MAG. DELO - IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR by samantha.konec

MAGISTRSKO DELO

IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Avtor: Samantha Konec Mentor: doc. Mitja Zorc Konzultant za statiko: doc. dr. Tomaž Slak Konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar Leto vpisa: 2011/2012 Leto izdelave magistrskega dela: 2018

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

ABSTRACT

POVZETEK

This master's thesis introduces the revitalisation of the declining mountain pasture Stador located above Tolmin. The life on the Stador mountain is still very much alive, yet the poor conditions of the facilities and the absence of an infrastructure impairs its development. This project encapsulates three different mirco-instalations that are aimed at three different groups of users – accommodation part with the mountain lodge, a part of the pasture community and the leisure centre Kobala. All seven facilities are designed purposefully with an underlying common thread, which is the product of research and analysis done on location. The solution is interwoven with the traditional materials and the ascetic design parameters of the Slovenian vernacular architecture are successfully imitated. The relationship with nature, which has always been of the primary importance for the farmer, is also taken into an account. The Slovenian countryside has been developing in the recent years with the help of tourism, which has been experiencing rapid growth. Visitors give life to the forgotten countryside, help the local economy, but we have to be aware of the traps of such fitful progress. In the spirit of preserving the quality elements of a place, we have to keep up with the times and make use of progress to think about the continual development of the mountain pasture Stador. In this master's thesis, I will observe the possibilities of the pasture to attract the highest number of emancipated visitors. They need to get educated about the environment, taking into account the cultural, historical, dietary and general life practices of the visiting area. All of which can happen naturally, without force, through carefully chosen sports activities, chances to have a taste of the local produce and the presentation of home-grown food, alongside historical tales from the area. That is the only way to establish a real, inartificial connection between a local and a visitor. This master's thesis provides only one of the possible solutions, based on the findings that have stemmed out of working with the users on location, and it suggests a holistic architectural solution. The design is based on the intertwinement of a natural and built ambient, which prove that contriving quality designed space is mandatory for high-quality programmes and tourism activities. Key words: revitalisation, mountains, nature, tourism.

Magistrsko delo predstavi revitalizacijo zaspane planine Stador nad Tolminom. Življenje na planini Stador je danes še vedno živo, vendar je zaradi slabe ohranjenosti objektov in pomanjkanja infrastrukture zelo okrnjeno. Projekt se ukvarja s tremi različnimi mikrolokacijami, usmerjenimi trem različnim ciljnim skupinam uporabnikov – nastanitveni del s planinsko kočo, del pašniške skupnosti in športni center Kobala. Vsi objekti, le-teh je sedem, so oblikovani po rdeči niti, ki je plod raziskave in analiz obstoječega na lokaciji. Rešitev povezujejo tradicionalni materiali, posnemani so asketski oblikovni parametri kmečke arhitekture ter upoštevan je odnos do narave, ki je za kmeta še danes zelo pomemben. Slovensko podeželje se v zadnjih letih razvija tudi s pomočjo turizma. Le-ta ponekod doživlja bliskovito (pre)hitro rast. Obiskovalci prevetrijo zaspano podeželje, pripomorejo k lokalni ekonomiji, a paziti moramo na pasti, ki jih prinesejo sunkoviti napredki. V želji po ohranitvi kvalitetnih elementov prostora je potrebno v koraku s časom izkoristiti napredek za razmislek o trajnostnem razvoju zaspane planine Stador. V tej nalogi bom preučila možnosti, ki jih ima planina za pridobitev čim večjega števila emancipiranih obiskovalcev. Potrebno jih je podučiti o okolju, upoštevajoč kulturne, zgodvinske, prehrambene in na sploh življenjske običaje. To se zgodi neobvezujoče, na naraven način, skozi premišljene športne dejavnosti, okušanje lokalnih pridelkov in predstavitvijo doma pridelane hrane, predstavitvenimi zgodbami zgodovine tega področja. Le tako lahko pride do prave, neizumetničene povezave med lokalcem in obiskovalcem. Magistrsko delo ponudi eno od možnih rešitev, ustvarjeno na podlagi zaključkov, ki so plod sodelovanja z uporabiki na lokaciji, naloga pa predlaga celostno arhitekturno rešitev. Zasnova temelji na povezavi naravnih in grajenih ambientov, ki dokažejo, da je za kvalitetne programe in dejavnosti potreben tudi dobro premišljen in kvalitetno oblikovan prostor. Ključne besede: revitalizacija, planine, narava, turizem.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

KAZALO

POVZETEK

KAZALO

UVOD

TEORETIČNO ANALITIČNI DEL Prostorski kontekst

Dolina Soče - raj na sončni strani Alp

Planina Stador

Dejavnosti na planini

Pogovor na planini

Razvoj skozi čas

Na planini

Vidik lokalnosti

Grajeno & prostor

Sklep

Laška Seč - Maja Kristan

Počitniške hiše v Leisu - Peter Zumthor

Zelena politika mesta Lausanne

Razmišljanja

Strategija revitalizacije planine

Pregledna karta obstoječega

Gradiva

Zagotavljanje bivalnega ugodja

Ureditev prometa

Pregledna situacija

PROJEKTNI DEL DOM V GORAH

OKUSI NARAVE

TRENUTKI TIŠINE

109

POŽARNA VARNOST

127

SEZNAM VIROV - bibliografija

133

SEZNAM VIROV - fotografija

134

IZJAVA O AVTORSTVU

135

ZAHVALA

136

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

UVOD ORIS PROBLEMA Dolina Soče doživlja bliskovito hiter turistični razvoj. Del tega je tudi planina Stador, ob kateri leži svetovno znana vzletna točka za jadralne padalce in zmajarje, Kobala. Na planini je še vedno delujoča pašna skupnost z mlekarno in sirarno, kjer pridelujejo sir in skuto. Planinska koča, ki je tudi na lokaciji, zgodbo zaključuje s ponudbo za pohodnike. Okoli koče najdemo vikende domačinov iz doline. Vendarle obisk na planini pusti vtis, da se tam že dolgo ni nič zgodilo. Objekti so v slabem stanju, ponudbe za številne obiskovalce, ki obiščejo planino na lep sončen dan, ni. V magistrski nalogi odgovarjam na vprašanje, kako planino oživiti in zagotoviti osnovne potrebščine za razvoj raznolikih programov, ki se na lokaciji že nahajajo. METODE DELA Pri iskanju celostne rešitve sem se ozrla po tem, kar na lokaciji že obstaja. Skozi proces izdelave magistrske naloge analiziram kmetsko vernakularno arhitekturo in z obzirom na ugotovitve ustrezno poiščem rešitev naloge. Koncept zasnujem na logičnem in naravnem, saj je človek včasih z vsakdanjim opazovanjem narave vedel, kako postaviti svoje zavetje tako, da mu omogoča preživetje. Projekt deluje kot del krajevnega ekosistema – v rešitve so vključeni materiali iz lokalnega okolja, odvisni od energije, hrane, vode in odpadkov tega okolja. Gradim z znanjem iz preteklosti zavedajoča se v prihodnost. CILJ IN NAMEN NALOGE Celotno območje planine razdelim na tri obravnavane dele. Prvi, nastanitveni del, vključuje prenovo planinske koče Stador ter tri novogradnje. To bodo hiše, ki predstavljajo dom v gorah. Drugi del naloge zajema pašniško skupnost. Naloga obravnava prenovo hleva ter novogradnjo nastanitvenega objekta za pastirje s planinsko okuševalnico in trgovino za lokalne proizvode. Tretji del, Kobala, je vzletišče za jadralne padalce in zmajarje, kjer je predviden pavilijon, ki programsko in likovno dopolni lokacijo. Končni cilj je celostna ureditev prostora z nastanitvenimi, športnimi in kmetijskimi objekti.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Prostorski kontekst

DOLINA SOČE - Raj na sončni strani alp Posočje je slovenska regija, ki doživlja bliskovit turistični razvoj.

TRENTA

BOVEC

KOBARID

TOLMIN

NOVA GORICA

Shema: dolina Soče, Slovenija

Posočje je prva destinacija, ki beleži največjo rast števila nočitev turistov v letu 2017 takoj po Ljubljanski regiji. ( umar, 2017, www.dnevnik.si) Reka Soča je ena izmed najlepših rek v Evropi, ki privablja vse več obiskovalcev, tako domačinov kot tudi tujcev. Doživljati reko in jo opazovati, kako živi in spreminja svojo barvo in ritem z vsakim dnem, človeka začara. Ob pogledu nanjo tok reke odpelje tok misli. Pomirja. Simon Gregorčič, doma iz Vrsnega, male vasice ob Soči je napisal: Krasna si, bistra hči planin, rdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti. (Gregorčič, 1879) ladna in neverjetno čista reka je od nekdaj privabljala globoko spoštovanje vseh, ki so okoli nje prebivali. Soča teče od svojega izvira v Trenti vse do jadranskega morja v Italiji. Lokacija ima bogat in neverjetno raznovrsten pregled aktivnosti, ki jih ponuja – skozi pestro zgodovino se je ohranilo od mezolitskih

najdb na Mostu na Soči do povojnih ostankov Soške fronte iz prve svetovne vojne. Tisti, ki jih zanimajo aktivne počitnice, imajo na razpolago različne dejavnosti – od aktivnosti na reki Soči do hribolazenja in kolesarjenja po okoliških hribih. Zaključeno zgodbo podaja močan gastronomski krog ter različni festivali, ki se odvijajo skozi poletno sezono. Verjetno si vsak lahko najde nekaj, kar bi mu odgovarjalo za sprostitev, počitek in oddih. Poleg tega se v dolini pišejo uspešne zgodbe tudi na področju gospodarstva in tehnološkega razvoja. Plani lokalnih turističnih organizacij so ambiciozni. (www.dolina-soce.si) Dolina Soče si obeta, da bo vodilna zelena destinacija v Sloveniji, uvrščena na mednarodni seznam najbolj privlačnih zelenih ciljev. Za zdrav turizem je potrebno strateško premisliti celotno zgodbo – vse gospodarske in kmetijske panoge, ki se izvajajo na področju, z ozirom na kvaliteten trajnostni turizem ter bivalnim ugodjem domačinov in tujih obiskovalcev.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

1: Pogled na Most na Soči iz Kobale, vzletišča za jadralne padalce in zmajarje nad Tolminom

PLANINA STADOR Zaspana planina nad Tolminom.

PLANINA STADOR TOLMIN

rek a

soč a

POLJUBINJ

ljubinj

Shema: pot do planine Stador s Tolmina

Planina Stador je del Tolminskega hribovja, ki spada v verigo zahodnega predalpskega hribovja, omejenega z reko Sočo in italijansko mejo. Večina prebivalstva je zgoščenega v Tolminu, občini s približno 11.000 prebivalci (www.stat.si), kjer se razpršena poselitev razprostira tudi na pobočja okoliških hribov. Planina leži na nadmorski višini 1000m, s tipičnim celinskim podnebjem. Zimske temperature so okoli 0o, poletne pa okoli 20oC. (www.winduru.cz) Lega je jugozahodna, zelo sončna in neposredno povezana z mediteranom pogled iz lokacije nam seže vse do Italijanske Lagune di Marano blizu Gradeža. Mogoče je ravno to tisto, ki dela lokacijo neverjetno čarobno. Na eni strani pogled na zasnežene vršace vse tja do maja, obenem pa je neredko čutiti nežen jugo, ki prinaša prvo otoplitev z Jadranskega morja. Da ne pozabimo pogleda na reko Sočo, Tolminsko kotlino in začetek hribovja na italijanski meji. Ravno zato se večina ljudi, ki se poda v hribe nad Tolminom, počuti odklopljene od vsakdanjega sveta, saj na vse skupaj lahko gledajo le zviška, realni svet je majhen.

Planina služi za pašnjo in cikliranje krav. Kmeti se običajno skozi sezono pašnje selijo po različnih planinah tako, da kravam vedno zagotavljajo dovolj hrane. Planina Stador je poleg bližnjih planin Lom in Razor služila ravno za tako postojanko. Poleg objektov pašniške skupnosti Poljubinj se na začetku lokacije nahaja zbirališče lovcev in objekt Lovske družine Poljubinj, planinska koča Stador z restavracijo, ki služi kot zbirališče rekreativnih planincev, par zasebnih objektov ter na koncu lokacije, na vrhu Kobale, tudi vzletna steza za jadralne padalce in jadralne zmajarje. Dandanes se na planini zbira veliko ljudi, vendar primanjkuje potrebne infrastrukture. Na planini ni oskrbe z električno energijo – uporablja se agregat, ki ni najbolj ekološka izbira generiranja energije. Vzletišče zmajarjev in padalcev tudi nima urejene osnovne infrastrukture – sanitarij, sistema zbiranja smeti, ipd. S podobnimi težavami se srečujejo vsi prebivalci in obiskovalci planine. Zadnja leta se dogajajo pobude za revitalizacijo in obnovo le-te, posamezne hiše so obnovljene. Da bi zaživele, pa je potrebno celovito premisliti problem in ga celostno obravnavati – tako likovno, programsko kot infrastrukturno.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

2: Krava na planini Stador s pogledom na Ĺ entviĹĄko planoto

Most na Soči

Poljubinj

KOBALA

PAŠNA SKUPNOST STADOR

KOČA STADOR

3: Panoramski pogled na lokacijo, fotografiran s padala

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

4 5

8 9

Kobala 1080m

10 0 10

12 11

100m

KOČA

PLANINA

KOBALA

4: Pogled izpred koče Stador na dolino

7: Pogled na hlev in nastanitveni objekt na planini Stador

10: Vzletišče

5: Koča na Stadorju, severna fasada

11: Padalec nad Tolminom

6: Koča na Stadorju, zahodna fasada

9: Vhod v hlev

lev na Stadorju, severna fasada

12: Vzletišče jadralnih padalcev Kobala

DEJAVNOSTI NA planini

Pastirji Najprej so bili na planini kmetje, ki so svoje živali pasli del pašnega obdobja. Živali so prenočevale v velikem hlevu, pastirji pa zraven v manjši stanovanjski hiši. Danes je še vedno tako. Po lokaciji se razprostirajo različni pašniki, pašnja je še vedno živa. Jadralni padalci, zmajarji, kolesarji isto na koncu lokacije najdemo vzletiščno točko jadralnih padalcev in zmajerjev. Tam se družijo tudi drugi rekreativci. Včasih zaide mimo kakšen gorski kolesar, veliko je planincev, še več pa zgolj opazovalcev, ki se lahko do lokacije podajo z avtomobilom in samo opazujejo adrenalinske športnike ob svojih norčijah. Lovci, planinci, obiskovalci isto na začetku najdemo vrsto petih malih hišk, ki služijo kot prostor za oddih. Ena je v lasti lovskega društva Poljubinj, tri so v privatni lasti, ena izmed njih pa služi kot postojanka planincem, planinska koča na Stadorju. Tam najdemo restavracijo z lokalno ponudbo hrane in par sob za spanje. Ljudje se tukaj radi zadržuje-

jo. Ker prostor ponuja toliko različnih dejavnosti, lahko čisto vsak najde nekaj zase. Starejši pridejo planinarit, saj je planina odlična izhodiščna točka za osvajanje okoliških vrhov. Skozi leto se na lokaciji zbira različno število domačinov in tujcev in nikoli ni dolgčas. Sosedje se med sabo poznajo in se zavedajo, da je medsebojno sodelovanje neizogibno, če želijo kvaliteto bivanja obdržati in še dodatno zvišati. Planina Stador spada v raznovrstno in heterogeno rekreacijsko površino. (Lynch 1972) Za zadovoljitev potreb uporabnikov je potrebno pomisliti na različne ciljne skupine - otroci potrebujejo prostor za spoznavanje, igro in učenje starejši potrebujejo odmik od vsakdana ali druženje turisti rekreacijo in lokalni prebivalci še vedno svoj prostor za življenje. To nas privede do oblikovanja različnih atmosfer, ki nam omogočajo vzpostaviti ponovni stik z naravo, hkrati pa ponudi še veliko več – učenje, nova spoznanstva, nove prijatelje, nove ideje in razmišljanja.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Razmislek: za zadovoljitev potreb uporabnikov je potrebno pomisliti na različne ciljne skupine

rekreacija

odklop

športniki vsakdanjik

delo

narava

adrenalin vsakdanjik

pastirji turistični ponudniki

življenje preživetje

razvoj

Kaj pomeni prostor določenemu uporabniku?

spoznavanja

oddih

turisti lokalno

druženje

rekreacija izobraževanje

odklop

planinci

sproščeno vzdušje

rekreacija

pogovor na planini Kristina LEsjak turistična ponudnica O NASTANITVENI PONUDBI

LOjze rutar Lokalni kmet o planini Stador

MATJAŽ KLEMENČIČ ekstremni športnik o KOBALI

»Turisti, ki pridejo na lokacijo želijo mir in oddih, hkrati pa pričakujejo celostno zgodbo.«

»Pašništvo je na lokaciji še živo, vendar delo ni lahko.«

»Dajmo lokaciji celovito ponudbo in podobo, in zaživela bo bolje.«

Odkar smo iz starega hleva uredili luksuzen chalet Astra Montana, gostimo obiskovalce s celega sveta, pravi Kristina Lesjak, mlada študentka iz Poljubinja, ki upravlja z oddajanjem manjše vile v gorah.

Z Lojzetom na planini Stador sem se pogovarjala o pašništvu na lokaciji. Zaupal mi je, da je to delo, ki ga rad opravlja, vendar ni lahko.

Matjaž je fant iz Tolmina, ki lahko vzletišče Kobala nad njegovim rojstnim krajem, označi kar za drugi dom. Strast in ljubezen do športa sta se razvili v mladih letih in še kar traja. Danes je uspešen profesionalni tekmovalec v jadralnem zmajarstvu. Pogovarjala sva se o vzletišču Kobala in sam je dejal sledeče: Da štart zadosti svojemu namenu, potrebuje urejeno ravno podlago, ki je že urejena, manjkajo pa detajli, ki dvigujejo kvaliteto in celostno podobo. Šport kot tak je zanimiv tudi drugim, zato je nujno potrebno urediti tudi del za gledalce in opazovalce. Manjka nek gostinski obrat, manjša okrepčevalnica, umaknjena na stran, da ne moti športnega dela, ki je nujno potreben za varno vzletanje. Lep razgled je samo še dodaten plus. Urediti je potrebno tudi najnujnejše – dostop, parkirišče, intervencijske površine za reševalna vozila, voda in sanitarije tudi manjkajo. Najpomembnejše od vsega pa je idejo zaokrožiti in povezati tudi z drugimi dejavnostmi – downhill kolesarjenjem, prevozi iz doline, ipd., saj bi celotna ekonomija bolje zaživela.

Včasih pridejo turisti, ki pričakujejo mir in tišino, želijo samo odklop, spet drugim manjka programov, kjer bi se lahko najedli, napili in podružili, saj včasih takšni ljudje tudi niso navajeni sami kuhat. Pozna se, da na planini manjka urejenih programov za obiskovalce. Tujcem lahko ponudimo veliko znanja o planinah, o domačem pridelovanju hrane, športnih aktivnostih. Za boljše delovanje našega chaleta Astra Montana je nujno potrebno urediti tudi okoliško infrastrukturo – urediti mikro elektrarno, zbiralnico vode, obnoviti cesto s Tolmina in poskrbeti za osnovno bivalno ugodje v okolici, ki ga obiskovalci, ki so pripravljeni za nočitev v naši luksuzni koči tudi veliko plačati, pričakujejo.

13: Kristina Lesjak

Na lokaciji trenutno pasejo 37 krav, ki so last 9 kmečkih družin iz doline. Te krave se na planini pasejo 2 meseca v sezoni, ostale 3 mesece se pasejo na planini Razor. V tem času pridelajo sir, s tem zaslužkom pa si pokrijejo stroške vzdrževanja hlevov in planin, ki niso nizki. Na koncu jim za lasten žep ne ostane veliko. Soočajo se s slabimi bivanjskimi pogoji, hlev razpada. Željo imajo postaviti manjšo trgovino, v kateri bi lahko svoje izdelke prodajali direktno na lokaciji, brez potrebe, da izdelke vozijo v planino. Želeli bi tudi boljše nastanitvene možnosti in bivanjske pogoje, vendar si s trenutnim zaslužkom vsega tega ne morejo privoščiti. Kmet gleda pozitivno na prihodnost, vendar se zaveda, da se premiki na boljše dogajajo počasi.

14: Lojze Rutar

15: Matjaž Klemenčič

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Razvoj skozi čas

Prve omembe planin 12. & 13. stoletje Soška fronta 1915-1917

Po 1. svetovni vojni

2016 - alpsko mesto leta

Shema: časovnica razvoja lokacije

KMETOVANJE O pomenu živinoreje na Tolminskem pričajo že arheološka odkritja iz železne dobe in rimskega časa, prve omembe planin pa zasledimo v pisnih virih iz 12. in 13. stoletja. Tolminski urbar iz leta 1377 kot dajatve patriarhu omenja tudi plačilo v siru. Na izjemno pomembnost živinoreje znotraj posoškega gospodarstva kažejo tudi spori glede pašnih pravic, ki jih v arhivskih virih srečujemo vse do 20. stoletja. (www.tol-muzej.si) SOŠKA FRONTA 1915-1917 Med prvo svetovno vojno je na območju okoli Tolmina in tudi po obravnavani lokaciji potekal en največjih spopadov na gorskem območju v zgodovini človeštva in s tem tudi en največjih spopadov v Sloveniji nasploh. Še danes so v okolici vidni ostanki grozot, korenito pa je vojna vplivala tudi na lokalno arhitekturo – takrat se je poleg kamna in lesa začela uporabljati tudi pločevina za pokrivanje streh. PO OBEH SVETOVNIH VOJNAH Družbene spremembe po drugi svetovni vojni so močno vplivale na razvoj živinoreje. Zadružno gospodarjenje je sililo kmete k obvezni oddaji mleka in vstopu v zadrugo. V Tolminu je po vojni mlekarno prevzela Gospodarska poslovna zveza. Izdelovali so več vrst sira: ementalec, gauda, grojer, trapist, edamec in Tolminc. S preobraz-

bo gospodarstva so se planine zaradi pospešenega zaposlovanja kmečkega prebivalstva v industriji in selitev v dolino, začele opuščati. (www.tol-muzej.si) RAZVOJ INDUSTRIJE V dolini je postopoma nastajalo več industrijskih con, ki so zaposlovale veliko večino delavskega razreda. Kmetijstvo se je še vedno ohranjalo, vendar le za domače potrebe. Ustvarila so se večja podjetja in tovarne, ki pa se danes zavedajo bega možganov iz doline v večja mesta in v tujino, zato se borijo za ohranitev domače delovne sile in intelektualnega zaklada. RAZCVET TURIZMA Tolmin je v letu 2016 postal Alpsko mesto leta. (www.tol-min.si) Naziv je prevzel od Chamonixa, francoskega olimpijskega središča pod Mont lancom. V zadnjih letih se Tolminska povečini predstavlja kot zelena in trajnostna destinacija, ki se je posledično razvila iz vse večje promocije Slovenije v svetu. Soška dolina predvsem predstavlja lokacijo za aktivni turizem, v katerega se usmerja velik del lokalnega gospodarstva. Kmetje danes svoje mleko prodajajo Mlekarni Planika, ki odkupuje mleko s celotnega območja in iz kakovostnega nehomogeniziranega mleka izdeluje odlične mlečne izdelke upoštevajoč recepte prednikov.

Na planini

Planine so pašniki visoko v pečeh, ali tik pod njih verhom, kamor se živina čez poletje zaganja, in kjer se sir in skuta delata. (Rutar, 1853)

16: Planina Lom, blizu planine Stador

Paša na planinah ima v Posočju večstoletno tradicijo, v zadnjem času pa počasi zamira. Pašniki, ki so bili v preteklosti kultivirani se zaraščajo, propada stavbna arhitektura, pozabljajo se znanja in tradicije regije. Živinoreja in predelava mleka v alpskih območjih nad stalno mejo naseljenosti kot panoga alpskega gospodarstva pomeni svojevrstno obliko izkoriščanja mleka za sir, alpsko sirarstvo je namreč zaradi svoje specifičnosti posebna veja sirarstva. Sirarska dejavnost v zgornjem posočju se je ohranila zaradi gospodarske nerazvitosti širšega območja, pomanjkanja delovnih mest v industriji oz. nezahtevnosti industrije, ki je doslej slonela predvsem na ročnih, manj pa na intelektualnih delih. K sreči se je zato ohranila tradicionalna dejavnost pašništva in sirarstva v gorah, ki je zdaj poleg ostalih zanimivosti privlačna za današnje turiste. Največji problem ohranjanja pašništva predstavlja predvsem pomanjkanje delovne sile z urejenim socialnim statusom. Delo sirarjev je zgolj sezonsko in omejeno na tri do štiri poletne mesece.

Zaradi nemožnosti zagotavljanja zaposlitve in socialne varnosti celo leto ter opravljanje težkega dela, prebivanje poletja z živino in težaško ter odgovorno delo z mlekom in živalmi se za tako delo odloča vse manj ljudi. V drugih deželah rešujejo problem z zimskim smučarskim turizmom, za katerega posoške planine nimajo dovolj dobrih predizpozicij. Agrarna dejavnost nima visokih ekonomskih donosov, je pa nujna za vzdrževanje vabljivejše kulturne pokrajine, ki je naravni pogoj za uveljavljanje turizma. Za ohranitev neokrnjene agrarne pokrajine in bivalne dediščine območja narodnega pomena je zato potrebno premišljeno razvojno načrtovanje. Za nas in zanamce pa je potrebna nadaljnja gojitev tradicije planšarstva v planinah, ki pa mora biti tudi ekonomsko upravičena in ponuja nov pristop k določenim problemom. (www.tol-muzej.si)

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

VIDIK LOKALNOSTI Pomembno je sodelovanje čimbolj raznolikega kroga domačinov, ki niso le turistični ponudniki ampak postanejo zagovorniki lokalnega okolja.

Danes turizem predstavlja ključni razlog socialno-ekonomskega napredka in omogoča zaposlitvene prednosti v različnih sektorjih. Se pa kaj kmalu začnemo spraševati, če se s povečano vlogo turizma poveča tudi vpliv na okolico. Predvsem se turizem zanaša na lepo naravo in dobro ponudbo, katere viri so izčrpljivi in hitro se pokaže, da se s preveliko bremenitvijo prostora in nepripravljenostjo na nove izzive lahko naredi veliko škode. Ne samo na okolje in naravo, pomisliti je potrebno tudi na lokalne prebivalce, ki čutijo vse pozitivne in negativne posledice nove industrije v okolju. Z vsakim ekonomskim napredkom je potrebno pričakovati pozitivne in negativne posledice. Treba se jih je zavedati, dodobra premisliti in se nanje karseda dobro pripraviti. Zato je potrebno pri uveljavljanju turistične strategije biti izredno pazljiv. Anna Pollock, ustanoviteljica Conscious Travel, se ukvarja s poskusom spreminjanja turistične industruje. Znano je, da je masovni turizem skrajno netrajnostno naravnan in škodljiv okolju. uckminister Fuller, ameriški arhitekt, pravi, da se stvari nikoli ne spreminja z bojem proti obstoječi resničnosti. e želimo kaj spremeniti, je potrebno zgraditi nov model, zaradi katerega postane obstoječi model zastarel (wikiquote.org).Vredno se je ustaviti in razumeti razmiljšanja, ki

jih Anna Pollock navaja (Pollock, www.conscious.travel): 1. Pomembno je sodelovanje lokalnih gostiteljev, njihovo

nikov v zagovornike lokalnega okolja. P

Č obiskovalcev. Denar in material tako ostajata znotraj

GRAJENO & PROSTOR Da gradimo v prostoru novo, je pomembno dobro razumeti obstoječe, zakaj je tam tako kot je in kako je nastalo.

V preteklosti si je moral človek izbrati svoj bivanjski prostor tako, da si je z njim zagotovil svoj življenjski obstoj. Prostor za bivališče si je izbral v zavetrni legi na prisojnem delu hriba in z vsakodnevnim opazovanjem narave vedel, kako postaviti svoje zavetje tako, da mu bo slednje omogočalo preživetje. Oblikovanje bivališča je bilo odvisno od oblike in strukture tal, od gradiva, ki je bilo na voljo v izbranem okolju ter podnebja in ostalih naravnih danosti. Velikost in razvrstitev prostorov v objektih sta bili prilagojeni načinu življenja in dela ter od tega tudi odvisni. Na naši lokaciji in po Slovenskem podeželju nasploh je prevladovalo kmečko prebivalstvo, zato je bila zasnova objektov sprva povezana predvsem s kmetovanjem. V prvih desetletjih po drugi svetovni vojni je bil razvoj podeželskih naselij zapostavljen, nenadzorovan in različno hiter. Urbano in arhitekturno načrtovanje je bilo usmerjeno v večja mestna naselja, kjer so se pod vplivom industrijske revolucije poudarjeno razvijala nova industrijska območja. Tam so našli dodaten zaslužek tudi kmetje iz okolice. Ti so v vaseh prvi začeli zidati nove hiše po zgledu mestnih hiš, zasnovanih in oblikovanih za drugačen, mestni, urbani prostor. Z njihovo graditvijo so se v urbanih strukturah podeželskih naselij pokazala prva neskladja. V tem času pa se ni spremenil samo videz podeželjskih naselij in objektov, temveč tudi življenje in delo podeželskih prebivalcev.

Ljudje so se ob koncu delovnega dne zapirali med zidove svojih novih hiš, opremljenih s sodobnim pohištvom. Z življenjem na vasi niso bili več zadovoljni in sanjarili so o življenju v mestih. Kmetovanje so množično opuščali, kmečko delo je postalo razvrednoteno, tudi kmečka arhitektura je postala simbol revščine. Danes ugotavljamo, da je takšen razvoj osiromašil vrednote bivalnega okolja na podeželju. Izgubila se je kontinuiteta, ki se je v zgodovinskem okolju stavbarstva na podeželju oblikovala z nepretrganim razvojem znanja, vrednot in meril. Arhitekturno oblikovanje novih objektov namreč ne upošteva več vrednosti in znanj, ki so se razvijali v stavbarstvu tistega časa. Še več, to znanje se je degradiralo in izničilo. V preteklosti so bile naše hiše v večji meri del krajevnega ekosistema – zgrajene iz materialov iz svojega okolja, odvisne od energije, hrane in vode tega okolja, v njem pa je potekala tudi reciklaža odpadkov. S hitrim razvojem turizma v Soški dolini in nenadnim prekomernim številom nočitev v turistični sezoni, se zaradi pomanjkanja izobrazbe in znanja trajnostne gradnje že začenja dogajati, da se za potrebe dodatnega vira zaslužka prizidava in dozidava obstoječe objekte, predvsem brez obzira na okolje in na kvaliteto bivanja. Zato je pomembno, da se ponovno učimo ravno iz primerov prvotne, predvsem kmetske arhitekture na lokaciji in to znanje uporabimo in prenašamo v urbano okolje. (Deu, 2001)

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

17: Planina Lom, tipiÄ?na staja

planina Lom, Razor

P A

KOČA STADOR

KO A A

A STADOR

Kobala 1080m

0 10

Tolmin

100m

Tri območja obdelave

Analiza lokacije:

Mor ološka analiza Pri morfološki analizi območja planine Stador lahko razberemo dve različni vrsti objektov. Prva, manjša, so posamezne enote, ki služijo kot bivanjske enote. Druga, večja pa je hlev, podolgovata struktura, predstavlja prostor za prenočevanje živali.

pa ni ki objekti

Analiza zelenih površin pašnik gozd Pašnik se razprostira po celotni lokaciji planine, kar pomeni, da imajo krave veliko prostora za pašnjo. Okoli njega je veliko gozda, ki je pretežno mešani.

pa nik

nastanitve vzleti če

Kobala 1080m

Programsko unk ionalna analiza Programsko je lokacija razdeljena na namestitveni del, del pašniške skupnosti ter športni del, kjer najdemo vzletišče jadralnih padalcev, s potencialom za razvoj športnega centra, ki bi združeval različne zunanje športe.

Kobala 1080m

Analiza poti in povezav Glavna cesta povezuje planino Razor s Tolminom. Od tam se odcepi manjša, makadamska pot, ki povezuje celotno lokacijo od planinske koče Stador do vzletišča Kobala. Od te poti se odcepijo številne manjše peš poti, ki vodijo na okoliške hribe.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

TOPO RA

Koča Stador

Kobala

Planina Stador

V 1050m nmv 1050m nmv

1000m nmv

Planina om Razor 1000m nmv

Tolmin

950m nmv

900m nmv

950m nmv

Z 850m nmv

900m nmv

850m nmv

0 10

100

200m

objekti podrobnejše obdelave pogledi v dolino pot sonca

Analiza topogra ije Planina leži na nadmorski višini okoli 1000 m. Teren je strm, vendar se objekti nahajajo na manjših položnih delih. Analiza osončenosti Pobočje planine Stador je v celoti obrnjeno proti zahodu. Osončeno je tako čez dan in popoldne. Zaradi visoke lege je osončeno tudi do poznega popoldneva. Lega Kobale omogoča sončno panoramo skozi ves dan, saj je vzpetina v prostoru pozicionirana tako, da jo sončna svetloba lahko doseže z vseh strani.

Analiza razgledov Skladno z orientiranostjo hriba se odpirajo tudi pogledi. Na južnem pobočju se pogled odpira čez Tolminsko Kotlino proti Italiji in Laguni di Marano. Na Kobali se pogled razprostira tudi proti Šentviški planoti in Cerknu.

planina Lom, Razor

Kobala 1080m

Tolmin

FOTOINVENTARIZACIJA POZITIVNE PRAKSE PROSTORA

18: Planinci na Stadorju

P1 eloletno doživetje OPIS: Lokacija je živa celo leto. Pozimi so sprehodi v hribe posebno čarobni. S planine Stador imamo odlično izhodiščno točko za ture na višje vršace.

20: Divje živali na lokaciji

P3 Biotska raznovrstnost OPIS: Na lokaciji se zadržuje veliko število divjih živali, ki skrbijo za biotsko raznovrstnost prostora. Naokoli rastejo divje rastline, človekov poseg v prostor pa je majhen.

19: Vhod v hlev

P Pašništvo OPIS: Pašništvo je na lokaciji še vedno živeča dejavnost. Ne služi več preživetju, vendar se še vedno ohranja za izdelavo sira Tolminca, slovenskega avtohtonega sira.

21: Padalci, pogled z lokacije

P Neokrnjena narava, možnosti za preživljanje prostega časa OPIS: ist zrak, čista voda in neokrnjena narava so aduti lokacije, ki jih ni mogoče prezreti.

OCENA Vse kvalitete na loka iji je potrebno obdržati, ter in rastrukturo programsko obuditi tako, da brez negativnih posl edi vpliva na obstoječo neokrnjeno naravo.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

planina Lom, Razor

N2 N4

Kobala 1080m

Tolmin

FOTOINVENTARIZACIJA NE ATIVNE PRAKSE PROSTORA

22: pod Kobalo, pogled na Kobiljo Glavo

N1 Neurejene sanitarije na širšem območju zbiranja ljudi OPIS: Vzletišče Kobala v visoki sezoni dnevno obišče tudi do več sto ljudi, ki pa nimajo urejenih osnovnih življenskih potrebščin – sanitarij.

24: Cesta na planino

23:

lev

N Okoli a pašniške skupnosti Stador OPIS: Ob hlevu in nastanitvenem objektu paniške skupnosti Stador se pojavi zožanje poti, ki predstavlja slabo pretočnost ob običajni zasedenosti med sezono.

25: Koča na planini Stador, božični okraski

N3 Slaba dostopna pot do loka ije N Programska ponudba OPIS: Cesta in dostopna pot do lokacije sta slabi. Med sezono OPIS: Celotna planina danes živi žalostno. Na lokaciji je več objektov, večkrat pride do prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, ki so namenjeni različnim rabam, vendar so slabo izkoriščeni in neupslabe vidljivosti in preozke ceste. orabljeni. OCENA: Nujna je ureditev sanitarij in kanalizacije. Potrebna je sanacija dovozne poti ter sanacija okoliških objektov, hkrati pa je potrebna urejena celostna ponudba za obiskovalce

PASTIRSKA NASE JA

ODNOS DO INA P ANINA

Planine, naselja v gorah, so že od nekdaj del naše kulture.

Dolina in planina morata delovati vzajemno in povezano.

rajeno se skozi razumevanje znanja o naravi le tej podreja.

Pastirska naselja so predvsem značilna za alpsko ozemlje. Te planine niso več tako obljudene, kot so bile pred leti, ampak prostoru še vedno dajejo poseben značaj, ki so za živinorejo še danes bolj pomembna, kot dolina. Kmetom so planine že od nekdaj pomenile bistven sestavni del kmetijskega zemljišča. Arheološka spoznanja potrjujejo, da so bile ponekod planine obljudene že v antiki in da so alpski Slovenci to prevzeli od staroselcev. Kmete so skupne gospodarske koristi že od nekdaj med seboj povezovale – vsi pašni upravičenci na skupni planini so predstavljali pašno skupnost, ker so postavili skupna pravila o paši, izkoriščanju lesa v okoliških gozdovih in naseljevanja teh naselij, ki pa so predvsem nastajala nenačrtno in spontano. (Cevc, 1995)

Glede na živino, ki je na paši na planini, se razlikujejo ovčje, mlečne, brezmlečne ali jalove ter mešane planine. Od živine na paši je odvisno, kakšne, kako velike in kako številne stavbe naj bi bile na planini. Planina stador je od vedno bila mlečna planina, kar ponavadi zahteva največ infrastrukture. Ravno zato sta hlev in sirarna zelo velika objekta. Planina Stador je bila tesno povezana s planino Razor, ki je bila namenjena cikliranju krav. Lastniki krav so prihajali iz doline – vas Poljubinj je imela svojo pašniško skupnost, v kateri je sodelovalo več družin. S takimi ureditvami so si kmetje pomagali, da si je vsak lahko privoščil določeno število krav in s tem določen delež v tej skupnosti, brez potrebe, da je vsak dan na planini. (Cevc, 1995)

Gradnja v planinah je bila preprosta in logična. Zgledovali so se po naravi, kjer ni nič odveč in ima vse ima svoj namen. Gradnja je bila podrejena naravi, jo razumela in se ji prilagajala. Gradili so brez odpadka. Ko hiša ni več služila svojemu namenu, so jo zapustili, ta pa se je sčasoma porušila in postala ponovno del živega ekosistema. Les razpade počasi, kamenje se poruši in vse skupaj nazaj naselijo rastline in živali. Take hiške so idealni primeri za preučevanje principov trajnostne gradnje. Zaradi svoje preprostosti in pametne postavitve se iz takega načina oblikovanja arhitekture veliko naučimo.

26: Planina Kuhinja, eno prvih pastirskih naselij pri nas

27: Vas Poljubinj

28: Planina Lom

RAJENO NARAVA

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

POZICIJA V TERENU

STIK Z DRU IMI OBJEKTI

PROSTORSKA ZASNOVA

Objekt se je v prostor umeščalo pred vsem na osnovi uporabnosti, največkrat pravokotno na plastni e.

Zaradi večje unk ionalnosti in varnosti so se objekti ponavadi gradili v manjših skupinah.

Večinoma so bili objekti zasnovani kot preprosti kvadri.

zavetje skupni prostor pa a

lavni objekt s črno ku injo v od

prost tloris v od

Primer planine: Laška Seč

Postavitev objekta v prostor se je orientirala pravokotno na plastnice, saj je taka postavitev omogočala več različnih uporabnostnih načel. V objekt so na ta način omogočeni dostopi z različnih nivojev, s sprednje strani je omogočen dostop do pritličja, z zgornje strani pa se dostopa v prvo nadstropje. Največkrat so v pritličju bivale živali, v nadstropju pa ljudje. S tem so dosegli popolen odmik bivalnih prostorov od prostorov z živino – notranjih komunikacij v majhnih objektih praktično ni, za to uporabijo kar naklon terena. S tem so tudi dosegli večjo izrabo uporabnih površin za kmetijstvo, saj so se objekti zaradi funkcionalne zasnove in uporabe terena kar najbolj zminimalizirali. (Juvanec, 2008)

29: Planina Lom

Gradnja objekta se je vedno podrejala naravi. ierarhično je na planini ponavadi en objekt služil kot glavni, kjer sta bila kuhinja in ognjišče, okrog njega pa so se pojavljali manjši objekti s sekundarnimi dopolnilnimi programi. Prostor med objekti je služil kot zavetje pred hudim vetrom, vremenskimi vplivi in skupen prostor, kjer so lahko opravljali zunanja dela. Razporeditev objektov je bila smiselna in funkcionalna, orientacija vsakega objekta pa je bila odgovor na nalogo tega objekta. Vedno se je bilo potrebno zavarovati pred nevarnostmi - ogenj, poplave, plazovi in zunanji sovražniki. Pred začetkom gradnje so ljudje dodobra spoznali lokacijo, zato na poplavnih in erozivnih območjih niso gradili.

30: Planina Lom

Za večjo izrabo uporabnih površin so bili objekti čim manjši in vsebovali so ravno toliko, kolikor so kmetje potrebovali. Zaradi čimbolj ekonomične gradnje in tudi tembolj preproste in logične gradnje, so bili objekti pravilne in preproste geometrične oblike. Največkrat je prišel v poštev najbolj uporaben kvadrat, ki pa je zaradi funkcionalnosti večkrat dobil vzdolžno obliko. Posebno dolgi tlorisi so čisti tlorisi cimpranih stavb, ko bivalnemu sledi še gospodarski del. Prostori v notranjosti so oblikovani po funkciji, določa jih uporabnost. Največji in najbolj pomemben je bil skupni bivalni del, okrog katerega so se razvrščali še ostali prostori sekundarne funkcije. (Juvanec, 2008)

31: Planina Sleme

RAZ

Planina Stador leži na 1 m nadmorske višine, tam je tudi običajna meja inverzi je v zimskem času.

Z večjo preglednostjo v dolino so kmetje lažje opazovali naravo in vremenske spremembe.

Južna pobočja so bolj ugodna za gradnjo. Celotna planina Stador se nahaja na jugozahodnem pobočju, kar se smatra za zelo ugodno lego.

S planine nam pogled seže daleč naokoli. S planine Stador vidimo celotno Tolminsko kotlino, na severu proti Kobaridu, na jugu proti Gorici. Taka odprtost nam omogoča neprestano osončenost ob lepih dnevih, hkrati pa razprostira pogled, kar nam omogoča opazovanje narave in razumevanje vremenskih vplivov. Ob lepih sončnih dnevh lahko z dobrim očesom vidimo vse do Lagune di Marano, Jadranskega morja ob Gradežu, kar začara poseben stik morja s gorovjem. Tak razgled je od vedno privabljal obiskovalce, ki so si želeli začutiti svobode.

S primerno usmeritvijo objekta se s sončnim sevanjem ustvari ugodje bivanja v prostorih. S primerno razvrstitvijo prostorov v stavbi, razpostavitvijo objektov v sklopu ter pazljivo izrabo oblikovanosti tal pa se ustvari zavetje pred izjemnimi vremenskimi razmerami – močno sončno pripeko, nevihtami, mončnimi in hladnimi vetrovi ter hudimi zimami. elna pročelja so ponavadi obrnjena proti jugu, kjer najdemo tudi največ odprtin na fasadi, hkrati pa je na tem delu največkrat postavljena izba, dnevni in največji prostor. Ostali prostori so sekundarno razporejeni okoli glavnega prostora, saj ga s tem varujejo pred hladnim sevanjem in vdori hladnega zraka – to so manjši prostori – spalnice, veža, kuhinja, shrambe. (Deu, 2001)

cca

ORIENTACIJA

mnm v

Nadmorska višina tudi vpliva na gradnjo in postavitev objekta v prostor. Planina Stador leži na nadmorski višini okoli 1000m. To pomeni, da so zime daljše kot v dolini, sneg ostane prisoten dlje časa, nasploh pa so vremenski pojavi bolj neprizanesljivi kot v dolini. Meja inverzije, ki se pojavi v zimskih časih se največkrat ustavi na nadmorski višini 1000m nadmorske višine, kar zagotavlja celo več sončnih dni pozimi v hribih, kot v dolini. Ne glede na to, je potrebna dobra izolacija hiše. Nujno je, da hiša čimbolj učinkovito zadržujetoploto. Glede na to, da trenutno na lokaciji ni vira elektrike, je potrebno zagotoviti primerno rešitev.

32: Inverzija

EDI

OSON ENOST

NADMORSKE VIŠINE

33: Pogled v dolino

34: Planina Lom

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PREVETRENOST

NAK ONI TERENA

UPORABA STAVB

Pravilna gradnja preprečuje neprijetne vetrove. Na loka iji prevladuje SV veter.

Na planini je na nekaterih delih teren zelo strm, zato mora biti gradnja temu prilagojena.

Da bi se čimbolj izkoristilo uporabne površine so bili objekti majhni, hlev je bil v pritličju, bivalni prostori pa nad njim.

35 30 25 20 15 10 5

45%

ljudje

25% 10%

ivali

vetrna roža vzpetine Kobala

Na zgornjem grafu vidimo letno povprečje vetra analiziranih za zadnjih 7 let. Na lokaciji običajno prevladuje severovzhodni veter, kar na lokaciji pomeni vzgonski veter, ki prihaja po pobočju navzgor. Zaradi velike pogozditve je čutiti manjše vplive vetra, na odprtih jasah pa se veter okrepi. Vseeno je zaradi večje izpostavljenosti pred vremenskimi vplivi v gorah smiselno graditi tako, da se izogibamo ekstremnemu vetru. V izogib ekstremnim vetrnim vplivom so hiše strnjene, z majhnimi odprtinami in s fasado brez odprtin obrnjene v vetrno stran.

Naklon bistveno določa pozicijo in lokacijo hiše. Za čimvečjo izrabo kmetijskih površin so blage naklone kmetje raje puščali za pašnjo in obdelavo. iše so gradili na malenkost bolj strmih naklonih, katerega pa so izkoristili zelo premišljeno. Gradnja je sledila topografiji terena – to pomeni, da se hiša prilagodi višinam terena tako, da teren v največji možni meri ostane takšen, kot je bil prej. iša je v teren postavljena brez potreb po gradnji škarp ali izvajanja velikih zemeljskih del. iša je v teren postavljena tako, da se obzirno prilagodi silhueti obstoječega terena in ne obratno, da se teren prilagodi zasnovi hiše. (Juvanec, 2008)

35: Jadralci izkoriščajo vzgonski veter

36: Planina Lom

Manjše hiške, ki so jim ponavadi pravili staja, so, kot že prej omenjeno, vedno izrabljale teren za dostop v pritličje in nadstropje. Večkrat se je zgodilo, da je bil spodnji prostor namenjen živini. Običajno to ugotovimo takrat, ko iz notranjosti vodi po tleh manjši kanal, ki je včasih služil za čiščenje hleva, kot odvod vode in gnojnice. V zgornjem nadstropju je spal pastir. Glede na to, da so pastirji svoje dneve večinoma preživljali zunaj, je tak prostor služil le kot zavetje in prostor za spanje. Ponavadi se je na planinah v skupini takih manjših staj pojavil tudi večji objekt – na planini Laška Seč je ostal primer takega objekta s črno kuhinjo, kjer so si lahko pastirji pripravljali hrano, poleg tega so se lahko tudi pogreli v hladnejših dneh.

37:

lev na Stadorju

VIŠINE OBJEKTOV

STREHA

ODPRTINE

Najbolj pogost tip zazidave v okoli i je P 1, kjer 1 največkrat predstavlja mansardni del.

Zaradi čimbolj preprostega načina izvedbe in čimvečje unk ionalnosti, se je naklon strehe vedno približal kotu 45o.

Pri manjših objekih so bile odprtine postavljene na sprednjo in zadnjo stran asade, manj na stranskih delih.

1 45°

1 P

Z enim pogledom na katerokoli planino presodimo, da objekti niso bili zelo visoki. Tehnika gradnje, znanje grajenja ter omogočena orodja za gradnjo jim niso dopustila graditi visokih objektov, hkrati pa jih tudi niso potrebovali. Objekti so bili večinoma pritlični, v kolikor pa so se povzpeli na višino P 1 je bil nadstropni del ponavadi mansardni del pod ostrešjem. iške so imele tako majhen razpon, da so ponavadi škarjasto ostrešje podprli le na fasadnih delih in tako ustvarili prosto višino vse do slemena. Ponavadi so dvonadstropne hiške uporabile teren sebi v prid vhod v zgornje nadstropje je bil iz višje lege, v spodnje pa z nižje. Notranjih komunikacij take hiške niso imele.

Že prvi pogled na fotografijo naselja planin nam pove, da strehe niso vse enake, so položne in strme. Vendar pa so se dvokapne simetrične strehe tako pogosto gradile, da so skoraj že pravilo. Zaradi primitivnih načinov gradnje, je bil naklon strehe velikokrat v razmerju višine proti širini ena proti ena ali 45o in izhajal iz prvobitne strehe pri nas. Pri takem naklonu sta izvedba in delovanje najbolj optimalna. Večkrat pri strehah zaradi neugodnih vremenskih razmerah opazimo dolge napušče, ki segajo včasih skoraj do tal. Ti objekt ščitijo pred močnim dežjem in neusmiljenim snegom. Take strehe so bile včasih potegnjene kar do tal, v večini pa so bile pokrite s pločevino – vpliv Italije. (Juvanec, 2008, Cevc, 1995)

S pravilno lego, velikostjo in številom okenskih odprtin, se je prostoru zagotavljalo dovod svetlobe in prezračevanje. Zaradi ekonomičnosti so bile odprtine vedno manjše od potreb. Funkcionalno se navezujejo na tloris in na višine notranji prostorov. Ponavadi gre za logično in estetsko postavitev, ki kaže na merilo človeka. Večinoma so bila okenske odprtine postavljene na južnih delih fasade, malo manj pa na severnih, od kjer sta ponavadi v stavbo vdirala hladen veter in mrzel zrak. Malo manj so bila okna uporabljena za razglede, saj bi velika okna pomenila veliko energetsko izgubo. (Deu, 2001)

1 1

38: Planina Laška Seč

39: Senik nad Ljubinjem

40: Planina Lom

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PAŠNIŠKA OPREMA

O RAJE

RADIVA

Kmečka iznajdljivost je praktična, ne pa vedno najlepša.

Po sprehodu po okoliških planinah ugotovimo, da se les in kamen na lokaciji kar ponujata. O lokaciji se piše: Takrat kamenja niso dobivali v kamnolomih, ampak kar pod nogami, saj ga je bilo povsod dovolj raztresenega. Pri gradnji je najbolj značilen zidan podstavek in tesana lesena nadgradnja, streha pa je iz pločevine, katera je ležala po lokaciji od ostankov Soške fronte. Kamen služi kot močan temelj, masiven podstavek, saj so tla erozivna, lokacija pa je tudi živo potresno območje. Nadgradnja je ponavadi grajena z lesa, pri katerem pa je za izvedbo najbolj problematičen vogal – v tem primeru vidimo veliko s kamnom pozidanih vogalov, stene pa se potem nadaljujejo iz masivnega lesa. Preprosta gradnja, brez odpadka – zapuščene stavbe se sesedajo same vase in sčasoma izginejo. (Juvanec, 2008)

Ograje so služile za ograjevanje pašnikov ter zemljišč, ki so jih imeli v lasti različni lastniki. Ograje so navadno postavljene s smrekovega ali macesnovega lesa, ki se zlagajo med dva navpično v tla zabita kola. Včasih postavljajo tudi ograjo z bodeče žice, o le-teh pa se piše, da so drage in so jih zato postavljali le ob pomoči pašnih skupnosti. (Cevc, 1995) Danes je veliko ograj narejenih tako, da je med koli privezana vrvica z električno napetostjo, ki preprečuje kravam, da bi pobegnile s pašnika. Take vrste ograj oblikovno precej onesnažujejo okolje, hkrati pa so nevarne za obiskovalce, otroke in živali.

Največkrat za pašnjo krav posebne opreme niso potrebovali. Še kot otrok se kmeta s planine spomnim le s šibo v rokah. V času razvoja industrijske družbe so se kmetje znašli po svojih najboljših močeh. Zato ni redkost v planinah opaziti staro odsluženo banjo, ki leži sredi pašnika in je ponovno uporabljena za zajetje vode za krave. Po eni strani je to način recikliranja, po drugi strani pa vizualno precej onesnažuje neokrnjeno lepoto planin. Zato je potrebno načrtovati in oblikovati tudi primerna zajetja za vodo za krave, ki so lahko večje luknje v terenu, ustvarjene načrtno, a brez dodatnega onesnaževanja okolice, pa še izgledajo veliko lepše.

41: Kamen

42: Planina Lom

43: Stara banja, uporabljena kot zajetje za vodo

es, kamen, po prvi svetovni vojni pa še pločevina.

Z ograjami zamejujejo pašnike par ele, da se živina ne porazgubi.

pločevina

les

kamen

les

pločevina

SKLEP Objekti postavljeni na južnem pobočju, pravokotno na plastni e, s pogledom v dolino. Konstruk ija objekta se odraža na asadi preprosti naravni materiali les, kamen, pločevina, ovčja volna uporabljena za izola ijo. Skromna gradnja, a premišljena za najnujnejše potrebe

majhne odprtine,

debeli zidovi, prilagodljiva terenu. Vsi elementi gradnje so najdeni na loka iji in po uporabi hiše se v loka ijo tudi re iklirajo. Razumevanje gradnje hiše

razumevanje

trajnostne gradnje.

Avtohtone stavbe na lokaciji so predvsem uporabne, funkcionalne, usklajene z naravnimi danostmi ter prilagojene naravi kmečkega dela. Vso znanje, ki so ga imeli za gradnjo so usvojili s temeljitim opazovanjem in preučevanjem narave, uporabo materialov, ki so jim bili pri roki – torej kamna in lesa, po vojni pa še pločevine. Zaradi težkih razmer v planinah so vedno gradili ekonomično, s čim manj odpadka ter čimvečjo izrabo virov, ki so jih imeli. Znanje se je prenašalo z roda v rod, predvsem pa je delo temeljilo na kolegialnosti, medsebojni pomoči in kolektivnosti. Verjetno so takrat bolj kot zdaj razumeli in poznali načela naravne ekologije. Z zanesenjaško gradnjo in slepim posnemanjem novega in sodobnega, v arhitekturnem oblikovanju na slovenskem podeželju izginja nekdanje ravnotežje med naravnim in ustvarjenim okoljem. To rušenje se odraža na onesnaženih naravnih virih in porušenim ekološkem ravnotežju, zaradi katerega je trajnostni razvoj in trajnostni način gradnje postal glavno načelo načrtovanja. Po mojem mnenju se je potrebno opreti na stara, že skoraj zaprašena znanja, jih obnavljati in se iz njih učiti, predvsem pa se vrniti k naravnemu in logičnemu. (Deu, 2008)

Več pozornosti bi morali namenjati lokalno senzibilnemu, intenzivnem doživljajskemu turizmu. V sklopu tega bi lahko nova ekstremna arhitektura, ki bi bila v specifična okolja umeščena pazljivo in z veliko mero občutka, poglobila popotnikovo izkušnjo in ga spodbudila k sodelovanju. (Dekleva, 2014) Pri oblikovanju idejnega projekta svoje naloge se bom opirala na naslednje iztočnice:

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

44: Staja na planini pod Ljubinjem, ki sluĹži za shranjevanje sena

PRIMER IZ PRAKSE - LAŠKA SEČ Planina, kjer se je ustavil čas.

Ime projekta: Planina Laška Seč Lokacija: okolica Tolmina Arhitekt: Maja Kristan Leto: 2014 Tip: prenova

Projekt prenove Planine Laške Seči je dobil eno izmed odličij na natečaju za arhitekturno nagrado Constructive Alps 2015. Ta nagrada je namenjena projektom trajnostne gradnje in prenove v alpskem prostoru. Nagrajeni primeri so zgled tako z vidika gradbene kulture, družbenega učinka, ekologije in gospodarnosti.

ločena, vhod pa zaradi izrabe nagiba terena na sprednji in zadnji fasadi objekta. Prostori v prvem nadstropju, kjer naj bi spal kmet, v osnovi niso imeli oken. Pri prenovi so zaradi upoštevanja smernic ZVKD kolebali med postavitvijo novih oken vendar so po uporabi prostora brez okna ugotovili, da je bivalno ugodje brez okna tako slabo, da so jih sprojektirali dodatno.

Z arhitektko Majo Kristan sem se pogovarjala o ideji in uspešnosti projekta. Njeno glavno vodilo med projektiranjem je bilo upoštevanje preproste kmetske gradnje in dobro razumevanje delovanja planine. Pri celotnem procesu so temeljito upoštevali smernice trajnostne gradnje, kar vključuje čas od trenutka, ko se investitor odloči za prenovo vse do danes in z ozirom v prihodnost.

Pred prenovo planine so objekti dolga leta samevali in bili opustošeni. Ravno zaradi tega se je v srednjem glavnem objektu ohranila tudi črna kuhinja z ognjiščem, ki je bila in še vedno ostaja edini vir toplote, ki se uporablja tako za ogrevanje vode, kuhe kot tudi za gretje.

Planina Laška Seč leži v bližini Tolmina in je ena izmed planin, ki jo kmetje uporabljajo za cikliranje živine. Na planini je 6 hišk, ki so zasnovane zelo preprosto in uporabno, zelo podobno prej predstavljenim principom gradnje. Programsko so razporejene tako, kot večina kmetskih arhitektur v okolici – v pritličju je hlev, v nadstropju pa prostor za spanje kmeta, nadstropja sta med seboj popolnoma

Arhitektka poudarja, da je pri prenovi ohranila preprostost in kmečko pamet . Sama je svoja otroštva preživljala na planinah, zato ji je bilo pomembno razumevanje prostora, spoštovanje narave in uporaba znanja, ki so ga imeli kmeti, ki so nekoč gradili. Življenje in delo na planini je bilo težko, zato je morala biti arhitektura premišljena.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

SODE OVANJE Da se je prenova uspešno izvedla, so že v začetku vzpostavili močno sodelovanje investitorji, projektant, Triglavski narodni park (TNP) in Zavod za varstvo kulturne dediščine ( ZVKD).

investitor projektant

SPOŠTOVANJE IN RAZUMEVANJE OBSTOJE E A Zaradi prebivanja v tesnem sožitju z naravo, so objekti rezultat razumevanja le te.

PAMETNA IN PREPROSTA

RADNJA

Objekti se podrejajo naravi; zgrajeni so iz materialov, ki obstajajo na loka iji.

+ =

državne inštitucije

Prvo iztočnico za uspešen projekt je predstavljalo močno sodelovanje med Triglavskim narodnim parkom, Zavodom za kulturno dediščino, investitorji in projektantom. Investitorji, le-teh je bilo več, so sami zavestno na začetku poudarili, da se zaradi velike degradacije območja, pozabljanja kulture in izseljevanja mladih želijo celostno pristopiti k problemu. Že v začetku so se zavedali, da prenova ne bo najbolj preprosta in da jim bo supelo le, če nastopijo kot skupnost različnih strok in znanj. Glede na to, da je to še vedno delujoča kmetija, se s prenovo planine ohranja kulturna krajina, delovna mesta, ter znanje in tradicija, kar je s socialnega in ekonomskega vidika zelo pomembno.

Sama arhitekturna prenova ni pustila veliko kreativne svobode. Glede na to, da so objekti pod zaščito zavoda za kulturno dediščino in Triglavskega narodnega parka, so se morale hiše ohraniti prav takšne kot so, s tradiconalnim materialom, preprosto obdelavo ter brez odpadka. Kmetje so na planinah živeli in delovali desetletja, kar je privedlo k temu, da so dodobra poznali okolico in obnašanje narave. ivanje na planinah ni bilo lahko, saj so se kmetje izpostavljali težkim fizičnim naporom, spremembam vremena in odmaknjenosti. Ravno zato je bila gradnja preudarna, premišljena ter funkcionalna.

Planina je oddaljena od prve vasi uro hoda, dostop z avtom je otežen. Zato so material za gradnjo dobili na lokaciji in v okolici. Med gradnjo so težili k minimalnemu odpadku, saj jim je bil odveč. Za gradnjo so uporabljali kamen ter les, v okolici pa so našli tudi veliko pločevine, ki je ostala od prve svetovne vojne. Gradnja se je tako kot že ugotovljeno v principih gradnje v prvem delu naloge podrejala naravi in delovala po njenem razumevanju. iša je bila pametna brez gretja, hlajenja ali prezračevanja je zagotavljala maksimalno bivalno ugodje.

45: Planina, pogled s severa

46: Planina Laška Seč

47: Planina Laška seč, pogled z južne strani

Primer iz prakse - Zumthorjeve hiše v LEisu Svetloba, nebo, mir, narava

Ime projekta: Počithiške hiše v Leisu Lokacija: Leis, Vals, Švica Arhitekt: Peter Zumthor Leto: 2009 Tip: novogradnja

Arhitekt Peter Zumthor zgodbo nastajanja hiš opisuje zelo osebno. Pravi, da je njegova žena Annalisa vedno sanjala o tem, da bi živela v hiši, zgrajeni iz lesa. Vedno, ko je sanjala o svoji sanjski hiši, si je Peter predstavljal udoben dom v gorah, kjer bi lahko živela sama. Želela je notranjost iz lesa, v različnih barvah. Opisovala je vonj švicarske smreke, prasketajoče zvoke lesa, ki gori v kaminu in posebno toplino, ki jo les oddaja. Takšno toplo, udobno in prijetno vzdušje je arhitektu v glavi priklicalo dom, zgrajen iz masivnega lesa. iše so zgrajene v mali vasici Leis na 1500m nadmorske višine, kjer prijateljujejo s starimi hišami, ki so že počrnele od svoje starosti. Zumthor svojo hišo opisuje zelo poetično in prijetno, tako, da v bralcu vzbudi željo po tem, da jo tudi sam obišče in si v njej spočije. To so hiše, ki v človeku vzbudijo romantično sanjarjenje o oddihu, prijetnemu odmoru v gorah, stran od vsakdanjega mestnega vrveža.

iške so v uporabi celo leto. Poleti ni lepšega kot občutiti hladen alpski vetrič na terasi hiše s pogledom, ki sega daleč v obzorje. Ker je pozimi mala vasica večkrat zasnežena, si takrat s korakom skozi vrata hiške praktično že na smučišču. Tri hiše so zgrajene iz masivnega lesa. Gradnja hiš iz lesa pomeni dobro razumevanje delovanja lesa kot živega elementa. Vlažnost lesa ob gradnji hiše je bila točno načrtovana – 11 procentov v notranjosti in 14 procentov na fasadi. Niti s pogledi arhitekt ni skoparil. Zavedajoč se kvalitete lokacije, so prostori zasnovai kot galerija, kjer pogledi na pokrajino nastopijo kot z oknom uokvirjene umetnine. Ravno zato je verjeto prebivanje v teh hišah počitek za dušo in telo. (zumthorferienhaeuser.ch)

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

SENZORIA NO DO IVETJE

RADNJA

MATERIA

ODPRTINE IN PO

EDI

Prebivanje v hiši je počitek za vse čute.

Za zagotavljanje toplega in domačega vzdušja, so hiše narejene iz masivnega lesa.

Hiša je kot galerija slik uokvirjenih pogledov krajine, ki jo obdaja.

Postavitev hiše na lokacijo je premišljena in dokazuje arhitektovo znanje o razumevanju narave in procesov v njej. Doživljanje prostora in prebivanja v hišah je posebno doživetje. Sluh se zbudi ob zvokih ptic, kravjih zvoncev, prasketanja visokih smrek v okolici. Pogledi, ki se odpirajo v neskončnost vzbudijo pri posamezniku pomirjujoč občutek. Vonj lesa v notranjosti je vonj domačnosti. Alpski veter boža pobočja hribov, ki obdajajo hiše in s svojim zvokom pomirja. Ob hiši narava izgleda umirjeno, a vseeno se v njej dogaja veliko. Ideja arhitekture se v tem primeru ne konča le v oblikovanju prostora vendar v oblikovanju počutja in senzorialnem zaznavanju občutkov z vsemi čuti.

O gradnji hišk je iz arhitektovih intervjujev možno razbrati sledeče. Skozi celotno poletje so se v dolino slišali zvoki krovcev, ki so hišo zidali v sozvočju s kmetijskimi stroji iz sosednjih kmetij, kozjimi zvončki in velikimi cerkvenimi zvonovi. Skrbno načrtovana konstrukcija iz masivnega lesa, 11cm širokih, 20cm visokih in vse do 660 cm dolgih desk, ki so bile položene ena na drugo, plast nad plastjo, vse do višine treh nadstropij. Vezava uporabljena v zunanjih vogalih je stara in zelo elegantna vez lastovičjega repa, v interierju pa uporabljena klasična mizarska veza. V hiši so uporabili okoli 5000 lesenih desk, hišo pa so sestavili kot sestavljanko iz podobnih elementov, kjer se vsak prilagodi drug v drugega.

Zumthor o svoji hiši pravi naslednje: Naše hiše v Leisu imajo velika okna. Le-te se širijo od zidu do zidu ali od tal do stropa. Uokvirjajo krajino in pozdravljajo njene lepote tudi znotraj hiše. Sprehajati se znotraj hiše pomeni premikati se od enega pogleda do drugega. Prisotnost masivnega lesa je neizogibna, zelo intimna in pomirjujoča izkušnja. Nežno se svetlika v različni dnevni gorski svetlobi. Ramišljanje o odnosu zunaj-notri , Zumthor ponazori tudi v njegovi knjigi Atmosfere – pravi, da ga v arhitekturi fascinira odnos med interierjem in eksterierjem, kako je lahko arhitektura eno pripelje noter ali odpelje ven. (Zumthor, 2006) Ta odlika se vidi pri oblikovanju interierja hiš, kjer z neverjetnim občutkom, v notranjost hiše pripelje čudovito švicarsko pokrajino.

48: 3 hiše

49: Detajl vezave v hiši

50:

iša

galerija pogledov

PRIMER IZ PRAKSE - ZELENo MESTO LAUSANNE Zveza mesto

podeželje je ena najpomembnejših za trajnostni razvoj.

AUSANNE

enevsko jezero območje naseljenosti

območje mesta

Na zemljevidu vidimo, da je velikost mesta Lausanna razdeljena na pol - polovica je urbanega mesta, polovica pa krajine.

V hitrem času globalizacije in globalnega gospodarstva je Švica model države, kjer sta samooskrba in samozadostnost visoko na lestvici prioritet. Lausanne je mesto ob Ženevskim jezerom, ki leži na meji Švice s Francijo. Pritegnila me je politika mesta, ki ima skoraj zagotovljeno avtarkijo. Mesto je poleg urbanizacije zelenega mestnega centra in zagotavljanja bivalnega ugodja poskrbelo tudi za obmestne vasi in kmetije. Na prehodu iz osemnajstega v devetnajsto stoletje je mesto kupilo 900 hektarjev kmetijskih zemljišč v neposredni okolici. V tistem času je pomanjkanje hrane še vedno pestilo Švico, zato so z investicijo v okoliška kmetijska zmeljišča oskrbeli celotno prebivalstvo Lausanna s hrano. Na koncu 19. stoletja je mesto tako zrastlo, da je mesto praktično požrlo okoliške kmetije, mestne oblasti pa niso dopustile, da bi se področja v celoti urbanizirala in da bi kmetijam odvzeli svoj pomen. Zavedali so se, da je namen razvoja teh zemljišč dobava kvalitetne, ekološke in lokalno pridelane hrane vsem prebivalcem mesta.

Plan mesta Lausanne po Agendi 21 je razvoj javnega dostopa, krepitev dejavnosti, povezanim s podeželskim turizmom, uporaba obnovljivih virov energije, varstvo krajine in čistih vod ter še vrsto podobnih aktivnosti. Mesto s tem krepi povezavo MESTO – PODEŽELJE , zavedajoč se pomembnega odnosa med eno in drugo stranjo. Za Lausanne pridelava dobesedno lokalne hrane niso le votle besede temveč prijetna realnost. Gre se za celostno obravnavo problema. Da so dosegli samozadostnost je potrebna dobra izobrazba ljudi, sodelovanje različnih interesnih skupin, močna podpora mesta ter izvajanje različnih vrst ukrepov. Ena izmed kmetijskih območij je tudi Domaine des Saugealles, ena najstarejših kmetijskih območij mesta Lausanne. Mesto pravi, da se tam se združujeta preteklost in prihodost. Mestu namreč razvija koncept zelene energije prihodnosti. Vsako leto se tam razgradi 4000 ton organskih odpadkov, ki dobavlja 100 zeleno energijo 80 lausannskim gospodinjstvom. (www.lausanne.ch)

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

RAZVOJ PODE E JA RAZVOJ MESTA Mestne oblasti skrbijo za ekvivalenten razvoj mesta in krajine okoli mesta.

MESTO

ZE ENA ENER IJA

Mesto deluje povezano in samozadostno.

ospodinjstva na podeželju energijo pretvarjajo iz bio odpadkov.

Mesto se orientira k samozadostnosti in samooskrbi. Del tega je že močna povezava mesta in podeželja, saj na ta način en drugega oskrbujeta z dobrinami pomembnimi za življenje. Mesto se razvija trajnostno, pametno in premišljeno. Zdi se mi pomembno, da probleme skupnosti lahko rešujemo na mikro modelu in da se na ta način oblikujejo vzorci v nasprotni smeri globalizacije. Potrebno je razmišljati o tem, da življenje prebivalcev v naselju ni soodvisno od neštetno dejavnikov, ki delujejo na globalnem nivoju. Veliko bolj učinkovito je razmišljanje o tem, da se najosnovnejše in najnujneše življenjske potrebe prebivalcev v mestu zagotovijo na lokaciji sami.

V zaselku Domaine des Saugelles najdemo družinsko kmetijo, ki jo upravlja že peta generacija. V neposredni bližini se nahaja tudi bivši samostan, v katerem se danes dobro je in pije – tam je namreč restavracija z 2 Michelinovimi zvezdicami s prenočišči. Energijo za vse te programe in še ostalih 80 gospodinjstev v okolici dobavljajo iz razgradnje bio odpadkov na kmetiji. To je odličen primer trajnostnega oblikovanja naselij, ker na mikro lokaciji poskrbijo za samozadostnost. V primeru živiljskega obrata predelave svinjskega mesa bi kot alternativno kurivo lahko uporabili tudi svinjsko mast.

PODE E JE

Odnos mesto-podeželje deluje zelo vzajemno. Oblasti mesta Lausanne se zavedajo, da je potrebno z razvojem mestnega jedra razvijati tudi podeželje okoli njega. Vzajemna pomoč deluje trajnostno. Območje se razvija enakomerno. Na ta način lahko mesto z načrtovano finančno pomočjo in programi vzpodbudi podeželje k biološkemu in ekološkemu načinu pridelave hrane za vse prebivalce mesta. Z zmanjšanjem uvoza prehrane se lahko denar in energija namenita k zdravi pridelavi prehrane za vse ljudi. Tak način razmišljanja lahko postopoma privede do višjega nivoja življenja z bolj zdravimi življenjskimi vzorci prebivalcev.

51: Švicarska kmetija

SAMOZADOSTNOST

52: Tržnica v Laussani

53: Domaine des Saugelles

RAZMIŠLJANJA

SVOBODA Večina ljudi se celo življenje žene k misli svobode, ki jo vsak po svoje interpretira, a mnogim je ideja narave, višav, gora in neskončnih pogledov prav blizu ideji svobode. Morda se vsi počutimo bolj sposobni razumeti svobodo takrat, ko nas ne obkrožajo moteči elementi post industrijskega časa, zato je svoboda v naravi bližja, otipljivejša, z neskončnim številom možnosti, ki so realne toliko, kolikor daleč seže domišlija. Odmik v gore nas dvigne nad horizont, odpelje nad tisto, kar vidimo vsak dan. Ravno zato se ljudje verjetno podzavestno odloča-

jo za oddih v gorah ob prostih dnevih. Življenje v kotlini (op. Tolminski) nas prikrajša za pogled v daljavo, pogled v prihodnost, za misel o spremebi. Ko pa se vpnemo nad njo, nam pogled popelje v širše daljave. Ljudem izlet v hribe predstavlja sprostitev, svež zrak, rekreacijo, v resnici pa je mnogo bolj kot to. Je podzavestna sprostitev uma v širša obzorja. V to, da nemogoče lahko postane mogoče. V to da tisto kar je daleč, postane blizu.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

54: Paul Gauguin, Tahitian Mountains - Tahitijske gore

Vzorci vračanja k naravi se pojavaljajo skozi zgodovino. Paul Gauguin (1848-1903), francoski slikar, je v začetku industrijske revolucije svojo kariero borznega posrednika zavrgel in zapostavil to, kar je bilo po njegovem mnenju pokvarjeno mestno življenje. V tistem času so se med intelektualci porajale misli o noble savage(ang.)/bon sauvage(fr.) v slovenščini plemenitemu divjaku , o katerem se je ideja zbudila v 19. stoletju. Verjeli so, da živijo boljše življenje z več morale bolj primitivna ljudstva, ki še niso pokvarjena s civilizacijo. Tudi Victor ugo je v svoji knjigi Les Miserables pisal o tem, da mesta ustrvarijo koruptnega človeka. Gore, morje in gozd so tisti, ki naredijo človeka plemenitega. Ti ustvarijo ostrega človeka, vendar brez uničenja njegove človeške plati.

ODMIK od vsakdanjega življenja (p)ostaja popularen tudi v sodo- bni družbi. Gore, morje in gozd postajajo vse bolj zasičeni z ljudmi, ki si želijo odklopa od civilizacije in polnjenje baterij. Naše telo deluje kot stroj, ki z izpraznjenimi baterijami ne more delovati. Narava je tista, iz katere izhajamo, kjer se napolnimo in kamor gremo, tudi ko se nam zdi, da nas več ni. Ne gre se samo za odmik od svojega vsakdanjega okolja, pomemben je tudi odmik od svojega običajnega bivanjskega vzorca. Pri tem lahko v arhitekturi razvijemo specifično misel o arhitekturi odmika - da se človek lahko zopet poveže s samim seboj in s svojo probitno naravo, potrebuje tudi prostor, kjer se lahko popolnoma izolira. (Juranovič, 2017)

55: Poetičnost narave

NARAVA & TRADICIJA Alejandro Aravena, Pritzkerjev nagrajenec, je na otvoritvi eneškega bienala 2016 poudaril, kako se pogoji za ustvarjanje bivališč ljudem bliskovito hitro zaostrujejo. Vedno več ljudi na tem planetu išče spodoben prostor za življenje. Naloga arhitekta postaja ne le ustvarjati bivališča in domove, temveč dvigati kvaliteto bivalnega okolja ter posledično kvaliteto človekovega življenja. Pomembno je razumeti, kako so lokalne dobrine in surovine nujne za trajnostni razvoj in to razumevanje uporabiti v prid našemu planetu in šibkim ekosistemom. Z zavedanjem moramo ponovno vzpostaviti zanimanje za vernakularno arhitekturo in stare tehnike,

ki so jih uporabljali staroselci, ki so z opazovanjem narave poznali njeno obnašanje. V skladu s temi znanji so postavljali bivališča, ki so služila kot zavetja za preživetje. Naloga sodobnega arhitekta je poznati stare, preproste, a zelo dobro premišljene tehnike gradnje in uporabe lokalnih materialov, ki jih posodoblja s sodobnimi tehnikami grajenja in oblikovanja prostora. S tem lahko ustvarjamo prijetno in naravno bivalno ugodje, ki pa je hkrati tudi trajnostno, ekološko naravnano, predvsem pa celostno obravnavano. V moji nalogi s podrobno analizo starega stremim k novemu in sodobnemu, predvsem pa kvalitetnemu ustvarjanju arhitekture.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

sTRATEGIJA REVITALIZACIJE PLANINE

Po začetnih občutkih, ki sem jih dobila v prostoru, sem si s podrobnejšo prostorsko analizo ter analizo objektov, ki na lokaciji in v njeni okolici že obstajajo, ustvarila idejo za programsko ter likovno preoblikovanje planine. Planino želim preurediti tako, da vse kvalitete, ki tam že obstajajo, ohranim in jih izboljšam v funkcionalnem in oblikovnem smislu. Za lažje razumevanje programov, planino razdelim na tri dele – nastanitveni del, del pašniške skupnosti Poljubinj ter športni center Kobalo. Vsi objekti, ki na teh delih nastanejo na novo oz. se prenovijo, so odgovor na dejavnosti, s katerimi se uporabniki na tem prostoru srečujejo. Nastanitveni del, sklop poimenujem Dom v gorah , predstavlja prostor druženja, prostor, kjer se počutiš kot doma. V sklopu moje preureditve oblikujem tri nove hiške ter prenovim obstoječo planinsko kočo.

Drugi del, del pašniške skupnosti Poljubinj, poimenujem Okusi narave . Prenovim hlev ter zgradim nov objekt s trgovino, okuševalnico in nastanitvami. Poleg neokrnjene narave ter tradicionalne predelave mleka se na tem delu obiskovalcu vtisneta v spomin tudi okus in vonj mlečnih izdelkov, ki jih po starih tehnikah sirjenja, v bakrenem loncu iz kravjega mleka, izdelujejo še danes. Tretji del, športni center Kobala je del, kjer se družijo adrenalinski športniki in drugi ljudje, ki le-te opazujejo. Tam oblikujem opazovalnico z okrepčevalnico. Sklop je poimenovan Tihi trenutki . Trenutki opazovanja postanejo tihi trenutki razmišljanja. Sedenje v padalu in lebdenje nad širnim planetom je doživetje, ki te pusti, da misli uidejo daleč tja, kjer planet in vse na njem izgleda majhno in nepomembno.

pregledna karta obstoječega P H

Planinske poti Planina stador Pašnik Parkirišče eliodrom

H 0 10 20

100m

Trije sklopi podrobnejše obravnave: Dom v gorah

Okusi narave

Trenutki tišine

Sanacija in revitalizacija koče na planini Stador

Sanacija hleva pašniške skupnosti Poljubinj

Novogradnja 3 počitniških hiš

Novogradnja namestitvenega objekta z okuševalnico

Novogradnja okrepčevalnice in opazovalnice na vzletišču jadralnih padalcev in zmajarjev kobala

Dejavnosti: družabni dogodki, zbirališče planincev, dom v gorah, počitnice.

Dejavnosti: prosta paša krav, pastirstvo, pridelava mleka in mlečnih izdelkov.

Dejavnosti: jadralno padalstvo in zmajerstvo, gorsko kolesarstvo, panoramski 360o pogled na dolino, heliodrom.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

GRADIVA

56, 57, 58: uporabljena gradiva za gradnjo

Izbira materialov je bistvena za ustvarjanje atmosfere. Skozi analize grajenega v prostoru in opazovanja delovanja planine se kar logično ponuja izbira naravnih materialov. Materiali so izbrani tako, da predstavljajo naravno in trajnostno rešitev, čim manjši negativni vpliv na naravo vse od proizvodnje do uporabe, s čim manjšim odpadkom in z idejo, da se ti materiali lahko v naravi reciklirajo sami. LES Glede na sorazmerno aktivno lesno industrijo v Sloveniji, se tudi v Tolminu in okolici nahaja več lesarskih industrij, iz katerih je dobava lesa najbolj priročna, ekonomska in trajnostna izbira. OV JA VOLNA Ovčja volna je naravni material. Vlakno vsebuje maščobo imenovano lanolin. Večja je vsebnost lanolina, boljša je izolativnost in boljši je vpliv materiala na človeka in okolje. Varuje pred mrazom, nega-

tivnimi vplivi okolja in vzpostavlja prijetno klimo ter omogoča dober pretok zraka. Se sama čisti oziroma se čisti z prezračevanjem. Je samogasna. Vnetljiva je pri visokih temperaturah, nad o 520 C. Odbija vonjave in umazanijo. Ne daje občutka vlažnosti in lepljivosti. Veliki ljubitelji volne pa so molji, proti katerim se je dandanes mogoče uspešno zaščititi. (Soven.com) KAMEN - ETON Stare hiše v planinah so bile po večini zidane iz kamna. V moji magistrski nalogi bom namesto kanna uporabila beton, saj je to iz konstrukcijskih razlogov bolj smiselno, glede na to da gradimo na potresnem in erozijskem območju. krati je beton bolj vzdržljiv v odnosu do kamna. V neposredni bližini Tolmina, v Anhovem se nahaja proizvodna Družba Salonit Anhovo, ki je vodilni slovenski proizvajalec gradbenih materialov z več kot 90 letno zgodovino in tradicijo proizvodnje cementa. S tem se zagotovi tudi kratka transportna pot materiala od tovarne do lokacije.

ZAGOTAVLJANJE BIVALNEGA UGODJA

ELEKTRI NA ENERGIJA Objekte se zaradi potreb tehnologije in udobja bivanja opremi z vso potrebno električno in telekomunikacijsko opremo. Elektrika se generira s pomočjo manjše hibridne elektrarne. Ta deluje v kombinaciji izkoristka solarne ter vetrne energije. Vetrna enota je postavljena med Kobalo in pašniško skupnostjo na taki višini, da ne moti padalcev. Solarne celice so postavljene na vseh objektih. Razvodi so nato izvedeni v talnih kanalih in pripeljani do razdelilnih omar v objektih. OGREVANJE Objekti se ogrevajo s pomočjo peči na drva, ki se nahajajo v vsakem objektu posebej. Drva se lahko priskrbijo iz okoliških gozdov. Poleg prijetne temperature se v objektih ustvari tudi prijetna atmosfera. VODA Pitno vodo se do objektov pripelje po novih cevovodih, ki so speljani od naravnega izvira vode, okoli 300 m oddaljenega od lokacije. Vsak objekt ima tudi vkopan zbiralnik meteorne vode, ki služi za splakovanje stranišč in ostale možne uporabe. Višek meteornih vod se izteka v ponikovalni jašek. Santiarno vodo se v objektih ogreva na električni bojler.

PREZRA EVANJE V vseh objektih je poskrbljeno za naravno prezračevanje z vzgonskim vetrom. SVETLO A & SEN ENJE V vseh hišah je zagotovljen pritok naravne svetlobe skozi dan. Večina okenskih odprtin je pozicionirana na južno in zahodno stran. V primeru prevelikega sončnega sevanja so na okna umeščene tudi lesene škure, proti prevelikemu segrevanju fasade pa pomagajo tudi strešni napušči. KANALIZACIJA Ker na lokaciji fekalne in meteorne kanalizacije ni, se ob objektih vgradijo rastlinske čistilne naprave, ki delujejo po vzorcu samočistilne sposobnosti narave. Sistem je sestavljen iz gred, te so izolirane nepropustno in napolnjene s substratom. Po površino se voda gravitacijsko pretaka. V rastnem substratu rastlin živijo mikroorganizmi, ki preko kemijski procesov očistijo odpadne vode. Rastni substrat čisti vodo mehansko. Ta voda se nato lahko uporabi za zalivanje ali pa se izteka v ponikovalni jašek. Kapaciteta take čistilne naprave je odvisna od lokacije – nastanitveni objekti 20PE, Kobala in planina pa 5 PE. (povzeto po Limnowet, 2017)

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

UREDITEV PROMETA

DOSTOP Do planine Stador se dostopa po cesti Ljubinj – Stador. Gre za asfaltirano cesto, ki je preozka za srečanje dveh vozil, zato je potrebno urediti ustrezna odmikališča za srečevanje vozil. V kolikor je mogoče, bi bila tudi širitev ceste zelo dobrodošla. Za maksimalno oživitev programov na planini je potrebno cesto sanirati, saj je na nekaterih delih že močno načeta. V tem primeru, se dostopni čas zmanjša, kar ugodno vpliva tudi na intervencijski čas za nujne primere. PARKIRIŠ A Javno parkirišče se uredi na začetku lokacije za vse pohodnike in obiskovalce. Avtomobili tako ne kvarijo naravnih gorskih vedut. Pred Kobalo se uredi drugo parkirišče, ki služi padalcem, kombijem in obiskovalcem športnega centra. Pašniška skupnost ima zagotovljen dostop z avtom za dostavo in odvoz surovin, hkrati pa ima zagotovljeni 2 parkirni mesti.

INTERVENCIJSKE POTI Dostop za intervencijsko vozilo je urejen do vseh objektov, vse do vzletne steze padalcev. Za hitro reševanje je urejen tudi heliodrom, o katerem piše več v naslednjem odstavku. Poškodbe v gorah pri adrenalinskih športih so ob velikem številu obiskovalcev pogost pojav, za katerega je potrebno ustrezno preventivno poskrbeti. ELIODROM Za potrebe gorske reševalne službe (GRS) se na Kobali ohrani odprt prostor, ki služi za pristajalni prostor za helikopter. V nujnih primerih poškodb v gorah sta lahko hitro ukrepanje in odzivni čas reševalcev ključna za preživetje poškodovanca.

obstoječi parkiri če objekti

planinska okuševalnica & trgovina

obstoječi objekt

kompostnik

Planina Lom, Razor

P Planina Stador

planinska koča

nove hiše

hlev

pašnik

PREGLEDNA SITUACIJA LEGENDA novi objekti prenovljeni objekti obstoječi objekti, ki niso predmet obravnave pešpoti

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

pešpoti

heliodrom nujen za potrebe gorske reševalne slu be

Kobala

Tolmin

cesta

parkiri če

pašnik

0 5 10

športni center

vzleti če jadralnih padalcev

100m

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Dom v gorah

59: Udobje

Dom so ljudje in občutki, ljubezen in mir. Je prostor, kjer oblečeš najbolj udobna oblačila in obuješ najbolj prijetne nogavice. Dom je najbolj intimno zatočišče vsakega posameznika. Predstavlja varnost, udobje, pogasi nemir in prinese zadovoljstvo. Nič ni lepšega kot priti tja, kjer veš, da si doma.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Prvo območje obdelave in revitalizacije, je območje na skrajnem severu lokacije, območje okoli PLANINSKE KO E STADOR. Tam ustvarjam dom v gorah. To je prostor namenjen druženju, veselju, počitku in prijetnim spominom. Koča na planini Stador je koča z dolgoletno tradicijo. Že kot otrok se spomnim starega Petra, ki je kuhal kobariške štrukjle in stregel sladkan čaj, ki je bil narejen z divjih rastlin pobranih v okolici in posušenih doma. Danes je zgodba o koči na planini Stador tiha, koča ne živi tako veselo, kot je včasih. Potrebna je prenove, razširitve kapacitet in nove ponudbe. Planincev je vsako leto več,

tudi kombijev, ki gredo mimo koče je v sezoni na desetine. Koča potrebuje novo zgodbo in svež veter, ki osveži njene prostore. Poleg koče je kot goba po dežju zrastla mala prikupna hiška, ki sliši na ime Chalet Astra Montana. iška kar kliče po novih sosedih, saj potrebuje ob sebi programe, ki dajejo občutek varnosti, domačnosti in prijetnosti, in pridih manjše vasice v gorah. V ta namen bom oblikovala tri novogradnje, hiške, ki bodo predstavljale dom v gorah tudi drugim obiskovalcem planine, ki bodo prišli na oddih in sprostitev v naravo.

CHALET ASTRA MONTANA

KOČA A P A

STADOR

60: Ptičja perspektiva na planino Stador

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

O STO

Chalet Astra Montana P

P A

O O

SKA KOČA PR

O A

Koča na planini stador P

NOVO

LOKACIJA NOVIH HIŠK

62: Pogled z lokacije novih hiš

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

DOM

ORA

MA A

POVRŠINE PROSTOROV IN TLAKI 1 2 3 4 5 6 7

Dnevni prostor Jedilni prostor Vhodna veža Kopalnica Garderoba Spalnica Zunanja shramba

stari leseni plohi stari leseni plohi brušen beton brušen beton stari leseni plohi stari leseni plohi brušen beton

18,63 m2 18,63 m2 2,32 m2 5,53 m2 4,10 m2 16,35 m2 1,01 m2

SKUPAJ NETO 66,57 m2 SKUPAJ RUTO 83,93 m2

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PR T Ä&#x152; M :

PR R M :

PROSTOR

S R S

SPA

SR D

POVRŠINE PROSTOROV IN TLAKI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Dnevna soba Jedilnica Kuhinja ralni kotiček Kopalnica Garderoba Spalnica Zunanja shramba Vhod Vhodna loža Spalnica - nadstropje

stari leseni plohi stari leseni plohi brušen beton stari leseni plohi brušen beton stari leseni plohi stari leseni plohi brušen beton brušen beton brušen beton stari leseni plohi SKUPAJ NETO SKUPAJ RUTO

14,54 m2 14,54 m2 7,12 m2 7,71 m2 4,93 m2 6,63 m2 14,88 m2 3,49 m2 3,30 m2 9,17 m2 21,85 m2 107,86 m2 124,52 m2

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

ADSTROP M :

PR T Ä&#x152; M : SPA D

PROSTOR

A PROSTOR

S R S

SPA

PR R M :

POVRŠINE PROSTOROV IN TLAKI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Dnevna soba Jedilnica Kuhinja ralni kotiček Kopalnica Garderoba Spalnica Zunanja shramba Vhod Veža Kopalnica Spalnica - nadstropje

stari leseni plohi stari leseni plohi brušen beton stari leseni plohi brušen beton stari leseni plohi stari leseni plohi brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton stari leseni plohi SKUPAJ NETO SKUPAJ RUTO

16,13 m2 15,66 m2 9,49 m2 11,61 m2 3,59 m2 5,71 m2 16,37 m2 1,94 m2 3,30 m2 7,11 m2 5,60 m2 27,20 m2 123,71 m2 151,99 m2

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

ADSTROP M :

PR T Ä&#x152; M : D

PROSTOR

S R S

SPA

PR R M :

Vizualizacija notranjosti srednje hiše

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

SR D

MA A

D AST A

63, 64, 65: Ideja notranje opreme

A OPR M

OTRA

OST

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PR M R A OD M :

PR M R M :

ASAD MA

OP S KO STR K

KSK S

eseno ostre je leseno škarjasto ostrešje lepljen les, GL24h Si špirovci: 100/140 mm e e

ni je,

i je

škarniki 2x50/160mm ertikalna jeklena stre na konstrukcija HEA 200 ertikalna lesena konstrukcija lesena skeletna konstrukcija lepljen les Gl24h Si 50/200mm ertikalna ab konstrukcija armirano - betonska konstrukcija debeline 200mm Temelji AB pasovni temelji do globine 120 cm, cona zmrzovanja

ARHITEKTURNA ZASNOVA - HIŠKE Tri hiške so zasnovane kot trije unikatni tlorisi, ki zagotavljajo individualizirano izkušnjo uporabnika. iška predstavlja vso ugodje bivanja predstavlja dom v gorah. Objekti so na lokaciji postavljeni tako, da ustrezajo naravnim danostim in sledijo idejam prvih vernakularnih objektov, ki so jih na lokacijo postavljali pastirji, ko so si morali zagotoviti preživetje v težkih gorskih pogojih. Za to so morali dodobra razumeti naravo in svojo arhitekturo le-tej podrediti. Za razumevanje hiše je ključno razumevanje same lokacije. iše so orientirane tako, da si med seboj dajejo dovolj prostora za intimo, hkrati pa delujejo kot povezana celota. Skozi vsako okno v hiši se usmerja izbran pogled v naravo proti dolini, ki predstavlja unikatno umetnino, ki jo riše narava. Ta se spreminja 24 ur na dan, 365 dni v letu. Oblika tal hiše sprejme naklon terena in se le-temu prilagodi. Dnevna soba, jedilnica, kuhinja in spalnica tvorijo enoten prostor, vendar so med seboj nivojsko ločene in sledijo padcu terena. iše se razlikujejo po velikosti - najmanjša, mala hiša, dimenzij 7.50x14.00m z višino 5.90m sprejme par ali mlado družino, srednja hiša, dimenzij 8.70x16.50m z višino 5.90m sprejme celo družino,

največja, dimenzij 10.10x16.59m z višno 6.50m pa nudi popolno udobje veliki družini ali dvema paroma. Vse hiše imajo v najnižji plato umeščeno dnevno sobo z bralnim kotičkom, nad katerim se nahaja jedilni del. Po stopicah nato preko veže z vhodom in straniščem dostopamo do spalnice na najvišjem platoju. Dve hiški imata podest z dodatno posteljo, do katerega se dostopa po lestvah. Z obzirom na predhodne analize, konstrukcijska zasnova hiš sledi praksam, ki so jih uporabljali že staroselci. Zaradi težkih pogojev izkopa, vse hiše sledijo naravnemu nagibu terena in se mu prilagajajo. Iz tega vidika so baza hiše, temelji in stene do višine 2m, armirano betonske. Proti višini se nadaljuje lesena skeletna gradnja, ki je polnjena z bio ovčjo volno, naravno izolacijo. Konstrukcija se odraža na fasadi in je preko zunanjosti hiše točno razvidna. Streha je dvokapno škarjasto ostrešje s slemenom, orientiranim pravokotno na plastnice ter krito s temno titan-cink pločevino. Električna energija za hiše se generira z manjšo sončno elektrarno. Zbira se meteorna voda za fekalne odplake, ostala voda je do objektov dovedena z naravnega izvira. Vsem trem objektom ter koči je skupna mala čistilna naprava, kjer se iztok vode ureja s ponikanjem.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

FASADNI PAS MALA HIŠA, M= 1:20 ZDOL NI PREREZ 1 Strešna konstrukcija kritina - trapezna pločevina prečne letve 50/40mm vzdolžne letve - prezračevalni sloj 50mm sekundarna krtitina deske 100/20mm špirovec 100/140mm toplotna izolacija - bio ovčja volna med špirovci 140mm parna zapora lesena obloga - lesene deske 100/20 mm 2 zunanji zid - les lesena obloga - lesene deske 100/20 mm inštalacije (zračni sloj) 50 mm lesena vlaknena plošča 12.5 mm nosilna stenska konstrukcija 200/50 mm med stebri toplotna izolacija - bio ovčja volna 200 mm lesena vlaknena plošča 12.5 mm vetrna zapora prezračevalni sloj 50 mm lesena fasada - lesene letve 100/20 mm 3 zunanji zid - beton betonska konstrukcija 200mm izolacija PS 20mm finalna fasadna obloga - betonske plošče 4 zasteklitev lepljen smrekov okvir 78mm troslojna izolativna zasteklitev 5 talna konstrukcija hidrofobna kristalinska impregnacija betonski tlak 50mm debeloslojna lepilna malta 20mm hitrosušeči estrih C20/25 80mm PE folija toplotna izolacija EPS 150 200mm bitumenska hidroizolacija podložni beton 100mm utrjen gramozni tampon 300mm PE filc 200 6 temelj armirano betonski temelj 600/800mm soški prodniki 60- 80 mm drenažni pesek 16-32mm PE filc 200g drenažna cev fi100mm mulda iz podložnega betona

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

61: Koča na planini Stador, severna fasada

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

KOÄ&#x152;A

Srce i e postane velika peÄ? na kateri se sedi dru i in reje

P A

SKA KOČA STADOR O STO

Č STA

ADSTROP

PR T Č

Celotno zgornje nadstropje se poruši, trenutne stene

V pritličju ohranim le obod koče, ter posledično

so mavčno kartonske plošče. Višina nadstropja se

gabarit le-te. Stare notranje stene so porušene, nove pa

poviša, nova konstrukcija je lesena skeletna gradnja.

predelne mavčno-kartonske plošče.

M D TA

A KO STR K

Zaradi dotrajanosti trenutne medetažne konstrukcije le to naredim na novo. Nova medetažna konstrukcija je armirano betonska in se podpira na starem obodu pritličja.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

P A

SKA KOČA STADOR

O O STA

ADSTROP M :

PR T Č M :

POVRŠINE PROSTOROV IN TLAKOVANJE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

NADSTROPJE Spalnica 1 stare lesene deske Spalnica 2 stare lesene deske Spalnica 3 stare lesene deske Spalnica 4 stare lesene deske Spalnica 5 stare lesene deske Spalnica 6 stare lesene deske Spalnica 7 stare lesene deske Kopalnica keramika odnik stare lesene deske Stopnišče stare lesene deske

10.55 m2 10.55 m2 10.55 m2 10.55 m2 10.55 m2 10.55 m2 10.55 m2 8.18 m2 16.24 m2 3.53 m2

PRITLI JE 1 Vhodna loža 2 Kopalnica 3 Družabni prostor 4 Kuhinja 5 Shramba

zglajen betonski tlak keramika stare lesene deske keramika keramika SKUPAJ NETO Pritličje Nadstropje

13.90 m2 12.71 m2 53.96 m2 16.51 m2 13.05 m2 218.21 m2 110.13 m2 108.08m2

SKUPAJ RUTO 245.30 m2 Pritličje 122.65 m2 Nadstropje 122.65 m2

PR R M :

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

A OD A ASADA M :

KOÄ&#x152;A NA PLANINI STADOR

Tolmin

S M

R A ASADA :

Vizualizacija notranjosti sobe v koči na Stadorju

AR ITEKT RNA ZA NO A KOČA Koča danes na planini služi najosnovnejšim potrebam. V koči so urejene spalnice, kuhinja in manjša restavracija, manjkata pa ji udobje in prijetno počutje. Manjka tisti občutek prijetne gorske koče s kaminom, ki se nam prikrade na misel, ko si predstavljamo počitnice v gorah. Gabariti koče ostanejo enaki obstoječim, 10.80x16m, zvišala se je le višina strešnega venca, ki je sedaj visoka 7.90m. Dostop do koče ostaja s severne strani, kamor je možno dostopati z avotmobilom za dostavo. Okoli objekta je utrjena ravna površina, na nekaterih delih posuta s prodniki, na drugih travnata. S tem, okoli koče zagotovimo zunanje površine za oddih planincev. Programsko se s prenovo hiše ni veliko spreminjalo. V nadstropju obdržim prostore za prenočitev, ki so opremljene za najnujnejše potrebe planincev. Urediti skušam maksimalno ugodje z minimalnim oblikovanjem. Srce hiše je ogromna zidana peč v skupnem prostoru, kjer planinci posedajo ob hladnih popoldnevih. V jedilnici so tri velike mize, na katere se postreže hrana iz kuhinje, ki je na južni strani objekta. Skozi

okno v jedilnici se nam odpira prekrasen pogled. V pritličju so še sanitarije s tuši ter garderoba za planince. V nadstropju je 7 sob, ki so majhne, vendar zagotavljajo spanje pod milijoni zvezd. Strešno okno, ki je nujno za naravno prezračevanje in dovod svetlobe je pozicionirano nad vzglavnikom, da lahko zaspimo predno preštejemo vse zvezde na nebu. Po idejah iz prvega dela naloge se tudi ta objekt obnovi tako, da se obdrži spodnji zidan del, ki je opečnat, v nadstropju pa se staro streho, ki je slaba, popravi, in celotno zgornje nadstropje na novo sanira in zgradi po principu lesene skeletne gradnje. Na ta način, se pridobi višina zgornje etaže za uporabnost sob. Fasada se v pritličju sanira z apnenim ometom, v nadstropju pa je lesena. Električna energija se generira s pomočjo manjše sončne elektrarne. Sistem izpusta fekalne kanalizacije poteka v manjšo čistilno napravo, ki je organizirana za kočo in 3 male hiške skupaj. Izpust čiste vode iz male čistilne naprave se uredi s ponikanjem. Ogrevanje je urejeno na drva.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

KOČA

A R DT

POT KO A A KO

A DOSTOP

A A

RA A A OTROK

A TOM

KOČA

TO M

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Okusi narave

66: Staran sir Tolminc, sirna klet

iše Franko

Okus, ki se obiskovalcu planin vtisne v spomin, ga izobrazi o naši kulturi, zgodovini, zdravju in kvaliteti življenja. Z okusi se družimo, ustvarjamo spomine, nova prijateljstva in prijetna vzdušja. Star tolminski rek pravi: Sir in skuta, naša sta aduta.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Nastanitveni objekti PAŠNE SKUPNOSTI STADOR so del območja

Poleg prodajalne se vzpostavi tudi okuševalnica planinskih okusov. Gre za

planine Stador, kjer najdemo hlev in objekt za prenočitev pastirjev. eprav

prostor, kjer se okušajo na planini izdelani produkti - sir, skuta, zelišča. Na

je planina še vedno v delujočem stanju, so vsi objekti zelo dotrajani in

tolminskem se razvija gastronomski turizem, ki promovira doma pride-

potrebni prenove. V letošnjem septembru se je na planini paslo 37 krav, ki

lano visoko kakovostno lokalno in sezonsko hrano. Skozi okuse in hrano

so last 9 kmečkih družin. Te krave so na planini spomladi in jeseni, kot pa

je pomembno obiskovalce izobraževati o naši kulturi, naši zgodovini,

je v navadi v gorskem pašništvu, krave ciklirajo. V poletnem času jih najde-

zdravju in kvaliteti življenja, ki jo nudi naša lokacija. Pomembna je zavest

mo na bližnji planini Razor. Selitve so zelo pomembne, saj se trava lahko

o kakovosti izdelkov, ki jih lahko ponudimo.

med tem časom ponovno obraste. Poleg tega je samo doživetje bivanja in dela na planini doživetje, ki nauči Konkretno danes objekt služi svojemu delu samo 2 meseca na leto. Za

veliko. Nauči trdega dela ter starih znanj o pridelavi sira, uči o naravi ter

uspešno oživitev območja, je potrebno objektom dodati programe, ki bi ga

spoštovanju le-te. Zato se mi zdi ideja prebivanja in opravljanja dela na

ohranjali bolj dejavnega. Nujna bi bila urejena trgovina, ki bi omogočala

planini zanimiva nova oblika turistične ponudbe.

prodajo mlečnih izdelkov kar na planini – trenutno tam izdelujejo sir Tolminc, avtohton sir tega področja ter skuto. Glede na kvaliteto izdelkov,

Seveda pa je primarna naloga ustvarjanje pogojev za kvalitetno in dobro

je povpraševanje in cenjenje le-teh še vedno premajhno.

delo pastirjev, ozaveščanje o pastirski kulturi in širjenje znanj, ki se bodo še dolgo prenašale iz roda v rod.

PAŠNIŠKA SKUPNOST STADOR

67: Pogled s ptičje perspektive na pašniško skupnost planine Stador

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

68, 69, 70, 71: Slike objektov na planini

Obstoječe stanje na planini predstavlja slabe pogoje za delo in razvoj

prometa v obe smeri. Za potrebe v prihodnosti bom zgradila nov objekt,

planine. V velikem objektu se zadržujejo krave, tam pa je neposredna

starega pa porušila. Nov objekt bo vseboval prostor za druženje in

povezava z mlekarno in prostorom za shranjevanje sira. Ta objekt nujno

kulinarične delavnice, ki bo deloval kot kuhinja in prostor za

potrebuje sanacijo fasade, saj je obstoječa fasada krita s salonit ploščami,

izobraževanje, hkrati pa bo zadostoval za spanje 8 oseb, pastirjev in

ki predstavljajo nevarnost za zdravje. Tudi drugi elementi v objektu so

obiskovalcev, ki se bodo kot vajenci prišli učit o življenju na planinah in

dotrajani, potrebno je urediti boljše sanitarije.

tehnikah izdelovanja Tolminca.

Manjši objekt, ki predstavlja zatočišče pastirjem je slabo organiziran,

Z novimi objekti je pomembno ustvariti prijetno in logično atmosfero, ki

dotrajan in ne predstavlja bivalnega ugodja in kvalitete, ki bi jo ljudje, ki

bo privabljala širšo množico ljudi, med katere se bo širilo znanje o

opravljajo težko fizično delo skozi ves dan potrebovali. Ta isti objekt je

tolminskih tradicijah. Pomembno je, da ima turizem nek namen, v tem

zelo slabo umeščen v prostor. Mimo njega pelje cesta, ki postane v sezoni

primeru izobraževalni, od katerega imajo koristi vsi udeleženci.

letenja zelo prometna, ni pa dovolj široka in pretočna za nemoten pretok

DAN NA PLANINI

PAŠNIK 2

PAŠNIK 1

MLEKARNA

HLEV

SHRAMBA MLEKA KUHINJA

STAJA SHRAMBA SIRA

KUHA MLEKA SIRNA KOPEL

Osrednja stavba planin je stan, danes imenovan sirarna. Zidane hleve v

Običajen dan na planini izgleda približno takole:

okolici so začeli postavljati šele v 19. stoletju, pred tem so živino zaganjali

5.00 - ujenje, molža krav, ko so pomolžene, jih spustijo na prosto, kjer

v ograde brez strehe, imenovane medrje . Stan ali sirarna je bil prostor,

se pasejo ves dan.

kjer so mleko predelali v skuto in sir. Slikovit opis stanu (najverjetneje na

7.00-14.00 - Pridelava mleka. Na planini se pridelujeta sir in skuta.

planini Razor) je opisal župnik Tomaž Rutar iz Poljubinja 1853. leta:

17.00 - Krave se s planin zopet pripelje nazaj v hlev, sledi druga molža v

Stan je nizko poslopje, ima četiri stene, večji del iz suhega, malokje iz mautenega zidu, streha je pokrita s skodlami ali jelovimi deščicami. Ima

dnevu. 21.00 - Zaključek delovnega dne

tri pregraje ali dele: pervi je muža, drugi stanišče in tretji klet. Zapis o planini je nastal dvajset let pred prihodom Švicarja Tomaža

itza, ki je

prišel na Tolminsko uvajat novo tehnologijo sirarstva. (www.tol-muzej.si)

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

SK P OST STADOR opis obstoječe a stanja

72: hlev pašniške skupnosti Stador - notranjost

HLEV Pot krave za mol o

MLEKARNA

Dovod dnevne svetlobe skozi svetlobnik

OPIS PRENOVE HLEVA: lev je grajen z dveh delov. Severni del, mlekarna s sirarno ter južni, staja

zunanje stene podpre z novo leseno skeletno konstrukcijo, na katero se nato obesi masko lesene fasade. Podobno se zgodi z mlekarno – le-to se

hleva. Mlekarna je grajena kot zidana opečnata konstrukcija, kravja staja

izolira, nato pa nadene zaključni sloj lesene fasade na primerno podkon-

pa je dodana kot prizidek k mlekarni. Leseno paličje premošča širino staje,

strukcijo. Zamenja se stavbno pohištvo, ki je leseno. Zamenja se tudi

na katerega je nato obešena pločevinasta streha in fasada iz nevarnih

strešna kritina. Trenutne azbestne salonit plošče se zamenja s temno

azbestnih stalonit plošč. Zaradi energijske varčnosti, del staje nima

trapezno titan cink pločevino. Na tla so položeni betonski prefabrikati,

umetne razsvetljave in se naravno razsvetljuje skozi svetlobnik na strehi.

pod katerimi teče manjši kanal, ki omogoča odtok vode ob čiščenju

V prenovi bom idejo hleva programsko pustila tako, kot je, popravila le

hleva.

manjše funkcionalne napake ter obnovila zunanji obod hleva. Zunanje stene hleva se bodo zamenjale – paličje ostrešja ostaja, se jih pa v liniji

Vizualizacija okuševalnice in trgovine.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

GORSKA OKUÅ EVALNICA + SIRARNA

NAKUP

OKUS

PRODUKT

SUROVINA

O STO

Č STA

pa na skupnost Stador

STAR OBJEKT NADOMESTIM Z NOVIM

astanitveni objekt na planini Stador P+1

od v spalnice

betonski tlak

od v ku injo

Prostor za mol o

lev na planini stador P od v sirarno

od v lev

HLEV, POTREBEN PRENOVE

950m nm. v.

1000m nm. v.

2 1 0

1050m nm. v.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

O O STA

pa na skupnost Stador

ovi pro rami:

TRGOVINA

NASTANITVE

OKUÅ EVALNICA pozicija stare a objekta V UPORABI CELO LETO V UPORABI KO SO KRAVE NA PLANINI Po led na Tolmin MLEKARNA

HLEV

950m nm. v.

1000m nm. v.

2 1 0

1050 nm. v.

ORSKA OK

ASTA

PR T Č

Dovoz

Tr ovina

Pogled na Tolmin

Oku evalnica

TLORIS PRITLI JA, površine prostorov, M 1:100 Tlakovana povr ina

1 2 3 4 5

Trgovina Skladišče C Okuševalnica Pokrit predprostor

brušen betonski tlak brušen betonski tlak brušen betonski tlak brušen betonski tlak brušen betonski tlak

21,23 m2 5,24 m2 5,24 m2 31,99 m2 24,40 m2

SKUPAJ PRITLI JE NETO 88,10 m2 SKUPAJ PRITLI JE RUTO 114,63 m2

HLEV

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

GORSKA OKUŠEVALNICA & NASTANITVE NADSTROPJE

Dovoz

Spalnice skupne postelje

Prostor za dru enje A

Po led na Tolmin Spalnice ločene postelje

TLORIS NADSTROPJA, površine prostorov, M 1:100

Tlakovana povr ina

1 2 3 4 5 6 7

Spalnica 1 Spalnica 2 Spalnica 3 Spalnica 4 Kopalnica 1 Kopalnica 2 Prostor za druženje

stare lesene deske stare lesene deske stare lesene deske stare lesene deske keramika keramika stare lesene deske

16,57 m2 16,57 m2 15,95 m2 15,95 m2 5,19 m2 5,28 m2 16,57 m2

SKUPAJ NADSTROPJE NETO 92,08 m2 SKUPAJ NADSTROPJE RUTO 114,63 m2 SKUPAJ NETO 180,18 m2 SKUPAJ BRUTO 229,26 m2 HLEV

TLORIS

LEVA, površine prostorov, M 1:100

Krma prostor za molžo Shramba, pakiranje Shramba Mlekarna Shramba sira Vhodna avla C Garderoba lev, staja

betonski prefabrikati betonski prefabrikati brušen betonski tlak brušen betonski tlak brušen betonski tlak brušen betonski tlak brušen betonski tlak brušen betonski tlak brušen betonski tlak betonski prefabrikati

29.74 m2 18.56 m2 18.81 m2 9.72 m2 14.43 m2 26.02 m2 6.44 m2 1.82 m2 3.07 m2 333.82 m2

SKUPAJ LEV NETO SKUPAJ LEV RUTO

462,42 m2 507,22 m2

Pre od staja mlekarna

od v mlekarno A

od v stajo

Tlakovano od v proizvodnjo

OKUŠEVALNICA

MLEKARNA

mbala a sira

Pridelava sira

Mol a

S ramba sira

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

PREREZ A-A

Tlakovano

HLEV

Staja leva prostor za

krav

NASTANITVE PREREZ A-A M :

NASTANITVE PREREZ B-B M :

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

ASTA M :

A ASADA

Po led na Tolmin

Pot Kobala Koča

ASTA M :

A OD A ASADA

Hlev

Nastanitve, okuševalnica

100

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

A OD A ASADA M

101

S M

ZASNOVA AR ITEKTURE - LEV Umestitev hleva v prostor ostane taka, kot je. Zaradi svojih gabaritov – dolžine 41.50x13.90m – je na plastnice obrnjen vzporedno. Tako daljši del hleva neposredno komunicira s cesto, kamor so obrnjeni vsi glavni vhodi – za ljudi in krave. Na južnem delu objekta je staja, del hleva, kjer prebivajo krave. Tukaj krave ponavadi le prenočijo, čez dan pa se pasejo na zunanjih pašnikih. Severni del je sirarna z vso potrebno infrastrukturo za izdelavo avtohtonega slovenskega sira Tolminca. Ta dva dela sta neposredno povezana, saj grejo krave dvakrat na dan v molžo. Objekt je pritličen, visok 4.60m. Likovno se objekt približa videzu okuševalnice. Dobi novo fasadno leseno oblogo iz desk dimenzij 100/30mm. Vso stavbno pohištvo je leseno, z enakim zasukom letev ob zasteklitvi kot pri ostalih objektih – slednje se zasučejo za 90o in poskrbijo za zaščito pred premočnim

102

R A ASADA

sončnim sevanjem poleti. Del hleva se naravno osvetljuje s svetlobnikom, ki se pojavi vzdolžno ob slemenu strehe. Konstrukcija objekta ostane enaka. Sirarno, ki je zidana, se na novo izolira, hlev pa je sestavljen iz lesenih okvirov, ki jih je potrebno povezati z diagonalami za zavetrovanje ter na njih obesiti novo fasado. Streha je lesena, nošena z lesenim paličjem, krita pa s temno titan cink pločevino. Ta objekt ni ogrevan, saj se krave v času zime tukaj ne pasejo. Peč na drva, ki se nahaja v sirarni, služi za gretje mleka. Fekalna kanalizacija je povezana v malo čistilno napravo, ki je skupna hlevu in okuševalnici. Uporaba sončne energije služi za električno energijo v prostoru. Meteorna voda se zbira skupno z okuševalnico.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Vizualizacija pogleda na pašniško skupnost Stador

73: Primer opreme sirarne in okuševalnice

103

OPIS KONSTRUKCIJKSKE SHEME Ostre je leseno škarjasto ostrešje lepljen les, GL24h Si špirovci: 100/140 mm e e

ni je,

i je

škarniki 2x50/160mm ertikalna jeklena stre na konstrukcija HEA 200 ertikalna lesena konstrukcija lesena skeletna konstrukcija lepljen les Gl24h Si 50/200mm orizontalna medeta na konstrukcija i no betonsk

o č

200mm, na predelu brez podpor AB nosilec višine 200mm ertikalna ab konstrukcija armirano - betonska konstrukcija debeline 150mm Temelji AB pasovni temelji do globine 120 cm, cona zmrzovanja

ZASNOVA ARHITEKTURE - OKUŠEVALNICA Obstoječ objekt na severu lokacije porušim, saj je premajhen in dotrajan. Nadomestim ga z novo gorsko okuševalnico, s trgovino z izdelki, pridelanimi na planini in z nastanitvami za 8 oseb. Nov objekt nadaljuje močno linijo hleva in se prilagodi obstoječi cesti in terenu. Gabarit objekta je 8.50x17.53m, visok pa je 7.6m. Objekt je zasnovan tako, da se v pritličju pojavita dva kubusa, ki omejita dva glavna in lokaciji nova programa – trgovino z izdelki, ki so pridelani na planini – sir, skuta, nabrana zelišč ter okuševalnico, ki služi kot prostor za okušanje teh izdelkov. V tem prostoru dnevno jedo tudi pastirji. Zunanji prostor steče okrog kubusov in med hlevom, kjer se vzpostavijo mikrolokacije za opravljanje zunanjih del - teh je na planini veliko. V nadstropju se iz skupnega polodprtega prostora dostopa do 4 sob za pastirje oz. pastirske vajence. Objekt upošteva oblikovne parametre, določene na začetku naloge. Kombinacija gradiv betona in lesene skeletne gradnje, polnjene z ovčjo volno, posnema način gradnje starih pastirjev. Dvokapna streha je v tem primeru postavljena s slemenom vzporedno na teren,

104

saj se sleme hiše vzporedno povezuje s slemenom hleva. Svetloba v objekt prehaja skozi okna, ki so postavljena na vzhodni in zahodni strani objekta. Na ta način se objekt tudi naravno prezračuje. Lesena fasada je zasnovana tako, da se leseni plohi dimenzij 100/30mm polagajo enega ob drugega, le na predelih oken se zarotirajo 90o in na fasado stopijo pravokotno. Na ta način dobimo 10cm špranje, skozi katere v prostor vstopi svetloba indirektno, in v notranjosti spalnic ohranjamo prijetno temperaturo tudi poleti. Konstrukcija je zasnovana po logiki obstoječe pastirske arhitekture. Pritličje je armirano betonsko in predstavlja močno bazo s protipotresno varnostjo. Medetažna plošča je tudi armirano betonska, zgornje nadstropje pa je zgrajeno kot lesena skeletna gradnja. Ostrešje je leseno, škarjasto, povezujejo pa ga 4 jekleni EA profili, ki mu zagotavljajo togost. Objekt zbira meteorno vodo za zalivanje in čiščenje hleva, dovod vode je speljan z naravnega izvira. Fekalna kanalizacija se čisti z malo čistilno napravo, ogreva pa se na drva.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

105

FASADNI PAS OKUŠEVALNICE, M=1:20 1 Strešna konstrukcija kritina - trapezna pločevina prečne letve 50/40mm vzdolžne letve - prezračevalni sloj 50mm lesno vlaknene plošče Agepan 16mm špirovec 100/140mm toplotna izolacija - bio ovčja volna med špirovci 140mm parna zapora lesena vlaknena plošča 12.5mm lesena obloga 2 zunanji zid - les lesena obloga - lesene deske 100/20 mm inštalacije (zračni sloj) 50 mm lesena vlaknena plošča 12.5 mm nosilna stenska konstrukcija 200/50 mm med stebri toplotna izolacija - bio ovčja volna 200 mm lesena vlaknena plošča 12.5 mm vetrna zapora prezračevalni sloj 50 mm lesena fasada - lesene letve 100/20 mm 3 zunanji zid - beton betonska konstrukcija 200mm izolacija PS 20mm finalna fasadna obloga - betonske plošče 4 zasteklitev lepljen macesnov okvir troslojna izolativna zasteklitev 5 talna konstrukcija hidrofobna kristalinska impregnacija betonski tlak 50mm debeloslojna lepilna malta 20mm hitrosušeči estrih C20/25 80mm PE folija toplotna izolacija EPS 150 200mm bitumenska hidroizolacija podložni beton 100mm utrjen gramozni tampon 300mm PE filc 200 6 zunanji tlak hidrofobna kristalinska impregnacija betonski tlak 50mm debeloslojna lepilna malta 20mm betonska plošča C30/35 150mm PE folija utrjen gramozni tampon 300mm PE filc 200g 7 temelj armirano betonski temelj 600/800mm talna obloga - stari leseni plohi - 20mm suh estrih 50 mm stiroestrih T 23/30, SD 20 armiranobetonska plošča 200mm

106

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

107

108

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Tihi trenutki

109

74: Mark Rothko: lue and gray, modro in sivo

Opazujem, vidim. Vzamem si čas, najdem svoj mir. Pogled uprem na sinhron let ptic, ki plešejo po nebu. Misli ustavim na horizontu in jih popolnoma umirim. Uokvirim svoj pogled, svoje zavedanje osredotočim v eno točko. Slika postane nejasna. Odletim stran, s ptico v daljave. Meditiram.

110

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

KO ALA je znana kot ena izmet najlepših vzletišč za jadralne padalce in zmajarje daleč naokrog. Na lokaciji se leti vse leto, posebno zaseden pa je poletni čas, ko se organizirajo tudi številna tekmovanja in preleti. Kobala leži na višini 1080m nadmorske višine. S hriba se panoramsko odpirajo pogledi v 360o panorami na dolino. Poleg opazovanja padalcev in letalcev, kar že samo po sebi ustvarja privlačno sliko, se nam pogled odpira v dolino do Tolmina, Mosta na Soči in Šentviško Planoto. Posebej čaroben je pogled na reko Sočo, ki jo lahko opazujemo kilometre dolgo, ki se vije med hribi in dolinami. arobna je tudi njena barva. Z vsakim dnem se spreminja, odvisno od vremenskih pojavov, časa v dnevu in letnega časa.

Pogled se razprostira vse do Italije na eni strani in do Gorenjske na drugi. V spomladanskem času vidimo na eni strani še zasnežene vršace, na drugi pa zeleno hribovje italijanske Rezije. Na lep sončen dan vidimo vse do morja, ob bolj sivih dnevih pa imamo občutek, da lahko sanjamo v oblakih. Le ti se po pobočju navzgor vijejo bliskovito hitro in občutek imamo, kot bi nas božali. Vsak dan na tej lokaciji je poseben in čaroben. Skozi leto se vremenski pojavi, narava in okolica spreminjajo, zato sem na vrh vzpetine umestila opazovalnico, ki nam te čarovnije dovoli gledati, videti in občutiti.

111

KOBALA

75: Ptičja perspektiva Kobale, v ozadju Šentviška planota

112

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

O MOÄ&#x152;

DO O

RAD

TO M

0 1

950 nm. v.

1000 nm. v.

10m

950 nm. v.

113

KOBALA - obstoječe stanje, območje gradnje:

76: Vrh vzpetine Kobala je v poletnih časih vedno polno obiskan.

114

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

OKR PÄ&#x152;

OPA O A

115

OPA O A

TLORIS PRITLI JA M 1:100 POVRŠINE PROSTOROV 1 2 3 4 5 6 7 8

Pokrit predprostor 1 ar Pokrit predprostor 2 Tuš C1 Tuš C2 Skladišče Pokrit predprostor 2 Opazovalnica

brušen betonski tlak brušen betonski tlak brušen betonski tlak brušen betonski tlak brušen betonski tlak brušen betonski tlak brušen betonski tlak brušen betonski tlak SKUPAJ NETO

24.12m2 35.15m2 16.62 m2 7.45m2 7.45m2 15.24m2 16.62 m2 57.71m2 180,36 m2

SKUPAJ RUTO 202,12 m2

116

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

opazovalnica

raz ledni prostor

dostopna pe pot teren utrjen z lesom

pre od skozi objekt

vrata z nadsvetlobo

skladi Ä?e

arderoba

sanitarije

vrata z nadsvetlobo

po led na Tolmin

okrepÄ?evalnica

po led na entvi ko planoto A

ju na pokrita terasa okrepÄ?evalnice zunanja masivna stena

117

PR Č PR R M=1:100

OPA O A

A ASADA OPA O A M=1:100

118

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

DO M=1:100

drsna vrata

PR R

OPA O A

drsna vrata OD A ASADA OPA O A M=1:100

119

D AST A

A KO A A

Prostor pod drevesi za počitek

eliodrom za nujne potrebe

RS 01 2

120

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

10m

Vizualizacija objekta na Kobali

77, 78: Primer oblikovanja fasade, Mont lanc base camp, Kengo Kuma & associates

121

OP S KO STR K

KSK S

eseno ostre je e jen es io

e e

ertikalna konstrukcija Kombinacija AB sten in lesene skeletne gradnje stene ebe ine ob

beton

nj i

e jene

ke etn A

i ne

eseni i

o i,

pasovni temelji

armiran beton s

čeni o

obine

i ni oj

ZASNOVA AR ITEKTURE - KO ALA Objekt na Kobali je zasnovan z mislijo na vse aktivne ljudi, ki obiščejo ta predel planine. Postavljen je na vrhu Kobale, na severnozahodnem delu, pod gozdičkom. Tam se teren že zmehča, vrh vzpetine je povsem raven. Postavitev objekta v prostor omogoča dovolj prostora za vzlet padalcev ter pristajanje helikopterja. Zasnova upošteva oblikovalske parametre, ki so bili določeni na začetku naloge – objekt je zasnovan z naravnimi gradivi, prilagaja se terenu in odpira poglede. Dimenzija objekta je 36.0x9.40m, z višino 3.70m na najvišjem delu. Programsko se objekt razdeli na dva dela, opazovalnico in okrepčevalnico, ki se odpirata vsak v svojo stran. S tem se ustvarjata dve različni atmosferi z različnimi pogledi. Dve dolgi betonski steni predstavljata močno zavetje pred vremenskimi vplivi in usmerjata prostor. Na drugi strani prostora je stena prosojna, lesena in steklena, skozi katero se odpirajo pogledi. V opazovalnici proti Tolminu, v okrepčevalnici proti Šentviški planoti in Cerknemu. V oblikovalskem smislu je ta objekt oblikovan najbolj svobodno – streha ni več dvokapna, njena oblika sledi odpiranju pogledov in orientira prostore pod sabo. Plastenje materialov od močnega betona preko lesa do zasteklitve se dogaja v horizontali.

122

Konstrukcijsko, hiša še vedno upošteva gradiva in vzorce, ki so bili uporabljeni tudi na drugih objektih. Za zavetrovanje in močnejše vremenske vplive je del sten načrtovan iz armiranega betona. Drug del je lesena skeletna gradnja, z uporabo polnila bio ovčje volne za izolacijo. Za zaščito zasteklitve pred vremenskimi vplivi so na stekleni strani na zunanj strani objekta postavljeni leseni plohi, ki zaščitijo fasado pred močnim sončnim sevanjem ter vetrom. Ti so pritrjeni na lesene stebre, ki predstavljajo vertikalni konstrukcijski element, na katerega so naslonjeni tramovi, ki podpirajo streho. Vzorec lesenih plohov se odraža tudi na A fasadi, saj se za opažanje uporabi čimbolj grobe lesene razžagane plohe. Konstrukcija strehe je lesena, nanjo pa je, kot na vseh ostalih objektih, položena temna trapezna pločevina. Streha je dimenzionirana za manjšo sončno elektrarno, ki zagotavlja oskrbo objekta z električno energije in ogrevano sanitarno vodo. Ob objektu se zbira meteorna voda, fekalna kanalizacija pa se odteka v malo čistilno napravo. Objekt se ogreva na drva. V zimskem času se objekt lahko, z namenom zaščite, z velikimi drsnimi vrati popolnoma zapre.

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

123

FASADNI PAS KOBALA, M=1:20 1 talna konstrukcija hidrofobna kristalinska impregnacija betonski tlak 50mm debeloslojna lepilna malta 20mm estrih C20/25 80mm PE folija toplotna izolacija EPS 150 200mm bitumenska hidroizolacija 10mm podložni beton 100mm utrjen gramozni tampon 300mm PE filc 200 požiralnik, linijski 3 zunanji tlak hidrofobna kristalinska impregnacija betonski tlak 50mm debeloslojna lepilna malta 20mm betonska plošča C30/35 150mm PE folija utrjen gramozni tampon 300mm PE filc 200g 4 temelj armirano betonski temelj 500/800mm 5zasteklitev lepljen macesnov okvir troslojna izolativna zasteklitev 6 nosilec lepljen lesen nosilec 200/300mm toplotna izolacija EPS 150 80mm parna zapora lesena vlaknena plošča 12,5mm lesena obloga 7 strešna konstrukcija valovita titancink pločevina 0,75mm prezračevni sloj v valu sekundarna kritina špirovci 140/240mm toplotna izolacija 240mm parna zapora lesena vlaknena plošča 12,5mm lesen opaž 20mm 8 zunanji zid armiran betonski zid 200mm toplotna izolacija PS 200mm armiran betonski zid 70mm

124

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

125

126

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

79: Gasilni aparat

Požarno varnost se v vseh objektih zagotavlja skladno z organizacijskimi in tehničnimi ukrepi. Objekti so med seboj ločeni požarni sektorji. Iz vseh objektov je možna evakuacija na prosto oz. varno mesto. V objektih, kjer je predvideno več obiskovalcev, je predvideno več izhodov – planinska koča, okuševalnica – tudi evakuacijska pot je dovolj kratka, manj kot 35m. Predvidena zbirna mesta so na prostem, obdana s čim manj drevesi. Odmiki od sosednjih objektov so večji od predpisanih. V primeru požara je najbližja gasilska enota v Tolminu, vendar do lokacije potrebuje 30 minut vožnje, zato se smatra kot možno tudi gašenje z zraka. Ker se na lokaciji

nahaja lasten izvir vode, se na višje ležečem delu izdela rezervoar gasilne vode, velikosti 5m3, s črpalko. Poleg tega so tudi v vseh objektih nastavljeni ročni javljalci požara in ročni gasilni aparati na prah. Ker se v objektih nahajajo tudi kamini, so v prostorih načrtovani javljalci ogljikovega monoksida. Vsi kamini so načrtovani v skladu s tehničnimi ukrepi in zagotavljajo požarno varnost. Urejen je potreben dovod zraka in površine 1m okoli kamina so protigorljive. Nastanitvene kapacitete koče in okuševalnice so, kot predpisano, ločene požarne cone.

127

AK A M=1:100

AČRT SR D

ADSTROP M=1:100

PR T Č M=1:100

PR R M=1:100

128

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

S4 S1 S1

ADSTROP AK A M=1:100

PR T Č

AČRT KOČA

129

S1 S1

PR T Č AK A M=1:100

130

AČRT OK

ADSTROP

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

10m

AK A

AÄ&#x152;RT

131

AK A M=1:100

132

AČRT OPA O A

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

VIRI IN LITERATURA Cevc, T. (1984). Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Cevc, T., Primožič I. (1988). Kmečke hiše v Karavankah. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Cevc, T. (1995). Planšarske stavbe v vzhodnih alpha, zbornik razprav. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Dekleva, A. (2014), Praznine št. 7, AA Visiting School Slovenija: Nanoturizem, strategija nanoturizma, Vitanje, julij 2014 . Ljubljana: Umetniško izobraževalno društvo Praznine, 2014. Deu, Ž. (2001).Stavbarstvo Slovenskega podeželja, Značilno oblikovanje stanovanjskih hiš. Ljubljana: Kmečki Glas. Deu, Ž. (2004). Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju. Ljubljana: Kmečki glas. Gregorčič, S. (1986). Poezije. Tolmin: Pripravljalni odbor za počastitev spomina Simona Gregorčiča. Juranovič, T. (2016). Senzorialno doživljanje arhitekture odmika : idejna zasnova arhitekturo.

iške iz kamna na Laborju. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

Juvanec, . (2008). Arhitektura Slovenije 1, Vernakularna Arhitektura, Alpski del. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. Lynch, K. (1972). Site planning. The Massachusetts Institute of Technology. Mohorko, T. (2005): Prenova pastirskega naselja na planini Kuhinja, Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Rutar, T. (1853): Zgodovinske drobtinice na Goriškem nabrane Slanovec, T. (1982). Sirarstvo. Ljubljana: Kmečki glas. Zumthor, P. (2006). Atmospheres, asel, oston, erlin: irkhauser Verlag AG. SPLET Fuller, . 2017. Pridobljeno s spletne strani 17.9.2017. Dostopno na https://en.wikiquote.org/wiki/Talk: uckminster Fuller Merriam

ebster. 2017. Svoboda. Pridobljeno s spletne strani 29.9.2017. Dostopno na https://www.merriam-webster.com/dictionary/freedom

Občina Tolmin. 2017. Podatki o občini. Pridobljeno s spletne strani 20.8.2017. Dostop na http://www.tolmin.si/sl/26 Pollock, A. 2017. Trajnostni turizem. Pridobljeno s spletne strani 17.9.2017 Dostopno na https://www.theguardian.com/sustainable-business/six-reasons-mass-tourism-unsustainable Pollock, A. 2017. Trajnostni turizem. Pridobljeno s spletne strani 17.9.2017 Dostopno na https://www.theguardian.com/sustainable-business/sustainable-tourism-indigenous-communities RS Statistični urad. 2017. Občina Tolmin. Pridobljeno s spletne strani 20.12.2017. Dostop na http://www.stat.si/obcine/sl/2015/Municip/Index/183 Soven. 2017. io volnena izolacija. Pridobljeno s spletne strani 22.12.2017. Dostopno na http://soven16.wixsite.com/soven/bio-volnena-izolacija Tolminski muzej. 2017 Od planine do planike. Pridobljeno s spletne strani 10.10.2017. Dostop na http://www.tol-muzej.si/ id 125&lang si indguru. 2017. Vetrna statistika Kobala. Pridobljeno s spletne strani 12.19.2017. Dostop na 2. https://www.windguru.cz/archive-stats.php id spot 43522&id model 3 Zumthor, P. 2017.

iše v Leisu. Pridobljeno s spletne strani 22.10.2017. Dostopno na https://zumthorferienhaeuser.ch/en/

133

VIRI SLIK 1-12 13.

osebni arhiv https://scontent-vie1-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/17264350 10155158260269485 3284075694241269507 n.jpg oh 3de20a6e7ae6b71d29ce9a52ffd50 9e7&oe 59FE0EA2 (22.7.2017) 14. https://scontent-vie1-1.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/10616468 10152799599143054 8260513549839690566 n.jpg oh 3d9b4670bbeba71879b59ba58cd 9b7b6&oe 5A3D8446 (22.7.2017) 15-25 osebni arhiv 26. https://www.tnp.si/assets/Spoznajte/Kultura/Stavbna-tipologija/Galerija/Kobarisko-tolminske-planine-1160-570-3.jpgAvtor (4.9.2017) 27. https://squirearchy.files.wordpress.com/2012/08/img 0445.jpgAvtor (2.9.2017) 28, 29 osebni arhiv 30 http://hribi.net/slike1/MrzliVrh 20060198000.jpgAvtor (1.8.2017) 31-43 osebni arhiv 44. https://www.radio1.si/img/Gallery/Photo/tr 7a9ab70d-7653-42e8-b126-0b219d31d652.jpg (13.10.2017) 45. https://img.rtvslo.si/ up/upload/2015/07/24/65232112 stan28.jpg (13.10.2017) 46. https://img.rtvslo.si/ up/upload/2015/07/24/65232118 6-odprto-ognjisce-kotel-na-kolovratu.jpg (13.10.2017) 47. https://img.rtvslo.si/ up/upload/2015/07/24/65232120 3-planina-spodnji-rob.jpg (13.10.2017) 48 https://images.divisare.com/images/dpr 1.0,f auto,q auto,w 800/oetki6zmypulvaxtpwra/peter-zumthor-ralph-feiner-the-unterhus-leis-ob-vals-swit zerland.jpg (22.10.2017) 49. https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/originals/2f/fc/a7/2ffca7e787320728b2b5ff9006631a7c.jpg (22.10.2017) 51. http://static.panoramio.com/photos/large/77153703.jpg (22.10.2017) 52. https://media.timeout.com/images/101773047/image.jpg (23.10.2017) 53. http://www.lausanne.ch/.imaging/stk/site-lausanne/withFrame/website/site-lausanne/thematiques/nature-parcs-et-domaines/espaces-verts/dom aines-agricoles/politique-agricole-ville/mainArea/04/image inary/IMG 2163.jpg (23.10.2017) 54: https-//uploads6.wikiart.org/images/paul-gauguin/tahitian-mountains-1893 (6.1.2018) 55: Charbel Semaan http://yourshot.nationalgeographic.com/photos/10980843/ (18.12.2017) 56: https-//upload.wikimedia.org/wikipedia/en/7/76/Green wood visual comparison.jpg (16.1.2018) 57: http-//www.naravni-zaklad.si/media/catalog/product/cache/1/thumbnail/9df78eab33525d08d6e5fb8d27136e95/v/o/volna ov ja (16.1.2018) 58: https-//cdn3.volusion.com/mache.udhvk/v/vspfiles/photos/M9232-PARENT-2.jpg 1496210230.jpg (16.1.2018) 59: pinterest.com (12.8.2017) 60: osebni arhiv 61: http://static.panoramio.com/photos/large/69214586.jpg (2.11.2017) 62: osebni arhiv 63. 64. 65: dezeen.com 66: http://www.hisafranko.com/wp-content/uploads/2016/05/Franko 20Sir-0820-770x420.jpg (2.11.2017) 67-72: osebni arhiv 73: https-//cdn.wallpaper.com/main/01 wabi.jpg (27.8.2017) 74: https://d32dm0rphc51dk.cloudfront.net/rMmLwa22jx5V2tbR450ZIw/large.jpg (27.8.2017) 75, 76: osebni arhiv 77: https-//images.divisare.com/images/dpr 1.0,f auto,q auto,w 800/t4wiiivemhvmvw2wtplb/kengo-kuma-associates-michel-denance-mont-blanc-ba se-camp.jpg (22.1.2018) 78: http-//img.archiexpo.com/images ae/projects/images-om/34975-10299391.jpg (7.1.2018) 79: https://cdn.merkurimg.si/media/catalog/product/cache/1/image/163b81649b7ef7bc8a00b0066e59ae0a/g/a/gasilni-aparat-gallus-gloria-pd9 -ga-m-prah-abc-9-kg 1811066 .jpg (7.2.2018)

134

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018

Spodaj podpisana Samantha Konec izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Idejna zasnova

revitalizacije planine Stador - arhitekturna ideja oĹživitve zaspane planine nad Tolminom, v celoti moje lastno avtorsko delo, ki je potekalo pod mentorstvom doc. Mitje Zorca.

Ljubljana, 1.2.2018

Samantha Konec

135

VALA Mentorju doc. Mitji Zorcu za pomoč in podporo pri izdelavi naloge, staršem za vso pomoč in spodbudo, rtu ter Viti, Jakcu, Petkotu, Gabru, Teji, Lauri, Urši, Žurbiju, ahorju, riškiju, Sandri, Matiji, Davidu, Tinetu, Vidu, da mi bo študij arhitekture za vedno ostal v lepem spominu.

136

Samantha Konec, IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE PLANINE STADOR, Arhitekturna ideja oživitve zaspane planine nad Tolminom, UL FA, EMŠ Arhitektura, Ljubljana, Magistrsko delo, 2018