Slovenija na prostem - Moj način gibanja v naravi

MOJ NAČIN GIBANJA V NARAVI.

#ifeelsLOVEnia

#myway

#sloveniaoutdoor

#mojaslovenija

NARAVA. SVOBODA. STRAST.

RAZIŠČIMO ZELENO IGRIŠČE EVROPE. NAŠE JE!

Srečo imamo. Živimo v eni najbolj zelenih dežel na svetu, ki s svojimi izjemnimi naravnimi prizorišči spodbuja strast do gibanja. Ta je tudi temelj za vse vrhunske športne dosežke, po katerih Slovenija slovi po vsem svetu.

Aktivno preživljanje prostega časa imamo v krvi, priložnosti zanj povsod! Kjerkoli v Sloveniji smo, imamo pred lastnim pragom zeleno igrišče za vse mogoče aktivnosti v naravi. Kamorkoli gremo, najdemo, kar še ne poznamo, odkrijemo, kar še nismo izkusili.

Zemlja nam ponuja potepe z izjemnimi razgledi čez hribe, griče, doline, z vzponi na alpske vrhove, ki se dvigajo več kot dva tisoč metrov visoko, ter spuste v kraške jame, ki segajo tudi več kot 1500 metrov globoko. Doma smo v eni od najbolj gozdnatih dežel v Evropi.

Voda nam odkriva vse svoje oblike! Imamo morje, jezera, reke, potoke, slapove. Vabijo nas k različnim oblikam rekreacije, ponujajo nam vznemirljiva doživetja in sprostitev na povsem edinstven način. Kapljice s slapov nas osvežijo skorajda mimogrede, pitne vode nas odžejajo, mineralne in termo-mineralne vode nam vračajo zdravje, moč in športni zagon.

Zrak spreminja naš pogled na domače kraje. V vsakem letnem času na drugačen način zaznamuje razglede z višav. Zračne mase in tokovi nas vabijo, da izberemo gibanje med oblaki, pticami ali krošnjami dreves.

Strast do gibanja nas 365 dni na leto vodi na prosto! Smo dežela, ki 23. septembra praznuje državni praznik, posvečen športu in rekreaciji. V zeleni, aktivni in zdravi Sloveniji je Dan slovenskega športa namenjen tudi neverjetnim dosežkom, s katerimi slovenski športni asi že desetletja navdušujejo svet. Sledimo jim z lastnimi športnimi in rekreativnimi dosežki in izzivi! Izberimo svoje aktivnosti za zdravje in dobro počutje. Bohinj

AKTIVNI. ŠPORTNI. ZMAGOVITI!

SLEDIMO NAJBOLJŠIM

Kolesarimo po deželi najboljših kolesarjev na svetu! Naj nam bosta zgled Primož Roglič, dobitnik zlate olimpijske medalje, in Tadej Pogačar, dvakratni zmagovalec Tour de France in dobitnik olimpijske medalje. Odkrivajmo vode, ki jih do zadnje kaplje poznata olimpijsko zlati kanuist Benjamin Savšek in potapljačica Alenka Artnik, svetovna rekorderka v potopu na dah.

Smučajmo in deskajmo v gorskih središčih, v katerih je treniral tudi Žan Košir, deskar s tremi kristalnimi globusi in štirimi olimpijskimi medaljami. Tecimo na smučeh na prizoriščih Jakova Faka, biatlonca s srebrno olimpijsko medaljo.

Osvajajmo gorske vrhove in strme stene, ki jih pozna tudi zlata olimpijska plezalka Janja Garnbret. Poiščimo v sebi mir tako, kot ga vsakič znova najde judoistka Tina Trstenjak, dobitnica dveh olimpijskih odličij. Poskrbimo za svojo fizično in psihično pripravljenost v Sloveniji, deželi slovitih rokometašev, odbojkarjev in košarkarjev, kakršen je Luka Dončič, zvezda NBA.

ODKRIVAJMO

DEŽELO NAJBOLJŠIH

Sledimo vrhunskim športnikom Slovenije z izbiro rekreacije, ki nam pomaga ohranjati zdrav življenjski slog. Sodelujmo na športnih in rekreativnih preizkušnjah, ki potešijo naše želje po lastnih dosežkih.

Poiščite svoj rekreativni izziv: www.slovenia.info/prireditve

V Sloveniji je vse blizu. Ko si otrok, je blizu do šole, a ravno dovolj daleč, da se peš malo vleče. Meni se zdi, da v Sloveniji vsi hitro usvojimo kolo, potem pa si iz prevoznega sredstva naredimo najlepšo rekreacijo, saj se s kolesom hitreje pride do česa vsakdanjega. Ko potrebuješ izzive, pa so kolesarske poti odlična izbira za lepe cilje. PRIMOŽ ROGLIČ, kolesar, olimpijski prvak in trikratni zmagovalec Dirke po Španiji (La Vuelta)

Svoje športne junake znamo spodbujati na tekmah širom sveta, o slovenski navijaški strasti pa se lahko vsakdo prepriča na velikih mednarodnih tekmovanjih, ki jih gostimo v Sloveniji. Se vidimo na odličnih športnih prizoriščih!

Dogodke, na katerih smo lahko pravi navijači: www.slovenia.info/navijajteznami

KOLO JE ZA POVSOD

SKOČI VISOKO

Ko sem bil še otrok, je bilo v Ljubljani, mestu mojega otroštva, dovolj igrišč in košev. Sam sem največ časa preživel seveda na igrišču v bližini mojega doma. Ampak ko te zgrabi strast, vidiš koš povsod! Je pa zagotovo v Sloveniji, ki je zelo gozdnata dežela najlepše steči po kakšni gozdni poti in malo odklopiti glavo v naravi.

LUKA DONČIĆ , košarkar, zvezdnik lige NBA

STRAST POGUM

PREIZKUSI KAJ NOVEGA

Ko sem bil še šolar, sem imel rad nogomet. Ko sem malo zrasel, so mi naši lokalni kolesarji dovolili oditi z njimi na suhe zimske treninge, in tam se je vse začelo. Kolesarske tekme imam zdaj predvsem v poletni sezoni, pri zimskem nabiranju kondicije pa mi je še vedno všeč, ko se moram lotiti česa novega. Še posebej če je to zunaj, na prostem, v naravi.

TADEJ POGAČAR, kolesar, dvakratni zmagovalec Dirke po Franciji (Tour de France) in dobitnik olimpijske medalje

NAJDI MIR V SEBI

GIBANJE DAJE ENERGIJO

Gibanje na prostem mi enkrat da energijo, da lahko nadaljujem začete poti, drugič me umiri, da ne divjam, ko to ni treba. Imam to srečo, da naš šport poteka zunaj. In morda je to nekaj najpomembnejšega, da se zavedam, kako pomemben je čas v naravi, čas, ki ga namenimo gibanju. In tudi občudovanju narave. Narava in sploh slovensko čisto, pristno okolje nam vedno lahko ponudi tisto, kar potrebujemo za zagon ali pomiritev.

ILKA ŠTUHEC, alpska smučarka, dvakratna svetovna prvakinja v smuku

Moč, znanje, spretnost je en del moje zgodbe. Drugi, verjetno pomembnejši, pa je ta, da za vse uspehe na tatamiju potrebuješ mir v sebi. Ko je vsega veliko, se moraš malo umakniti. Takrat greš ven in poiščeš mir v naravi. Pomaga ti najti mir v sebi.

TINA TRSTENJAK, judoistka, olimpijska in svetovna prvakinja

PONOS

VZTRAJNOST

Življenje je polno vzponov in padcev. V športu so povezani tudi s poškodbami. A ko drugi že malo podvomijo, da se lahko vrneš na tekmovalne proge, ti samemu sebi dokažeš, da se z vztrajnostjo vse da! Gibanje na prostem, disciplina in rutina vsakomur omogočijo, da se postavi na noge in na še kak lep start v življenju. Poskusite! V naravi je to najlažje.

ŽAN KOŠIR , deskar na snegu, dobitnik treh olimpijskih medalj

VZTRAJAJ DO KONCA

PRISLUHNI NARAVI

JUNAKI

Kot mlad sem imel najrajši lok in puščice. Tarčo sem si postavil na travnik in užival v tistem skoraj neslišnem letu izstrelka do cilja, do sredine. Naj so ptice še tako žvrgolele – jaz sem slišal puščico. Zdaj treniram bolj v zaprtih prostorih in z naušniki. Zunaj pa zato bolj kot kdaj prej slišim zvoke iz narave.

FRANČEK GORAZD TIRŠEK , parastrelec, dobitnik štirih paralimpijskih medalj

MOTIVACIJA

DOBRO POČUTJE JE MOTIVACIJA

PRIBLIŽAJ SE REKI

Pri nas so vode povsod! Potok, reka, jezero, morje – ni, da ni! In ko greš na potep, te vode seveda privlačijo. Ene so mirne, da se gledaš v njih, meni pa so od nekdaj všeč tiste divje brzice. Ne moreš kar skočiti vanje, ker so pogosto res mogočne, a če jih začneš spoznavati počasi, jih slej ko prej obvladaš. Pa zmočiš se tudi!

BENJAMIN SAVŠEK, kanuist, olimpijski in svetovni prvak

Poleg dobre telesne pripravljenosti, rezultatov, zmag je za vsakogar, ne samo za športnika, pomembna motivacija dobro počutje! To je najlažje doseči, kadar se posvečamo tistemu, kar imamo radi. Osebno mislim, da imam srečo: delam tisto, kar me res veseli. Prepričan sem, da lahko tudi vsak rekreativec najde takšno srečo zase.

JAKOV FAK, biatlonec, svetovni prvak in dobitnik olimpijskih medalj

365 DNI DOŽIVETIJ

KDAJ RAZISKOVATI

RAZNOLIKOSTI SLOVENIJE?

Za aktivnosti na prostem je Slovenija v vseh štirih letnih časih prava izbira. Najljubšo obliko gibanja tu povezujemo zdaj z visokimi gorami zdaj z morsko obalo, pa z rečnimi dolinami in naslednjič z vinorodnimi griči. Po vsej Sloveniji nas čakajo odlična središča za gibanje na prostem. Do skrivnostnih kotičkov, ki jih še ne poznamo, nas loči nikoli predolga pot. Kjer smo bili pozimi, nas poleti čakajo drugačna presenečenja. Kjer smo se doslej samo vozili mimo, nas ob postanku čaka še neznani svet. Kjer živimo in delamo, nas ob prostem času čakajo doživetja, ki si jih morda še nismo privoščili.

ZIMA

Ko smučarje, deskarje in druge zimske rekreativce na enem koncu Slovenije radostijo aktivnosti na snegu, lahko na drugem koncu hodimo in kolesarimo skozi sončne dni ali poskušamo ujeti burjo ob Jadranski obali.

POMLAD

Ko ozeleni sredogorje, postane živahno ob lažje dostopnih planinskih kočah in na vzletiščih za ljubitelje podvigov v zraku. Vse več plezalcev je v stenah, ki se spogledujejo z morjem.

POLETJE

Ko sonce ogreje tudi najvišje vrhove Slovenije, ni meja za gibanje na prostem. Morje, jezera in reke poleg osvežitve ponujajo vse vrste športnih izzivov, zeleni gozdovi zavetje za raznotere poti.

JESEN

Ko se prepletajo dnevi, podobni poletju, pomladi ali zimi, pridejo na svoj račun ljubitelji športov, ki uživajo v vsakem vremenu in v vseh letnih časih. V podzemnem svetu je en letni čas, zemlja in zrak pa ponujata spet drugačna presenečenja.

PODNEBJE IN TEMPERATURE

Sredozemsko ob obali

Portorož • 2

Celinsko v notranjosti

Novo mesto •

Alpsko v gorskem svetu

Kredarica • 2514 m

Alpsko v dolinah

Rateče • 846 m

ZDAJ!

TAKO RAZNOLIKO. TAKO DOSTOPNO!

Slovenijo lahko prečkamo že v nekaj urah. To je naše posebno razkošje! Le malo je držav na svetu, kjer bi celo v enem samem dnevu lahko doživeli štiri tako različne svetove, kot jih ponuja Slovenija. Le malo je držav, kjer bi se lahko sami ali s svojimi bližnjimi tako preprosto umaknili v naravo ter ob tem poskrbeli za svoje zdravje in dobro počutje.

ALPSKA SLOVENIJA

Med najvišjimi gorami in najbolj divjimi vodami imamo najlepša izhodišča za vse mogoče športe v naravi. Planinarimo, kolesarimo, plezamo, smučamo, iščemo svoje izzive. Preizkušamo se lahko tudi na prizoriščih, na katerih tekmujejo različni športniki.

MEDITERANSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA

Kjer se od Jadranskega morja do kraških jam vrstijo svetovne posebnosti, nas ob morju in daleč v notranjost razvaja mila mediteranska klima. Odkrivajmo priložnosti za vodne športe, plezanje, jamarstvo, konjeništvo in druga doživetja.

LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA

Kjer so si mesta in zeleno podeželje najbližje, lahko odkorakamo ali odkolesarimo do Unescove dediščine, pretečemo maraton, se podamo med pragozdove, barja, planine. Ogledi s stoječim veslanjem (supom)?

Ribolov v mestu? Zakaj pa ne!

TERMALNO PANONSKA SLOVENIJA

Med vrelci zdravilnih termo-mineralnih voda, vinogradniškimi griči in gradovi nas do mnogih zanimivosti vodijo lažje pohodniške in položnejše kolesarske poti. Izberimo svoje gibalno središče v zdravilnem okolju in odkrijmo najrazličnejše oblike rekreacije.

KAR LAHKO DOŽIVIMO SAMO V SLOVENIJI

Najbolj lokalna, pristna, izkustvena, butična in hkrati trajnostno naravnana turistična doživetja Slovenije nosijo znak edinstvenih doživetij – Slovenia Unique Experience. Doživetja za pet zvezdic ocenjuje in priporoča Slovenska turistična organizacija. Med njimi so tudi aktivnosti v naravi. Izberimo in doživimo to, česar drugje ne bi mogli.

௴ www.slovenia.info/sl/edinstvena-dozivetja-slovenije

SKUPAJ OHRANJAJMO

SLOVENIJO ZELENO

Zelena, aktivna in zdrava Slovenija je daleč naokoli znana po prizadevanjih za trajnostni razvoj turizma. Pod okriljem mednarodno priznane Zelene sheme slovenskega turizma uresničujemo zelene politike in ustvarjamo zelena doživetja. Zakaj? Ker želimo zase in za naslednje generacije ohraniti izjemno pestrost našega koščka Zemlje ter ga gostoljubno ponuditi tudi obiskovalcem iz vsega sveta. Odkrivajmo skupaj, kako posebna je naša dežela!

Kar okoli 60 odstotkov površine Slovenije prekrivajo gozdovi in le 60 kilometrov od glavnega mesta imamo svetovno pomembne pragozdne rezervate. Več kot tretjina države je umeščena v mrežo zavarovanih območij Evropske unije Natura 2000. Petina slovenske morske obale je zavarovano območje. Z več kot 22 tisoč živalskimi in rastlinskimi vrstami je Slovenija med naravno najbogatejšimi državami v Evropi. Kjerkoli v naši deželi smo že sredi izjemne narave! Ko uživamo v izbranih oblikah gibanja, vedno ohranjajmo spoštovanje do narave.

IZBIRAJMO ZELENO

Izbirajmo med skupno že več kot 100 destinacijami, ponudniki nastanitev, naravnimi parki, potovalnimi agencijami in turističnimi znamenitostmi, ki prisegajo na mednarodno uveljavljeno trajnostno zeleno strategijo in se ponašajo z znakom Slovenia Green

SPOŠTUJMO NARAVO

V življenjskih prostorih redkih živalskih in rastlinskih vrst spoštujmo pravila posameznih območij varovane narave. Gibajmo se po označenih poteh. Ne vznemirjajmo živali z motornimi vozili! Smeti odnesimo s seboj in jih odložimo na temu namenjen prostor.

POTUJMO TRAJNOSTNO

Za poti do izbranih središč dejavnosti v naravi izbirajmo okolju prijazne oblike prevoza. Preverimo povezave z javnimi prevoznimi sredstvi.

POSKRBIMO ZA VODO –BREZ PLASTIKE!

Na pot v naravo se odpravimo ustrezno pripravljeni in opremljeni. S seboj vzemimo vodo v steklenički za večkratno uporabo. Kadar je le mogoče, ne uporabljajmo plastike! V slovenskem turizmu upoštevamo načelo: Manj plastike za več trajnosti!

OKUŠAJMO LOKALNO

Ko se potepamo po Sloveniji, zlahka poskrbimo za odlično in zdravo prehrano, ki nam daje energijo za gibanje. Slovenija je Evropska gastronomska regija 2021. Privoščimo si obed v slovenskih gostilnah, na turističnih kmetijah, v planinskih kočah ali vrhunskih restavracijah, kjer nagrajeni kuharski mojstri z Michelinovimi zvezdicami in Gault & Millau kapami ustvarjajo edinstvene krožnike!

POTUJEMO VARNO

Svetovna organizacija WTTC je Sloveniji med prvimi na svetu podelila znak za varna potovanja (Safe Travels). Turistični ponudniki spoštujejo odgovorne potovalne standarde GREEN&SAFE. Spoštujte jih tudi vi. Upoštevajte priporočila in potujte varno in zdravo.

ZEMLJA

KO RAZISKUJEMO

JO DOŽIVLJAMO

SLOVENIJO, DRUGAČE!

Ko hočemo pravi stik z zemljo, njeno pestrost raziščemo z lastnimi močmi. Odpravimo se na pohod, v planine, stene, na razgledne vrhove. Potepamo se po dolinah, gričih, ravninah. Na poti, ki vodijo po neverjetno zeleni deželi, se podamo s kolesom. Ali s konjem! Raziskati jo hočemo v njene skrivne globine, osvajati hočemo njene razgledne višine. Raziskujemo jo v vseh letnih časih. Vsakič znova nas preseneti s svojo raznolikostjo. Vsakič znova nas spodbuja, da bi se lotili še kakšne nove oblike gibanja, saj so v Sloveniji omogočene prav vse.

Dolina Soče

POHODNIŠTVO

Po ravninah in lahko dostopnih gričevjih, v sredogorju z vrhovi do 1500 metrov, v visokogorju – tudi na poteh do kar 352 gora, višjih od dva tisoč metrov!

Več kot 10.000 km označenih pohodniških poti, za katere skrbi Planinska zveza Slovenije, ki je z več kot 60.000 člani najbolj množična športna organizacija v Sloveniji.

5.000 km tematskih pohodnih poti

178 planinskih koč, zavetišč in bivakov

Več kot 50 certificiranih pohodniških nastanitev

113 naravnih plezališč in več plezalnih središč v mestih

Izzivalne zavarovane plezalne poti – ferate

Sprehodite se po spletnih informacijah. Sestavite svoj program aktivnih počitnic. Bivajte po svoje, doživite več!

PRIPOROČILA ZA POHODNIKE

HODIMO V

RITMU NARAVE

Pohodniki Slovenijo odkrivamo v vseh letnih časih. Pozimi, ko so poti pogosto pod snežno odejo, in jeseni, ko se je treba prebiti čez meglice, izbiramo potepe po nižinah ter dostopnejše cilje v sredogorju. Spomladi, ko sneg skopni in narava vzbrsti, postanejo sredogorja z gozdovi, pašniki in razglednimi vrhovi še prijaznejša. V visokogorju je tedaj snežna odeja še visoka. Večina višje ležečih planinskih koč svojih vrat ne odpira pred junijem. Poletje je pravi čas za osvajanje tudi najvišjih ciljev. Ko se namenimo v višave, upoštevamo vremenske razmere. Dnevi so vroči, noči hladne, pogoste so popoldanske nevihte. Zato se ustrezno opremljeni na pot v gore odpravljamo zgodaj zjutraj! Najbolj varni bomo v družbi izkušenih vodnikov.

PLANINARIMO VARNO!

• Izbirajmo poti in cilje, primerne za našo fizično in psihično pripravljenost!

• Pred odhodom v hribe spremljajmo vremenske razmere in jih upoštevajmo pri načrtovanju svojih poti.

• Pot načrtujmo s tiskanimi vodniki in kartami. Programi, ki jih naložimo na svoj prenosni telefon (mobilne aplikacije), naj nam bodo podporna pomoč.

• Vselej poskrbimo za to, da nekdo v dolini ve, na katero turo smo se odpravili. Na planinskih postojankah se vpisujmo v vpisne knjige. Pred odhodom preverimo odprtost planinskih koč in rezervirajmo svoje bivanje.

• Na turo se odpravimo s primerno opremo, ki jo znamo tudi uporabljati!

• Spoštujmo priporočila Planinske zveze Slovenije. Bodimo obuti v planinske čevlje. Poskrbimo tudi za zaščito pred soncem, vetrom in mrazom. S seboj imejmo osebni komplet prve pomoči, alufolijo ali črno vrečo oziroma vrečo bivak, čelno svetilko in nadomestne baterije, hrano z visoko energijsko vrednostjo in zadostno količino tekočine.

• S seboj imejmo mobilni telefon s polno baterijo. Če se zgodi nesreča, pokličimo številko 112!

• Držimo se označenih in urejenih poti. Na poti bodimo obzirni do drugih pohodnikov. V Sloveniji velja, da se v gorah vsi pozdravljamo, na ozkih stezah pa dajemo prednost tistim, ki sestopajo.

Na zahtevnejše poti se odpravimo z vodniki, samostojno raziskovanje pa naj nam olajšajo gorniški zemljevidi v merilih 1 : 50 000 in 1 : 25 000, knjižni vodniki za posamezna pogorja v različnih jezikih, GPS-sledi planinskih in tematskih poti, specializirani portali z digitaliziranimi topografskimi kartami ter programi za prenosne telefone (mobilne aplikacije), kot je LocusMap z zemljevidi Planinske zveze Slovenije, aplikacija Slovenia Trails z zemljevidi Monolit ali aplikacija Outdooractive Pripomočki so na voljo v knjigarnah, turističnih informacijskih središčih (TIC) in v specializiranih pohodniških nastanitvah.

OD MARKACIJE

Ko se odpravimo na izbrani pohod, se držimo označenih poti. Ne zahajajmo na brezpotja! Na planinskih poteh bodimo pozorni na tako imenovane Knafelčeve markacije – bele pike, obdane z rdečim kolobarjem, ki nam pomagajo pri orientaciji in nas usmerjajo k cilju. Narisane so na večjih drevesih, skalah in drugih primernih točkah, praviloma vselej na desni strani v smeri hoje. Nekatere poti so dodatno označene s smernimi tablami, ki označujejo zahtevnost in predviden čas hoje do cilja. Evropske pešpoti so označene z rumenimi pikami v rdečem kolobarju, tematske poti pa z belimi pikami z rumenim kolobarjem. Nekatere tematske poti so v Sloveniji označene s svojim logotipom. Pred odhodom na pot se dobro seznanimo z označbami na terenu!

Zahtevnost

Vaš

cilj

višina smerne table

Skrbnik poti do koče

Čas hoje do cilja

DO MARKACIJE POHODNIŠKE NASTANITVE

USTAVIMO SE V PLANINSKIH KOČAH

Po Sloveniji je 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov V njih se ustavimo, da si spočijemo, se okrepčamo ali prenočimo. Planinske koče so običajno tudi obveščevalna točka gorske reševalne službe. Pred odhodom v gore preverimo odprtost planinskih postojank. V dolinah in sredogorju so mnoge oskrbovane vse leto, v visokogorju pa so običajno odprte od junija do septembra. Če nameravamo v njih prespati, rezervirajmo nočitev že pred odhodom na pot!

IZBIRAJMO SPECIALIZIRANE

Po Sloveniji je že več kot 50 hotelov, penzionov in apartmajev s pohodnikom prijazno ponudbo Prepoznamo jih po znaku, na katerem je – glede na raven izpolnjevanja pohodniških standardov – ikona z upodobitvijo pohodnikov, in sicer od enega do pet. Nastanitve najvišje kategorije z oznako s petimi pohodniki imajo poleg vseh informacij, brošur, kart in možnosti prenosov GPS-sledi, prostora za sušenje pohodne opreme, možnosti izbire pohodniških prehranskih paketov, različnih pohodniških programov in podobnega, zaposlenega tudi pohodniškega vodnika z licenco in lastno vozilo za prevoze.

Pred načrtovano potjo rezervirajmo svoje bivanje: ௴ www.slovenia-outdoor.com

m

Nadmorska

Knafelčeva markacija

Markacija tematskih poti

Markacija evropskih poti

Tržaška koča na Doliču 2h 30 min Triglav 5h

Na Logu - Trenta 3h

Koča pri Triglav. jezeru 2h 687

KAM PO PRAVE POHODNIŠKE IZZIVE?

V VISOKOGORJE IZ ALPSKIH SREDIŠČ

NAJDIMO MIR NA FRONTI

Nad dolino reke Soče, ki preseneča z divjimi vodami in nenavadnimi koriti, s pašnimi planinami in izjemnimi zgodbami, nas čakajo izzivi daljinske planinske pešpoti AlpeAdria Trail ter ostaline prve svetovne vojne, povezane v Pot miru. Ob razgledih, ki segajo do morja, doživimo mir na nov način.

V SREDOGORJE PO

RAZGLEJMO SE PO ZELENEM KRASU

Pohodi po pokrajini številnih kraških posebnosti pripeljejo v Notranjski regijski park s slovitim presihajočim Cerkniškim jezerom. Raziščimo hribe nad jezerom, Javornike in Bloke, ter kraški planoti Nanos in Trnovski gozd. Ne prezrimo Unescovega gozdnega rezervata na območju Snežnika.

NA POTEPE BLIZU MORJA

JULIJSKE ALPE / Triglav 2864 m

OSVOJIMO NAJVIŠJE CILJE Ko se nagledamo Julijskih Alp z Bleda, Bohinja, Kranjske Gore in drugih slikovitih krajev, nas zamika na Triglav Ustrezno pot izberimo glede na svojo pripravljenost! Med osvajanjem najvišjih predelov Slovenije odkrivajmo globoke doline in visoke planine, gozdove, reke, jezera Triglavskega narodnega parka - največjega območja zaščitene narave v Sloveniji.

POJDIMO MED ČIPKE IN ŽIVO SREBRO

Dediščino enega največjih rudnikov živega srebra na svetu, izvirnega čipkarstva in zapuščine slovitih naravoslovcev varuje Geopark Idrija, ki je pod okriljem Unesca. Poleg geoloških posebnosti na poti ob vodnih kanalih ali rakah in ob nenavadnem Divjem jezeru odkrivamo botanične posebnosti.

IDRIJSKO - CERKLJANSKO HRIBOVJE

ŠKOFJELOŠKO HRIBOVJE

SNEŽNIK

K SVETOVNO ZNANIM KLETARJEM

Po Goriških brdih in Vipavski dolini, kjer znajo razvajati z vini, ki vznemirjajo svetovne poznavalce, nas pot zagotovo zanese tudi do slovitih kleti.

K pohodom med spoštovanja vredna stara sadna drevesa med drugim vabijo poti z imeni starih češenj.

Na Krasu in v Slovenski Istri ter prav ob obali Jadranskega morja so mnoge tematske poti. Spoznavajmo soline, refošk, tartufe in druge posebnosti.

V Regijskem parku Škocjanske jame, ki je s podzemnim kanjonom dediščina pod Unescovo zaščito, se seznanimo tudi z nenavadnim površjem matičnega Krasa.

SLOVENSKA ISTRA GORIŠKA BRDA

VIPAVSKA DOLINA

RAZISKUJMO KARAVANO GORA

Severni rob Slovenije tvorijo Karavanke z vedutami zelenih gozdov in belih skal. Potujmo skozi čas s spoznavanjem geoloških posebnosti v Dovžanovi soteski in v Geoparku Karavanke pod okriljem Unesca, ki med drugim vabi v podzemlje gore Pece.

KARAVANKE/ Stol 2236 m

SREČUJMO DOMAČINE

Zazrimo se v višave kar iz dolin. Prehodimo krožno pot Juliana Trail, ki povezuje najlepše točke pod Triglavom, najvišjo goro Slovenije. Pot po Unescovem biosfernem območju Julijskih Alp povezuje razgledne kraje raznolike dediščine. Tu nas čakajo tudi pristna srečanja z domačini.

POLHOGRAJSKO HRIBOVJE

DVIGNIMO SE NAD REKE

KAMNIŠKO SAVINJSKE ALPE / Grintavec 2558 m

SPOZNAJMO KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE

Na kotlino slovenskega glavnega mesta se zazrimo s Krvavca. Z življenjem planšarjev se seznanimo na Veliki planini Najvišje ležeče kmetije nas čakajo na Solčavski panoramski cesti, ki se vzpenja nad slovito Logarsko dolino – ledeniško dolino s slapovi in pravljičnim gozdom.

Povzpnimo se na 1220 m visoki Kum, najvišji vrh Posavskega hribovja, ki ponuja razglede po vseh hribovjih med rekami Savo, Savinjo in Sotlo. V te kraje vabi tudi krožna Rečiška planinska pot nad zdraviliškim Laškim. V letu 2019 je bila razglašena za najlepšo planinsko pot v Sloveniji.

POSAVSKO HRIBOVJE

HODIMO PO STARI MEJI

V hribovju blizu Škofje Loke so številne tematske poti, med katerimi so posebej zanimive tiste, ki vodijo do nikoli uporabljenih obrambnih utrdb tako imenovane Rupnikove linije in po mejnikih rapalske meje. Najvišje vrhove območja osvajamo s pohodom po Loški planinski poti.

V MOGOČNE GOZDOVE

POHORJE KOZJAK

POTEPAJMO SE PO POHORJU Številna pohodniška doživetja med Mariborom, Slovenj Gradcem in Zrečami ponuja Pohorje Podajmo se na prvo etapo Slovenske planinske poti. Na lažjih pohodih odkrivajmo visoka šotna barja z jezeri, kot so na primer Lovrenška jezera na Rogli. Blizu je slikovita Pot med krošnjami

Ko iščemo izzivalne rekreativne pohode po prostranih gozdovih in pragozdovih, obiščemo Kočevsko Sosednja Dolenjska ima poleg pohodniških poti odlične terene za nordijsko hojo. Poiščite jih v zdraviliških krajih! Bela krajina vabi k reki Kolpi, Gorjanci na vrhove nad reko Krko.

DOLENJSKA KOZJANSKO HALOZE SLOVENSKE GORICE PREKMURJE Z GORIČKIM

BELA KRAJINA

OKOLI GLAVNEGA MESTA

Le malo je mest, ki bi jih lahko obhodili na tako lep način, kot lahko po 35 kilometrov dolgi Poti ob žici (PST – Pot spominov in tovarištva) obhodimo Ljubljano. Z glavnim mestom Slovenije se stika za pohodništvo prijazno Ljubljansko barje – del koliščarske dediščine Unesca.

MED VINOGRADNIKE IN SADJARJE

Na pohodih od ene do druge posebnosti Goričkega, Haloz in Slovenskih goric nas spremljajo vinorodni griči ter naravna in kulturna dediščina Panonske Slovenije, ki slovi po termalnih vrelcih. Kozjanski regijski park preseneti s potmi med visokodebelnimi sadovnjaki.

BOČ

NAJLEPŠE DALJINSKE

POHODNIŠKE POTI

Daljinske poti nam omogočajo, da gremo tako daleč, kot hočemo in kot le zmoremo! Lahko si jih zastavimo kot velike cilje svojega pohodništva. Osvajamo jih lahko po etapah, ki jih izbiramo glede na zanimivosti ob poti. Tako na drugačen način spoznavamo Slovenijo in – sebe.

Ankaran

SLOVENSKA PLANINSKA POT

Od Pohorja čez Alpe in Triglav do morja Najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot, ki velja tudi za najstarejšo tovrstno pot v Evropi, se začne v Mariboru in nas nato čez najlepše predele Alpske Slovenije ter čez Kras vodi do Debelega rtiča ob Jadranskemu morju. Označena je s Knafelčevo markacijo (belo točko z rdečim krogom), dopolnjeno s številko 1. Osvajamo jo lahko po etapah, s pomočjo Dnevnika Slovenske planinske poti, v katerega lahko odtisnemo žige kar 80 kontrolnih točk!

617 kilometrov poti vseh težavnostnih stopenj

med 28 in 37 dni nepozabnih razgledov

55 planinskih koč, vsaj 35 vrhov in 5 mest

Posebna točka poti: Triglav – najvišja gora Slovenije

Med Slovenci velja, da se je na Triglav kot simbol slovenstva treba vzpeti vsaj enkrat v življenju. Na najvišjo točko Slovenije vodi več kot 20 označenih alpinističnih in planinskih poti, ki se na koncu združijo v zahteven in zavarovan vzpon na vrh z Aljaževim stolpom. Za obisk Triglava si vzemimo vsaj 2 dni! Na pot se odpravimo ustrezno pripravljeni in z vso gorsko opremo. Najbolje je, da nas vodi gorski vodnik z licenco IFMGA. Udeležimo se lahko tudi poletnih vodenih pohodov.

Maribor

Triglav

Triglav, 2864 m

VIA ALPINA – RDEČA POT

Od morja prek Triglavskega narodnega parka do Karavank

Med petimi potmi, ki povezujejo posebnosti alp v kar osmih evropskih deželah, do izjemnih točk slovenske dediščine pripelje rdeča pot. Od obmorskega Trsta v Italiji gre prek slovenskega Krasa in podalpskih hribov v osrčje Julijskih

Alp. Na poti od slikovitih Triglavskih jezer do doline reke Soče spoznavamo naravne in kulturne posebnosti, ki nas spremljajo tudi na vzponu proti prelazu Vršič in poti v dolino Tamar (blizu slovite Planice z Nordijskim centrom Planica in smučarskimi letalnicami) ter naprej v Avstrijo.

Trajanje poti: 14 dni

Dolžina poti: 220 km (Slo)

Težavnost: vse težavnostne stopnje

VIA ALPINA – VIJOLIČNA POT

Med najvišjimi gorami Slovenije

Vijolična pot Via Alpina se začne pod Triglavom, najvišjo goro Slovenije. Mimo veličastne severne Triglavske stene, v kateri je kar okoli 100 alpinističnih smeri, se spusti v dolino Vrata s slapom Peričnik. Blizu Kranjske Gore, priljubljenega športno-rekreacijskega gorskega središča, vodi do Golice, znane po poljanah narcis, in nato na greben Karavank z najvišjim vrhom Stol (2236 m). Čez slikovito Zgornje jezersko, območje planšarskih planin, se nadaljuje v Avstrijo.

Trajanje poti: 19-25 dni

Dolžina poti: 430 km (Slo)

Težavnost: lahka do srednje zahtevna

Koča pri Triglavskih jezerih

Jezersko

EVROPSKA PEŠPOT E7 (NAPRUDNIKOVA POT )

Od meje z Italijo prek zdraviliških krajev do Madžarske

Mednarodna pešpot od Atlantika do Črnega morja vstopi v Slovenijo na območju reke Nadiže ter prek Kobarida in Tolmina ob reki Soči vodi do Škofjeloškega hribovja. Nato se usmeri proti jugu, na Dolenjsko, kjer mimo Dolenjskih Toplic dospe do Gorjancev. Od tam vodi prek prijaznih hribov in gričev do zdraviliških krajev Podčetrtek, Rogaška Slatina, Banovci in Moravske Toplice vse do Hodoša na meji z Madžarsko. Na poti po Sloveniji je 42 kontrolnih točk.

Trajanje poti: 30 dni

Dolžina poti: 600 km (Slo)

Težavnost: lahka do srednje zahtevna

EVROPSKA PEŠPOT E6

(CIGLARJEVA POT)

Od reke Drave do Strunjana na obali

Evropska pešpot E-6, ki vodi čez vso celino od Baltika do Mediterana, v Sloveniji poteka od reke Drave na severu do obale Jadranskega morja na jugozahodu. Po etapah odkrivamo posebnosti Pohorja, Posavskega hribovja in okolice Ljubljane, ter dinarskega sveta z gozdovi Snežnika in slovitim kraškim robom. Na 40 kontrolnih točkah nas čakajo žigi poti in na koncu spominska značka za opravljeno pot.

Trajanje poti: 20 dni

Dolžina poti: 260 km (Slo)

Težavnost: lahka do srednje zahtevna

Slavnik

Polhograjsko hribovje

Bovec

Kranjska Gora

Kobard

Tolmin

Lipica Šmartno

ALPE ADRIA TRAIL

Od Karavank prek doline Soče do Jadranskega morja

Pot, ki povezuje posebnosti Slovenije, Avstrije in Italije je zasnovana tako, da na dan prehodimo od 17 do 25 kilometrov z dokaj majhno višinsko razliko. Na vsaki etapi je poskrbljeno za izbrano kulinariko

Pot se začne v Avstriji pod Velikim Klekom. V Slovenijo vstopi čez Karavanke ter nato čez prelaz Vršič pripelje na območje Triglavskega narodnega parka in do doline reke Soče. Po odcepu v Furlanijo-Julijsko

krajino v Italiji se vrne v slovenska Brda in na Kras ter nadaljuje do končne točke v Miljah pri Trstu v Italiji.

750 km celotne poti; slovenski del: 145 km

43 dni za celotno pot, 8 dni za slovenski del poti

43 etap, 5 etap v celoti v Sloveniji ter 5 etap, ki povezujejo

Slovenijo in Italijo

Pot, odprta leta 2011, je bila večkrat uvrščena med najboljše pohodniške poti po izboru National Geographic Traveller.

Tolminska korita

POT MIRU

OD ALP DO JADRANA

S spomini na soško fronto

Daljinska pot po območju nekdanje soške fronte, enega najznamenitejših bojišč v prvi svetovni vojni, povezuje naravne lepote in zgodovinsko dediščino Slovenije in Italije. Doživite edinstveno Pripoved vojaka s soške fronte, ki nosi znak Slovenia Unique Experiences, na muzeju na prostem Kolovrat in v Kobariškem muzeju! Na poti lahko obiščete več muzejev prve svetovne vojne, 21 muzejev na prostem, številna vojaška pokopališča in kostnice ter uživate mir in dih jemajoče razglede od Alp do Jadrana! Pot miru je z dediščino prve svetovne vojne na ozemlju Republike Slovenije tudi zaradi svojega mirovnega poslanstva uvrščena na UNESCO Poskusni seznam svetovne dediščine.

Več kot 500 kilometrov, 30 etap

20 dni za slovenski del poti

12 dni za italijanski del poti vse težavnostne stopnje

Log pod Mangartom

Kranjska Gora

Bohinjska Bistrica

Tolmin

Kobarid Bovec

Šmartno

Nova Gorica Šempeter

Renče Komen

Kanal Javorca

VIA DINARICA

Po kraških posebnostih Dinarskega gorovja

Ena od najbolj zanimivih pohodniških poti v Evropi se začenja v Sloveniji in se po etapah prek balkanskih držav konča daleč na jugu. Slovenski del poti vodi med izjemne kraške znamenitosti: podzemni svet Križne in Planinske jame, presihajoče Cerkniško jezero in drugi izjemni vodni pojavi, bukovi (pra)gozdovi, ki so dediščina pod okriljem Unesca, ter samosvoja kulturna dediščina. Najvišji vrh na poti je Snežnik (1796 m).

Trajanje poti: 6 dni

Dolžina poti: 160 km (Slo)

Težavnost: srednje zahtevna

ZASAVSKA PLANINSKA POT

Od Kozjanskega regijskega parka do vrhov nad reko Savo

Biosferno območje Kozjanskega regijskega parka, znanega po visokodebelnih sadovnjakih, razgledno Posavsko hribovje nad reko Savo, GEOSS (geometrično središče Slovenije) – vse to povezuje Zasavska pohodna pot, primerna tudi za zimsko planinarjenje. Ob poti je več planinskih koč, domov in gostišč. Med privlačnimi cilji je najvišji vrh: 1220 metrov visoki Kum z razgledi celo do Julijskih Alp in Triglava.

Trajanje poti: 7 dni

Dolžina poti: 200 km (Slo)

Težavnost: lahka

KOROŠKA PLANINSKA POT

Krožna pot po treh pogorjih

Prehodimo Mežiško, Dravsko in Mislinjsko dolino ter pogorja Karavank, Pohorja, Kozjaka in Savinjskih Alp.

Pot si lahko razdelimo v krajše in lažje etape ali pa jo prehodimo na zahtevni turi, ki traja od deset do dvanajst dni. Morda nas zamika vzdržljivostni izziv K 24 : v 24 urah se povzpnemo na pet najvišjih vrhov Koroške: Uršljo goro (1699 m), Smrekovec (1577 m), Raduho (2062 m), Olševo (1930 m) in Peco (2125 m).

Trajanje poti: 10–12 dni

Dolžina poti: 230 km

Težavnost: srednje zahtevna

Smrekovec

Selo, Goričko

POMURSKA PLANINSKA POT

Lahkotno med termalnimi vodami

Na vzhodu Slovenije, kjer je več naravnih zdravilišč, so pohodniške poti primerne za prav vsakogar! Izberimo svojo etapo potepov med polji, sadovnjaki, vinogradi in gozdovi Krajinskega parka Goričko. Odkrivajmo biotsko pestrost in številne živalske vrste. Uživajmo v prekmurskem gostoljubju in kulinariki. Spoznavajmo reko Muro in vinorodne Radgonsko-Kapelske gorice, Jeruzalemske in Lendavske gorice.

Trajanje poti: 20 etap

Dolžina poti: 330 km

Težavnost: lahka

Bovec

Kobarid

Korada Šmartno

Kranjska Gora

Jesenice Žirovnica

Gorje

Bled Bohinj

Radovljica

Tolmin

Solkan

JULIANA TRAIL

Krožna daljinska pot velikih razgledov pod Triglavom

Pot pristnih srečanj s prebivalci alpskih vasi in mest vodi okoli Triglavskega narodnega parka in po biosfernem območju Julijskih Alp. Z novimi etapami se iz Posočja razširja tudi v slikovito barvita vinorodna Goriška brda. Čeprav se ne vzpne višje od 1326 metrov nadmorske višine, so njena posebnost izjemni razgledi na najvišje vrhove Slovenije, ter možnost spoznavanja bogate naravne in kulturne dediščine osupljivega alpskega sveta. Izbrane etape so primerne tudi za lahkotne družinske pohode, izhodišče etap pa je v krajih z avtobusnimi in železniškimi povezavami.

Priporočeno za obisk po izboru

The Guardian in New York Times 330 kilometrov

20 etap

Povprečna dolžina etape: 17,5 kilometrov (4 – 5 ur hoje)

Lahka do srednje zahtevna pot

Zelenci, Kranjska Gora

TEMATSKE POHODNIŠKE

POTI ZA VSE GENERACIJE

Ne glede na to, kakšna je vaša pohodniška kondicija, lahko Slovenijo spoznavate peš! Več kot 700 tematskih poti predstavlja raznolikost naravnih in kulturnih posebnosti dežele na stičišču štirih geografskih svetov. Načrtujte lahkotne sprehode in pohode po tematskih poteh in si z njimi polepšajte svoje aktivne počitnice.

V Sloveniji je vse blizu. Na tematske poti, večinoma označene z rumeno-belimi markacijami, se lahko odpravite z običajno pohodniško opremo. V nadaljevanju nekaj izbranih namigov za različne predele Slovenije, možnosti pa so v resnici neštete. Za več informacij se obrnite na turistično informacijske centre po Sloveniji, kjer bodo svetovali sezoni in vašim željam primerne dodatne poti.

MED POSEBNOSTI

ALPSKE

SLOVENIJE

SOŠKA POT

Naravoslovna učna pot z visečimi brvmi in 17 informativnimi točkami povezuje smaragdno reko Sočo s skrivnostnimi kotički doline Trente ter s posebnostmi Triglavskega narodnega parka.

Trenta 25 km 7 ur v eno smer Prehodite lahko tudi samo izbrani odsek!

TOLMINSKA KORITA

Obiščite edino slovensko sotočje rek v koritih! Ob Tolminki in Zadlaščici poleg korit občudujte skalno Medvedovo glavo, Hudičev most 60 m nad vodo in Dantejevo jamo.

Tolmin 2 km 1 ura 30 min

POT TRIGLAVSKE BISTRICE

Pot od Slovenskega planinskega muzeja in mimo slapa Peričnik nas vodi skozi alpsko dolino Vrata z Aljaževim domom prav pod Triglavsko severno steno, ki je z več kot tri tisoč metri širine ena najveličastnejših sten v Alpah.

Mojstrana 10 km v eno smer 2 - 3 ure

BLEJSKI VINTGAR

Po odkritju najlepših razgledov na Blejsko jezero se podajmo v sotesko Vintgar. Učna pot med navpičnimi stenami in ob reki Radovni je speljana po lesenih mostovih in galerijah.

Podhom 4 km ali 5 km 2 - 3 ure

KORITA MOSTNICE, BOHINJ

V Bohinju poleg poti ob jezeru, na planine Triglavskega narodnega parka, ter do slapa Savica odkrijte pot ob koritih

Mostnice. V njene tolmune med koriti se ozremo s štirih mostov. Pot nadaljujemo še po dolini Voje.

Stara Fužina 3 km 1 ura 30 min

LAMBERGOVA POT, BEGUNJE

Lahka pohodniška tura do slikovitih ruševin gradu Kamen vodi mimo arheoloških najdišč iz železne dobe (Njivice in jama Zijalka) ter mimo jamske utrdbe Hudičev gradič.

Begunje 7, 7 km 2 - 3 ure

POT KULTURNE DEDIŠČINE ŽIROVNICA

Večkrat nagrajena tematska pot povezuje rojstne hiše pomembnih slovenskih pesnikov, pisateljev in jezikoslovcev ter spominski čebelnjak pionirja slovenskega čebelarstva Antona Janše.

Vrba 10 km 2 - 3 ure (brez obiska muzejskih hiš)

NA JAMNIK, KRANJ

Gorska kulisa in vzhajajoča polna luna nad cerkvijo na 831 metrov visokem Jamniku sta poznan motiv fotografov iz vsega sveta in priljubljen pohodniški cilj.

Nemilje 6 km 2 uri v obe smeri

DOVŽANOVA SOTESKA, TRŽIČ

Med več potmi po nahajališču okamnin iz starega zemeljskega veka prehodite 6 odsekov, ki skozi najožji del soteske vodijo do geoloških stebrov in do razstavno izobraževalnega središča Dolina.

Tržič 4,2 km 2 uri

POT DO FRANJE

Na Cerkljanskem pot ob dveh potokih z več slapovi pripelje do 16 objektov izjemne partizanske bolnice Franja v soteski Pasica. Avtentičen spomenik človečnosti je predlagan za vpis v svetovno dediščino UNESCO.

Cerkno 10 km 3 ure 30 min

Bolnica Franja

POT PO LOGARSKI DOLINI

Najboljša tematska pot 2021 nas med posebnostmi slovite ledeniške doline pripelje do slikovitega slapa Rinka. Obiščimo tudi najvišje ležeče slovenske kmetije na Poti najlepših razgledov ob Solčavski panoramski cesti.

Logarska dolina 7 km 2 - 3 ure

ČRNO JEZERO, POHORJE

Na Pohorju med številnimi možnostmi ne prezrimo poti, ki pripelje na brvi nad čistimi, a temno obarvanimi vodami Črnega jezera z gozdnim rezervatom. Pot nadaljujemo do Osankarice, pomembnega simbola bojev v drugi svetovni vojni.

Trije Kralji 3,5 km v eno smer 1 ura 30 min

MARIBORSKI VINORODNI GRIČI

V mestu najstarejše trte na svetu, kjer mestni vinorodni griči segajo vse do središča mesta, nas naravoslovna pot Piramida –Kalvarija pripelje do lepih razgledov na Maribor, Dravsko dolino in Pohorje.

Mestni Park Maribor 5 km 2- 3 ure

Črno jezero, Pohorje

IZ LJUBLJANE NA ŠMARNO GORO

Zelena prestolnica poleg številnih poti po Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ponuja vzpone na Šmarno goro. Gora z razgledi na vso Ljubljansko kotlino in na Alpe, velja tudi za prizorišče najboljše gorske tekaške tekme na svetu.

Tacen, Vikrče, Šmartno in več drugih 23 različnih poti 1 -2 uri v eno smer

PO STOPINJAH PASTIRJEV, VELIKA PLANINA

Šege in navade, arhitekturo, naravne in druge znamenitosti slovite pastirske planine spoznamo na poti z enajstimi informativnimi točkami. Na planino lahko pridemo z gondolo ali po eni od planinskih poti.

Velika planina 6,7 km 2 uri 30 min

KNEIPPOVA BOSONOGA POT, SNOVIK

Na eno od najboljših tematskih poti se v Termah Snovik odpravimo bosi! Pot je speljana po travniških in gozdnih površinah ter različnih naravnih materialih s terapevtskimi učinki.

Terme Snovik 3,2 km 2 uri 30 min

POT POD KROŠNJAMI, CERKLJE NA GORENJSKEM

Pot, ki povezuje gorske vasi in dolino, ponuja lepe razglede na Kamniško Savinjske Alpe. Na poti poleg kulturne dediščine Adergasa s samostanom Velesovo in Štefanje goro spoznavate naravne vrednote in etnološko dediščino Cerkelj na Gorenjskem. Adergas 4 trase, najdaljša 11 km 3 ure

Velika planina

NAJJUŽNEJŠA SLOVENSKA PEŠPOT, KRAJINSKI PARK KOLPA

Na poti, ki vodi tik ob reki Kolpi, nas čakajo izvir, ki velja za vodo večne mladosti, delujoči mlin, kraška jama Kobiljača in slikovita vas Damelj, ki velja za najjužnejšo točko Slovenije.

Radenci v Beli krajini 11 km v eno smer 3 ure

BOROVŠKA PEŠPOT, KOČEVSKO

S krožne poti po najbolj gozdnati pokrajini Slovenije se nam razpre tudi razgled na pragozd Krokar, ki je del svetovne dediščine UNESCO. S poti, označene s simbolom narcise, se lahko spustimo tudi do kanjona reke Kolpe.

Borovec 7 km 2-4 ure

SPOZNAJTE MEDVEDA V NJEGOVEM ŽIVLJENJSKEM OKOLJU

Vstopite v svet skrivnostnih kočevskih gozdov, kjer narava še vedno kaže svoj prvinski obraz. To je prostor z največjo gostoto rjavih medvedov in največjim številom pragozdnih ostankov v Evropi. Postanite del raziskovalne ekspedicije in stopite na migracijske poti rjavega medveda. Pod izkušenim vodstvom lokalnega vodnika doživite divjo naravo kočevskih gozdov. Čisto od blizu spoznajte »kralja« kočevskih gozdov in okušajte neobičajna, a užitna gozdna zelišča.

Kočevje 8,5 ure | Sezona: od aprila do oktobra | Vodeno doživetje

POT TREH GRADOV, ŠKOFJA LOKA

Od Loškega gradu nad starim mestnim jedrom Škofje Loke sledimo oznakam s srednjeveškim pažem do ruševin Stolpa na Kranclju. Mimo naravnih brezen prečkamo preval Kobila in si na strmem pobočju Lubnika ogledamo razvaline gradu Divja.

Škofja Loka 5 km 1 ura 45 min

FELDBAN, IDRIJA

Blizu presenetljivega Divjega jezera se podamo na traso feldbana - ozkotirne železnice iz prve svetovne vojne s kar 300 metri višinske razlike in 25 metrov dolgim predorom. Daljša različica poti vodi tudi do Godoviča.

Parkirišče pri Divjem jezeru 10 km

2 uri 30 minut

Kočevsko

MEDITERANSKI IN KRAŠKI SLOVENIJI

Rakov Škocjan, Notranjski regijski park

UČNA POT V PARKU ŠKOCJANSKE JAME

Ko obiščemo Škocjanske jame, ki so z največjim podzemnim kanjonom del Unescove svetovne dediščine, se sprehodimo še po učni poti, kjer se na 24 točkah seznanimo s posebnostmi klasičnega Krasa.

Info center Park Škocjanske jame 2 km 1 ura

RAKOV ŠKOCJAN

Pot po kraški dolini v Notranjskem regijskem parku osupne z naravnimi oboki Velikega in Malega naravnega mostu, s poplavnimi travniki ob potoku Rak ter s posebnostmi flore in favne kraškega okolja.

Rakov Škocjan - parkirišče pri Malem naravnem mostu 5,5 km 3 – 4 ure

UČNA POT DRVOŠEC, CERKNIŠKO JEZERO

Pot izjemnih razgledov na edinstveno Cerkniško jezero je bila po odprtju leta 2020 najboljša tematska pot leta. Potep po območju med požiralniki Rešeto in vasjo Otok pestrijo opazovalnice, med katerimi je tudi desetmetrski stolp Otočec.

Parkirišče Dolenje jezero 3,7 km v eno smer

3,5 – 4 ure

POT VOJAŠKE ZGODOVINE, PIVKA

Obisk Parka vojaške zgodovine, največjega muzejskega kompleksa v Sloveniji, dopolnimo s pohodom do podzemne topniške utrdbe na vzpetini s slikovitimi razgledi na Pivško dolino.

Pivka, Park vojaške zgodovine 1,3 km 4 ure

ŽIVI MUZEJ KRASA, SEŽANA

Med Sežano, Lipico in slovensko-italijansko mejo je urejenih preko 20 km tematskih in sprehajalnih poti, kjer lahko poleg kraških pojavov, naravne forma vive in Gustinčičeve podzemne jame spoznavamo tudi suhozidno gradnjo – dediščino, ki jo ščiti UNESCO.

Sežana več poti 2 - 4 ure

POT PO ROBU, VIPAVSKA DOLINA

Pot, ki je tudi del Slovenske planinske poti, vodi k posebnostim, kot sta kraško Otliško okno in izvir reke Hubelj. Razgledi s poti po robu nad slikovito Vipavsko dolino segajo čez Kras vse do morja!

Predmeja 14,3 km v eno smer 5 ur

POHODNA POT DRUGMBERNCA, BRDA

Od renesančnega gradu Dobrovo se podamo do razglednega stolpa v Gonjačah in v srednjeveško vasico Šmartno. Spoznavamo samosvojo arhitekturo, kulinariko ter svetovno znane kleti Goriških Brd.

Grad Dobrovo| Dolžina: 9,5 km 2,5 – 3 ure

KRATKE NARAVOSLOVNE

POČITNICE ZA POHODNIKE

Cerkniško jezero, Bloška planota, Kraški rob in dolina Dragonje – to so biotsko najbolj pestra območja Kraške in Mediteranske Slovenije. Spoznajmo jih na poti z naravoslovnim vodnikom, ki nam razkrije skrivnosti kraških pojavov, flore in favne ter nenazadnje življenja rjavega medveda! Vmes spoznavamo gostoljubne turistične kmetije in okuse lokalno pridelane hrane.

4 dni (3 nočitve)| Vodeno doživetje

NA CVETOČI SLAVNIK,

SLOVENSKA ISTRA in KRAS

Med številnimi potmi po Slovenski Istri lahko izberemo pot na razgledni Slavnik s Tumovo kočo. Po srečanjih z raznolikim gorskim cvetjem nas čakajo lepi razgledi na Jadransko morje, Julijske Alpe s Triglavom in italijanske Dolomite.

Podgorje | Dolžina: 8 km 2,5 - 3 ure

STRUNJAN V PODOBAH MORJA

Na učni poti po Krajinskem parku Strunjan spoznamo najsevernejše soline Sredozemlja, posebno morsko laguno, strunjanski klif in druge posebnosti Slovenske obale.

Center Krajinskega parka Strunjan 5,3 km 1 ura 30 min

PIRANSKA PEŠPOT

Med piranskimi krožnimi potmi posebej fotogenične poglede ponuja nezahtevna pot, ki povezuje živahni Portorož s srednjeveškim Piranom. Pot, ki obkroži mesto, vodi večinoma neposredno ob morju.

Portorož 9 km 2 uri 30 min

LINTVERJEV KROG, RODIK

Na grebenu Brkinov v Mitskem parku srečujemo izklesane skulpture z motivi pripovednega izročila tega zanimivega koščka sveta. Namenski program oziroma aplikacija nas na poti vabi k reševanju ugank.

Rodik 6,5 km uri 30 minut interpretacijska razstava v središču za obiskovalce Mitski park Rodik

POT VINOTOČEV, MORAVSKE

TOPLICE

Pot, ki vodi po stičišču Panonske nižine in gričev Goričkega, je zaznamovana z vinogradi in vinotoči. Na pohodu od Tešanovcev do Moravskih Toplic se lahko okrepčate pri ponudnikih domačih dobrot.

Tešanovci 12 km 3-4 ure

JERUZALEMSKA VINSKA POT, JERUZALEM

Pot med slovitimi vinogradi Jeruzalemskih goric si med drugim zapomnimo po pokušini vrhunskih belih vin v zidanici ter po lokalni kulinariki, ki jo okušamo na izletniških kmetijah in v gostiščih.

Jeruzalem 8 km 2 uri 30 min

VINOTOUR MED VINOGRADI

Mednarodna pot nordijske hoje med vinogradi povezuje slovenske in avstrijske vinogradniške kmetije ter zanimivosti, kakršna je slovita cesta med vinogradi v obliki srca z izjemnimi razgledi na Špičniku.

Svečina 5 poti z razdaljami od 11 do 23 km 3-6 ur

POT NA MESTNI VRH, PTUJ

Razgledi na najstarejše slovensko mesto so najlepši z vrhov okoli njega. Na poti nas čakajo Rimski kamp Poetovio, gostoljubne turistične kmetije in vinogradniki, muzej Stara preša in Železniški park.

Terme Ptuj ali staro mestno jedro Ptuja

15,9 km 3-4 ure

POT TREH CERKVA, LAŠKO

Med številnimi pohodniškimi potmi zdraviliškega in pivovarskega Laškega je tudi pot, ki povezuje zeleno naravo s sakralno dediščino območja. V eni od cerkva ob poti so tudi najstarejše orgle na Slovenskem.

Laško 6,6 km 2-3 ure

HMELJSKA POT, ŽALEC

Pot po dolini zelenega zlata med Žalcem in Šempetrom vodi med nasade hmelja vse do Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva ter prve pivske fontane na svetu.

Žalec 14 km 3-4 ure

GRAJSKA POT PODSREDA

V bližini zdraviliškega Podčetrtka se v Kozjanskem regijskem parku odpravite na pot od srednjeveškega trga Podsreda mimo Levstikovega mlina in skozi gozd do gradu Podsreda, ki velja za najbolj grajskega med vsemi slovenskimi gradovi.

Podsreda 2,5 km v eno smer 45 minut

POT ŠTIRIH SLAPOV BOHOR

Pojdimo od slapa do slapa! Pri Slapu Bojanca preplezamo nekaj skalnih skokov, nato se spustimo do večstopenjskega slapa Pekel. Pot nadaljujemo do slapa Ubijavnik s tolmunom in do slapa Bojavnika. Pot je srednje težka!

Krško: Jablance 12,5 km 6 ur

POT TRAPISTOV, BRESTANICA

Pot, po kateri so nekoč menihi trapisti s Sremiča prevažali vino, nam z Grmade, najvišje točke na poti, ponuja razgled čez celotno Krško polje in na Kamniške Alpe. Med vinogradi dospemo do več cerkva in na grad Rajhenburg.

Brestanica 12 km 4 ure

NORDIJSKO DO OTOČCA, ŠMARJEŠKE TOPLICE

Terme, ki so središče nordijske hoje, poleg številnih drugih poti ponujajo potep do gradu Otočec – edinega vodnega gradu v Sloveniji. Od otoka sredi reke Krke odkorakamo še do bližnjega gradu Struga.

Šmarješke Toplice 12 km 3 ure

ZELENI KROG NOVEGA MESTA

Pot povezuje sprehajališča ob reki Krki, mestne gozdove, grad Grm s parkom, Kettejev drevored, arheološko pomemben grič Marof in druge zelene kotičke dolenjske prestolnice. Razgledi razkrijejo, zakaj je Novo mesto tudi mesto na sedmih gričih. Novo mesto 10,5 km 2 uri 30 min

POTI PO MESTNEM GOZDU, CELJE

V mestu slovitih Celjskih knezov se podajte na učne gozdne poti, ki vodijo tudi do največje drevesne hišice v Sloveniji!

Obiščite posebno doživljajsko igrišče in poglejte na mesto ob Savinji z razgledne točke.

Celje 14 km 12 različnih poti!

MED IZVIRI ROGAŠKE SLATINE

Odkrivajte posebnosti zdravilišča, ki slovi po z magnezijem najbogatejšo vodo na svetu. Pot, ki se začne in konča v ikoničnem zdraviliškem parku, vodi do 4 različnih vrelcev, pivnice mineralnih vod in drugih zanimivosti v Rogaški Slatini.

Rogaška Slatina 5 km 2 uri

Izhodišče Dolžina Čas Krožna pot Vstopnina

TERMALNO PANONSKI SLOVENIJI

KJER SE ZAČNE VESELJE DO POHODNIŠTVA

POT MOČVIRSKIH

ŠKRATOV NA MALI PLAC

V Krajinskem parku Ljubljansko barje se podajmo na 3,2 kilometra dolgo pravljično-doživljajsko pot s skulpturami močvirskih živali. Otroci v svoji močvirski beležki zbirajo močvirske žige in škratorunske simbole.

UČNA POT ŠKRATA BISERA

Najboljša tematska pot leta 2019 vabi v Šaleško dolino. Tu spoznamo sprostitveno moč gozda, mlinarstvo, legendarne zgodbe Kačjega gradu in raznotere starine, ohranjene v posebni zbirki.

POT PASTIRSKIH

Po vožnji s kabinsko žičnico in štirisedežnico na planoto sredi Kamniško-Savinjskih Alp nas čaka pot skozi gozdove in čez pašnike do škratovega vrta, pastirske bajte in gore zvokov. Na poti izpolnjujemo izzive, zbrane v škratovi beležki.

KRVAVEC PO SLEDEH

Naravoslovna učna pot z imenom samosvoje ptice na 5,2 kilometra dolgem pohodu blizu Ljubljane preseneti s spoznavanjem ribnikov, Županove jame ter številnih ptic in njihovega petja.

POLHOV DOŽIVLJAJSKI PARK,

POLHOV GRADEC

POT ROGLA

Navihani škrat v družbi velikih lesenih živali vabi na odkrivanje zakladov v naravi na Pohorju. Tu in tam se s pomočjo virtualne resničnosti prikaže in celo spregovori z nami!

V parku ob Polhograjski graščini se s Polhovo knjižico v roki odpravimo na krožno pot med lesene skulpture gozdnih živali, k didaktičnemu čebelnjaku, hišici Živalska pošta in brlogu Jazbina. Vmes spoznavamo naravo in kulturo Polhovega Gradca.

POT MED KROŠNJAMI

Po lesenih poteh nad drevesa

Rogla je že dolgo privlačen pohodniški cilj za spoznavanje Pohorja. Tu lahko z lesenih brvi med kar 19 jezerci odkrivamo visoko barje Lovrenških jezer ali pa se odločimo za čisto nov način vzpenjanja malo višje: pohorske gozdove lahko spoznavamo z višine kar 20 metrov nad tlemi! Pot na leseni konstrukciji med drevesi nas po 522 metrih pripelje do 37 metrov visokega stolpa z notranjo potjo, dolgo 521 metrov. Iz stolpa se lahko spustimo s toboganom.

1043 metrov poti med vrhovi dreves

37 metrov visok razgledni stolp z razgledi do najvišjih gora

Adrenalinske in poučne postaje na poti 63 metrov dolg tobogan

Vse dni v letu za vse generacije Pot, prijazna otroškim in invalidskim vozičkom

Pot med krošnjami, Rogla

ZAVAROVANE PLEZALNE POTI – FERATE

Med izkušenimi pohodniki, ki iščejo posebne izzive, so priljubljeno adrenalinsko doživetje ferate – urejene in zavarovane plezalne poti. Klasične ferate s klini in jeklenicami pomagajo gornikom z varovanimi odseki poti do zastavljenega cilja, sodobnejše športne ferate pa omogočajo predvsem užitek ob plezanju v naravi.

Pozor! Plezajmo varno. Uporabljajmo varovalno opremo: čelado, plezalni pas, samovarovalni set, planinsko obutev s podplatom, ki ima dober oprijem. Presodimo svoje zmogljivosti glede na oceno težavnosti, ki se stopnjuje od A do F. Za višje težavnosti je obvezen tečaj, na katerem se naučimo plezalne tehnike in pravilne uporabe opreme. Če se na ferato odpravljamo prvič, pojdimo nanjo z vodnikom!

KRANJSKA GORA, Ferata Hvadnik

Višinska razlika: 250 m

Težavnost: B, detajl C

MOJSTRANA, Ferata Grančišče

Višinska razlika: 180 m

Težavnost: 2 poti; B in C, C/D

TRŽIČ, Ferata spodnji plot – Zelenica

Višinska razlika: 90 m

Težavnost: spodnji del A/B; nato 2 poti; D in E

JEZERSKO, Ferata Češka koča

Višinska razlika: 300 m

Težavnost: C/D, detajl E

POSAVJE, Ferata Lisca

Višinska razlika: 125 m

Težavnost: B/C, zadnji raztežaj D/E

VINSKA GORA, Ferata Gonžarjeva Peč

Višinska razlika: 125 m

Težavnost: B/C, detajl D/E

VRŠIČ, Hanzova pot na Malo Mojstrovko

Višinska razlika: 720 m

Težavnost: B/C

KANIN, Družinska ferata Prestreljenik

Višinska razlika: 110 m

Težavnost: A

Ferata Hvadnik

ALPINISTIČNO IN ŠPORTNO PLEZANJE

ALPINISTIČNI

IZZIVI

Slovenski alpinisti že desetletja osvajajo prvenstvene smeri po najvišjih gorah sveta. Doma je med njimi najbolj priljubljena več kot 1300 metrov visoka in več kot 3500 metrov široka severna stena Triglava, prek katere poteka več kot 140 smeri! Ustrezno usposobljeni in opremljeni lahko njene uganke poleti odkrivamo z izkušenimi vodniki. Izzivalne stene nas čakajo tudi na drugih gorah alpske Slovenije.

PRILJUBLJENA

NARAVNA PLEZALIŠČA

Športni plezalci, ki jih navdušuje plezanje tudi brez posebnega osvajanja visokih gorskih ciljev, pri nas odkrivajo naravna plezališča s smermi različnih težavnostnih stopenj. Največ jih najdemo v alpski Sloveniji – v Julijskih Alpah, na območju Jezerskega in Logarske doline. V mediteranski in kraški Sloveniji plezalce vse leto privlači Osp s polkrožno previsno steno in smermi vseh težavnostnih stopenj (od 4a do 9b) ter z bližnjo Mišjo pečjo, kjer so zbrane najtežje športne plezalne smeri. V termalno-panonski Sloveniji je priljubljeno plezališče Kotečnik, ki nedaleč od hmeljarskega Žalca od pomladi do jeseni ponuja več kot 300 smeri, primernih tako za začetnike kot za zahtevne plezalce.

PLEZALNI SREDIŠČA

Slovenski plezalci sodijo med najboljše na svetu! Doma imajo dobre pogoje za trening tako v naravi kot v plezalnih središčih. Največje in najsodobnejše športno-plezalne središče v Ljubljani ponuja skoraj 1300 m2 plezalnih površin z visokimi in balvanskimi nizkimi stenami ter smermi različnih težavnostnih stopenj. Plezalno središče v Celju ima steno za hitrostno plezanje, plezalno središče v Kranju steno za težavnostno plezanje, plezalna središča za balvansko plezanje pa so tudi v Verdu pri Vrhniki, Kopru in Novi Gorici. Marsikje so plezalne stene v športnih središčih in šolah. Zanimive so tudi umetne plezalne stene na prostem, kakršne najdemo na primer v Doživljajskem parku Cukarca blizu Šentvida pri Stični in v Gozdu Martuljku.

KOLESARJENJE

365 dni možnosti za kolesarjenje: geografska in klimatska raznolikost od Mediterana do Alp , od Krasa do Panonske nižine

več kot 10 daljinskih poti 11 gorskih kolesarskih parkov

več kot 50 specializiranih kolesarskih nastanitev

Odkolesarite po več informacij na splet! Sestavite svoj program aktivnih počitnic. Bivajte po svoje, doživite več!

www.slovenia.info/kolesarjenje

ZA LJUBITELJE VSEH ZVRSTI KOLESARSTVA

OD RAVNIN DO VIŠAV,

OD POMLADI DO JESENI

Alpska Slovenija poleti vabi v odlične kolesarske parke in na gorske kolesarske poti vseh zahtevnosti. Termalno-panonska Slovenija s svojimi potmi po ravninah blizu rek in s prijaznimi griči podeželja ponuja prijazne poti za družinske kolesarske potepe ter za cestne kolesarje. Ljubljana in osrednja Slovenija dokazujeta, da je kolo odlična izbira tako za premagovanje razdalj v mestu kot za odkrivanje zgodb na tematskih kolesarskih poteh. Čeprav kolesarski navdušenci v Sloveniji tudi pozimi vrtijo pedala, se je na kolesarske ture najbolje odpraviti od pomladi do jeseni. Izjema je mediteranska in kraška Slovenija, kjer lahko zaradi milega podnebja kolesarimo vse leto.

Vse izbrane kolesarske poti lahko premagujemo tudi z električnimi kolesi. Izposojo omogočajo specializirane turistične agencije, informacije o lokalnih možnostih pa zagotavljajo turistična informacijska središča (TIC) in certificirane kolesarske nastanitve.

NASTANITVE

ZA LAŽJE POTEPE IN

ZAHTEVNE ŠPORTNE IZZIVE

Okolico počitniških krajev in mest spoznavajmo na družinskih potepih z lastnimi ali izposojenimi (tudi električnimi) kolesi. Na urejene in označene lažje poti po ravninah in gričevjih se lahko odpravimo iz slovenskih naravnih zdravilišč. Na poti, ki privlačijo tako začetnike kot izkušene kolesarje, vabijo gorska središča, ki aktivne družine navdušujejo tudi z vrsto drugih športov in aktivnosti v naravi. Označene kolesarske ture marsikje ponujajo razgledne izzive z višinskimi razlikami cestnim kolesarjem, gozdne poti in kolesarski parki pa navdušujejo turne in gravitacijske gorske kolesarje ter ljubitelje adrenalina. Kolesarji popotniki radi izbirajo daljinske kolesarske poti, ki povezujejo več pokrajin.

Da je Slovenija kolesarjem prijazna dežela, dokazuje tudi več kot 50 specializiranih ponudnikov namestitev za kolesarje. Hoteli, hostli, penzioni, apartmaji in druge vrste namestitev, označenih z enim, dvema, tremi, štirimi ali petimi kolesi, poleg varnih prostorov za hrambo koles med drugim ponujajo tudi lastne kolesarske ture in vodenja, izposojo in servis koles, prevoze in podobno. Pri izbiri prave nastanitve se ozrimo še po specializiranih kolesarskih kampih. Poleg koristnih informacij in storitev tudi ti ponujajo večdnevne programe kolesarskih tur in usposobljene kolesarske vodnike.

Bovec

Ajdovščina

Kranjska Gora

Škofja Loka

Trbovlje

Ljubljana

Koper

Slovenj Gradec

Brežice Kočevje

Ilirska Bistrica

Dolžina poti: 1.800 km

Težavnost: srednje zahtevna

SLOVENSKA TURNOKOLESARSKA POT

Pestrost slovenskih pokrajin z razgledi z višav ponuja kar

1800 kilometrov dolga pot s 50 tisoč višinskimi metri ter 109 kontrolnimi točkami na 41 etapah, za katere so na voljo tudi GPS-sledi. Krožna pot, ki po gozdnih vlakah in stezah, poljskih poteh in stranskih cestah povezuje vse pomembnejše gorske skupine Slovenije, vključuje 50 planinskih koč ter pomembne točke planinske, narodopisne in tehnične zgodovine.

GORSKE DALJINSKE KOLESARKE POTI

Maribor

Gorsko kolesarjenje

POHORSKA KOLESARSKA

TRANSVERZALA

Razgibana pot, dolga 75 kilometrov, povezuje športno središče Mariborskega Pohorja z Arehom, Roglo, Ribniškim Pohorjem in Kopami. Izhodišče ali konec poti je na mariborskem delu na zgornji postaji pohorske vzpenjače, na koroškem delu pa na Kremžarjevem vrhu nad Slovenj Gradcem. Celotno Pohorje je prepredeno s številnimi kolesarskimi potmi. Mnoge so povezane s privlačno transverzalo.

Dolžina poti: 75 km

Težavnost: srednje zahtevna

Kremžarjev vrh

Bolfenk

Areh

Rogla

Ribniško Pohorje

Kope

Mariborsko Pohorje

Dolžina poti: 384 km

Težavnost: srednje zahtevna

TRANS SLOVENIA 1

Doživimo izjemno raznolikost 384 kilometrov dolge gorsko kolesarske ture Trans Slovenija 01, ki povezuje tri dežele: Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Pot nas vodi od Julijskih Alp skozi slikovito dolino Soče do zelenih gričev Brd ter od tu skozi Vipavsko dolino in čez skrivnostni Kras do morske obale. Na poti, razdeljeni na sedem dnevnih etap, nas čakajo dobrote lokalne kulinarike ter zanimive in hkrati pretresljive sledi preteklosti.

nad Tržičem, Karavanke

Težavnost: srednje zahtevna

TURNOKOLESARSKA

POT TRANS KARAVANKE

Karavanke, najdaljše slovensko gorovje, ki se po meji med Slovenijo in Avstrijo vije kar 132 kilometrov, gorske kolesarje navdušuje s turnokolesarsko potjo po osupljivi naravi z izjemnimi razgledi. Pot od Jezerskega do tromeje na skrajnem severozahodu Slovenije je primerna za kondicijsko dobro pripravljene kolesarje. Razdeljena je v pet dnevnih etap, dolgih od 25 do 35 kilometrov. Največja višinska razlika v enem dnevu je 1650 m.

Dolžina poti: 132 km

Dolina reke Soče

KOLESARSKA POT JULIANA BIKE

Krožna turna kolesarska pot Juliana Bike s sedmimi etapami in tremi dodatnimi pristopnimi etapami nas vodi po Unescovem Biosfernem območju Julijske Alpe in sega tudi v Triglavski narodni park. Na pot po lokalnih cestah, kolesarskih stezah, gozdnih poteh ali kolovozih se podamo s posebnim spoštovanjem do narave, občutljivih habitatov in življenja domačinov v Julijskih Alpah. Markirana in dobro označena pot je tudi del Slovenske turnokolesarske poti.

Dolžina poti: 290 km

Težavnost: srednje zahtevna

Kranjska gora

Jesenice

Bled Gorje Radovljica

Bovec

Kobarid Žirovnica

Brda Bohinj Tolmin

Zajamniki

BIKE SLOVENIA GREEN

Kolesarske ture »Bike Slovenia Green« povezujejo le kraje, ki svojo zavezo zeleni prihodnosti dokazujejo s trajnostnim certifikatom »Slovenia Green«. Tura »Slovenia Green Gourmet Route « med drugim zajema točke za kulinarična razvajanja, tura od Alp do Jadrana nas po dolini Soče in prek Goriških brd pripelje tudi do obmorske kolesarske poti na nekdanji progi Parenzana, tretja tura pa vabi med posebnosti Ljubljane ter Osrednje Slovenije, Kočevskega in Bele krajine. Na ture se lahko odpravimo z vodniki ali z GPS.

Bike Slovenia Green: Gourmet Route

Dolžina poti: 359 km - 479 km

Težavnost: srednja

Bike Slovenia Green: od Alp do Jadrana

Dolžina poti: 255 km

Težavnost: lahka

Bike Slovenia Green: Capitals Route

Dolžina poti: 174 km

Težavnost: lahka

Dravska kolesarska

ŠE VEČ ZANIMIVIH

CILJEV

ZA GORSKE

KOLESARJE

Kdor gre na pot z gorskim ali trekinškim kolesom, najde prave poti zase tako na slovitih daljinskih poteh ali njihovih izbranih etapah kot v številnih lokalnih kolesarskih mrežah. Raziskujmo zeleno naravo blizu zgodovinskih mest ter regijskih in krajinskih parkov. Povzpnimo se do razgledov, ki nas lahko slikovito presenetijo tudi v sredogorju, ne le med alpskimi vršaci.

DOLINA REKE SOČE

Med Bovcem, Tolminom in Kobaridom lahko uživamo v razgledih z vršacev Julijskih Alp, raziskujemo slikovite planote in odmaknjene vasi. Za eno najlepših doživetij velja vožnja po grebenu kobariškega Stola (vzpon na 1246 m), izzivalna je pot na Matajur (1642 m), mnogo navdihov ponujajo kolesarske poti ob najzahodnejši slovenski vasi Robidišče.

KRANJSKA GORA

V priljubljenem gorskem športnem središču nas poleg več kot 200 kilometrov kolesarskih poti za vse okuse čakajo tudi gorske enoslednice (traili). Po slikovitih vzponih na gorske grebene zagotavljajo odlične spuste!

ŠKOFJA LOKA S POLJANSKO IN SELŠKO DOLINO

Blizu mesta, ki slovi po samosvojem pasijonu, so številne kolesarske poti po obronkih hribov treh dolin. Lepe izzive ponuja skoraj 400 kilometrov dolga Loška kolesarska pot, razdeljena v 13 etap. Ena od njih vodi tudi na vrh Blegoša (1562 m).

TRŽIČ

Nekoč čevljarsko mesto ponuja kar 30 označenih, trasiranih poti s cilji, kot so Košuta, najdaljša slovenska gora, Storžič, Kriška gora ali Dobrča. Izzivalen je cestni prelaz Ljubelj s slikovitimi soteskami in rečnimi dolinami.

KOČEVSKO

Tu lahko kolesarimo med studenci z informativnimi tablami in urejenimi piknik prostori. Krajša pot Po studencih Kočevske, ki vključuje tudi gozdno učno pot Rožni studenec, je dolga 14,5 km in je primerna za vsakogar. Daljša in nekoliko težja pot, dolga 31 km, pa poleg studencev in znamenitosti vključuje tudi MTB Trail center Kočevje.

KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE

S kolesom se lahko kar z nihalko odpravimo na slovito Veliko planino, z nje pa se po 29 kilometrov dolgi progi spustimo v dolino. Blizu Logarske doline je privlačna pot po Solčavski panoramski cesti. Tu nas čakajo razgledi na eno najlepših ledeniških dolin v Evropi. Na planoti Golte se lahko s kolesom mimo enega najviše ležečih gorskih vrtov v Evropi, Alpskega vrta, brezen visokogorskega krasa in pastirskih stanov odpravimo na bližnji Smrekovec – edini (ugasli) vulkan v Sloveniji.

VIPAVSKA DOLINA

Krožna kolesarska tura po Vipavski dolini, ki se začne in konča v Ajdovščini, po obisku Vipave in po 800-metrskem vzponu na Col razkrije razglede z roba Trnovskega gozda. Na poti je tudi odcep za vzpon na priljubljeni Nanos (1240 m).

NA KRAS IN V BRKINE

Spoznavajmo Unescovo biosferno območje Kras ter se čez hribe in doline po 24 kilometrov dolgi Brkinki odpravimo v slikovite Brkine. Posebna doživetja zelenega krasa nam ponuja kolesarska pot Medvedova dežela, na katerem obiščemo tudi grad Snežnik in kraške jame.

PO POSEBNOSTIH NOTRANJSKE

Po najlepše razglede na presihajoče Cerkniško jezero odkolesarimo na Veliko Slivnico (1114 m), po druga presenečenja Notranjskega regijskega parka pa še v Rakov Škocjan in na Meniševsko kolesarsko pot.

TUDI V GLAVNEM MESTU

Ljubljana namerava postati prvo glavno mesto v Evropi s privlačnimi potmi za gorske kolesarje domala v urbanem okolju. Raziščite Golovec Trails z naravnimi enoslednicami, težjimi potmi in zabavnimi potmi za vzpone.

KOLESARSKI PARKI

1 GORSKOKOLESARSKI (SINGLE TRAIL) PARK JAMNICA, KOROŠKA

Kolesarji s kolesi, poimenovanimi »all mountain« in »enduro«, v parku na Koroškem uživajo na 21 kilometrih enoslednic. Manj zahtevne in tehnično izzivalne poti so med seboj povezane s posebno stezo za lažjo vrnitev nazaj na vrh. Gorata okolica privlači MTB-kolesarje, na sosednji gori Peci pa se lahko spustimo po progi z višinsko razliko 1000 metrov, ki velja za najdaljši kolesarski spust (flow trail) v Evropi!

2 KOLESARSKI PARK POHORJE, MARIBOR



Za svoj odmerek adrenalina začetniki izberejo 5,5 kilometra dolgo modro progo flow line z malimi skoki; napredni in zahtevnejši kolesarji 2,9 kilometra dolgo super hitro rdečo progo z velikimi skoki; najzahtevnejši pa legendarno 2,1 kilometra dolgi črno progo svetovnega pokala s tehničnimi skoki.

3 KOLESARSKI PARK KRANJSKA GORA 

Na slovitem smučišču v osrčju Julijskih Alp, do katerega se povzpnemo s štirisedežnico, je park za kolesarje vseh slogov (free ride, northshore, enduro, table top, downhill) in vseh stopenj pripravljenosti. Družine in začetnike, izkušene in profesionalne gorske kolesarje tu čakajo tudi izleti in redne ture po okoliških hribih.

4 KOLESARSKI PARK KRVAVEC 

Izbirajmo med 30 kilometri kolesarskih poti na šestih označenih gorskokolesarskih poteh z največjo višinsko razliko spusta med kolesarskimi parki v Sloveniji. Park za kolesarske spretnosti z lesenimi in kamnitimi elementi omogoča piljenje veščin, ki jih lahko osvajamo tudi na progi za začetnike in na panoramski progi.

5 KOLESARSKI PARK VOGEL

Naravno smučišče v Triglavskem narodnem parku v poletnem času privlači adrenalinske kolesarje. Dostop do štarta na nadmorski višini 1682 m omogočata gondola in nato štirisedežnica z izjemnimi razgledi. Proga dolžine 1,4 kilometra z višinsko razliko 200 metrov in z več objekti različnih težavnosti je primerna za začetnike in izkušene kolesarje.

6 ROBIDIŠČE TRAIL CENTER

V najzahodnejši slovenski vasici vas čaka pet ročno izdelanih prog oziroma, dolgih okoli dva kilometra. Z vrha, kjer je tudi park za urjenje v veščinah (»skills park«), vodijo nad tolmune reke Nadiže. Najlažje proge so primerne tudi za družine in otroke, težje terjajo napredno znanje.

7 KOLESARSKI PARK ROGLA

Sredi pohorskih gozdov kolesarje navdušujejo proge za kolesarske spuste različnih težavnosti z elementi, kot so table, banda, drop, step up in drugi. Posebej privlačni sta najzahtevnejši progi za super zahteven spust s skoki in hitrimi ovinki. Park, ki navdušuje skrajno zahtevne kolesarje, je primeren tudi za začetnike, ki pa veščine osvajajo z inštruktorji.

8 GORSKOKOLESARSKO SREDIŠČE KOČEVJE (MTB TRAIL)

V Dolgo vas pri Kočevju vabi vse več poti različnih težavnostnih stopenj – od najmanj zahtevnih brez tehničnih elementov do trikilometrskega vzpona z višinsko razliko 200 metrov. Ob vznožju parka so tehnične ovire, ki omogočajo daljše skoke preko lukenj, preskuse v skalnem vrtu in na dvignjenih zavojih – bandah.

9 KOLESARSKI PARK POSEKA

V športnem središču v Ravnah na Koroškem kolesarje vseh vrst čakata proga za ljubitelje hitrosti in proga z razgibanim terenom na naravni podlagi z nagnjenimi zavoji.

10 KOLESARSKI PARK KOPE

Na Kopah na koroškem delu Pohorja proga, poimenovana Flow Line, omogoča zabavo, šport in adrenalinska doživetja posameznikom, skupinam in družinam; proga, poimenovana Pro Line, pa je namenjena izključno profesionalnim kolesarjem.

11 KOLESARSKI PARK LJUBLJANA

Spretnostni poligon v kamnolomih, proge za kolesarski spust (flow), progo za vzporedni slalom, kolesarski poligon (pump track) in skoke na travniku ter novonastajajoče objekte povezuje XC-proga. Park gorskega kolesarjenja, kjer se lahko udeležimo poučnih delavnic in tečajev, je primeren tudi za otroke in začetnike.

12 KOLESARSKI PARK CUKARCA

Kolesarski del največjega doživljajskega parka na Dolenjskem ponuja dve progi za začetnike in izkušene kolesarje ter privlačen kolopark (»pumptrack«) z zemeljskim tirnim kolotekom (»dirt park«) in dvema linijama skokov. Park blizu Šentvida pri Stični ponuja tudi veliko plezalno steno in adrenalinsko območje.

Jamnica, Koroška

ZAHTEVNI CESTNI VZPONI ZA TRPEŽNE KOLESARJE

Kdor ima rad zahtevne strmine, pozna tudi več kot 20 kilometrov dolge klance s spoštovanja vrednimi višinskimi razlikami. Čeprav je preizkušanje lastne vzdržljivosti dober razlog za izbiro tovrstnih poti, pa so prava nagrada za vzpone izjemni razgledi, ki jih ponujajo cestni prelazi in spremenljivost pokrajine ob poti.

NA KRVAVEC PO DOSEŽEK ZASE

Za mnoge kolesarje najtežji klanec v Sloveniji vodi na Krvavec nad Ljubljansko kotlino. Pot do Hotela Krvavec ima 15,5 kilometrov vztrajnega premagovanja strmine s povprečnim več kot osemodstotnim naklonom, ki na dveh odsekih doseže celo 15 odstotkov. Z vzponom premagamo 1202 m višinske razlike.

NA MANGARTSKO SEDLO

PO RAZGLEDE

V Julijskih Alpah privlačna cestna tura do cilja na višini 2040 metrov zahteva, da premagamo več kot 21 kilometrov dolg klanec. Pot, ki med drugim vodi skozi tri predore, ima v povprečju sedemodstotni naklon. Ko s kolesom premagamo 1487 m višinske razlike, se nam razpre razgled na Mangart (2678 m) in Mangartska oziroma Belopeška jezera.

NA VRŠIČ ČEZ SERPENTINE

Vzpon na najvišji cestni prelaz v Sloveniji je zahteven, a tudi zelo priljubljen kolesarski cilj. Če se nanj odpravimo iz Kranjske Gore, nas čaka več kot desetkilometrski klanec s povprečnim 7,25-odstotnim naklonom in 749 metri višinske razlike. Podobno je tudi z druge strani – iz Doline Soče. Prelaz Vršič je tudi cilj preizkušnje, na kateri udeleženci serpentine premagujejo s tako imenovanimi poniji – legendarnimi manjšimi mestnimi kolesi.

NA STRMINO V BLIŽINI

Kjerkoli v Sloveniji smo, ni daleč do izhodišča za kakšen zanimiv cestni vzpon. Prečkajmo Kamniško-Savinjske Alpe čez Pavličevo sedlo ter povežimo Solčavo in Logarsko dolino z Jezerskim na Gorenjskem. Zagrizimo v strmino in osvojimo Golte oz. Mozirsko planino. Podajmo se na prelaz Predel na meji med Slovenijo in Italijo. Povzpnimo se na gozdnato planino Pokljuka, do koder vodijo poti z Bleda ali iz Bohinja. Z zadnjega omenjenega se splača odpraviti tudi na Soriško planino. Osvajajmo Pohorje! Na Areh jo lahko mahnemo kar iz Maribora. Na Pohorju odkrivamo, kako strma je pot od zdraviliških Zreč do višje ležeče Rogle! V osrednji Sloveniji se soočimo z vzponom na Kum. Na Kočevskem si dovolimo preizkusiti Strmo Reber, zahtevno cesto z 19 serpentinami pod kotom 180 stopinj in povprečnim naklonom 8,8 odstotka!

Dravograd Radlje ob Dravi Maribor

DRAVSKA KOLESARSKA POT

Mednarodna pot, ki se začne ob izviru reke Drave v Italiji, nadaljuje po Avstriji, Sloveniji in zaključi na Hrvaškem, je dolga 710 km. Njen slovenski del ponuja 145 kilometrov kolesarskih izzivov za bolje pripravljene kolesarje, a tudi vsakomur prijazne odseke. Pot povezuje tudi mesti Maribor in Ptuj, med katerima je 30-kilometrska etapa, primerna tudi za družinske potepe.

KOLESARSKE POTI CESTNE DALJINSKE

Poti ob rekah, med alpskimi vrhovi, ob Jadranski obali in raznolikih slovenskih pokrajinah so odlična izbira za kolesarje, ki imajo radi občutek brezmejnega potovanja. Posamezne etape teh poti so odlična možnost za krajše potepe in za kolesarje vseh stopenj pripravljenosti.

Dolžina poti: 145 km (Slo)

Težavnost: srednje zahtevna

Nivo: etape za vse generacije

Ptuj

Ormož

Dravska kolesarska pot

PARENZANA

Pot ob morski obali, imenovana tudi Pot zdravja in prijateljstva, vodi po nekdanji ozkotirni železniški progi med italijanski Trstom in hrvaškim Porečem. Ponuja doživetja morja, mest Ankaran, Koper, Izola, Piran in Portorož, istrskih vinogradov in prehodov skozi predore. Zaradi milega podnebja se na pot lahko podamo vse leto. Osvajamo jo po etapah, krožna različica poti pa ponuja dovolj doživetij za petdnevni potep. Parenzana je priljubljena tudi med pohodniki.

Škofije

Piran

Portorož

Ankaran

Koper

Izola

Nivo: pot ob Jadranski obali

Dolžina poti: 130 km

Težavnost: lahka

Portorož

Dolžina poti: 115 km

Težavnost: lahka

Nivo: etape za vse generacije

VIA BELA KRAJINA

Belo krajino, pokrajino vinorodnih gričev, gozdov in belih brez ob topli reki Kolpi na jugovzhodu Slovenije je najlepše doživeti na položni krožni kolesarski in pohodniški poti. Poleg krožne poti lahko tu izbiramo med mnogimi tematskimi kolesarskimi potmi, ki vodijo do prijaznih gostiln in točk številnih naravnih ter etnografskih posebnosti blizu Črnomlja, Metlike in Semiča.

Dolžina poti: 130 km

Težavnost: zahtevna

Nivo: pot prek gorskih prelazov

OKROG KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP

Krožna pot okrog Kamniško-Savinjskih Alp vodi od srednjeveškega Kamnika pod Veliko Planino prek Cerkelj pod Krvavcem in doline reke Kokre do visokogorskega Jezerskega in do Pavličevega sedla ter nato čez Zgornjesavinjsko dolino nazaj do Kamnika. Na poti prek treh alpskih prelazov premagamo 2000 metrov višinske razlike, med kolesarjenjem pa uživamo v osupljivih razgledih.

Dolžina poti: 56 km desni breg Mure

Dolžina poti: 78 km levi breg Mure

Težavnost: lahka

Nivo: etape za vse generacije

POT OB MURI

Obrečna kolesarska pot, ki se začne že pri izviru reke Mure v Avstriji, v Sloveniji omogoča doživetja slikovitega Prekmurja in Prlekije. Termalno Panonska Slovenija tu kolesarjem ponuja pregovorno gostoljubje, izvrstno lokalno kulinariko in vina ter oddih ob termalnih vrelcih. Na poti lahko reko večkrat prečkamo ter ob tem spoznavamo naravne in kulturne posebnosti območja.

Bela krajina

Logarska dolina

Reka Mura

PRILOŽNOSTI ZA

CESTNO IN TREKINŠKO KOLESARJENJE

V Sloveniji lahko ne glede na svojo kolesarsko izkušenost varno raziskujemo poti, ki so speljane po lokalnih cestah in posebnih smereh stran od glavnih prometnic. Kjerkoli smo, zlahka najdemo pravo pot za družinski potep, raziskovanje mest in njihove zelene okolice.

OKOLI SVETOVLJANSKIH

ALPSKIH SREDIŠČ

Na Bledu lahko s kolesom obkrožimo legendarno jezero z otokom. Med Bledom in Kranjsko Goro nepozabne kolesarske izlete za vso družino ponuja dolina Radovne. Pot po prvi kolesarski poti Triglavskega narodnega parka lahko začnemo ali končamo pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, vmes pa spoznavamo še znamenitosti Zgornjesavske doline. Z Bleda se lahko s kolesom odpravimo do Radovljice, središče slovenskega čebelarstva in čokolade, ki je tudi priljubljeno izhodišče za vzpone v planine. V Kranju, ki velja za prestolnico slovenskih Alp, se s kolesom odpravite na kolesarske povezave pod Storžičem. Štiri razgibane poti vodijo na razglede točke gorenjskega podeželja.

S KOLESOM MED

VINOGRADE IN SADOVNJAKE

Na kolesarske proge po Brdih, poimenovane po sadežih tamkajšnjih sadovnjakov, se na krožne potepe odpravimo iz kraja Dobrovo. Za vso družino je primerna tudi lažja kolesarska pot zgornja Vipavska dolina. Poleg vinogradov in sadovnjakov približa tudi znamenitosti krajev med Ajdovščino in Vipavo, kjer je kar sredi mesta tudi edini deltasti rečni izvir v Evropi.

KOLESARSKA DOŽIVETJA POSAVJA

Po območju gradov ob reki Savi vodijo številne kolesarske poti, ki jih osvajamo na večdnevnih turah ali kratkih potepih. Med njimi lahko izberemo pot, ki nam s postanki v grajskih kleteh in restavracijah približa vinsko kulturo in kulinariko Posavja. Na lahkotne kolesarske izlete vabijo tudi tematske poti blizu Term Čatež.

SMARAGDNE KOLESARSKE POTI

Dolina smaragdno zelene reke Soče ponuja več kot 2.500 kilometrov poti za kolesarje vseh vrst. Za družine je posebej zanimiva cestna pot med Tolminom in Kobaridom, ki poteka po levem bregu Soče – stran od glavne ceste v dolini. Vodi skozi vasi, mimo Napoleonovega mosta in korit Soče. Vsakomur prijazna izbira je tudi pot od Kobarida do Nadiže, reke s kopališčem.

POTI PO SLIKOVITEM

PODEŽELJU S TERMAMI

Kozjansko in Obsotelje ponujata tematske kolesarske poti, ki Slovenijo povezujejo s sosednjo Hrvaško. Posamezne poti so povezane s Termami Olimia v Podčetrtku in s slovitim zdraviliščem Rogaška Slatina. Iz Šentjurja se lahko med drugim odpravimo na kolesarske potepe do Slivniškega jezera.

ZGORNJESAVSKA KOLESARSKA POT

Kolesarska pot Jureta Robiča, slovitega ekstremnega kolesarja, velja za najlepšo kolesarsko pot na Gorenjskem. Po trasi nekdanje železniške proge povezuje Mojstrano, Kranjsko Goro in Rateče, od koder se nadaljuje še do Belopeških jezer v sosednji Italiji. Skoraj 50 kilometrov dolga pot vključuje točke, kot so Planinski muzej, jezero Jasna v Kranjski Gori in olimpijsko športno središče v Planici.

ŠTREKNA

Ena najlepše urejenih kolesarskih poti vabi na Koroško. Po trasi opuščene železniške proge z dvema predoroma vodi 24 kilometrov poti. Z blagim naklonom privlači tudi družine in manj izkušene kolesarje.

SLADKA POT PO POMURJU

Po pokrajini ob reki Muri, je več kot 600 kilometrov označenih kolesarskih poti. Med drugim lahko tu izberemo 41 km dolgo krožno turo, imenovano »Slatka pout«. Na srednje težki in precej razgibani poti, z izhodiščem v Moravskih Toplicah lahko spoznavamo rokodelce, čebelarje, mlinarje in okušamo sladke dobrote.

Zanimivosti kraške pokrajine in arhitekture lahko opazujemo na številnih poteh vse od Mirna do Brkinov. Ko se s kolesom zapeljemo po poti med Sežano, Lipico, Divačo, Štanjelom in Tomajem spoznavamo 85 km dolgo pot Kolo kulture Krasa Na kraški planoti Bloke premagamo 33 kilometrov dolgo bloško kolesarsko pentljo. Številne cestne poti nam omogočajo tudi, da obkrožimo Cerkniško jezero.

MED HMELJIŠČA

SAVINJSKE DOLINE

Iz Žalca se s kolesom odpravimo med slovita hmeljišča blizu prve fontane piv na svetu ter do številnih znamenitosti Savinjske doline ob kar 19 označenih kolesarskih poteh vseh težavnostnih stopenj.

BOHINJSKA

KOLESARSKA POT

Med več kot 420 kilometri kolesarskih poti, ki vabijo na območje Bohinjskega jezera pod Triglavskim narodnim parkom, je med rekreativnimi kolesarji ena od najbolj priljubljenih enajst kilometrov dolga večnamenska asfaltirana pot med Spodnjo in Zgornjo Bohinjsko dolino. Na dobro označeni poti lahko obiščemo Planšarski muzej in druge znamenitosti bohinjskega območja.

S KOLESOM V ZGODOVINO

S kolesom odkrivajmo mesta Slovenije in njihovo okolico. Običajna in električna kolesa za potepe skozi različne zgodbe mest in v zeleno zaledje med drugim izposojajo v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju, v Celju, Novem mestu, Škofji Loki, Slovenj Gradcu, Radovljici, Kamniku, Kranju, Laškem, Kostanjevici na Krki in Kopru.

EDINSTVENO PO LJUBLJANI

Ljubljana, glavno mesto Slovenije, se uvršča na lestvice kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu. Urejenih ima več kot 230 kilometrov kolesarskih poti. Možnosti izposoje koles dopolnjujejo vodene tematske kolesarske ture, med katerimi je tudi Brko tura – edinstveno 3,5 urno kolesarsko doživetje po poteh brkatih velikanov slovenske kulture, ki nosi znak Slovenia Unique Experiences.

SMUČANJE IN DRUGI ZIMSKI

Več kot 10 večjih smučarskih središč , ki navdušujejo z aktivnostmi 365 dni na leto, in več kot

30 manjših smučišč

15 aktivnih smučarskih šol s profesionalnimi učitelji

6 prizorišč pomembnih mednarodnih zimskih športnih dogodkov

Ski Pass Slovenia – enotna vozovnica za izbrana slovenska smučišča

Presmučajte vse spletne informacije. Sestavite svoj program aktivnih počitnic. Bivajte po svoje, doživite več!

www.slovenia.info/zima

ZALJUBLJENI V ZIMO

ŠPORTNA SREDIŠČA

Z BELIMI STRMINAMI

Smučarji vseh vrst, tekači in deskarji na snegu, sankači in ljubitelji vseh drugih zimskih radosti najdejo najlepše izhodišče za svoje aktivnosti na prostem v športnih središčih, kjer za sneg poskrbijo tudi tedaj, ko naravna zima zamuja. Posebna prednost Slovenije so obvladljive razdalje in lahka dostopnost vseh večjih zimskih središč. Obiščite jih tudi spomladi, poleti in jeseni, ko navdušujejo s številnimi možnostmi za aktivna zelena doživetja. Manjši centri po vsej Slovenije navdušujejo tudi začetnike in družine.

Nordijski center Planica

7,5 km klasična tehnika in 7,5 km drsalna tehnika

Kranjska Gora

 810 m – 1.295 m 20 km 40 km c130 ha

Pokljuka

Vojsko

 1.000 m – 1.050 m 25 km

Jezersko

 896 m – 1.086 m 15 km

Kope

 715 m – 1.542 m 8 km 15 km c65 ha

Ribniško Pohorje

 715 m – 1.525 m 4,5 km 6 km

Mariborsko Pohorje

– 1.327 m

Logarska dolina

760 m 13 km

 1.300 m – 1.400 m 2 km 25 km

Kanin –Sella Nevea

 1.140 m – 2.400 m 30 km c70 ha

Vogel

 560 m – 1.800 m 22 km c78 ha

Bohinjska dolina

 510 m – 620 m 56 km

Soriška planina

Stari vrh

 580 m – 1.217 m 12 km c 55 ha

Straža, Bled

 508 m – 632 m 1 km c 6 ha

Bloke

 1.287 – 1.550 m 9 km 25 km c25 ha

Velika planina

 1.412 m – 1.666 m 3 km 2,7 km

Krvavec

 1.480 m – 1.971 m 30 km c106 ha

 750 m – 790 m 20 km

Cerkno

 800 m – 1.300 m 18 km 5 km c70 ha

Trije kralji

 1.170 m – 1.344 m 3 km c 14 ha

Rogla

 1.050 m – 1.517 m 13,5 km 25 km c 100 ha

Celjska koča

 560 m – 834 m 1,2 km 2,5 km c 4 ha

Golte

 1.250 m – 1.600 m 12,8 km 5 km c50 ha

LEGENDA

Gače

 700 m – 965 m 7 km 6,5 km c 45 ha

ENOTNA VOZOVNICA

ZA SMUČIŠČA

Ne glede na to, ali za svoje izhodišče izberemo enega od gorskih turistično-športnih središč ali katerikoli drug dopustniški cilj, lahko z enotno smučarsko vozovnico, poimenovano Ski Pass Slovenia, obiščemo več smučišč. Izbiramo lahko med posamičnimi in družinskimi vozovnicami, veljavnimi od dva do sedem dni.

c250 ha

Smučarska središča

Središča teka na smučeh

 Nadmorska višina

Dolžina smučarskih prog

Dolžina tekaških prog c Površina smučišč

Nočna smuka

ALPSKO SMUČANJE

Večja slovenska gorska središča poleg urejenih prog za alpsko smučanje ter ustreznih žičniških in drugih naprav omogočajo izposojo opreme, šole smučanja, gostinsko ponudbo in nastanitve. Sezona smučanja na skalnatih in slabo poraščenih visokogorskih smučiščih, kot sta Kanin in Vogel, lahko traja vse do maja! Druga smučišča, kot so Kranjska Gora v Julijskih Alpah, Krvavec in Golte v Kamniško-Savinjskih Alpah, Rogla, Mariborsko Pohorje in Kope na Pohorju, vabijo na prijazne planote med gozdovi. Smučišča predalpskih hribovij, kot sta Cerkno in Stari vrh, privlačijo zlasti družine. Številna manjša smučišča so odlična izbira za začetnike.

TURNA SMUKA

Turna smuka omogoča pristen stik z divjo zimsko naravo na neoznačenih področjih zunaj urejenih smučišč. Primernih terenov je v Sloveniji dovolj, a tega zahtevnega športa se ne lotevajmo sami! Tudi najbolj izkušeni se na turno smuko odpravimo v paru, na območja, ki jih ne poznamo, pa z gorskim vodnikom. Ta bo glede na našo pripravljenost in vreme izbral primeren cilj: spust z vrha v okolici gorskih središč, vzpon na vrh in spust z njega, ki ga je mogoče doseči v enem dnevu (npr. na priljubljeno Komno), ali posebno izkušnjo, kakršna je na primer Juliana Ski Tour, štiridnevno potovanje čez Julijske Alpe z osmimi različnimi turnimi smuki.

TEK NA SMUČEH

Ljubitelji teka na smučeh vselej najdejo pravo prizorišče zase v Nordijskem centru Planica. Tu je 800 metrov zasnežene proge v podzemnem tunelu na voljo tudi poleti! V bližnji Kranjski Gori pozimi na naravnem snegu uredijo več kot 40 kilometrov prog. Med tekašlkimi lokacijami ima odličen sloves Pokljuka v triglavskem narodnem parku. Med več kot 25 kilometri prog so tudi odseki s tekmovalnimi progami za biatlonce. V bližnji Bohinjski dolini je v belih zimah urejenih več kot 65 kilometrov različnih prog za tekače! Vrhunski športniki in rekreativci radi obiščejo smučarsko tekaško središče na Rogli s 24 kilometri različno zahtevnih prog ter štartno-ciljno areno, primerno tudi za učenje in vadbo začetnikov. Ko je sneg, najdemo smučarske tekaške proge tudi v okolici nekaterih mest in na privlačnih turističnih krajih, kot so Logarska dolina, Jezersko in Bloke, ki slovijo tudi kot zibelka samosvojih slovenskih smuči.

Jezerskim sedlom v Kamniško Savinjskih Alpah

Jezersko

pod

DESKANJE

NA SNEGU IN SNEŽNI PARKI

Na vseh slovenskih smučiščih so dobrodošli tudi deskarji na snegu. Zanje so urejene posebne proge, zunaj prog pa deskanje ni dovoljeno. Kdor išče posebne izzive in pravi prostor za vadbo, izbere Snežni park Vogel z več skakalnicami in drugimi elementi. Park je primeren tako za začetnike kot za izkušene in celo profesionalne deskarje.

KRPLJANJE

IN SANKANJE

Na potep stran od urejenih poti, po stezah, ki jih pod snegom niti ne slutimo, se lahko odpravimo s krpljami – pripomočki za hojo po celem snegu. V številnih gorskih središčih ponujajo vodene dnevne in posebej zanimive nočne izlete v neokrnjeno naravo s krpljami in palicami. Razen na progah za sankanje, ki so običajno urejene ob smučiščih, lahko pravo sankaško pustolovščino doživimo na dnevnem ali nočnem spustu s sankami po najdaljši sankaški progi v Sloveniji z Vogarja v Bohinju (6 km), po zasneženi cesti z Ljubelja (2,5 km) ali z Mangarta (3 km), na prvi z reflektorji urejeni sankaški progi v Gozdu Martuljku ter na sankališčih, kot so na Jezerskem, v Selški dolini, na Veliki planini in še marsikje.

ADRENALINSKO ZABAVNI IZZIVI

Iskalce razburljivih in novih doživetij v slovenskih športnih središčih pozimi navdušujejo »sankanje« z napihljivimi gumijastimi čolni (snežni rafting), spust na posebni napihljivi blazini po posebej za to urejeni ledeni progi (airboarding), vleka smučarja s konjem (skijoring), snežno kolesarjenje (skibike), vleka smučarja na snegu z motornimi sanmi (vejkanje) in še marsikaj.

Ljubelj

Rogla

Cerkno

ZIMSKO POHODNIŠTVO

Na pohodniške in tematske poti v nižinah in v okolici mest se zlahka odpravimo tudi pozimi. Za više ležeče predele sredogorja in za cilje v visokogorju, kjer je sneg lahko od oktobra do zgodnjega poletja, pa upoštevajmo vsa varnostna opozorila! Upoštevajmo, da je večina visokogorskih koč pozimi zaprta. Preučimo vremenske razmere in opozorila glede plazov. Obvladati moramo hojo z derezami in uporabo cepina , s seboj moramo imeti tudi lavinsko opremo. Na vzpon se raje kot sami odpravimo z izkušenim vodnikom! Z njim varneje tudi pozimi osvajamo dvatisočake, kot so na primer Viševnik (2050 m) v Julijskih Alpah, Stol (2236 m) v Karavankah ali Raduha (2062 m) v Kamniško-Savinjskih Alpah. Po pravo zimsko pravljico se lahko odpravimo tudi v sredogorje: med drugim na Veliko planino, v Škofjeloško pogorje, Polhograjske Dolomite, Zasavsko hribovje ali Pohorje.

LEDNO PLEZANJE

Slovenija je z vodami bogata dežela. Številni slapovi, ki pozimi zamrznejo, so pravi magnet za iskalce novih izzivov. Lednega plezanja se lotimo z vso opremo in na začetku z inštruktorjem! V soteski Mlačca pri Mojstrani poskrbijo za zamrznjeno pobočje soteske z varovališči, zato območje velja za edinstveni lednoplezalni vrtec za začetnike. V bližnjem Gozdu Martuljku izkušene čaka izzivalna ledena vertikala Lucifer, blizu so tudi ledeni slapovi pod goro Prisank in v dolini Tamar. V dolini Soče so priljubljeni slapovi v Logu pod Mangartom, v Trenti in – kadar je zima res mrzla –na najbolj vodnatem slovenskem slapu Boka. Priložnost za preizkušanje spretnosti med ledenimi kristali lahko poiščemo tudi v skritih grapah Logarske doline z več kot 20 slapovi. Poleg naravnih plezališč se Slovenija ponaša tudi z umetnimi stenami. Stena za plezanje po skali z uporabo ledne opreme (cepinov in derez) – za tako imenovano cepinjenje (drytooling) v Domžalah gosti tudi tekme evropskega pokala v lednem plezanju.

Planina Zajamniki

Mlačca pri Mojstrani

Že od leta 1937 (Royal Bled)

v svetovljanski igri uživajte na 16 igriščih; 7 igrišč z 18 luknjami in 9 igrišč z 9 luknjami

Alpe Adria Golf Card odkrivajte igrišča na sončni strani Alp.

Pošljite žogico po več informacij na splet. Sestavite svoj program aktivnih počitnic. Bivajte po svoje, doživite več!

ŠPORT Z NAJLEPŠIMI

RAZGLEDI

Golf Kranjska Gora

9 , 1.748 m, par 32/64

Royal Bled

18 , 6.563 m, par 72 in

9 , 3.047 m, par 36/72

Golf Brdo

Golf Bovec

9 , 3.012 m, par 36/72

Diners Cubo

Golf Ljubljana

18 , 5.872 m, par 72

Mladinski golf center

Stanežiče

9 , 1.299 m, par 27/54

Golf Slovenske Konjice

9 , 2.448 m, par 36/72

9 , 887 m, par 28/56

Golf Arboretum

Ljubljana

18 , 5.015 m Par 71

Golf Trnovo

Ljubljana

9 , 2.470 m, par 34/68

Golf Lipica

9 , 6.225 m, par 36/73

7

VELIKIH

V IZJEMNI NARAVI

Igrišča za golf v Sloveniji se tako zaradi urejenosti kot zaradi umeščenosti v raznolike zelene pokrajine uvrščajo med najlepša v Evropi. Igrišča z 18 luknjami vabijo na legendarni Bled, kraj z najdaljšo tradicijo golfa v Sloveniji in z največjo površino igrišča; v Ljubljano, glavno mesto Slovenije, kjer je eno najmodernejših igrišč odprto prav vsak dan v letu; v bližnji Arboretum Volčji Potok z igriščem za golf ob botaničnem parku; na Otočec, kjer je igrišče ob slikovitem vodnem gradu; v Mokrice z igriščem pod srednjeveškim grajskim obzidjem nedaleč od Term Čatež; v Moravske Toplice z bližnjimi Termami 3000, kjer je na atraktivnem igrišču tudi kar 600 metrov dolgo igralno polje; in na Ptuj, najstarejše slovensko mesto, kjer na igrišču navdušujejo zlasti vodne ovire.

Golf igrišče Livada, Moravske Toplice

18 , 6.236 m, par 72

Golf Radenci

9 , 1.669 m, par 31/62

Golf Ptuj

18 , 5.727 m, par 71

A Golf Olimje, Podčetrtek

9 , 2.081 m, par 31/62

Golf Grad Mokrice

18 , 5.785 m, par 71

Golf Grad Otočec

18 , 6.189 m, par 72

POSEBNOSTI, VADBA V MESTIH

Poleg uveljavljenih igrišč z 18 luknjami golfiste v Sloveniji navdušujejo tudi igrišča z devetimi luknjami in različna vadišča. Z golfom si lahko polepšamo oddih v dolini Soče, v Bovcu, obisk Lipice, zibelke konj lipicancev na Krasu, protokolarnega Brda pri Kranju, z vinogradi posejanega Zlatega griča v Slovenskih Konjicah ali bivanje v termalnih Radencih in Podčetrtku. V Ljubljani lahko obiščemo tudi vadišče za dolge udarce in kratko igro v Stanežičah ali javno igrišče v Trnovem, kjer se v spremstvu usposobljenega igralca lahko v golfu preizkusimo tudi, če smo popolni začetniki.

MEDNARODNE RAZSEŽNOSTI

SLOVENSKEGA GOLFA

V Sloveniji je golf doma že od leta 1937 in od tedaj so najboljša slovenska igrišča gostila številne turnirje in evropska prvenstva. Leta 2015 je bila Slovenija po mnenju IAGTO (International Association of Golf Tour Operators) neodkrita dežela golfa leta, pred kratkim pa je gostila tudi poslovno borzo IGTM (International Golf Travel Market). Posebna prednost Slovenije je lahka dostopnost med seboj sodelujočih igrišč na območju Alpe-Adria. Z letno karto za golf, poimenovano Alpe-Adria golf Card, lahko poleg igrišč v Sloveniji odkrivamo še igrišča sosednje Avstrije in Italije.

Lipica

JAHANJE

440 let vzreje lipicancev v Lipici – že od leta 1580! Več kot 140 let kasaških dirk v Ljutomeru

62 članov Konjeniške zveze Slovenije (klubi, društva, rejska združenja, turistične kmetije s konjeniško dejavnostjo)

30 tekmovalnih konjeniških klubov

Odjezdite po več informacij na splet. Sestavite svoj program aktivnih počitnic. Bivajte po svoje, doživite več!

SLOVENIJA IZ SEDLA

Različnost zelene Slovenije lahko spoznavamo kot jezdeci na turističnih kmetijah in rančih, ki jih najdemo na vseh koncih Slovenije, v konjeniških klubih s šolami jahanja v manežah in na prostem, na ogledih tekem in drugih konjeniških prireditvah, v krajih s samosvojo konjeniško dediščino in na daljših jahalnih turah. Marsikje lahko izberemo tudi vožnjo s kočijo, otroke pa razveselimo s spoznavanjem ponijev.

Cerkljansko

TURNO JAHANJE Z VODNIKOM

V Sloveniji se lahko marsikje odpravimo na turo z vodnikom. Jezdimo lahko tudi po krajinskih parkih in Triglavskem narodnem parku Urejene konjeniške poti najdemo na območju Bohinja, Pokljuke, Idrije, Pohorja, Kočevskega in Bele krajine, v Posavju in drugje. Priljubljene konjeniške poti so vse pogosteje predstavljene tudi v digitalni obliki. Poiščimo na primer digitalizirane poti Obsotelja in Kozjanskega!

SVETOVNO ZNANA ZIBELKA LIPICANCEV

Ljubitelji konj v Sloveniji zagotovo obiščejo Lipico – že od leta 1580 izvorno kobilarno belih konj lipicancev. Čistokrvne konje lahko opazujemo na pašnikih, v hlevih, na uradnih treningih in na predstavah klasične šole jahanja Za spoznavanje s konji lahko izbiramo med kratkimi ali tedenskimi programi dresurnega jahanja. Podamo se lahko na terensko jahanje ali pa se pustimo zapeljati s kočijo.

JAMARSTVO

Več kot 13.000 kraških jam

Nova odkritja: tudi do 100 jam na leto!

Najstarejša turistična jama v Evropi: Vilenica, 1660

Največja in najbolj obiskana jama v Evropi, z največjo biotsko raznovrstnostjo na svetu: Postojnska jama

Škocjanske jame: naravni spomenik UNESCO svetovne dediščine

Več kot 40 jamskih društev

Poglobite se v več informacij. Sestavite svoj program aktivnih počitnic. Bivajte po svoje, doživite več!

NEPOZABNI OGLEDI TURISTIČNIH JAM

ߩ V Postojnski jami, najbolj obiskani kraški jami v Evropi, nas do veličastnih skulptur, kapnikov in dvoran popelje poseben jamski vlak. Tu nas v Vivariju čaka tudi človeška ribica, na razstavi Expo jama kras pa interaktivna doživetja kraških pojavov.

ߩ Predjamski grad, največji jamski grad na svetu, v stenah za seboj skriva Jamo pod Predjamskim gradom. Druga najdaljša slovenska turistična jama se razširja v štirih nadstropjih.

ߩ V Škocjanskih jamah, uvrščenih na Unescov seznam svetovne dediščine, nas preseneti največji podzemni rečni kanjon na svetu.

ߩ V Križni jami nas s čolni prepeljejo čez smaragdno zelena jezerca do najdišča ostankov jamskega medveda.

ߩ Planinska jama je največja vodna jama v Sloveniji. V njej je tudi eno največjih sotočij podzemnih rek v Evropi.

ߩ V jami Vilenica, prvi turistični jami v Evropi, opazujemo različno obarvane podzemne dvorane.

ߩ V jami Dimnice z rovi v dveh nadstropjih doživimo naravoslovno učno uro.

ߩ V Divaški jami nas čaka kapniška dvorana, poimenovana Zakladnica, z belo-rdečimi zavesami in velikimi kristali.

ߩ V jami Pekel v Savinjski dolini med kapniki dospemo do najvišjega podzemnega slapa v Sloveniji.

ߩ V Snežni jami, najvišje ležeči turistični jami v Sloveniji, se poleti sprehajamo po ledeni dvorani z ledenim stebrom.

ߩ Kostanjeviška jama blizu Kostanjevice na Krki nam poleg kapniških oblik približa živalstvo podzemnega sveta.

ߩ Županova jama (imenovana tudi Taborska jama), blizu Grosuplja ima med drugim Ledenico – dvorano, v kateri pozimi nastajajo ledeni kristalni stalagmiti.

Postojnska jama

Križna jama

DRUGAČNA

DOŽIVETJA

V PARKU POSTOJNSKA JAMA

Poleg vožnje z vlakom v slovito Postojnsko jamo lahko v Parku Postojnska jama izkusimo vznemirjenje prvih jamskih raziskovalcev – doživetje, vredno oznake edinstvenega doživetja Slovenia Unique Experience. Opremljeni z vrvjo, naglavno lučko in čelado se z izkušenim vodnikom odpravimo na pohod po treh jamah (Postojnska jama, Črna in Pivka jama), Po poteh Luke Čeča ali na druge dogodivščine v neturističnih rovih.

V PODZEMLJE S KOLESOM ALI KAJAKOM

Poleg številnih kraških jam ima Slovenija tudi razkošne ostanke nekdanjih rudnikov. V podzemlju gore Pece na Koroškem, ki je del Geoparka Karavanke, območja pod Unescovo zaščito, lahko 700 m pod zemljo izkusimo edinstveno doživetje, označeno s petimi zvezdicami, Slovenia Unique Experience. V kajaku preveslamo zalite rove nekdanjega rudnika svinca in cinka ali pa se s kolesom odpravimo na več kot petkilometrsko kolesarsko pot po rudarskih rovih.

Peca, Koroška

ZRAK

KO SE PRIBLIŽAM

JE

VSE ŠE NEBU, POMEMBNEJŠE!

Ko vidimo Slovenijo tako, kot jo vidijo ptice, njeno lepoto občutimo na nov način. Drugačne podobe gorskih vrhov, dolin in ravnin dokazujejo pestrost zelene dežele.

Znanje, ki ga potrebujemo za samostojne polete, moč in spretnost, s katero se premikamo med krošnjami dreves, utrip, ki se pospeši na spustih čez globine tam spodaj, zaupanje v pilota, ki nas vzame s seboj bližje k soncu – vse to obogati ne le naše spomine, temveč tudi pripravljenost na življenje.

Uživajmo v športnih izzivih slovenskega neba, privoščimo si adrenalinska doživetja nad tlemi!

78 IZZIVI SLOVENSKEGA NEBA

82 ADRENALIN VISOKO NAD TLEMI

Slovenija nad oblaki

IZZIVI SLOVENSKEGA NEBA

Več kot ducat športnih letališč

Več kot 40 vzletišč za jadralno padalstvo in zmajarstvo

Tandemski poleti z zanimivih lokacij – tudi smučarskih središč

Odlične zračne razmere:

več kot 300 letalnih dni na Goriškem in Vipavskem!

Odletite po več informacij na splet. Sestavite svoj program aktivnih počitnic. Bivajte po svoje, doživite več!

ŠPORTNO LETALSTVO

V Sloveniji je več športnih letališč za motorno in jadralno letalstvo. Na marsikaterem si lahko privoščite panoramske lete in letalske izlete, ki vas približajo lepotam zelene dežele. Z višav lahko med drugim pogledate na najvišjo slovensko goro Triglav, slovita alpska jezera, Jadransko morje, na Ljubljano in druga mesta. Ponekod je možna izposoja oziroma najem letala. Več letalskih šol in klubov omogoča usposabljanja za pilote motornih, ultralahkih in jadralnih padal ter za padalce.

Športna letališča: 1. Lesce, 2. Bovec, 3. Ajdovščina, 4. Divača, 5. Postojna, 6. Šoštanj, 7. Slovenj Gradec, 8. Celje, 9. Slovenske Konjice, 10. Skoke, Maribor, 11. Moškanjci, Ptuj, 12. Murska Sobota, 13. Novo mesto, 14. Prilozje, Metlika Mednarodna letališča: 15. Brnik, Ljubljana, 16. Portorož, 17. Maribor

JADRALNO PADALSTVO

IN ZMAJARSTVO

V Sloveniji je več kot 40 registriranih vzletišč za jadralne padalce in zmajarje. Med najbolj privlačnimi so vzletišča v dolini reke Soče, na območju Bohinja ter na Goriškem in Vipavskem, kjer je letalna sezona dolga kar 300 dni! Priljubljena vzletišča so tudi na slovenskih smučiščih, kot so Krvavec, Vogel, Cerkno, Soriška planina, Golte in Pohorje. Za samostojne polete potrebujete ustrezno licenco! Za doživetje jadranja v tandemu poskrbijo slovenski jadralci in zmajarji, ki blestijo tudi na mednarodnih preizkušnjah. Izberite ustrezno licenciranega ponudnika z izkušenimi inštruktorji!

Tolmin

BALONARSTVO

Sončni vzhodi in zahodi so drugačni, če jih doživite v balonu, ki preletava Ljubljansko barje, Blejsko jezero, Panonsko nižino in druge posebnosti Slovenije, ki privlačijo letalce z vseh koncev sveta. Balonarski klubi, ki imajo ustrezno spričevalo za opravljanje zračnega prevoza z baloni, na več lokacijah po državi omogočajo izkušnjo dviganja v nebo in spuščanja na varno pristajališče.

SKOKI S PADALOM

Letališče v Lescah je bilo že leta 1951 prizorišče prvega svetovnega prvenstva v padalstvu. Usposobljeni in licencirani športni padalci najdejo prave priložnosti zase na športnih letališčih. Tu lahko najdete tudi izkušene inštruktorje, ki poskrbijo za adrenalinske, a varne skoke s padalom v tandemu – iz letala ali helikopterja na višinah 3, 4 ali 6 tisoč metrov. Običajno poskrbijo tudi za posnetke vašega doživetja.

Dolina Soče

Pustolovski park Bled

ADRENALIN VISOKO NAD TLEMI

Največji park spustov po jekleni vrvi (zipline) v Evropi: Soteska Učja

Najstrmejši spust po jekleni vrvi (zipline) na svetu ‒ Planica: spust s smučarske letalnice

Najdaljša neprekinjena jeklenica za andrenalinske spuste v Sloveniji: Olimpline, Črna na Koroškem

Več kot 20 pustolovskih parkov za vse generacije

Pospešite svoj utrip z več informacijami! Sestavite svoj program aktivnih počitnic. Bivajte po svoje, doživite več!

PO JEKLENI VRVI

Za nepozabno avanturo preizkusite svoj pogum v slovenskih parkih s spustom po jekleni vrvi (zipline):

ߩ Olimpline, najdaljša neprekinjena jeklenica za adrenalinske spuste v Sloveniji, v Črni na Koroškem omogoča spust po kar 1260 metrov dolgi jeklenici. Višinska razlika med začetno in končno točko znaša 200 metrov, hitrost spusta pa seže do 120 km/h!

ߩ V Planici, prizorišču izjemnih smučarskih poletov na sloviti letalnici, je najstrmejši spust po jekleni vrvi na svetu. Na 566 metrov dolgem spustu je mogoče doseči hitrost do 85 km/h.

ߩ V dolini Soče je največji park spustov po jeklenih vrveh v Evropi. Soteska Učja z desetimi jeklenicami, 4 kilometri jeklenih vrvi 200 metrov nad tlemi in s hitrostmi tudi do 60 km/h nikogar ne pusti ravnodušnega.

ߩ Nad Sočo vas dogodivščina s spustom po jekleni vrvi čaka tudi na Kaninu Nad dolino Krnice se tu lahko spustite tudi pozimi!

ߩ V okolici Bleda, nas sedem jeklenic (»zipline«) s skupno dolžino štiri kilometre vabi na prelet reke Save Dolinke. Na spustu po jekleni vrvi Dolinka kar sedemkrat preletimo dolino, ki prepleta gozdove in mokrišča in je del zaščitenega območja Natura 2000.

ߩ V Bohinju se po petih jeklenicah spuščate nad območjem bujnih gozdov, za piko na i pa poskrbi varen prosti pad z višine 10 metrov

ߩ V Mariboru vas spust po jekleni vrvi na posestvu Sončni raj poveže z življenjem – čebel. Spust 35 metrov nad tlemi, imenovan Čebelji let, poteka dvosmerno in s srečanji še poveča vznemirljivost.

ߩ Na Golteh v Kamniško-Savinjskih Alpah vam adrenalinsko doživetje poleg 200 m dolgega spusta omogoča tudi umetna plezalna stena, na kateri se plezalnih prijemov naučite z vodnikom.

Zip line Planica

SKOK V GLOBINO

Med zanimivimi adrenalinskimi izzivi je že dolga leta tudi skok z elastično vrvjo v globino. Izkusite ga lahko v dolini Soče, kjer vas na izjemni lokaciji čaka skok z višine 55 metrov. V globino proti reki Soči boste skočili z mostu v Solkanu pri Novi Gorici.

LEBDENJE NA ZRAČNIH TOKOVIH

V Nordijskem centru Planica in v Aerodiumu v Logatcu lahko izkusite

tako močan zračni tok, da lahko na njem preprosto lebdite! Vetrovniki, ki omogočajo tudi padalske treninge, so zabavna adrenalinska dogodivščina tudi za vse, ki nimajo nobenih izkušenj z letenjem.

Nordijski center Planica

ZABAVNO V PUSTOLOVSKIH PARKIH

ߩ V dolini Soče, ki velja za dolino adrenalina, nas pustolovski parki čakajo v Bovcu, Kobaridu, Logu pod Mangartom in v soteski Srnica. Pustolovski park Bovec ponuja izzive za najmlajše, odrasle in posebej drzne. Za pospeševanje utripa vseh generacij poskrbijo tudi v Pustolovskem parku v kampu Koren v Kobaridu, v Centru doživetij pod Mangartom in v Parku aktivnih doživetij Srnica v soteski Srnica. Zanimiv je tudi Soča Fun Park v Solkanu pri Novi Gorici, ki poleg štirih poligonov in prečkanja Soče z raftom ponuja spust poguma po jeklenici čez Sočo.

ߩ v Adrenalinskem parku Bohinj, kjer se vzpnemo do 14 metrov nad tla in med drugim preskusimo orjaško gugalnico;

ߩ v Pustolovskem parku Bled, kjer pustolovščine za vso družino kombiniramo z različnimi aktivnostmi v naravi – tudi s poletnim sankanjem.

ߩ v Pustolovskem parku Postojna, ki ima kar 78 različnih zabavnih preprek z mostovi, lestvami, mrežami, vrvmi in žicami za gozdne avanture.

ߩ v Poletnem parku sedmih aktivnosti na Krvavcu, ki preseneti s trampolinom, plezalnim stolpom, elastično vrvjo oziroma trakom (slackline), golfom s frizbijem, lokostrelstvom in spustom z napihnjeno zračnico oziroma tubo.

ߩ v Geometričnem središču Slovenije pri Vačah, kjer v Pustolovskem parku Geoss med drugim ponujajo orjaški spust po jeklenici 25 m nad tlemi, 7 plezalnih poti in 97 plezalnih elementov; posebnost parka sta gibalnica za najmlajše (Geoss) in možnost bivanja v krošnjah.

ߩ v Savinjski dolini v Adrenalinskem parku kampa Menina z dvema progama (otroški in odrasli) in različnimi postajami ter z jeklenicami nad jezerom oziroma čez celotni kamp!

ߩ nad Celjem v Pustolovskem parku Celjska koča s 35 različnimi elementi med krošnjami dreves in tremi poligoni različnih zahtevnosti; tu se lahko spustimo tudi po jeklenicah v skupni dolžini kar 829 metrov.

ߩ v Pustolovskem parku Otočec, ki ima 4 avanturistične poti s 46 plezalnimi prvinami; dve poti sta primerni že za otroke od petega leta starosti naprej.

ߩ v Adrenalinskem parku Petra Klepca v Osilnici, ki med drugim ponuja doživetje letečega Petra na jeklenici, orjaško gugalnico, steno za spuščanje in skok v prazno.

ߩ v Pustolovskem parku Bukovniško jezero pri Murski Soboti z osem metrov visokimi elementi in Štorkljinim letom, ki ima razpon 27 metrov.

ߩ v Pustolovskem parku Betnava v Mariboru, kjer se lahko na pot proti krošnjam odpravijo že triletni otroci.

ߩ v Pustolovskem parku Vurberk ob istoimenskem gradu v bližini Dupleka pri Mariboru in še marsikje po Sloveniji!

ߩ Na Starem vrhu v Škofjeloškem hribovju je zanimiv Družinski park s 6 adrenalinskimi progami, plezalno steno in več kot 400-metrskim spustom po jekleni vrvi.

ߩ Adrenalinski park v Doživljajskem parku Cukarca blizu Šentvida pri Stični na progah, dolgih 500 metrov, ponuja kar 50 raznolikih vaj na štirih različnih višinah. Tu lahko poleg odraslih svoje spretnosti urijo otroci od štirih let naprej.

Pustolovski park Otočec

VODA

OD GORSKIH SLAPOV, REK IN JEZER DO

TOPLEGA MORJA

Slovenija je med najbolj vodnatimi državami Evrope. Vsaka njena regija ponuja samosvoja doživetja na vodi, v vodi, ob vodi. Panonska Slovenija slovi po vrelcih zdravilnih termomineralnih voda, a tudi po mirnejših rekah in jezerih. Osrednja Slovenija med Ljubljanico, reko, ki teče skozi glavno mesto Slovenije, in Kolpo, najtoplejšo slovensko reko, ponuja obilo možnosti za doživetja voda.

Alpska Slovenija navdušuje z izviri, potoki, slapovi in divjimi rekami, ki privlačijo tudi ljubitelje adrenalina. Mediteranska in kraška Slovenija razvajata z Jadranskim morjem in presenečata s skrivnostnimi vodami, ki v enem letnem času napajajo največje jezero in v drugem poniknejo pod površje.

Med tako različnimi vodami so tudi na prvi pogled iste oblike gibanja v resnici vsakič znova presenetljivo drugačne!

Velika korita Soče

90 REKE VELIKIH DOŽIVETIJ

94 SLADKOVODNI RIBOLOV IN MUHARJENJE 96 JEZERA SLOVENSKE RAZNOLIKOSTI 100 JADRANSKO MORJE ZA AKTIVNI ODDIH

Ljubljanica, Ljubljana

REKE VELIKIH DOŽIVETIJ

Ena najbolj vodnatih dežel Evrope:

Več kot 27 tisoč kilometrov vodotokov

Smaragdna reka Soča – dolina adrenalina

Najdaljša slovenska reka Sava – z dvema izviroma

Najtoplejša slovenska reka Kolpa – z naravnimi kopališči

Več kot 300 slapov

Kar 93 vrst sladkovodnih rib

Osvežite se z več informacijami na spletu! Sestavite svoj program aktivnih počitnic. Bivajte po svoje, doživite več!

DIVJE VZNEMIRLJIVO

Svetovno znani raj za adrenalinska vodna doživetja je dolina smaragdne reke Soče, mnoga doživetja pa lahko najdemo tudi na Savi Dolinki, Savi Bohinjki, Savinji ter drugih vznemirljivih rekah in njihovih pritokih. Na slovenskih rekah lahko izkusimo spust z raftom, kajakom ali kanujem, rečnim bobom (hydrospeed), posebnim miniplovilom, ki je kombinacija kajaka in deske (bekllyak), ali z napihnjeno zračnico (tubing). Nepozabna doživetja zagotavlja soteskanje (canyoning), ki združuje plezanje, plavanje, skoke v vodo v tolmunih in pohodništvo, lahko pa tudi premagovanje naravnih toboganov in slapov z vrvnimi navezami. Med posebej privlačnimi točkami so soteske blizu Bovca in Kobarida, blizu Bleda in v Zgornji Savinjski dolini.

Adrenalinska doživetja si privoščimo na varen način –z vodniki in ustrezno opremo!

Reka Savinja

DRUGAČNA DOŽIVETJA

MIRNIH REK

Z raftom se lahko spustimo tudi po mirnejših rekah, kot so Kolpa in Krka, Sava ter Drava in Mura na vzhodnem delu Slovenije. Marsikje lahko odkrivamo priložnosti za čolnarjenje, veslanje in pa stoječe veslanje (supanje). Slednje je mogoče tudi na Ljubljanici v Ljubljani, na Dravi sredi Maribora, na Krki v slikovitem Novem mestu in Kostanjevici na Krki ter še marsikje.

KOPALIŠČA OB REKAH

ߩ Slovenske reke ponujajo obilico kotičkov za prijetno sprostitev in osvežitev. Kopanje je dovoljeno na območjih kopalnih voda, kjer je poskrbljeno tudi za preverjanje njihove kakovosti. Najdete jih na Soči, Nadiži, Idrijci, Krki in Kolpi, ki velja za najtoplejšo slovensko reko. Ob njej je dolgo rečno obrežje, riviera s številnimi kopalnimi območji. Tu vam različne aktivnosti omogočajo kampi in veliko športno središče za vodne aktivnosti.

Reka Kolpa

SLADKOVODNI RIBOLOV IN MUHARJENJE

V Sloveniji ima športni ribolov bogato tradicijo, muharjenje pa je njegova najlepša in posebej spoštovana oblika. V deželi, ki ima na 20.273 km2 več kot 27.000 km vodotokov in kar okoli 1.300 jezer, večjih od enega hektarja, lahko ribarimo in muharimo med alpskimi vršaci ali obkroženi s kraškimi pojavi, blizu morja ali blizu vinskih gričev, nedaleč od mest ali gostoljubnih vasi, a vselej z občutkom, da smo res daleč od vsakdanjega ritma sodobnega sveta. Od 12 tisoč hektarjev vodnih površin je tretjina salmonidnih voda, druge so mešane in ciprinidne vode.

RIBJE VRSTE

DVEH POREČIJ

Po ljudskem izročilu so reke Slovenije sestre, ki se kosajo v iskanju poti do morja. Soča in njeni pritoki brzijo od Alp do Jadranskega morja, Sava s pritoki teče do Podonavja in naprej do Črnega morja. Vode jadranskega porečja so dom avtohtonih vrst, med katerimi je posebej zanimiva soška postrv (Salmo Marmoratus), največja predstavnica salmonidov. Med najznačilnejšimi predstavniki voda donavskega porečja je sulec (Hucho hucho). V slovenskih vodah je kar 93 vrst rib, 33 vrst je zaščitenih. Za športni ribolov je zanimivih 25 vrst rib. Lovimo jih v 12 ribolovnih območjih Slovenije.

TROJNI

RIBOLOVNI IZZIV

Ribarjenje in krajevni helikopterski poleti (»Fish & Fly trio«) so privlačna novost, ki ljubitelje muharjenja izzivajo, da ujamejo tri domorodne ribje vrste – lipana na reki Kolpi, potočno postrv na reki Krki in soško postrv na reki Soči. Ribiče na tridnevnem doživetju spremlja izkušeni ribiški vodnik, goste pa od ene do druge lokacije prepelje helikopter. Ob vsaki reki ribiče čaka tudi pokušina lokalnih dobrot.

MUHARJENJE

V IZJEMNI NARAVI

Muharjenje ima v Sloveniji več kot 100-letno tradicijo in v svetu je cenjena slovenska muharska šola z zanimivimi umetnimi muhami domačih avtorjev. V nekaterih slovenskih ribolovnih revirjih je muharjenje edini dovoljeni način ribolova. Za najlepši muharski revir velja reka Soča s pritoki, kot je na primer Idrijca. Poleg teh ribiče, ki prisegajo na to vrsto prvinskega lova, privlačijo Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Krka, Unica, Reka in Radovna ter številne druge reke in nekatera jezera.

V Slovenijo se radi vračajo ljubitelji muharjenja na sulca, kralja slovenskih voda. Zanje so najprimernejše srednje velike reke Sora, Savinja in Kolpa ter Sava Bohinjka, kjer je sulčelov najobetavnejši. Slovenske reke so odlična izbira tudi za ribiče, ki lovijo krapovce oziroma ciprinide (klen, mrena, platnica, krap) in ščuke, ki jih lovimo s potezanko.

LOV NA KRAPA

V JEZERIH IN REKAH

Doslej največji ulovljeni krap v Sloveniji je tehtal več kot 34 kilogramov! Na ribolov teh velikih rib se lahko odpravite na slovenska jezera in reke skoraj vse leto, razen v času drstenja in ledenih gladin. Med najboljšimi revirji so poleg Šmartinskega jezera pri Celju, od koder je rekorder, še jezera Vogršček blizu Nove Gorice, Slivniško jezero pri Šentjurju, Gajševsko jezero blizu Ljutomera ter več drugih jezer, ribnikov in gramoznic. Med najboljše reke za lov na krape sodijo Ljubljanica, Krka, Pivka, Vipava in Sava.

JEZERA SLOVENSKE RAZNOLIKOSTI

Več kot 1300 jezer

Legendarno jezero z otokom: Blejsko jezero – ikona slovenskega turizma

Največje stalno slovensko jezero: Bohinjsko jezero v Triglavskem narodnem parku

Največje presihajoče jezero v Evropi: Cerkniško jezero

Jezero z največjo dolžino obale: Šmartinsko jezero pri Celju

Odveslajte po več informacij na splet. Sestavite svoj program aktivnih počitnic. Bivajte po svoje, doživite več!

NARAVNA KOPALIŠČA

OB JEZERIH

Blejsko jezero se ponaša z odličnim Grajskim kopališčem ter štirimi kopalnimi območji z obiljem priložnosti za številne aktivnosti. Blizu Bleda je kopališče Šobčev bajer, ki ima tudi vodni park za otroke. Bohinjsko jezero ponuja kopalne užitke v Fužinskem zalivu in v Ukancu.

Poleg kopalnih območij, ki jih preverjajo za to pristojni državni inštituti, lahko izbiramo tudi druga naravna kopališča. Na Koroško vabi Vodni park Radlje ob Dravi z naravnim biološkim bazenom. Med najbolj urejenimi jezerskimi območji za rekreacijo je Velenjska plaža ob jezeru v Velenju. Marsikoga zamika osvežitev v jezeru Jasna pri Kranjski Gori, v Bloškem jezeru ob prostranih gozdovih planote Bloke, v Podpeškem jezeru blizu Ljubljane in še marsikje drugje.

Jasna, Kranjska Gora

Jezero

Wakepark Dooplek, Duplek

JEZERA ZA PRIJETNO

REKREACIJO

Na jezerih, ki s svojimi plažami in vodami privlačijo kopalce, so pogosta tudi središča vodnih športov z izposojo različnih športnih pripomočkov za sprostitev in rekreacijo. Tu se lahko preskusite v supanju – stoječem veslanju na deski, lahko pa tudi jadrate na deski, veslate, uporabljate igrišča za odbojko, nogomet, košarko ter druge športe, vadbišča za golf in še marsikaj. Običajno so ob jezerih tudi sprehajalne, pohodniške in kolesarske poti. Na voljo so vodeni programi različnih dejavnosti ter manj običajnih doživetij na vodi in ob njej. Priložnosti za prijetno rekreacijo najdemo na Cerkniškem jezeru (v času napolnjenosti), na Zbiljskem jezeru s priljubljeno čolnarno pri Medvodah, na Šmartinskem jezeru pri Celju, ki ima pontonski most čez vodno gladino, na Soboškem jezeru s paviljonom Expano v Murski Soboti, na Ptujskem jezeru, ki slovi kot domovanje raznovrstnih ptic, na jezeru ob Mostu na Soči ter še ob marsikateri drugi jezerski gladini.

PARKI

VODNIH VRAGOLIJ

Deskanje in smučanje na vodi, ki mu vlečnice dodajo adrenalinske pospeške, si lahko privoščimo v največjem športnem središču za deskanje in smučanje na vodi Wakepark

Duplek blizu Maribora, kjer je v spremljevalnem vodnem parku tudi največji trampolin v Sloveniji. V Wakeparku

Brežice na gramoznici Boršt pri Cerkljah ob Krki je na objektih (kicker, rooftop, tube idr.) mogoče izvajati tudi akrobacije.

Zanimive dogodivščine vas čakajo tudi v Rekreacijskem centru Šmartinsko jezeru pri Celju, kjer poleg wake žičnice za deskanje ponujajo še druge vodne aktivnosti. V večini parkov poskrbijo tudi za začetnike!

Soboško jezero, Murska Sobota

Ankaranska obala

JADRANSKO MORJE ZA AKTIVNI ODDIH

Na 46,6 km obale kar 21 kopalnih voda

Povprečna temperatura morja poleti: 24 °C

Povprečna globina slovenskega dela Jadranskega morja: 17 metrov

Najgloblja točka:

Podvodni Triglav: 39,6 metra; označen z 2500 kg težko piramido

Krajinski park Strunjan z Mesečevim zalivom in 80 m visokimi flišnimi stenami

Krajinski park Sečoveljske soline s tradicionalno pridelavo soli

Krajinski park Debeli rtič

Doživetja mest: Koper, Izola, Portorož, Piran, Ankaran

Submediteransko podnebje z vročimi poletji in milimi zimami: prijazno za aktivnosti na prostem vse leto

Zaplavajte po več informacij na splet. Sestavite svoj program aktivnih počitnic. Bivajte po svoje, doživite več!

Za kopanje in plavanje v čistem in toplem Jadranskem morju imamo plaže, kot so osrednja peščena plaža v Portorožu, kopališče v zalivu Fiesa pri Piranu, v Simonovem zalivu in pri svetilniku v Izoli, mestno kopališče ali kopališče Žusterna v Kopru. Pristen stik z naravo najdemo v Mesečevem zalivu v Krajinskem parku Strunjan ter na Debelem rtiču blizu Ankarana. Ob obali je na prostem kar 21 kopališč in kopalnih voda z nadzorovano kakovostjo vode, morska voda pa je vse leto na voljo tudi v več bazenih odličnih hotelov na Slovenski obali.

RAZGLEDI S SUPA IN KAJAKA

Lepoto slovenske obale lahko doživimo tudi s stoječim veslanjem (supanjem). Z veslom v roki se na deski za sup sprehodimo po morski gladini in ob tem uživamo v razgledih na Mesečev zaliv v Strunjanu, na lepote Debelega rtiča ali preprosto na nepozabne sončne zahode. Udeležimo se tečaja za stoječe veslanje ali pa vodenega izleta. Izposojo deske lahko naročimo na želeno lokacijo. Drugačne razglede na lepote obale nam omogočajo tudi potepi s kajaki.

KAJTANJE IN ADRENALINSKI IZZIVI

Zmajarstvo na vodi (kajtanje), jadranje na deski (deskanje oziroma windsurfing), smučanje na vodi – prava spodbuda za te vodne aktivnosti nas čaka na rtu Seča pri Portorožu in na plaži Svetilnik s Petelinjim rtom pri Izoli. V Portorožu si lahko izposodimo opremo, se vpišemo v šolo kajtanja in deskanja ali pa se udeležimo treningov za tako imenovani race in vožnjo z vodnim gliserjem (hydrofoil).

Strunjan

MORSKI RIBOLOV

S čolna lahko blizu obale ujamemo iglice, orade ali ribone, na bolj odprtem morju pa ciljamo na skuše in delfinke. V hladnejšem delu leta so ljubitelji vijačenja z obale uspešni pri lovu na lignje, sipe, mole, na ustju rek in kanalov pa tudi na brancine. Za rekreativni ribolov s čolna potrebujemo dnevno ali tedensko dovolilnico, za rekreativni ribolov z obale pa dovolilnica ni potrebna.

PRIJAZEN VETER

V JADRIH

Jadranje ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Dobro razvita infrastruktura omogoča merjenje moči na regatah, osvajanje znanja v jadralskih šolah, izposojo opreme ali celo jadralske izlete. Na slovenski obali pihajo ugodni vetrovi, najboljše razmere za jadranje pa so od septembra do sredine novembra ter od aprila do konca junija. V Portorožu je vsako leto tudi največja slovenska regata. Na Velikonočni regati sodeluje več kot 500 jadralcev v razredu optimist.

ZANIMIVI POTAPLJAŠKI CILJI

Z znanjem potapljanja, ki ga lahko pridobimo tudi na tečajih na Slovenski obali, odkrivajmo podvodne skrivnosti ob atraktivnem rtu Madona ob Piranski punti, na podvodnem grebenu Fiesa in več drugih lokacijah. V slovenskem morju so ostaline iz druge svetovne vojne, kot so potopljeni diverzantski čoln, razbitine barže in hidroplana. Posebna potapljaška točka je Podvodni Triglav – najgloblja točka slovenskega morja. Do njegove globine (39,6 metra) opravimo tehnično potapljanje s predpisano opremo.

ŠPORTNO IN REKREATIVNO

TUDI V TERMAH!

Kdor ima rad vodo, ve, da so odlična izbira za sprostitev in oddih, a tudi za vodno rekreacijo, slovenska naravna zdravilišča in termalna središča. S svojimi zunanjimi in notranjimi bazeni omogočajo rekreacijsko plavanje v vseh letnih časih. Nekateri imajo tudi olimpijske bazene, primerne za zahtevnejše plavanje in tekmovalne izzive.

Večina slovenskih zdravilišč in termalnih središč ima vodne parke z zabavo in vodnimi zanimivostmi ter bogato ponudbo različnih rekreativnih možnosti v okolici. Slovenska zdravilišča, ki sodijo v vrh slovenske turistične ponudbe, so odlično izhodišče za mnoge oblike gibanja na prostem in vselej vrhunska izbira bodisi za obnovo moči po različnih fizičnih in psihičnih naporih bodisi za vadbo in pripravo na večje rekreativne in športne izzive.

Terme Olimia

VIRI ZANESLJIVIH INFORMACIJ

Ko načrtujete aktivna doživetja, poskrbite za ustrezno informiranost še pred odhodom! Preverite informacije na nacionalnem spletnem portalu www.slovenia.info, speciliziranem spletnem portalu za aktivnosti na prostem www.slovenia-outdoor.com, ter na krovnih destinacijskih spletnih portalih. Za več informacij na posameznem območju obiščite tudi turistično-informacijske centre, ki jih najdete po vsej Sloveniji. Posvetujte se s poznavalci lokalnih razmer v recepcijah nastanitev in neposredno pri ponudnikih turističnih doživetij. Uživajte v aktivnostih varno in odgovorno.

ALPSKA SLOVENIJA

1 Bled www.bled.si

2 Kranjska Gora www.kranjska-gora.si

3 Dolina Soče www.soca-valley.com

4 Bohinj www.bohinj.si

5 Cerkno www.visitcerkno.si

6 Radovljica www.radolca.si

7 Kranj www.visitkranj.com

8 Marbor – Pohorje www.visitmaribor.si

9 Rogla – Pohorje www.rogla-pohorje.si

10 Zgornja Savinjska dolina www.visitsavinjska.com

11 Koroška www.koroska.si

MEDITERANSKA & KRAŠKA SLOVENIJA

12 Portorož – Piran www.portoroz.si

Izola www.visitizola.com

Koper www.visitkoper.si

IZBERIMO SVOJE IZHODIŠČE

V zeleni, aktivni in zdravi Sloveniji najdemo vse vrste odličnih nastanitev v neposredni bližini prizorišč za rekreacijo v naravi. Izberimo zase pohodniško ali kolesarsko nastanitev, pravi kamp ali glamping v naravi, sobo ali apartma v družinskem ali butičnem hotelu, postanek v planinski koči, bivanje na turistični kmetiji Posebne pozornosti so vredne nastanitve z znakom Slovenia Green. Izpolnjujejo zahtevne mednarodne standarde trajnostnega razvoja!

Izberite nastanitev:

௴ www.slovenia.info/nastanitve

௴ www.slovenia-outdoor.com

UPOŠTEVAJMO RAZMERE IN LASTNE SPOSOBNOSTI!

Katerokoli aktivnost izberemo, upoštevajmo raven svoje pripravljenosti! Izbirajmo gibanje, ki je primerno za naše znanje, izkušnje in fizične sposobnosti. Pred odhodom v naravo preverimo vremenske in druge razmere.

Publikacija je informativne narave. Ko smo na prostem, smo za svojo varnost odgovorni sami. Bodimo odgovorni do sebe in do drugih.

Mangart

www.vipavskadolina.si

Ankaran www.visitankaran.si 16 Kras www.zelenikras.si www.visitkras.info 17 Nova Gorica in Vipavska dolina www.vipavskadolina.si 18 Brda www.brda.si TERMALNO PANONSKA SLOVENIJA

19 Ptuj www.visitptuj.eu

20 Pomurje www.visitpomurje.eu

21 Velenje in Topolšica www.visitsaleska.si 22 Dobrna www.dobrna.si 23 Celje www.travelcelje.com

24 Laško www.lasko.info

25 Podčetrtek www.visitpodcetrtek.com

26 Rogaška Slatina www.rogaska-tourism.com

27 Posavje in Terme Čatež www.posavje.com 28 Dolenjska www.visitdolenjska.eu

LJUBLJANA & OSREDNJA SLOVENIJA

Ljubljana www.visitljubljana.com

Kamnik www.visitkamnik.com

Cerklje na Gorenjskem www.visitcerklje.si

Bela krajina www.belakrajina.si

Kočevsko www.kocevsko.com

Škofja Loka www.visitskofjaloka.si

Idrija www.visit-idrija.si

Z dobrim vodnikom, zanimivim programom bivanja v specializiranih nastanitvah za pohodnike in kolesarje ter doživetij so aktivne počitnice na odlični lokaciji še boljše! Izberite svoj paket bivanja in aktivnih doživetij na www.slovenia-outdoor.si, kjer vas čakajo odlične ponudbe več kot 50 članov Slovenia Outdoor – združenja specializiranih nastanitev za kolesarje in pohodnike, incoming športnih agencij, Združenja slovenskih žičničarjev in destinacijskih organizacij. Povezujemo izbrane destinacije, produkte, strokovnjake za pohodništvo, kolesarjenje, smučanje in druge zimske aktivnosti, vodne in zračne športe ter druge aktivnosti na prostem po vsej Sloveniji.

SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA

Dimičeva ulica 13, SI-1000 Ljubljana t +386 (0)1 589 85 50 e info@slovenia.info www.slovenia.info

Izdajatelj: Slovenska turistična organizacija • Urednik: Miha Renko • Pomočnica urednika: Iana Kušer • Oblikovanje in prelom: Terminal Studio d.o.o. • Besedilo: Ines Drame in Slovenska turistična organizacija • Jezikovni pregled: Sektor za prevajanje Generalnega sekretariata vlade • Naslovna fotografija: Nanos, Arhiv Slovenske turistične organizacije: Jošt Gantar • Fotografije: Arhiv Slovenske turistične organizacije: Ciril Jazbec - CJ STUDIO d.o.o., Jošt Gantar, Tomo Jeseničnik, Iztok Medja, Jaka Ivančič, Michael Matti, Andrej Tarfila, Nejc Fon – Mediaspeed d.o.o., Anže Čokl, Andrew Lloyd, Luka Ploj, Primož Šenk, Andrej Virc, Matic Klanšek Velej – Sportida d.o.o., Aleš Fevžer, Dean Dubokovič, Matej Vranič, Alex Strohl, Mankica Kranjec – Nea Culpa d.o.o., Aleš Zdešar, Boris Pretnar, Jure Viltužnik, Luka Karlin – Virc Studio, Nebojša Tejić - STA Jure Makovec – STA, Anže Malovrh – STA, Robi Poredoš – STA, Daniel Novakovič – STA, Stanko Gruden – STA, Jure Makovec – STA, arhiv RRA Zeleni Kras d.o.o., arhiv Postojnska jama d.d., arhiv Golf Arboretum; Arhiv Zavod za turizem Maribor – Pohorje: Sam Strauss Fotografie, Sportida d.o.o.; Arhiv TIC Moravske Toplice: Jure Banfi; Arhiv Turizem Kranjska Gora: Primož Pičulin; Arhiv Skydive Bovec; Arhiv Pustolovski park Bled: Peter Koren; Arhiv TOP GO d.o.o.; Arhiv Pustolovski park Celjska koča; Arhiv EXPANO RCMS: Jan Vitez; Arhiv Terme Krka; iStock: Simon Škafar, Žiga Plahutar • Zemljevid: Kartografija d.o.o. • Tisk: Tisk Žnidarič d.o.o. • Naklada: 6.000, 3. izdaja • Februar 2023