa­mo­stan, in {e pri­vi­le­gij gle­de mo`­no­sti ve­~a­nja cerk­ve­ne­ga imet­ja.

Pred­lo­gi so bili spre­je­ti in kralj jih je po­tr­dil. Po me­stu pa so se spet raz­div­ja­le tol­pe pro­ti {ko­fu in du­hov­ni­kom: »Dol s far­ji!« Zbra­li so se pred nad{­ko­fi­jo, vpi­li in me­ta­li ka­me­nje v okna ter po­sku­{a­li vdre­ti v pa­la­~o: »Smrt Fran­so­ni­ju!« Raz­gna­li so jih ko­nje­ni­ki z go­li­mi sab­lja­mi. Cer­kev je opo­re­ka­la: Pij IX. s pi­smom kar­di­na­la An­to­nel­li­ja, pa­pe{­ki nun­cij je za­­ pu­stil Pie­mont, nad{­kof je po­slal `up­ni­kom skriv­no okro`­ni­co, s ka­te­ro jim je pre­po­ve­dal brez nje­go­ve­ga do­vo­lje­nja sto­pi­ti pred ci­vil­no so­di{­~e.

Po­li­ci­ja je za­ple­ni­la okro`­ni­co, ~e{ da »huj­ska k upo­ru«, nad{­kof Fran­so­ ni pa je bil ob­so­jen na 500 lir kaz­ni in na me­sec dni za­po­ra. Pri­je­li so ga 4. maja in ga za­pr­li v vo­ja{­ko utrd­bo. V Tu­ri­nu je vla­da­la ve­li­ka na­pe­tost. ^u­ vaj utrd­be, grof Vial­lar­di, je jo­ka­je spre­jel nad{­ko­fa, ko­man­dant Im­pe­ror pa mu je na­me­sto je­~e od­sto­pil svo­je sta­no­va­nje. [te­vil­ne de­le­ga­ci­je so pro­si­le kra­lja, da bi sme­le obi­ska­ti jet­ni­ka. Obi­skal ga je tudi don Bo­sko in po­slal tja tudi raz­ne sku­pi­ne fan­tov.

Ko­nec ju­li­ja je na­pe­tost med vla­do in nad{­ko­fom {e na­ra­sla. Mi­ni­ster za po­ lje­dels­tvo Pe­ter De­ros­si je hudo zbo­lel in pro­sil za za­kra­men­te. @up­nik, ki ga je ho­tel ob­ha­ja­ti, je do­bil od nad{­ko­fa ukaz, da mu po­de­li za­kra­men­te, ~e bo jav­no pre­kli­cal pro­ti­cerk­ve­ne za­ko­ne. De­ros­si je po­goj za­vr­nil in 5. av­gu­sta umrl brez po­pot­ni­ce. V Tu­ri­nu je spet na­stal hrup. Voj­ni mi­ni­ster Al­fonz La Mar­mo­ra je

Bodi kot pti~ek, ­ ki ~uti, kako se trese veja, na kateri sedi, ­ pa vendar poje naprej, ­ ker ve, da ima krila.

142

zah­te­val od Fran­so­ni­ja, naj se od­po­ve nad{­ko­fi­ji. Ker je ta to za­vr­nil, ga je 7. av­gu­sta dal za­pre­ti v utrd­bo Fe­ne­strel­le na fran­co­ski meji, 28. sep­tem­bra pa ga je dal izg­na­ti iz dr­`a­ve. Dr­hal je spet raz­gra­ja­la po me­stu, tar­~a so bile cerk­ve in sa­mo­sta­ni. Don Bo­ska opo­zo­ri­jo na ne­var­nost in mu sve­tu­je­jo, naj se umak­ne.

Ob {ti­rih po­pold­ne 14. av­gu­sta so se de­mon­stran­ti bli­`a­li ora­to­ri­ju.

Med nji­mi je bil tudi nek­do, ki mu je don Bo­sko ne­ko~ po­ma­gal. Us­ta­vil je prve sku­pi­ne in re­kel: »Ni prav, da bi na­pad­li ora­to­rij. Tam so samo rev­ni fant­je in du­hov­nik, ki jih pre­`iv­lja. Don Bo­sko je eden iz­med ljuds­tva ka­kor mi. Pu­sti­mo ga pri miru.« Ko­lo­na se je obr­ni­la dru­gam.

Dru­gi {tir­je po­kli­ci Kljub tem ve­li­kim vi­har­jem don Bo­sko neu­trud­no in tiho dela. Mi­hec Rua je po­le­ti 1850 kon­~al pri {ol­skih bra­tih ljud­sko {o­lo. Don Bo­sko ga ni iz­pu­stil iz­pred o~i. Ne­ke­ga dne ga je po­kli­cal po­se­bej: »Kaj na­me­ra­va{ pri­hod­nje leto?« »Mama je go­vo­ri­la z rav­na­te­ljem oro­`ar­ne. Pri­prav­lje­ni so me spre­je­ti v svo­je ura­de in tako bom mo­gel po­ma­ga­ti dru­`i­ni.« »Tudi jaz sem go­vo­ril z ne­ka­te­ri­mi. Tvo­ji u~i­te­lji so mi de­ja­li, da ti je Bog dal lepe um­ske spo­sob­no­sti in da bi bilo {ko­da, ~e ne bi na­da­lje­val {o­le. Bi se ~u­til zmo`­ne­ga za to?« »Se­ve­da. Am­pak moja mati je rev­na, o~e­ta pa ni­mam ve~. Kje naj do­bim de­nar za {o­la­nje?« »Za to bom po­skr­bel jaz. Ti samo vpra­{aj mamo, ali te pu­sti v la­tin­ske {o­le.« Gos­pa Iva­na Ma­ri­ja je dol­go gle­da­la ve­li­ke­ga in ble­de­ga fan­ta, ki ji je nav­ du­{e­no pri­po­ve­do­val o don Bo­sku, in de­ja­la: »Za­do­volj­na sem, Mi­hec, am­pak, ali bo tvo­je zdrav­je vzdr­`a­lo? Bog je `e vzel k sebi {ti­ri tvo­je bra­te, ti pa si {e bolj kr­hek kot oni. Po­vej don Bo­sku, naj te ne dr­`i pre­ve~ pri knji­gah.« Ker je Mi­hec sta­no­val samo ne­kaj ko­ra­kov od ora­to­ri­ja in je bil za­res sla­ bot­ne­ga zdrav­ja, ga je don Bo­sko pu­stil doma {e dve leti. No­vem­bra pa ga je za­~el po­{i­lja­ti v za­seb­no {o­lo pro­fe­sor­ja Jo­`e­fa Bon­za­ni­na. Zve­~er ga je

143

pa sam in­{trui­ral v ma­te­ma­ti­ki in v de­ci­mal­nem me­tri~­nem si­ste­mu. Po­leg Rua so bili fant­je An­ge­lo Sa­vio, Fran­ce­sia in An­fos­si, dru­ga ~e­tve­ri­ca, ki jo je don Bo­sko us­pel pri­pe­lja­ti do du­hov­ni{­tva.

Med­tem ko so Buz­zet­ti in dru­gi ob ne­de­ljah po­ma­ga­li don Bo­sku, sta Mi­ hael Rua in An­gel Sa­vio od­ha­ja­la v ora­to­rij v Vanc­hi­glio in Por­to Nuo­vo, da sta po­ma­ga­la pri asi­sti­ra­nju in pou­~e­va­la ve­rouk.

2. fe­bruar 1851. Po {ti­ri­naj­stih me­se­cih zav­ze­te­ga u~e­nja so prvi {tir­je fant­ je od­li~­no na­pra­vi­li iz­pit pri tu­rin­skem or­di­na­ria­tu. Buz­zet­ti, Ga­sti­ni, Bel­lia in Re­vi­glio so v ora­to­ri­ju pre­je­li du­hov­ni{­ko ob­le­ko. Don Bo­sko je `a­rel od ve­se­lja. Zde­lo se mu je, da so prvi ja­genj~­ki kon~­no po­sta­li pa­stir­ji. Zmo­til se je: iz­med ti­stih {ti­rih fan­tov, ki so na­sled­nje­ga leta pri­~e­li {o­lo fi­lo­zo­fi­je, sta samo Bel­lia in Re­vi­glio po­sta­la du­hov­ni­ka, ni­sta pa os­ta­la v ora­to­ri­ju. Ga­sti­ni je kma­lu obu­pal in pu­stil {tu­dij. Buz­zet­ti je os­tal pri don Bo­sku, ~e­prav ni po­stal du­hov­nik. Prvo upa­nje, ki se mu je po­vsem iz­pol­ni­lo, je bil ta ve­li­ki in ble­di fant, ki je {e ved­no `i­vel pri ma­te­ri, Mi­hec Rua. 30.000 lir in ne­kaj vr­to­gla­vi­ce Po preob­le­ki pr­vih {ti­rih 'kle­ri­kov' je don Bo­sko za­~el mi­sli­ti na hi­{o. Ni mo­gel ve~ dol­go `i­ve­ti v hi­{i, ki ni bila nje­go­va in bi bila lah­ko od da­nes do ju­tri pro­da­na tu­jim lju­dem. Ne­ke­ga ne­delj­ske­ga po­pold­ne­va, med­tem ko je don Bo­rel pri­di­gal fan­tom, se je don Bo­sko spo­pri­jel s Fran­~i{­kom Pi­nar­di­jem: »^e mi po­nu­di­te po­{te­no ceno, ku­pim celo va­{o hi­{o.« »Po­{te­no ceno vam tudi po­nu­dim. Ko­li­ko mi da­je­te?« »Oce­nil mi jo je po­{te­njak, in­`e­nir Spe­zia. V se­da­njem sta­nju pra­vi, da ve­lja od 26 do 28 ti­so~ lir. Pri­prav­ljen sem dati 30 ti­so~.« »Pla­~a­te v go­to­vi­ni in vse naen­krat?« »Prav.« »Uda­ri­va v roke, ~ez dva ted­na pod­pi­{e­va po­god­bo.« Don Bo­sko mu je se­gel v roko in ob{­la ga je vr­to­gla­vi­ca: 30.000 lir! Da­nes je to ve~ ka­kor 50 mi­li­jo­nov. Kje naj naj­de to­li­ko de­nar­ja v dveh ted­nih?

Delaj dobro ­ in pusti vrab~kom ~ivkati.

144

Po­glej­mo, kaj je ~i­sto pre­pro­sto za­pi­sal: »Te­daj se je iz­ka­za­la Bo`­ja pre­vid­nost. [e ti­sti ve­~er me je obi­skal don Ca­fas­so, kar je bilo neo­bi­~aj­no za praz­ni~­ni dan, in mi po­ve­dal, da mu je neka po­bo`­na ose­ba, gro­fi­ca Ca­saz­za-Ric­car­di, na­ro­~i­la, naj mi izro­~i de­set ti­so~ lir, ki naj se upo­ra­bi­jo za to, kar bo v ve~­jo Bo`­jo sla­vo.

Dru­gi dan je pri­{el ro­smi­nian­ski re­dov­nik, ki mi je pri­ne­sel na po­so­do 20 ti­so~ lir.« Po­so­ji­lo je bilo po 4 %, opat Ro­smi­ni pa ni ni­ko­li zah­te­val ne obre­sti ne glav­ni­ce. »Tri ti­so~ lir za do­dat­ne stro{­ke je dal vi­tez Cot­ta, v ka­te­re­ga ban­ki je bila skle­nje­na po­god­ba.« Bilo je 19. fe­bruar­ja 1851. Te`­ko bi v tem ne vi­de­li roke Bo`­je pre­vid­no­sti.

In se­daj lepo cer­kev ...

Ne­ke­ga ve­~e­ra is­te­ga me­se­ca je don Bo­sko mr­mral sam zase, med­tem ko je mama Mar­je­ta po­prav­lja­la ob­le­ko spe­~ih fan­tov: »Zdaj pa ho­~em se­zi­da­ti lepo cer­kev v ~ast sv. Fran­~i{­ku Sa­le{­ke­mu.« Mar­je­ti je pad­la {i­van­ka iz roke: »Cer­kev? Kje bo{ pa do­bil de­nar? Ko­maj nam uspe dati tem rev~­kom hra­no in ob­le­ko, ti pa go­vo­ri{ o cerk­vi. Upam, da bo{ stvar dva­krat pre­mi­slil in da se bo{ po­{te­no po­me­nil z Gos­po­dom, pre­den se bo{ lo­til take stva­ri.« »Mama, ~e bi vi ime­li de­nar, bi mi ga dali?« »Se­ve­da, pa ga ni­mam ve~.« »Bog, ki je do­ber in ve­li­ko­du­{en bolj ka­kor vi, mi­sli­te, da mi ga ne bo dal?« Kako je mo­go­~e 'pa­met­no' go­vo­ri­ti s ta­kim si­nom? Z dru­ge stra­ni pa je imel don Bo­sko vse raz­lo­ge na svo­ji stra­ni. Pi­nar­di­je­va ka­pe­la je bila po­ve­~a­na, ven­dar vseh fan­tov ne bi mo­gla spre­je­ti, ~e­tu­di bi bila v treh nad­strop­jih.

Po­leg tega, je za­pi­sal don Bo­sko, »sta bili pri vho­du dve stop­ni­ci navz­dol v pro­stor, in to je po­zi­mi in ob de­`ev­ju pov­zro­~i­lo, da ga je voda pre­pla­vi­la, po­le­ti pa je bilo za­du{­lji­vo za­ra­di vro­~i­ne in duha po ple­sno­bi«.

Na­~rt mu je na­re­dil vi­tez Blanc­hier, grad­be­nik pa je bil Fri­de­rik Boc­ca. »Naj vas opo­zo­rim,« mu je sme­je se de­jal don Bo­sko, »v~a­sih ne bom imel de­nar­ja, da bi vas pla­~al.«

145

»Po­tem bomo de­la­li po­~a­sne­je.« »O ne. Ho­~em, da se dela hi­tro, v enem letu mora biti cer­kev kon­~a­na.« Fri­de­rik Boc­ca je sko­mig­nil z ra­me­ni: »No, bomo pa de­la­li hi­tro, vi pa tudi po­hi­ti­te z de­nar­jem.« Za 16 let srce don Bo­sko­ve us­ta­no­ve »Ko je bilo iz­ko­pa­no za te­me­lje,« se spo­mi­nja don Bo­sko, »je bila bla­go­slo­vi­ tev te­melj­ne­ga kam­na 20. ju­li­ja 1851.« Po­sta­vil ga je Jo­`ef Cot­ta, eden iz­med naj­ve~­jih don Bo­sko­vih do­brot­ni­kov. Zah­val­ni spis je pre­bral {ti­ri­najst­let­ni Mi­hael Rua, slav­nost­ni go­vor­nik pa je bil pa­ter Bar­re­ra. Po na­va­di se ob ta­kih pri­lo`­no­stih pre­ti­ra­va, i{­~e­jo se u~in­ko­vi­te pris­po­do­be. Tudi Bar­re­ra je­ upo­ra­bil lepo pris­po­do­bo, ni mu pa us­pe­lo pre­ti­ra­va­ti: »Ta ka­men je gor­ ~i~­no zrno. Zra­slo bo ka­kor dre­vo, h ka­te­re­mu se bo za­te­klo ve­li­ko fan­tov.« De­nar je bil za don Bo­ska ve­li­ka pre­gla­vi­ca. Tr­kal je na vsa zna­na in {e dru­ga vra­ta. Naj­ve~, kar je mo­gel zbra­ti, je bilo 35 ti­so~ lir, manj­ka­lo jih je {e 30 ti­so~. [kof Lo­sa­na v Biel­li je po­slal okro`­ni­co vsem `up­ni­kom. Spom­ nil je, da gre za »biell­ske zi­dar­ske va­jen­ce«, ki jih vzdr­`u­je ora­to­rij, naj zato na­pra­vi­jo po­seb­no ne­delj­sko na­bir­ko.

Don Bo­sko je pri­~a­ko­val ve­li­ko, ven­dar je bil u~i­nek skro­men: ti­so~ lir. Tudi fant­je so po­ma­ga­li, ko­li­kor so mo­gli. Du­hov­nik Ja­nez Turc­hi se spo­mi­nja: »Zi­do­vi nove cerk­ve so se­ga­li do oken, sku­paj s pri­ja­te­lji smo po­da­ja­li ope­ko na oder.« Da bi don Bo­sko zbral ti­stih 30 ti­so~ lir, ki mu jih je {e manj­ka­lo, se je pr­vi~ lo­til pu­sto­lov{­~i­ne z jav­no lo­te­ri­jo. Ta­ko­le se spo­mi­nja: »Zbra­nih je bilo tri ti­so~ tri­sto da­ril. S svo­ji­mi da­ro­vi so se od­li­ko­va­li pa­pe`, kralj, kra­lji­ ca mati in kra­lji­ca so­pro­ga.« Na­gra­de so bile jav­no iz­po­stav­lje­ne v ve­li­kem­ sa­lo­nu za cerk­vi­jo sv. Do­mi­ni­ka. Sez­nam na­grad je bil po­pi­san v ob­se`­nem sez­na­mu.

Raz­pe­~e­va­nje list­kov je sta­lo don Bo­ska ve­li­ko po­ni­`a­nja. Ven­dar je bil us­peh lo­te­ri­je za­res omem­be vre­den: 26 ti­so~ lir ~i­ste­ga do­bi~­ka. Od­slej je don Bo­sko, ka­dar je bil praz­ne­ga `e­pa, po­mi­slil na lo­te­ri­jo.

146

V zad­njih pi­smih svo­je­ga `iv­lje­nja, ki jih je na­pi­sal s tre­so­~o se roko, je {e pri­po­ro­~al, naj bi »spre­je­li blok list­kov za mojo lo­te­ri­jo«.

Cer­kev je bila pos­ve­~e­na 20. ju­li­ja 1852. Po­sta­la je sa­le­zi­jan­ska 'por­ci­ jun­ku­la'. Med nje­ni­mi ste­na­mi je 16 let, od ju­ni­ja 1852 do ju­ni­ja 1868, bilo srce don Bo­sko­ve us­ta­no­ve.

Svet­ni{­ki fant Do­mi­nik Sa­vio je tja­kaj ho­dil mo­lit. Pred Ma­ri­ji­nim ol­tar~­ kom na de­sni stra­ni se je pos­ve­til Ma­ri­ji. V tej cerk­vi so na{­li pri­stan Miha Ma­go­ne, na­vi­ha­nec iz Car­mag­no­le, in Fran­cek Be­suc­co, fant iz Ar­gen­ti­ne, ki je 1863 po­no­vil ju­na{­ko do­bro­to Do­mi­ni­ka Sa­via.

V tej cerk­vi je imel novo ma­{o Mi­hael Rua. [ti­ri leta je v njej mo­li­la ve~­krat na dan, ved­no bolj utru­je­na in sta­ra, mama Mar­je­ta. Tu je za­je­ma­la mo~, da je vsak dan zno­va pri­~e­la delo za ubo­ge fan­te.

Men­da sam vrag »Z novo cerk­vi­jo,« pri­po­mi­nja don Bo­sko, »je bila dana mo`­nost ti­stim fan­ tom, ko so se `e­le­li ude­le­`e­va­ti sve­tih obre­dov, pa tudi ve­~er­nih in dnev­nih {ol (Pi­nar­di­je­va ka­pe­la, cer­kev in nova za­kri­sti­ja so bile ~ez dan {ol­ske sobe).

Ven­dar, kako po­skr­be­ti za mno­`i­co rev­nih fan­tov, ki so ne­neh­no pro­si­li, da bi bili spre­je­ti v za­ve­ti{­~e?« Mir­no je skle­nil: »To je bila naj­ve~­ja nuja in od­ lo­~il sem, da bom se­zi­dal novo kri­lo hi­{e.« Bila je `e poz­na je­sen, zi­da­li so hi­tro, ko­li­kor se je dalo, kma­lu so pri{­li do stre­he. Po­tem se je za­~e­lo grdo vre­me. »Voda je drla ve~ dni in no­~i in­ od­plav­lja­la sve­`o mal­to, tako da so os­ta­le samo ste­ne z umi­to ope­ko. Bilo je okrog pol­no­~i 2. de­cem­bra,« {e ved­no pi­{e don Bo­sko, »ko se je za­sli­{al ve­li­kan­ski tru{~, ved­no bolj mo­~an in stra­{en: po­dr­le so se ste­ne in zgr­me­le v raz­va­li­ne.« Pre­stra­{e­nim fan­tom je don Bo­sko de­jal: »Tu se vrag {a­li. Z Bo`­jo in Ma­ri­ ji­no po­mo~­jo bomo spet vse zgra­di­li.« Vrag je men­da na­pra­vil svo­je, eko­nom don Gi­rau­di, ki je pre­gle­dal os­tan­ ke zi­dov, pa za­tr­ju­je, da je bilo vmes pol­no ka­me­nja in pe­ska iz reke. Mal­ta

147

je bila zelo red­ka. Don Bo­sko je ho­tel pri­hra­ni­ti pri stro{­kih, pod­jet­nik pa je tudi ho­tel za­slu­`i­ti ...

Don Bo­sko je bil o{­ko­do­van za 10 ti­so~ lir. Dela so se mo­gla na­da­lje­va­ti {e­le spom­la­di. Stav­ba je bila kon­~a­na ok­to­bra 1853. leta. »Ker smo ime­li skraj­no po­tre­bo po pro­sto­rih,« je za­pi­sal don Bo­sko, »smo jo na mah za­sed­li.

Ure­je­ni so bili pro­sto­ri za {o­lo, je­dil­ni­ca in spal­ni­ca; do­bi­li so stal­no me­sto, {te­vi­lo go­jen­cev je do­se­glo 65.«

Ni~ ne de, ­ ~e se loteva{ ­ majhnih stvari; ­ va`no je, ­ da jih opravlja{ vztrajno.

148

P

27. poglavje

Pes Sivec brani don Boska Kralj Ka­rel Al­bert je 17. fe­bruar­ja in 29. mar­ca 1848 po­tr­dil dr­`av­ljan­sko ena­ko­prav­nost pro­te­stan­tom in ju­dom, ko so bili dot­lej samo »to­le­ri­ra­ni«.

Ka­to­li­~a­ni so me­ni­li, da bodo pro­te­stan­ti za­ra­di do­se­`e­ne ena­ko­prav­no­ sti za­do­volj­ni in mir­ni. S skrb­jo so ugo­to­vi­li, da je lo­~i­na val­de­`a­nov za­~e­la kam­pa­njo za pri­do­bi­va­nje no­vih ~la­nov.

Za­~e­li so iz­da­ja­ti tri ~a­sni­ke: Do­bro no­vi­co, Evan­gelj­sko lu~ in Pie­mon­te{­ ke­ga kri­~a­~a. Iz­da­ja­li so po­ce­ni knji­ge za pro­pa­gan­do, or­ga­ni­zi­ra­li so vr­sto kon­fe­renc.

To je bil prvi spo­p ri­j em s plu­r a­l iz­m om. Pie­m on­t e{­k i ka­t o­l i­~ a­n i so se raz­bur­ja­li, ve~ ka­kor to pa niso na­pra­vi­li.

Pie­mont­ski {kof­je so se se{­li leta 1849. »Raz­bur­ja­nje ne po­ma­ga ni~,« so ugo­to­vi­li. »Tre­ba je kaj sto­ri­ti, se zav­ze­ti za tisk in pri­di­ga­nje.« Kon­kret­ni sa­do­vi se­stan­kov so bile pub­li­ka­ci­je Zbir­ka do­brih knjig (sep­tem­bra 1849), ~a­snik Zvon (mar­ca 1850) in Ka­to­li{­ko bra­nje (mar­ca 1853). Ka­to­li{­ko bra­nje (`i­vah­ne bro­{u­ri­ce) si je za­mi­slil don Bo­sko, pod­pi­ ral ga je zla­sti {kof v Ivrei.

Ne dia­log, tem­ve~ zid pro­ti zidu

Pr­vih {est knji­`ic je na­pi­sal don Bo­sko. Iz­ha­ja­le so od mar­ca do av­gu­sta 1853 s splo­{nim na­slo­vom: Ka­to­li­~an, pou­~en v svo­ji veri.

Don Bo­sko je z na­sme­hom pri­pom­nil, da je za prve {te­vil­ke knji­`ic ko­maj na­{el {ko­fa, ki bi mu dal cerk­ve­no do­vo­lje­nje. Tu­rin­ski ge­ne­ral­ni vi­kar mu je de­jal: »Ne upam si dati svo­je­ga pod­pi­sa tja­le. Vi iz­zi­va­te in na­pa­da­te so­vra`­ni­ ke.« Don Bo­sko jih je na­mre~ na­pi­sal ena­ko od­lo~­no, ka­kor ~e bi {el v bit­ko.

O 'dia­lo­gu' ni imel poj­ma. Nje­gov slog je bil »zid pro­ti zidu«. Tre­ba je re­{i­ti mla­di­no in ljuds­tvo za Cer­kev, za Boga, za ve~­no `iv­lje­nje, zato pa se je tre­ ba bo­je­va­ti. 'Ka­to­li{­ko bra­nje' pa je bilo spre­je­to s splo­{nim odo­bra­va­njem, {te­vi­lo bral­cev je bilo izred­no. »Prav od tod se je vne­la jeza pro­te­stan­tov.«

149

V Val­do­ko sta pri{­la val­do{­ka pa­stor­ja Bert in Meil­le, evan­gelj­ska udar­ni­ ka. Po­sku­{a­la sta pre­pri­~a­ti don Bo­ska, naj pre­ne­ha z Bra­njem ali vsaj omi­li ton. Ni~ ni­sta do­se­gla. »Ne­ke­ga ne­delj­ske­ga ve­~e­ra v ja­nuar­ju so mi naz­na­ni­li dva gos­po­da.

Vsto­pi­la sta in hva­li­la: 'Vi, gos­pod teo­log, ima­te ve­lik ta­lent: ljud­je vas be­re­jo in ra­zu­me­jo. Pos­ ve­ti­ti bi se mo­ra­li pi­sa­nju zgo­do­vi­ne, zem­lje­pi­sa, fi­zi­ke. Opu­sti­ti bi mo­ra­li Ka­to­li{­ko bra­nje: to so za­de­ve, ki so `e sto­krat prem­le­te.'

'V znans­tve­nih de­lih so te re­~i `e obrav­na­va­li. Nih­~e pa jih ni raz­lo­`il za ljuds­tvo.'

'Mi smo vam pri­prav­lje­ni fi­nan­ci­ra­ti zgo­do­vin­ska dela (po­nu­di­la sta mi {ti­ri ban­kov­ce po ti­so~ lir), vi pa pre­ne­haj­te s tem ne­po­treb­nim de­lom.' '^e je delo ne­po­treb­no, ~e­mu tra­ti­te de­nar, da bi pre­ne­hal? Vi­di­te, ko sem po­stal du­hov­nik, sem se pos­ve­til v do­bro Cerk­vi in rev­nim lju­dem. To na­me­ ra­vam na­da­lje­va­ti, tudi pi­sa­nje in ti­ska­nje Ka­to­li{­ke­ga be­ri­va.'

Ton se je spre­me­nil. Gla­so­va sta po­sta­ja­la gro­ze­~a: 'To ni do­bro. ^e bo­ste {li zdo­ma, ste pre­pri­~a­ni, da se bo­ste vr­ni­li?'

Vstal sem in od­prl vra­ta: 'Buz­zet­ti,' sem de­jal, 'pos­pre­mi gos­po­da do ogra­je.'« Vino in ko­stanj Ko sta gos­po­da od­ha­ja­la, sta mr­mra­la: »[e se bomo vi­de­li.« V zad­njem­ po­glav­ju svo­jih Spo­mi­nov je don Bo­sko po­ve­dal, kako so se »zno­va vi­de­li« in do­dal: »Zde­lo se mi je, da je bila za­ro­ta oseb­no pro­ti meni.« Po­da­ja­mo nje­ go­vo, ne­ko­li­ko skraj­{a­no pri­po­ved. »Ne­ke­ga ve­~e­ra, ko sem imel {o­lo, sta me dala po­kli­ca­ti dva mo­`a­kar­ja, ~e{ da je nuj­no: v go­stil­ni 'Pri zla­tem srcu' je nek­do, ki umi­ra. [el sem, toda ho­tel sem, da me sprem­lja ne­kaj ve~­jih fan­tov, ~e­prav sta me ho­te­la od­vr­ni­ti od tega. Ko smo pri{­li h go­stil­ni 'Pri zla­tem srcu', so me pe­lja­li v prit­li~­no Tvoje `ivljenjsko geslo ­ sobo, v ka­te­ri je ne­kaj ve­se­lja­kov jed­lo ko­stanj. Ho­te­li so, naj si po­stre­`em naj bo »veselje«, ­ a veselje brez greha. in jem z nji­mi. Od­klo­nil sem.

150

'Bo­ste spi­li vsaj ko­za­rec na­{e­ga vina. Po­`i­rek vam ne bo {ko­dil.'

Na­li­li so vina za vse, ko pa so pri{­li do mene, je nek­do zelo nes­pret­no vzel dru­go ste­kle­ni­co. Vzel sem ko­za­rec in re­kel 'Na zdrav­je' in ga po­lo­`il na mizo.

'Ne de­laj­te tega, tako ne bo prav.'

'To je `a­li­tev.'

'Meni ni za pit­je.'

Te­daj so za­~e­li gro­zi­ti: 'Na vsak na­~in mo­ra­te piti!'

Eden mi je sti­snil eno, dru­gi dru­go ramo. 'Pili bo­ste zle­pa ali zgr­da.' '^e po vsej sili ho­~e­te, po­tem mi pu­sti­te pro­ste roke,' sem de­jal in se ju otre­sel. 'Ker sam ne smem piti, bo na­me­sto mene pil eden od mo­jih fan­tov.'

Ko sem to izre­kel, sem z ve­li­ki­mi ko­ra­ki sto­pil k vra­tom, jih od­prl na ste­`aj in po­va­bil fan­te, naj vsto­pi­jo.« Ko so za­gle­da­li po­stav­ne fan­te, so spre­me­ni­li glas. Opra­vi­~i­li so se in de­ja­li, da se bo bol­nik spo­ve­dal dru­gi dan. »Neki pri­ja­telj je za­de­vo ra­zi­skal in mi po­ro­~al, da jim je nek­do pla­~al ve­~er­jo s po­go­jem, da me pri­si­li­jo piti vino, ki ga je pri­pra­vil zame.« Mo­ra­li bi me po­kon­~a­ti »Zdi se, da so moje pri­po­ve­di o aten­ta­tih baj­ke, pa so `al re­sni~­ne in ima­ jo ve­li­ko pri~.

Ne­ke­ga ne­delj­ske­ga ve­~e­ra sem bil v na­gli­ci po­kli­can v Sar­di­je­vo hi­{o bli­zu za­ve­ti{­~a, da bi spo­ve­dal neko umi­ra­jo­~o bol­ni­co. Po­kli­cal sem ne­kaj ve~­jih fan­tov, da bi me pos­pre­mi­li; vse mi je po­sta­ja­lo `e sum­lji­vo. Ne­kaj fan­tov sem pu­stil pod stop­ni­ca­mi, Jo­`ef Buz­zet­ti in Ja­cint Ar­naud pa sta me sprem­lja­la do vrha stop­nic, bli­zu vrat bol­ni­ce.

Vsto­pil sem in vi­del `en­sko, ki je so­pla, ka­kor da bi bila na tem, da vsak hip iz­dih­ne. [ti­rim nav­zo­~im ose­bam sem re­kel, naj se umak­ne­jo, da bi spo­ve­dal bol­ni­co.

'Pre­den se spo­vem,' je za­kri­~a­la star­ka, 'naj me ti­sti pi­ja­nec pro­si od­pu{­~a­nja.'

'Ni~ ti ni­sem sto­ril!'

'Mir!' je zav­pil nek­do drug in vstal. Na­stal je div­ji pre­tep. Pre­den sem se za­ve­

151

del, kaj se do­ga­ja, je nek­do uga­sil lu~, name pa se je usul de` udar­cev. Ko­maj mi je {e us­pe­lo zgra­bi­ti stol, vzdig­nil sem ga v obram­bo in se za­ka­dil pro­ti vra­tom.

Udar­ci, ki naj bi me po­bi­li, so raz­bi­li stol. Samo en uda­rec mi je za­del pa­lec leve roke in mi od­tr­gal noht in pol ~len­ka. Sku­paj s fan­ti sem se vr­nil do­mov.« »Zdi se,« je do­dal don Bo­sko, »da je bilo vse za­mi{­lje­no zato, da bi pre­ne­ hal nas­pro­to­va­ti pro­te­stan­tom.« Si­vec »Po­gost­ne grde {a­le, ki sem jih bil de­le­`en, so mi nas­ve­to­va­le, da ni­sem za­ha­jal v me­sto ali se vra­~al iz nje­ga sam (te­daj je bila med ora­to­ri­jem in me­stom {i­ro­ka po­lja­na, pol­na gr­mov­ja in aka­cij).

Ne­ke­ga tem­ne­ga ve­~e­ra sem se sam vra­~al do­mov, ne rav­no brez stra­hu, ko sem ob sebi opa­zil ve­li­ke­ga psa, ki me je na prvi po­gled pre­stra­{il. Ker se mi je pri­li­zo­val, ka­kor da bi bil nje­gov gos­po­dar, sva se hi­tro spo­pri­ja­te­lji­la.­ Lah­ko re­~em, da mi je Si­vec zelo po­ma­gal. Naj ome­nim ne­kaj do­god­kov.

Ko­nec no­vem­bra 1854 sem se ne­ke­ga me­gle­ne­ga in de­`ev­ne­ga ve­~e­ra sam vra­~al iz me­sta. Ne­na­do­ma sem opa­zil, da malo pred me­noj ho­di­ta dva mo{­ka. Po­hi­te­va­la ali upo­~a­sni­la sta ko­rak, ka­kor sem sam po­hi­te­val ali zao­sta­jal. Po­sku­sil sem se vr­ni­ti, pa je bilo `e pre­poz­no: v dveh sko­ kih sta mi mol­~e vr­gla ~ez gla­vo pla{~. Po­sku­sil sem se iz­vi­ti, ho­tel sem kri­~a­ti, ni mi us­pe­lo. Ti­sti hip se je pri­ka­zal Si­vec. La­ja­jo~ se je pog­nal s ta­ca­mi pro­ti obra­zu ene­ga, po­tem je ugriz­nil dru­ge­ga.

'Po­kli­~i­te tega psa!' sta za­~e­la vpi­ti.

'Po­kli­cal ga bom, ~e me pu­sti­ta pri miru.'

'Ta­koj ga po­kli­~i­te!' sta pro­si­la. Si­vec je la­jal ka­kor raz­jar­jen volk.

Oba sta hi­tro po­beg­ni­la, Si­vec pa je ho­dil ob meni in me sprem­ljal do doma. Vse ve­~e­re, ka­dar me ni nih­~e sprem­ljal, ko sem sto­pil med drev­je, se je pri­ka­zal Si­vec. Ora­to­rij­ski fant­je so ga ve­li­ko­krat vi­de­li pri­ti na dvo­ri{­~e. Ne­ko~ sta dva fan­ta, pre­stra­{e­na, ho­te­la psa preg­na­ti s ka­me­ njem, toda Jo­`ef Buz­zet­ti ju je us­ta­vil: 'Pu­sti­ta ga, don Bo­skov pes je.'

152

Te­daj sta ga za­~e­la bo­`a­ti in ga pri­pe­lja­la v je­dil­ni­co, kjer sem ve­~er­jal z ne­kaj kle­ri­ki in svo­jo ma­ter­jo. Gle­da­li so ga zme­de­no: 'Ne boj­te se,' sem de­jal, 'moj Si­vec je, naj pri­de.'

Res, na­pra­vil je ve­lik krog okrog mize in pri­{el ves ve­sel k meni. Po­nu­dil sem mu juhe, kru­ha in pri­ku­he, a ni ma­ral. Gla­vo je po­lo­`il na prt, ka­kor bi mi ho­tel vo{­~i­ti do­ber ve­~er, po­tem je pu­stil, da so ga fant­je pos­pre­mi­li do vrat. Spo­mi­njam se, da sem se ti­ste­ga ve­~e­ra vra­~al do­mov poz­no in neki pri­ja­telj me je pri­pe­ljal z vo­zom.« Ka­rel To­ma­tis, ki je ti­sta leta kot {tu­dent obi­sko­val ora­to­rij, pri­~u­je: »Bil je za­res mo­go~­ne­ga vi­de­za. Ve­li­ko­krat je mama Mar­je­ta, ko ga je vi­de­la, vzklik­ ni­la: 'Oh, grda zve­ri­na!' Bil je vol~­je­ga vi­de­za, po­dol­go­va­te­ga gob­ca, po­kon~­nih u{es, si­vih dlak, me­ter vi­sok.« Ne­ke­ga ve­~e­ra, pri­~u­je Mi­hael Rua, ki je dva­krat vi­del Siv­ca, bi bil don Bo­sko mo­ral iti zdo­ma po nuj­nih oprav­kih, pa je na­{el Siv­ca zlek­nje­ne­ga na pra­gu. Po­sku­sil ga je od­stra­ni­ti, po­tem pre­sko­~i­ti. Pes pa ga je ren­~e po­ ti­skal na­zaj.

Mama Mar­je­ta, ki je psa `e poz­na­la, je re­kla sinu: »^e `e no­~e{ po­slu­{a­ti mene, po­slu­{aj vsaj psa in ne hodi zdo­ma.« Na­sled­nje­ga dne je don Bo­sko zve­del, da ga je nek­do ~a­kal za vo­ga­lom s pi­{to­lo v roki. Don Bo­sku je ve~­krat pri{­lo na mi­sel, da bi zve­del, od­kod ta pes, a ni mo­gel od­kri­ti ni­~e­sar. [e leta 1872 ga je ba­ro­ni­ca Aze­lia Fas­sa­ti spra­{e­va­la, kaj mi­sli o tem psu, a don Bo­sko je sme­je od­go­vo­ril: »Sme­ja­li bi se, ~e bi de­jal, da je bil to an­gel.

Ni pa tudi mo­go­~e re­~i, da bi bil na­va­den pes.« Za­dre­mal pri ~ev­ljar­ju Pod­ne­vi je don Bo­sko de­lal za svo­je fan­te, ho­dil okrog in is­kal da­ro­ve, spo­ve­do­val in pri­di­gal v mno­gih us­ta­no­vah me­sta. Po­no­~i pa si je od­tr­go­val ve­li­ko ur spa­nja, da je po­prav­ljal ob­le­ke in ~ev­lje in pi­sal svo­je knji­ge. Zas­ pa­nost se mu je ko­pi­~i­la, zato ga je ve~­krat iz­da­jal­sko na­pad­la.

153

Ja­nez Ca­glie­ro se spo­mi­nja, da je don Bo­sko v~a­sih po ko­si­lu ne­na­do­ma za­dre­mal sede na sto­lu z gla­vo, sklo­nje­no na prsi. Nav­zo­~i so te­daj po­ti­ho­ma in po pr­stih od{­li, da bi ga ne zbu­di­li.

Zanj je bila ti­sta ura naj­te`­ja, zato je raj­{i {el zdo­ma v me­sto po oprav­kih, obi­sko­val do­brot­ni­ke in jih pro­sil po­mo­~i. »Ko ho­dim, sem bu­den,« je sme­je de­jal. Ved­no mu to ni us­pe­lo.

Ne­ke­ga po­pold­ne­va se je zna­{el na trgu pred cerk­vi­jo Ma­ri­je To­la`­ni­ce tako zas­pan, da se ni ve~ za­ve­dal, kje je in kod hodi. Bli­zu je bila ~ev­ljar­ska de­lav­ni­ca. Don Bo­sko je vsto­pil in pro­sil gos­po­dar­ja, da bi smel za ne­kaj mi­nut po­dre­ma­ti na sto­lu. »Pri­di­te, pri­di­te, ~a­sti­ti. @al mi je, da vas bom mo­til z na­bi­ja­njem po pod­ pla­tih.« »Prav ni~ me ne bo­ste mo­ti­li.« Use­del se je zra­ven mi­zi­ce in spal od pol treh do pe­tih. Ko se je pre­bu­dil, je po­gle­dal okrog sebe, vi­del uro in vzklik­nil: »Kak­{na za­mu­da! Za­kaj me ni­ste zbu­di­li?« »Dra­gi gos­pod,« je od­vr­nil vrli mo`, »spa­li ste tako lepo, da bi bilo grdo, ko bi vas bil zbu­dil. Ko bi mo­gel jaz tako spa­ti!«

154

P

28. poglavje

Pol ducata delavnic

Na za­~et­ku je 'ora­to­rij­ski dom' spre­je­mal pred­vsem mla­de de­lav­ce. Po­ pr­vem fan­tu iz Val Se­sie, ki se je za­te­kel pred de`­jem v ku­hi­njo mame Mar­ je­te, sta pri{­la Buz­zet­ti in Ga­sti­ni, za nji­ma pa vsa­ko leto de­se­ti­ne dru­gih.

Ne­ka­te­ri so se us­ta­vi­li za tri leta, ne­ka­te­ri za dva me­se­ca, ne­ka­te­ri tudi za celo `iv­lje­nje. [e­le od leta 1856 na­prej so ime­li di­ja­ki ve­~i­no med 'za­vo­dar­ji'.

Pred­nost, dana mla­dim de­lav­cem, je iz­vi­ra­la iz nji­ho­ve ve­li­ke rev{­~i­ne. Kra­lje­vi raz­gla­si leta 1844, ki so od­pra­vi­li zdru­`e­nja, so pre­pu­sti­li de­lav­ca, zla­sti mla­de­ga, sa­me­ga in brez obram­be v ro­kah gos­po­dar­jev. Ka­rel Al­bert je le ste`­ka do­vo­lil us­ta­no­vi­tev »dru­{tev za po­mo~«, li­be­ral­ci pa so bili nas­prot­ni tudi tem.

Don Bo­sko je na­me{­~al svo­je fan­te pri gos­po­dar­jih, jih za­va­ro­val z do­bri­mi po­god­ba­mi, jih obi­sko­val po de­lav­ni­cah vsak te­den kot »po­rok pred nji­ho­vo dru­`i­no«. ^e gos­po­dar ni spo­{to­val po­god­be, mu je vzel va­jen­ca! Leta 1853, ko je bila nova stav­ba kon­~a­na, je skle­nil pri­~e­ti v svo­ji hi­{i s pr­vi­mi de­lav­ni­ca­mi.

Dve mi­zi­ci za za­~e­tek Je­se­ni 1853 je don Bo­sko od­prl de­lav­ni­ci ~ev­ljar­jev in kro­ja­~ev. ^ev­ljar­ska je bila na­me{­~e­na v zelo oz­kem pro­sto­ru, ki je da­nes za­kri­sti­ji­ca Pi­nar­di­je­ve ka­pe­le po­leg zvo­ni­ka: ime­la je dve mi­zi­ci in {ti­ri stol~­ke. Prvi moj­ster je bil don Bo­sko: use­del se je za mi­zi­co in na­bi­jal pod­pla­te s {ti­ri­mi fan­ti. Po­tem jih je nau­~il de­la­ti s smo­lo in dre­to. Ne­kaj dni po­tem je pre­pu­stil me­sto moj­stra Do­mi­ni­ku Gof­fi­ju, ora­to­rij­ske­mu vra­tar­ju.

Kro­ja­~e je na­me­stil v do­te­da­njo ku­hi­njo, ku­hi­nja pa je bila pre­me{­~e­na v novo stav­bo. Prva u~i­te­lja kro­ja{­tva sta bila mama Mar­je­ta in spet don Bo­ sko, ki jih je u~il {i­va­ti in kro­ji­ti, ka­kor se je tega nau­~il pri Ja­ne­zu Ro­ber­tu v Ca­stel­nuo­vu.

V pr­vih me­se­cih 1854 je ka­kor za {a­lo od­prl {e tret­jo de­lav­ni­co: knji­go­vez­ ni­co. No­be­den iz­med nje­go­vih fan­tov ni znal te obr­ti. Ne­ke­ga dne je, ob­dan s fan­ti, raz­pro­strl po mizi ti­ska­ne li­ste svo­je zad­nje knji­`i­ce An­ge­li va­ru­hi.

155

Pot­lej je s pr­stom po­ka­zal na fan­ta in uka­zal: »Ti bo{ knji­go­vez!« »Jaz? Saj {e ne vem, kaj je to.« »Ni~ te`­ke­ga. Pri­di sem. Vi­di{? Tile li­sti se ime­nu­je­jo 'sig­na­tu­ra'. Tre­ba jih je pri­pog­ni­ti na po­lo­vi­co, in spet na pol, in {e na po­lo­vi­co in na­zad­nje {e na po­lo­vi­co. No, po­sku­si­va.« S po­mo~­jo dru­gih fan­tov, ki so sta­li okrog mize, so bili vsi li­sti pre­pog­nje­ni.

Tako pre­pog­nje­ne sig­na­tu­re je don Bo­sko po­lo­`il dru­go na dru­go: »Vi­di­te, knji­ga je na­re­je­na. Zdaj jo je tre­ba se­{i­ti.« Na po­mo~ so po­kli­ca­li mamo Mar­je­to. Z mo~­no {i­van­ko in kak­{nim vbo­ dlja­jem v pr­ste je delo ste­klo. Ne­kaj bele moke, po­me­{a­ne z vodo, je bilo le­pi­lo za plat­ni­ce. Manj­kal je {e zad­nji po­sto­pek: po­re­za­ti ro­bo­ve. Kako to na­re­di­ti? Fant­je okrog mize so da­ja­li raz­li~­ne nas­ve­te: s {kar­ja­mi, z no­`em, s pilo. Don Bo­sko je {el v ku­hi­njo, vzel pol­kro`­no os­tro je­klo za re­za­nje ~e­bu­le in pe­ter­{i­lja: z ne­kaj do­bro na­mer­je­ni­mi udar­ci je po­re­zal ro­bo­ve. Fant­je so se sme­ja­li, sme­jal se je tudi don Bo­sko. Ven­dar je bila de­lav­ni­ca s tem 'od­pr­ta'.

Leto dni za ti­skar­no Pro­ti kon­cu leta 1856 je bila od­pr­ta ~e­tr­ta de­lav­ni­ca, mi­zar­ska. Ta­koj je {lo za­res: sku­pi­no fan­tov je don Bo­sko po­bral iz mest­nih de­lav­nic in jih na­me­stil v ve­li­ko dvo­ra­no z de­lov­ni­mi mi­za­mi, orod­jem in skla­di{­~em lesa. Prvi moj­ster je bil gos­pod Co­rio.

Peta, naj­bolj za­`e­le­na de­lav­ni­ca, je bila ti­skar­na. Don Bo­sko si je dal celo leto oprav­ka, da je do­se­gel do­vo­lje­nje od po­li­ci­je. Do­bil ga je 31. de­cem­bra 1861.

Za­~et­ki so bili skrom­ni: dvo­je 'ko­les', ki so ju vr­te­li fant­je. Ven­dar je ta ti­skar­na {e za don Bo­sko­ve­ga `iv­lje­nja po­sta­la ve­li­ka in so­dob­na, tako da je lah­ko tek­mo­va­la z naj­bolj­{i­mi v me­stu: ime­la je {ti­ri ti­skal­ni­ce, dva­najst stro­jev na elek­tri­ko, ste­reo­ti­pi­jo, li­var­no ~rk in ba­kro­rez­ni­co.

Leta 1862 je don Bo­sko od­prl svo­jo {e­sto in zad­njo, klju­~av­ni­~ar­sko de­lav­ni­co, pred­hod­ni­co se­da­njih me­ha­ni~­nih de­lav­nic.

156

[tir­je po­sku­si za pra­vo pot Pre­den so de­lav­ni­ce do­bro de­lo­va­le, je imel don Bo­sko ve­li­ko te­`av, zato je po­sto­po­ma preiz­ku­{al raz­ne na­~i­ne.

Spr­va je na­jel moj­stre za obi­~aj­no pla­~o. Po­sle­di­ca je bila, da so se moj­stri uk­var­ja­li z de­lom, ne pa skr­be­li za na­pre­dek u~en­cev in za do­bro de­lo­va­nje de­lav­ni­ce.

Drug po­skus. Moj­strom je bila zau­pa­na vsa od­go­vor­nost in skrb, da si pri­skr­bi­jo delo, ka­kor da bi bili gos­po­dar­ji. Po­sle­di­ca je bila, da so rav­na­li s fan­ti kot z de­lav­ci in jih je­ma­li iz­pod rav­na­te­lje­ve ob­la­sti.

Tret­ji po­skus. Don Bo­sko je prev­zel po­pol­no nrav­no in uprav­no od­go­vor­ nost v de­lav­ni­cah in pre­pu­stil moj­strom samo stro­kov­no ob­li­ko­va­nje va­ jen­cev. [e ena ne­ga­tiv­na po­sle­di­ca: ker so se moj­stri bali, da bi jih naj­bolj­{i go­jen­ci s~a­so­ma na­do­me­sti­li, so fan­te malo u~i­li in jih pu­sti­li le­na­ri­ti.

Pra­vi po­sto­pek je don Bo­sko iz­na­{el, ko mu je us­pe­lo vzgo­ji­ti na­~el­ni­ke de­lav­nic, ki so bili po­pol­no­ma na­ve­za­ni nanj: to so bili sa­le­zi­jan­ski po­mo~­ ni­ki, re­dov­ni­ki ka­kor kle­ri­ki in du­hov­ni­ki, pos­ve­~e­ni pa stro­kov­nim {o­lam.

[

29. poglavje

157

[tudenti v voja{ki suknji

1. no­vem­ber 1851. Don Bo­sko je pri­{el v svoj kraj, Ca­stel­nuo­vo d'Asti.

Poz­no po­pold­ne bi mo­ral ime­ti v cerk­vi pri­di­go o raj­nih.

Med mi­ni­stran­ti je bil fant, ki ga je pos­pre­mil na pri`­ni­co in ga ves ~as pri­di­ge paz­lji­vo gle­dal. Ko sta se vr­ni­la v za­kri­sti­jo, je don Bo­sko opa­zil, da ga {e ved­no tiho gle­da.

Po­kli­cal ga je: »Zdi se mi, da mi ima{ ne­kaj po­ve­da­ti, kaj­ne?« »Da, gos­pod. Rad bi {el z vami v Tu­rin, da bi {tu­di­ral za du­hov­ni­ka.« »Do­bro. Po­vej mami, naj pri­de po ve­~er­ji v `up­ni­ko­vo hi­{o.« Fant se je pi­sal Ja­nez Ca­glie­ro, bil je si­ro­ta brez o~e­ta. Mama je po ve­~er­ji pri{­la z Ja­ne­zom: »To­rej,« se je po­{a­lil don Bo­sko, »je res, Te­re­za, da mi ho­ ~e­te pro­da­ti svo­je­ga sina?« »O ne!« sme­je se od­vr­ne `e­na. »Pri nas pro­da­ja­mo samo te­li~­ke. Otro­ke po­dar­ja­mo.« »[e bolj­{e. Pri­pra­vi­te mu ne­kaj pe­ri­la, ju­tri gre z me­noj.« Dru­ge­ga dne ob zori je bil Ja­nez Ca­glie­ro v cerk­vi. Mi­ni­stri­ral je don Bo­ sku, z njim zaj­tr­ko­val, po­lju­bil mamo in s culo v roki ne­strp­no re­kel: »To­rej, don Bo­sko, gre­va?« Spa­nje v ko­{a­ri za kruh Dol­go pot sta na­re­di­la pe{. Ja­nez je pot na­re­dil sko­raj dva­krat. Med­tem ko se je po­go­var­jal z don Bo­skom, je zdaj te­kel na­prej za me­tu­lji, zdaj pre­ ska­ko­val jar­ke.

Ca­glie­ro se spo­mi­nja: »Don Bo­sko mi je na ti­stem po­to­va­nju za­sta­vil ti­so~ vpra­{anj in dal sem mu ti­so~ od­go­vo­rov. Od te­daj ni­sem imel zanj no­be­ne skriv­no­sti ve~. Ko je po­slu­{al moje neug­na­no­sti, mi je sme­je se re­kel, da se bom mo­ral po­bolj­{a­ti. Kon~­no sva pri{­la v Tu­rin.

Bilo je zve­~er 2. no­vem­bra. Bila sva utru­je­na. Don Bo­sko me je pred­sta­vil mami Mar­je­ti, re­ko~: 'Mama, pri­pe­ljal sem vam fan­ta iz Ca­stel­nuo­va.'

Od tebe ­ si ne `elim drugega ­ kot da si dober ­ in vedno vesel.

158

Mar­je­ta mu od­vr­ne: 'O se­ve­da, ne de­la{ dru­ge­ga ka­kor da i{­~e{ fan­te, jaz pa ne vem, kam naj jih de­nem.'

'Ta je tako maj­hen,' se je po­{a­lil don Bo­sko, 'da ga bomo dali spat v ko­{a­ro za kruh. Z vrv­jo ga po­teg­ne­mo gor pod tram ka­kor pti~­ni­co za ka­nar~­ke.'

Mama Mar­je­ta se je za­sme­ja­la in mi poi­ska­la me­sto. Res ni bilo niti ene­ga kota pro­ste­ga, zato sem mo­ral ti­sto no~ pres­pa­ti pri po­stelj­nem vzno`­ju ne­ ke­ga vrst­ni­ka.

Na­sled­nje­ga dne sem vi­del, kak­{no ubo{­tvo je v hi­{i. Na­{e spal­ni­ce so bile te­sne, tlak je bil iz kam­nov, ka­kor so plo~­ni­ki na uli­cah. V ku­hi­nji je bilo malo sko­del iz cin­ka in prav ta­kih `lic. Vi­li­ce, no­`e, pr­ti~­ke smo vi­de­li ve­li­ko let poz­ne­je. Je­dil­ni­ca je bila pod lopo. Pri mizi nam je stre­gel don Bo­sko, po­ma­gal nam je ure­ja­ti spal­ni­co, po­prav­ljal nam je ob­le­ko in oprav­ljal vsa dru­ga dela.

V vsem smo ime­li skup­no `iv­lje­nje. Bolj ka­kor v ka­kem za­vo­du smo se ~u­ti­li v dru­`i­ni pod vods­tvom o~e­ta, ki nas je imel rad in mu je bilo za na­{e du­hov­no in gmot­no do­bro.« Mi­hael Rua je {e ved­no sta­no­val pri mami, zju­traj pa je bil na ~e­lu majh­ ne sku­pi­ne di­ja­kov in {li so sku­paj k pro­fe­sor­ju Bon­za­ni­nu. Don Bo­sko ga je do­lo­~il za 'asi­sten­ta', ki naj pazi, da no­be­den ne bo manj­kal pri pou­ku.

Red­kok­daj se je Mihu po­sre­~i­lo, da je obrz­dal Ca­glie­ra. Ko­maj so bili zu­naj ora­to­ri­ja, `e je Ja­nez spre­me­nil pot, v teku pris­pel na Por­ta Pa­laz­zo in se ves prev­zet us­ta­vil pred glu­ma­~i in ba­ra­ka­mi. Po­tem se je spet pog­nal v tek k pou­ku. Ko so pri{­li dru­gi, je bil on `e pri vra­tih, pre­po­ten, a sre­~en.

Miha ga je gle­dal po­stra­ni: »Za­kaj ne gre{ z nami?« »Ker grem raje po dru­gi poti, kaj je na­ro­be?« »Ubo­ga­ti mo­ra{.« »Kaj ne ubo­gam? Mo­ram iti v {o­lo in grem. Mo­ram biti to­~en in sem. Kaj ti mar, ~e rad gle­dam glu­ma­~e!« Ja­nez Ca­glie­ro je po­stal prvi sa­le­zi­jan­ski {kof in kar­di­nal. Po­leg Rua je­ po­stal eden iz­med naj­po­mem­bnej­{ih ste­brov sa­le­zi­jan­ske dru`­be. Po zna­~a­ju pa sta os­ta­la oba, Rua in Ca­glie­ro, po­pol­no­ma raz­li~­na: Miha pri­den, sta­no­vi­ten, pre­mi{­lju­jo~; Ja­nez pa od­prt, nav­du­{en, pre­ki­pe­va­jo~. Oba pa pri­prav­lje­na, da se za don Bo­ska po­`e­ne­ta v ogenj.

159

Pre­{el sem Rde­~e mor­je in pu{­~a­vo 22. sep­tem­bra 1852. Mi­hael Rua je do­kon~­no po­stal no­tra­nji go­je­nec ora­to­ri­ja.

Na­sled­nje­ga dne je z don Bo­skom, mamo Mar­je­to in {e­stind­vaj­se­ti­mi pri­ja­te­lji {el pe{ v Becc­hi­je. Don Bo­sko bo pri­di­gal v Ca­stel­nuo­vu de­vetd­nev­ni­co za Ro`­ no­ven­sko Ma­ter Bo`­jo, fant­je bodo gost­je pri nje­go­vem bra­tu Jo­`e­tu.

Pred od­ho­dom je don Bo­sko po­kli­cal Miha in mu re­kel: »Pri­hod­nje leto bom po­tre­bo­val tvo­jo po­mo~, da bova vle­kla stvar na­prej. 3. ok­to­bra bo praz­ nik Ro`­no­ven­ske Ma­te­re Bo`­je. V Becc­hi­je bo pri­{el ca­stel­nuov­ski `up­nik, v ka­pe­li­ci ti bo izro­~il ~r­no kle­ri{­ko suk­njo. Ko se bo{ vr­nil v ora­to­rij, bo{ as­ti­stent in u~i­telj svo­jih pri­ja­te­ljev. Bo{?« »Bom.« Na praz­nik ve­~e­ra, se spo­mi­nja don Rua, je don Bo­sko na vozu, ki ju je pe­ljal v Tu­rin, pre­tr­gal molk in de­jal: »Dra­gi moj Rua, zdaj za­~e­nja{ novo `iv­lje­nje. Vedi pa, da bo{ mo­ral, pre­den pris­pe{ v ob­ljub­lje­no de­`e­lo, pre­bre­ sti Rde­~e mor­je in iti sko­zi pu{­~a­vo. ^e mi bo{ po­ma­gal, bova mir­no pre{­la eno in dru­go in pri{­la v ob­ljub­lje­no de­`e­lo.« Miha je ne­ko­li­ko po­mi­slil, ni kdo­ve kaj ra­zu­mel, po­tem pa je vpra­{al: »Se spo­mi­nja­te na­ji­ne­ga pr­ve­ga sre­~a­nja? Vi ste de­li­li sve­ti­nji­ce, zame je ni bilo ve~. Te­daj ste na­pra­vi­li ~u­den gib, ka­kor da bi mi ho­te­li dati po­lo­vi­co svo­je roke. Kaj ste ho­te­li po­ve­da­ti s tem?« »Nisi {e ra­zu­mel tega? Ho­tel sem po­ve­da­ti, da si bova vse de­li­la na pol.

Vse, kar bo moje, bo tudi tvo­je, sku­paj z dol­go­vi, od­go­vor­nost­mi, skrb­mi.« Don Bo­sko se je na­smeh­nil. »Ven­dar bo tudi to­li­ko le­pih stva­ri, bo{ vi­del.

Na kon­cu poti bo pa naj­lep­{e: ne­be­sa.« Po­ro{­tvo za pet­de­set let Ve­li­ko­no~­ni to­rek 1853. Tu­rin­sko nebo je pre­pre­`e­no s ~r­ni­mi ob­la­ki.

Ja­nez Fran­ce­sia in Mi­hael Rua, so­{ol­ca in ne­lo~­lji­va pri­ja­te­lja, sku­paj po­ nav­lja­ta lek­ci­jo ita­li­jan{­~i­ne. Miha je raz­tre­sen, da­le~ od stva­ri. Zdi se, da

160

ga tla­~i ve­li­ka `a­lost. Ko ga je Fran­ce­sia dva­krat vpra­{al isto re~, je jez­no za­prl knji­go in se za­drl: »Kaj ti je ven­dar da­nes?« Miha si je gri­zel ust­ni­ce, da ne bi za­jo­kal in je za­mr­mral: »Umrl je moj brat Ja­nez ... Po­tem pri­dem na vr­sto jaz ...« Bil je zad­nji brat, ki je `i­vel doma. V sta­no­va­nju pri oro­`ar­ni bi mama os­ ta­la sama. Don Bo­sko je zve­del za no­vi­co in da bi Miha raz­ve­dril, ga je vzel s se­boj, da sta {la po me­stu. Mo­ral je ure­di­ti neko za­de­vo bli­zu cerk­ve Ve­li­ke ma­te­re na bre­gu Pada. Ho­di­la sta hi­tro, go­vo­ri­la sta o ora­to­ri­ju. Ti­ste dni je Tu­rin ob­ha­jal osmo pet­de­set­let­ni­co zna­me­ni­te­ga ~u­de­`a Re{­nje­ga te­le­sa.­ O njem je don Bo­sko na­pi­sal knji­`i­co, ki so jo raz­gra­bi­li.

Ne­na­do­ma se don Bo­sko us­ta­vi in po­~a­si re­~e: »^ez pet­de­set let se bo ob­ ha­ja­la de­ve­ta pet­de­set­let­ni­ca ~u­de­`a, mene ne bo ve~, ti pa bo{. Ne po­za­bi te­daj po­na­ti­sni­ti mojo knji­`i­co.« Miha je po­mi­slil na ti­sto baj­no leto 1903. Zma­je­val je z gla­vo: »Don Bo­ sko, ne­kam hi­tro ste re­kli, da bom te­daj {e. Ven­dar se bo­jim, da se bo smrt kma­lu grdo po­{a­li­la z mano.« »No­be­ne {a­le ni tu, ne do­bre ne grde,« ga je us­ta­vil don Bo­sko. »Za­go­tav­ ljam ti, da bo{ ~ez pet­de­set let {e ved­no `iv. Po­na­ti­snil bo{ mojo knji­`i­co, ra­zu­me{?« Leta 1903 je bil don Rua `iv, kot don Bo­skov na­sled­nik na ~e­lu sa­le­zi­jan­ ske dru`­be. Star je bil 66 let. Knji­`i­co je dal po­na­ti­sni­ti.

Gos­po­di­~i in ca­pin~­ki Med­tem ko se je don Bo­sko uk­var­jal z mla­di­mi de­lav­ci, ni za­ne­mar­jal di­ja­kov. Nje­gov cilj je bil pri­pra­vi­ti si so­de­lav­ce, kle­ri­ke in du­hov­ni­ke, ki bi mu po­ma­ga­li pri nje­go­vem delu, in tudi pri­pra­vi­ti du­hov­ni{­ke po­kli­ce za {ko­fi­je, tako da je zbi­ral med fan­ti, »ki so ra­sli med mo­ti­ko in kla­di­vom«, in tako za­pol­nje­val ved­no red­kej­{e vr­ste du­hov­ni­kov.

Prva '~e­tve­ri­ca', ki jo je pri­pra­vil, ga je ne­ko­li­ko ra­zo­~a­ra­la. Toda Rua,­ Ca­glie­ro in Fran­ce­sia so po­pol­no­ma iz­pol­ni­li nje­go­vo pri­~a­ko­va­nje. Po­leg

161

njih pa so do­bro ra­sli An­gel Sa­vio, Rocc­hiet­ti, Turc­hi, Du­ran­do, Ce­rut­ti ...

Di­ja{­ki za­vod je tako ra­sel ne­ka­ko pod roko, a se je raz­vi­jal krep­ko: leta 1850 je bilo 12 'za­vo­dar­jev', leta 1854 35, leta 1855 63, 1857 jih je bilo 121 ...

Go­jen­ci pr­vih treh let­ni­kov la­tin{­~i­ne so ho­di­li v {o­lo k Bon­za­ni­nu, po­tem so ho­di­li za hu­ma­ni­sti~­ne pred­me­te in za re­to­ri­ko k don Ma­te­ju Pic­cu, ki je imel {o­lo bli­zu cerk­ve Ma­ri­je To­la`­ni­ce. Ti­sti dve za­seb­ni {o­li so obi­sko­va­ li si­no­vi pre­mo`­nih tu­rin­skih dru­`in, ki so bo­ga­to pla­~e­va­le. Don Bo­sko­vi fant­je pa so bili spre­je­ti za­stonj.

'Gos­po­di­~i' so se spr­va nor­~e­va­li iz 'ca­pin~­kov', ki so pri­ha­ja­li v {o­lo v sta­rih vo­ja{­kih pla{­~ih, »s ka­te­ri­mi so da­ja­li vtis ti­ho­tap­cev ali ka­ri­ka­tur«.

Ti­ste pla{­~e z vo­ja{­ki­mi ka­pa­mi je don Bo­sko do­bil v dar od mi­ni­strs­tva.

Ime­li so bolj ob­li­ko ode­je kot ob­le­ke, va­ro­va­li pa so pred de`­jem in sne­gom.

Don Bon­za­ni­no pa ni pre­na­{al {al: »Vred­nost fan­ta,« je stro­go iz­ja­vil, »se meri po stra­neh na­log, ne po bar­vi pla{­~a.« Don Bo­sko­vi fant­je so se u~i­li.

Don Bo­sko­va lju­be­zen je zna­la biti zah­tev­na in ni tr­pe­la le­nu­hov. Leta 1863 je pro­fe­sor Pie­ri s tu­rin­ske uni­ver­ze de­jal: »Pri don Bo­sku se {tu­di­ra in se {tu­di­ra za­res.« Med fan­ti se po­~u­tim do­bro Za don Bo­ska ni bilo ideal­no, da bi ho­di­li nje­go­vi di­ja­ki po me­stu. Si­cer pa u~il­ni­ce Bon­za­ni­na in Pic­ca kma­lu niso za­do­sto­va­le za vse di­ja­ke ora­to­ri­ja.

Ka­kor hi­tro je se­dem­najst­let­ni Ja­nez Fran­ce­sia kon­~al z od­li~­nim us­pe­hom {tu­dij la­tin{­~i­ne, mu je bil zau­pan tret­ji raz­red gim­na­zi­je. Bilo je no­vem­bra 1855. Na­sled­nje leto sta pri­~e­la de­lo­va­ti tudi prvi in dru­gi raz­red, ki ju je vo­dil don Bo­skov pri­ja­telj laik, pro­fe­sor Bianc­hi. Ver­sko ozra~­je, ki je ob­da­ ja­lo di­ja­ke, je bilo zelo mo~­no. Bili so ne`­ni br­sti­~i pri­hod­njih du­hov­ni{­kih po­kli­cev, zato je don Bo­sko ho­tel, naj bodo po­top­lje­ni v ozra~­je za­kra­men­tal­ ne, ma­ri­jan­ske in cerk­ve­nost­ne po­bo`­no­sti. Spo­ved je bila te­den­ska ali {ti­ri­ najstd­nev­na na­va­da za vse. Vsak dan je don Bo­sko spo­ve­do­val po dve ali tri ure. Na ve­~er pred praz­ni­ki tudi cel po­pol­dan. Mo~­no raz­{ir­je­ni glas, da zna

162

'bra­ti gre­he', je spod­bu­jal k zaup­no­sti. Ob­ha­ji­lo je `e po ne­kaj le­tih, od­kar se je za­~el za­vod, po­sta­lo za ve­li­ko fan­tov vsak­da­nji za­kra­ment. Prav malo jih je spre­je­ma­lo ev­ha­ri­sti­jo samo en­krat na te­den. Po­bo`­nost do Ma­ri­je, Bo`­je Ma­te­re, je bilo ozra~­je, ki so ga vdi­ha­va­li. Do­se­glo je vi­{ek v le­tih Do­mi­ni­ka Sa­via in po­tem v ~a­su, ko se je gra­di­lo sve­ti{­~e Ma­ri­je Po­mo~­ni­ce. Lju­be­zen do pa­pe­`a je bilo ne­kaj ne­pre­klic­ne­ga v don Bo­sko­vi kr{­~an­ski mi­sel­no­sti. O njem so re­kli, da je 'bolj pa­pe{­ki od pa­pe­`a', in niso se zmo­ti­li. Ni {lo samo za be­se­de: da bi iz­pol­ni­li pa­pe­`e­vo `e­ljo, je don Bo­sko `r­tvo­val zad­nja leta svo­je­ga `iv­lje­nja. Fant­je so vpi­ja­li nje­go­vo mi­sel­nost.

I

30. poglavje

163

Imenovali se bomo salezijanci

26. ja­nuar 1854. V Tu­ri­nu je po­lar­ni mraz. V don Bo­sko­vi sobi je pri­jet­no to­plo. Don Bo­sko pri­po­ve­du­je, {tir­je fant­je pa dr­vi­jo z do­mi{­lji­jo, pol­no zau­ pa­nja, za nje­go­vi­mi be­se­da­mi: »Vi­di­te, da don Bo­sko dela, ko­li­kor more, ven­dar je sam. ^e mi bo­ste pri­sko­~i­li na po­mo~, bomo sku­paj de­la­li ~u­de­`e do­bro­te. ^a­ka nas na ti­so­ ~e rev­nih fan­tov. Ob­ljub­ljam vam, da nam bo Mati Bo`­ja pri­skr­be­la ve­li­ke in raz­se`­ne ora­to­ri­je, cerk­ve, hi­{e, {o­le, de­lav­ni­ce in ve­li­ko du­hov­ni­kov, ki nam bodo po­ma­ga­li. In vse to po Ita­li­ji, v Evro­pi in tudi v Ame­ri­ki. Med vami `e vi­dim {ko­fov­sko mi­tro ...« [tir­je mla­de­ni­~i se pre­se­ne­~e­ni spo­gle­du­je­jo. Zdi se jim, da sa­nja­jo. Ven­ dar se don Bo­sko ne {a­li, re­sen je in zdi se, da vidi v pri­hod­nost: »Mati Bo`­ja ho­~e, da us­ta­no­vi­mo dru`­bo. Dol­go sem pre­mi{­ljal, kako bi jo ime­no­val.

Skle­nil sem, da se bomo ime­no­va­li 'sa­le­zi­jan­ci'.« Med ti­sti­mi {ti­ri­mi fan­ti so te­melj­ni kam­ni sa­le­zi­jan­ske dru`­be. V svoj no­tes si je Mi­hael Rua skrb­no za­pi­sal: »Zbi­ra­li smo se v don Bo­sko­vi sobi: Rocc­hiet­ti, Ar­ti­glia, Ca­glie­ro in Rua. Pred­lo­`e­no nam je bilo, da bi s po­mo~­jo Gos­po­da in sv. Fran­~i{­ka Sa­le{­ke­ga prak­ti~­no po­ka­za­li lju­be­zen do bli`­nje­ga. Po­tem bi na­re­di­li ob­lju­bo in pot­lej, ~e bo mo­go­~e, bomo na­re­di­li zaob­lju­bo. Ti­sti, ki bodo pre­bi­li to pre­sku{­njo in jo {e po­nav­lja­li, se bodo ime­no­va­li sa­le­zi­jan­ci.« Sen~­na pot in ro­`e »Vi­de­nja pri­hod­no­sti«, ki jih je don Bo­sko spo­ro­~il svo­jim fan­tom ti­sti ve­ ~er, so ista, za­ra­di ka­te­rih so ga ne­kaj let po­prej ime­li za no­re­ga in je tve­gal no­ri­{ni­co. Don Bo­sko jih je tr­ma­sto po­no­vil, ker jih je vi­del v sa­njah, ka­kor je de­jal don Bo­re­lu. Leta 1847 je imel 'te­melj­ne sa­nje', ki so mu bile za na­ ~rt, kot je sam de­jal, kako in kaj na­re­di­ti. To je pri­po­ve­do­val {e­le leta 1864 v svo­ji pred­so­bi pr­vim sa­le­zi­jan­cem, med nji­mi don Rui, don Ca­glie­ru, don Du­ran­du in don Bar­be­ri­su:

Oratorij brez glasbe ­ je kot telo brez du{e.

164

»Ne­ke­ga dne leta 1847, ko sem ve­li­ko pre­mi{­ljal, kako bi sto­ril kaj do­bre­ ga mla­di­ni, se mi je pri­ka­za­la Kra­lji­ca ne­bes in me po­pe­lja­la v ~a­ro­ben vrt.

Tam je bilo pre­le­po ste­bri{­~e z vzpe­nja­jo­~i­mi se rast­li­na­mi, pol­ni­mi list­ja in cvet­ja. Ste­bri{­~e je vo­di­lo v o~ar­lji­vo sen~­no pot, ki so jo z vseh stra­ni po­ kri­va­li ro`­ni grmi v pol­nem raz­cve­tu. Tudi pot je bila vsa po­kri­ta z ro­`a­mi.

Bla­`e­na De­vi­ca mi je re­kla: 'Se­zuj se in poj­di na­prej po sen~­ni poti: to je pot, ki jo bo{ mo­ral pre­ho­di­ti.'

Rad sem se se­zul: ne­rad bi po­tep­tal ro­`e. Za­~el sem ho­di­ti, ta­koj pa sem za­~u­til, da ro­`e skri­va­jo os­tro tr­nje. Mo­ral sem se us­ta­vi­ti.

'Obu­ti se mo­ram,' sem de­jal vod­ni­ku.

'Se­ve­da,' mi je od­go­vo­ril, 'po­treb­ni so mo~­ni ~ev­lji.'

Obul sem se in na­da­lje­val pot z ne­kaj pri­ja­te­lji, ki so se te­daj po­ja­vi­li in `e­le­li z me­noj. Ve­li­ko vej se je spu{­~a­lo z vrha ka­kor cvet­na kita. Po­vsod sem vi­del samo ro­`e: ob stra­neh, nad se­boj, pred se­boj. Noge so se mi za­ple­ta­le ob veje po tleh in do­bi­va­le rane. Od­stra­nil sem vi­se­~o vejo in se zbo­del, kr­va­ve­le so mi roke in vse telo. Vse ro­`e so skri­va­le na sebi ve­li­kan­sko ko­li­~i­no tr­nja.

Vsi, ki so me vi­de­li ho­di­ti, so go­vo­ri­li: 'Don Bo­sko hodi zme­rom po sa­mih ro­`ah! Vse mu us­pe­va!'

Niso vi­de­li, kako mi je tr­nje za­da­ja­lo rane. Ve­li­ko kle­ri­kov, du­hov­ni­kov ter lai­kov sem po­va­bil in {li so ra­dost­no za me­noj, ker jih je ma­mi­la le­po­ta cvet­ja.

Pa so opa­zi­li, da je tre­ba ho­di­ti po tr­nju, in za­~e­li kri­~a­ti: 'Pre­va­ra­ni smo bili!'

Ne­ma­lo se jih je vr­ni­lo. Prav­za­prav sem os­tal sam.

Te­daj sem za­~el jo­ka­ti: 'Ali mo­ram,' sem si de­jal, 'za­res ~i­sto sam pre­ho­ di­ti vso to pot?'

Hi­tro sem bil po­to­la­`en. Na­pro­ti mi je pri­ha­ja­la sku­pi­na du­hov­ni­kov, kle­ ri­kov, lai­kov, ki so mi de­ja­li: 'Vsi smo tvo­ji. Pri­prav­lje­ni smo ho­di­ti za te­boj.'

Zno­va sem sto­pal pred nji­mi po poti. Samo ne­kaj jih je iz­gu­bi­lo po­gum in so se us­ta­vi­li. Ve­lik del pa je pri­{el za me­noj na cilj.

Ko sem pre­ho­dil vso sen~­no pot, sem se zna­{el v pre­le­pem vrtu. Ti­sti red­ki, ki so {li za me­noj, so bili shuj­{a­ni, raz­mr­{e­ni, okr­vav­lje­ni. Te­daj je za­pi­hal la­hen ve­tri~, od ka­te­re­ga so vsi oz­dra­ve­li. Za­pi­hal je drug ve­ter in ka­kor po ~a­rov­ni­ji sem se zna­{el sre­di neiz­mer­ne­ga {te­vi­la fan­tov in kle­ri­kov, lai­kov

165

po­mo~­ni­kov in tudi du­hov­ni­kov, ki so za­~e­li de­la­ti z me­noj in vo­di­ti ti­sto mla­di­no. Pre­cej sem jih poz­nal po obra­zu, ve­li­ko jih {e ni­sem poz­nal.

Te­daj je sve­ta De­vi­ca, ki mi je bila za vod­ni­co, vpra­{a­la: 'Ve{, kaj po­me­ni, kar zdaj vi­di{ in kar si vi­del po­prej?'

'Ne.' 'Vedi, da po­me­ni pot, ki si jo pre­ho­dil med ro­`a­mi in tr­njem, skrb, ki jo mo­ra{ ime­ti za mla­di­no. Ho­di­ti bo{ mo­ral s ~ev­lji od­po­ve­do­va­nja. Tr­ nje po­me­ni ovi­re, trp­lje­nje, ne­pri­jet­no­sti, ki vas bodo pri­za­de­va­le. Ven­dar ne iz­gu­bi­te po­gu­ma. Z lju­bez­ni­jo in od­po­ved­jo bo­ste vse pre­ma­ga­li in pri{­li do ro` brez tr­nja.'

Ko­maj je Mati Bo`­ja ne­ha­la go­vo­ri­ti, sem se zbu­dil in se zna­{el v svo­ji sobi.

To sem vam pri­po­ve­do­val,« je skle­nil, »da bi bil vsak iz­med nas pre­pri­~an, da je Mati Bo`­ja ti­sta, ki ho­~e na­{o dru`­bo, in da bi se ved­no bolj nav­du­{e­va­li za delo v ve~­jo Bo`­jo sla­vo.« Pod vods­tvom te mir­ne pre­pri­~a­no­sti je don Bo­sko vsak dan 'me­tal mre­`o' med svo­je fan­te, da bi po­ve­~al {te­vi­lo svo­jih pri­hod­njih sa­le­zi­jan­cev.

Na­klju~­no je ka­te­re­mu re­kel: »Ima{ rad don Bo­ska? Bi te ve­se­li­lo os­ta­ti z me­noj?« Ali: »Bi mi ho­tel po­ma­ga­ti pri delu za fan­te? Glej, ~e bi imel sto du­hov­ni­kov in sto kle­ri­kov, bi bilo dela za vse. Lah­ko bi {li po vsem sve­tu.« Kak­{no pla­~o mi bo{ dal?

V Avi­glia­ni je bil du­hov­nik, tri leta sta­rej­{i od don Bo­ska. Pi­sal se je Vik­tor Ala­so­nat­ti. Don Bo­sko se je po­go­sto sre­~e­val z njim na du­hov­nih va­jah pri sv.

Ig­na­ci­ju. Po­sta­la sta pri­ja­te­lja. Don Ala­so­nat­ti je bil v Avi­glia­ni os­nov­no­{ol­ ski u~i­telj in se je lepo zna­{el med fan­ti. Imel je kan­~ek stro­go­sti, zah­te­val je re­sno ve­de­nje, ven­dar so ga ime­li radi.

Don Bo­sko ga je ve~­krat v {a­li zba­dal: »Ko­li­ko fan­tov ima{? Tri­de­set? In te ni sram? Jaz jih imam {e­sto. Kako mo­re{ de­la­ti samo za tri­de­set otro~­kov?

Daj no, pri­di mi po­ma­gat v Tu­rin.«

166

»Kak­{en ho­no­rar mi bo{ pa dal?« »Kruh, delo in ne­be­sa. De­nar­ja si ne bo{ rav­no na­bral, spa­nja pa si bo{ pri­hra­nil, ko­li­kor bo{ ho­tel.« [a­la se je vr­sti­la za {a­lo, don Ala­so­nat­ti pa je vsee­no za­~el re­sno pre­mi{­lja­ ti. Don Bo­sko ga je ra­zu­mel in mu prve me­se­ce 1854 pi­sal pi­smo, v ka­te­rem mu je re­kel samo tole: »Pri­di mi po­ma­gat mo­li­ti bre­vir.« Ko je don Ala­so­nat­ti vse ure­dil, je 14. av­gu­sta pri­{el v ora­to­rij s kov~­kom v roki in z bre­vir­jem pod paz­du­ho. Ob­jel je don Bo­ska in mu re­kel: »Tu­kaj sem. Kam naj se de­nem, da bi mo­lil bre­vir?« Don Bo­sko ga je pe­ljal v sobo, kjer so bili shra­nje­ni ra­~u­no­vod­ski pa­pir­ji. »Glej, tu bo tvo­je kra­ljes­tvo. Pou­~e­val si to­li­ko arit­me­ti­ke, zato se bo{ go­ to­vo zna­{el s se­{te­va­njem in od­{te­va­njem.« Don Ala­so­nat­ti se je zre­snil: »Od­slej ti uka­zuj, jaz bom ubo­gal. Ne pri­za­ na­{aj mi, ker si ne­be­sa ho­~em za­slu­`i­ti.« Od ti­ste­ga dne je don Ala­so­nat­ti po­stal krot­ka in ne­ko­li­ko stro­ga don Bo­sko­va sen­ca. Olaj­{al ga je vse­ga dela, ki ga je mo­gel: splo­{ne upra­ve hi­{e, asi­sten­ce, ure­ja­nja knjig od­hod­kov in pri­hod­kov, re­gi­strov, naj­bolj su­he­ga in tr­no­ve­ga do­pi­so­va­nja.

Ko je bil utru­jen, ko mu je sla­be­lo zdrav­je, je v bre­vir­ju pre­bi­ral kar­ton­ ~ek, ki mu je bil za bral­ni trak: »Vik­tor, ~e­mu si pri­{el?« Zra­ven je na­pi­sal sta­vek, ki ga je don Bo­sko ve~­krat po­nav­ljal, ka­dar je vi­del svo­je iz­mu­~e­ne: »Po­~i­va­li bomo v ne­be­sih.« Don Ala­so­nat­ti je po pri­ho­du v Val­do­ko svo­je po­slans­tvo za­~el na ne­na­ va­den na­~in: po­kli­ca­li so ga k bol­ni­ku s ko­le­ro. V Tu­ri­nu je ta bo­le­zen iz­ bruh­ni­la z ve­li­ko silo.

Smrt po ce­stah na­se­lja Dora Stra­{na no­vi­ca je pri{­la v Tu­rin ju­li­ja. Ko­le­ra je na­pad­la Li­gu­ri­jo in po­bra­la tri ti­so~ lju­di v Ge­no­vi. Prvi pri­me­ri v Tu­ri­nu so se po­ja­vi­li 30. in 31. ju­li­ja.

Kralj in kra­lji­ca z vso kra­ljev­sko hi­{o sta se od­pe­lja­la v za­pr­ti ko­~i­ji. Za­te­kli

167

so se v grad Ca­se­let­te ob za­~et­ku do­lin Lan­za in Suse. Sre­di{­~e ku`­ne bo­ lez­ni je bilo na­se­lje Dora, malo stran od Val­do­ka. V rev­nih hi­{ah in ba­ra­kah so se gnet­li pri­se­ljen­ci, sla­bo hra­nje­ni in brez hi­gie­ne. V enem me­se­cu jih je bilo pri­za­de­tih 800, 500 jih je umr­lo. @u­pan Not­ta je iz­dal og­las v me­stu: po­treb­ni so po­gum­ni ljud­je, ki bi po­ skr­be­li za bol­ni­ke, da bi se oku`­ba {e bolj ne {i­ri­la.

Na praz­nik Ma­ri­je Sne`­ne 5. av­gu­sta je don Bo­sko go­vo­ril fan­tom. Za­~el je z ob­lju­bo: »^e bo­ste vsi v mi­lo­sti Bo`­ji in ne bo­ste sto­ri­li no­be­ne­ga smrt­ne­ga gre­ha, vam za­go­tav­ljam, da se ne bo no­be­ne­ga pri­je­la ko­le­ra.« Po­tem jih je po­va­bil: »Ve­ste, da je `u­pan ob­ja­vil po­ziv. Po­treb­ni so bol­ni­ ~ar­ji in asi­sten­ti, ki bi skr­be­li za oku­`e­ne. Mno­gi iz­med vas so pre­majh­ni. ^e pa ka­te­ri od ve~­jih ~u­ti, da bi lah­ko {el z me­noj v bol­ni­{ni­ce in za­seb­na sta­no­va­nja, bomo sku­paj na­re­di­li do­bro in Bogu v{e~­no delo.« [e isti ve­~er jih je bilo na sez­na­mu {ti­ri­najst. Ne­kaj dni po­tem je dru­gim tri­de­se­tim us­pe­lo iz­pro­si­ti si do­vo­lje­nje, da se pri­dru­`i­jo pr­vim, ~e­prav so bili zelo mla­di. To so bili dne­vi tr­de­ga in ni~ pri­jet­ne­ga dela. Zdrav­ni­ki so sve­to­va­li zdra­vi­ti pri­za­de­te z ma­si­ra­njem in drg­nje­njem nog, da bi s tem pov­zro­~i­li mo~­no po­te­nje. Fant­je so bili raz­de­lje­ni v tri sku­pi­ne: naj­ve~­ji so bili na delu v bol­ni­{ni­cah in po hi­{ah. Dru­ga sku­pi­na je kro­`i­la po ce­stah in od­kri­va­la nove bol­ni­ke, tret­ja, sku­pi­na najm­laj­{ih, je os­ta­la v ora­to­ri­ju, pri­prav­lje­na na po­mo~.

Don Bo­sko je vpe­ljal var­nost­ne ukre­pe. Vsak­do je imel sebi ste­kle­ni~­ko kisa in po­tem, ko se je do­ti­kal bol­ne­ga, si je mo­ral umi­ti roke. »Po­go­sto se je pri­me­ri­lo,« pri­po­ve­du­je don Le­moy­ne, »da bol­ni­ki niso ime­li rjuh, odej, pe­ri­la. Fant­je so {li to po­ve­dat mami Mar­je­ti. [la je v gar­de­ro­bo in dala ti­sto malo, kar je ime­la. V ne­kaj dneh je vse po{­lo. Mlad bol­ni­~ar ji je ne­ke­ga dne po­ve­dal, da se neki bol­nik pre­me­ta­va na le­`i{­~u brez rjuh.

'Ima­te kaj, da bi ga po­kril?' @e­na je ne­ko­li­ko po­mi­sli­la, po­tem je po­teg­ni­ la z ol­tar­ja belo pre­gri­nja­lo in ga dala fan­tu: 'Nesi ga svo­je­mu bol­ni­ku. Ne ver­ja­mem, da se bo Gos­pod pri­to­`il.'«

Slu`ite Gospodu ­ z veseljem.

168

Ve­li­ka­ni z `a­lost­nim obra­zom Ne­ke­ga ve­~e­ra pro­ti kon­cu av­gu­sta se je Ja­nez Ca­glie­ro, bil je star 16 let, ko se je vr­nil iz bol­ni­{ni­ce, po­~u­til sla­bo. Mor­da je v za­du{­lji­vi vro­~i­ni ti­stih dni je­del pok­var­je­no sad­je. Zdrav­nik, ki ga je don Bo­sko ta­koj po­kli­cal, je izre­kel hudo diag­no­zo: »Ti­fus je.« Vro­~i­na ga je mu­~i­la ves sep­tem­ber. Zad­nje dni me­se­ca, bila ga je le {e kost in ko­`a, se je ~u­til na kon­cu svo­jih mo­~i. Dva zdrav­ni­ka, ki sta bila po­ kli­ca­na na pos­vet, sta iz­ja­vi­la, da je nje­go­vo sta­nje bre­zup­no. Sve­to­va­li so, naj se mu po­de­li­jo po­sled­nji za­kra­men­ti.

Don Bo­sko se je mo~­no vzne­mi­ril. Tega fan­ta je imel nad­vse rad. Ni imel po­gu­ma, da bi mu spo­ro­~il `a­lost­no no­vi­co. Pro­sil je Jo­`e­fa Buz­zet­ti­ja, naj to sto­ri on, ven­dar ob­zir­no. Med­tem je {el v cer­kev po po­pot­ni­co.

Jo­`ef Buz­zet­ti je ko­maj po­ve­dal Ja­ne­zu, ko je vsto­pil don Bo­sko z Najs­ve­ tej­{im. Ni {el na­prej: za ne­kaj tre­nut­kov se je us­ta­vil in gle­dal v praz­no, ka­kor da bi vi­del ne­kaj, ~e­sar dru­gi niso mo­gli vi­de­ti. Po­tem se je prib­li­`al bol­ni­ko­vi po­ste­lji. Ne­kaj ga je glo­bo­ko spre­me­ni­lo. @a­lost, vzne­mir­je­nost, ki sta se mu malo po­prej bra­la na obra­zu, sta iz­gi­ni­li. Bil je ve­sel in se je na­smeh­nil.

Ja­nez je za­mr­mral: »Ali bo to moja zad­nja spo­ved? Mo­ram res umre­ti?« Don Bo­sko je s trd­nim gla­som de­jal: »Ni {e pri­{el ~as, da bi {el v ne­be­sa.

Ve­li­ko bo{ {e mo­ral na­re­di­ti: oz­dra­vel bo{, pre­jel bo{ du­hov­ni{­ko ob­le­ko ... po­stal bo{ du­hov­nik ... in pot­lej ... pot­lej bo{ z bre­vir­jem pod paz­du­ho mo­ral ve­li­ko po­to­va­ti ... in bre­vir bo{ dal v roke {e mno­gim lju­ dem ... {el bo{ zelo da­le~, zelo da­le~.« Ko je don Bo­sko to po­ve­dal, je od­ne­sel po­pot­ni­co na­zaj v cer­kev.

Ne­kaj dni poz­ne­je je vro­~i­na ne­na­do­ma po­pu­sti­la, Ja­nez pa je od­ {el v Ca­stel­nuo­vo na dol­go okre­va­nje.

Ne­kaj ~a­sa sta se Buz­zet­ti in Ca­glie­ro spra­{e­va­la, kaj neki je vi­del don Bo­sko, ko je vsto­pil v sobo.

Od­go­vor je dal don Bo­sko sam poz­ne­je: »Sto­pil sem na prag, ko sem ne­na­do­ma za­gle­dal ve­li­ko svet­lo­bo. ^i­sto bel go­lob, ki je imel olj~­no ve­ji­co, se je spu{­~al nad bol­ni­ko­vo po­ste­ljo. Us­ta­vil se je samo ne­kaj cen­ti­me­trov od

169

ble­de­ga obra­za Ca­glie­ra in mu spu­stil ve­ji­co na ~e­lo. Ta­koj se mi je zaz­de­lo, da so se ste­ne sobe od­pr­le in se raz­teg­ni­le v neiz­mer­na dalj­na in skriv­nost­na ob­zor­ja. Okrog po­ste­lje se je po­ka­zal mno­`i­ca ~ud­nih, ro­ba­tih po­stav. Ime­li so vi­dez div­ja­kov ve­li­kan­ske po­sta­ve. Ne­ka­te­ri so ime­li tem­no ko­`o, te­to­vi­ra­no z rde­~i­mi zna­ki. Ti ve­li­ka­ni po­no­sne­ga, a `a­lost­ne­ga obra­za, so se sklo­ni­li nad bol­ni­kom in so dr­ge­ta­jo~ {e­pe­ta­li: '^e bo ta umrl, kdo nam bo pri­{el po­ma­gat?'

Vi­de­nje je tra­ja­lo ne­kaj tre­nut­kov, sam pa sem za­~u­til glo­bo­ko pre­pri­~a­ nje, da bo Ca­glie­ro oz­dra­vel.« Osem mi­nut za stran S pr­vim ok­to­br­skim de`­jem se je ob­~ut­no zmanj­{a­lo {te­vi­lo oku­`e­nih s ko­le­ro. ^e­prav se je na za­~et­ku zime {e po­ja­vil kak pri­mer, je bil 21. no­ vem­bra ob­jav­ljen ko­nec 'izred­ne­ga sta­nja'. Od 1. av­gu­sta do 21. no­vem­bra je bilo v sez­na­mu 2500 bol­ni­kov, umr­lo jih je pa 1400.

Don Bo­sko­vi fant­je, ka­te­rih no­be­den ni bil pri­za­det, so se lah­ko mir­no vr­ni­li k u~e­nju. Pre­cej jih je {lo do­mov na krat­ke po­~it­ni­ce.

Don Bo­sko je ka­kor vsa­ko leto {el za praz­nik Ro`­no­ven­ske Ma­te­re Bo`­je v Becc­hi­je. Med­tem ko je bil tam, ga je obi­skal nje­gov nek­da­nji so­{o­lec iz se­me­ni{­~a don Cu­glie­ro, os­nov­no­{ol­ski u~i­telj v Mon­do­niu: »Po­slu­{aj,« mu je de­jal po poz­dra­vih, »po­ve­da­li so mi, da spre­je­ma{ po­leg ma­lih ba­rab tudi do­bre fan­te, ki da­je­jo upa­nje, da bi po­sta­li du­hov­ni­ki. V Mon­do­ni­ju imam fan­ta, ki bi bil zate. Ime mu je Do­mi­nik Sa­vio. Ni do­bre­ga zdrav­ja, kar pa za­de­va do­bro­to, sta­vim, da ta­ke­ga fan­ta {e nisi vi­del. Pra­vi sv. Aloj­zij.« »Pre­ti­ra­va{!« se je na­smeh­nil don Bo­sko. »Vse­ka­kor, meni bo pri­{el prav.

Tu os­ta­nem ne­kaj dni. Naj pri­de k meni s svo­jim o~e­tom. Po­go­vo­ri­li se bomo, pa bom vi­del, iz kak­{ne­ga te­sta je.« 2. ok­to­ber 1854. Na dvo­ri{­~u Jo­`e­to­ve hi­{e je bilo sre­~a­nje. Na don Bo­ska je na­pra­vi­lo tak vtis, da ga je po­pi­sal z vse­mi po­drob­nost­mi.

Pri­zor je bil `i­va­hen: »Bilo je pr­ve­ga po­ne­delj­ka v ok­to­bru zgo­daj zju­ traj, ko sem za­gle­dal fan­ta, ki ga je sprem­ljal o~e in se mi je prib­li­`al, da

170

bi go­vo­ril z mano. Nje­gov ve­se­li obraz, na­sme­jan, ven­dar spo{t­ljiv, je pri­ teg­nil moj po­gled.

'Kdo si,' sem de­jal, 'od­kod pri­ha­ja{?'

'Do­mi­nik Sa­vio sem,' od­go­vo­ri. 'O meni vam je pri­po­ve­do­val don Cu­glie­ro.

Pri­ha­ja­va iz Mon­do­ni­ja.' Po­tem sem ga po­kli­cal vstran in po­go­var­ja­la sva se o {o­li, o tem, kako je do­slej `i­vel, in hi­tro pre{­la v zau­pen med­se­boj­ni po­go­vor. V tem fan­tu sem spoz­nal du­{o v po­pol­no­ma Gos­po­do­vem duhu in ne­ma­lo sem za­~u­den, ko sem vi­del de­lo­va­nje Bo`­je mi­lo­sti, ki ga je v njem opra­vi­la v tako ne`­nih le­tih. Po kar dol­gem po­go­vo­ru, pre­den sem po­kli­cal o~e­ta, mi je fant re­kel prav tele be­se­de: 'No, kako se vam zdi? Me bo­ste od­ pe­lja­li v Tu­rin na {tu­dij?'

'No, zdi se mi, da gre za do­bro bla­go.' '^e­mu pa vam bo to bla­go?'

'Na­pra­vil bom lepo ob­le­ko, da jo po­da­rim Gos­po­du.'

'To­rej sem bla­go, vi pa kro­ja~. Vze­mi­te me k sebi in na­re­di­te lepo ob­le­ko za Gos­po­da.'

'Ko bo{ kon­~al {tu­dij la­tin{­~i­ne, kaj bo{ po­tem?' '^e mi bo Gos­pod po­de­lil to­li­ko mi­lo­sti, go­re­~e `e­lim po­sta­ti du­hov­nik.'

'Do­bro: zdaj po­sku­si­va, ali ima{ do­volj zmo`­no­sti za u~e­nje. Vze­mi tole knji­`i­co; da­nes se nau­~i tole stran, ju­tri mi jo bo{ po­ve­dal.'

Ko sem to re­kel, sem ga pu­stil, naj se gre za­ba­vat, pa sem se za­~el po­go­ var­ja­ti z o~e­tom. Ni mi­ni­lo osem mi­nut, ko se je sme­je prib­li­`al Do­mi­nik in de­jal: '^e ho­~e­te, vam zdaj zre­ci­ti­ram stran.'

Vzel sem knji­`i­co in pre­se­ne­~en spoz­nal, da se ni samo do­be­sed­no nau­~il oz­na­~e­ne stra­ni, tem­ve~ je tudi do­bro ra­zu­mel smi­sel pre­bra­ne­ga.

'Od­li~­no,' sem mu de­jal, '`e da­nes si se nau­~il to stran, zato ti bom `e da­nes od­go­vo­ril. Da, od­pe­ljem te v Tu­rin in `e zdaj te pri­{te­vam med svo­je naj­dra`­je si­no­ve. Tudi ti za~­ni ta­koj pro­si­ti Gos­po­da, da bi po­ma­gal tebi in meni iz­pol­nje­va­ti nje­go­vo sve­to vo­ljo.'

Ker fant ni ve­del, kako bi naj­lep­{e izra­zil svo­je za­do­voljs­tvo in hva­le`­nost, me je pri­jel za roko, jo sti­snil in ve~­krat po­lju­bil in na­zad­nje re­kel: 'Upam, da se bom ve­del tako, da se ne bo­ste ni­ko­li pri­to­`e­va­li nad mo­jim ve­de­njem.'«

171

Prem­le­va­je be­se­de don Cu­glie­ra je don Bo­sko vi­del, da ni pre­ti­ra­val. Ko bi bil sv. Aloj­zij ro­jen med mon­fer­rat­ski­mi gri­~i in bi bil kme~­ki sin, bi ne mo­ gel biti dru­ga­~en ka­kor ta na­sme­ja­ni fant, ki je ho­tel po­sta­ti »lepa ob­le­ka za­ Gos­po­da«.

Skriv­nost­ni na­pis V dneh, ko je bil Ja­nez Ca­glie­ro na okre­va­nju v Ca­stel­nuo­vu, je sto­ril ne­ pre­vid­nost: na­je­del se je grozd­ja - bil je ~as tr­ga­tve - in spet ga je zgra­bi­la huda vro­~i­ca. Don Bo­sko je to iz­ve­del in ga je obi­skal.

Sre­~al je obu­pa­no ma­ter: »Z mo­jim Ja­ne­zom je kon­~a­no. Ble­de se mu,­ go­vo­ri o du­hov­ni{­ki preob­le­ki, med­tem ko ga jem­lje vro­~i­ca ...« »Ne, moja do­bra Te­re­za, va­{e­mu sinu se ne ble­de. Pri­pra­vi­te mu kle­ri{­ko ob­le­ko, ki mu jo bom no­vem­bra na­del v ora­to­ri­ju. Vro­~i­ca ga ne bo vze­la: to­li­ko re­~i bo mo­ral {e na­re­di­ti na tem sve­tu.« Res je bilo tako. Za praz­nik sv. Ce­ci­li­je 22. no­vem­bra je Ja­nez po­pol­no­ma oz­drav­ljen do­bil du­hov­ni{­ko ob­le­ko. Rek­tor nad{­ko­fij­ske­ga se­me­ni{­~a ka­ no­nik Vo­gliot­ti je do­vo­lil kle­ri­ku Ca­glie­ru, da bo obi­sko­val se­me­ni{­ko {o­lo, sta­no­val bi pa pri don Bo­sku.

Med­tem je 29. ok­to­bra vsto­pil v ora­to­rij Do­mi­nik Sa­vio. Z o~e­tom je {el gor v don Bo­sko­vo pi­sar­no in ta­koj opa­zil ve­lik na­pis na ste­ni s skriv­nost­ni­ mi be­se­da­mi: 'Da mihi ani­mas, coe­te­ra tol­le'.

Ko je nje­gov o~e od­{el in ko je fant pre­ma­gal prvo neod­lo­~e­nost, je vpra­{al don Bo­ska, kaj po­me­ni­jo be­se­de na na­pi­su, pri­tr­je­nem na zidu. Don Bo­sku mu je po­ma­gal pre­va­ja­ti: »Daj mi du­{e in vse dru­go vze­mi.« Bilo je ge­slo, ki si ga je iz­bral don Bo­sko za svoj apo­sto­lat. »Ko je Do­mi­nik dou­mel,« pri­po­ve­ du­je don Bo­sko, »je os­tal tre­nu­tek za­mi{­ljen, po­tem pa je re­kel: 'Ra­zu­mem.

Tu ni tr­go­va­nja z de­nar­jem, tem­ve~ z du­{a­mi. Upam, da bo moja du­{a de­ le`­na tega tr­go­va­nja.'« Tako je Do­mi­nik za­~el `iv­lje­nje vsak­da­nji­ka. Tudi on je naj­br` ob­le­kel vo­ja{­ki pla{~ in se vsa­ko ju­tro od­pra­vil s sku­pi­ni­co pod Ruo­vim vods­tvom v Bon­za­ni­no­vo

Kadar sin ­ zapusti svoje star{e ­ in se posveti ­ duhovnemu poklicu, zasede Jezus ­ njegovo mesto ­ v dru`ini.

172

{o­lo. Nje­gov dan ma­le­ga di­ja­ka je bil ne­ko­li­ko siv: na­lo­ge, vaje, {o­la, knji­ge, so­{ol­ci.

Don Bo­sko, ki mu je sle­dil dan za dnem, je o njem za­pi­sal: »Od dne­va vsto­pa je bil tako na­tan­~en v iz­pol­nje­va­nju svo­jih dol`­no­sti, da bi ga bilo te`­ko pre­se­~i.« Barv­ni ba­lon~­ki na bre­go­vih Pada Ko­nec no­vem­bra je ora­to­rij prev­ze­lo po­seb­no ozra~­je. Pri­~e­la se je de­ vetdnev­ni­ca k praz­ni­ku Brez­ma­de`­ne. Bilo je leta 1854. Pij IX. je v Rimu oz­ na­nil, da bo 8. de­cem­bra slo­ve­sno raz­gla­sil ver­sko re­sni­co o brez­ma­de`­nem spo­~et­ju De­vi­ce Ma­ri­je. Po vsem ka­to­li{­kem sve­tu se je pre­bu­di­la lju­be­zen do Ma­te­re Bo`­je. Pri­prav­lja­lo se je ve­li­~ast­no slav­je.

Don Bo­sko je ~u­til, da ga vodi za roko Ma­ri­ja. O njej je go­vo­ril svo­jim fan­tom vse ve­~e­re, de­vetd­nev­ni­co njej v ~ast so oprav­lja­li z ve­li­ko go­re~­nost­ jo. Ko se je po­go­var­jal na dvo­ri{­~u ali v svo­jem ura­du, je spra­{e­val fan­te, kaj bodo 'po­da­ri­li Ma­ri­ji' za njen praz­nik. Do­mi­nik Sa­vio mu je od­go­vo­ril: »Neu­ smi­lje­no se ho­~em bo­je­va­ti pro­ti smrt­ne­mu gre­hu in mo~­no bom pro­sil tako Gos­po­da ka­kor Ma­ri­jo, naj raje umrem, ka­kor da bi pa­del v greh.« To je bila po­no­vi­tev skle­pa, ki ga je sto­ril pri pr­vem ob­ha­ji­lu: »Raje umre­ti ka­kor gre­{i­ti«. Teh si ni sam iz­mi­slil, tem­ve~ so zad­nje be­se­de ke­sa­nja, ki so ga te­daj mo­li­li pri spo­ve­di. Ve­li­ko fan­tov jih je ime­lo za sklep ob pr­vem sre­~a­nju z Je­zu­som v ev­ha­ri­sti­ji.

8. de­cem­ber. Pij IX. je pred mno­`i­co kar­di­na­lov in {ko­fov raz­gla­sil ver­sko re­sni­co, da ni bila Ma­ri­ja ni­ko­li, niti v pr­vem tre­nut­ku svo­je­ga bi­va­nja, oma­de­`e­va­na z 'iz­vir­nim gre­hom'.

Do­mi­nik Sa­vio je v ne­kem pre­da­hu praz­ni~­ne­ga dne ora­to­ri­ja sto­pil v cer­kev sv. Fran­~i{­ka Sa­le{­ke­ga, po­klek­nil pred Ma­ri­ji­nem ol­tar­jem in vzel iz `e­pa li­stek z ne­kaj vr­sti­ca­mi. To je bila pos­ve­ti­tev Ma­te­ri Bo`­ji, krat­ka mo­li­tev, ki je po­sta­la zna­me­ni­ta po vsem sa­le­zi­jan­skem sve­tu: »Ma­ri­ja, da­ru­jem ti svo­je srce. Naj bo ved­no tvo­je. Je­zus in Ma­ri­ja, bo­di­ta ved­no moja pri­ja­te­lja. Ven­dar za Bo`­jo vo­ljo, naj raje umrem, ka­kor da bi se mi pri­pe­ti­la ne­sre­~a in bi sto­ril en sam greh.«

173

Ti­sti ve­~er se je ves Tu­rin ble{­~al v baj­ni raz­svet­lja­vi. Na ti­so­~e barv­nih ba­lon~­kov se je sve­ti­lo na ok­nih, na bal­ko­nih, na bre­go­vih Pada. Ljud­je so {li na uli­ce in ve­li­kan­ska pro­ce­si­ja se je na­po­ti­la k sve­ti{­~u Ma­ri­je To­la`­ni­ce.

Tudi val­do{­ki fant­je se z don Bo­skom ho­di­li po mest­nih uli­cah in pre­pe­va­li.

Mala si­ro­ta pri sv. Do­mi­ni­ku Ti­sto leto 1854, pol­no do­god­kov v don Bo­sko­vem `iv­lje­nju, se je kon­~a­lo z `a­lost­nim do­god­kom. Bli­zu cerk­ve sv. Do­mi­ni­ka je ob­~i­na mo­ra­la nuj­ no od­pre­ti za­~a­sno si­ro­ti­{ni­co za ka­kih sto fan­tov, ki jim je ko­le­ra po­bra­la o~e­ta in ma­ter. Ko je pri­{el prvi mraz, se je `u­pan Not­ta obr­nil na ka­to­li{­ke za­vo­de, da bi jih ne­kaj spre­je­li. Don Bo­sko jih je spre­jel dvaj­set. Eden iz­med rev~­kov se je ime­no­val Pe­ter Enria.

Ta­ko­le se spo­mi­nja ti­stih tre­nut­kov: »Ne­ke­ga dne je pri­{el don Bo­sko. Ni­ ko­li ga {e ni­sem vi­del. Pov­pra­{al me je po ime­nu in priim­ku, po­tem pa mi je de­jal: 'Gre{ z mano? Ved­no bova os­ta­la do­bra pri­ja­te­lja.'

Od­vr­nil sem: 'Da, gos­pod.'

'In ta zra­ven tebe je tvoj brat?'

'Da, gos­pod.'

'Reci mu, naj gre {e on.' ^ez ne­kaj dni so naju s {e ne­kaj dru­gi­mi pri­pe­lja­li v ora­to­rij. Moja mati je umr­la za ko­le­ro, moj o~e pa je bil prav te­daj bo­lan za isto bo­lez­ni­jo.

Spo­mi­njam se, da je don Bo­ska nje­go­va mati po­ka­ra­la: 'Spre­je­ma{ ved­no nove fan­te, kako pa naj jih vzdr­`u­jem in ob­la­~im?'

Ko sem pri­{el, sem res mo­ral spa­ti ne­kaj dni na kupu list­ja in samo z majh­no ode­jo. Don Bo­sko in nje­go­va mati sta nam ob ve­~e­rih po­prav­lja­la raz­tr­ga­ne hla­~e in jo­pi­~e, ker smo ime­li samo po ene.« Za si­ro­te je don Bo­s ko pri­p ra­v il po­s e­b en od­d e­l ek v novi stav­b i. Ve~ ka­kor eno leto je imel za­n je {o­l o, naj­p rej sam, po­t em s po­m o~­j o kle­r i­ kov in pri­ja­te­ljev. Dru­g i v ora­t o­r i­j u so jih ime­n o­v a­l i 'niz­k i raz­r ed', ker so bili si­ro­te maj­c e­n i.

Duhovni poklic ­ se ohrani ­ samo z molitvijo. ­ Treba je moliti, ­ veliko moliti.

174

Pe­ter Enria je os­tal pri don Bo­sku vse `iv­lje­nje. Ka­kor sin mu je bil ob stra­ni v zad­nji bo­lez­ni in mu za­ti­snil o~i.

Ko­le­ra, ki je se­ja­la to­li­ko zla po me­stu, je pri­ne­sla kot od­mev v ora­to­rij tudi ne­kaj do­bre­ga: po po­mo­~i, ki so jo fant­je ve­li­ko­du­{no dali oku­`e­nim, so me{­~a­ni spoz­na­li don Bo­ska in ga za­~e­li spo­{to­va­ti. Jav­na poh­va­la `u­pa­na ga je pri­po­ro­~i­la ob­la­stem. Ne­ver­jet­no dejs­tvo, da se no­be­den od fan­tov ni oku­`il, je mno­ge pre­pri­~a­lo, da so za­~e­li bolj za­res je­ma­ti 'nore' don Bo­sko­ve iz­ja­ve.

M

31. poglavje

175

Mali kriminalci

Leta 1845 so na ce­sti pro­ti Stu­pi­ni­gi­ju od­pr­li novo tu­rin­sko je­~o Ge­ne­ra­ lo. To je bila 'po­bolj­{e­val­ni­ca za fan­te', pro­sto­ra je bilo za tri­sto fan­tov. Don Bo­sko jo je red­no obi­sko­val in po­sku­{al na­ve­zo­va­ti pri­ja­telj­ske sti­ke s temi fan­ti, ki so bili obi­~aj­no ob­so­je­ni za­ra­di kra­je ali so jih izro­~i­li so­rod­ni­ki za­ra­di ne­po­slu­{no­sti.

Bili so raz­de­lje­ni v tri vr­ste: 'pod po­seb­nim nad­zors­tvom', ki so jih po­no­~i za­pi­ra­li v ce­li­ce, 'pod na­vad­nim nad­zors­tvom', s ka­te­ri­mi so rav­na­li z obi­~aj­ ni­mi jet­ni{­ki­mi sreds­tvi, in 'ogro­`e­ne', ki so bili v je­~i samo zato, ker se jih je kdo na­ve­li­~al in se jih zne­bil tako, da jih je pre­dal po­li­ci­ji. ^as so pre­bi­ja­li s po­lje­del­ski­mi deli in v no­tra­njih de­lav­ni­cah, ki jih je or­ga­ni­zi­ral {ol­ski brat.

V po­stu 1855 je imel don Bo­sko za vse lepo pri­prav­ljen te­~aj ve­rou­ka in po­tem kar tri dni du­hov­nih vaj, ki jih je skle­ni­la za­res splo­{na spo­ved.

Na don Bo­ska je na­pra­vi­la nji­ho­va do­bra vo­lja tako mo­~an vtis, da jim je ob­lju­bil ne­kaj izred­ne­ga. [el je k rav­na­te­lju je­~e in mu pred­lo­`il, da bi za fan­te or­ga­ni­zi­ral lep spre­hod do Stu­pi­ni­gi­ja. »^a­sti­ti, mi­sli­te za­res?« ga je za­~u­de­no vpra­{al. »Z naj­ve~­jo re­snost­jo na sve­tu.« »Pa ve­ste, da sem jaz od­go­vo­ren za vse, ki bodo po­beg­ni­li?« »No­be­den ne bo po­beg­nil. Da­jem svo­jo be­se­do.« »Po­slu­{aj­te, {ko­da je be­sed. ^e `e­li­te tako do­vo­lje­nje, se obr­ni­te na mi­ ni­stra.« Don Bo­sko je sto­pil k no­tra­nje­mu mi­ni­stru Rat­taz­zi­ju in mu mir­no pred­ lo­`il svoj na­~rt. »V redu,« je de­jal mi­ni­ster. »Spre­hod bo prav go­to­vo ko­ri­stil mla­dim za­ por­ni­kom. Odre­dil bom, naj bo ob ce­sti za­dost­no {te­vi­lo oro`­ni­kov v ci­vi­lu.« »To pa ne,« je od­lo~­no po­se­gel vmes don Bo­sko. »Edi­ni po­goj, ki ga po­stav­ ljam, je ta, da nas ne bo no­ben ~u­vaj va­ro­val. O tem mi mo­ra­te dati ~ast­no be­se­do. Jaz prev­za­mem tve­ga­nje: ~e bo ka­te­ri po­beg­nil, vtak­ne­te v je­~o mene.« Oba sta se za­sme­ja­la. Po­tem se je Rat­taz­zi zre­snil: »Don Bo­sko, po­mi­sli­te.

Brez oro`­ni­kov ne bo­ste pri­pe­lja­li do­mov niti ene­ga.«

Eno samo `eljo imam: ­ da bi vas videl sre~ne tukaj na zemlji ­ in v ve~nosti.

176

»Jaz pa pra­vim, da bom pri­pe­ljal vse. Sta­vi­va!« Rat­taz­zi je za tre­nu­tek po­mi­slil, po­tem pa de­jal: »Do­bro, sprej­mem. Zau­ pam vam, zau­pam pa tudi oro`­ni­kom, da bodo brez te­`a­ve po­lo­vi­li ti­ste {ti­ri fan­te, ki bi po­beg­ni­li.« Cel dan svo­bo­de Don Bo­sko se je vr­nil v Ge­ne­ra­lo in naz­na­nil spre­hod. Od ve­se­lja so mali za­por­ni­ki kar kri­~a­li. Ko je don Bo­sku us­pe­lo do­se­~i krat­ko ti­{i­no, je de­jal: »Dal sem be­se­do, da se bo­ste vsi od pr­ve­ga do zad­nje­ga lepo ved­li in ne bo­ste po­sku­{a­li zbe­`a­ti. Mi­ni­ster mi je dal svo­jo be­se­do, da ne bo po­slal no­ be­ne­ga ~u­va­ja, ne v uni­for­mi ne v ci­vi­lu. Zdaj mi mo­ra­te dati be­se­do tudi vi: ~e bo en sam po­beg­nil, me bo osra­mo­til. Ni~ ve~ ne bom mo­gel pri­ti k vam. Ali se lah­ko za­ne­sem na vas?« Iz­me­nja­li so ne­kaj be­sed med se­boj, po­tem so mu ve~­ji de­ja­li: »Da­je­mo vam svo­jo be­se­do. Vsi se bomo vr­ni­li in lepo se bomo ved­li.« Na­sled­nje­ga dne je bil to­pel, son­~en spom­la­dan­ski dan. Od­pra­vi­ li so se pro­ti Stu­pi­ni­gi­ju, po ste­zah, po po­lja­ni. Ska­ka­li so, te­ka­li, kri­~a­li. Pred vse­mi je ho­dil os­li­~ek z `i­ve­`em.

V Stu­pi­ni­gi­ju je bral don Bo­sko ma­{o, po­tem so ime­li ko­si­lo na trav­ni­ku, za­tem pa so se raz­`i­ve­li v tek­mah in igrah na obre`­ju reke San­go­na. Obi­ska­li so kra­ljev­ski park in grad.

Ma­li­ca in ob son~­nem za­ho­du vr­ni­tev. Osel je bil raz­bre­me­ njen, don Bo­sko pa kar utru­jen. Fant­je so ga spra­vi­li na osla, vle­kli za uzdo in med pet­jem pri{­li v je­~o.

Rav­na­telj jih je hi­tel pre­{te­va­ti: bili so vsi.

Slo­vo pred jet­ni{­kim zi­dom je bilo `a­lost­no. Don Bo­sko je poz­dra­vil vsa­ke­ga po­se­bej. V Tu­rin se je vr­nil s te­sno­ bo v srcu, ker jih je mo­gel os­vo­bo­di­ti samo za en dan.

Mi­ni­stra je vzdi­go­va­lo od za­do­voljs­tva, ko so mu spo­ro­~i­li o do­god­ku.

177

»Kako da vam us­pe­jo te re­~i, nam pa ne?« je ne­ke­ga dne vpra­{al don Bo­ska. »Ker dr­`a­va uka­zu­je in kaz­nu­je. Ve~ ne more sto­ri­ti. Jaz pa imam ti­ste fan­te rad. Kot du­hov­nik pa imam mo­ral­no mo~, ki je vi ne mo­re­te ra­zu­me­ti.« De­vet stra­ni raz­la­ge nje­go­ve­ga 'si­ste­ma' Ve­li­ko­krat je kdo pro­sil don Bo­ska, naj s kako knji­go raz­lo­`i svoj 'vzgoj­ni si­stem'. Po­manj­ka­nje ~a­sa in ne­mo~, da bi se us­ta­vil in na­~rt­no pre­mi­slil o te­me­ljih svo­je­ga vzgoj­ne­ga na­~i­na, sta don Bo­sku pre­pre­~i­la, da bi na­pi­sal 'znans­tve­no delo'.

Leta 1876 se je opo­gu­mil in o~r­tal 'za­sno­vo' vzgoj­ne­ga se­sta­va v 'na­va­di po sa­le­zi­jan­skih do­mo­vih'. »Ta si­stem slo­ni ves na ra­zu­mu, veri in lju­bez­ni­vo­sti, zato iz­klju­~u­je vsa­ko na­sil­no ka­zen in se sku­{a ogi­ba­ti celo majh­nih kaz­ni.

Rav­na­te­lji in asi­sten­ti so ka­kor lju­be­~i o~et­je: go­vo­ri­jo go­jen­cem, jih vo­ di­jo, jim sve­tu­je­jo in jih pri­jaz­no po­prav­lja­jo.

Go­je­nec se ne ~u­ti po­ni­`a­ne­ga, po­sta­ne pri­ja­telj, v asi­sten­tu vidi do­brot­ni­ka, ki ga `e­li po­bolj­{a­ti, ga re­{i­ti nev­{e~­no­sti, kaz­ni in sra­mo­te.

Vzgo­ji­telj, ki si je pri­do­bil srce svo­je­ga va­ro­van­ca, ga bo mo­gel sprem­lja­ti tudi te­daj, ko bo ta `e odra­sel, mu sve­to­va­ti in ga tudi pos­va­ri­ti.

Upo­ra­ba tega si­ste­ma slo­ni na be­se­dah sv. Pa­vla, ki pra­vi: 'Lju­be­zen je do­brot­lji­va, po­tr­pe`­lji­va, vse pre­tr­pi, toda vse upa in pre­na­{a ka­kr­{no­ko­li nev­{e~­nost.' Zato more samo krist­jan z us­pe­hom upo­rab­lja­ti pre­ven­tiv­ni si­stem. Ra­zum in vera sta sreds­tvi, ki ju mora vzgo­ji­telj stal­no upo­rab­lja­ti.

Rav­na­telj se mora to­rej ves pos­ve­ti­ti svo­jim go­jen­cem in mora biti ved­no z nji­mi, ka­dar so pro­sti.«

178

S

32. poglavje

Slovo od mame Marjete in Dominika Savia

Prvo ne­de­ljo apri­la 1855 je don Bo­sko fan­tom pri­di­gal o sve­to­sti. Kak­{en je vi­hal nos. Do­mi­nik Sa­vio pa je paz­lji­vo po­slu­{al. Ko­li­kor bolj je don Bo­sko go­vo­ril s svo­jim le­pim in pre­pri~­lji­vim gla­som, to­li­ko bolj se mu je zde­lo, da je pri­di­ga samo zanj. Kako rad bi do­se­gel sve­tost ka­kor sv. Aloj­zij, ka­kor ve­li­ki mi­si­jo­nar Fran­~i­{ek Ksa­ver, ka­kor mu­~en­ci Cerk­ve ...

Od te­daj je za­~el Do­mi­nik sa­nja­ri­ti in nje­go­ve sa­nje so bile sve­tost.

24. ju­ni­ja je imel don Bo­sko god. V ora­to­ri­ju so ka­kor vsa­ko leto na­pra­vi­li ve­lik praz­nik. Don Bo­sko je de­jal, da bi fan­tom po­vr­nil lju­be­zen in do­bro vo­ljo: »Vsak naj na­pi­{e na li­stek dar, ki ga `e­li od mene. Za­go­tav­ljam vam, da bom na­re­dil vse, kar je mo­go­~e, da vas bom za­do­vo­ljil.« Li­stek s pe­ti­mi be­se­da­mi Ko je don Bo­sko pre­bi­ral list­ke, je na­{el re­sne in pa­met­ne pro{­nje, na­{el pa je tudi ne­na­vad­ne zah­te­ve, ki so ga spra­vi­le v smeh: nek­do je pro­sil za sto kil slad­ka­rij, da bi jih imel 'za vse leto'. Na list­ku Do­mi­ni­ka Sa­via je na­{e pet be­sed: »Po­ma­gaj­te mi, da po­sta­nem svet­nik.« Don Bo­sko je te be­se­de vzel za­res. Po­kli­cal je Do­mi­ni­ka in mu re­kel: »Po­da­ri­ti ti ho­~em obra­zec sve­to­sti. Prvo: ve­se­lje. Kar te bega in vzne­mir­ja, ne pri­ha­ja od Boga. Dru­go: tvo­je dol`­no­sti gle­de u~e­nja in po­bo`­no­sti. Paz­lji­ vost v {o­li, prid­nost v u~e­nju, pri­za­dev­nost v mo­li­tvi. Vse­ga tega ne de­laj iz stre­mu{­tva, tem­ve~ iz lju­bez­ni do Boga. Tret­je: de­la­ti do­bro bli`­nje­mu.

Ved­no po­ma­gaj pri­ja­te­ljem, ~e­tu­di bi te sta­lo `r­tve. Sve­tost je vsa v tem.« Do­mi­nik se je re­sno zav­zel. V @iv­lje­nju Do­mi­ni­ka Sa­via, ki ga je don Bo­sko na­pi­sal ta­koj po nje­go­vi smr­ti, je ve­li­ko do­god­kov, pre­pro­stih in gan­lji­vih.

Naj ome­ni­mo ene­ga.

Ne­ke­ga dne je neki fant pri­ne­sel v ora­to­rij ilu­stri­ran ~a­snik z nes­po­dob­ni­mi sli­ka­mi. Ta­koj ga je ob­da­lo pet ali {est fan­tov. Prib­li­`al se je tudi Do­mi­nik.

Iz last­ni­ko­vih rok je iz­tr­gal ~a­snik in ga raz­tr­gal na ko{~­ke. Fant je za­~el

179

opo­re­ka­ti, opo­re­kal je tudi Do­mi­nik, in si­cer s {e vi{­jim gla­som: »Lepe re­~i no­si{ v ora­to­rij! Don Bo­sko se mu­~i ves dan, da bi nas vzgo­jil v po­{te­ne dr­ `av­lja­ne in do­bre krist­ja­ne, ti pa mu no­si{ v hi­{o take stva­ri! Te sli­ke `a­li­jo Boga in sem­kaj ni­ma­jo vsto­pa!« Pri{­le in hi­tro so pre{­le {ol­ske po­~it­ni­ce leta 1855. Ko so se fant­je ok­to­bra vr­ni­li v ora­to­rij, je don Bo­sko spet vi­del Do­mi­ni­ka Sa­via in ga je za­skr­be­lo: »Se med po­~it­ni­ca­mi nisi od­po­~il?« »Da, don Bo­sko, za­kaj?« »Bolj bled si ka­kor obi­~aj­no. Kako to?« »Mor­da za­ra­di utru­je­no­sti od po­to­va­nja ...« in se mu je mir­no­ na­smeh­nil.

Utru­je­nost ni bila samo tre­nut­na. Vdr­te in svet­le o~i, ble­di­ca na shuj­{a­nem obra­zu, so bila ja­sna zna­me­nja, da Do­mi­ni­ko­vo zdrav­je ni do­bro. Don Bo­sko je skle­nil, da ga bo va­ro­val. »Le­tos ne bo{ ho­dil v {o­lo v me­sto. Ho­di­ti v de`­ju in sne­gu bi ti mo­glo {ko­di­ti. V {o­lo bo{ ho­dil tu v hi­{i k don Fran­ce­si­ju. Tako bo{ lah­ko zju­traj dlje po­~i­val. In bodi zme­ren pri u~e­nju: zdrav­je je Bo`­ji dar in ga ne sme­mo za­prav­lja­ti.« Do­mi­nik je ubo­gal. Ne­kaj dni po­tem je, ka­kor da bi pred­vi­de­val, da se mu bo zgo­di­lo ne­kaj hu­de­ga, de­jal don Bo­sku: »Po­ma­gaj­te mi, da bom kar naj­hi­tre­je po­stal svet.« Dru`­ba Brez­ma­de`­ne Do­mi­nik je po­stal ve­lik pri­ja­telj Mi­hae­la Rua in Ja­ne­za Ca­glie­ra, ~e­prav sta bila sta­rej­{a pet ozi­ro­ma {ti­ri leta. Dru­gi nje­go­vi pri­ja­te­lji so bili od­li~­ni fant­ je, ki so pri­sta­li v ora­to­ri­ju ti­sta leta: Bon­gio­van­ni, Du­ran­do, Cer­ru­ti, Ga­vio,­ Mas­sa­glia. V za­~et­ku leta 1856 je bilo ora­to­rij­skih 'za­vo­dar­jev' 153, 63 di­ja­ kov in 90 va­jen­cev.

Spom­la­di je imel Do­mi­nik neko za­mi­sel. Za­kaj bi se vsi fant­je do­bre vo­lje ne zdru­`i­li v 'skriv­no dru{­tvo', da bi po­sta­li str­nje­na sku­pi­na ma­lih apo­sto­lov

180

v mno­`i­ci dru­gih? O tem se je po­go­vo­ril z ne­ka­te­ri­mi. Mi­sel jim je bila v{e~.

Skle­nil je sku­pi­no ime­no­va­ti 'Dru`­ba Brez­ma­de`­ne'.

Don Bo­sko je dal do­vo­lje­nje, sve­to­val pa je, naj pre­ve~ ne hi­ti­jo.

Po­sku­si­jo naj in pri­pra­vi­jo maj­hen pra­vil­nik. Po­tem bi se od­lo­~i­li.­ Po­sku­si­li so. Na pr­vem se­stan­ku so skle­ni­li, koga bi po­va­bi­li, da se vpi­{e.

Malo naj jih bo, naj bodo zaup­ni in zmo`­ni va­ro­va­ti skriv­nost. Raz­prav­lja­ li so o Fran­ce­si­ju, mla­dem pro­fe­sor­ju slovs­tva, ki je bil zelo is­kren fant in pri­ja­telj vseh. Iz­lo­~i­li so ga, ker je bil zelo kle­pe­tav; skriv­nost bi ime­la pri njem krat­ko `iv­lje­nje.

Zbor je na­lo­`il trem vpi­sa­nim, da bi na­pra­vi­li os­nu­tek pra­vil­ni­ka. Bili so to: de­vet­najst­let­ni Mi­hael Rua, osem­najst­let­ni Jo­`ef Bon­gio­van­ni, {ti­ri­najst­ let­ni Do­mi­nik Sa­vio. Don Bo­sko za­tr­ju­je, da je pra­vil­nik na­pi­sal Do­mi­nik, dru­gi pa so dali samo pri­pom­be.

Mali pra­vil­nik je imel 21 ~le­nov. ^la­ni so se za­ve­za­li, da bodo pod Ma­ri­ji­nim vars­tvom in s po­mo~­jo ev­ha­ri­sti~­ne­ga Je­zu­sa bolj­{i; da bodo po­ma­ga­li don­ Bo­sku, tako da bodo pre­vid­no in rah­lo­~ut­no apo­sto­li med svo­ji­mi pri­ja­te­lji; da bodo {i­ri­li okrog sebe ve­se­lje in ve­dri­no.

Sklep­ni, 21. ~len, je str­nil duha Dru`­be: »Is­kre­no, si­nov­sko in brez­mej­no zau­pa­nje v Ma­ri­jo ter ne`­na vda­nost in zve­sta po­bo`­nost do nje nam bodo po­ma­ga­li pri pre­ma­go­va­nju vsa­kr­{nih ovir, s trd­ni­mi skle­pi, da bomo stro­gi do sebe, lju­bez­ni­vi do bli`­nje­ga in v vsem do­sled­ni.« Dru`­bo Brez­ma­de`­ne so us­ta­no­vi­li 8. ju­ni­ja 1856 pred Ma­ri­ji­nim ol­tar­jem v cerk­vi sv. Fran­~i{­ka Sa­le{­ke­ga. Vsak je ob­lju­bil, da bo zvest ob­vez­no­stim.

Ti­ste­ga dne je Do­mi­nik ure­sni­~il svo­je moj­str­sko delo. Preo­sta­ja­lo mu je samo {e 9 me­se­cev `iv­lje­nja, toda nje­go­va 'Dru`­ba Brez­ma­de`­ne' je tra­ja­la ve~ ka­kor sto let, na­tan~­no do leta 1967. V vseh sa­le­zi­jan­skih do­mo­vih in ora­to­ri­jih je bila to sku­pi­na zav­ze­tih fan­tov in seme pri­hod­njih du­hov­ni{­kih po­kli­cev. ^la­ni dru`­be so si iz­bra­li v 'os­kr­bo' sku­pi­no fan­tov, ki so jih v svo­jem skriv­ nem izraz­ju ime­no­va­li 'klien­ti', to je ne­dis­ci­pli­ni­ra­ne, kle­pe­ta­ve in pre­te­pa­~e.

Vsak ~lan si je iz­bral ene­ga in mu po­stal 'an­gel va­ruh', do­kler ga ni spra­vil na pra­vo pot. Dru­ga sku­pi­na 'klien­tov' so bili no­vo­do{­li, ki niso poz­na­li ni­ko­gar, niso poz­na­li iger, so go­vo­ri­li samo v do­ma­~em na­re~­ju in so ime­li do­mo­to`­je.

181

Slo­vo mame Mar­je­te 15. no­vem­ber 1856. Mama Mar­je­ta je zbo­le­la. Huda plju~­ni­ca se je ta­koj po­ka­za­la smrt­na za nje­nih 68 let, iz­~r­pa­nih od dela. Za hip se je zde­lo, da se je `iv­lje­nje v ora­to­ri­ju us­ta­vi­lo. Kako bi ven­dar brez nje? Pri nje­ni po­ste­ lji so se me­nja­va­li don Bo­sko­vi kle­ri­ki in ve~­ji fant­je. Ko­li­ko­krat so pri{­li k njej v ku­hi­njo, re­ko~: »Mama, mi da­ste ja­bol­ko?« »Mama, je juha pri­prav­lje­na?« »Mama, iz­gu­bil sem ro­bec.« »Mama, hla­~e sem raz­tr­gal.« Ju­na{­tvo te ve­li­ke `e­ne, ki je uga­{a­la, je bilo vse se­stav­lje­no iz cap, ki jih je bilo tre­ba po­{i­ti, sena in `i­ta, ki ga je bilo tre­ba po­`e­ti, je bilo med pra­ njem in lon­ci. V teh po­ni`­nih opra­vi­lih pa je bila mo~, da se ni ni­ko­li utru­ di­la, zau­pa­nje v Bo`­jo pre­vid­nost. Med­tem ko je lu­pi­la krom­pir in me­{a­la po­len­to, je da­ja­la nauk o veri, de­la­la po prak­ti~­ni zdra­vi pa­me­ti, iz­ka­zo­va­la kot mama samo do­bro­to.

Don Bo­sko se je nau­~il od nje svo­je­ga vzgoj­ne­ga si­ste­ma. Sam je bil naj­prej vzgo­jen po pa­me­ti, veri in z lju­bez­ni­vost­jo. Sa­le­zi­jan­sko dru`­bo je zi­ba­la na svo­jih ko­le­nih mama Mar­je­ta, zdaj pa uga­{a ka­kor sve­~a.

Iz Becc­hi­jev je pri­{el Jo­`e z ve~­ji­mi vnu­ki. Teo­log Bo­rel, njen spo­ved­nik, od­kar je pri{­la v Tu­rin, ji je pri­ne­sel po­pot­ni­co.

Zbra­la je po­sled­nje mo­~i, da bi go­vo­ri­la svo­je­mu Ja­ne­zu: »Pazi, ker jih ve­li­ko i{­~e na­me­sto Bo`­je sla­ve svo­jo ko­rist ... Zra­ven tebe so taki, ki ima­jo radi ubo{­tvo pri dru­gih, ne pa pri sebi. Kar zah­te­va­mo od dru­gih, mo­ra­mo za­~e­ti de­la­ti sami.« Ni ho­te­la, da bi jo Ja­nez vi­del tr­pe­ti, na dru­ge je mi­sli­la do zad­nje­ga tre­nut­ka. »Ja­nez, poj­di ... Pre­ve~ tr­pi{, ko me vi­di{ tako. Ne po­za­bi, da je to `iv­lje­nje v trp­lje­nju. Pra­vo u`i­va­nje bo v ve~­nem `iv­lje­nju ... Zdaj pa mi sto­ri us­lu­go in poj­di ... Moli zame, zbo­gom!« S temi pre­pro­sti­mi be­se­da­mi je Mar­je­ta Bo­sko izra­zi­la prist­no 'kr{­~an­sko poj­mo­va­nje `iv­lje­nja' kme~­ke­ga ljuds­tva. To je bilo pre­pri­~a­nje, ki je po­ma­ga­lo­

182

po­de­`el­skim mo­`em in `e­nam vle­~i se sko­zi `iv­lje­nje kljub po­manj­ka­nju, smr­ti otrok in na­po­ru, ki jim je pil mo­~i. In tako sto­let­ja. Po­leg mame, ki je umi­ra­la, sta os­ta­la Jo­`e in don Ala­so­nat­ti. Umr­la je ob treh zju­traj 25. no­ vem­bra. Jo­`e je sto­pil v don Bo­sko­vo sobo in v joku sta se ob­je­la. Dve uri ka­sne­je je don Bo­sko po­kli­cal Jo­`e­ta Buz­zet­ti­ja. Bil mu je pri­ja­telj naj­bolj gren­kih tre­nut­kov, edi­ni, pred ka­te­rim ga ni bilo sram jo­ka­ti. [el je ma­{e­vat za svo­jo ma­ter v krip­to sve­ti{­~a Ma­ri­je To­la`­ni­ce. Pot­lej sta po­klek­ni­la pred Ma­ri­ji­no po­do­bo in don Bo­sko je za­mr­mral: »Zdaj sem jaz in moji si­no­vi brez ma­te­re na tem sve­tu. Bodi mi bli­zu in bodi nam za ma­ter ti.« Ne­kaj dni poz­ne­je je {el Mi­hael Rua obi­skat svo­jo mamo, gos­po Iva­no Ma­ri­jo. »Od­kar je umr­la mama Mar­je­ta,« je re­kel, »ne vemo, kaj bi. Ni­ko­ gar ni, ki bi nam sku­hal juho, ki bi za­{il no­ga­vi­ce. Mama, bi ho­te­la pri­ti ti?« S 56 leti je gos­pa Iva­na Ma­ri­ja {la za si­nom in po­sta­la dru­ga mama v ora­ to­ri­ju. Os­ta­la je ce­lih 20 let.

Fant, ki go­vo­ri z Bo­gom De­cem­ber. Tu­rin­ske uli­ce je `e po­sul prvi sneg. No~ je, po uli­cah go­ri­ jo sve­til­ke. Ka­kor vsak ve­~er je don Bo­sko sklo­njen nad pi­sal­no mizo pred kup~­kom pi­sem, ki ~a­ka­jo na od­go­vor. Za­po­sli­la ga bodo prek pol­no­~i. Ne­ na­do­ma nek­do rah­lo po­tr­ka na vra­ta. »Na­prej. Kdo je?« »Jaz sem,« re­~e Do­mi­nik Sa­vio in hi­tro vsto­pi. »Br` z me­noj, gre za do­bro delo!« »Zdaj­le, po­no­~i? Kam me ho­~e{ pe­lja­ti?« »Hi­tro, don Bo­sko, hi­tro!« Don Bo­sko oma­hu­je. Ko po­gle­da Do­mi­ni­ka, vidi, da je nje­gov po na­va­di ve­dri obraz zdaj re­sen. Tudi nje­go­ve be­se­de so od­lo~­ne, uka­zo­val­ne. Don Bo­sko vsta­ne, vza­me klo­buk in gre za njim.

Do­mi­nik hiti po stop­ni­cah, po­hi­ti ~ez dvo­ri{­~e, od­lo~­no na­da­lju­je po uli­ci, ki vodi v me­sto, za­vi­je v eno, po­tem v dru­go uli­co. Po la­bi­rin­tu ulic in uli­

183

~ic hodi za­nes­lji­vo. Povzp­ne se na stop­ni{­~e. Don Bo­sko hiti za njim: prvo, dru­go, tret­je nad­strop­je. Do­mi­nik se us­ta­vi in po­tr­ka. Pre­den je kdo od­prl vra­ta, re­~e don Bo­sku: »Tu mo­ra­te vsto­pi­ti.« In se vrne do­mov.

Vra­ta se od­pre­jo. Pri­ka­`e se `en­ska z raz­mr­{e­ni­mi la­smi. Vidi don Bo­ska in vzklik­ne: »Sam Bog vas po­{i­lja. Hi­tro, hi­tro, da ne bo pre­poz­no. Moj mo` je imel ne­sre­~o, da je pred mno­gi­mi leti opu­stil vero. Zdaj umi­ra in pro­si, za bo`­jo vo­ljo, da bi se spo­ve­dal.« Don Bo­sko se je prib­li­`al bol­ni­ko­vi po­ste­lji in vi­del ubo­ge­ga re­ve­`a, pre­ stra­{e­ne­ga in obu­pa­ne­ga. Spo­ve­dal ga je in mu dal od­ve­zo. ^ez ne­kaj mi­nut je mo` umrl.

Mi­ni­lo je ne­kaj dni. Don Bo­sko je {e ved­no pod vti­som tega, kar se je zgo­ di­lo. Kako je mo­gel Do­mi­nik ve­de­ti za bol­ni­ka? Prib­li­`a se mu, ko ni ni­ ko­gar zra­ven. »Do­mi­nik, kdo ti je po­ve­dal o ti­stem bol­ni­ku ti­sti ve­~er, ko si pri­{el k meni?

Kako si to zve­del?« Te­daj se je zgo­di­lo ne­kaj, ~e­sar don Bo­sko ni pri­~a­ko­val: fant ga je `a­lost­ no po­gle­dal in se raz­jo­kal. Don Bo­sko si ga ni upal ve~ spra­{e­va­ti, ra­zu­mel je, da je v nje­go­vem ora­to­ri­ju nek­do, ki go­vo­ri z Bo­gom.

Bom vi­del iz ne­bes svo­je pri­ja­te­lje?

Fe­bruar­ja 1857 je v Tu­ri­nu hudo pri­ti­snil mraz. Do­mi­nik Sa­vio je po­stal {e bolj bled. Pre­tre­sal ga je glo­bok ka­{elj, mo­~i so mu na­glo plah­ne­le. Don Bo­sko je za­skrb­ljen po­kli­cal do­bre zdrav­ni­ke, da bi ga pre­gle­da­li. Pro­fe­sor Val­lau­ri je po na­tan~­nem pre­gle­du de­jal: »Kr­hek te­le­sni us­troj in ne­neh­na du­hov­na na­pe­tost mu pi­je­ta `iv­lje­nje.« »Kaj lah­ko sto­rim zanj?« je vztra­jal don Bo­sko. Val­lau­ri je obu­pa­no sko­mig­ nil z ramo. V ti­stih le­tih zdra­vi­la prak­ti~­no ni bilo. »Po{­lji­te ga na do­ma­~i zrak, za ne­kaj ~a­sa naj pre­ne­ha z u~e­njem.« Ko je Do­mi­nik zve­del za od­lo­~i­tev, se je vdal. Zelo `al pa mu je bilo pu­sti­ti u~e­nje, pri­ja­te­lje, {e zla­sti don Bo­ska.

Trnje, ­ ki te zbada tu na zemlji, bo v ve~nosti ­ spremenjeno v ro`e.

184

»Za­kaj no­~e{ u`i­va­ti dru`­be svo­jih star­{ev?« »Ker `e­lim kon­~a­ti svo­je `iv­lje­nje v ora­to­ri­ju.« »Ne go­vo­ri tako. Zdaj bo{ {el do­mov, poz­dra­vil se bo{ in se pot­lej vr­nil.« »Ni~ ne bo s tem,« se je na­smeh­nil Do­mi­nik in zma­jal z gla­vo. »[el bom in se ne bom ve~ vr­nil. Don Bo­sko, zdaj je zad­nji~, ko se lah­ko po­go­var­ja­va.

Po­vej­te mi, kaj {e lah­ko sto­rim za Gos­po­da?« »Po­go­sto mu da­ruj svo­je trp­lje­nje.« »In kaj {e?« »Da­ruj mu tudi svo­je `iv­lje­nje.« »Bom vi­del iz ne­bes svo­je pri­ja­te­lje, svo­je star­{e?« »Bo{,« je za­mr­mral don Bo­sko in sku­{al preg­na­ti gi­nje­nost. »In ... jih bom lah­ko obi­skal?« »^e bo Bog ho­tel, bo{ lah­ko pri­{el.« Bila je ne­de­lja 1. mar­ca. Naj­bolj gan­lji­vo je bilo slo­vo od pri­ja­te­ljev 'dru`­be'.

Po­tem je pri­{el o~e s ko­les­ljem, da bi ga pe­ljal v Mon­do­nio. Na vo­ga­lu uli­ce je {e en­krat po­ma­hal z roko in poz­dra­vil ora­to­rij, pri­ja­te­lje, 'svo­je­ga' don Bo­ska, ki je `a­lost­no gle­dal za od­da­lju­jo­~im se vo­zom. Od­{el je nje­gov naj­bolj­{i go­je­ nec, mla­di svet­nik, ki ga je Bo`­ja Mati za tri leta po­da­ri­la nje­go­ve­mu ora­to­ri­ju.­ Sko­raj na mah se je nje­go­vo `iv­lje­nje utr­ni­lo 9. mar­ca 1857. Zra­ven je bil nje­gov o~e. Z zad­nji­mi mo~­mi je za­mr­mral: »Zbo­gom, ata ... kako ne­kaj le­pe­ga vi­dim …« Pij XII. ga je 12. ju­ni­ja 1954 raz­gla­sil za svet­ni­ka. Po­stal je prvi svet­nik pri pet­naj­stih le­tih.

T

33. poglavje

Trideset let ustvarjanja

Don Bo­sko­vo `iv­lje­nje bi lah­ko na­da­lje­va­li na sto­ti­nah stra­ni, os­ta­lo pa jih je samo {e ne­kaj. Po­glej­mo si to­rej kra­tek pre­rez zad­njih tri­de­se­tih let.

Radi bi po­sta­li kot on 25. mar­ca 1855, na praz­nik Ma­ri­ji­ne­ga oz­na­nje­nja, se je v don Bo­sko­vi sobi odi­gral obred brez slo­ve­sno­sti. Don Bo­sko sto­je po­slu­{a, Mi­hael Rua pa kle­~e pred kri­`em tiho iz­go­var­ja obra­zec ob­lju­be: »Bogu ob­ljub­ljam, da bom ubog, ~ist, po­ko­ren, in se vam, don Bo­sko izro­~am ...«. No­be­ne pri­~e ni bilo. In ven­dar je ti­sti hip vznik­ni­la re­dov­na dru`­ba. Don Bo­sko je us­ta­ no­vi­telj, Mi­hael Rua pa prvi sa­le­zi­ja­nec. ^ez ne­kaj me­se­cev je ob­lju­bo iz­po­ve­dal don Ala­so­nat­ti in po­stal sa­le­zi­ja­ nec. Leta 1856 je to sto­ril Ja­nez B. Fran­ce­sia.

Sle­di­li so mu Ca­glie­ro, Pro­ve­ra, Ghi­va­rel­lo, Laz­ze­ro, Bo­net­ti ... Vsi so bili ubo­gi fant­je, ki jih je don Bo­sko vzel pod svo­jo stre­ho in jih z lju­bez­ ni­jo vzgo­jil. Leto za le­tom so ga pro­si­li, da »bi po­sta­li kot on«, de­la­li za Gos­po­da in za ubo­go mla­di­no.

Ti fant­je so kot kle­ri­ki na­da­lje­va­li {tu­dij in na­re­di­li vse iz­pi­te, ki so bili ta­krat po­go­sti in zelo te`­ki. So­~a­sno jim je don Bo­sko zau­pal pou­~e­va­nje ve­rou­ka, skrb za obed­ni­co in de­lav­ni­ce ter za {o­lo si­rot.

Lev­ji de­le` Ob ne­de­ljah so ho­di­li v ora­to­ri­je.

Ora­to­rij An­ge­la va­ru­ha je leta 1855 ne­na­do­ma os­tal brez rav­na­te­lja.

Don Bo­sko je ime­no­val se­dem­najst­let­ne­ga Mi­hae­la Rua. Obi­sko­va­li so ga pred­vsem dim­ni­kar~­ki. Je­se­ni so pri­ha­ja­li iz Val d'Ao­sta z vrv­jo in str­gu­ljo na rami. Kro­`i­li so po uli­cah in kli­ca­li z zna­~il­nim gla­som, ~a­ka­li, da bi jih

185

186

kak­{na dru­`i­na po­kli­ca­la, da ji ome­te­jo dim­nik, pre­den bi se pri­~el zim­ski ~as, ko bi og­nji{­~a mo­ra­la do­bro vle­~i in ogre­va­ti sta­no­va­nje.

Bili so zelo majh­ni, da so lah­ko ple­za­li zno­traj zelo oz­kih dim­ni­kov. Od saj so bili vsi ~r­ni.

Miha je ob ne­de­ljah `e na­vsez­go­daj pri­ha­jal v ora­to­rij, po­me­tel sobe in ure­dil cer­kev. Ko so pri{­li prvi fant­je, jim je po­ma­gal, da so do­bro opra­vi­li spo­ved pri du­hov­ni­ku, ki je pri­ha­jal ma­{e­vat. Ob de­ve­tih je bilo `e ka­kih sto fan­tov. Miha je bil 'za don Bo­ska' ves dan. Pri­~e­njal je igro, go­vo­ril s fan­ti, se za­ni­mal za nji­ho­ve te­`a­ve, pou­~e­val ve­rouk.

Zve­~er, ko so se po uli­cah pri­`i­ga­le plin­ske sve­til­ke, so fant­je od­ha­ja­li.

Ne­ka­te­ri so ga sprem­lja­li pro­ti Val­do­ku. »Miha, v ne­de­ljo zo­pet na svi­de­nje!« Rua se je vra­~al one­mo­gel. Zanj, za Ca­glie­ra, Fran­ce­sia, An­fos­si­ja, ki so se ka­kor on vr­ni­li iz­mu­~e­ni, je pri­prav­ljen to­pel gri`­ljaj ve­~er­je. Po­tem se povzp­ne­jo do pod­stre­{ne sobe, kjer so nji­ho­va le­`i{­~a. Miha se spo­mi­nja, da je zas­pal ka­kor ubit od stre­le. Ca­glie­ro se je v po­ne­de­ljek pre­bu­dil na sto­lu z no­ga­vi­co v roki. Ni mu us­pe­lo pri­ti do po­ste­lje.

Bu­d il­k a je zju­t raj zvo­n i­l a zgo­d aj, groz­n o prez­g o­d aj: ob {ti­r ih. Ja­nez Ca­glie­ro se spo­mi­nja: »Zima v Tu­ri­nu ni {a­la. Na na­{em pod­stre{­ju ni bilo ne ogre­va­nja ne vode. Umi­va­li smo se z vodo iz la­vor­ja. Zju­traj jo je mraz spre­me­nil v led. Da bi se umi­li, smo od­pr­li pod­stre­{no oken­ce, si na­bra­li sne­ga in z njim drg­ni­li roke, obraz in vrat. Po ne­kaj mi­nu­tah se je ko­`a ka­di­la. Za­vi­li smo se v ode­jo in pri­~el se je ~as u~e­nja: Rua se je u~il­ he­brej{­~i­ne, Fran­ce­sia je dro­bil la­tin­ske ver­ze, jaz pa sem skla­dal glas­be­ne vaje.« No­vem­bra 1855 se je za­~e­la no­tra­nja gim­na­zi­ja. Fran­ce­sia je vsem dru­gim opra­vi­lom do­dal {e pou­~e­va­nje slovs­tva, Rua ma­te­ma­ti­ke, Ca­glie­ro pa glas­be.

Lah­ko bi komu pri{­lo na mi­sel: mar je bil don Bo­sko nor, da so se nje­go­vi mla­di po­mo~­ni­ki tako ubi­ja­li z u~e­njem in de­lom? Po­tem pa po­mi­sli{, kaj je bilo z nji­mi: Ja­nez Ca­glie­ro, kar­di­nal, umrl star 88 let; Mi­hael Rua, na ~e­lu sa­le­zi­jan­ske dru`­be, je `i­vel do 75. leta; Ja­nez Fran­ce­sia, la­ti­nist evrop­ske­ga slo­ve­sa, je vzdr­`al do 92. leta. Don Bo­sko je 've­del', da jih tudi naj­te`­je delo ne bo tako hi­tro ubi­lo.

187

Ve­li­ka stvar­nost Ko se je pr­gi{­~e pr­vih sa­le­zi­jan­cev vse bolj ve­~a­lo, je don Bo­sko ~u­til, da pri­ha­ja ~as »ve­li­ke stvar­no­sti«. Na­sled­nja leta bodo leta zav­ze­te­ga dela, ved­ no ve~­jih prob­le­mov, na­~r­tov, ki bodo pra­vi iz­ziv ~a­sa.

30. ju­nij 1860. K ol­tar­ju se je povz­pel Mi­hael Rua k svo­ji novi ma­{i, ble­di fant, ki ga je don Bo­sko sre­~al v Mo­li­ni pri Dori in ki mu je da­ro­val po­lo­vi­co svo­je roke. Se­daj bo po­stal dru­gi don Bo­sko, nje­go­va zve­sta sen­ca.

1863. Na­sta­la je prva sa­le­zi­jan­ska us­ta­no­va zu­naj Tu­ri­na: 'malo se­me­ni{­~e' v Mi­ra­bel­lu v Mon­fer­ra­tu. Sle­di­li so ji za­vod v Lan­zu, v Alas­si­ju, v Sam­pier­ da­re­ni, v Va­raz­zah, v Val­sa­li­~ah. Ob don Bo­sko­vi smr­ti bo vseh sa­le­zi­jan­skih us­ta­nov, raz­krop­lje­nih med na­ro­di, kar 64, sa­le­zi­jan­cev pa 768.

April 1864. Na val­do{­kem trav­ni­ku je don Bo­sko po­lo­`il te­melj­ni ka­men za sve­ti{­~e Ma­ri­je Po­mo~­ni­ce. De­lav­cem je dal prvo pla­~i­lo: ne­kaj dro­bi­`a, niti pol lire!

1872. Don Bo­sko je us­ta­no­vil dru`­bo H~e­ra Ma­ri­je Po­mo~­ni­ce. Pr­vim se­ stram je na­ro­~il: »^e­prav ste ubo­ge in vas je malo, bo­ste ime­le to­li­ko go­jenk, da ne bo­ste ve­de­le, kam bi jih dale.« 11. no­vem­ber 1875. V na­bi­to pol­nem sve­ti{­~u Ma­ri­je Po­mo~­ni­ce je don Bo­sko po­de­lil mi­si­jon­ski kri` pr­vim de­se­tim sa­le­zi­jan­skim mi­si­jo­nar­jem, ki bodo od{­li v Ju`­no Ame­ri­ko. Vodi jih don Ja­nez Ca­glie­ro, ne­ko~ `i­va­hen fan­ti~, ki je vsa­ko ju­tro te­kal gle­dat ba­ra­kar­je in sle­par­je. Tako so se ro­di­li sa­le­zi­jan­ski mi­si­jo­ni, ki so se raz­{i­ri­li po vsem sve­tu.

Is­te­ga leta je don Bo­sko us­ta­no­vil 'so­trud­ni­ke', ki jih je sam ime­no­val 'sa­ le­zi­jan­ci v sve­tu'. To so pri­ja­te­lji nje­go­vih us­ta­nov, ki po­ma­ga­jo s fi­nan~­ni­mi sreds­tvi in ki de­la­jo za re­{i­tev mla­di­ne. Pred svo­jo smrt­jo jim don Bo­sko na­ro­~a: »Brez va­{e­ga us­mi­lje­nja bi lah­ko na­re­dil le malo ali ni~; z va­{o po­ mo~­jo pa smo obri­sa­li mno­go solz in re­{i­li mno­go du{.« 1877. Da je ohra­nil sti­ke s svo­ji­mi so­trud­ni­ki, ki jih je bilo na sto­ti­ne in ti­so­~e, je don Bo­sko us­ta­no­vil Sa­le­zi­jan­ski vest­nik. Barv­ni me­se~­nik pri­na­{a no­vi­ce iz `iv­lje­nja Dru`­be, pi­sma mi­si­jo­nar­jev, ki so de­lo­va­li v od­da­lje­nih de­`e­lah ter be­se­de don Bo­ska.

Najlep{a igra ­ in najlep{i izlet zame bi bil, ~e bi popeljal ­ deset tiso~ mladih ljudi ­ v nebesa.

188

8. de­cem­ber 1884. V ba­zi­li­ki Ma­ri­je Po­mo~­ni­ce je Ja­nez Ca­glie­ro pre­jel {ko­fov­sko pos­ve­~e­nje. Don Bo­sko je bil tega dne­va nad vse ve­sel. Dav­ne sa­nje o go­lo­bu in olj~­ni ve­ji­ci so se ure­sni­~i­le. Be­se­de, ki jih je izre­kel umi­ ra­jo­~e­mu fan­tu, da bo mo­li­tve­nik od­ne­sel mno­gim dru­gim in od­{el da­le~, niso bile pri­vid tre­nut­ka: po­sta­le so re­sni~­nost.

Toda bolj ko so se po sve­tu {i­ri­le sa­le­zi­jan­ske us­ta­no­ve, ve~ je bilo po­ treb­ne­ga de­nar­ja. Za vzdr­`e­va­nje mi­si­jo­nov v Ame­ri­ki, ki so skr­be­li za ti­so­~e za­pu{­~e­nih fan­tov, se je don Bo­sko na kon­cu svo­je­ga `iv­lje­nja od­ pra­vil na pot po Ita­li­ji, Fran­ci­ji in [pa­ni­ji in pro­sil mi­lo{­~i­no. Nez­no­sna te­`a­va. Toda Ma­ri­ja je vid­no bla­go­slo­vi­la nje­go­vo pot: don Bo­sko­ve roke so oz­drav­lja­le sle­pe, glu­he, bol­ne. Po vsej Evro­pi je po­stal znan kot »du­ hov­nik, ki dela ~u­de­`e«.

Ve­li­ko `a­lo­va­nje Maj 1887. Don Bo­sko se je vr­nil z zad­nje­ga ro­ma­nja po [pa­ni­ji, kjer je pro­sil mi­lo{­~i­ne za do­kon­~a­nje cerk­ve Srca Je­zu­so­ve­ga v Rimu, ki mu jo je zau­pal pa­pe`. Tako se je don Bo­sko, ukriv­ljen od let in na­po­rov, povz­pel k ol­tar­ju tega ve­li­~ast­ne­ga temp­lja k ma­{e­va­nju. Ko je pri­{el do pos­ve­ti­tve, so ga du­hov­ni­ki, ki so mu po­ma­ga­li, vi­de­li iz­bruh­ni­ti v jok. Dolg, ne­za­dr­`en jok, ki je tra­jal sko­raj do kon­ca. Na kon­cu so ga mo­ra­li sko­raj ne­sti v za­kri­sti­jo.

Don Vi­gliet­ti mu je za­skrb­ljen za­{e­pe­tal: »Kaj vam je, don Bo­sko? Vam je sla­bo?« Don Bo­sko je zma­je­val z gla­vo: »Pred o~­mi sem `i­vo vi­del pri­zor mo­jih pr­vih sanj pri de­ve­tih le­tih. Prav vi­del sem in sli­{al svo­jo mamo in svo­je bra­te, ki so raz­prav­lja­li o tem, kar sem sa­njal ...« V ti­stih dav­nih sa­njah mu je Mati Bo`­ja re­kla: »Ob svo­jem ~a­su bo{ vse ra­zu­mel.« Ko je zdaj gle­dal na­zaj v `iv­lje­nje, se mu je zde­lo, da je za­res vse ra­zu­mel. Spla­~a­lo se je pre­tr­pe­ti to­li­ko `r­tev, to­li­ko dela za nje­go­ve fan­te, za re­{i­tev to­li­ko du{.

189

Umrl je ob zori 31. ja­nuar­ja 1888. Sa­le­zi­jan­cem, ki so be­de­li pri nje­go­ vi po­ste­lji, je zad­nji tre­nu­tek za­mr­mral: »De­laj­mo do­bro vsem, ni­ko­mur­ sla­be­ga … Po­vej­te mo­jim fan­tom, da vse pri­~a­ku­jem v ne­be­sih.«

Kazalo 1. poglavje

S trebuhom za kruhom ............................................ 5 S culo na rami v me­glo Sa­nje s pe­~a­tom pri­hod­no­sti 180 stra­ni spo­mi­nov

6 7 9

2. poglavje

Majhna in velika tragedija .................................... 10 Za­kle­ta le­ti­na Do­god­ki, ki so spre­me­ni­li svet

10 12

3. poglavje

Pri doma~em ognji{~u ............................................. 13 Ve­li­ka ose­ba Igre, kri in {e kaj [i­ba v kotu Vrag na pod­stre{­ju Olj­na­ti ma­de`

13 14 15 17 18

4. poglavje

Pomladni dnevi ........................................................ 20 Noge re­ve­`a Ro­kov­nja­~i v ho­sti Moja mati me je nau­~i­la mo­li­ti Zim­ska {o­la Maj­hen maj­hen kos Do­ma­~i kraj

21 22 23 24 25 26

5. poglavje

Mali vrvohodec ......................................................... 27 Tro­ben­te na gri­~u Pred­sta­va na trav­ni­ku Prvo ob­ha­ji­lo Naj­bolj ~r­na zima v `iv­lje­nju

28 29 30 30

6. poglavje

Tri leta na kmetih in eno leto v `upni{~u ............ 32 Dve zrni in {tir­je kla­si Stric Miha Na­gra­da za pri­di­go Z njim je umr­lo vsa­ko upa­nje

33 35 36 37

7. poglavje

Pot v Castelnuovo . ................................................... 39 Ko­si­lo v tor­bi V Becc­hi­jih ra­ste­jo samo osli ^r­na suk­nja, ki »lo­~u­je od sve­ta« Ja­ne­zo­vi ko­nji~­ki

39 40 42 43

8. poglavje

Moram se u~iti .......................................................... 44 Na vrh dro­ga po 20 lir Od­por do pros­ja­~e­nja

44 45

9. poglavje

Zelena leta v Chieriju .............................................. 47 Ve­li­kan med prit­li­kav­ci Ko se mi je pri­pe­ti­la majh­na nez­go­da ...

Dru`­ba ve­se­lja [tir­je iz­zi­vi glu­ma­~u Pr­vi~ v Tu­ri­nu

47 48 50 52 54

10. poglavje

^as prijateljstva ....................................................... 55 Klo­fu­ti za Loj­ze­ta Co­mol­la ^lo­ve{­ki bat Ve­~e­ri v sa­lo­nu z bi­ljar­dom Ja­kob Levi, ime­no­van Jona Blanc­har­do­va ja­bol­ka

55 56 57 58 59

11. poglavje

Dvajsetletnik ............................................................. 60 Kme­ti­ca s ~r­nim {a­lom Naj­bolj ~ud­ne sa­nje Za­kaj se ne pos­ve­tu­je{ z don Ca­fas­som?

60 61 62

12. poglavje

Talar in semeni{~e .................................................... 63 Se­dem skle­pov, ki spre­me­ni­jo `iv­lje­nje Teh va­{ih be­sed ne bom ni­ko­li po­za­bil @e­lez­ni ur­nik Za­lo­gaj ~i­ste­ga zra­ka ob ~e­trt­kih Med mla­di­mi bo­ga­ti­ni

63 64 66 66

13. poglavje

Postal je »don Bosko« .............................................. 68 Ljud­je ne ra­zu­me­jo Du­hov­nik ne pri­de v ne­be­sa sam Du­hov­nik ve­ko­maj

69 70 70

14. po­glav­je

Prve duhovni{ke izku{nje ....................................... 72 Prvo od­krit­je: skraj­na rev{­~i­na v pred­mest­jih Tr­go­vi­na z mla­di­mi ro­ka­mi In­du­strij­ska re­vo­lu­ci­ja Kaj vse to po­me­ni

73 73 74 75

15. poglavje

Pi{em se Jernej Garelli ............................................ 76 Fant­je za re­{et­ka­mi Od­lo­~i­tev Zdra­va­ma­ri­ja za za­~e­tek Ta­koj - be­se­da ka­kor pe­~at

76 77 78 80

16. poglavje

Oratorij malih zidarjev .......................................... 82 Po­do­bi­ce, pa tudi kruh­ki Fant iz Ca­ron­na Ko bi imel vsaj kos kru­ha Ima­te pre­lah­ko ob­le­ko Mir­no je pri­po­ve­do­val o Bogu

82 83 84 85 86

17. poglavje

Markiza in don Bosko ............................................. 87 Spo­kor­ni pas pod iz­bra­no ob­le­ko Jag­nje­ta so se spre­me­ni­la v pa­stir­je

87 89

Kje je don Bo­sko? Kje je ora­to­rij?

Sne­`in­ke so cvr­~a­le v `er­ja­vi­ci Pro­pad pri Sv. Pe­tru v ve­zeh

89 91 92

18. poglavje

Potujo~i oratorij .................................................... 94 Ze­lje, dra­gi fant­je Vze­mi, Mi­hec, vze­mi!

Knji­ge na­me­sto spa­nja Tri sobe v Mo­ret­to­vi hi­{i ^r­ni ob­la­ki nad ora­to­ri­jem Vi­sli­ce v Alek­san­dri­ji Nova pre­ga­nja­nja

94 95 96 97 97 98 99

19. poglavje

Agonija na travniku, vstajenje pod {upo ........... 100 Mar­kiz in stra­`e Je don Bo­sko nor?

Ago­ni­ja na trav­ni­ku ^ud­ni panj, s ka­te­rim je na­sta­lo vse Ko za­do­ni­jo zvo­no­vi

101 102 104 104 106

20. poglavje

^ude` mladih zidarjev . ........................................ 107 Bil je pred­vsem du­hov­nik Slo­vo na kri­`i{­~u Don Bo­sko blju­va kri O Bog, ne do­pu­sti, da bi umrl!

De­nar ali `iv­lje­nje Pri{­le­ka brez vse­ga

107 108 109 110 112 114

21. poglavje

Sod smodnika ......................................................... 115 Raz­svet­lje­ne sobe, pol­ne fan­tov Div­je me­ta­nje ka­me­nja Du­hov­nik - tat Pet­je in kri­~a­nje pi­jan­cev U~i­te­lji in so­de­lav­ci

115 116 117 118 119

22. poglavje

Sem sirota ... ............................................................ 120 Dre­vo in me­gla Pre­mo­~e­ni in pre­mra­`e­ni fant Mali bri­vec se je tre­sel ka­kor {i­ba na vodi Nad{­ko­fo­va mi­tra za­de­ne v strop Nov ora­to­rij

120 122 123 125 125

23. poglavje

Vro~ica leta 1848 .................................................... 127 Po­li­ti­ka gre svo­jo pot Pra­vi in na­vi­dez­ni boji v Val­do­ku Pu­sti me, naj se vr­nem do­mov

127 128 129

24. poglavje

Konec velikih pri~akovanj ................................... 130 Me­na`­ke v ora­to­ri­ju Dra­ma­ti~­ne no­vi­ce Strel v Pi­nar­di­je­vo ka­pe­lo Dvo­je zna­menj upa­nja v Val­do­ku

130 131 131 132

25. poglavje

Trnovo in jalovo leto 1849 .................................... 134 Ho­tel sem jih ok­lo­fu­ta­ti Dvo­je majh­nih src za pre­je­to mi­lost [tir­je fant­je in bel ro­bec Ba­ta­ljon pred­mest­ja Vanc­hi­glia Na vre­~ah list­ja in sla­me Po­len­te za ne­kaj dro­bi­`a Po­kli­cal sem ga po ime­nu: Ka­rel!

Ko­{a­ra ko­sta­nja, ki se ni iz­praz­ni­la

134 134 135 135 136 137 138 139

26. poglavje

Dom in cerkev ......................................................... 140 Nad{­kof are­ti­ran Dru­gi {tir­je po­kli­ci 30.000 lir in ne­kaj vr­to­gla­vi­ce In se­daj lepo cer­kev ...

Za 16 let srce don Bo­sko­ve us­ta­no­ve Men­da sam vrag

141 142 143 144 145 146

27. poglavje

Pes Sivec brani don Boska .................................... 148 Ne dia­log, tem­ve~ zid pro­ti zidu Vino in ko­stanj Mo­ra­li bi me po­kon­~a­ti Si­vec Za­dre­mal pri ~ev­ljar­ju

148 149 150 151 152

28. poglavje

Pol ducata delavnic ............................................... 154 Dve mi­zi­ci za za­~e­tek Leto dni za ti­skar­no [tir­je po­sku­si za pra­vo pot

154 155 156

29. poglavje

[tudenti v voja{ki suknji . ..................................... 157 Spa­nje v ko­{a­ri za kruh Pre­{el sem Rde­~e mor­je in pu{­~a­vo Po­ro{­tvo za pet­de­set let Gos­po­di­~i in ca­pin~­ki Med fan­ti se po­~u­tim do­bro

157 159 159 160 161

30. poglavje

Imenovali se bomo salezijanci . ........................... 163 Sen~­na pot in ro­`e Kak­{no pla­~o mi bo{ dal?

Smrt po ce­stah na­se­lja Dora Ve­li­ka­ni z `a­lost­nim obra­zom Osem mi­nut za stran Skriv­nost­ni na­pis Barv­ni ba­lon~­ki na bre­go­vih Pada Mala si­ro­ta pri sv. Do­mi­ni­ku

163 165 166 168 169 171 172 173

31. poglavje

Mali kriminalci ...................................................... 175 Cel dan svo­bo­de De­vet stra­ni raz­la­ge nje­go­ve­ga 'si­ste­ma'

176 177

32. poglavje

Slovo od mame Marjete in Dominika Savia ..... 178 Li­stek s pe­ti­mi be­se­da­mi Dru`­ba Brez­ma­de`­ne Slo­vo mame Mar­je­te Fant, ki go­vo­ri z Bo­gom Bom vi­del iz ne­bes svo­je pri­ja­te­lje?

178 179 181 182 183

33. poglavje

Trideset let ustvarjanja ......................................... 185 Radi bi po­sta­li kot on Lev­ji de­le` Ve­li­ka stvar­nost Ve­li­ko `a­lo­va­nje

185 185 187 188

sv. Janez Bosko 足 Turin 1880