1998- Zoran Hočevar: Šolen z brega - Roman opisuje življenje Janeza Kolenca v letu 1991, ko so politični časi v Sloveniji zelo pestri. Janez Kolenc, kličejo ga tudi šolen, namreč nor je na čevlje in knjige, doma z brega nasproti Ljubljanice v Tavčarjevi hiši (to pove s ponosom), živi zapečkarsko življenje. Je svoj tip, samotar, nikomur in nobeni ne pusti blizu, a vedno, ko povabilo zavrne, se kesa. Sicer je bil poročen nekaj let z Minči, vendar se loči, ker si je ženska bolj kot otroka želela njegov avto. Njega pa je skrbelo, kdo bo po njegovi smrti skrbel za njegovo stanovanje. Bil je res poseben. Zmotilo ga je tudi, da javne ure v Ljubljani kažejo narobe. Zato je napisal članek v pisma bralcev v Delu. Svojih sorodnikov ne mara, ker misli, da jih zanima le njegovo imetje. Trpeče branje. Je res mogoče imeti tako neizživeto življenje??
2002 - Katarina Marinčič: Prikrita harmonija - Gre za kroniko dveh družin, Lipnikove in Nagličeve. V romanu se prepletajo zgodbe oseb, ki so med seboj na različne načine povezane. Dogaja se v času pred, med in po prvi svetovni vojni, na Dunaju, v Trstu, Ljubljani in na Dolenjskem. Na Dolenjsko pride Franc Naglič s svojo ženo Fani ter hčerko Irmo po nekakšnem bankrotu. Zaživijo pri Francevi sestri Juliji, ki le-tega vedno potegne iz neprijetnih življenjskih situacij. Tu pa se pričnejo spletati različne psihološke in siceršnje drame. Vzporedno spremljamo še zgodbo Dragotina Hamana - sirote, bohema, ki se zaplete v življenje obeh družin. Pri Lipnikovih je podnajemnik, zaljubi pa se v Nagličevo Irmo. Ljubezenska zgodba se razplete šele čisto na koncu romana, in sicer z Irminim strastnim poljubom.
2001 - Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit - Katarina Poljanec, hči grajskega oskrbnika, se zaljubi v stotnika Windischa – pava, kot ga poimenuje in ga leta na skrivaj opazuje z okna na grajskem dvorišču. Ko je stara 30 let, se odpravi na romanje v nemški Kelmorjan, kjer naj bi spoznala božji načrt o sebi. Zgodba se odvija v času vladanja Marije Terezije in Pruske vojne. Med potjo Katarina spozna bivšega jezuitskega duhovnika – Simona Lovrenca. Ta je izstopil iz Družbe Jezusove, ker se ni strinjal z misijonarsko politiko do Indijancev. Takoj, ko se spoznata, vesta, da sta si namenjena in se vdata poželenju. Družba ju že na romanju obsoja prešuštva in ju kaznuje. Na nek način ju zlomijo, Katarina pa po spletu okoliščin zopet sreča Windischa. Mladostno hrepenenje se lahko uresniči. Windisch da zapreti Simona in tako sta dolgo ločena. Ljubezen medtem ni ugasnila. Ko se zopet srečata, je konec Pruske vojne, Katarina pa skrbi za Windischa, ki je sedaj vojni pohabljenec. Takoj se vda Simonu, a pava noče zapustiti. Simon ga iz ljubosumja ubije, zato ga Katarina obtožuje in se vrne domov. Doma rodi Simonovo hči, Simon pa se vrne k Jezuitom. Po desetih letih, ko Družba Jezusova razpade, se tudi ta vrne domov. Epska širina – 500 strani, zgodovinska dejstva, psihološka pretanjenost …
KRESNIKI, 1. del Do sedaj je bilo podeljenih 20 Kresnikovih nagrad za najboljši slovenski roman. Predstavljamo vam jih deset. Na naših knjižnih policah so nagrajeni romani označeni z nalepkami.
• • • • • • • • • • • • • • • • • • •
Drago Jančar
1997 - Vlado Žabot: Volčje noči Pornografija, pedofilija, smrt. Namesto zgodbe nam ostane le vzdušje, ki je moreče in zatohlo.
2009 Goran Vojnovič: Čefurji raus 2008 Štefan Karodš: Rizling polka 2007 Feri Lainšček, Muriša 2006 Milan Dekleva: Zmagoslavje podgan 2005 Alojz Rebula: Nokturno za Primorsko 2004 Lojze Kovačič: Otroške stvari 2003 Rudi Šeligo: Izgubljeni sveženj 2002 Katarina Marinčič: Prikrita harmonija 2001 Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit 2000 Andrej Skubic: Grenki med 1999 Drago Jančar: Zvenenje v glavi 1998 Zoran Hočevar: Šolen z brega 1997 Vlado Žabot: Volčje noči 1996 Berta Bojetu: Ptičja hiša 1995 Tone Perčič: Izganjalec hudiča 1994 Andrej Hieng: Čudežni Feniks 1993 Miloš Mikeln: Veliki voz 1992 Feri Lainšček: Namesto koga roža cveti 1991 Lojze Kovačič: Kristalni čas
1992 - Feri Lainšček: Namesto koga roža cveti - Naslov romana je vzet iz znane Kreslinove pesmi, a ne slučajno, saj se oba »pevca« ukvarjata s Prekmurjem, Romi ipd. V ospredju pripovedi sta romska otroka: Halgato in Pišti. Slednji se odloči za šolanje, Halgato pa zanj služi denar z igranjem na violino. To ni lahko, saj je med večinskim prebivalstvom in Romi velik prepad. Občuteno delo, ki celovito oriše posebnosti ciganskega melosa.
2005 - Alojz Rebula - Nokturno za PrimorskoPisatelj se v tem romanu loteva zgodovinske usode Primorske od konca I. pa do konca II. svetovne vojne. To je bil čas italijanske okupacije našega ozemlja vse do Postojne in raznarodovalne politike tujih oblasti. A to še ni bilo vse. Glavni junak pripovedi je mladi duhovnik Florijan Burnik, ki pride za kaplana kot pomoč župniku Melhiorju Galantu v vipavski Borovje. Kaplana Burnika zelo boli ravnanje italijanske oblasti, ki močno omejuje rabo slovenskega jezika. Florijan se pridruži odporu proti takemu ravnanju, ima pridige, v katerih poziva k obrambi slovenskega jezika ipd. To ga privede v zapor, med drugim ga izženejo v Italijo: po petih letih se vrne nazaj, in sicer v neko drugo župnijo na Primorskem. Leta 1943 pade Mussolini, namesto njega pa pride nacizem in seveda partizani, ki jih na začetku Florijan sprejme s simpatijo. Toda kmalu, predvsem pa po osvoboditvi, se pokaže tudi druga plat medalje. Za marsikaterega duhovnika se vojna konča tragično.
Oznaka »Kresnik« na hrbtu knjige
1999 - Drago Jančar: Zvenenje v glavi Jančarjev roman spregovori o uporu zapornikov na Livadi, ki ga sproži oviranje prenosa košarkarske tekme. Začetnik upora, Keber, ki pripoveduje zgodbo romana, se znajde v vrtincu nasilja, katerega absurdnost in nemoč presegata okvir te pripovedi, saj razkrinkavata strukturno, družbeno zlo nasplošno. Zgodba v ozadju preveva hrepenenje po svobodi, ljubezni, nostalgični preteklosti. A ostaja zgolj pri hrepenenju ...
2007 - Feri Lainšček: Muriša - Roman je drugi del trilogije. Prvi roman je Ločil bom peno od valov in je izšel leta 2003, bil nominiran za Kresnika, doživel ponatis in postal velika slovenska uspešnica. Drugi roman z naslovom Muriša obravnava čas neposredno pred začetkom 2. svetovne vojne, glavni junak, mladi Julijan Spransky, gradi most na reki Muri na Petanjcih, ki ga pozneje jugoslovanska vojska, ki se umika pred nemškimi enotami, poruši. V že tako pretresljivih časih se razvije še bolj pretresljiva ljubezenska zgodba med Julianom in Zinaido, ne da bi vedela, da sta brat in sestra. 1993 - Miloš Mikeln: Veliki voz - Gre za sago o družini Vidovič, po rodu iz Brkinov, ki bi lahko bila tudi resnična. V ospredju zgodovinske pripovedi sta brata Franc in Štefan, prvi lokviški in kasneje celjski župan, drugi pa podjetnik, tudi v Celju. Med obema je vseskozi obstajalo rivalstvo, ki sta ga mirili njuni ženi. Med obema vojnama sta se začela razhajati tudi politično: Franc je pripadal ljudski stranki eminentnega Antona Korošca, Štefan pa je pod vplivom svojih sinov začel sodelovati s komunisti. Med drugo svetovno vojno je bila družina Vidovič spet razdeljena: eni so bili pri domobrancih, drugi pri partizanih. Roman je hkrati izvrstna študija slovenske zgodovine v 1. polovici 20. stoletja. Tako spremljamo npr. boj generala Maistra za severno mejo, konfrontacijo med OF in domobranskimi formacijami, Teharje in Kidriča po 2. svetovni vojni. Napeto in prepričljivo branje! Zgibanko za vas smo pripravili v
enoti Ivančna Gorica.
2009 - Goran Vojnovič: Čefurji, raus - Roman teče skozi pripoved šestnajstletnika Marka, ki odrašča v Fužinah in je – čefur. Pripoved je zato v slengu, »čefurščini«, zaradi junakove neizražene jeze pa tudi polna preklinjanja in vulgarizmov. Vendarle je junak zgodbe poln zrelih razmislekov o tem, kako bi bilo prav, zaveda se, da ne odrašča prav »običajno« in da se sirotstvu in neizobraženosti staršev pridružuje še stigmatizacija priseljencev ter povsem navadna adolescenca z vsemi svojimi tegobami. Tako na prvo žogo humoren okvir zgodbe o tem, kako si njegov oče želi, da bi bil košarkar ali pa skrita ljubezen do »televizijke iz lifta« ter opisi opijanjanja čefurskih očetov, kmalu razkrijejo globljo tragedijo vseh vpletenih in – ali res neizbežno usodo čefurjev, da se na koncu skoraj vedno – morajo znajti na robu zakona??
Aktualni »Kresnik«
2008 - Štefan Kardoš: Rizling polka Roman o vinskih goricah, o ljubezni, želji po očetovstvu … Cveto Golja je premožen vinogradnik, ki izve, da bo postal očka. Začne ga razjedati dvom, če je otrok res njegov. Njegova Liza se znajde pod drobnogledom, kot glavni osumljenec pa še psihični bolnik – David Švec. Kardoševo delo je napisano prepričljivo, duševna stanja likov so izrisana pretanjeno.