Dobri stari romani Priporočilni seznam za poletno branje 2012
V tem priporočilnem seznamu najdete nekaj predlogov poletne, lahkotne literature z no sta lgičn im p rid ihom . Za jutra ob kavi, oddih v viseči mreţi, konec dneva na terasi, nekaj vrstic pred spanjem. Za brezskrbnost toplih dni! Da boste ţeleno gradivo laţje in hitreje našli, vrstica z osnovnimi podatki knjige vsebuje tudi postavitev knjige na polici. Oznako postavitve boste našli v oklepaju na koncu vrstice, njeno razlago pa v legendi na koncu seznama. V primeru, da ţelene knjige trenutno ni na polici, pa vam rubrika »Lahko na jde te š e« pomaga h kateri izmed tistih, ki vas vendarle še čakajo. Vesele dopustniške dni vam ţelimo!
Stran 2
Čater, Dušan: Ata je spet pijan, 2002, (od 821.163.6) Dušan Čater izpelje v romanu kontroverzen lik literata, ki je hkrati izterjevalec dolgov. Le-ta je razpet med bohemskim in druţinskim ţivljenjem, popivanjem in priloţnostnim seksom ter podzemljem. Roman odlikujeta tako humor kot sama izvirna zgodba. ..." Potem sem šel oblečen pod tuš in pustil, da je voda tekla po meni. Jebiga, sem si rekel, z mano je pač tako: ko ljubim, ljubim in ko ubijam, ubijam. Esculpe me!"... Lahko najdete še: Pojdi z mano, 2008 (po M), Dţehenem, 2010 (od 821.163.6).
Glavan, Polona: Noč v Evropi, 2001, (od 821.163.6) Noč v Evropi je romanizirano potovanje z vlakom po sodobni Evropi. Zgodba se praktično ves čas dogaja na nočnem ekspresu Pariz–Amsterdam. Mladi iz vseh koncev sveta se vkrcajo nanj in vsak od njih se na svoj način sooči s svojo eksistenco, medtem ko potujejo skozi noč. Slednja sicer ne prinaša nič novega, vendar pa je tudi samo to dovolj za potešitev hrepenenja po nečem novem. Lahko najdete še: Gverilci, 2004 (od 821-32).
Kermauner, Aksinja: Dnevnik Hiacinte Novak, 2003, (od 821.163.6) Hiacinta Novak je petintridesetletna poštna usluţbenka, ločena, z dvema odraščajočima hčerama. V prvem delu trilogije si prizadeva osvojiti svojega šefa, Florjana Korošca. Sledijo številni zapleti, dileme o lastni samopodobi in Florjanovem ţivljenju, ljubosumje ter spletke, v katere je vpletena tudi Hiacintina prijateljica Sara. Sledita še: Dnevnik Hiacinte Novak-v znamenju škorpijona, 2003 (od 821.163.6) in Dnevnik Hiacinte Novak-v znamenju vodnarja, 2004 (od 821.163.6).
Stran 3
Möderndorfer, Vinko: Odprla sem oči in šla k oknu, 2007, (od 821.163.6) Mlad par je postavljen med dvojno brezno: za neizţiveto mladostjo in pred monotono prihodnostjo. Brez spominov in vizije. Toda v zgodbo se vmeša mladenič, ki prevzame učiteljsko in posredniško vlogo, ko zdolgočasenemu paru »odpre oči« in jima prevetri ustaljeno ţivljenje. Lahko najdete še: Ljubezni Sinjebradca: zgodba o iskalcu, 2005 (od 821.163.6), Poletje v zgodbi, 2002 (od 821-32), Opoldne nekega dne, 2008 (od 821.163.6), idr.
Muck, Desa: Panika, 2003, (od 821.163.6) »Znajdeš se nekje okoli štiridesetega, kar je ţe samo po sebi dovolj za paniko. Moţ? No, ja ... v večini razmerij kdaj zaškripa. Otroci? No, ja ... najstniki so pač muhasti in teţavni. Zgodi pa se, da vedeţevalka pogleda v tvojo prihodnost in ti z vso gotovostjo napove usodno srečanje s pravo ljubeznijo tvojega ţivljenja! Panika!!!«
Prvi roman Dese Muck za odrasle, ki prek prepletanja komičnih in tragičnih prvin govori o odvisnosti od ljubezenskih odnosov. Vsak potrebuje ljubezen, vprašanje pa je, kje in kako jo je pametno iskati. Lahko najdete še: Peskovnik Boga otroka, 2006 (od 821.163.6), Pasti ţivljenja II, 2007 (od 821-94), idr.
Pevec, Metod: Večer v Dubrovniku, 2002, (od 821-312.4) Kriminalka, v kateri je na eni strani fatalna TV zvezdnica Filipa Aleksander, ki jo najdejo kot truplo, na drugi pa Kajetan Perko, utrujeni policijski detektiv, tik pred zasluţeno penzijo. Kot je v takih primerih v navadi, se kmalu izkaţe, da Filipa ni umrla naravne smrti, Kajetan pa je tisti, ki pred nami razkrije njeno ţivljenjsko zgodbo, njene strahove in bojazni. Kot se spodobi za eksistencialno kriminalko, v usodi umrle ves čas vidi svojo, zadeva dobiva vse širše razseţnosti, sploh s kopanjem po njenem poloţaju na televiziji, po njenih stikih s politiko … Lahko najdete še: Carmen: roman, 1991, Marija Ana: roman, 1994, Luna, violine: roman, 1994 (od 821.163.6).
Stran 4
Sivec, Ivan: Sneg v maju, 2001, (od 821.163.6) Šest izvirnih novel iz kmečkega in mestnega ţivljenja (Sneg v maju, Lipetov konec, Boţji otrok, Johanca, Jalovka, Zlata poroka) enega najbolj branih slovenskih pisateljev, ki je ţe leta 1978 prejel zlato Kersnikovo plaketo za ustvarjalno delo na literarnem področju. Sivcu so bile pri pisanju vzor Kersnikove, Tavčarjeve in Preţihove novele. Tudi on v svojih opozarja na slabosti v medčloveških odnosih, ki se jih največkrat premalo zavedamo.
Lahko najdete še: Lepše ţivljenje, 2001 (od 821-32), Finta v levo: izpoved mladega zapornika, 2002 (po M), Male neumnosti, 2003 (od 821.163.6), Vlomilci delajo poleti, 2004 (po P), Dopust s taščo, 2005 (od 821-32), idr.
Švigelj Mérat, Brina : Con Brio, 1998, (od 821.163.6) »Brina Svit je psevdonim pisateljice in novinarke Brine Švigelj Mérat, ki se je rodila leta 1954 v Ljubljani, ţivela najprej na Krasu, zdaj pa ţe več kot trideset let ţivi v Parizu.« (najknjiga.blogspot.com). Roman opisuje razmerje med Tiborjem, starejšim, ločenim moškim in rosno mlado Grušenjko, ki jo preimenuje v Kati. Čeprav Tibor ve, da ni človek za zakon, mu strastna zaljubljenost zamegli pogled na svoja načela in dekle zaprosi za roko. Kati pristane pod pogojem: brez vprašanj. Tako Tibor, ki ţeli uţivati slasti mladoporočenca z lepotico, pade v njeno pretkano izkoriščanje njegove slepe zaljubljenosti. Lahko najdete še (vse od 821.163.6): Smrt slovenske primadone, 2000, Moreno, 2003, Odveč srce, 2006, Coco Dias ali zlata vrata, 2008, Hvalnica ločitvi, 2011.
Stran 5
Binchy, Maeve: Hiša na Tari, 2002, (od 821-311.2) Ria skupaj z očarljivim soprogom Dannyjem in dvema otrokoma ţivi v čudoviti viktorijanski hiši v Dublinu. Prepričana je, da je srečno poročena, vse dokler ji Danny nekega dne ne pove, da jo zapušča in da bo odslej ţivel s svojim mladim, nosečim dekletom. Naključni telefonski klic poveţe Rio z Marilyn, ţensko iz Nove Anglije, ki se ne more sprijazniti s smrtjo sina edinca. Tragična smrt je razrahljala tudi njen zakon. Ţenski se odločita, da bosta za dva meseca zamenjali hiši. To ima pomembne posledice za obe: nastopi prelomno obdobje, v katerem se morata naučiti marsikaj o sebi in svojih bliţnjih. Lahko najdete še (vse od 821-311.2): Večerni tečaj, 2002, Škrlatno pero, 2002, Prijatelji, 2003, Rdeča bukev, 2003, Pri Quentinu, 2003.
Chevalier, Tracy: Dekle z bisernim uhanom, 2002, (od 821-311.2) Glavna oseba je protestantsko dekle Griet, ki ga starši pošljejo kot deklo sluţit v druţino Johannesa Vermeerja. Kmalu se med njo in slikarjem stke posebna vez. Griet pokaţe zanimanje za umetnost in vestno skrbi za Vermeerjev atelje. Med njima se razvije ljubezen, ki pa je ţe od vsega začetka obsojena na propad. Lahko najdete še (vse od 821-311.2): Deviško modra, 2009, Padajoči angeli, 2009, Dama in samorog, 2009.
Stamm, Peter: Agnes, 2002, (od 821-311.2) Kratka lahkotno berljiva meditacija o ljubezni. Zgodba se dogaja v Chicagu. On, pisatelj, piše knjigo o vlakih in medtem spozna Agnes, asistentko matematike. Kmalu zaţivita skupaj in Agnes zanosi. Vendar se navidezen epilog srečne ljubezni kmalu izkaţe kot začetek njunega konca.
Stran 6
Haushofer, Marlen: Mansarda, 2001, (od 821-311.2) Pred nami se vzporedno odvijata dve zgodbi: zgodba sedanjosti in zgodba preteklosti preko pisem, ki jih junakinja prejema in skrivaj prebira v mansardi. Avtobiografska zgodba pisateljice.
Schlink, Bernhard: Bralec, 2001, (od 821-311.2) »Čakal sem na hodniku. V kuhinji se je preoblekla. Vrata so bila za reţo odprta. Slekla si je haljo in stala v svetlo zeleni kombineţi. Čez naslonjalo stola sta viseli dve nogavici. Vzela je eno in jo z menjaje prijemajočima rokama nabrala v svitek. Lovila je ravnoteţje na eni roki, oprla peto druge na njeno koleno, se sklonila naprej, potegnila zvito nogavico čez prste, postavila prste na stol, povlekla nogavico čez meča, koleno in stegno, se nagnila vstran in pritrdila nogavico na podvezo. Vzravnala se je, spustila stopalo s stola in segla po drugi nogavici. Nisem mogel odvrniti pogleda od nje.« Lahko najdete še: Ljubezenski pobegi: zgodbe, 2002 (od 821-32), Vrnitev domov, 2007 (od 821-311.2), Selbova prevara, 2007 (od 821-312.4), Selbov uboj, 2008 (od 821-312.4), Konec tedna, 2009 (od 821-311.2).
Haasse, Hella S.: Vmesna postaja, 2002, (od 821-311.2) Amsterdam: Xenia, Alma in Daan so trije četrtošolci, ki pustijo gimnazijo in odidejo v svobodo – na cesto. Eden stopi v svet omame, druga zaide med prostitutke, tretja se klati s potepuhi.
Lahko najdete še: Škrlatnordeče mesto, 1957 (od 821-311.6).
Stran 7
Levine, Karen: Hanin kovček: resnična zgodba, 2004, (od 821-311.2) Pred nami potekata dve zgodbi; sedanja na Japonskem in druga na področju Češkoslovaške, 60 let nazaj. Organizacija, ki se ukvarja z zgodovino, sestavi skupino šolskih otrok, ki jih povezuje skupna ţelja – spoznati holokavst. Obenem nameravajo ustanoviti muzej s predmeti iz holokavsta. V podporo delovanju iz Nemčije prejmejo nekaj drobnih predmetov otrok, ki so ţiveli v koncentracijskih taboriščih. Med njimi je tudi majhen kovček z imenom in rojstnim datumom njegove lastnice Hanne. Otroke in njihovo mentorico kovček neznansko pritegne in ţelijo si vedeti več o njej in njeni zgodbi. V lovu za njo mentorica odide v kraj, kjer so se za Hanno izgubile vse sledi.
Davis, Jill A.: Poker za punce, 2003, (od 821-311.2) Jill A. Davis za poker mizo postavi štiri zanimive ţenske: ob avtorici in glavni junakinji Ruby, ki se ves čas boji nesrečnega konca zveze z urednikom časopisa, ki ji namenja prostor za njene humoristično resne kolumne, je tu še Skorka, ki je zaposlena kot model, a je bolj uspešna kot razbijalka srečnih zakonov. Še bolj nenavaden hobi ima Danielle, ki je specializirala hkratno zapeljevanje očetov in sinov, Jenn pa si ţeli čisto navadne ljubezni, a bi zanjo storila stvari, ki presegajo vrednost vsakdanjega odnosa med ţensko in moškim.
Jahnoston, Jennifer: Dve luni, 2006, (od 821-311.2) Kot dve luni – ena pripeta na neskončnost neba, druga se ogleduje v morju in se izmikata objemu – poteka ţivljenje treh ţensk, treh generacij: Mimi, ki jo dohiteva preteklost, ko se počasi poslavlja od ţivljenja, njene hčere Grace, igralke srednjih let, ki ji je ţivljenje gledališče in gledališče ţivljenje, ter vnukinje Polly, ki doţivlja prva ljubezenska razočaranja. Pollyjina vrnitev domov ter prihod njenega novega fanta razburka njihov vsakdan in spremeni njihovo ţivljenje.
Lahko najdete še: Milost in resnica, 2008 (od 821-311.2).
Stran 8
Dardenne, Sabine; Cuny, Marie-Thérèse: Imela sem 12 let, vzela kolo in se odpeljala v šolo, 2004, (od 821-311.2) »28. maja 1996 je komaj dvanajstletno Sabine na poti v šolo ugrabil neznanec s kombijem, Marc Dutroux, pozneje znan kot "belgijska pošast".« (felix.si)
Melissa P.: Pred spanjem si stokrat skrtačim lase, 2004, (od 821-311.2) Dnevniški zapiski šestnajstletnice, ki so postali ena izmed italijanskih uspešnic. »Seveda seksualne pustolovščine, ki padajo iz noči v noč. Neznanec, inštruktor matematike, gej in potem še gejevski par, sredi noči na ulici, v stranišču med poukom, sadist, petero naenkrat, trofeja z interneta, lezbijka, mladenič, poročeni s hčerko njenih let, seks v ... Edina reč, ki preokupira Melisso, hotno Medičko, je seks; nikoli sama s seboj, najmanj v dvoje. Zjutraj se zbuja, da bi lahko zvečer ... In potem nazaj v mirno meščansko ţivljenje s starši. A od kod silno zanimanje bralstva? - Groza staršev, kaj vse jim morda uganjajo njihove princeske. In nada najstnikov, ki se oblizujejo med branjem, kaj vse mogoče lahko doţivijo .« (www.mladina.si)
Lahko najdete še: Vonj tvojega diha, 2006 (od 821-311.2). Melissa nas odpelje v svet osamljene, ranjene najstnice, ki si bolj kot vse ţeli biti resnično ljubljena.
Stran 9
Paemel, Monika van: Razlika, 2003, (od 821-311.2) Razlika je nenavadna knjiga, pol roman pol esej, ki skozi optiko govorečega konja lipicanca in na podlagi avtobiografskih doţivetij Sarajeva, Bosne in Hrvaške razgrinja tragične kulturne razlike v Evropi. Pot humanitarnih aktivistov, ki jih spremlja govoreči lipicanec, vodi tudi skozi Slovenijo. Opisi slovenske pokrajine, ljudi in kulture pa sodijo med najlepše strani, ki so bile kdaj napisane o naši deţeli. Lahko najdete še: Marguerite, 2009 (od 821-311.2). Marguerite je avtobiografska pripoved o avtoričini duhoviti babici, ki je med drugo svetovno vojno reševala Jude.
Schöne, Lothar: Judovski pogreb, 2001, ( od 821-311.2) Medtem ko se avtor trudi, da bi izpolnil zadnjo ţeljo svoje umrle matere Judinje, ki si je ţelela, da bi bila pokopana po judovskem običaju, poleg svojega moţa kristjana na krščanskem pokopališču, naleti na nepremostljive ovire. Ob tem se avtor spominja materinega trpljenja v dobi nacionalnega socializma in posledic tega trpljenja.
Ammaniti, Niccolò: Ni me strah, 2004, (od 821-32) Zgodba je predstavljena skozi oči devetletnega dečka Michela Amitrana, ki se mora nenadoma soočiti z veliko in grozljivo skrivnostjo. Da bi jo lahko razumel, se zateče k preprosti, a naivni otroški fantaziji. Ta mu pomaga, da najde pogum in se sooči z nedojemljivim odkritjem, pri tem pa nezavedno odkrije samega sebe in premaga svoj strah.
Matthee, Dalene: Fielin otrok, 2005, (od 821-311.2) Dogajanje je postavljeno v 19. stoletje Juţne Afrike. Trileten otrok se izgubi v gozdu in ga ne najdejo več. Devet let kasneje drţavna uradnika med popisom prebivalstva pri črnski druţini, milje in pogorja stran, najdeta belega otroka. Odvzameta ga Fieli Komoetie, ki ga je vzgojila in ga vrnejo »pravi druţini«. Slednja ga prizna po sili razmer, on pa si le ţeli nazaj k Fieli, ki je pred oblastjo popolnoma nemočna. Ko fant odraste, se sam odpravi iskat resnico, kdo sploh je in komu pravzaprav pripada.
Stran 10
Morrison, Toni (od 821-311.2) Ljubljena, 1993, (od 821-311.2) Izhodišče, h kateremu se neprestano vrača zgodba Ljubljene, je neizrekljivo dejanje, grozljiva odločitev neupogljive volje: pobegla suţnja z lastnimi rokami ubije svojo hčerko. Umor lastnega otroka pa je tu precej bolj zapleten, kot bi si na črni in beli pol razdeljeni um ţelel: za njim stoji vera, da je za otroka tako najbolje, da bo tako spravljen "na varno", "tja čez".
Najbolj modre oči, 2003, (od 821-311.2) Tragična zgodba male črnske deklice, 11-letne Pecola Breedlov. Junakinja je prepričana, da so temna polt, rjave oči in skodrani lasje razlog za njeno nesrečno ţivljenje. Zato si bolj kot karkoli drugega na svetu ţeli modrih oči. Ko bi imela modre oči, bi jo ljudje imeli radi, bi bil svet lepši. Pripovedovalki ţalostne zgodbe sta Pecolini prijateljici, odraščajoči sestri Claudia in Frieda, ki predstavita tragično ozadje celotne druţine in pomagata razumeti dekličino obsedenost z modrimi očmi. Pecola ni jezna na mamo, ki jo tepe in ji ne verjame. Ne sovraţi očeta. Ne joče za svojim mrtvorojenim otrokom. Pecola si ţeli le modrih oči.
Ljubezen, 2005, (od 821-311.2) Pretresljiva zgodba dveh mladostnih prijateljic iz dobro stoječega črnskega okolja, ki pa zaradi čudnih okoliščin in nebrzdane sebičnosti odraslih večino ţivljenja prebijeta v medsebojnem sovraštvu. »Še preden smo sploh vedele, kdo smo, je nekdo, ki smo mu zaupale svoje ţivljenje, mogel, nameraval, hotel izkoristiti našo majhnost, našo nevednost, naše potrebe, in nas umazati do kosti ...«
Milost, 2010, (od 821-311.2) Najnovejši roman nobelovke in Pulitzerjeve nagrajenke bralca prestavi v čas začetkov suţenjstva. V romanu z različnih perspektiv »tipičnih« prebivalcev takratne Amerike spremljamo njihova skrivna iskanja. V ospredju je pretresljiva pripoved šestnajstletne deklice suţnje Florens, ki je nekaj, kar je bila milost, razumela kot izdajo. Zato ostane zaznamovana za zmeraj.
Stran 11
Dirie, Waris; Miller, Cathleen: Puščavska roža, nenavadno potovanje puščavske nomadke, 2003, (od 821-311.2) Waris Dirie, manekenka, ambasadorka OZN in neustrašna bojevnica za pravice afriških ţensk, je v svojem prvencu Puščavska roţa, ki je postal mednarodna uspešnica in po katerem so leta 2009 posneli film, spregovorila o obrezovanju, ki ga je preţivela tudi sama, o pobegu v London, kamor se je zatekla pred očetom in teţkim somalijskim ţivljenjem, ter o uspehu, ki ga je dosegla kot vrhunska manekenka. Pred časom je svoj novi dom našla v Evropi, a na domovino ni nikoli zares pozabila.
Lahko najdete še (vse od 821-311.2):
Dirie, Waris; D'Haem Jeanne: Puščavska zarja, 2004
Dirie, Waris; Milborn, Corinna: Puščavski otroci, 2006
Nadaljevanje pripovedi prve knjige. Ţivljenje v tujini ji prinese svobodo in uspeh, toda ne more pozabiti rodne Somalije, deţele in kulture, ki sta jo izoblikovali. Njene korenine jo vračajo nazaj, še posebno k njeni materi. Ponovno srečanje z njo, bolnim očetom in brati, s katerimi je skupaj oţivela spomine iz otroštva, ji da novih moči, da v boju proti obrezovanju lahko spregovori pred lastnimi ljudmi. Spozna, kako neizmerno ljubi svojo deţelo in ljudi ter si prizna, da se bodo le teţko rešili spon tradicije in kulture. A navdaja jo upanje.
Avtorica nadaljuje svoj boj proti obrezovanju ţenskih spolovil. Tega običaja ne pozna le Afrika, temveč se dogaja tudi ‘pred našimi vrati’. Knjiga pripoveduje o tem, kako sta se Waris Dirie in novinarka Corinna Milborn lotili raziskovanja tega pojava v Evropi, kjer naj bi po nekaterih ocenah kar 500 tisoč ţensk in deklic prestalo ta poseg ali pa jim le-ta grozi. V knjigi spregovorijo ţenske, ki jih k izpovedi spodbudi in opogumi avtorica. Spregovorijo prvič in nas pozivajo, naj od besed preidemo k dejanjem.
Dirie, Waris: Pismo moji materi, 2008
Dirie, Waris: Puščavsko srce, 2011
Pismo je najintimnejša izpoved, v kateri Waris materi pripoveduje o stvareh, ki jih ji ni mogla povedati osebno in ki jih ni zaupala še nikomur. Pismo ni obtoţba in tudi ne očiščenje njene duše. Je le preprosto priznanje ljubezni. Ljubezni, ki jo hči čuti do svoje matere. Nič na svetu ni močnejše od te vezi.
Z ustanovitvijo in delovanjem Fundacije Waris Dirie se avtorica knjige bojuje proti tradicionalnemu spolnemu pohabljanju deklic in ţensk po vsem svetu, a prepričana je, da dokler afriške ţenske ne bodo dosegle finančne in socialne neodvisnosti, pridobile spoštovanja in moţnosti do izobrazbe, bodo vsa prizadevanja zaman. S trdno voljo večne nomadke z vsemi močmi in na vse načine neutrudno poskuša pomagati Afriki, po rojstvu drugega sina Leona pa je začela načrtovati skorajšnjo vrnitev na svojo rodno celino – tokrat za vedno.
Stran 12
Charlotte Brontë se je rodila 1816 in umrla leta 1855. Skupaj s sestro Emily sta odraščali sredi mračne yorkširske pokrajine. Njuno ţivljenje je bilo kratko, a sta napisali nekaj najle-
Brontë Charlotte: Jane Eyre/Sirota iz Lowooda, 1970, (od 821-311.2) Revna in telesno ne prav privlačna Jane se kot sirota preseli k teti, ki jo sovraţi. Ta jo pošlje v strogi krščanski internat Lowood. Ko odraste, postane guvernanta v Thorfield Hallu, kjer se zagleda v gospodarja, mračnega gospoda Rochesterja. Rochester se zaljubi vanjo zaradi njene preprostosti, odkritosti in intelekta. Toda odkritje neprijetne skrivnosti zaljubljeni par loči … Lahko najdete še (vse od 821-311.2): Villette, 1977 Shirley, 1978
pših in najznačilnejših angleških romanov, ki se berejo še danes. Doţiveli so številne filmske in televizijske priredbe. Charlotte je najbolj uspela z JANE EYRE (1847) pri nas je izšla tudi pod naslovom Sirota iz Lowooda , Emily pa z VIHARNIM VRHOM (1847).
Brontë, Emily: Viharni vrh, 1962, (po M) Osrednji antijunak romana je najdenček Heathcliff, ki ga medse sprejme premoţna druţina Earnshaw. V mladosti se nesmrtno zaljubi v njihovo hčer Catherine, vendar ni dovolj dober za njenega moţa. Čeprav mu Cathy čustva skrivaj vrača, se vseeno poroči z bogatim sosedom Lintonom. Zagrenjeni Heathcliff se zato odloči, da bo uničil srečo in premoţenje njene druţine.
Stran 13
Coelho, Paulo: Veronika se odloči umreti, 1999, (od 821-311.2) Lahko bi rekli, da je ţivljenje 24-letne Ljubljančanke Veronike popolno, v resnici pa jo njeni enolični dnevi utrujajo in navdajajo z občutkom praznine. Vrednosti ţivljenja se Veronika zave po neuspelem poskusu samomora, ko se zbudi v psihiatrični bolnišnici. Zdravniki ji povedo, da ima pred seboj le še nekaj dni ţivljenja ...
Lahko najdete še:
Alkimist, 1996 (od 821-311.2)
Ob reki Piedri sem sedela in jokala, 1996 (od 821-311.2)
Simbolična spiritualistična pripoved, ki ţeli bralca prepričati, naj sledi svojim sanjam.
Ko se znajdeta v majhni vasici v Pirenejih, ob reki Piedri, pa se njun prav poseben odnos znova vzpostavi skozi najpomembnejša vprašanja, ki jima jih postavlja ţivljenje ...
Peta gora, 1998 (od 821-311.2)
Enajst minut, 2003 (od 821-311.2)
Zgodba o preroku Eliji. Kjer se biblijska zgodba konča, Coelho nadaljuje ...
»Ţivljenje je zelo hitro; ljudi pahne iz nebes v pekel v enem trenutku.« Do tega spoznanja pride Brazilka Marija ţe v rani mladosti.
Zahir, 2005 (od 821-311.2) Uspešen pisatelj skuša priti na sled skrivnostnemu izginotju svoje ţene, ki ga je preprosto zapustila.
Čarovnica iz Portobella, 2007 (od 821-311.2) Zgodba o skrivnostni mladi ţenski po imenu Athena, rojeni v Romuniji, odraščajoči v Bejrutu in ţiveči v Londonu. O njej pripovedujejo mnogi, ki so jo dobro poznali – ali je skoraj sploh niso poznali.
Brida, 2008 (od 821-311.2)
Alef, 2011 (od 821-312.6)
Roman pripoveduje zgodbo o Bridi, mladem irskem dekletu, in njenem iskanju (spo) znanja. Na svoji poti sreča modreca, ki jo uči, kako premagati strahove, in ţensko, ki jo pouči, kako plesati na skrivnostno glasbo sveta. Oba prepoznata v njej dar, toda morata ji pustiti, da se sama prebije skozi lastno popotovanje do razodetja.
»Naše ţivljenje je nenehno potovanje od rojstva pa do smrti. Pokrajina se spreminja, mi se spreminjamo, potrebe postajajo drugačne, vlak pa gre naprej. Ţivljenje je vlak in ne postaja.«
Stran 14
Irving, John: Eno leto vdova, 2000, (od 821-311.2) Ruth kot majhna deklica sredi noči stopi v mamino sobo in jo najde v postelji s šestnajstletnim Eddiejem. Za nameček se iste noči poreţe na steklu ene izmed razbitih slik, ki jo ţeli imeti ob sebi. Vhiši so po vseh stenah obešene slike njenih dveh starejših bratov, ki sta se smrtno ponesrečila kot najstnika. Mati se zaradi pretekle tragedije boji navezati na hčerko in moţa, zato se nekega dne brez slovesa izgubi v svet. Vrne se šele, ko ima Ruth ţe nekaj let starega sina. Takrat ne zdrţi več, pride ga pogledat, v upanju, v grozi, v ţelji, da bo morebiti podoben njenima Thomasu ali Timothyju ... Lahko najdete še (vse od 821-311.2):
Garpov svet, 1986 Nenavadna zgodba o Garpu, nezakonskem sinu sestre Jenny Fields, feministke, ki načrtno odklanja stike z moškimi (zanosila je z nezavestnim umirajočim ranjencem). Garp po končani srednji šoli sklene, da bo postal pisatelj in se z materjo odpravi v Evropo. Mati prav tako napiše uspešnico — feministično biografijo, v kateri govori tudi o Garpovem spočetju. Garp se poroči in s svojo ţeno ţivi v precej nenavadnem odnosu ...
Hotel New Hampshire, 1988 Irving se kot mojster pripovedovanja sag in druţinskih zgodb o ljudeh, izkaţe tudi v tem romanu, ki govori o druţini Berry. Gre za tesno povezano druţino, polno zanimivih karakterjev, disfunkcionalnih odnosov in razmišljanj, ki sestavljajo zgodbo začinjeno s prefinjenim humorjem.
Enaisedemdesetkilogramski zakon, 1991 Povedano kar naravnost: knjiga je polna seksa, oz. kot je nekdo o njej dejal: v njej je »vse, kar ste zmeraj vedeli o seksu, pa se niste upali povedati«.
Stran 15
Goudge, Eileen: Vrt laži, 1993, (od 821-311.2) Neke julijske noči, leta 1943 rodi Sylvija temnolaso deklico, sad njene ljubezni z Nikosom. Iz strahu, da jo bo njen ljubeči in bogati moţ zapustil, če bo izvedel resnico, Sylvija v obupu izkoristi to, kar ji usoda ponudi. Ko tisto noč v bolnišnici izbruhne poţar, zamenja svojega otroka s svetlolasim novorojenčkom neke mrtve porodnice. Trdi, da je to njen otrok, hčerko pa prepusti vzgoji neznancev.
Waller, Robert James: Mostovi Madisona: ljubezen v črnem in belem, 1995, (od 821-311.2) Junaka romana, Francesca in Robert se srečata avgusta 1965. Robert Kincaid pripravlja reportaţo o pokritih mostovih in v Madisonu, v Iowi išče še zadnjega neodkritega. Domačinka Francesca Johnson, poročena, mati dveh otrok, mu pokaţe pot. Njuno srečanje izzveni v nekaj izredno lepega, v romanco, kjer sta našla tisto, kar se jima je vedno zdelo nedosegljivo, v vihar, ki jima vzbudi najgloblja čustva.
Link, Charlotte: Vrtnarica z Guernseya, 2002, (od 821-311.2) Splet dogodkov pripelje mlado turistko v druţino dveh ostarelih dam, ki ţivita na idiličnem otoku Guernsey. Med njimi se stkejo prijateljske vezi in kot je med pravimi prijatelji v navadi, odprejo si srce. Tako zaţivijo dogodki iz davne preteklosti, iz leta 1945, ko Nemci zasedejo otok in se eni od dam v trenutku konča otroštvo in se mora spoprijeti s kruto resničnostjo. Z vsemi vzponi in padci se ţivljenje nadaljuje v sedanjosti.
Glazebrook, Crissie: Norolescenti, 2003, (od 821-311.2) Odštekana najstnica Rowena ţivi s svojo mamo in njenim ljubimcem. Dela v pogrebnem zavodu kot vizaţistka in uradno sodi med neprilagojene najstnike.
Stran 16
Albaret, Céleste: Gospod Proust, 2003, (od 821-94) Pripoved Proustove gospodinje, ki se šele petdeset let po njegovi smrti odloči, da spregovori. Z njim je preţivela zadnja leta njegovega ţivljenja in spoznala njegov način ţivljenja in ustvarjanja, druţabne kroge, ţenske, ki jih je občudoval in njegove najoţje prijatelje, v dolgih večernih pogovorih pa tudi njegove poglede na svet, umetnost in ţivljenje. Krasen roman za vse oboţevalce tega izjemnega pisatelja in za tiste, ki to šele postajajo ali se spoznavajo z njegovimi veličastnimi deli in ga bodo tako laţje doumeli.
Armstrong, Lance; Jenkins, Sally: Vsaka sekunda šteje, 2004, (od 796) Zgodba o sedemkratnem zmagovalcu Tour de Francea, ki je izšla pet let po tem, ko je premagal raka. Opisuje, kako se mu je ţivljenje spremenilo, ko je postal zvezda, kako mu je francoska birokracija metala polena pod noge, kako so njegovo ekipo obtoţevali jemanja poţivil. Zasebno je v tem času postal oče dvojčic, ustanovil sklad, ki pomaga obolelim za rakom ter obnovil kapelo v Španiji. Knjiga, v kateri dokazuje, da tako na kolesu kot zasebno šteje vsaka sekunda. Lahko najdete še: Ne gre samo za kolo: moja vrnitev v ţivljenje, 2001 (od 821-94), Lance Armstrong: priročnik za rekreativce in profesionalce, 2002 (od 796).
Drucker, Malka: Frida Kahlo, 2002, (od 929) Opus izjemne slikarke dvajsetega stoletja obsega preko dvesto platen, vendar sta njena ţivljenjska zgodba in globok osebni pečat, ki ga je pustila v času v katerem je ţivela, neprecenljiva. Njenega ţivljenja in dela se ne da ločiti – sta enkratna in neponovljiva. Podoba Fride Kahlo je prerasla v večni simbol mehiškega ljudstva, saj je njeno delo prepleteno s skrivnostnimi in starodavnimi koreninami, hkrati pa njena umetnost sodi v vrh umetniške ustvarjalnosti.
Stran 17
Manfredi, Valerio Massimo: Aleksander Veliki. Sin sanj, 2003 (od 821-312.6) Prva knjige trilogije, v kateri spremljamo Aleksandrovo otroštvo in mladost, strogo in vsestransko vzgojo s strani očeta, ki umre v skrivnostnih okoliščinah, ko je Aleksander še fant. Spoznamo njegovo mater in njegove mladostne prijatelje, ki so vsi po vrsti pripravljeni umreti zanj. In res se za Aleksandra ţe bliţa čas prvih spopadov in bitk … Lahko najdete še: Aleksander Veliki. Amonove sipine, 2003 (od 821-312.6), Aleksander Veliki. Na koncu sveta, 2003 (od 821-312.6), Talisman Troje, 2006 (od 821-311.6), idr.
Golden, Arthur: Gejša, 2003, (od 821-311.2) Avtor ne predstavi gejše kot prostitutke, ampak kot umetnico. Kot umetnico plesa, umetnico govora, umetnico zapeljevanja … Golden je 10 let raziskoval vse podrobnosti kulture, ki so jo ustvarile gejše. Osredotočil se je na Mineko Iwasaki, ki se je leta in leta trudila, da bi s svojo karizmo postala slavna in bogata.
Iwasaki, Mineko: Jaz, gejša, 2003, (od 821-312.6) »Osebna izpoved Mineko Iwasaki, ene najbolj cenjenih gejš v zgodovini Japonske in ene od zadnjih mojstric danes izumirajoče umetniške oblike, odstira tančico s skrivnostnega poklica. Pri rosnih petih letih se je z rodnega doma podala v svet gejš in naslednjih petindvajset let ţivela ţivljenje, polno neverjetnih zahtev poklica in bogatih plačil. Naučila se je obrednih navad in govorice gejš ter preučevala starodavne umetnosti japonskega plesa in glasbe. Očarala je kralje in prince, najuglednejše gospodarstvenike in mogotce iz sveta zabave. Modro in čutno povedana zgodba je resnična pripoved o lepoti in pogumu ter o času in kulturi, ki se le redkokdaj odkrijeta zahodnemu svetu« (www.felix.si).
Stran 18 Estés, Clarissa Pinkola: Ženske, ki tečejo z volkovi, 2003, (od 159.9) Knjiga nudi nov pogled o medosebnih odnosih, podobi o sebi in različnih oblikah odvisnosti. Začne se z zgodbo o volčji ţenski La Lobi, nato pa nas popelje skozi 19 pravljic, v katerih tke vezi z Divjo ţensko. Razlaga pravljic in mitov vsebuje zemljevid pasti, znanih in nepričakovanih, ki jih ţenska srečuje med vračanjem k svojemu instinktivnemu jazu. Lahko najdete še: Vrtnar duše, 1997 (od 82-32), Čar zgodbe: modra pravljica o tem, kaj je dovolj, 2004 (od 821-32) Ples starih mater, 2009 (od 821-311.2).
Fallaci, Oriana: Bes in ponos, 2003, (od 32) Drzne in krute obtoţbe ter neusmiljene ţalitve italijanske pisateljice Oriane Fallaci. Povod za knjigo je 11. september – teroristični napad na newyorški Svetovni trgovinski center. Avtorica v njej na izredno dramatičen in drzen način prekinja desetletni molk in nas seznanja s krutimi resnicami, ki jih mediji skrbno prikrivajo.
Kazantzakes, Nikos: Čar grške pokrajine : izbor popotnih spominov iz dela Obračun pred El Grecom, 2002, (od 821-992) V kratki in lahkotni knjiţici vam je na voljo nekaj literarnih razglednic grške pokrajine. Svetišča, oljke, koščki zgodovine, ljudje. Grška pokrajina je očarljiva, v njej pisatelj najde vselej kakšen nov odtenek, nov zanimiv kos ... Lahko najdete še: Zadnja skušnjava, 2002 (od 821-311.2), Grk Zorbas, 2005 (od 821-311.2), idr.
Mankell, Heninng: Skrivnost ognja, 2004, (po M) Deklica Sofia ţivi na obali Afrike, v Mozambiku, ki je zaradi drţavljanske vojne postala ena izmed najrevnejših deţel na svetu. Stara Muazena Sofii prva zaupa skrivnost ognja. V ognju lahko vidimo svojo prihodnost in v ognju ţivijo naši spomini. Sofia pa ima veliko spominov … Lahko najdete še: Šepetalec vetra, 2005 (od 821-311.2), Umrem, toda spomin ţivi naprej, 2006 (od 821-311.2), idr.
Stran 19
Marinina, Aleksandra: Smrt in kanček ljubezni, 2001, (od 821-312.4) Na poročnem uradu ustrelijo nevesto, čez nekaj dni še eno … Da ne gre za naključja, pričajo grozilna pisma, ki so jih ţrtve prejele. V reševanje skrivnostnega primera se zaplete inšpektorica Nastja. Pisateljico Marinina velja za rusko Agatho Christie. Lahko najdete še (vse od 821-312.4): Tuja maska, 2001, Igra na tujem polju, 2001, Posmrtna podoba, 2000.
Grisham, John: Zadnji porotnik, 2005, (od 821-311.2) Večni študent novinarstva, ki ga podpira babica, se zaposli pri krajevnem časopisu. Časopis propade, junak knjige pa v nizki odkupni ceni vidi priloţnost, da ga kupi s finančno pomočjo babice. Časopis znova zaţivi, k čemur pomaga tudi senzacionalno poročanje o zločinu, ki se zgodi v okroţju ... Lahko najdete še (vse od 821-311.2): Oporoka, 2000, Bratovščina, 2001, Poziv, 2003, Odvetnik Ulice, 2004, Kralj poravnav, 2004, idr.
Nesser, Håkan: Mreža grobih zank, 2004, (od 821-312.4) Moški se nekega jutra zbudi z groznim mačkom in ugotovi, da se ne spominja ničesar, kar se je zgodilo večer poprej. V kopalnici naleti na svojo ţeno, umorjeno v kadi. Kriminalisti podajo obtoţbo zoper njega, a njemu samemu ni jasno, kaj se je v resnici zgodilo. Lahko najdete še: Karambol, 2004 (od 821-312.4). in Lastovka, maček, vrtnica, smrt, 2005 (od 821-311.2).
Ljubljanska 1 1240 KAMNIK +386 1 8311 217 +386 1 8312 597 mkk@kam.sik.si