SloVino vinsko kulinarični trendi 2018 - Slovenian Wine News - SloVino Institute magazine by Dejan Bayer

RADENSKA IN KAVA Kakor Radenska in kava, tako so tudi prijetna prijateljska druĹženja in dolgi pogovori ustvarjeni za skupaj. V Ĺživljenju enostavno obstajajo stvari, ki so za skupaj.

RADENSKA IN VINO MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: UŽIVANJE ALKOHOLA LAHKO ŠKODUJE ZDRAVJU!

PREPOVEDANA JE PRODAJA IN PONUDBA ALKOHOLNIH PIJAČ IN PIJAČ, KI SO JIM DODANE ALKOHOLNE PIJAČE, OSEBAM, MLAJŠIM OD 18 LET.

ISSN 2232-4747

VSEBINA Oktober 2019

Brezplačen izvod Bilten je namenjen strokovni javnosti Izdajatelj: Zavod SloVino Mlinska ulica 1 2000 Maribor Direktor in urednik: Dejan Baier Lekture: Katja Koroša, prof. Fotografije: Igor Rosina, Aleš Gačnik, Mitja Butul, Janez Kočar, Pigac.si, Aspekta, Metidafoto, arhivi Zavoda SloVino ter članov SloVino koncepta in partnerjev Oblikovanje:

m.design studio, Boštjan Krajnc s.p. Tisk: Grafika Soča d.o.o. Maribor, oktober 2019 Kontakti: Zavod SloVino 03 17 66 000 info@slovino.com www.slovino.com

Nagovor ministra Uvodnik: pozitivne vibracije Vinski turizem na Slovenskem: stanje in perspektive Culinary & Wine symposium Stara trta, zresni se malo Gostilna Rajh Slow Food Dom penine PortoRose² – festival vrtnic in rosé vin Sommelier Selection 2019 Gastronomija, kulinarika, kuhar Modra frankinja - žametna dama Aktivno društvo sommelierjev Kreuzerjeva ampelografska monografija Vinska kralica Slovenije In vino veritas Stili vina Vinarska inox oprema Pripravljeni na digitalizacijo Trajnostna lokalna oskrba Kulinarični pohod Koliko hrane zavržemo? The Slovenia Restaurant Awards Inovativni prigrizki iz stročnic Črno vino Pogled Liliane Savioli Verus vinogradi Vino in kultura Vino - navdih umetnosti Salon VinDel Salon VinDel 2019 - katalog razstavljavcev

6 7 8 11 12 14 16 25 26 28 31 32 34 35 36 38 40 42 51 52 54 55 56 57 58 60 61 62 65 73 74

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Nagovor ministra ob 12. Salonu VinDel Spoštovani gostinci, specializirani trgovci, sommelierji, kuharski mojstri, poslovneži in drugi obiskovalci dvanajstega mednarodnega Salona vina in delikates VinDel 2019! Vino in kulinarika sta zrcalo turistične desti nacije in sestavni del osnovnih informacij o njej. Odsevata zgodovino, odražata geografske in podnebne značilnosti, kulturo, tradicijo, kulturno dediščino, folkloro in značaj ljudi, ki tam živijo. Slovenska kulinarika, z vinsko tradicijo v ospredju, je ena izmed naših turističnih prednosti, na katero smo upravičeno lahko ponosni! Naše veliko bogastvo predstavljajo vrhunska vina. V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele – Podravje, Posavje in Primorsko. Naravne razme re bistveno vplivajo na senzorične lastnosti vin, zato se dežele med seboj razlikujejo tudi glede izbora sort – in na to raznolikost smo Slovenci še kako ponosni! Prav to vinsko bogastvo nekateri bolj ali manj uspešno vključujejo v turistično ponudbo, saj je zelo pomemben del zgodbe posamezne destinacije. Vino ni le dodatek k jedi, temveč pomemben sestavni del obroka. Ni le vzporedna dobrina, lahko je celo ključna zgodba posameznega turističnega produkta. Slovenija je na svetovnem gastronomskem zemljevidu vse bolj prepoznavna in zaželena vrhunska gastronomska destinacija, destinacija, ki obljublja resnična kulina rična in enološka doživetja. Slovenski vrhunski kulinarični mojstri in pridelovalci vin zadostijo še tako zahtevne okuse. Zato ne preseneča, da je bila naša država proglašena za Evropsko gastronomsko regijo 2021, na kar smo izjemno ponosni! Nosilec nacionalnega projekta Evropska gastronomska regija 2021 je Ministrstvo za gospo darski razvoj in tehnologijo, v katerega je vpetih 21 partnerjev od ministrstev, združenj, zavodov in drugih deležnikov slovenskega turizma. V Sloveniji imamo štiri turistične regije, 24 gastronomskih območij ter 391 značilnih jedi, pijač in živil. Iz tega izhaja tudi priložnost kreiranja številnih zgodb in nepozabnih doživetij. Naziv Evropska gastronomska regija pa predstavlja edinstveno priložnost za dodatno mednarodno promocijo celotne in dobro zaokrožene gastro nomske ponudbe. Razmišljamo pa širše Slovenijo želimo postaviti na kulinarični zemljevid sveta. Za to imamo vse pogoje vrhunske mojstre, odlično lokalno pridelano hrano in vrhunska vina. Dogodki, kot je današnji, na najbolj pristen in doživet način predstavljajo vse to, kar v resnici podpira Slovenijo na poti, da postane destinacija za butična petzvezdična doživetja. Izkoristite priložnost, da del nje postanete tudi vi! Srečno.

Zdravko Počivalšek

minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Uvodnik

Pozitivne vinsko kulinarične vibracije Slovenije Slovenska vinska in kulinarična scena v zadnjem obdobju brsti. Pozitivno vibrira. Na veliko dogaja. Vinarji so našli svoj stil, svoj vinski slog in lovijo pravo smer. Restavracije s kuharskimi šefi so kreativne in se pri sestavinah vračajo (izključno) k lokalnim sestavinam. Na novo se prebujajo stare tradicionalne jedi. Le-te so v novih izvedbah zdrave, okusne in že na prvi pogled izjemne. Zapovedi iz manifesta svetovnega gibanja Slow Food "dobro, čisto in pošteno" postajajo samoumevne pri nabavi lokalnih živil in pri pripravi hrane. Vloga malega kmeta in kratke, hitre verige je prepoznana. Imamo renomirana ocenjevanja vin in velike uspehe naših vinarjev na tujih tovrstnih tekmovanjih. Smo priča pravi poplavi dogodkov. Prireditev, praznikov, festivalov in različnih razlogov direktor Zavoda SloVino za druženje ob vinu in hrani je toliko, da le stežka izberemo tiste, ki si zaslužijo našo pozornost. Nekateri med njimi postajajo legendarni in so obvezna postojanka obiska ljubiteljev in profesionalcev. Naše gostince ocenjujejo domača in mednarodna združenja. Kritiki in pisci že ugotavljajo, da jih bralci berejo tudi takrat, ko pišejo dobro in lepo o tistih, ki si to zares zaslužijo. Naš napredek zaznavajo ne le specializirani tuji mediji. Njihove objave o lepotah Slovenije so zdaj pospremljene s hvalospevi našim vinom, jedem, kuharskim šefom in čisti naravi. Mladina vse pogosteje posega po zdravih, sveže pripravljenih lokalnih jedeh. Njim je še kako pomembno, kaj jedo ter iz kakšnega kozarca in kakšno vino k čemu uživajo ob obroku. Salon VinDel letos poteka dvanajstič zapored in v ponos nam je, da sta častno pokroviteljstvo nad njim prevzela gospa dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, in gospod Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije. S sodelavci in partnerji SloVino koncepta že od leta 2000 neprekinjeno soustvarjamo majhne premike, s ciljem dviga kulture omizja in prepoznavnosti kakovosti slovenskega vina in kulinarike pri nas in v tujini. Da, SloVino je vstopil v 20. leto nepretrganega delovanja na področju promocije, osveščanja in izobraževanja na področjih vina, hrane in turizma. Naš program izobraževanj za sommelierje in ljubitelje izvajamo že 18 let in bo od leta 2020, pod znamko Sommelier.si Academy, ponujal veliko novih in posodobljenih izobraževalnih vsebin. Po več kot petindvajsetih letih profesionalnega delovanja v vinsko kulinarični branži z največjim veseljem ugotavljam ves zgoraj zapisan napredek. Upam in želim nam, da temu prijetnemu brstenju sledi popoln razcvet Slovenije v svetovnem merilu. Dežela naj bo zasluženo prepoznana kot cenjen in zaželen butični turistični biser ter izjemna vinsko kulinarična destinacija, ki jo zaradi njenih dobrot preprosto moraš obiskati in okusiti. Priložnost za veliki (pre)skok bo kmalu, naša država bo namreč že leta 2021 nosila laskav naziv Slovenia – European region of gastronomy.

Dejan Baier

Naj nas Vino druži! SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Vinski turizem

VINSKI TURIZEM NA SLOVENSKEM STANJE IN PERSPEKTIVE DR. ALEŠ GAČNIK

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

inorodna Slovenija premore številne izjemne vinarje, ki se uvrščajo med TOP 100 na svetu, ugledni vinski kritiki ali vplivne vinske revije jih izpostavljajo tudi na sam svetovni piedestal. Odlično izhodišče! A eno nam mora biti že na samem začetku jasno: če je nekdo zelo uspešen vinar, to še ne pomeni, da bo podobno uspešen tudi na področju vinskega turizma! Kljub izjemnim mednarodnim uspehom slovenskih vinarjev pa Slovenija ostaja slabo prepoznavna kot vinsko turistična destinacija, kjer se abecede vinskega turizma šele učimo. A kako je to mogoče, ko smo obkroženi z najboljšimi vinsko turističnimi regijami v Evropi – avstrijskimi, italijanskimi, hrvaškimi, v vse večjem vzponu pa je tudi madžarska vinsko turistična scena. Stanje je takšno, kot je, tudi zaradi manjka večdesetletne nacionalne strategije razvoja vinskega turizma na Slovenskem, s katero bi se lahko ognili sti

hijskemu in neenakomernemu razvoju tega področja. Kljub temu, da bi morda lahko izpostavili "osmice" kot svojevrstne historične prototipe na področju povezovanja vinskega in turističnega sektorja oziroma na področju razvoja vinskega turizma, pa lahko kot najpomembnejšo časovno prelomnico izpostavimo leto 1993. Pod okriljem takratnega ministrstva za kmetijstvo, ki ga je vodil mag. Jože Protner, je bil zasnovan nacionalni projekt vinsko turističnih cest, ki je vinorodno Slovenijo prepletel z dvajsetimi vinsko turističnimi cestami, v skupni dolžini več kot 900 km. Leta 2000 je bil projekt podprt z bogatim katalogom vinsko turističnih cest, ki bi naj postale glavni razvojni/ turistični produkt slovenskega pode želja. V vseh razvitih vinorodnih desti nacijah so vinske ceste oziroma vinsko turistične ceste oziroma vinske poti … temelj oziroma hrbtenica razvoja vinskega turizma, ključni dejavnik regio nalnega razvoja in razvoja podeželja v vinorodnih regijah. Preko vinsko turističnih cest se ne prodaja le vino in druga "vinska ponudba" destinacij, ampak celotne regije v najširšem pomenu te besede. In kako je na Slovenskem? Žal ne tako, kot bi lahko oziroma moralo biti. Po raziskavi moje diplomantke Ajde Tonejec iz leta 2015, ki se je ukvarjala z raziskovanjem stopnje razvitosti vin skega turizma v posameznih vinorodnih deželah, je na področju analize dvajsetih vinsko turističnih cest ugotovila, da jih deluje le še pet, ki imajo svoj projektni svet, skrbnika, lastne spletne strani, vzpostavljeno mrežo ponudnikov itn. Zaskrbljujoče! In tudi zato že od leta 2016 dalje nagovarjamo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, da urgentno pristopi k izdelavi strategije razvoja vinskega turizma na Slovenskem. Ker gre za izrazito medsektorsko povezovanje in delovanje, do tega žal še ni prišlo. A stvari se pod vodenjem kmetijske ministrice dr. Aleksandre Pivec začenjajo spreminjati, saj je pred kratkim ustanovila Svet za vinogra dništvo in vinarstvo, ki deluje kot posvetovalni organ ministrice, tudi

dr. Aleš Gačnik

Univerza na Primorskem Fakulteta za turistične študije Turistica, Center za gastronomijo in kulturo vina

zavoljo pomoči pri pripravi strategije za celostni razvoj vinogradništva in celostnega modela promocije vinarstva. Če bo vinski turizem sestavni del celostne promocije slovenskega vinar stva in še zlasti Slovenije kot vinorodne države, potem bo potreba po izdelavi specializirane in predvsem potrebne strategije za razvoj vinskega turizma na Slovenskem še toliko večja. In kakšno je stanje v Sloveniji? Po modelu Getza in Tomljenovićeve je Tonejčeva analizirala stopnje razvitosti vinskega turizma na Slovenskem. Model sestoji iz štirih stopenj: 1 – začetne, 2 – uvajalne, 3 – razvojne, 4 – zrelostne. In kaj so pokazali rezultati iz leta 2015, ki so se do danes malenkostno spremenili? 1. stopnja: Prekmurje, Bizeljsko – Sremič, Bela krajina, Dolenjska, 2. stopnja: Štajerska Slovenija, Kras, Slovenska Istra, 3. stopnja: Goriška Brda, Vipavska dolina, 4. stopnja: /. Morda se nam dozdeva, da sta vino in turizem povezana že od nekdaj, pa temu ni tako. Kljub temu da lahko govorimo o prvih zametkih potovanj z motivom vina od srede 19. stoletja dalje, kar je bilo povezano z razvojem železnic in predvsem z razmahom srednjega razreda, ki vse bolj povprašuje po

vrhunskih vinih, pa je vinski turizem sodobni fenomen z manj kot polstoletno zgodovino. Njegovim sistematičnim za četkom lahko sledimo predvsem v deželah t. i. novega vinskega sveta, kjer je vinski turizem sestavni del vinske industrije! In prav v tem je temeljna različnost od razvoja vinskega turizma v Evropi, ki se šele zadnja desetletja vse intenzivneje usmerja v povezovanje vinogradništva in vinarstva s turizmom pa tudi s kulturo. Podobne analogije lahko prepoznavamo tudi na področju znanstvenega raziskovanja vinskega turizma. In kaj je pravzaprav vinski turizem? Hall in Macionis (1998) ga opredelita takole: "Vinski turizem kot obiskovanje vinogradov, vinskih kleti, vinskih festivalov in vinskih dogodkov, kjer je primarni motiv obiska okušanje vin in doživljanje lastnosti vinske regije." Sam sem pred leti zapisal naslednjo definicijo oziroma opredelitev vinskega turizma: "Vinski turizem je posebna zvrst gastronomskega ali kulturnega turizma, kjer je potovanje usmerjeno k holi stičnemu doživetju kulture vina, tako v ruralnih kot urbanih okoljih, z namenom prodaje vina skozi avtentične ali sodo bne vinske zgodbe, zavoljo celostnega doživetja vinsko turističnih identitet in destinacij, kot kulturološkega terroirja. Vinski turizem je kreativni in inovativni medij za komuniciranje vina, vinogra dnikov, dediščine in kulture vina ter vinoloških posebnosti vinorodnih regij in držav." Iz obeh definicij vinskega turizma moramo izpostaviti naslednje segmente, ki predstavljajo strateško platformo za razvoj vinskega turizma: • vinorodna dežela/destinacija/vinoro dna kulturna krajina, • vinogradi in vinske kleti (male in velike), • vinska praznovanja, prireditve, festivali, • vinske/vinsko turistične ceste/poti, • vinski hoteli, • vinoteke, • vinski bari, • vinski/vinogradniški/vinarski muzeji, galerije, zbirke, razstave. SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Vinski turizem In zakaj na Slovenskem staviti na vinski turizem? Zaradi: • večje mednarodne prepoznavnosti Slovenije kot vinorodne destinacije z več kot 2.000 letno kulturo vina, • večje dodane vrednosti in zaslužka na kmetijah in pri drugih, z vinskim turizmom povezanih deležnikih, tudi v mestih, • ohranjenosti kulturne krajine ter snovne in nesnovne kulturne dediščine kot strateškega temelja za razvoj vinskega turizma, • zaradi večje privlačnosti podeželja in novih zaposlitvenih priložnosti. Prihodnost slovenskega vinskega turizma bo odvisna od strateškega razvojnega medsektorskega delovanja, od "specializirane" nacionalne strategije in predvsem od kreativnosti, inovativnosti in izobraženosti deležnikov, kjer bodo vinarji želeli pridobivati specializirana znanja s področja (vinskega) turizma in kulture ter turistični

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Prihodnost slovenskega vinskega turizma bo odvisna od strateškega razvojnega medsektorskega delovanja, od ‘specializirane’ nacionalne strategije in predvsem od kreativnosti, inovativnosti in izobraženosti deležnikov. profesionalci znanja s področja vinske in kulinarične kulture … Magična razvojna mantra, morda celo precenjena, tiči v priložnostih, ki nam jih ponuja leto 2021, ko bomo v času predsednikovanja Slovenije EU tudi Evropska regija gastronomije. Naša uspešnost bo v prvi vrsti odvisna od medsektorskega povezovanja (kme-

tijstvo – turizem – kultura – znanost …) ter od višine novih sredstev, ki jih bo država namenila temu projektu, ki ga ne smemo razumeti kot promocijski, ampak v prvi vrsti kot razvojni projekt. Leto 2021 tako ne sme biti naš cilj, ampak le pot in usmeritev, kako postati še boljši, še bolj konkurenčni in mednarodno prepoznavni. •

Kulinarika

CULINARY & WINE SYMPOSIUM Nova oblika izmenjave znanj in doživetij okusov

trokovne vsebine, izbrana kulina rika in vino ter prijetno druženje se pod imenom Culinary & Wine symposium odvijajo na različnih lokacijah z enakim ciljem. Glavni motiv simpozijev je prenos in izmenjava znanj ter praktično doživetje izbranih tematskih okusov ob prisotnosti kreatorjev leteh. Pri projektu, ki ga je zasnoval in ga vodi Zavod za razvoj in raziskovanje go stinskih in kmetijskih dejavnosti SloVino, aktivno sodelujejo Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije, Društvo vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije, Slow Food Primorska, SloVino Sommelier Club, Center za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem in Convivium Slow Food Štajerska. Ptujska klet in Grand hotel Primus Ptuj sta gostila simpozij v mesecu januar ja. Po predavanju in pokušnji v Ptujski kleti je potekalo vodeno slavnostno gurmansko doživetje, katerega strokov

no taktirko je prevzel Roman Tadina ob izbrani kulinariki chefa, virtuoza Robija Žibrata. Izjemna kulinarika, izbrana vina, vrhun ska postrežba in čudovit ambient. V Ljubljani je v restavraciji JB februarja potekal Culinary & Wine symposium s slavnim chefom Janezom Bratovžem, ki je izvedel uvodno predavanje ter poskrbel za avtorsko večerjo s chefovo podrobno obrazložitvijo ter bogato vinsko spre mljavo. To je bila tudi priložnost za predstavitev in podpisovanje njegove nove knjige. Projekt Culinary & Wine symposium se bo nadaljeval tudi v novi sezoni. K sodelovanju so vabljene strokovne institucije in združenja ter posamezniki z željo širjenja obzorij na področjih enogastronomije. •

Glavni motiv simpozijev je prenos in izmenjava znanj ter praktično doživetje izbranih tematskih okusov ob prisotnosti kreatorjev le-teh. SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

OB ROB LETOŠNJEMU PRIDELKU NAJSTAREJŠE ŽLAHTNE VINSKE TRTE Draga trta, hvala za 107 kg grozdja, ampak zresni se malo … STANE KOCUTAR

Pisno opravičilo in priporočilo po trgatvi, ki je presegla vse dosedanje

raga trta, vse od trgatve v nedeljo, 22. septembra, me preganja občutek gre šnega, najbrž podoben tistemu, ki je spremljal Adama in Evo potem, ko sta jedla jabolko s prepovedanega drevesa. Mogoče primerjava ni najbolj posrečena, tisti nenavaden občutek pa ostaja. Nič ni bilo narobe, nasprotno, vse je bilo nadpovprečno prav, rekordno prav. In v tem je problem. Draga trta, v dolgoletni statistiki lepo piše, da v povprečju daješ od 35 do 55 kg pridelka. Kaj ti je bilo letos, da si skorajda podvojila zgornjo mejo povprečja? Morda si zaznala malce nelagodja, ko smo lansko leto v tvojih nedrjih iskali grozd, ki bi ga naj odrezala Čurinova vnukinja, tedaj nekaj dni ministrica za kmetijstvo in članica povsem 12

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

sveže vlade. Kot da si zaslutila skrb in dvom in tistega zavijača v meni, ki je čez zimo 2018/2019 glodal kost dvoma, ali bo morda tudi novi letnik tako hudo povprečen, kot je bil prejšnji. No, minila je rez in pognale so prve mladike. Že maja sem slutil, da pripravljaš presenečenje, toda vreme v času cvetenje ni bilo idealno, ampak to te ni zmedlo. Cvetovi so se oplodili in kar naenkrat so bile grozdne jagode v velikosti grahovega zrna. Vedel sem, da bi bilo treba opraviti t. i. predčasno trgatev in odstraniti tretjino, če ne kar polovico grozdja. Ampak ni bilo volje in še zgodba z oidijem se nama je letos iztekla povsem drugače kot prejšnja leta, ko so poznavalci pod tabo modrovali: "Glej ga, glej, mu je na trto spet udaril pepel, pojma nima!" Grozdja je bilo čedalje več in na vsakoletno vpra šanje: "Koliko grozdov pa je letos na stari trti?", ni bilo mogoče odgovoriti. Če si poskušal prešteti, se

FOTOGRAFIJA: CIRIL AMBROŽ

Stara trta

je zataknilo že pri številu deset, ko je bilo grozdje naenkrat nanizano kar v treh nadstropjih in deveti grozd je bil za osmim – enajsti pred devetim in deseti nad osmim. Zato se je zgodila rekordna trgatev – 107 kilogramov. Drži, da si s tem pokazala svojo življenjsko moč, ampak dogovoriva se, da je bilo v času najinega druženja to zadnjič. Prosim, ne več rekordov, ker veš, nenasitni smo in nekateri utegnejo tvoj pridelek zamenjati s Formulo 1. Greva proč od tistega "hitreje, višje, močneje", greva k "pomembno je sodelovati". In ko boš prihodnjič dala pridelek, ki bo morda pod spodnjo mejo dolgoletnega povprečja, se bom v mislih, besedah in dejanjih vzdržal sleherne provokacije in zgolj hvaležno sklonil glavo ... ker od tebe veliko pričakujejo tudi naši vnuki in naših vnukov vnuki tudi ... •

A vseeno, hvala za letnik 2019. SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Novoprekmurska kulinarika

GOSTILNA

RAJH

NOVOPREKMURSKA KULINARIKA

Od nekdaj jih odlikujejo gostoljubnost, domačnost, pristnost in sproščenost ter prefinjeni lokalni okusi.

ajh je znano kulinarično ime Pomurja. Gostilna Rajh se neprestano spreminja, a vseeno ostaja enaka. Lokalna živila so osnova vsake njihove, tako tradicionalne kot tudi novoprekmurske jedi. Vsaka sestavina na krožniku ima svoje ime, izvor, dediščino, zgodbo. Od nekdaj jih odlikujejo gostoljubnost, domačnost, pristnost in sproščenost ter prefinjeni lokalni okusi, ki so jih v zadnjih generacijah posodobili in jim nadeli moderen izgled. "Dober tek!" vam tu gostoljubno voščijo kar štiri generacije Rajhovih gostilničarjev! In je zares dober. Njihove tradicionalne jedi, kot so langaši, retaši, gosja jetra, kuhana govedina, bograč in prekmurska gibanica so izjemno okusne, na oko mikavne in postrežene z nasmehom. •

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Moja Slow Food izkušnja

MOJA SLOW FOOD IZKUŠNJA DR. PRIMOŽ PIPAN

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

red leti smo se s prijatelji dogovorili, da preizkusimo Slow Food večerjo v eni izmed slovenskih restavracij. Pred praznimi krožniki smo v čakanju na miniaturne porcije hrane prebili nekaj ur, plačali – takrat še v tolarjih, precej zasoljen račun in lačni odšli domov. Druga tovrstna izkušnja s kosilom v razširjenem družinskem krogu se je končala podobno. Glavni asociaciji, ki sta se mi vtisnili v spomin, sta bili visoka cena in prazen želodec. Leta 2017 sem se s konceptom Slow Food srečal po službeni dolžnosti. V raziskavi Geografskega inštituta Antona Melika, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije zna nosti in umetnosti sem bil pri projektu MEDFEST, v katerem smo se osredotočali na sredozemske kulinarične dediščinske

kakovostna – ni obležala v želodcu. Očitno sta bili moji prvi dve izkušnji snob food. Butulove sem še istega leta pospremil na Slow Food prireditev Cheese v piemontsko mesto Bra, ki velja za največje srečanje sirarjev na svetu. Ob bogati in raznovrstni ponudbi malih proizvajalcev je rdeča nit dogajanja popularizacija sirov iz surovega, nepasteriziranega mleka. Javne debate in brezplačna predavanja na to tematiko so organizirana kar ob stojnicah na mestnih trgih in ulicah. Nisem vedel, da je na primer na Švedskem, v Grčiji in mnogih drugih državah prepovedano pridelovati sir iz nepasteriziranega mleka za prodajo. Si pred stavljate, da v Sloveniji ne bi mogli kupiti sira Tolminc? Butulovi stojnici sem leta 2018 sledil še v Torino na prireditev Salone del Gusto, po številu obiskovalcev največji dogodek, v organizaciji Slow Food. Ob strokovnih kulinaričnih predavanjih, predstavitvah, prisotnosti velikih prehrambenih podjetjih je poudarek na malih lokalnih proizvajalcih hrane, kulinarični

Ob bogati in raznovrstni ponudbi malih proizvajalcev je rdeča nit dogajanja popularizacija sirov iz surovega, nepasteriziranega mleka. izkušnje, zadolžen za identificiranje kulinaričnih izkušenj na območju slovenske Istre. Iskali smo kulinarične dogodke ali prakse, ki presegajo zgolj uživanje hrane v restavraciji, vključujejo še prenos znanja, povezovanje med ponudniki in lokalnimi proizvajalci ter ostalimi turističnimi ponudniki. Eden izmed lokalnih ponudnikov, ki ponuja tovrstne izkušnje je tudi Turistična kmetija Butul. Po mnogih telefonskih razgovorih, ko sem si pridno beležil koristne podatke in infor macije, sem jih zaradi kulinarične kompleksnosti izbral za poglobljeno analizo in predstavitev v projektnem Katalogu dobrih praks trajnostnih kulinaričnih izkušenj v Sredozemlju. Butulovi so člani organizacije Slow Food in se pri delovanju ravnajo po njenih načelih: dobro, čisto, pošteno. Prizadevajo si za pravi Slow Food, za sodelovanje med vsemi deležniki v kulinariki v lokalnem okolju, za močno vpetost v lokalno skupnost in za uvajanje inovativnih pristopov. To ne zgolj govorijo, temveč tudi živijo. Ali je prišel trenutek za mojo tretjo Slow Food izkušnjo? Prepričal sem svojo lepšo polovico, ki je bila sprva skeptična zaradi izkušenj podobnim mojim, in po nekaj poskusih mi je naposled uspelo dobiti prost termin za večerjo. Že po prvi jedi nama je bilo jasno, da domov ne bova odšla lačna. Zaradi obilja hrane sva bila odločena izpustiti zajtrk naslednje jutro. A glej ga zlomka, zjutraj sva bila oba lačna, zato sva pojedla vsak svoj običajen zajtrk. Ne samo da je bila večerja dobra in obilna, bila je predvsem izredno

dediščini ter kulinaričnem turizmu. Svoje proizvode so ponujali sirarji, čebelarji, pivovarji, nabiralci negojenih ostrig iz Severnega morja, izdelovalci domače gorčice, pridelovalci naravnih vin in še mnogi drugi. Pridelovalci lešnikov iz Piemonta na stojnicah po 5 evrov na kozarec ponujajo lešnikove namaze z večjim deležem lešnikove paste, manjšim deležem sladkorja, brez palmovega olja in skritih trans maščob, kot so na voljo v podobnih izdelkih v trgovinah. To je dobro in čisto. To je poštena cena. Ali morda spodbuda, da se oskrbujemo neposredno pri proizvajalcih? Da kaj naredimo tudi sami doma? Pa me je spreletelo – pa saj jaz to že živim! Zelenjavo, mleko, jogurt, skuto, jajca kupujem pri lokalnem kmetu, nekajkrat letno se s konjskim in perutninskim mesom oskrbim nepo sredno pri rejcih, slovenski med kupim pri čebelarjih, neškropljene in nevoskane mandarine iz doline Neretve vsako jesen kupujem od pridelovalca, ki jih tedensko prodaja na parkirišču pred bližnjo gostilno, kakiji iz Slovenske istre in Vipavske doline v zabojčkih pozimi zorijo na hladnem v kleti in so vsak dan na dosegu roke. Oranžnih suhih marelic in svetlih suhih fig ne kupujem, saj to pomeni, da so žveplane in da me bo po njih bolela glava. Slow Food je mnogo več kot zgolj obiskovanje dragih restavracij. Je izobraževanje o hrani, je vsakdanja odločitev o nakupu prehrambenih izdelkov, je pri nas doma, če se tako odločimo in si vzamemo čas. • SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Prepustite se bogastvu sirnih okusov, poiĹĄÄ?ite ideje na siroljub.si.

ZA ŠE VEČ DOBRIH SIROV NA NAŠIH MIZAH Siri so veliko več kot le izbran dodatek na dobro obloženi mizi, so večplastne dobrote, ki naše brbončice v le nekaj grižljajih zapeljejo na doživeto popotovanje po zemljevidu različnih kulinaričnih kultur. So prestižni partner, ki poudari okus najboljših vin in razburljiv dodatek kraftovskim pivovarskim zvarkom. Na slovenskih mizah se siri še vedno preveč pogosto sramežljivo skrivajo v ozadju, kljub temu, da je nešteto priložnosti, ko bi jim lahko zaupali glavno vlogo. V Ljubljanskih mlekarnah so zato na pobudo ozaveščenih kupcev razvili priložnostno znamko Siroljub, ki bo slovenskim kupcem razkrivala zgodbe skrbno izbrane ponudbe kakovostnih sirov, ki jih boste pod Siroljubovo oznako našli v vseh večjih slovenskih trgovinah. Namen Siroljuba je poleg bogatenja ponudbe tudi v ozaveščanju in prepoznavanju priložnosti za še večje vključevanje kvalitetnih sirov v vsakdanje življenje vseh Slovencev, ki jih zanimajo bogati okusi in raznovrstnost na njihovih družinskih mizah. Med bogato ponudbo sirov označenih z napisom “Siroljub priporoča” boste poleg že znanih Presidentovih francoskih mojstrovin, kot je brie, našli tudi druge sire, kot sta Jošt Premium Gauda in Jošt Premium Iberski. Sidrišče vsebin o sirih je spletna stran siroljub.si, kjer se bo odpirala zakladnica znanja o sirih. Nadgrajena je z vsakdanjimi praktičnimi nasveti in odličnimi recepti s siri v glavni vlogi, ki jih je v sodelovanju s strokovnjaki pripravila uredniška ekipa priznane revije Dober tek. Na spletni strani bomo razkrivali tudi neomejene priložnosti za pairinge s siri, rdeča nit pripovedovanja zgodb pa bo sledila sezonskim značilnostim in ponudbi.

Spoznajte zakaj je zares lepo biti siroljub. Vse na siroljub.si.

Pomivanje kozarcev

VINSKI KOZARCI LJUBIJO WINTERHALTER Odkrijte svet pomivanja kozarcev z novim sistemom Winterhalter. Kozarci: sijoèi, èisti, brezhibni

UC serija + ATExellence-S Pomivalni stroj za pomivanje kozarcev UC serije in priprava vode z obratno osmozo ATExellence-S sta odlièna rešitev za pomivanje. Vaši kozarci bodo brezhibni zamudno in nehigiensko roèno poliranje je preteklost.

Pomivanje kozarcev – premišljeno 360° SKUPAJ Z NAMI BO VAŠA POSODA VEDNO ÈISTA

Za brezhibni rezultat pomivanja potrebujete veè kot le pomivalni stroj! UC serija – sistem pomivanja kozarcev: + pomivalno sredstvo F 420 e + izpiralno sredstvo B 2 S + ustrezna košara z nagibom

Prilagojeni programi pomivanja in VarioPower- specialni programi za kozarce. Ti in številni drugi dejavniki kateri vplivajo, da je pomivalni stroj Winterhalter strokovnjak za pomivanje kozarcev. Winterhalter uporablja inovativno tehnologijo pomivanja in vedno znova postavlja nove standarde profesionalnega pomivanja kozarcev.

Kot strokovnjak za pomivanje ponuja Winterhalter popolnoma usklajen sistem za pomivanje kozarcev: pomivalni stroj, pomivalno sredstvo, izpiralno sredstvo, priprava vode ter ustrezna košara za kozarce.

Natanèno usklajene komponente zagotavljajo briljanten rezultat pomivanja brez roènega poliranja.

Skrbna nega se izplaèa!

www.winterhalter.com/si-sl/izdelki/ podpultni-pomivalni-stroji/

Winterhalter Gastronom d.o.o.· Pod jelšami 9 · 1290 Grosuplje Telefon:+386 (0)1 7863 445 www.winterhalter.si · informacije@winterhalter.si

SLOVINO VINSKO KULINARIÄ&#x152;NI TRENDI

www.radgonske-gorice.si

Â Â Â? Â? Â? Â? Â? Â? Â? Â Â?

Â&#x201E;

Â&#x2026; Â&#x201E;

Â&#x2026; Â&#x2020; Â Â? Â&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2030;Â&#x160;

Â&#x2039;Â&#x152;Â&#x201A; Â&#x17D;

Â Â? Â? Â?

Â Â Â? Â? Â? Â? Â

Â&#x2018; Â&#x2019; Â? Â&#x2018;

Â Â&#x2018; Â&#x201C; Â Â Â Â&#x201D; Â&#x17D; Â&#x2039; Â&#x2022;Â Â&#x17D;

Â&#x20AC; Â&#x201A; Â&#x192;

Minister za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola ĹĄkoduje zdravju!

Radgonske gorice d. o. o. so najstarejši in danes največji proizvajalec penin v Sloveniji. Od tukaj izhaja prva prava Slovenska penina, danes vsem znana pod imenom Zlata radgonska penina. Že dolga leta sta Zlata in Srebrna radgonska penina tisti, ki nas spremljata v različnih, pomembnih in prelomnih, ali manjših in čisto vsakdanjih trenutkih. Z vznemirljivim izdihom steklenice ob odprtju in živahnim brbotanjem penine tako že leta z vami in za vas ustvarjajo najlepše trenutke. Če si želite ogledati njihovo celotno ponudbo, je najbolje, da obiščete Dom penine v Gornji Radgoni in si vzamete čas za sprehod po njihovih kleteh. V kleti Pod skalo na posebnih stojalih zorijo steklenice prestižne Zlate dame. V čarobnem prostoru boste začutili predanost, strokovnost in ljubezen do vinarstva in njegovih plodov. Steklenice tukaj vsak dan ročno vrtijo in tako pričarajo edinstven okus Zlate radgonske penine. V kleti Pod rimskim kolesom hranijo dragocene letnike, ki vam jih z veseljem

pokažejo. Svojevrstna klet obiskovalce osupne z vgrajenim rimskim kolesom, ki skupaj s sončno svetlobo, ki pronica skozenj, simbolizira razvoj vinogradništva in vinarstva v Radgonskih goricah. Osupljiva klet Pod slapom pa spremeni pokušino vin v nepozabno doživetje. Dom penine Jurkovičeva 25, 9250 Gornja Radgona prodajalna@radgonske-gorice.si www.dompenine.si Delovni čas: januar – marec pon – sob: 9h – 17h nedelje in prazniki: zaprto

april - december pon – sob: 9h – 19h nedelja: 11h – 17h prazniki: zaprto

Minister za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

PortoRose2

PORTOROSE2 – ROSE & ROSÉ FESTIVAL DR. ALEŠ GAČNIK

Lepota, gracioznost, prefinjenost podobe, vonja in okusa … Prispodoba raja na zemlji … Zapeljivost, romantika, ljubezen … Stoletja preteklosti, stoletja prihodnosti … Barva, ki je ne pozabiš nikoli … 26

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

eto dni je od tega, ko smo po večletnih prizadevanjih v letu 2018 izpeljali prvo edicijo zelo odmevne pri reditve PortoRose² – festival vrtnic in rosé vin (24.– 25. 5. 2019) in to v partnerstvu med Turističnim združenjem Portorož, Zavodom SloVino ter Centrom za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem. Sistematično smo začrtali razvojno pot, ki ne bo ne lahka in ne kratka, saj gre za zelo kompleksno in z vidika organizacije zelo zahtevno prire ditev. Njena uspešnost in prepo znavnost bo odvisna od stopnje povezanosti "lokalnega" in "glo balnega", od podpore lokalne skupnosti ter od naše kreativnosti in inovativnosti. V inflaciji vinskih in kulinaričnih prireditev ter festivalov je PortoRose² edinstven ter zelo senzibilno organiziran festival na Slovenskem, kjer prepletamo lepoto vrtnic z zapeljivimi okusi roséjev, vpetih v ambientalno urejeno prizorišče v porto roškem rozariju ob morju, in bogat kulturni program, ki obi skovalcem pričara edinstveno festivalsko atmosfero na edin stveni lokaciji. Vrtnico slavnih je letos zasadila odlična slovenska igralka Tanja Ribič. Lepe so tako vrtnice, kot tudi roséji. Na Slovenskem se lahko pohvalimo s številnimi izjemnimi roséji, saj se vse več vinarjev odloča za pridelavo mirnih ali penečih rosé vin. Festival PortoRose² je svojevrstna buti čna parada slovenskih roséjev in to v enkratni družbi portoroške vrtnice in različnih umetnosti. Še več kot je različic legendarne skladbe La Vie en Rose nepo zabne Edith Piaf iz leta 1947, je barvnih odtenkov in okusov rosé vin, tudi tistih, ki se jih je lahko pokusilo na festivalu. In to v času, ko so roséji globalni in modni trend, ki nagovarja tako vinarje in kuharske mojstre, kot vinoljube in dobrojedce. Tudi letos je izstopal Rosé wines masterclass – ekskluzivna vodena degustacija z več kot 24imi roséji pod strokovno taktirko eminentne prof. dr. Tatjane Košmrl in Tadeje Vodovnik Plevnik. Ob tej priložnosti bi rad izpostavil, da na Rose wines masterclassih, ki so zelo pomembna programska stalnica festivala, vino vedno "kušamo" – kot bi rekel legendarni Stanko Čurin – iz ročno narejenih kelihov prestižne

linije Armonia Steklarne Rogaška! Zelo pomembno se nam zdi, da bi vina, še zlasti slovenska, pili iz najboljših slovenskih vinskih kozarcev ter s tem postavljali nove festivalske standarde, dvigovali kulturo vina ter prispevali k mednarodni prepo znavnosti vinskih festivalov – in to v kontekstu razvoja vinarstva in vinskega turizma na Slovenskem. V sklopu festivala moramo izpostaviti tudi vinsko ponudbo v rožnem vrtu, kjer je s svojo ponudbo roséjev sodelovalo 27 vinskih kleti iz Slovenije in tujine. Naj ob tem izpostavim, da interes vinarjev po sodelovanju na festivalu presega trenutne prostorske možnosti. Vinoljube je v rožnem vrtu usmerjal tudi Vinski vodnik po festivalu, odlična slovenska igralka Tanja Ribič pa je vrtnično alejo slavnih obogatila s svojo vrtnico. V prihodnjih letih želimo vzpo staviti še tesnejše povezovanje z gostinci, ki jih v kontekstu festivala vzpodbujamo, da razmišljajo tako kuharsko – o uporabi vrtnic in rosé vin pri pripravi enostavnejših ali kom pleksnejših jedi, kot tudi someljejsko, da razmišljajo o jedeh, ki se lahko dobro pove zujejo z rosé vini. Portoroža ne želimo razvijati le kot mesta vrtnic, ampak tudi kot mesto roséjev in to v povezavi s trendi na področju razvoja butičnega turizma, inovativnih ITP in 5*doživetij. Verjamemo v izjemno velik ra zvojni potencial festivala in tudi v to, da bo festival v polnosti zasijal v paleti odtenkov rosé barve in okusov v letu 2021, ko bo Slovenija evropska regija gastro nomije in to v času, ko bomo tudi predsednikovali EU. Zelo velika priložnost za državo in tudi za vse nas, ki želimo festival PortoRose² razvijati tako, da bo lahko v še večji ponos lokalnemu prebivalstvu, destinaciji in vinorodni Sloveniji. Festival je zaokrožil tudi poseben VIP dogodek "PortoRose2 po PortoRose2" (13. 6. 2019), ki je potekal v ekskluzivnih razstavnih prostorih Steklarne Rogaška v Ljubljani, z name nom predstavitve festivalskega koncepta, s pogovori o roséjih in ob izbrani degustaciji. Častno pokroviteljstvo nad festivalom je prevzela dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. •

"Lepe so tako vrtnice, kot tudi roséji. Na Slovenskem se lahko pohvalimo s številnimi izjemnimi roséji, saj se vse več vinarjev odloča za pridelavo mirnih ali penečih rosé vin."

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Sommelierska Selekcija 2019

SOMMELIERSKA SELEKCIJA 2019 TEKMOVANJE SOMMELIERSKA SELEKCIJA 2019 JE POTEKALO V SREDO, 20. MARCA 2019, V VELIKI DVORANI ZAVODA SLOVINO. ZA NAKLONJENOST 31 ČLANSKE SOMMELIERSKE KOMISIJE SE JE POTEGOVALO 218 RAZLIČNIH VIN. 28

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Komisijo so sestavljali: Komisija A

Komisija B

Komisija C

Predsednik komisije

Janez Verboten

Dejan Baier

Alojz Cedula

Člani: Tatjana Kušar Tinca Vomer Branko Žlof Dušan Kelbič Maja Knez Gorazd Šifrer Rajko Hojs Matjaž Ledinek Borut Godec

Člani: Tomaž Vozelj Matjaž Kovačič Bogomir Remih Marta Kotnik Boštjan Plot Amadeja Tacer Jernej Lubej Nina Petrič Marko Zabavnik Bruno Windisch

Člani: Monika Maček Vnuk Milan Pobrnik Vanja Mramor Dušan Kalanj Slavica Slanič Klemen Sevšek Peter Rataj Darinko Kores Maksimiljan Kadivec

ŠPargelj vina, vina k špargljevim in zelenjavnim jedem – Sommelierska Selekcija 2019

Šipon, 2018, suho, Hiša vina Doppler, Štajerska Slovenija Šipon, 2017, suho, Pra-vino – Družinsko posestvo ČurinPrapotnik, Štajerska Slovenija Beli pinot Premium, 2017, suho, Klet Krško – Kmečka zadruga Krško z.o.o., Bizeljsko-Sremič Sauvignon, 2018, suho, Vino Valdhuber Čeh, Štajerska Slovenija Sauvignon Pullus, 2018, suho, Ptujska klet, Štajerska Slovenija Zeleni silvanec, 2018, suho, Vino Gaube, Štajerska Slovenija Sauvignon, 2018, suho, Vino Valdhuber, Štajerska Slovenija Beli pinot, 2018, suho, Vino Jarc, Štajerska Slovenija Zelen, 2017, suho, Petrič Urban, Vipavska dolina Rebula, 2017, suho, Čarga 1767, Goriška Brda Sauvignon & sivi pinot, bela zvrst, 2018, suho, Puklavec Family Wines, Štajerska Slovenija Sivi pinot, 2018, suho, Zlati grič, Štajerska Slovenija

Vina k jedem iz govedine in divjačine – Sommelierska Selekcija 2019

Merlot Barrique, 2004, suho, Zaloščan vina De Adami, Vipavska dolina Barbera, 2013, suho, San Martin Wines – Miran Kavčič, Vipavska dolina Cabernet sauvignon Lanthieri, 2017, suho, Vipava 1894, Vipavska dolina Teran Prestige, 2016, suho, Vinakras z.o.o. Sežana, Kras Cabernet sauvignon, 2013, suho, Vina Božič, Slovenska Istra Shiraz, 2018, suho, Kmetija Jogan, Slovenska Istra Cabernet sauvignon, 2017, suho, Rokovi vinogradi, Goriška Brda

Vina k ribjim jedem – Sommelierska Selekcija 2019

Laški rizling Pullus, 2017, suho, Ptujska klet, Štajerska Slovenija Malvazija, 2018, suho, Kmetija Jogan, Slovenska Istra

Goban, vina h gobjim jedem – Sommelierska Selekcija 2019

Modri pinot, 2010, suho, Zaloščan vina De Adami, Vipavska dolina Modri pinot, 2016, suho, Sanctum – MP International d.o.o., Štajerska Slovenija Modri pinot, 2016, suho, Klet Kregar, Štajerska Slovenija Cabernet sauvignon, 2015, suho, Kraljič, Vipavska dolina Modri Zajc, modra frankinja, 2017, suho, Zajc, Dolenjska Modra frankinja, 2017, suho, Hiša vin Emino, Štajerska Slovenija

Vina k prleški gibanici – Sommelierska Selekcija 2019

Laški rizling, pozna trgatev, 2008, polsuho, Vinogradništvo Krampač, Štajerska Slovenija Rumeni muškat, 2018, polsladko, Vino Hlade, Štajerska Slovenija Rumeni muškat Maxus, 2018, polsladko, Škrget vino, Štajerska Slovenija Veronika, bela zvrst, 2015, polsladko, Vinogradništvo družina Kos, Štajerska Slovenija

Vina k prekmurski gibanici – Sommelierska Selekcija 2019

Rumeni muškat, 2018, polsladko, Vino Hlade, Štajerska Slovenija Traminec, 2018, polsladko, Radgonske gorice, Štajerska Slovenija Traminec, 2017, polsladko, Turistična kmetija Puhan, Prekmurje

PortoRosé2 – Rosé Sommelier selection 2019 za mirna rosé vina Modri pinot Antik rosé, 2018, suho, Vina Jarkovič, Dolenjska Rosé, zweigelt, 2017, suho, Vino Jamnik, Štajerska Slovenija

PortoRosé2 – Rosé Sommelier selection 2019 za peneča rosé vina

Zlata radgonska penina rosé, extra suho, Radgonske gorice, Štajerska Slovenija Rosé penina, 2016, zelo suho, Vino Valdhuber, Štajerska Slovenija

Sommelier selection Best of Sparkling 2019, najboljša peneča vina Zlata radgonska penina, 2012, brut, Radgonske gorice, Štajerska Slovenija Victoria, 2010, brut, Vina Kauran, Štajerska Slovenija Diona, 2010, brut nature, Hiša vina Doppler, Štajerska Slovenija Jurij penina chardonnay, 2015, extra brut, Vino Vračko, Štajerska Slovenija Penina Edition, 2015, extra brut, Vino Kušter, Štajerska Slovenija

Sommelier selection Best of Sweet 2019, najboljša slajša vina Rumeni muškat, 2018, polsladko, Vino Hlade, Štajerska Slovenija Laški rizling, suhi jagodni izbor, 2003, sladko, Vinarstvo Anderlič, Štajerska Slovenija

Sommelier selection Best of White 2019, najboljša bela vina

Šipon Seven Numbers, 2016, suho, Puklavec Family Wines, Štajerska Slovenija

Sommelier selection Best of Red 2019, najboljša rdeča vina Modri pinot, 2010, suho, Zaloščan vina De Adami, Vipavska dolina

Sommelier selection Best of Old vintages 2019, najboljša arhivska vina

Traminec, izbor, 1993, sladko, Ptujska klet , Štajerska Slovenija Merlot Barrique, 2004, suho, Zaloščan vina De Adami, Vipavska dolina

Sommelier selection Best of Cuvée 2019, najboljše bele zvrsti Ta star, bela zvrst, 2015, suho, Čarga 1767, Goriška Brda

Sommelier selection Best of Cuvée 2019, najboljše rdeče zvrsti

Matura, rdeča zvrst, 2013, suho, San Martin Wines – Miran SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Sommelierska Selekcija 2019

Sommelier selection 2019 – rumeni muškat

Kavčič, Vipavska dolina

Chardonnay, 2018, suho, Vipava 1894, Vipavska dolina Chardonnay Albiana, 2017, suho, Žaren, Dolenjska

Rumeni muškat, 2018, polsladko, Vino Hlade, Štajerska Slovenija Rumeni muškat, 2018, polsladko, Vino Leber, Štajerska Slovenija

Sommelier selection 2019 – laški rizling

Sommelier selection 2019 – traminec

Sommelier selection 2019 – chardonnay

Laški rizling, suhi jagodni izbor, 2003, sladko, Vinarstvo Anderlič, Štajerska Slovenija Laški rizling, pozna trgatev, 2008, polsuho, Vinogradništvo Krampač, Štajerska Slovenija Laški rizling, 2018, suho, Vino Gaube, Štajerska Slovenija

Sommelier selection 2019 – renski rizling

Renski rizling, 2017, suho, Vino Valdhuber, Štajerska Slovenija

Traminec, 2017, polsladko, Turistična kmetija Puhan, Prekmurje

Sommelier selection 2019 – modra frankinja

Modra frankinja Premium, 2017, suho, Klet Krško – Kmetijska zadruga Krško z.o.o., Bizeljsko-Sremič

Sommelier selection 2019 – modri pinot

Sauvignon, 2018, polsuho, Vinogradi Horvat, Štajerska Slovenija Sauvignon, 2017, suho, Vina Zavec, Štajerska Slovenija

Modri pinot, 2010, suho, Zaloščan vina De Adami, Vipavska dolina Modri pinot, 2016, suho, Sanctum – MP International d.o.o., Štajerska Slovenija

Sommelier selection 2019 – sivi pinot

Sommelier selection 2019 – merlot

Sommelier selection 2019 – sauvignon

Sivi pinot Rutilus, 2017, suho, Vino Kušter, Štajerska Slovenija

Sommelier selection 2019 – šipon

Šipon, 2018, suho, Hiša vina Doppler, Štajerska Slovenija Bellatrix, 2016, suho, Vino Kupljen, Štajerska Slovenija Šipon Seven Numbers, 2016, suho, Puklavec Family Wines, Štajerska Slovenija

Merlo Barrique, 2004, Zaloščan vina De Adami, Vipavska dolina Merlot, 2017, suho, Barkola, Vipavska dolina Merlot, barrique, 2015, suho, Vinska klet Pregeljc, Vipavska dolina •

Tatjana Kušar Sommelierka

Na izboru vin Sommelier Selection sodelujem že nekaj let, natančneje od opravljene druge stopnje izobra ževanja za vinske svetovalce somme lier. Zelo sem ponosna, da lahko sodelujem na tem ocenjevanju, in hvaležna organizatorjem za vsako letno povabilo. Ocenjevanje je dobilo svojo prepoznavnost in sloves v sloven skem prostoru, saj se vsako leto prijavi večje število vin, letos rekordnih 218, ki jih je ocenjevala 31 članska komisija. Vinarji so prepoznali vrednost našega dela, ker poskušamo njihove mojstro vine spojiti s primerno hrano. Vse skupaj se je začelo leta 2004 z akcijo za izbiro vin k špargljevim jedem, ki so postajala spomladi vse bolj iskana. Od takrat se vsako leto zbere

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

komisija vinskih svetovalcev, ki pod okriljem Zavoda SloVino izpelje slepo degustacijo prijavljenih vin. Ocenje vanje se je razširilo še na druge jedi. Poleg špargljevih in zelenjavnih jedi izbiramo vina tudi k jedem iz govedine in divjačine, k ribjim jedem, h gobjim jedem. Lani sta se na pobudo društva Kelih pridružili še prleška gibanica in za njo prekmurska gibanica. Tako so se tekočemu vinskemu letniku, ki ga obo žujejo šparglji, pridružila še vina starejših letnikov, predikati, rdeča vina, penine … Ocenjevanje je pomembna infor ma cija vinarjem, h kateri hrani sodijo njihova vina, kar jim olajša plasiranje na trgu. V začetku je bila najbolj zastopana Štajerska, zdaj so zasto pane vse tri vinorodne dežele.

Mislim, da je ta prireditev hvalnica sloven skim, vedno bolj gastronom skim vinom, kakor tudi kulinariki, s katero gresta z roko v roki. Zavodu SloVino in neutrudnemu Dejanu Baierju gre vsa pohvala za odlično organizirano prireditev, s katero dviguje raven slovenske enogastro nomije, dviguje kulturo uživanja in pitja vina ter daje vrednost znanju in izobraževanju vinskih svetovalcev – sommelierjev. To je tudi turistična zgodba priho dnosti, ki zaobjema tako kulturo kot tradicijo, ki nam skozi hrano in vino kaže prefinjenost ljudi na tem pro storu že od antike naprej. Somme lierski selekciji in ekipi zavoda SloVino želim veliko uspehov tudi v prihodnje.

Kulinarika

GASTRONOMIJA, KULINARIKA, KUHAR TOMAŽ VOZELJ

prihodom zahtevnejših gostov in turistov, ki želijo spoznati Slove nijo kot celoto in cenijo odlično kulinariko in njene okuse, prihajajo v deželo, v kateri se nahajajo predvsem kot prehodni gostje. Ob obisku kulinaričnih in vinskih regij s seboj odnašajo domače izdelke, dobre ali pa tudi slabe okuse ter spomine na običaje in navade prebivalcev določene pokra jine. V spomin se jim vtisne tudi pred stavitev posamezne jedi. Vsak naš zadovoljen gost je tudi odličen promo tor naše kulinarike. Zaradi naštetega smo kuharji začeli razmišljati o kuhinjah in jedeh, ki so jih pripravljale naše babice. Prišlo je do oživljanja starih receptov in pripravlja nja jedi na sodoben način.

lokalni okus. Tako se gostom ponuja zanimiva predstavitev, ki v veliki meri omogoča vpogled v navade ljudi in značilnosti okolja.

KULINARIKA Avtohtone jedi so danes IN. V največji meri so pri pravljene iz živil, ki so bila pridelana na območju regije. Lahko rečemo, da je takšna jed regionalna kulinarična dediščina. Običajno je njena priprava tradicionalna v posamezni regiji, kjer ima tudi svoj izvor. Priprava poteka po starih, že preizkušenih receptih. Recepture so odvisne od navad ljudi nekega področja, podnebnih razmer in naravnih danosti okolice.

Prihaja leto 2021 in z njim Slovenija kot Evropska gastronomska regija. GASTRONOMIJA In s tem povezana skrb nas kuharjev, da bomo našli najbolj optimalno jed iz ožjega območja posameznega ponu dnika. Ta skrb je pomembna tako na turističnih kmetijah, kakor v gostinskih lokalih, od domačih gostiln do presti žnih restavracij in hotelov. Predvsem kuharji moramo poskrbeti, da bodo te jedi pripravljene z lokalnimi in tra dicionalnimi živili, začimbami in zelišči. Seveda je pomembno, da zraven ponu dimo vino okoliškega vinarja. Ponujena jed in vino skupaj zrcalita zgodovino ter tradicijo in predstavljata pomemben

V TRENDU Kuharija se nenehno dopo lnjuje in vključuje nove prije me, tehnologije in inovativne pristope pri pripravi jedi. Vse to pa omogoča pripravo avtohtonih jedi na moderen način. In prav tak šne jedi so

danes v trendu in vse bolj zaželene pri zahtevnih dobrojedcih. Pri njihovi pripravi je poseben poudarek na sodobnih na čelih varovalne prehrane. Priporočam, da je na kro žniku manj sestavin, kar pripelje običajno tudi do bolj zaokroženih okusov, da so porcije manjše in postrežene tudi vizualno privlačno. Nekatera v zgo dovini manj spoštovana živila pa so danes pravi hit in po njih povprašujejo najzahtevnejši gurmani.

KUHAR Pa nam bo resnično vse našteto uspelo? Verjamem, da povsod, kjer se zavedajo, da je potrebno s kadrom ravnati spoštljivo in odgovorno ter razumeti, da kuhar ni stroj (tudi ta mora občasno na servis) in potrebuje čas za regeneracijo, bodo to občutili tudi gostje in seveda širili dober glas o izvrstnih jedeh. Kaj pa drugje? Nam bo uspelo ustvariti novodobno slovensko kulinariko z osebjem, ki ne pozna sestavin in običajev? Dvomim in zato upam, da se bomo vsi skupaj zavedali, da je tandem kuharja in natakarja primerljiv z dobro uigrano družinsko ekipo, ki se je odločila, da bo gostila svoje najboljše prijatelje. •

Smo pripravljeni narediti korak h gostoljubju, kar je dejansko vrh gastronomije? SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Žametna dama

MODRA FRANKINJA Žametna dama

Tadeja Vodovnik Plevnik

odra frankinja se uvršča med svetovno najbolj žlahtne rdeče sorte, z njo je po svetu zasajenih skoraj 18.000 hektarjev vinogradov, od tega jih je v Sloveniji slabih 700 ha (4,68 % vseh zasajenih trt), večina v Podravju in Posavju oziroma v petih vinorodnih okoliših (Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenj ska in Bela krajina). Modra frankinja naj bi bila kot trta prvič predstavljena na vinski razstavi na Dunaju leta 1862, vendar je kot sorta mnogo starejša. V AvstroOgrski se je sorta razširila v 19. stoletju. O modri frankinji je večina strokovnjakov domnevala, da izvira iz Avstrije, Madžarske ali Hrvaške. V novembrski izdaji avstrijske vinogradniške revije Der Winzer leta 2016 pa je bil objavljen znanstveni prispevek o izvoru modre frankinje. Strokovnjaki trsničarskega inštituta Juliusa Kühna v nemškem Geilweilerhofu so po dolgoletnih raziskavah odkrili, da ima modra frankinja izvor na slovenskih tleh, natančneje na Spodnjem Štajerskem. V evropskem prostoru jo najdemo pod naslednjimi sinonimi Blaufränkisch, Kékfrankos, Frankovka, Frankovka modra, frankinja crna, Lemberger, Garné, Blauer Limberger, Blue franconian, Franconia, Moravka. • 32

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

FOTOGRAFIJA: SIMONA HAUPTMAN

specialistka za vinarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor

Opis sorte Modra frankinja je rdeča, srednje pozna sorta. List je petdelen, okroglast, širok, srednje velik do velik, robusten, grobo nazobčan, temno zelen, jeseni pordeči. Grozd je valjaste oblike, precej nabit, včasih vejnat, srednje velik do velik, težak je od 150 do 200 g. Pecelj je kratek in zelenkast. Jagode so srednje debele, okroglaste, temno modre, pikčaste. Jagodna kožica je debela z močno voščeno prevleko.

Pridelovalne značilnosti • Trs je bujne do zelo bujne rasti. • Glede na lego in zemljo je manj zahtevna sorta. • Zaradi močne bujnosti potrebuje več živ ljenjskega prostora. • Rodi obilno in dokaj redno. • Ima dolgo vegetacijsko in tudi življenjsko dobo. • V začetku rasti je občutljiva za peronosporo, drugače je proti boleznim dokaj odporna. • Zmerno občutljiva na pomla dansko pozebo.

Značilnosti vina Barva vina: granatna, rubinasto do karminasto rdeča z vijoličnimi odtenki različne intenzitete, s staranjem dobi opečnate in kavne odtenke. Lahko pa iz frankinje pridelamo odlične roseje z značilnimi rožnatimi odtenki, vse od barve lososa do čebulne lupine. Vonj vina: diskreten, s svojstveno in elegantno sadno cvetico, ki v mladosti spominja na malino, ribez ali murvo, s staranjem pa na češnjo, višnjo ali rdeče gozdne sadeže. Občuteni so lahko tudi vonji po praženem, tudi po črnem popru. Okus vina: poln, bogat, markanten, svež, sadni, z elegantnim okusom ribeza ali murve. Kakovost vina: iz modre frankinje lahko pridelamo različne vrste, stile in kakovosti vina. Torej od mirnega do penečega, od suhega do sladkega, od kakovostnega do vrhunskega, odvisno od dozorelosti grozdja. V dobrih letnikih pa lahko pridelamo tudi vina posebne kakovosti. To je odlična sorta za zvrsti, saj jih obogati, daje jim polnost, strukturnost in obstojnost. Je nepogrešljivi člen PTP-jev, kot so cviček, bizeljčan rdeči in metliška črnina.

Zdravilne lastnosti Modro frankinjo odlikuje velika vsebnost antioksidantov, še posebej resveratrola, ki znižuje splošno stopnjo holesterola v krvi. Poleg tega zvišuje blagodejno visoko lipoproteinsko gostoto (HDL), ki varuje srce. Istočasno tudi zmanjšuje riziko rakavih obolenj, zato je zmerno uživanje modre frankinje še posebej priporočljivo.

Minister za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Sommelierske aktivnosti

ZELO AKTIVNO DRUŠTVO VINSKIH SVETOVALCEV SOMMELIER SLOVENIJE

Društvu vinski svetovalec Sommelier Slovenije (DVSS) smo združeni mnogi ljubitelji in strokovno izobraženi člani, ki nas povezuje ljubezen do vina in hrane. Podobno kot povezava med hrano in vinom smo tudi člani DVSS skupaj pri jetna harmonija. Člani društva se srečujemo na različnih strokovnih srečanjih na tematiko vina in kulinarike ter na različnih dogodkih, kateri člane povezujejo s tematsko podobnimi orga nizacijami. Še posebej se veselimo povabila na Salon VinDel, na katerem imamo priložnost preizkusiti vse naše znanje na podlagi vzorcev raznolikih ponudnikov. V veliko veselje nam je, da nas kot društvo povabijo tudi organi zatorji različnih vinsko kulinaričnih dogodkov iz tujine. Ponosno se ude ležimo teh dogodkov, na katerih smo, tudi zaradi zelene uniforme, prepo znavni kot strokovno društvo in kot predstavniki izobraženih sommelierjev iz Slovenije. V sodelovanju z Zavodom SloVino, Slow Food Štajerska, Društvom kuha rjev in slaščičarjev Slovenije, Slow Food

V veliko veselje nam je, da nas kot društvo povabijo tudi organizatorji različnih vinsko kulinaričnih dogodkov iz tujine. Primorska, Slovino Sommelier Clubom in podobnimi orga nizacijami smo se aktivno sre predsednik Društva čevali na izobra ževalno druža vinskih svetovalcev bnih dogodkih Culinary & Wine Sommelier Slovenije Simposyum. V preteklem letu smo tako obiskali več različnih restavracij in vinskih kleti v Sloveniji in sosednji Avstriji. Zanimiva in poučna je bila vloga naših članov sommelierjev na simpoziju v renomirani restavraciji JB v Ljubljani, na simpoziju v Ptujski kleti ter v restavraciji grand hotela Primus na Ptuju. Tam smo bili počaščeni z obiskom ministrice dr. Aleksandre Pivec, ki je sprejela častno članstvo v našem društvu. Udeležili smo se kronanja Vinske kraljice Slovenije Mete Frangež, ki smo jo prav tako sprejeli med naše častne člane. Na povabilo prof. Dropuljiča smo v hotelu Esplanade

Robert Puklavec

Dušan Kelbič Sommelier III. stopnje

Biti sommelier pomeni nenehno izpopolnjevanje znanja in nabiranje izkušenj, ki bogatijo tako profe sionalno kot osebno. Zame je ta naziv čast, ki si jo je potrebno vedno znova zaslužiti z odnosom do vina in do

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

ostalih članov društva. Ne znam si predstavljati, da bi svoje delo v gostinstvu opravljal brez nenehnega raziskovanja in boga tenja na področju poznavanja vin ter povezave leteh s hrano, saj so tudi gostje, ki prihajajo,

vedno bolj izkušeni in izobraženi na tem področju. Vendar ne gre le za profesionalni razvoj. Biti sommelier je način življenja, kvalitetno druženje ter negovanje izjemnih prija teljskih in profesionalnih vezi.

mincev ter nas počastili s prisotnostjo Vinske kraljice Slovenije. Še posebej smo veseli, da nam je v preteklem obdobju uspelo zagotoviti oskrbo z vsemi materiali društva. Uspešno se zaključuje reorganizacija programov izobraževanja Sommelier I. Predvidevamo, da bo v prihajajočem letu izpeljano izobraževanje za Sommelier I. po prenovljenem programu ter še katero izmed specialističnih izobraževanj ali izobraževanj višjih stopenj. •

Zagreb obiskali festival Zagreb Vino. com. Strokovno ekskurzijo smo letos izvedli po avstijski južno štajerski vinski cesti, kjer smo obiskali znamenito klet Erzherzog Johann Weine ter gastronomski in logistični center Vinofaktur – GenussRegal, kjer smo imeli vodene oglede ter bogate pokušnje vin in delikates. Ekskurzijo smo zaključili na tradicionalni večerji v znameniti avstrijski restavraciji Oliver Kocht. Tradicionalno delujemo na tekmovanju Sommelierska selekcija, kjer izbiramo idealna vina k jedem. Člani smo glasovali tudi kot del ocenjevalne komisije The Slovenian restaurant award 2019 in se udeležili njihovega slavnostnega dogodka. V vinogradu ob zidanici Malek smo vse leto skrbeli za društvene trte in se udeležili njihove slavnostne trgatve v odlični organizaciji Puklavec Family Wines. Organiziran je bil sommelierski piknik z odlično kulinariko na Kovačiji pri Kovaču. Obiskali smo sejem Agra v Gornji Radgoni, kjer so nam v vinskem hramu Pomurskega sejma pripravili sprejem in vodeno pokušnjo tra-

KREUZERJEVA AMPELOGRAFSKA MONOGRAFIJA

onografija ampelografskih gvašev, ki sta jih naslikala Vinzenz in Conrad Kreuzer, je izšla v dopolnjeni drugi izdaji. Ponatis je omogočil projekt "In cultura veritas", pri katerem gre za čezmejno sodelovanje Slovenije in Hrvaške. Velike zasluge za realizacijo ima mag. Stanka Klemenčič Kosi, vodja oddelka za projektno in raziskovalno delo Kme-

tijsko gozdarskega zavoda Maribor. Primož Premzl, ki je zasnoval in pozorno bdel nad prvo in drugo izdajo, te za stroko in zgodovino pomembne monografije, je izpostavil, da pri pripravi druge izdaje niso želeli napraviti samo ponatisa prve, temveč je bila želja jo dodatno obogatiti z dosežki, spoznanji in odkritji, pridobljenimi v času med obema izdajama. • SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Vinska Kraljica Slovenije

VINSKA

KRALJICA SLOVENIJE

inska kraljica Slovenije je krona slovenskega vinogradništva ter poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine. Je pred stavnica vinorodnih slovenskih dežel in Republike Slovenije kot vrhunske vinorodne destinacije. Doma in v svetu skrbi za pridobivanje novih prijateljev slovenskega vina ter za dvig in širitev vinske kulture. Za Vinsko kraljico Slovenije vsako leto posebna komisija na osnovi javnega natečaja izbere dekle, ki dokaže svojo ljubezen do vinogradniškega izročila, ki zna in zmore širiti kulturo pridelovanja, negovanja in kulturnega uživanja vina kamorkoli v svet … Izkazati se mora z dobrim splošnim znanjem, poznavanjem vinogradništva in vinarstva ter zna njem ponudbe vina v slovenskem in tujem jeziku. Od leta 1996 do leta 2019 so krono Vinske kraljice Slovenije ponosno nosile: Lidija Mavretič, Selma Lukač, Katarina Jenžur, Irena Kupljen, Martina Stegovec, Jerneja Bratuša, Tjaša Koroša, Simona Štraus, Vesna Bajuk, Maja Cigoj, Maja Benčina, Svetlana Širec, Karolina Kobal, Andreja Erzetič, Simona Žugelj, Martina Baškovič, Neža Pavlič, Špela Štokelj, Sandra Vučko in Sara Stadler, Maja Žibert, Katarina Pungračič in aktualna, 23. Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež. Vsaka izmed njih je letno sodelovala na okrog 100 dogodkih, posvečenih širjenju vinske kulture, s svojimi nagovori navduševala na tisoče poznavalcev in ljubiteljev vin, o njenem poslanstvu pa so poročali stoteri novinarski prispevki. • 36

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Posvečeni vinu

KONTAKT Pomurski sejem, d. d. Miran Mate, projektni vodja Cesta na stadion 2 9250 Gornja Radgona Slovenija Telefon: 041 263 107 E-pošta: miran.mate@pomurski-sejem.si www.pomurski-sejem.si

Pomurski sejem razen z institucijo Vinska kraljica Slovenije podpira poslanstvo negovanja trte, pridelave grozdja, ustvarjanja vrhunskih vin, širjenja kulture pitja vina ter njegovo druženje s hrano in turizmom s številnimi projekti: vsako leto v juliju z Odprtim državnim ocenjevanjem vin – Vino Slovenija Gornja Radgona, v avgustu s predstavitvijo vinogradništva in vinarstva na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA, vsako pomlad z medna rodnimi ocenjevanji kakovosti prehranskih izdelkov, ter vse leto z Vinskim hramom, ki je na sejmišču v Gornji Radgoni pravo svetišče plemenite kapljice.

Meta Frangež Vinska kraljica Slovenije

Penina je čudovit ples, ujet v kozarec, ki ga vidimo kot narobe obrnjen slap mehurčkov CO2, ki se vijejo z dna kozarca.

Sem Meta Frangež, 23. vinska kraljica Slovenije, in prihajam iz Gornje Radgone – mesta sejmov in penin, natančneje iz Hiše penin Frangež. Z velikim veseljem se trudim in zavze mam za sloves slovenskega vinogra dni štva, vinar stva in naše vinorodne dežele, kjer posebno pozornost dajem promo ciji penin, ki so tudi moja največja ljubezen. Sem 23. vinska kraljica Slovenije, pa vendar prva, ki je za svoje vino izbrala penino, in na to sem izredno ponosna. Od kod sploh izvira penina oziroma peneče vino? Domovina tega poseb nega vina je Francija – pokrajina Šampanija, kjer je pred 350. leti pater Dom Perignon po naključju pripravil peneče vino. ''Pridite hitro, jaz pijem zvezde!'' je zaklical, ko je poskusil svoj izdelek. Zgodovina prav njega postavlja za očeta in velikega pridelovalca šampanjca. Kontrolirana proizvodnja šampanjca se je v Šampaniji razvila šele v 18. in 19. stoletju, in sicer po postopku ''methode champagne'', ki je izven Šampanije znana kot klasična metoda. Ime šampanjec je sprejemljivo samo za peneča vina, proizvedena v Šampa niji. V Franciji se penine, ki niso proizvedene v Šampaniji, imenujejo Cremant, v Nemčiji Sekt, v Italiji Spumante, v Španiji Cava, v Rusiji Krimsekt ... Za slovenska peneča vina uporabljamo prelepo besedo penina, ki je bila prvič zapisana 10. decembra 1853 v Bleiweisovih kmetijskih in roko del skih novicah. Na prvi strani, pod naslovom Štajerska penina Kleino šekova, je bilo zapisano, da je šampanjsko ali peneče vino – penina dandanašnji gospodi najbolj ljubo in milo. Ni pač prave veselice ali slove snosti, kjer se penina ne peni! Dalje piše: ''V našem cesarstvu so se že nekateri penine lotili, ali slobodno rečem, da še ni nobeden tak izverstne zmogel, kakor zdaj naš verli Radgončan A. Kleinošek. Kdor je imel priložnost njegovo penino poku šati, se od nje dobrega, čistega oku

sa in nježnega živega peničenja prepričati, bode moje besede poterdil. Pri mnogeterih skušnjah in primerjavah Kleino škove penine s pravimi Francozkimi je mnogim inače štimanim vino in peninoznancom spodletelo spoznati: ktera je Kleino šekova iz Radgone, ktera Francozka! Marsikateri jo čislajo višo od francoz kih, posebno za važnega vzroka voljo, da zdravju zmirom ljubi.'' Penina je nekaj posebnega, je zgodba dolge tradicije in trdega dela vino gradnika in vinarja, plod rodo vitne zemlje in je več kot samo vino. Penina je čudovit ples, ujet v kozarec, ki ga vidimo kot narobe obrnjen slap mehurčkov CO2, ki se vijejo z dna kozarca. Penina je čudežen napoj, ki nas ohranja mlade in vesele, nam daje energijo in ima zdravilne učinko vine. Vsak dan bi morali najti posebno priložnost, da nazdravimo s penino, a ob tem se je ne sme razvrednotiti. Penina je dobila ime kraljevsko vino, saj v začetku pridelave te čudovite pijače še niso vedeli, da med sekun darno fermentacijo v steklenici prihaja do velikih pritiskov. Ti pritiski lahko povzro čijo, da steklenica poči v primeru, da leta ni primerne debeline in oblike za pridelavo penin. Od več tisoč ste klenic, ki so bile dane na sekun darno fermentacijo, jih je ostalo le nekaj in te so si lahko privoščili le naj bogatejši, med njimi tudi kralji. Dandanes temu na srečo več ni tako in si lahko privoščimo odlične penine, ki so cenovno zelo dostopne. Slovenija je znana po odličnih peninah, ki po svoji kvaliteti spadajo v sam svetovni vrh. Moramo se povzdi gniti in ceniti, kot to večkrat bolje vedo drugod. Res, da je Francoz Dom Perignon ustvaril šampa njec, vendar šampanjca kot takega danes ne bi bilo brez ljudi, ki so cenili svoj proizvod in verjeli v svojo zgodbo. In ne pozabite: marsičesa je lahko hitro preveč, ampak preveč penine je vedno ravno prav! Pa na zdravje.

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

In Vino Veritas

"In vino veritas, in v.......!" ali " Ne škoduje, če prisluhnemo!" MAKSIMILJAN KADIVEC

ot že mnogokrat smo se letos ponovno zbrali v Mariboru, da prediskutiramo kaj na temo vina in vsega drugega, povezanega z njim. Velikokrat se zapletemo v nesmiselne trače vinskega sveta, ki jih kmalu pozabimo, kakšen pa se izkaže celo za resničnega. Snidemo se, da preverimo, kaj je na trgu, kaj ima konkurenca, kakšni bodo odzivi gostov. To je naša plat. Ne vidimo pa tistih, ki so si vzeli popoldne za srečanje z dobro kulinariko in druženje z mnogo primerki rujnega, ki so opravili takšno ali drugačno pot od mame trte, skozi marljive roke vinogradnika, vinarja, vse do steklenice, kjer se bo njihova veličina bolj ali manj častitljivo končala v obličju posameznika. Pa se zavedamo, da smo z enim samim požirkom popili košček rastišča, veliko požrtvovanja tistega, ki se je celo leto "tresel", da bo lahko v jeseni obral čim boljše grozdje? Da smo z

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

enim samim požirkom popili ogromno izkušenj in znanja ter precizno zložen plan vinarja, da bi pridelal, kar se da avtentično vino, ki bo razvajalo vaše brbončice in vašega duha? Se zavedamo, da je v enem samem požirku obilica preteklosti, tradicije in vztrajnosti, da je bila trta nekje varovana, negovana, vzljubljena, da je človek verjel vanjo, da bo iz nje naredil veličino? Še bi lahko našteval in dramatiziral, ampak vsa ta in še mnoga druga vprašanja so pomembna, preden postavimo sodbo, ko poskusimo slehernikovo vino in mu odgovorimo na tisto, kar je nalil v kozarec. Govorim predvsem o neustrezni kritiki in o tem, da naše subjektivno mnenje še ne pomeni, da je vino zanič, ampak je imel vinar za to mogoče razlog in z negodovanjem izražamo le svoje neutemeljeno nezadovoljstvo, ki ga velikokrat spremlja slabo poznavanje regije ali osebni izbor, ki pa je temu tuj.

Kot vemo, vsak zakaj ima svoj zato. Mogoče se včasih zgodi, da je "zato" na nekoliko majavih tleh, a vseeno se vsak vinar odloči, da bo z vinom šel svojo pot, ki je lahko bolj ali manj usmerjena. Želim opozoriti na to, da ko že pristopimo k vinarju, prisluhnemo njegovi zgodbi, filozofiji oziroma malo manj romantično, njegovi tehnologiji. Ko že imamo priložnost z njim vzpostaviti direkten stik, ga vprašajmo, če smo v dvomih, vse (skoraj vse) je dovoljeno in z veseljem vam bo povedal zgodbo, ki jo predstavlja njegovo vino, ki ga je skrbno negoval, da ga lahko vam predstavi v vsej svoji veličini. Samoumevno je, ali pa bi vsaj moralo biti, da vsi … recimo … rizlingi sveta ne bodo dišali enako, ne bodo imeli podobnega okusa, ne bodo identični. In prav je tako. Največja prednost je, da lahko skozi vino izrazimo identiteto svojih vinogra-

dov, saj tega ne more nihče prekopirati, zato je vsako vino bolj ali manj unika tno … Niti naslednje leto vinar z istim vinogradom ne more več ponoviti ena kega rezultata, tako je in tako vse do časovnega stroja. Še vedno se preveč krat pojavi negodovanje nekoga, ker mu določen rizling ne bo všeč, saj on prisega le na tistega, kjer sta že njegov oče in dedek kupovala rizling. Torej … kdo je kriv? Vinar, ki ni pridelal vina po pričakovanjih gosta, ali gost, ki prisega na tradicijo navad svoje družine in na blagovno znamko vina družine, ki pro izvaja vino že več generacij na isti zemlji? Glede tega lahko presodite sami, jaz pa lahko povem, da vsak gost, ki bo prišel pred vinarja s pričakovanji, ustvarjenimi iz lastnih preferenc, ne bo dobra stran ka in bo prej ali slej našel konflikt ter odšel še s slabšim mnenjem do celo tnega pogleda na vinski svet, saj se ne more načuditi, kako je možno, da noben drug vinar ne more pridelati tak šnega rizlinga kot njihov družinski vinar. Sort, ki rastejo (samo) v Sloveniji, je ogromno, mnogo več je pridnih rok, ki

Maksimiljan Kadivec

vsaka izbere svojo pot, ki se ji zdi najbolj smotrna, še več obstaja rastišč, ki nepo sredno vplivajo na končni izdelek, največ pa je različnih okusov, ki sodijo vino tako ali drugače. Da ne bo pomote, ne govo rim o vinu, ki ima napako in jo potrošniku "prodajamo" kot stil, ampak govorim o izključno korektnih vinih, ki izražajo vse prej, že mnogokrat našteto. Želim si, da bi vsi, ki poskusijo vino, prisluhnili pridelo valcem in jih skušali razumeti, da bi skušali podati čim bolj objektivno oceno in da bi šele na zadnje mesto postavili osebno preferenco. Je pa res, da nam osebna preferenca le razjasni, ali nam je neko

vino pisano na kožo ali ne, v končni fazi je osebna preferenca le tista, ki je ključna, ali bomo v nekem vinu uživali ali ne, ni pa nujno vedno konstruktivna kritika do vina, vinarja, njegovega dela in kakovosti vina, ki je na oceni v kozarcu pred nami. Kot pravijo, ni vse črno in belo, pa bi bilo včasih enostavneje, če bi bilo. Vendar vsi uživamo v 50 odtenkih dru gačnosti, hrepenimo po edinstvenosti in včasih povemo kakšno lepo zgodbo na račun vina, če je resnična ali ne. Kot pravi rek, da je v vinu resnica. In je! Samo v vinu je resnica, vse ostalo pa skuša povedati človek, zato jaz raje pravim "In vino veritas, in v…..". Za zaključek me vprašajte, ko se srečamo kje na VinDelu 2019. •

FOTOGRAFIJA: FREEPIK

Vsi uživamo v 50 odtenkih drugačnosti, hrepenimo po edinstvenosti in včasih povemo kakšno lepo zgodbo na račun vina. SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

STILI VINA PROF. DR. TATJANA KOŠMRL

ajpogosteje o stilih vina govorimo v povezavi z osnovnimi senzoričnimi lastnostmi vina (barva, intenzivnost in/ali aromatičnost vonja, polnost okusa, trajanje pookusa in starost). Ne povsem strokovna delitev stila vina je glede na motnost (nefiltrirana vina), ustrezna pa bi bila lahko delitev na vsebnost ogljikovega dioksida (mirna in peneča vina). Različne stile dosežemo z ustrezno tehnologijo predelave grozdja in pridelave vina, v nadaljevanju pa tudi razmerami med zorenjem vina. Velja pa tudi, da imajo določene sorte grozdja že v osnovi predispozicijo za določen stil vina, medtem ko so druge, lahko rečemo univerzalne, kot npr. chardonnay med belimi oziroma cabernet sauvignon med rdečimi. 40

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

FOTOGRAFIJA: IGOR ROSINA, REVIJA DIGITALNA KAMERA

Stili vina

Želen stil vina lahko dosežemo z uporabo oksidativne ali reduktivne tehnologije (vse od predelave grozdja do stekleničenja vina), nadalje z uporabo različnih dovoljenih enoloških postopkov in sredstev, nenazadnje pa tudi z različnimi načini za doseganje stabilnosti vina. Vino kot naravni pridelek tudi kdaj potrebuje ali zahteva določene dodatke sredstev z osnovnim namenom, da se doseže majhne ali za potrošnika neprepoznavne razlike v sestavi in kakovosti vina, vezane na variabilnost letnika. Le po sestavi uravnotežena vina ustrezajo ne le nam, ampak tudi mednarodnemu okusu, kjer je osnova prepoznavnost sorte, porekla, rastišča in naših izkušenj ali tradicije. Tehnoloških vin ne potrebujemo, ker nimamo opravka z industrijskim izdelkom, vino brez napake pa še ne pomeni viška kakovosti. Oksidativno tehnologijo (v prisotnosti kisika) v največji meri uporabljamo pri vinifikaciji rdečih vin, medtem ko je reduktivna tehnologija (v odsotnosti kisika) bolj priporočljiva za bela vina. Glede na osnovno barvo se stili mirnega in penečega vina delijo na bela, rose in rdeča. Nadalje se znotraj barve glede na starost vina delijo na sveža (tudi mlada) in zorena vina, glede na polnost okusa pa na lahka, srednje polna in polna (bogata) vina. Načeloma med stile vina ne uvrščamo ločeno vina nevtralnih in aromatičnih sort. Običajno je lahko, sveže, suho vino okarakterizirano kot pitno, osvežilno in kiselkasto, z zmerno sadnostjo, enostavnejšo aromatiko, lahko z nekoliko manjšo vsebnostjo alkohola (do 12 vol. %), pridelano v posodah iz nerjavečega jekla, uživamo pa ga predvsem kot mlado oziroma mlajše vino. Za srednje polno, sadno, suho vino je značilno, da so bolj izražene sadne in cvetne vonjave, manj izražena kislost in

nekoliko višja alkoholna stopnja (do 13 vol. % za bela oziroma do 14 vol. % za rdeča vina), obstojnost (perzistenca) okusa je srednja; negovanje vina običajno ne poteka v lesenih posodah, popije se v času do treh let po stekleničenju. Polno, močno, suho ali polsuho vino je bogatejše in pogosto tudi elegantno vino, vsebnost alkohola je do 14 vol. %, kislost je običajno pri belih vinih zamaskirana s sladkorji, v rdečih vinih pa je značilna izredna harmonija med sladkorji, kislinami, alkoholom in tanini; arome so zelo kompleksne oziroma večplastne in dolgo obstojne; zorenje vina poteka v lesenih posodah, staranje pa 3–5 let v steklenici. Aromatično, polno, suho ali polsuho vino: bogata struktura vina, značilna uravnoteženost kislin s sladkorji; v naših razmerah so to predvsem bela vina posebnih kakovosti, od poznih trgatev do suhega jagodnega izbora. V primerjavi z drugimi živili je mogoče aroma v vinu še dodatno nekoliko bolj zapletena zara di interakcije med hlapnimi in nehlapnimi spojinami. Interakcija pomeni, da lahko dve aromatični spojini dišita popolnoma različno, ko ju zmešamo skupaj, temu pa se neredko pridruži še dejstvo, da lahko močno sadno aromo prekrije (zamaskira) šibkejša rastlinska aroma. Podobno kot delitev stilov belih vin lahko ločimo sveže rose vino, ki je osvežilno, nežne strukture in praviloma suho (npr. portugalka, gamay, cabernet frank), za razliko od polnejših rose vin, kjer je značilno večje ravnotežje med nežnimi tanini in manjšo kislostjo (npr. modri pinot, syrah). Običajno se rose vina popijejo v enem letu po stekleničenju. Ne pozabimo, da je vino pridelek aktivnosti le naravno prisotnih mikroorganizmov, zato je potrebno že v začetni fazi predelave grozdja upoštevati njihov možni prispevek h končni kakovosti vina. Naravno prisotni mikroorganizmi na površini grozdne jagode, ki jih delimo na plesni, kvasovke in (mlečnokislinske) bakterije, imajo lahko velik vpliv na aromo in končno kakovost pridelanega vina, zlasti v primeru spontanih alkoholnih fermentacij. Nenazadnje tudi brez dodanih kvasovk ali bakterij lahko v celoti poteče alkoholna in jabolčno mlečnokislinska fermentacija, brez prisotnosti plesni vrste Botrytis cinerea pa ne bi imeli t. i. botriticidnih vin. Gre torej za specifičen prstni odtis vina, ki je posledica naravne mikrobiote, ki ga nekateri imenujejo tudi slog ali stil vina. Obstaja tesna povezava med kemijsko sestavo in občutkom v ustih (mouthfeel) ter teksturnimi lastnostmi. Znano je, da so teksturne lastnosti rdečih vin povezane predvsem s kislostjo, antociani (barvili), alkoholom in tanini, medtem ko je krednata tekstura močno povezana z antociani. Tudi t. i. "žametasta" tekstura je povezana z večjo vsebnostjo antocianov, malo kislin in manjšo vsebnostjo visokopolimeriziranih fenolov (taninov). Kemija (v smislu analitike, ne pa dodatkov) in senzorika vina sta torej tesno povezani področji, saj dojemanje okusa vina vključuje štiri od petih čutov (vid, dotik, vonj in okus). Naš nos daje največji prispevek k okusu po odkrivanju arome na stotine hlapnih kemijskih spojin v vinu. Spojine, odgovorne za vonje (pri majhnih koncentracijah), so običajno prisotne v vseh sortah vinske trte (grozdja) in vinih. • SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Zottel Trade

SLOVENSKA PROIZVODNJA IN RAZVOJ INOX OPREME

"V letošnjem letu so v proizvodni program dodali manjše pretočne in ležeče vinifikatorje za rdeče vino od 1100 L do 4000 L."

ružinsko podjetje Zottel Trade d.o.o. se s proizvodnjo in ra zvojem inox opreme ukvarja že skoraj 30 let. Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja inox posod od 12 L do 10.000 L, namenjenih fermentaciji in skladiščenju vina, žganja, olja, kisa, piva, sokov in drugih tekočin. Poleg tega proizvajajo tudi vodne stiskalnice za sadje, sadne mline in opremo za mikropivovarne. V letošnjem letu so v proizvodni program dodali manjše pretočne in ležeče vinifikatorje za rdeče vino od 1100 L do 4000 L. Vinifikatorji omogo čajo visoko ekstrakcijo barvil, arom in taninov iz kožic grozdnih jagod, kar pri pomore k pridelavi vina z željenim karakterjem. Nadzor in regulacija tem

perature imata neposreden vpliv na vre nje mošta in stabilizacijo vina. Pretočni vinifikatorji se lahko uporabljajo tako za maceracijo kot za skladiščenje vina. Vsi izdelki so narejeni iz nerjaveče pločevine evropskega porekla in imajo izredno dolgo življenjsko dobo. Z indi vidualnim pristopom in visoko prila godljivostjo se v podjetju hitro odzovejo na trenutne potrebe in zahteve strank. Podrobneje na www.zottel.si. • SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Najbolje prodajana fotografska revija v Sloveniji

Naročite se LETNA NAROČNINA ZNAŠA 32,90 € Ključni razlogi, da se naročite na revijo Digitalna Kamera: Prihranite čas in nevšečnosti z nakupom v prosti prodaji Z naročnino prihranite tudi 20 % cene, ki bi jo plačali z nakupom v prosti prodaji Vsako številko prejmete brezplačno na dom Nikoli ne zamudite sveže izdaje vaše najbolj priljubljene fotografske revije

11A6NI

STR A NIMIVEG

ZA NEGA IN POUČ BRANJA

Nekatera vina ne potrebujejo zgodb, saj v sebi nosijo resnico.

„Vedno iščem sestavine, ki moje jedi naredijo izjemne.“ Knorr moč okusa Nove sestavine za enostavno kreiranje zahtevnih jedi, ki navdušijo. Več informacij o izdelku in recepte poiščite na ufs.com

Lorem ipsum

Chefa Peter Kovač in Ippei Uemura - ko se srečata zahod in vzhod

str.

2019

Istrski okusi in prijetno vzdušje v starem mestnem jedru

NAGRAJENI PEKOVSKI IZDELKI

VEČER V MAXIMU

ALTROKÈ, LJUBLJANA

MAREC

str.

2019

str.

2019

Brezmesne jedi za lahkoten in razstrupljajoč začetek leta

REVIJA ZA UMETNOST KUHANJA IN UŽIVANJA OB HRANI IN PIJAČI • LETNIK 26-2019 • ISSN 1318-2889 • Cena: 4,10 EUR

FEBRUAR

TEREZA POLJANIČ O VEGANSKI HRANI

REVIJA ZA UMETNOST KUHANJA IN UŽIVANJA OB HRANI IN PIJAČI • LETNIK 26-2019 • ISSN 1318-2889 • Cena: 4,10 EUR

19 • ISSN 1318-2889 • Cena: 4,10 EUR

JANUAR

REVIJA ZA UMETNOST KUHANJA IN UŽIVANJA OB HRANI IN PIJAČI • LETNIK 26-20

Sekcija za pekarstvo podelila 156 zlatih priznanj

KURJE JUHICE NA 6 NAČINOV

str.

Od klasične do eksotične in pikantne

KULINARIČNA AVSTRALIJA Na obisku pri najbolj priljubljenem chefu

Jedi chefa Aleksandra Matića, nagrajenca Sladke Istre 2018

TURIZEM NA PODEŽELJU str.

Revija Pet zvezdic 1 / 2019

Vrhunska vina Valdhuber in domača hrana v Svečini

DAN FRANCOSKE KULINARIKE

Nacionalna kuharska ekipa brez pomoči države ne bo zmogla

str.

ZAČETEK TUŠEVE ZVEZDICE 2019

Ekipe višjih in srednjih gostinskih in turističnih šol ponovno na preizkušnji

NAJ NATAKAR 2019

RESTAVRACIJA LUME, MELBOURNE

NOVA VINSKA KRALJICA

21. marca na francoske jedi v restavracije po Sloveniji

str.

Intervju z Maticem Šubicem iz Restavracije Maxim

Meta Frangež izbrala peneči traminec

»Zadnja večerja« pri avstralskem chefu Shaunu Quadeju

NAGRAJENE PENINE

13. SEJMOV OKUSOV - GAST EXPO

Tekmovali so picopeki, barmani, latte artisti in pivovarji

str.

Ocenjevanje »The World Finest Glass of Bubbly«

str.

ADMIRALOVA KULINARIKA

INTERVJU: TOMAŽ VOZELJ

str.

NAGRAJENE PENINE

Recepti za miške, krofe in slano ocvirkovo pecivo

str.

PUSTNE DOBROTE

10 korakov za lepši, slasten in lažje prebavljiv kruh

str.

PODALJŠANA PRIPRAVA KRUHA

str.

6. Salon penečih vin Ljubljana

Lorem ipsum

Katalog opreme za gostinske lokale in hotele 2019

2019

Z vami že več kot

APRIL

P riloga

REVIJA ZA UMETNOST KUHANJA IN UŽIVANJA OB HRANI IN PIJAČI • LETNIK 26-2019 • ISSN 1318-2889 • Cena: 4,10 EUR

2019

MAJ

REVIJA ZA UMETNOST KUHANJA IN UŽIVANJA OB HRANI IN PIJAČI • LETNIK 26-2019 • ISSN 1318-2889 • Cena: 4,10 EUR

25 let

ČAS JE ZA ARTIČOKE!

• Tuševa zvezdica 2019 • Zmagovalno pivo iz Castre • Barmani tekmovali na Bledu

Revija Pet zvezdic 4 / 2019

REVIJA ZA UMETNOST KUHANJA IN UŽIVANJA OB HRANI IN PIJAČI • LETNIK 26-2019 • ISSN 1318-2889 • Cena: 6,00 EUR

str.

Oaza miru in morske jedi v Gostišču Ribič v Seči

str.

Enostavne, hitre in okusne jedi v Penzionu Berc na Bledu

str.

Okusi Vipavske, Vinska vigred in otvoritve vinskih kleti

24 46

Restavracija Sidart, Auckland; Herceg Novi, Črna gora

str.

7/8 2019

Le Grand Restaurant, kjer kuha Jean-François Piège

KNJIŽNI OSKAR ZA DROŽOMANIJO

Anita Šumer o peki z drožmi, s katero osvaja tudi svet

VINO SLOVENIJA 2019

str.

Pijače z začimbami; Barmani mešali na Vrhniki

JULIJ AVGUST

str.

Slavili slana drobnjakova in sladka rožičeva

NAJBOLJŠE RESTAVRACIJE

Decanter 2019; Roséji v Portorožu

KULINARIČNA POTEPANJA str.

20 70

str.

Restavracija Peti 181, zvesta dobrim sestavinam

VINSKE ZGODBE

ZMAGOVALNA POTICA str.

str.

KOKTAJLI

str.

NOVA CHEFINJA V MESTU

str.

MODERNE KMEČKE JEDI

Intervju s sommelierjem in chefom Juretom Tomičem

PRESEŽKI PARIŠKEGA CHEFA

VINSKA ODKRIVANJA

62 68

Okrepčevalnica v središču Ljubljane, ki jo obožujejo tudi turisti

OŠTERIJA DEBELUH

POLETNE JEDI Z ALMO REKIĆ

Harmonija podeželskih okusov v Gostilni Repovž na Dolenjskem

Na poti do kulinarične prepoznavnosti

LUDA, PREPROSTA IN DRUGAČNA

Kokosova z rdečim ribezom in pistacijina s čokolado

OKUSI MORJA

REVIJA ZA UMETNOST KUHANJA IN UŽIVANJA OB HRANI IN PIJAČI • LETNIK 26-2019 • ISSN 1318-2889 • Cena: 4,10 EUR

DOMAČE LUČKE

JUNIJ

Po navdihu chefa Marka Pavčnika, Pavus - Grad Tabor Laško

Intervju: DR. JANEZ BOGATAJ

REVIJA ZA UMETNOST KUHANJA IN UŽIVANJA OB HRANI IN PIJAČI • LETNIK 26-2019 • ISSN 1318-2889 • Cena: 4,10 EUR

2019

str.

str. str.

ZMAGOVALCI:

Evropski simpozij hrane v Ljubljani in Chefs' Stage v Šibeniku

DIVJE RASTLINE NA KROŽNIKU

Dobili smo vinarja leta, vinske šampione in prvič najboljše tramince

Zmagovalci izbora »The Slovenia Restaurant Awards 2019«

www.petzvezdic.si

 petzvezdic

 revijapetzvezdic

2019

SEPTEMBER

28 36

Kavne umetnine z mlečno peno

str.

Narodnozabavna glasba in kulinarika z roko v roki

KULINARIČNA DOGODKA LETA

str.

Ideje, kako pripraviti to spomladansko delikateso

»LATTE ART«

Ne daj drugim tistega, česar sam ne bi jedel!

str.

TRADICIJA GOSTILNE AVSENIK

str.

4 recepti, od klasične orehove do kostanjevo-pomarančne

str.

16 54

FUDO, MARIBOR str.

VELIKONOČNA POTICA

Časnik Večer, d.o.o., Ulica slovenske osamosvojitve 2, Maribor

www.vecer.com

Časopis, ki mi je blizu.

Digitalizacija

PRIPRAVLJENI NA DIGITALIZACIJO

KAKO SE PROFESIONALNE KUHINJE PRIPRAVLJAJO NA PRIHODNOST Profesionalni kuharji vedo, da ni več mogoče zaustaviti digitali zacije komer cialnih kuhinj. In zaradi tega je na mestu vpra šanje, kakšen sistem učinkovito podpira kuhinjske pro cese in kot tak postavlja nove standarde v kakovosti proizvoda, zaneslji vo sti, avtoma tizaciji in podpori. Rational, proizvajalec parnokonvekcijskih aparatov in univerzalnih prekucnih ponev VarioCooking Center, uporablja storitev v oblaku in brezplačen ConnectedCooking, ki daje nov moment sode lo vanju med kuha rjem in napravo, brez boja zni, da se s tem izgubi najpomembnejše poslanstvo: kuhanje z navdihom in idejami. "Ko smo razvijali ConnectedCooking smo imeli vedno v mislih, katere naloge potrebujejo veliko pozornosti in jih je mogo če vzeti kuharjem iz rok?", opisuje razmi šljanja glede kuhinjskih omrežij Valdemar Duarte, direktor poslovnega razvoja EMEA pri Rationalu. Kot primer je omenil podjetje, ki pripravlja hrano za 800 zaposlenih v družbeni prehrani na treh različnih lokacijah. Normalna slika danes je takšna, da je v vsaki kuhinji različna oprema, različno zna nje in izkušnje osebja ter različne kuharske prakse. In vsakdo lahko vidi, da je kakovost v vsaki različna in leta postopoma pada. ConnectedCooking lahko te razlike kompen

zira in celo nadgradi nivo priprave hrane v takšnem primeru. To je več kot dovolj velik razlog za RATIONAL, da razmišlja o prihodnosti kuhinje v omre žju, povezanem s pametnimi telefoni, tabli cami ali računalniki. Tako lahko ena, dve ali več kuhinj s ConnectedCookingom uporablja vse Rationalove aparate z enakimi kuharskimi pro grami, vodja kuhinje pa lahko dostopa tem napravam s samo enim klikom ter na ta način nadzira kuharske procese tudi na daljavo. Potisna sporočila, ki jih omogoča ConnectedCooking omogočajo pregled porabe kapacitet, kar vodji omogoča prila gajanje procesov proizvodnje glede na potrebe. Avtoma tični klic oz. sporočilo servi sni službi je prav tako namenjen povečanju učinkovitosti delovanja

naprave. Servisni partner namreč dobi avtomatično sporočilo v primeru okvare ali napake ter lahko že na daljavo pridobi večino potrebnih poda tkov za čim prejšnji in ustrezen odziv pri stranki. Gospod Duarte poudari še en pomemben vidik: "težka naloga v vsaki kuhinji je vzdrževanje higien skih standardov. Zato smo v aplika cijo ConnectedCooking vgradili avtomatično bele ženje HACCP podatkov." Vsi pomembni podatki se snemajo in shranjujejo za določen čas tako, da se lahko kuhar posveča kreativnemu kuhanju in ne beleženju in dokumentiranju temperatur. Zaradi vse večjega povezovanja profe sionalnih kuhinj na razna omrežja se bo delo kuharjev tudi spremenilo, ampak dobra kuhinja se bo še vedno zanašala na svoje znanje. Nove tehnologije pa lahko seveda ponudijo nove pristope k uvajanju novega kuharskega kadra. Nove generacije seveda odraščajo s prenosniki ter pametnimi telefoni in bodo zaradi tega tako opremljena delovna okolja za njih bolj atraktivna. Zaradi tega se na prihodnost ne morete pripraviti bolje in z manj rizika, kot z uvedbo takšne tehnologije tudi v vaši kuhinji. •

ČIPS d.o.o.

Bresterniška ulica 93, 2354 Bresternica

 NAJVEČJI PONUDNIK SLANIH PRIGRIZKOV V GOSTINSTVU  NAJVEČJI PONUDNIK PIŠKOTOV H KAVI IN ČAJU V GOSTINSTVU GSM: 031/271 128  Telefon: 02 624 00 29  Fax: 02 624 00 30  e-mail: narocila@cips.si  www.cips.si

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Kulinarika

TRAJNOSTNA LOKALNA OSKRBA POVEZOVALEC TURIZMA, KMETIJSTVA, RAZVOJA PODEŽELJA IN GASTRONOMIJE JANJA VIHER & MARKO KAC

romocija lokalne hrane za ustvarjanje privlačnih produk tnotržnih aktivnosti ter pove čanje turistične, kmetijske in gastro nomske dodane vrednosti ter gospodarske, okoljske in socialne pri vlačnosti Slovenije so osrednje teme, ki jih skozi različne projektne aktivnosti v zadnjem desetletju gradimo in ude janjamo tudi v SV delu Slovenije. Izjemen pomen strateškega in izvedbenega povezovanja turizma, kmetijstva, razvoja podeželja in gastronomije je glavno vodilo projekta FLAGSHIP PRODUCTS (sofinanciran je s strani Evropske unije, Evropskega sklada za regionalni razvoj, programa sodelovanja Interreg VA Slovenija – Avstrija 2014–2020), ki je zastavljeno skozi razvoj vodilnih regijskih produktov 52

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

in ustvarjanje trajnostnih učinkov ponudbene edinstvenosti in odličnosti. Poseben pomen daje valorizaciji regionalnih tradicij, kulturne dediščine in naravnih virov. Zavod za inovativnost in podjetništvo daje v projektu še poseben poudarek medgeneracijskemu prenosu znanja, v katerem sodelujejo otroci, njihovi starši ter stari starši. Z namenom zagotavljanja pristnosti in avtentičnosti pri okušanju in doživljanju vodilnih produktov in ostalih dopolnilnih produktov regije izvaja aktivnosti medgeneracijskega učenja in ozaveščanja o vodilnih produktih ter pomenu trajnostne lokalne oskrbe. Za ta namen je bila izdana ilustrirana brošura METKA ČARA – preprosto drugačna hedonistična pravljica, z recepti in koristnimi informacijami o vodilnih produktih TERMALNA IN MINERALNA VODA, MLEKO, MED, KRUH, BUČE, JABOLKA in HREN, ter izvedena serija medgeneracijskih didaktičnih ustvarjalnih delavnic. Majhnim in velikim ljubiteljem dobre hrane in zdravega življenja je brošura brezplačno na voljo v destinacijski trgovini ARTmijeMAR, Gosposka ulica 7, v Mariboru.

LOKALNA! ZDRAVA! HRANA! INNORURAL, inovativna platforma ponudbe in povpraševanja po lokalni hrani Vljudno vabljeni k vpisu v bazo ponudnikov v nastajajoči inovativni platformi – borzi ponudbe in povpraševanja po lokalni hrani! Platforma bo predana v javno uporabo dne 03. 01. 2020. Več informacij: Zavod za inovativnost in podjetništvo www.innorural.si Epošta: info@innorural.eu in info@zipiie.eu

NAPOVEDUJEMO: INNO-RURAL, inovativna platforma ponudbe in povpraševanja po lokalni hrani Pridobivanje novih znanj, ki te meljijo na posameznih regijsko specifičnih produktih najvišje kakovosti, razvoj novih izjemnih storitev in edinstvenih poči tniških doživetij, pospeševanje inovativnega medsektorskega sodelovanja, večja prepo zna vnost turističnih desti nacij z novimi trženjskimi pristopi in medgeneracijsko ozaveščanje o pomenu trajnostne lokalne oskr be, nadgrajujemo s trajnostnimi

pa metnimi rešitvami na področju zagotavljanja lokalne oskrbe s hrano. V ta namen razvijamo inovativno platformo INNO RURAL, ki nastaja v okviru projek ta URBAN SOIL 4 FOOD (sofi nanciran je v okviru EU iniciative Urban Innovative Actions). Platforma, ki je sestavljena iz spletišča in pametne aplikacije, izhaja iz potrebe po moderiranju in mreženju procesov ponudbe in povpraševanja za vzpostavitev

trajnostne lokalne oskrbe s kako vostnimi lokalnimi produkti, suro vinami, polizdelki in izdelki. Pred stavlja priložnost za ustva rjanje lokalne krožne ekonomije iz vidika lokalne samooskrbe, obenem pa je pomemben gradnik zelene in odgovorne turistične destinacije ter po tencial za oblikovanje sonaravne turistične, gastro nom ske in destinacijsko specifične po nudbe ter inova tivnosti pri raz

voju novih produ k tov in podjetništva na podeželju. Inovativna platforma bo z zbranimi informacijami služila kot odlično orodje tudi podpor nim institucijam v lokalnem okolju, regiji in na nacionalni ravni, o podatkih lokalne samo zadostno sti in bo vodilo k trajno stnim rešitvam lokalne samo oskr be tako na lo kalni, kakor tudi na regijski in nacionalni ravni. •

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Kulinarika

KULINARIČNI POHOD PRLEŠKA GIBANICA MAG. TJAŠA KOS

etošnja prireditev Prleška giba nica 2019 je potekala nekoliko drugače, bila je bolj dinamična. Organizator, Kulturno, turistično in izo braževalno društvo Kelih, je prvič orga niziral Kulinarični pohod Prleška gibanica. Odziv na 11 kilometrov dolgo po hajkovanje po občini Križevci s posto jankami je bil odličen. Kar 130 poho dnikov je uživalo ob odlični prleški kulinariki in vinih, velika večina jih je bila iz skoraj vseh koncev Slovenije. Na postojankah so Kmetija Kosi, Kmetija Koroša, Splošna kmetijska zadruga Ljutomer – Križevci, Marinka Stanjko, Mlin Stajnko, Društvo Kmetic Križevci – Veržej in Kmetija Ros poskrbeli za kulinarično ponudbo, ki je tako vizualno kot z okusi navdušila vse pohodnike. Leti so uživali ob pristnih prleških mesninah, s prleško tünko na čelu, poskusili so bučno olje in domače jogurte, na Dobrotah slovenskih kmetij z zlatom obsijane in preverjeno odlične rogljičke, palačinke z domačo marme lado, sveže pečeni kruh, ajdovo kašo in ajdovo pogačo, različne namaze in ajdove kokice. Seveda so vsi udeleženci

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

pohoda poskusili tudi prleško gibanico. Vinogradništvo Družina Kos, člani Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer, Društva vinogradnikov Mala Nedelja ter Vinogradništvo Horn so na mizo ponudili najboljša vina iz svojih kleti. Najmlajše so najbolj navdušile kokoši pri Marinki Stanjko, vsi pohodniki pa so bili navdušeni, kako izjemno barvi ta in čista je pokrajina v tem delu Slove nije, domačini pa prijazni, veseli, gosto ljubni in hudomušni. Zanimivo je bilo opazovati udele žence pohoda. Z velikim zanimanjem so na vsaki postojanki spoznavali domačine, njihovo ljubezen do dela, pridelkov in izdelkov. Opazovali so lepo urejene hiše z zelenjavnimi in cvetličnimi vrtovi, kmetije s klasičnimi velikimi dvorišči ... Navdušila jih je kulturna dediščina. Pot po jezu Gajševskega jezera je bila hkrati pomirjujoča in poživljajoča. Ni bila torej le kulinarika tista, ki jih je prepričala. Že tradicionalno pa je v okviru prire ditve potekalo državno ocenjevanje prleških gibanic. Letos je bilo že šesto zapored, strokovna komisija je ocenila 19 prijavljenih izdelkov. Med tržnimi

ponudniki je bilo 6 prleških gibanic, med ljubitelji prleške gibanice pa je strokovna komisija ocenila kar 13 izdelkov. Tokrat je ocenjevanje postreglo z doslej najvišjo oceno, ki jo je prejela zmagovalna prleška gibanica, in sicer 19,83 od možnih 20 točk, spekli sta jo Kofetarici Majda in Lidija. Njuna prleška gibanica je tako postala letošnja absolutna zmagovalka. Najboljši trije v kategoriji tržni ponudniki so: 1. Mlinopek d. d., 2. Gostilna Zorko, Dušan Zorko s. p., 3. Vinotoč Belak. Najboljše tri prleške gibanice v kategoriji ljubitelji prleške gibanice so: 1. Kofetarici Majda in Lidija, 2. Majda Markovič, 3. Marija Žuman. Prava paša za oči je bila razstava ocenjenih prleških gibanic. Ponudniki loka lnih izdelkov in pridelkov so poskrbeli, da so se stojnice pod šotorom šibile od dobrot. Že spomladi so sommelierji v okviru Sommelierske selekcije na Zavodu SloVino izbirali vina, ki se najbolje podajo k prleški gibanici. Letos so to laški rizling PT Vinogradništva Krampač, rumeni muškat Vina Škrget in Veronika Vinogradništva Družina Kos. Res je, da so tako kulinarične prire ditve kot samo pohodništvo v trendu. Res je, da so v Prlekiji odlična vina. Res je tudi, da so Prleki znani kot izjemno gostoljubni in prijazni gostitelji. Zatorej je Kulinarični pohod Prleška gibanica odlična izbira za ljudi, ki jih navdušuje pristna domača kulinarika in odlična vina v kombi naciji z aktivnim oddihom. Se družimo naslednje leto v soboto, 13. junija! •

Kulinarika

KOLIKO HRANE ZAVRŽEMO? URŠA CVILAK, REVIJA PET ZVEZDIC

sako leto v oktobru med drugim obeležujemo dva dneva, posvečena hrani – 16. oktobra svetovni dan hrane in 20. oktobra mednarodni dan chefov. Oba sta priložnost za dogodke, na katerih se govori tudi o problematiki zavržene hrane. V našem prostoru in času so razprave in predstave o hrani ter kulinariki prijetno vznemirljive, celo romantične. A dejstvo je, da kar 821 milijonov ljudi trpi za lakoto, po drugi strani jih je množica pretežkih. Na Zemlji sicer pridelamo dovolj hrane za vse, a je kar ene tretjine ne pojemo, ampak zavržemo. Zato je razmislek o socialni, okoljski in ekonomski problematiki, pove zani z zavrženo hrano, povsem na mestu. Ste vedeli, da za pridelavo in predelavo hrane uporabljamo skoraj večino nara vnih virov na Zemlji, od tega 69 % vse vode in 34 % zemlje? To je do zdaj povzročilo uničenje 75 % gozda, 30 % erozije najboljše zemlje in najmanj 24 % emisij toplogrednih plinov. Prišlo je do kar 70 % izgube biotske raznovrstnosti

(biodiverzitete). Z naraščanjem števila prebivalcev na našem planetu bo nujno potrebno spremeniti naš prehranski sistem, opozarjajo strokovnjaki. Na srečo je med chefi po svetu in doma zavedanje o tem problemu vedno večje in nanj ter njegovo izboljšanje opo zarjajo s svojim zgledom. Globalni iniciativi "Food Waste", ki jo je sprožila WWF – svetovna organizacija za varstvo narave, pa se pridružujejo tudi številni hoteli. Velja pa pohvaliti vseslo venski projekt "Hrana ni za tjavendan", ki ga že peto leto zapored izvajata Ekošola in Lidl Slovenija. Letos je v njem sodelovalo približno 3.500 otrok in 250 mentorjev iz več kot sto izobraževalnih ustanov, kar je do sedaj tudi rekordno število sodelujočih šol. Z raznimi aktiv nostmi jim je uspelo zmanjšati količino zavržene hrane v povprečju za 40 %! K odgo vornejšemu ravnanju s hrano pa so otroci s posebnim družinskim dnevnikom zavržene hrane spodbudili tudi starše in ostale družinske člane v domačih gospodinjstvih. •

"Na Zemlji pridelamo dovolj hrane za vse, a je kar ene tretjine ne pojemo, ampak zavržemo."

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

The Slovenia Restaurant Awards

THESLOVENIA

AWARDS

RESTAURANT

e enkrat na leto lahko ljubitelji vrhunskih kulinaričnih doživetij na enem mestu ne le vidijo, temveč tudi okusijo najboljše, kar ta trenutek ponuja slovenska gastronomija. V pre lepem ambientu restavracije Evergreen na Smledniku so se aktivnosti vrstile cel dan. Organizator je osnovno zamisel pode litve priznanj najboljšim slovenskim resta vracijam letos nadgradil in obiskovalcem ponudil širok nabor dogajanja. Začel pa je z deljenjem znanja. Na delavnici Gourmet 4.0 za gostince so svoje znanje z obiskovalci delili strokovnjaki s številnih področij, ki so

NAJBOLJŠE, KAR NA KROŽNIKU PONUJA SLOVENIJA

predlagala 201 restavracijo. Člani komisije so izbirali glede na vnaprej jasno določenih kriterijev. Na osnovi tega se je oblikovala skupna ocena “splošnega zadovoljstva”. Sledil je drugi krog presoje, ki je bila v rokah gastronomske akademije. Njihova ocena je h končni prispevala 75 % vrednosti. V začetku marca pa je svoje glasove najboljšim podelila še splošna javnost in tako zagotovila še preostalo četrtino vrednosti. Neodvisni pregled vseh prejetih glasov je po zaključku glasovanja, v aprilu 2019, preverila revizijska hiša Deloitte Slovenija in Dobitniki priznanja Top3 The Slovenia Restaurant Awards: Hiša Franko, Gostilna pri Lojzetu, Dvorec Zemono in Vila Podvin in Niko Slavnič, idejni vodja projekta The Slovenija Restaurant Awards.

potrdila verodostojnost rezultatov.

VEČERJA, KOT JE ŠE NI BILO A nasmeške na obrazih prejemnikov pri znanj so kaj kmalu po podelitvi zamenjali pogledi popolne zbranosti. Nagrajeni chefi so se namreč za ekskluzivno večerjo preoblekli v svoja delovna oblačila in zavzeli kuhinjo. Tam je svoje moči združilo 16 najboljših chefov v Sloveniji. Meni, na katerem so bila le njihova imena, je obetal posebno izkušnjo. Dogodek pa je zaznamovala tudi dobrodelna nota. Na večerji je bilo zbranih 5.000 evrov, ki jih bodo namenili v Young Chef Foundation ter podelili najbolj nadarjenemu in pre danemu mlademu chefu za izobraževanje v tujini v mesecu januarju 2020. •

Dogodek The Slovenia Restaurant Awards so gostili v prelepem ambientu restavracije Evergreen v Smledniku.

postregli z nasveti, kako izkoristiti tehno logijo in vplivneže za gostinsko uspešnost. Novost je bilo tudi pop-up kosilo z najboljšimi slovenskimi gostilnami, kjer so bila predstavljena zaščitena slovenska živila, lokalni izdelki ter vina predstavljene regije.

IZBOR NAJBOLJŠIH POTEKA CELO LETO Za letošnji izbor je strokovna komisija v sestavi prof. dr. Janez Bogataj, doc. dr Aleš Gačnik, mag. Helena Cvikl in Yuri Barron 56

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Zmagovalci izbora The Slovenia Restaurant Awards TOP 3: Hiša Franko, Vila Podvin in Gostilna pri Lojzetu/Dvorec Zemono, Alpska Slovenija: Hiša Franko, Mediteranska & Kraška Slovenija: Gostilna pri Lojzetu/Dvorec Zemono, Termalna panonska Slovenija: Hiša Denk, Ljubljana & osrednja Slovenija: Restavracija JB, najboljša gostilna: Gostilna pri Lojzetu/Dvorec Zemono, najboljša hotelska restavracija: Restavracija Grad Otočec, najboljši novinec: Domačija Belica, best service by Diners Club Exclusive: Restavracija Cubo, družbeni profil restavracij: Družina Bazilika, najboljši družbeni (kuliranični) vplivnež: JernejKitchen, restavracija vox populi: Hiša Franko.

Inovativni prigrizki

HRUSTLJAVA POSLASTICA IZ STROČNIC

adi grizljate kaj dobrega? Ob kozarcu vina ali kar tako. V Slovenijo prihaja nova, ročno izdelana hrustljava poslastica iz stročnic. Hrustljava poslastica iz stročnic ima več okusov in visoko vsebnost beljakovin in vlaknin. Brez konzervansov, glutamata in barvil ter že po naravi brez glutena. Izdelki iz surovin vrhunske kakovosti in 100 % naravnega izvora. Brez dodanih barvil, umetnih priokusov ali nenaravnih snovi. Uporabljajo se le surovine, ozna čene z GMO free, torej v skladu z naravnim okoljem in človeškim zdravjem. Vsi izdelki so 100 % veganski.

Stročnice so brez dvoma odlična hrana. Razen običajnega načina priprave jih lahko dobesedno hru state kot čips. Strips Chips je odlična delikatesa, ki vam bo teknila podnevi namesto malice, kadarkoli ob kozarcu dobrega vina ali zvečer pri televiziji. Na voljo v več prefinjenih okusih: Strips Chips čičerika azijskega okusa, Strips Chips grah na francoski način, Strips Chips leča po italijansko in Strips Chips fižol na mehiški način. Gre za linijo okusov, ki je na voljo tudi v BIO različicah. Končno je tu čips, pri katerem si oddahnete in mirno sežete še po enem koščku, tudi ko podrobno preberete deklaracijo. Strip Chips išče več distributerjev za področje Slovenije. Vas zanima? Dodatne informacije zahte vajte na epošto info@prefekt.si. • SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Na zdravje, s črnim vinom

NA ZDRAVJE, S ČRNIM VINOM MITJA BUTUL

e pred leti sem pisal o tem, da je Slovenija država z največ barvami vina na svetu. Ob rdeči, beli, rose barvi, oranžni in črni kot šesto barvo lahko dodamo še lepo čebulno barvo po maceraciji sivega pinoja. Prav vina oranžne barve so se dodobra naselila med poznavalce in ljubitelje vinske kapljice s pridihom sonaravnega. Na Primorskem smo te barve že stoletja vajeni, a bolj kot oranžna, ta vina predstavimo kot mace rirana. Skratka z metodo, kot je značilna za pride lavo rdečih vin. Pridelava "oranžnih vin" s podaljša

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Mi imamo črna in bela vina. Refošk in malvazijo. Nikoli nismo rekli nobenemu našemu vinu rdeče. Na zdravje s črnim vinom. Tudi dobesedno. nim stikom jagodnih kožic belih sort vina z moštom je tradicionalen postopek, ki ga že stoletja uporabljamo v Istri in tudi drugod na Primorskem in h kateremu so se vrnili in se vračajo številni vinarji tako v krajih, kjer so ta način pridelave že poznali, kot tudi drugod. Na naših potovanjih in predstavitvah po svetu pa predstavljamo tudi naš refošk, in sicer kot črno vino. To pri obiskovalcih in vinoljubih povzroči začudenje. Če so se že privadili, da imamo oranžna vina, je navidezno presenečenje, ko jim omenimo črno vino, a obenem tudi veliko zanimanje. Ko zagledajo barvo vina v kozarcu in okušajo to črno vino, največkrat z nasmehom na ustih, potrdijo naše navedbe. Ob teh predstavitvah je s tak šnih pristopom velikokrat atraktivno in zanimivo predstavljati našega posebneža – refošk. Lahko rečemo tudi uspešno. In od kod izhaja imenovanje teh temnih vin, kot sta refošk in teran, kot črna vina, če so v vseh učbenikih zabeležena kot rdeča ? Enostavno. Tako smo jih na Primorskem vedno imenovali. "Mi imamo črna in bela vina. Refošk in malvazijo. Nikoli nismo rekli nobenemu našemu vinu rdeče," pravi 87-letni Renato Furlanič iz Manžana nad Koprom, ki se je pridelave vin učil od svojega očeta in nonota, kar bi pomenilo skoraj dve stoletji tradicije. In res je tako. Verjetno bi začudeno gledal vsak starejši vinar, istrski ali kraški kmet oziroma vinogradnik, če bi prišli k njemu v "kantino" in ga vprašali po kozarcu rdečega vina. "Pri nas nimamo rdečega, mi imamo samo črno," bi dobili odgovor. Konec koncev tudi poimenovanje vrste grozdja in posledično vina REFOŠK izhaja iz italijanske besede "Re di fosco" – kralj mraka, kralj teme – King of the dark. In tema ali mrak nista bila nikoli rdeča. O črnih vinih je napisanih veliko pesmi, nekatere so tudi že ponarodele. Poleg sosednjih držav iz bivše skupne države poznamo številne pesmi in napeve, o črnem vinu slišimo iz sosednje Italije in Španije, navajajo ga tudi tradicionalni Francozi.

Zakaj ne bi za naša črna vina uporabljali tudi mi tega izraza? Mi ga in ga bomo. Tako to je. Verjamem, da je to ob odličnih slovenskih črnih vinih, ki so vsako leto prepoznavnejša doma in po svetu, to prava marketinška poteza, če ob tem povemo, da so to vina, ki ob zmernih količinah pri pitju poleg užitka dobro vplivajo tudi na zdravje in lepši izgled. Ljubitelji črnega vina vedo, da je kozarček te rujne kapljice odličen za sprostitev po stresnem dnevu in ni potrebno posebej omenjati, da je umirjenost ključna za dobro počutje. Torej: "Na zdravje s črnim vinom. Tudi dobesedno." •

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Pogled Liliane Savioli

POGLED LILIANE SAVIOLI NA SLOVENSKO VINSKO SCENO LILIANA SAVIOLI

li se je v Sloveniji v zadnjih letih na področju vina kaj spremenilo? Na to vprašanje bom poskusila odgo voriti, čeprav mi ne bo lahko, vendar se bom kar najbolje potrudila. Sem italijanska sommelierka, degustatorka, docentka in novinarka. Živim v bližini Trsta in sem že več kot 20 let v neposrednem stiku s svetom italijanskega in slovenskega vina. Kot sodnica sem sodelovala na vinskih tekmovanjih po vsej Evropi in sem se srečala z enologi in sommelierji iz številnih držav. V teh zadnjih 20. letih je svet vina doživel velik vzpon na komercialnem, predvsem pa na kakovostnem področju. V Sloveniji je to prizadevanje za kakovost postalo opazno še posebej v zadnjih 10. letih. Pojavila so se tekmovanja, festivali in degustatorska srečanja. Vsi ti dogodki so priložnosti, ki omogo čajo vinogradnikom in izvajalcem sorodnih dejavnosti spozna vanje različnih proizvodov, predvsem pa medsebojno primerja vo. Želja po udeležbi na teh dogodkih je temeljni pogoj za rast in razvoj. Šele, ko se proizvajalec vina zaveda, da je njegovo vino lahko še boljše, da ni on edini, ki proizvaja vino visoke kakovosti, ko se odpravi iz svoje kleti v svet, poizkuša vina in izmenja mnenja z drugimi vinogradniki, ki so na svetovnem tržišču prisotni že več sto let, šele takrat lahko raste in izboljša kakovost svojih vin. Slovenski vinogradniki so to že storili in tudi danes uresničujejo to razvojno pot. Pred leti so skoraj vse male vinske kleti prodajale svoje pridelke velikim zadrugam. To se je do danes spremenilo. Nekateri pridelovalci še zmeraj vztrajajo samo pri prodaji grozdja, nekateri vinogradniki pa so razvili lastno blagovno znamko in so prisotni na tržišču. Na nacionalem ozemlju obstaja skoraj trideset tisoč vinskih ponudnikov. Od velikih pa vse do najmanjših. Popolnoma jasno je, da iskanje kakovosti ni vsem

obrodilo želenih sadov, opazno pa je veliko prizadevanje in želja po izstopanju in po ustvarjanju proizvodov, ki se lahko brez dvoma kosajo z drugimi po svetu ali samo z bližnjimi sosedi. Zelo pomembno je, da sem opazila željo po ohranjanju tradicije. Vsako vinsko pridelovalno področje v Sloveniji ima svojo identiteto in jo poskuša ohraniti. V Podravju, na Štajerskem, v okolici Maribora in na meji z Avstrijo se vedno bolj razvijajo aromatična vina in penine z lastno konotacijo. Gre za gojenje sort, kot so šipon, avtohtona modra frankinja in modri pinot, v kombinaciji z mednarodnim tramincem in sauvignonom, ki odlično predstavljajo področje. Posavje, Osrednja Slovenija in Dolenjska so morda vinska območja, ki so se najmanj prenovila. Morebiten razlog so izredno majhna posestva in pomanjkanje enotne vizije. Njihov cviček je zelo težko definirati, vendar pa so nekatera rose vina ali penine zelo dobre. Prepričana sem, da je gibalo razvoja slovenske enologije Vinorodna dežela Primorje s svojimi Goriškimi brdi, ki visoko stavijo na rebulo kot svojo nacionalno vino. Hvaljena je na mnogih prireditvah in se z velikim uspehom uveljavlja na mednarodnem tržišču. Poleg tega velja omeniti Vipavo s svojimi majhnimi, vendar bogatimi avto htonimi vini, predvsem zelen in pinela, ki počasi postajata prepoznavna. Regija se povezuje z italijanskim krasom, ki je s sortama vitovsko grganjo in teranom sinonim visoke strokovnosti vinogra dništva. Skupaj s Slovensko Istro pa sta domovina istrske malvazije in refoška. Razumljivo je, da se gojijo številne mednarodne sorte vinske trte in v mnogih primerih tudi z odličnimi rezultati. Dovolim pa si trditi, da se v svetu vse bolj uveljavljajo avtohtona vina, ki so odraz področja, od koder izvirajo, in imajo svojo edinstveno zgodovino. To je izziv, za katerega vam želim, da ga uspešno opravite. •

"Zelo pomembno je, da sem opazila željo po ohranjanju tradicije."

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Verus vinogradi

VERUS VINOGRADI NOVA KLET IN IZVOZ V 25 DRŽAV BOŽIDAR GRABOVAC

erus smo ustanovili trije prijatelji in vinogradniki, Rajko Žličar, Danilo Šnajder in Božidar Grabovac. Združili smo družinske vinograde, znanje in delo ter spomladi 2007 v prostorih nekdanje pekarne opremili vinsko klet. Verus pomeni pravi, resničen, dejanski, tudi iskren, pristen, nenarejen, pošten. Vselej se zavzemamo za tak odnos do vseh in želimo, da so taka tudi naša vina.

Pridelujemo zrela, har monična vina z intenzivno cvetico in jasno izraženo sortnostjo, ki so pravi predstavnik vinorodnega okoliša in letnika. Za dose ganje tega cilja vsak dan vlagamo vso svojo energijo, znanje in delo. Izbrali smo sorte, ki so uveljavljene in udomačene v našem oko lišu in za katere smo prepričani, da lahko najbo lje izkoristijo naše naravne danosti ter dosežejo odli čno kakovost. Vina so postala prilju bljena in odlično sprejeta tako pri ljubiteljih kot pri vinskih kritikih doma in po svetu. Danes Verus dve tretjini vin izvozi v 25 držav sveta. V preteklih letih smo obnovili 10 ha vinogradov na najboljših legah v Jeruzalemu, v letu 2019 smo končali z gradnjo nove vinske kleti v Ormožu. •

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Vino in kultura

VINO IN KULTURA

VINO, SIMBOL KULTURNEGA NAČINA ŽIVLJENJA TEJA MEŠKO

ino spremlja človeštvo že tisoče let. Od vsega začetka si utira pot v človeško kulturo, njegov vpliv nanjo pa je neizpodbiten. Vino je našlo svoje mesto v religiji, umetnosti in književnosti ter družbenem življenju ljudi, kjer je postalo nepogrešljiv del obredov in praznovanj. Kot tako, v človeški kulturi močno presega zgolj vlogo pijače. Že ko se je človek prvič srečal z vinom, mu je zaradi njegove opojnosti pripisal magičnost in mističnost. Zmožnost vina, da spremeni stanje zavesti, je zaradi nerazumevanja procesov nastajanja vina in njegovega vpliva na človeško telo bila razumljena kot nekaj religioznega. Vino je postalo del religijskih obredov in ritualov, darovanj bogovom in kot tako močno

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

FOTOGRAFIJA: FREEPIK

Ljudje vino uživajo z različnimi nazori in iz različnih motivov, na oblikovanje katerih pa vplivajo kulturni in simbolični pomeni, ki jih ima vino veliko.

prežeto s simbolično vrednostjo. Čaščenje Dioniza in Bakhusa – grškega in rimskega boga vina – je pomemben dejavnik in hkrati tudi odraz pomena vina v grški in rimski kulturi, ki pa je nedvomno prispevalo tudi k pomenu, ki ga ima v človeški kulturi in družbi nasploh vino tudi danes. Da ima vino pomembno mesto v človeški kulturi že tisočletja, kažejo tudi številne poslikave, pesmi in zgodbe. Vino je v umetnosti praktično prisotno vse od začetka človekovega umetniškega ustvarjanja. Kot motiv ga najdemo v literaturi, slikarstvu, kiparstvu in glasbi. Je prav tako pogost motiv v ljudski umetnosti – številne ljudske pesmi, na primer, ki prepevajo o vinu, pričajo o pomenu vina za ljudi in njegovi vlogi v njihovih življenjih skozi čas. Danes se prepletenost vina in umetnosti pogosto kaže tudi skozi različne festivale in dogodke, ki povezujejo vino z različnimi zvrstmi umetnosti. Poleg tega vloga vina v umetnosti presega zgolj vlogo motiva, saj nekateri tudi vino kot tako opisujejo kot obliko umetnosti. Takšen status vina in njegova močna prepletenost z umetnostjo prispevata k temu, da je vino razumljeno kot simbol kulturnega načina življenja. Simbolizem vina kot kulturne, civilizirane pijače, ki jo uživajo kulturni in civilizirani ljudje, je pogosto zaslediti. Velja sicer za vina višjih kakovosti, ki jih pogosto obdaja avra sofisticiranosti. Vrsta, stil in znamka vina, ki ga posameznik uživa, renome in cena vina, signalizirajo status uživalca in gradijo njegov imidž. Vina višjih kakovosti spodbujajo bolj prefinjene aspekte življenja. Rituali in družbeni kontekst, povezani z uživanjem vin višjih kakovosti, pa vključujejo in spodbujajo vljudno in spoštljivo vedenje. Uživanje vina je, tako kot tudi uživanje drugih alkoholnih pijač, v osnovi družbena aktivnost. Ena izmed njegovih primarnih funkcij v družbi je spodbujanje in lajšanje povezovanja med ljudmi in pletenja vezi. Ob tem se vina znova oklepajo različni simbolizmi. Vino, na primer, povezujemo z ljubeznijo, naklonjenostjo, romantiko in zapeljevanjem. Težko si predstavljamo, da bi ob romantični večerji v dvoje, namesto z vinom, nazdravili s katero drugo pijačo. Motivacija za uživanje vina ni izključno zasledovanje želje po uživanju nečesa okusnega, ampak je veliko bolj kompleksna. S tem ko užijemo izbrano vino, drugim ljudem sporočamo, kako želimo, da nas vidijo, prav tako pa s tem ustvarjamo svojo želeno samopodobo. Izbira vina definira naravo priložnosti – ob različnih priložnostih pijemo različna vina. V Zahodni kulturi je peneče vino praktično sinonim za praznovanje. Družbene in predvsem družabne so tudi z vinom povezane aktivnosti. Pomislimo na trgatev, postavljanje klopotca, mar tinovanje, ki velikokrat presežejo zgolj družabno naravo in postanejo pravi kulturni dogodki. Poznavanje vloge in pomena vina v kulturi in vsakodnevnem življenju ter motivov za uživanje vina je ne nazadnje pomembno tudi za smotrno proizvodnjo in uspešno prodajo vina. Kot smo že ugotovili, ljudje vino uživajo z različnimi nazori in iz različnih motivov, na oblikovanje katerih pa vplivajo kulturni in simbolični pomeni, ki jih ima vino veliko. •

kakovostno vino zgp brda, slovenija

PleĹĄivo 44, 5212 Dobrovo gsm: +386 (0)41 625 842

www.scurek.com

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola ĹĄkoduje zdravju!

Umetnost

MLADEN KRALJ − KIPAR KO VINO NAVDIHUJE UMETNIKE IN UMETNOST DAJE NAVDIH VINU

godilo se je spontano. Skoraj vsakdanje. Kot takrat, ko poštar prinese pošto. Vljudno izmenjata nekaj prijaznih besed. Nastane ideja. Vino je umetnost, umetnost je vino. Beseda besedi. Kipar je. Intuziast. V svoji umetnosti je lucidni hiperaktivni mirni ustvarjalec. Genialec, ki zna svoj pogled na svet prenesti v umetnine. Je ustvarjalec, ki ga v resnici ne zanima ta materialni svet. Gnete glino. Čudovite plastike iz terakote se rojevajo pod njegovimi prsti. Navdih mu daje vino. Sprejme povabilo, kipari v živo. Pred tisočimi ljudmi na Salonu VinDel. Obdan je z vinarji in inspiriran z njihovimi nektarji. Oboji so umetniki. Oni nalivajo najboljša vina, on izliva svojo umetnost v terakoto. Sinergija. Skupaj so celota. Umetniki, vinarji, vino, umetnine. Še isti dan sta rojena. Kipa ustvarjena javno, na vinsko kulinaričnem dogodku, brez popravkov. Njo poimenuje Vila VinDela, njegovo ime je Dioniz VinDela. V Njo se ni težko zaljubiti. Čudovita sta. Navdihujeta vse okoli sebe. Dom imata v SloVino opusu Umetnost in Vino. Ob vinski in dramski spremljavi je izvedena samostojna razstava njegove kiparske umetnosti. Je samosvoja kot on. Zgodba se nadaljuje. Na Salonu VinDel bo ponovno rojeval art. Prihajajo njegove nove, od vina inspirirane umetnine. • SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

SLOVINO VINSKO KULINARIÄ&#x152;NI TRENDI

Kodila d.o.o. MarkiĹĄavci 44, 9000 Murska Sobota Tel.: 02 522 36 00 www.kodila.si

Messer Slovenija

VSI PRIZNANI VINOGRADNIKI VSI PRIZNANI VINOGRADNIKI UPORABLJAJO UPORABLJAJO SUHISUHI LED. LED. KAJ PA VI?KAJ PA VI?

Darilne�vrečke

S suhim ledom boste izboljšali kakovost vašega vina zaradi: • zaščite pred oksidacijo, • hlajenja drozge – preprečitev fermentacije, • močne ekstrakcije sadnih arom – izboljšan okus.

S suhim ledom boste izboljšali kakovost vašega vina zaradi: • zaščite pred oksidacijo, • hlajenja drozge/preprečitve fermentacije, Naročila: • močne ekstrakcije sadnih arom/izboljšan okus. Messer Slovenija, d. o. o. Teja Jeran GSM: 031 319 625 E-pošta: teja.jeran@messergroup.com Strokovna podpora in svetovanje – naš strokovnjak za področje živilske industrije: Dejan Šibila GSM: 051 320 180 E-pošta: dejan.sibila@messergroup.com

Messer Slovenija, d. o. o. Jugova 20, 2342 Ruše telefon: 02 669 03 00 faks: 02 661 60 41 info.si@messergroup.com www.messer.si

Z veseljem vam bomo pomagali.

Messer vinarji suhi led – oglas B 160x230.indd 1

12.10.2017 21:57:59

Ljubljana • Mestni trg 22 • 01 24 12 701 Koper • Čevljarska ulica 15 • 05 62 78 423 Rogaška Slatina • Ulica talcev 1 • 03 81 80 237 Zagreb • Trg žrtava fašizma 3 • +386 98 247 829

www.steklarna-rogaska.si www.kristalrogaska.si rogaska1665

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola ĹĄkoduje zdravju!

Spoštovani pridelovalci grozdja in vinarji! V okviru tradicionalnega salona VinDel 2019 vljudno vabljeni na predstavitev in svetovanje glede izbire najprimernejšega kritja za vaš pridelek grozdja. Podnebne spremembe v zadnjih letih so vedno bolj nepredvidljive, zato zagotovite vašemu pridelku varnost.

Veselimo se srečanja z vami.

Agro Zavarovalnica ... dobra odločitev za varno žetev

www.vindel.si SLOVINO VINSKO KULINARIÄ&#x152;NI TRENDI

Generalna pokrovitelja

Častna pokroviteljica Salona VinDel 2019

Partnerji

Dr. Aleksandra Pivec

ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Častni pokrovitelj Salona VinDel 2019

Zdravko Počivalšek

Medijski partnerji

Uradni kozarec

Uradne vode

ARMONIJA Steklarna Rogaška

Radenska Classic Radenska Naturelle

Led zagotavlja

Tehniko za brezhibno čiste kozarce na Salonu VinDel zagotavlja

minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije Organizacija Plakatna mesta so omogočili:

Pokrovitelj izobraževalnega programa SloVino VinDel Academy

SLOVINO VINSKO KULINARIČNI TRENDI

Gostilna Galeb Bresternica Vinoteka Maribor Vodni stolp Gostilna Muršič Ptuj Gostišče Framski hram Fram PRefekt Avtobusna postaja Maribor SloVino Institute Maribor Bar Torino Počehova Samenkönig Sutztal, južno Štajeraka vinska cesta, Avstrija poslovna-zavarovanja.com

Fitnes Forma Pobrežje Revija Pet zvezdic Takos Lent Takos dos Europark Expano food & drink Murska Sobota OZ bar Maribor Hotel Draš Vinoteka Šimek Betnavska Maribor24.si

Dom penine Gornja Radgona Start bar Lenart Eko center Maribor Gondola fun bar Robert Krajnc Gostilna Poštela Maribor Čebelarski center Maribor Flo cukeraj Ljutomer Ptujska klet Kmetija Breznik Cerkvenjak

VINO Penina Albiana, brut Cviček ptp Albiana 2018, suho Zeleni silvanec Albiana 2017, suho Chardonnay Albiana 2017, suho Sauvignon Albiana 2018, suho Rumeni muškat Albiana 2018, posluho Rosé Albiana 2017, suho Modra frankinja Albiana 2016, suho Modra frankinja Alto Albiana 2016, suho

ALBIANA - VINSKA KLET ŽAREN

Dolenjska

Nemška vas 1, 8273 Leskovec pri Krškem info@albiana.si +38641910409 www.albiana.si

AZIENDA AGRICOLA / KMETIJA IVAN VOGRIČ

Friulano 2018 Pinot Grigio 2018

Collio

Uclanzi, 16, IT-34070 Števerjan office@ivanvogric.com +390481884152 www.ivanvogric.com

AZIENDA AGRICOLA / KMETIJA MANIÀ GIANNI

Pinot Grigio 2018 Sauvignon 2018

Collio

Località Valerisce, 5, IT-34070 Števerjan info@maniawines.com +393356024254 www.maniawines.com AZIENDA AGRICOLA MUZIČ

Sauvignon 2017 Friulano 2015

Bendžo, bela zvrst 2018, suho Sauvignonasse 2018, suho Sauvignon 2018, suho Sivi pinot 2018, suho Merlot 2016, suho Merlot Brgalot 2013, suho Chardonnay 2018, suho Chardonnay Brgalot 2015, suho Cabernet sauvignon 2016, suho Rebula 2018, suho

Collio

Località Bivio, 4, IT-34070 Števerjan info@cantinamuzic.it +390481884201 www.cantinamuzic.it

BENEDETIČ

Goriška Brda

Vipolže 65, 5212 Dobrovo v Brdih info@benedetic.si +38641821638 www.benedetic.si

BRIC

Barbera rosé 2018, polsuho Frlanov, zeleni sauvignon 2017, suho Otelo, rdeča zvrst 2016, suho

Vipavska dolina

Sauvignon Vino Frešer 2018, suho Laški rizling Vino Frešer 2018, suho Renski rizling Markus Vino Frešer 2017, suho Modri pinot Markus Vino Frešer 2017, suho

Štajerska Slovenija

Sauvignon Vino Greif 2018, suho Laški rizling Vino Greif 2018, suho Laški rizling Terase Vino Greif 2017, suho Laški rizling Napoleon Vino Greif 2016, suho

Štajerska Slovenija

Chardonnay ConteA Vinarstvo Valter Sirk 2011, suho Beli pinot ConteA Vinarstvo Valter Sirk 2011, suho Beli pinot Vinarstvo Valter Sirk 2017, suho Tereza rosso Vinarstvo Valter Sirk 2015, suho

Goriška Brda

Vogrsko 126, 5293 Volčja Draga info@bric-vino.si +38641341126 www.bric-vino.si DELIZ D.O.O.

Ribniška ulica 8, 2000 Maribor info@deliz.si +38641610814 www.deliz.si DELIZ D.O.O.

Ribniška ulica 8, 2000 Maribor info@deliz.si +38641610814 www.deliz.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

VINO Štajerska Slovenija

Sauvignon Vino Valdhuber 2018, suho Rumeni muškat Vino Valdhuber 2018, polsladko Renski rizling Vino Valdhuber 2018, suho Beli pinot Moje vino Vino Valdhuber 2018, suho

Štajerska Slovenija

Brut Moscato, muškatna penina, zelo suho Sivi pinot 2018, suho Rumeni muškat 2018, polsuho Sauvignon 2017, suho Chardonnay Privat 2017, suho

Slovenska Istra

Malvazija 2017, suho Refošk 2016, suho Rosé 2017, polsladko Cipro 2016, sladko Cabernet sauvignon 2012, suho

DELIZ D.O.O.

Ribniška ulica 8, 2000 Maribor info@deliz.si +38641610814 www.deliz.si DRUŽINSKA KMETIJA LEBER VRAČKO

Jedlovnik 27, 2201 Zgornja Kungota info@leber-vracko.si +38631249985 www.leber-vracko.si EKO VINO PLAHUTA

Marezige 22b, 6273 Marezige vinoplahuta@gmail.com +38640800322 www.vinoplahuta.si FARECANTINE - BRAND OF ALBERTO PADOVAN

Via dei Lantieri, 15, IT-34170 Gorica info@farecantine.it +393356035947 www.farecantine.it

Italija

Pinot Nero 2016 Sea Breeze 2018

Italija

Predstavitev prodajnega programa: Leseni sodi - Mastro Bottaio Vinogradniški stebri - Aros Meiser Mobilni vinogradniški stolček - Rocky Svetovanje pri realizaciji projektov FareCantine

Štajerska Slovenija

Penina chardonnay 2009, brut nature Penina traminec 2008, brut nature Penina rosé modri pinot 2010, brut nature

Bizeljsko Sremič

Penina Emanuela, suho Penina Emanuela, polsuho

Štajerska Slovenija

Modra frankinja Eminent 2016, suho Modra frankinja 2018, suho Chardonnay 2018, suho Sauvignon 2018, suho Muškatna penina, polsuho

Štajerska Slovenija

Sauvignon 2018, suho Laški rizling 2018, suho 360° 2018, suho Muškat ottonel 2018, suho Penina Diona 2011, brut nature

Bizeljsko

Penina Gourmet rosé 2015, suho Penina No. 1, suho Penina Prestige 2013, extra suho

Dolenjska

Laški rizling 2017, polsuho Collis 2017, suho Rosé 2018, suho Modra frankinja 2017, suho Cviček 2018, suho

GOIMPEX S.R.L.

Corso Italia 17, IT-34170 Gorica goimpex@goimpex.it +39048134155 www.goimpex.it HIŠA PENIN FRANGEŽ, JERNEJ FRANGEŽ VINOTOČ

Hercegovščak 41a, 9250 Gornja Radgona info@hisapenin.com +38641716527 www.hisapeninfrangez.si

HIŠA TRT, VINA IN ČOKOLADE KUNEJ

Cesta prvih borcev 40, 8280 Brestanica ales@kunej.com +38631337526 www.kunej.com HIŠA VIN EMINO

Imeno 84a, 3254 Podčetrtek info@emino.si +38641369482 www.emino.si HIŠA VINA DOPPLER

Doljna Počehova 34, 2211 Pesnica pri Mariboru mihaela@doppler.si +38641737373 www.doppler.si ISTENIČ D.O.O.

Celovška cesta 72, 1000 Ljubljana office@istenic.si +38615157885 www.istenic.si JANEZ COLNAR, VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO

Lešnica 8, 8222 Otočec info@colnar.si +38631288724 www.colnar.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

VINO KLET KRŠKO, KMEČKA ZADRUGA KRŠKO Z.O.O.

Cviček ptp 2018, suho

Zeleni silvanec Classic 2018, suho Zeleni silvanec Premium 2018, suho Sauvignon Premium 2018, suho Modra frankinja Premium 2017, suho Modra frankinja Prestige 2016, suho Penina Princess, polsladko

Dolenjska

KLET KRŠKO, KMEČKA ZADRUGA KRŠKO Z.O.O.

Bizeljsko Sremič

Cviček ptp 2018, suho Modra frankinja 2018, suho Modra frankinja 2016, suho Laški rizling 2017, suho Pečina, bela zvrst 2018, suho

Dolenjska

Sivi pinot Kobal 2017, suho Modra frankinja Kobal 2016, suho Modra frankinja Kobal-Luna 2017, suho

Bizeljsko Sremič

Refošk 2018, suho Malvazija 2018, suho

Slovenska Istra

Vranec Refošk Cabernet sauvignon

Vranec Aber Merlot Grozd Cabernet sauvignon Grozd Chardonnay Grozd Mastika

Rostoharjeva ulica 88, 8270 Krško info@klet-krsko.si +38674882500 www.klet-krsko.si

Rostoharjeva ulica 88, 8270 Krško info@klet-krsko.si +38674882500 www.klet-krsko.si KLET PIRC

Ravni 3, 8270 Krško janez.pirc@siol.net +38631672008 www.klet-pirc.si

KMETIJA KOBAL

Trnovec 12, 8292 Zabukovje jankokobal12@gmail.com +38641377988

KMETIJA ROKAVA, VINSKA KLET KODARIN

Kavaliči 24, 6276 Pobegi valter.kodarin@gmail.com +38640835186

MAKEDONIJA TRADE D.O.O.

Makedonija

Nove Fužine 33, 1000 Ljubljana info@makedonija-trade.si +38615201270 www.makedonija-trade.si

MAKEDONIJA TRADE D.O.O., GROZD STRUMICA

Makedonija

Nove Fužine 33, 1000 Ljubljana info@makedonija-trade.si +38615201270 www.makedonija-trade.si

MAKEDONIJA TRADE D.O.O., VINARIJA PIVKA

Aphrodisiac

Žrebčeva kri Robidovo vino Sadno vino iz aronije Sadno vino iz malin Sadno vino iz višenj Grof Lederer Chardonnay Grof Lederer Merlot Grof Lederer Cabernet sauvignon Grof Lederer Sauvignon blanc Grof Lederer Muškat ottonel

Merlot 2012, suho Sauvignonasse 2017, suho Rumeni muškat 2017, sladko

Makedonija

Nove Fužine 33, 1000 Ljubljana info@makedonija-trade.si +38615201270 www.makedonija-trade.si

MAKEDONIJA TRADE D.O.O., VINARIJA ĆOKA

Makedonija

Vipavska dolina

Nove Fužine 33, 1000 Ljubljana info@makedonija-trade.si +38615201270 www.makedonija-trade.si

MANSUS, BOGDAN MAKOVEC

Brje 79, 5263 Dobravlje mansus.makovec@siol.net www.mansus.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

VINO Štajerska Slovenija

Sauvignon 2018, suho Mooschkat 2018, polsuho Goodfella 2017, suho Bigboy 2017, suho Extrem 2016, suho Tree 2015, suho

Štajerska Slovenija

Sauvignon Meranovo 2018, polsuho Renski rizling Meranovo 2018, polsuho Sauvignon Meranovo, jagodni izbor 2007, sladko

Goriška Brda

Malvazija Movia 2018, suho Rebula Movia 2017, suho Penina Puro Movia 2011, suho Veliko belo Movia, bela zvrst 2011, suho Veliko rdeče Movia, rdeča zvrst 2010, suho

M-ENOSTAVNO DOBRA VINA

Vinogradniška cesta 70, 2312 Radizel greg@m-vina.si +38631783097 www.m-vina.si MERANOVO - UM, FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Pivola 10, 2311 Hoče tajnistvo.fkbv@um.si +38623209000 www.fkbv.um.si

MOVIA ALEŠ KRISTANČIČ

Ceglo 18, 5212 Dobrovo v Brdih movia@siol.net +38653959510 www.movia.si

Slovenska Istra

Penina reforšk 2014, brut nature Penina malvazija 2014, brut nature Malvazija Klasika 2017, suho Refošk Rezerva 2013, suho Malvazija Natur 2009, suho Rumeni muškat 2017, sladko

Štajerska Slovenija

Rumeni muškat Dvorsko vino 2018, polsladko Dišeči traminec Dvorsko vino 2018, polsladko Dvorska penina 2014, suho

ORGANIC WINERY RODICA

Truške 1c, 6273 Marezige info@rodica.si +38641695019 www.rodica.si

POSESTVO DVOR, JANA MARJANA SEVER

Pesniški Dvor 18, 2211 Pesnica dvor@siol.net +38641662071

POSESTVO PASSERO

Tešanovci 24, 9226 Moravske Toplice info@passero.si +38641970244 www.passero.si

PREGELJC

Slap 52, 5271 Vipava ipregeljc@siol.net +38641843411

Prekmurje

Vipavska dolina

Merlot, barrique 2015, suho Sauvignon 2018, suho Zelen 2018, suho Rumeni muškat, suhi jagodni izbor 2008, sladko

Štajerska Slovenija

Laški rizling Pullus 2017, suho Sivi pinot Pullus 2018, suho Sauvignon G Pullus 2017, suho Traminec G Pullus 2017, suho Modra frankinja Pullus 2017, suho Pinky chick 2018, polsladko Rumeni muškat Pullus 2017, sladko Traminec arhiva 1972, polsladko

Štajerska Slovenija

Šipon Seven Numbers 2018, suho Sivi pinot Seven Numbers 2018, suho Sauvignon Seven Numbers 2018, suho Chardonnay Seven Numbers 2018, suho Penina Zlata linija Jeruzalem Ormož Super premium, polsuho Sauvignon & Sivi pinot Jeruzalem Ormož 2018, suho Rumeni muškat Jeruzalem Ormož 2018, sladko Renski rizling Jeruzalem Ormož 2018, polsuho Rosé penina Jeruzalem Ormož, polsuho Penina Brut Estate Selection, suho

PTUJSKA KLET D.O.O.

Vinarski trg 1, 2250 Ptuj info@ptujska-klet.si +38627879810 www.pullus.si

PUKLAVEC FAMILY WINES

Kolodvorska cesta 11, 2270 Ormož info@puklavecfamily.com +38627415700 www.jeruzalem-ormoz.com

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

Bela zvrst 2017, suho

VINO Zlata radgonska penina Selection 2015, brut Zlata radgonska penina Selection rosé 2015, brut Zlata radgonska penina Selection 2015, sans dosage Zlata radgonska penina Selection rosé 2015, sans dosage Zlata radgonska penina Millesime 2010, brut Zlata radgonska penina 2012, brut nature Zlata radgonska penina Ciconia 2010, brut Zlata radgonska penina 2015, suho Pet-Nat Renina 2018, brut Srebrna radgonska penina 2018, polsuho Srebrna radgonska penina 2018, suho Srebrna radgonska penina muškat 2018, polsladko Traminec 2018, polsladko Radgonska ranina 2019, polsuho špriCAR z Janževcem špriCAR radler z Janževcem špriCAR z Janževcem in malinovcem Refošk 2015, suho Cabernet sauvignon 2016, suho Cuvée Viktorija, rdeča zvrst 2015, suho La-Vanda malvazija 2017, suho Maja rosé 2017, suho

RADGONSKE GORICE D.O.O.

Štajerska Slovenija

Slovenska Istra

Jurkovičeva ulica 5, 9250 Gornja Radgona info@radgonske-gorice.si +38625648510 www.radgonske-gorice.si

EKOLOŠKA KMETIJA BESEDNJAK, GORAN BESEDNJAK

Na Logu 10, 6280 Ankaran goran.besednjak@gmail.com +38641681787 www.besednjak.eu ROKOVI VINOGRADI

Cabernet sauvignon 2018, suho Chardonnay 2018, suho

Goriška Brda

Malvazija 2018, suho Chardonnay Ronk Selectus, barrique 2016, suho Cabernet franc 2015, suho Cabernet sauvignon 2015, suho Merlot 2015, suho

Goriška Brda

Zelen 2018, suho Barbera 2016, suho Carisma cuvée rdeče 2013, suho

Vipavska dolina

Malvazija 2018, suho Refošk 2017, suho Syrah 2017, suho Mezzo forte, rdeča zvrst 2016, suho Grande cuvée, rdeča zvrst barrique 2012, suho

Biljana 42c, 5212 Dobrovo v Brdih info@rokovi-vinogradi.com +38640464828 www.rokovi-vinogradi.com RONK, STOJKO KRISTANČIČ

Vipolže 94, 5212 Dobrovo v Brdih info@vinaronk.si +38641846470 www.vinaronk.si SAKSIDA, VI-VIN SAKSIDA D.O.O.

Zalošče 12a, 5294 Dornberk info@vinasaksida.com +38653017853 www.vinasaksida.com SANTOMAS

Slovenska Istra

Renski rizling Hiša Joannes Protner 2018, polsuho Renski rizling Hiša Joannes Protner 2017, suho

Štajerska Slovenija

Merlot 2013, suho Penina Viktorija bela 2015, suho Penina Viktorija rosé 2015, suho Rebula riserva 2015, suho Sivi pinot 2017, suho

Vipavska dolina

Malvazija 2018, suho Malvazija La Pregiata 2016, suho Chardonnay 2018, suho Muškat 2018, polsladko Merlot 2016, suho La malvesie Exclusive 2017, sec

Hrvaška Istra

Šmarje 10, 6274 Šmarje info@santomas.si +38651399755 www.santomas.si SEKCIJA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA MARIBOR

Titova cesta 63, 2000 Maribor marjana.savic@ozs.si +38623300502 www.ooz-maribor.si

SLAVČEK, FRANC VODOPIVEC

Potok pri Dornberku 29, 5294 Dornberk kmetijaslavcek@gmail.com +38641742182

SOSICH WINES

Vrh Lašići, Lašići 2a, HR-52447 Vižinada info@sosichwines.hr +385989273739 www.sosichwines.hr

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

VINO Štajerska Slovenija

Ranina 2018, suho Sauvignon 2018, suho Dišeči traminec 2018, suho Dišeči traminec 2018, polsladko Steyer Mark cuvée, barrique 2015, suho

Štajerska Slovenija

Sauvignon 2018, suho Šipon 2018, suho Renski rizling 2018, suho Sivi pinot 2017, suho Chardonnay 2018, suho Rumeni muškat 2018, polsuho Modri pinot 2015, suho

Štajerska Slovenija

Chardonnay 2017, suho Rumeni muškat 2018, polsladko Traminec 2018, polsladko

Vipavska dolina

Cabernet sauvignon 2016, suho Fantasia rdeče, rdeča zvrst 2015, suho Zelen 2018, suho Pinela 2018, suho Malvazija 2018, suho

Štajerska Slovenija

Rumeni muškat 2018 Ivan, bela zvrst 2018, polsuho Ranina 2018, polsuho

Prekmurje

Laški rizling 2017, suho Renski rizling 2017, polsuho Chardonnay 2018, suho Sivi pinot 2017, suho Rumeni muškat 2017, polsuho Woodstock 2015, suho Penina rosé 2016, brut

STEYER VINA, STEYER DANILO

Plitvica 10, 9253 Apače steyer.vina@siol.net +38641768026 www.steyer.si

VERUS VINOGRADI D.O.O.

Ljutomerska cesta 36, 2270 Ormož info@verusvino.com +38627415440 www.verusvino.com VINA BREZNIK

Komarnica 4, 2236 Cerkvenjak info@turizembreznik.si +38641310557 www.turizembreznik.si VINA COLJA

Steske 11, 5295 Branik info@vinacolja.si +38641695712 www.vinacolja.si VINA FLEISINGER, KMETIJA FLEISINGER

Spodnji Ivanjci 31, 9245 Spodnji Ivanjci kmetija.fleisinger@gmail.com +38631612721 www.kmetija-fleisinger.si VINA GJERKEŠ

Fikšinci 49, 9262 Rogašovci info@vina-gjerkes.com +38641623125 www.vina-gjerkes.com VINA GUŠTIN, KMETIJA KERSTIN ŽIŽMOND

Potok pri Dornberku 6a, 5294 Dornberk vinar.gustin@gmail.com +38651626777 www.vinagustin.com

Vipavska dolina

Merlot 2015, suho Malvazija 2018, suho Malvazija 2017, suho

Dolenjska

Laški rizling 2017, suho Rumeni plavec 2018, suho Modra frankinja 2015, suho Chardonnay 2016, suho Cviček 2018, suho

Slovenska Istra

Refošk 2018, suho Malvazija 2018, suho Rumeni muškat 2018, polsladko Penina refošk 2017, polsladko

Vipavska dolina

Malvazija 2018, suho Merlot 2018, suho

VINA JELENIČ

Jablance 10, 8311 Kostanjevica na Krki jelenic@zaman.si +38641568441

VINA JERMAN - TRSEK

Trsek 1a, 6273 Marezige vina.jerman@gmail.com +38641346033

VINA KOGLOT

Ulica 9. septembra 147a, 5290 Vrtojba matej.koglot@gostol-tst.eu +38640725599

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

VINO Sauvignon 2018, suho Penina šipon 2017, suho Laški rizling, izbor 2018, sladko Rosé 2018, suho Zeleni silvanec 2018, suho

VINA KRAMPAČ, EGON KRAMPAČ

Prekmurje

Laški rizling 2018, suho Sauvignon 2018, suho Sauvignon premium, barrique 2017, suho Penina Oskar, extra brut Rosé penina Oskar, brut

Štajerska Slovenija

Rumeni muškat 2018, polsuho Kerner 2018, suho Rosé 2018, polsuho

Štajerska Slovenija

Virus 3, rdeča zvrst 2015, suho Rebula 2018, suho Merlot 2015, suho

Goriška Brda

Stara brajda, bela zvrst 2015, suho Rebula 2018, suho Sivi pinot 2018, suho Cabernet franc 2018, suho Modri pinot 2015, suho Rosé 2018, suho Jakot 2018, suho Merlot 2017, suho

Goriška Brda

VINA OSKAR, MATEJ MARKUŠ

Malečnik 255, 2229 Malečnik vinaoskar@gmail.com +38631342062 www.turizemmarkus.com VINA SENEKOVIČ

Spodnji Jakobski Dol 64, 2222 Jakobski Dol vina.senekovic@gmail.com +38641514422 www.vina-senekovic.si

VINA SOSOLIČ

Zali Breg 10a, 5212 Dobrovo v Brdih vina.sosolic@siol.net +38641713366

VINA ŠČUREK

Plešivo 44, 5212 Dobrovo v Brdih stojan.scurek@gmail.com +38641625842 www.scurek.com

VINA ŠERBINEK, ROBERT ŠERBINEK

Rumeni muškat 2018, polsladko Sauvignon 2018, suho Laški rizling 2018, suho

Štajerska Slovenija

Malvazija 2017 Refošk 2017 Refošk 2018

Slovenska Istra

Špičnik 19, 2201 Zgornja Kungota vinogradnistvo.serbinek@gmail.com +38631602892 www.vina-serbinek.si

VINA ŠTULE

Jagodje 50, 6310 Izola vino.stule@gmail.com +38631785510

VINA VRABEC

Izbrani teran ptp 2017, suho Cabernet sauvignon 2013, suho Vitovska grganja 2017, suho

Kras

Penina Vuglec 2016, extra brut Penina Rozalia 2016, extra brut Penina Baronial 2012, brut

ZagorjeMeđimurje

Eko cviček ptp Zajc 2018, suho Žametna črnina rosé Zajc 2018, polsladko Modra frankinja Zajc 2018, suho

Gornja Bistrica 148, 9232 Črenšovci krampac.egon@siol.net +38641421252

Pliskovica 6, 6221 Dutovlje vrabec.vrabec@siol.net +38641645508

VINA VUGLEC

Škarićevo 150, HR-49000 Krapina info@vuglec-breg.hr +38549345015

VINA ZAJC, SPORTI D.O.O.

Dolenjska

Pod Trško goro 1, 8000 Novo mesto info@zajc.si +38673382576 www.zajc.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

VINO VINAKOPER

Šmarska cesta 1, 6000 Koper marija.kerkez@vinakoper.si +38656630100 www.vinakoper.si

Slovenska Istra

Haloze

Šipon 2018, suho Sivi pinot 2018, suho Rumeni muškat 2018, sladko Sauvignon 2016, suho Modra frankinja 2018, suho Zvrst 2016, suho, zorjeno

Haloze

Sivi pinot 2018, suho Sauvignon 2018, suho Renski rizling 2018, polsuho

Haloze

Sauvignon 2018, suho Sivi pinot 2018, suho Rosé 2018, suho

Haloze

Sivi pinot 2018, suho Chardonnay 2018, suho Laški rizling 2018, suho

KOBAL WINE ESTATE D.O.O., VINARSKA ZADRUGA HALOZE

Videm pri Ptuju 52, 2284 Videm pri Ptuju vinarska.zadruga@haloze.org +38627953200 www.vidovaklet.haloze.org

VINA KOTOLENKO, VINARSKA ZADRUGA HALOZE

Videm pri Ptuju 52, 2284 Videm pri Ptuju vinarska.zadruga@haloze.org +38627953200 www.vidovaklet.haloze.org

VINA ZAVEC, VINARSKA ZADRUGA HALOZE

Videm pri Ptuju 52, 2284 Videm pri Ptuju vinarska.zadruga@haloze.org +38627953200 www.vidovaklet.haloze.org

VINARSTVO ŠMIGOC, VINARSKA ZADRUGA HALOZE

Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju vinarska.zadruga@haloze.org +38627953200 www.vidovaklet.haloze.org

VINOGRADNIŠTVO IVAN KRAMER, VINARSKA ZADRUGA HALOZE

Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju vinarska.zadruga@haloze.org +38627953200 www.vidovaklet.haloze.org

Haloze

VINO ANDREJC, VOJKO KOROŠEC

Ilirska pot 1, 3214 Zreče vino.andrejc@gmail.com +38641669289 www.vinoandrejc.eu

Penina Capris Marine, brut Penina Capris Marine, sec Penina Capris muškat, sladko Malvazija Gourmet 2018, suho Refošk Capris 2017, suho Cabernet sauvignon Capo d'Istria, barrique 2013, suho Sixty, rdeča zvrst 2013, suho

Laški rizling 2018, suho Sauvignon 2018, suho Traminec 2018, polsuho

Štajerska Slovenija

Sivi pinot 2017, suho Chardonnay 2018, suho Chardonnay 2018, polsuho Traminec 2018, polsuho

Štajerska Slovenija

Prvenec, mlado vino 2019, suho Chardonnay Kaspar, sur lie 2017, suho Rumeni muškat 2018, polsladko

Bizeljsko

Rumeni plavec, pozna trgatev 2013, suho Traminec, izbor 2013, suho Scheurebe, izbor 2015, polsladko Traminec, izbor 2012, sladko Modra frankinja 2010, suho Les grandes 5, rdeča zvrst, izbor 2015, suho Tjašina penina, brut

Štajerska Slovenija

Sauvignon Colles 2017, suho Cuvée Haloze Blanc 2018, suho Renski rizling 2018, suho

VINO GAUBE

Špičnik 17, 2201 Zgornja Kungota vinarstvo.gaube@siol.net +38641747151 www.vino-gaube.si VINO GRABEN

Kumrovška 6, 8259 Bizeljsko vino.graben@gmail.com +38630611011 www.vino-graben.com

VINO GROSS D.O.O.

Gorca 43, 2286 Podlehnik hello@vinogross.com www.vinogross.com

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

VINO Laški rizling 2018, suho Beli pinot 2018, suho Renski rizling 2018, suho Sauvignon 2018, suho Rumeni muškat 2018, polsladko

VINO JARC

Štajerska Slovenija

Chardonnay 2017, suho White star, bela zvrst, barrique 2017, suho Renski rizling Aldebaran 2018, suho Sivi pinot 2017, suho Merlot Skywalker, barrique 2017, suho

Štajerska Slovenija

Sauvignon 2018, suho Sivi pinot Rutilus 2018, suho Albus 2018, suho Muškat ottonel 2018, polsladko Renski rizling 2017, suho

Štajerska Slovenija

VINO KUPLJEN JERUZALEM-SVETINJE, SAMO KUPLJEN

Svetinje 21, 2259 Iavnjkovci vino.kupljen@siol.net +38631307417 www.vino-kupljen.com

VINO KUPLJEN® Jeruzalem - Svetinje

S soncem in ljubeznijo®

VINO KUŠTER

Plač 9, 2201 Zgornja Kungota vinko.serbinek@amis.net +38631565146

VINO VALDHUBER ČEH

Sauvignon 2018, suho Zeleni silvanec 2018, polsuho Sivi pinot 2018, polsuho

Štajerska Slovenija

Laški rizling 2018, suho Rumeni muškat 2018, suho Sauvignon 2018, polsuho

Štajerska Slovenija

Pubec Jurček, bela zvrst 2018, polsuho Rosé Jurček plus 2018, polsuho aromatizirano Renski rizling 2017, polsuho Dišeči traminec 2017, polsladko Laški rizling Eva, izbor 2011, sladko Penina Cvitanič, 2018 polsuho

Štajerska Slovenija

Ciringa 6, 2201 Zgornja Kungota info@vino-valdhuberceh.si +38640700083 www.vino-valdhuberceh.si VINOGRADI HORVAT

Počehova 29, 2000 Maribor vinogradi.horvat@triera.net +38622517872 www.vino-horvat.eu VINOGRADNIŠTVO CVITANIČ

Ranfol 2017, suho Šipon 2017, suho Rumeni muškat 2018, polsuho Veronika, bela zvrst 2017, polsladko Kerner, vino Vinske kraljice Slovenije za leto 2002, izbor 2017, polsladko

Štajerska Slovenija

Muškat ottonel 2018 Dišeči traminec 2018 Chardonnay 2018

Štajerska Slovenija

Rumeni muškat 2018, polsladko Renski rizling 2018, sladko Zweigelt 2018, suho Modri pinot v belem 2018, suho Traminec 2018, polsladko Sauvignon 2018, polsladko Muškat ottonel 2018, polsladko

Štajerska Slovenija

Merlot Krasno 2016, suho Rebula Krasno 2016, suho Peneča rebula, suho Penina rosé Quercus, polsuho Pikolit 2014, sladko

Slatina 10, 2201 Zgornja Kungota vinarstvo.jarc@gmail.com +38641771954 www.vinojarc.si

Gorišnica 62, 2272 Gorišnica info@vinogradnistvo-cvitanic.si +38641710257 www.vinogradnistvo-cvitanic.si

VINOGRADNIŠTVO DRUŽINA KOS

Ključarovci pri Ljutomeru 66, 9242 Križevci pri Ljutomeru vinogradnistvokos@gmail.com +38641357520 www.vino-kos.si VINOGRADNIŠTVO KRAMPAČ

Kopriva 1, 9246 Razkrižje natalijakrampac@gmail.com +38641427844

VINOGRADNIŠTVO MULEC

Ročica 40, 2222 Jakobski dol vino@mulec.si +38631374416 www.mulec.si

VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.

Goriška Brda

Zadružna cesta 9, 5212 Dobrovo v Brdih info@klet-brda.si +38653310102 www.klet-brda.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

VINO VINSKA KLET KRALJ

Škocjan 27, 6000 Koper vinakralj@gmail.com +38631761324

Slovenska Istra

Malvazija 2018, suho Refošk 2018, suho Rosé 2017, suho Penina 2017, suho

Prekmurje

Cuvée Breg, bela zvrst 2017, suho Sauvignon Breg 2016, suho Modra frankinja Mačkovci 2015, suho

VINSKA KLET MAROF, PANVITA MAROF D.O.O.

Mačkovci 35, 9202 Mačkovci info@marof.eu +38625561810 www.marof.eu

Bela Krajina

Chardonnay 2018, suho Rosé 2018, polsuho Modra frankinja, barrique 2017, suho Rumeni muškat, jagodni izbor 2011, sladko Metliška črnina 2018, suho

Bela Krajina

Beli trio, bela zvrst 2017, suho Modra frankinja 2016, suho Svetovno vino, rdeča zvrst 2016, suho Sauvignon 2015, suho Rumeni muškat, izbor 2016, sladko

Štajerska Slovenija

Šipon Ducal 2007, suho Renski rizling Ducal 2013, suho Renski rizling Ducal amfora 2015, suho

Vipavska dolina

Burja bela 2018, suho Stranice Burja 2017, suho Roza Burja 2018, suho

Vipavska dolina

Pinela Lanthieri 2018, suho Zelen Lanthieri 2018, suho Malvazija Lanthieri 2018, suho Chardonnay Lanthieri 2017, suho Barbera Lanthieri, barrique 2017, suho Cabernet sauvignon Lanthieri, barrique 2017, suho Storia Lanthieri, barrique 2017, suho

Bizeljsko Sremič

Penina Vincent classic 2017, suho Penina Vincent apricot 2017, polsladko Penina Vincent fragaria 2017, polsladko Dornfelder AXV, barrique 2016, suho Rumeni muškat 2017, polsuho

Vipavska dolina

Zelen De Adami 2017, suho Rumeni muškat De Adami 2016, polsladko Merlot De Adami 2009, suho Cabernet sauvignon De Adami 2010, suho Modri pinot De Adami 2010, suho

Goriška Brda

Sauvignon 2015, suho Cabernet sauvignon 2016, suho Merlot Brjač 2009, suho Rebula 2017, suho Zakaj 2015, suho Augustus 2011, suho

VINSKA KLET METLIKA, KZ METLIKA Z.O.O.

Cesta XV. brigade 2, 8330 Metlika andrej.skof@kz-metlika.si +38673637000 www.kz-metlika.si

VINSKA KLET PRUS, JOŽEF PRUS

Krmačina 6, 8330 Metlika info@vinaprus.si +38673059098 www.vinaprus.si

VINSKE BRBONČICE

Stubiška ulica 6, 2342 Ruše vinske.brboncice@gmail.com +38641512881

VINSKE BRBONČICE

Stubiška ulica 6, 2342 Ruše vinske.brboncice@gmail.com +38641512881

VIPAVA 1894 D.O.O.

Vinarska cesta 5, 5271 Vipava info@vipava1894.si +38653671200 www.vipava1894.si WINERY MIHELIN

Vinarska cesta 62, 8259 Bizeljsko info@winerymihelin.com +38641581651 FB in Instagram/Winery Mihelin ZALOŠČAN VINA DE ADAMI D.O.O.

Zalošče 6a, 5294 Dornberk deadami@zaloscan.si +38641485971 www.zaloscan.si ZANUT

Neblo 27, 5212 Dobrovo vino@zanut.si +38631757672 www.zanut.si ZLATI GRIČ, D.O.O.

Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice info@zlati-gric.si +38637580360 www.zlati-gric.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

Štajerska Slovenija

Penina bela, suho Penina rosé, suho Modri pinot 2015, suho Renski rizling 2017, polsuho Sivi pinot 2018, suho Sauvignon 2018, suho Traminec 2017, polsladko

DELIKATESE - KULINARIKA ARONIA - BBP D.O.O.

Sadna alkoholna pijača aronija 2019, polsuho 100 % bio sok aronija

Sok Aronita, 100 % sok aronije Marmelada aronija Aronita Marmelada aronija-jagoda Aronita

Orehova cesta 60d, 2312 Orehova vas matej.pungartnik@aronia-bbp.com +38631361444 www.aronia-bbp.com ARONITA, POLONA RATAJC

Slovenija

BIJOLADA CHOCOWELLNESS, DANICA STOŠIČ S.P.

Bijolada chocowellness čokoladne tablice Čoko namazi LCHF proteinske tablice

16 mesečni Kraški pršut, Pršutarna lokev s'krasa Suha domača salama Z'dežele, Celjske mesnine d.o.o. Savinjski želodec Z'dežele, Celjske mesnine d.o.o. Kranjska klobasa Z'dežele, Celjske mesnine d.o.o. Slavonski kulen Z'dežele, Celjske mesnine d.o.o.

Žiče 32a, 3215 Loče r.polona@gmail.com +38631503168 www.aronita.si

Pšata 46a, 1262 Dol pri Ljubljani danica.stosic@bijolada.com +38640817066 www.bijolada.com

CELJSKE MESNINE D.O.O.

Evropska Unija

Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje info@celjske-mesnine.si +38634255222 www.celjske-mesnine.si

ČIPS D.O.O.

Bresterniška ulica 93, 2354 Bresternica narocila@cips.si +38631271128 www.cips.si

Čips

DELIZ D.O.O.

Oljčno olje Belica Kmetija Sirk Oljčno olje Blend Kmetija Sirk

Prekmurska gibanica Prekmurska šunka

Mleta kava Diemme Kava v kapsulah Diemme Paneton Diemme

Goriška Brda

Ribniška ulica 8, 2000 Maribor info@deliz.si +38641610814 www.deliz.si DIŠI PO PREKMURJU, DRUŠTVO ZA PROMOCIJO IN ZAŠČITO PREKMURSKIH DOBROT

Prekmurje

Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota dpzpd@siol.net +38625261435 www.disi-po-prekmurju.si ESINES D.O.O.

Italija

Ankaranska cesta 7, 6000 Koper smunko@siol.net +38641623382

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

DELIKATESE - KULINARIKA FRANZ KRAINER D.O.O.

Tržaška cesta 53, 2000 Maribor krainer@fkrainer.si +38623324257

Avstrija

HIŠA TRT, VINA IN ČOKOLADE KUNEJ

Cesta prvih borcev 40, 8280 Brestanica ales@kunej.com +38631337526 www.kunej.com

Kranjska s sirom Kranjska s sirom, pikantna Klobasa hudičevka

Slovenija

Rdeče vino s čokolado Chocolat Imperial Belo vino s čokolado Chocolat Imperial Blanc

Evropska Unija

Pasulj s slanino

Slovenija

Kava

Slovenija

Zaseka Meso iz tunke Domača klobasa Slane palčke Slane preste Ajdov kruh, pšenični kruh Domači keksi

Slovenija

Bučno olje Jeruzalem Bučnice Jeruzalem Bučni liker Jeruzalem Bučno olje s ptujskim lükom Jeruzalem Bučno olje iz belic Jeruzalem

Slovenska Istra

Čaj iz oljčnih listov Sir z oljčnimi listi Pridelki iz sredozemskega zeliščnega vrta

Slovenija

Čokolada s panceto Darilni paket Meso iz tunke Suha kmečka

Slovenija

Domače dobrote

Slovenija

Mladi kozji sir Sonček Poltrdi kozji sir Tincl s tartufi Trdi kozji sir Guzaj

Slovenija

Eko mesnine Okus nad okusi

INPLAN D.O.O.

Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj darko@inplan.si +38631634847 www.inplan.si ITALCREAM BP D.O.O.

Belokranjska 12b, 2000 Maribor info@italcrem.si +38623301620 www.italcrem.si IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR

Park mladih 3, 2000 Maribor mic@icp-mb.si +38623208640 www.icp-mb.si

JERUZALEM SAT, OLJARNA IN MEŠALNICA SREDIŠČE D.O.O.

Ljutomerska cesta 4, 2277 Središče ob Dravi sk@oljarna-sredisce.si +38651316326 www.oljarna-sredisce.si KMETIJA BUTUL

Manžan 10d, 6000 Koper butul@siol.net +38641718219 www.butul.net KMETIJA ČAS D.O.O.

Rošpoh - del 147, 2211 Pesnica mesarija.cas@gmail.com +38641554503 www.mesarijacas.si

KMETIJA ROŠTOHAR

Selce 10, 8283 Blanca jozerostohar@gmail.com +38641558720

KMETIJA SIRARSTVO VIDEC

Vodruž 34, 3230 Šentjur sirarna.videc@gmail.com +38631844612 www.sirarstvo-videc.si

KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO Z.O.O.

Sevce 16, 3272 Rimske Toplice kz-lasko@amis.net +38637344350 www.kz-lasko.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

DELIKATESE - KULINARIKA Prigrizki Kmečke pekarne, Janja Metličar s.p.

KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ, DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ

Slovenija

Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj tajnistvo@kgz-ptuj.si +38627493610 www.kgz-ptuj.si KODILA D.O.O.

Prekmurska šunka Kodila Ocvirki Kodila

Slovenija

Markišavci 44, 9000 Murska Sobota janez.kodila@kodila.si +38625223600 www.kodila.si KULTURNO, TURISTIČNO IN IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO KELIH

Preleška gibanica

Riba s poprom Domača suha Kungoška Domača klobasa

Prlekija

Ključarovci 66, 9242 Križevci pri Ljutomeru drustvo.kelih@gmail.com +38641357520 www.prleska-gibanica.si KUNGOŠKE MESNINE

Slovenija

Zgornja Kungota 8a, 2201 Zgornja Kungota kungoske.mesnine@gmail.com +38641682265

LJUBLJANSKE MLEKARNE, D.O.O.

Sirna plošča President Brie Jošt premium Iberski Jošt premium Gauda

Tolstojeva 63, 1000 Ljubljana info@l-m.si +38615881500 www.l-m.si LUŠTA D.O.O.

Inovativne sladice

Slovenija

Šarhova ulica 99, 2000 Maribor info@lusta.si +38641777134 www.tovarnica-sladkosti.si MAKEDONIJA TRADE D.O.O.

Konzervirane vrtnine

Testenine pikant Testenine česen Testenine vigeta Testenine pira Testenine kurkuma Testenine ajda Testenine polžki

Makedonija

Nove Fužine 33, 1000 Ljubljana info@makedonija-trade.si +38615201270 www.makedonija-trade.si

MARVITA, MARJANA SOFIJA LOPAN

Slovenija

Lipoglav 22, 3215 Loče marjana@marvita.si +38670715273 www.marvita.si

MEDIČARSTVO CELEC JOŽICA

Medičarski izdelki

Jabolčni sok

Slovenija

Štajerska Slovenija

Ratkovci 8, 9207 Prosenjakovci info@medicarstvo.si +38625441239 www.medicarstvo.si

MERANOVO - UM, FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Pivola 10, 2311 Hoče tajnistvo.fkbv@um.si +38623209000 www.fkbv.um.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

DELIKATESE - KULINARIKA Slovenija

Meso iz tunke Iz Haloz Kmečka prekajena zaseka Iz Haloz Polnjen svinjski želodec Iz Haloz Haloška slaninska salama Iz Haloz Suhe domače klobase s papriko Iz Haloz Suha salama z bučnimi semeni Iz Haloz Tlačenka Iz Haloz Domača suha klobasa brez adititvov Iz Haloz Polnjen svinjski kot iz borla Iz Haloz Kuhane domače prekajene klobase Iz Haloz

Slovenija

Tunka Herga Pašteta domača Herga Polsuha salama Herga Suha domača salama Herga Domača prekajena klobasa Herga

Slovenija

Meso iz tunke Domača klobasa Domača salama Domača zaseka Prekajena zaseka Domača jetrna pašteta

Slovenija

Štajersko prekmursko bučno olje

Slovenija

Štajersko prekmursko bučno olje, svetlo Štajersko prekmursko bučno olje, temno Čokolada Kocbek

Slovenija

Marmelada Stevi, brez sladkorja Marmelada sladka Lija, visok sadni delež Sirup Stevi, brez sladkorja Sirup sladka Lija, visok sadni delež Nektar z mislijo, visok sadni delež

Slovenija

Pralineji - čokoladni bomboni z bučnimi semeni

Avstrija

Naravno stiskano bučno olje Naravno orehovo olje Naravno laneno olje Pražena bučna semena raznih okusov Balzamični kis

Slovenija

Sirup ameriški slamnik, Tatjana Buzeti Trdi sir Hecl, Kmetija Hecl

MESARIJA KOKOL D.O.O. 25 5

Dolane 9, 2282 Cirkulane info@mesarijakokol.si +38627612101 www.mesarijakokol.si

MESARSTVO HERGA D.O.O.

Mezgovci ob Pesnici 67a, 2252 Dornava smiljanherga@gmail.com +38641772172

MESNICA SIRC, MESARSTVO JANKO SIRC S.P.

Podgorci 24, 2273 Podgorci info@mesnica.si +38627130030 www.mesnica-sirc.si OLJARNA FRAM D.O.O.

Turnerjeva ulica 118, 2313 Fram denis.hergan@oljarnafram.si +38626014712 www.oljarnafram.si

OLJARNA KOCBEK, GORAZD KOCBEK S.P.

Stara gora 1, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici mihaela@kocbek.si +38641331241

POHORSKE DOBROTE, TOMAŽ KRAJNC S.P.

Ranče 94, 2313 Fram pohorskedobrote@gmail.com +38640164334 pohorskedobrote.wordpress.com POSESTVO PASSERO

Tešanovci 24, 9226 Moravske Toplice info@passero.si +38641970244 www.passero.si

SAMENKÖNIG

Sulztal 10, A-8461 Gamlitz samenkoenig@aon.at +436641021919 SEKCIJA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA MARIBOR

Titova cesta 63, 2000 Maribor marjana.savic@ozs.si +38623300502 www.ooz-maribor.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

DELIKATESE - KULINARIKA SKUPINA VRTOVI PANONSKI Z.O.O., PTUJSKI LÜK

Čebula Ptujski lük, Kmetija Pignar

Hrvaška

Verus d.o.o., Cesta k Tamu 6, 2000 Maribor marjetka.jost@verus.si +38651305009 www.verus.si STORK D.O.O.

Sladoled Strok, različni okusi

Slovenija

Cesta k Tamu 11, 2000 Maribor info@stork-ice.eu +38627076551 www.stork-ice.eu

STRIPS CHIPS, PREFEKT D.O.O.

Inovativni čipsi iz stročnic

Češka

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor info@prefekt.si +38631766000

VINO ANDREJC, VOJKO KOROŠEC

Sok aronija

Štajerska Slovenija

Domače marmelade Mulec

Štajerska Slovenija

Ilirska pot 1, 3214 Zreče vino.andrejc@gmail.com +38641669289 www.vinoandrejc.eu

VINOGRADNIŠTVO MULEC

Ročica 40, 2222 Jakobski Dol vino@mulec.si +38631374416 www.mulec.si

EXPANO FOOD&DRINK

Bakovska 41, 9000 Murska Sobota +38659808586 www.expano.si

Pomurski prigrizki

Predstavitev ponudbe Lokalni prigrizki

GOSTIŠČE FRAMSKI HRAM, PETRA POLANEC S.P.

Slovenija

Turnerjeva ulica 117, 2313 Fram petrapolanec@gmail.com +38641623186 www.framski-hram.si TAKOS DOS, JUNIOR D.O.O.

Mehiški prigrizki

Pobreška cesta 18, 2000 Maribor info@takos.si +38631676872 www.takos.si TAKOS MARIBOR, JUNIOR D.O.O.

Mehiški prigrizki

Mesarski prehod 3, 2000 Maribor info@takos.si +38631676871 www.takos.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

VODE – DESTILATI - PIVA - LIKERJI – MEDICE BRANKO TEKMEC

Kamniška graba 32, 2351 Kamnica branko.tekmec@triera.net +38641740081

DAVIDOV HRAM D.O.O.

Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji mario@davidovhram.si

Štajerska Slovenija

Viljamovka Travarica Slivovka

Hrvaška

Viljamovka Maraska Višnja Maraska Šljivovica Maraska Orehovec Maraska Amarena Maraska

Ekvador

Rum Canuto Gin Crespo

Velika Britanija

Gin Steampunk

ESINES D.O.O.

Ankaranska cesta 7, 6000 Koper smunko@siol.net +38641623382

ESINES D.O.O.

Ankaranska cesta 7, 6000 Koper smunko@siol.net +38641623382

ESINES D.O.O.

Ankaranska cesta 7, 6000 Koper smunko@siol.net +38641623382

Italija

GAMSAR D.O.O.

Viski Gamsar Gin Gamsar

Čabrače 4a, 4224 Gorenja vas gamsar4a@gmail.com +38651482265

JULIJANA KEJŽAR KMETIJSTVO

Tovarniška cesta 14, 3214 Zreče kejzar.j@gmail.com +38641352268 www.kejzar.com

Liker Latte di suocera Grenčica Amaro Lucano

Slovenija

Borovničevec Kejžar Medica Kejžar Viljamovka Kejžar

LOVENJAKOV DVOR

Polana 40, 9000 Murska Sobota hotel.strk@siol.net +38625252158 www.lovenjakov-dvor.si

Predstavitev produktov

MAISTER GIN

Vodole 34 , 2229 Malečnik info@maistergin.si +38641654305 www.maistergin.si

Slovenija

MAXIMUM TRADE, MATEJA GOJZDNIK S.P.

Gotovlje 138e, 3310 Žalec info@maximum-trade.com +38651326444 www.maximum-trade.com

MERANOVO - UM, FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Pivola 10, 2311 Hoče tajnistvo.fkbv@um.si +38623209000 www.fkbv.um.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

Srbija

Štajerska Slovenija

Gin Maister

Slivovka Zlatna nit, Gružanska nit Medovina Gružanska nit, viljamovka z medom Dunja Gružanska nit, žganje iz kutine

Viljamovka

VODE – DESTILATI - PIVA - LIKERJI – MEDICE PTUJSKA KLET D.O.O.

Liker Pullus beli, sladko Liker Pullus rdeči, sladko

Peneča medica Cesar 2017, polsladko

Štajerska Slovenija

Slovenija

Vinarski trg 1, 2250 Ptuj info@ptujska-klet.si +38627879810 www.pullus.si

SEKCIJA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA MARIBOR

Titova cesta 63, 2000 Maribor marjana.savic@ozs.si +38623300502 www.ooz-maribor.si SOSICH WINES

Liker Menta 2018, sladko Liker Bazga 2017, sladko Liker Kušovača 2017, polsladko

Hrvaška Istra

Viljamovka Firbas

Štajerska Slovenija

Vrh Lašići, Lašići 2a, HR-52447 Vižinada info@sosichwines.hr +385989273739 www.sosichwines.hr

VINSKE BRBONČICE

Stubiška ulica 6, 2342 Ruše vinske.brboncice@gmail.com +38641512881

DENIS ISKRA

Brinjevec

Slovenija

Zabiče 76, 6250 Ilirska Bistrica d.iskra9@gmail.com +38631220169 denis-iskra.weebly.com DAVIDOV HRAM D.O.O.

Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji mario@davidovhram.si +38638393507 www.davidovhram.si

Lagunitas točeno pivo

DAVIDOV HRAM D.O.O.

Pivo Sol Pivo Mort subite Pivo Afligem

Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji mario@davidovhram.si +38638393507 www.davidovhram.si GREEN GOLD D.O.O.

Piva pivovarne Green gold

Lager Gallus, 4,7 % alk, svetlo Pale Ale Vega, 4,7 % alk, svetlo IPA General Maister, 6 % alk, svetlo Porter Noordung, 6 %, temno

Kostanjevo pivo, 5 % alk Maximus, imperial IPA, 9 % alk Lager Vizir, 4,8 % alk Gringo, IPA, 6 % alk Radenska Classic Radenska Naturelle Oaza rdeče grozdje Oaza breskev Radenska limonska trava Radenska bezeg Inka bitter lemon Inka tonic water

Slovenija

Spodnje Grušovlje 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini luka@ggb.si +38651398175 www.greengoldbrewing.com MAISTER PIVOVARNA D.O.O.

Slovenija

Suhadole 46b, 1218 Komenda skok.janez@gmail.com +38631334468 www.maisterbrewery.com

PIVOVARNA VIZIR D.O.O.

Lokve 10b, 8340 Črnomelj info@vizir.si +38640997200

RADENSKA D.O.O.

Boračeva 37, 9252 Radenci info@radenska.si +38625202020 www.radenska.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

SPREMLJEVALNI PROGRAM AGRO ZAVAROVALNICA, PODRUŽNICA V SLOVENIJI

Titova cesta 63, 2000 Maribor schlauer@agrozavarovalnica.si +38641791090 www.agrozavarovalnica.si

Predstavitev dejavnosti

ČASNIK VEČER D.O.O.

Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2000 Maribor tajnistvo@vecer.com +38622353500 www.vecer.com

Medijski partner

DRUŠTVO KUHARJEV IN SLAŠČIČARJEV SLOVENIJE

Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana info@kuharjislovenije.si +38615898230 www.kuharjislovenije.si

DRUŠTVO VINSKIH SVETOVALCEV SOMMELIER SLOVENIJE

Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana info@sommelier-slovenije.si www.sommelier-slovenije.si

Predstavitev dejavnosti društva

Predstavitev dejavnosti

EVIPLASS, EVALD VODOPIVC S.P.

Stolovnik 49, 8280 Brestanica evald@super-e.si +38641730202

Darilne vrečke Super e

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLGIJO, UNIVERZA V MARIBORU

Smetanova ulica 17, 2000 Maribor fkkt@um.si +38622294400 www.fkkt.um.si

FOTOGRAFSKA REVIJA DIGITALNA KAMERA, METIDAFOTO D.O.O.

Ljubljanska cesta 14, 3000 Celje info@digitalna-kamera.si +38640413099 www.digitalna-kamera.si

Predstavitev revije Digitalna kamera VinDel foto studio Prikaz fotografiranja izdelkov

HOTEL DRAŠ

Pohorska ulica 57, 2000 Maribor hotel@dras.si +38659076600 www.dras.si

Predstavitev dejavnosti

INPLAN D.O.O. PTUJ

Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj darko@inplan.si +38631634847 www.inplan.si

Zagotavljanje ledu

Predstavitev ampelografske monografije - Vinzenz in Conrad Kreuzer KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR

Vinarska ulica 14, 2000 Maribor info@kmetijski-zavod.si +38622284900 www.kmetijski-zavod.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

Predstavitev projektov: Interreg V B, MED Programme 2014-2020, COMPOSE HORIZON 2020, FAIRWAY Erasmus+ Programme 2015-2020, E-COFARM EU strategy for the Alpine Region (ARPAF), ALPJOBS EU strategy for the Alpine Region (ARPAF II), Impuls4Action Ciljno raziskovalni program "Konkurenčnost Slovenija 20062018" ESRR, RS MIZŠ - "PLAZMA" INTERREG Slovenia-Croatia 2014-2020, In Cultura Veritas

SPREMLJEVALNI PROGRAM LABELPROFI D.O.O.

Vinske etikete

Ozare 18a, 2380 Slovenj Gradec rok.nabernik@labelprofi.com +38641363395 www.labelprofi.si MESSER SLOVENIJA D.O.O.

Jugova 20, 2342 Ruše alenka.mekis@messergroup.com +38626690341 www.messer.si MIMI PORCELAN D.O.O.

Porcelan: krožniki, jedilni pribor, kozarci

Grajski trg 2, 2000 Maribor mimi.porcelan@gmail.com +38622500616 www.mimiporcelan.si

MLADEN KRALJ - UMETNIK, KIPAR

Umentiško ustvarjanje

Zdravkova 18, 2000 Maribor mladenkralj46@gmail.com +38640845208

NEKTAR NATURA D.O.O.

Ekslerjeva ulica 8, 1241 Kamnik info@nektarnatura.com +38617240300 si.nektarnatura.com OPTIKA ARENA

Predstavitev dejavnosti

Pohorska ulica 21, 2000 Maribor info@optikaarena.si +38626144230 www.optikaarena.si P3-BOX, MEDIA PLAN D.O.O.

Pretočnost glasbe preko Partynet sistema - glasbeni P3-BOX

Karantanska cesta 8, 1230 Domžale peter@partynetradio.com +38640480008 www.partynetradio.com/si PORSCHE MARIBOR, PORSCHE INTER AUTO D.O.O.

Predstavitev vozil

Šentiljska cesta 128a, 2000 Maribor porsche.maribor@porsche.si +38626540300 www.porschemaribor.com POS ELEKTRONČEK D.O.O.

Predstavitev programske opreme

Livarska ulica 7, 1241 Kamnik janko@pos-elektroncek.si +38618309560

PREFEKT D.O.O.

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor info@prefekt.si +38631766000 REGIJSKA RAZVOJNA AGENCIJA ROD AJDOVŠČINA

Okusi Vipavske

Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina info@ra-rod.si +38653653600 www.ra-rod.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

SPREMLJEVALNI PROGRAM RESTAVRACIJA SEDEM, VSGT MARIBOR

Cafova ulica 7, 2000 Maribor info@sedem.si +38626211412 www.sedem.si

Predstavitev Restavracije Sedem

REVIJA PET ZVEZDIC

Pod jezom 40, 1000 Ljubljana petzvezdic@siol.net +38641550878 www.petzvezdic.si

Predstavitev revije Pet zvezdic

REVIJA POTOVANJA IN STIL

Vrhovčeva cesta 34a, 1358 Log pri Brezovici urednistvo@potovanjainstil.si +38631531337 www.potovanjainstil.si

Revije

SLORATIONAL D.O.O.

Ronkova ulica 4, 2380 Slovenj Gradec info@slorational.si +38628821900 www.slorational.si

Oprema velikih profesionalnih kuhinj

SLOVINO SOMMELIER CLUB

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor info@sommelier.si +38622283030 www.sommelier.si

Predstavitev dejavnosti

ALOJZIJA ZEMLJIČ

Ulica heroja Lacka 47, 2230 Lenart zemljicalojzija@gmail.com +38631629676

Umetniško oblikovanje dekorativnega slanega testa

SLOW FOOD PRIMORSKA

Predstavitev omizja

SLOW FOOD ŠTAJERSKA

Predstavitev omizja

Manžan 10d, 6000 Koper

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor

SOMMELIER.SI ACADEMY

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor info@sommelier.si +38622283030 www.sommelier.si SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM

Mladinska ulica 14, 2000 Maribor +38622350010 www.ssgt-mb.si

Predstavitev izobraževalnih programov

Predstavitev programov

STEKLARNA ROGAŠKA D.D.

Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina info.rogaska@fiskars.com +38638180170 www.steklarna-rogaska.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

Vrhunski vinski kelihi in karafe za vino Ročno graviranje na kozarce

SPREMLJEVALNI PROGRAM THE SLOVENIA RESTAURANT AWARDS, IQBATOR D.O.O.

Predstavitev projektov

Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana info@the-slovenia.com +38630706000 www.the-slovenia.com

TRAMONTANA WOODCRAFT, LAG FILOZIĆI

Leseni rokodelski izdelki za uporabo v gastronomiji

Filozići 9, HR-51557 Cres igorfilozici@gmail.com +385912886144

TURISTIČNO ZDRUŽENJE PORTOROŽ, G.I.Z.

Predstavitev festivala PortoRose2 Predstavitev destinacije

Obala 16, 6320 Portorož info@portoroz.si +38656748260 www.portoroz.si

VIN.SI, VINSKI PRIPOMOČKI

Vinsko sommelierski pripomočki

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor info@vin.si +38631766000 www.vin.si

VINSKO KULINARIČNI TRENDI SLOVINO

Predstavitev publikacije

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor info@slovino.com +38622283030

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR

Predstavitev šole

Cafova ulica 7, 2000 Maribor uprava@vsgt-mb.si +38623202303 www.vsgt-mb.si

WAF.SI, VINSKI PRIPOMOČKI

Patentirani zapirači za penine

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor info@waf.si +38631766000 www.waf.si

KEMIČNA ČISTILNICA PRALNICA ZORE

Dejavnost pralnice in čistilnice

Predstavitev dejavnosti Podjetje Winterhalter - strokovnjak na področju pomivalne tehnike Uradni partner Salona VinDel, ki skrbi za tehniko čiščenja kozarcev

Cesta XIV. divizije 37, Hektorovičeva ulica 8 2000 Maribor +38624713090

WINTERHALTER GASTRONOM D.O.O.

Adamičeva 40, 1290 Grosuplje informacije@winterhalter.si +38617863445 www.winterhalter.si ZAVOD SLOVINO

Predstavitev dejavnosti

Mlinska ulica 1, 2000 Maribor info@slovino.com +38622283030 www.slovino.com ZOTTEL TRADE D.O.O.

Predstavitev inox opreme za vinogradnike

Cesta Žalskega tabora 19, 3310 Žalec linda@zottel.si +38637101370 www.zottel.si

K A T A L O G R A Z S T AV L J AV C E V S A L O N V I N D E L 2 0 1 9

Ustvariti vrhunsko vino je umetnost. Prav tako pa je umetnost izdelati vrhunske kelihe in dekanterje, ki jih cenijo ter priporočajo najuglednejši poznavalci vin.

Ljubljana • Mestni trg 22 • 01 24 12 701 Koper • Čevljarska ulica 15 • 05 62 78 423 Rogaška Slatina • Ulica talcev 1 • 03 81 80 237 Zagreb • Trg žrtava fašizma 3 • +386 98 247 829

www.steklarna-rogaska.si www.kristalrogaska.si rogaska1665

Sistem naročanja GIS Order

Razvoj, prodaja in vzdrževanje programske opreme, predvsem za področje gostinstva, hotelirstva, trgovine in storitvenih dejavnosti.

• DocForward - sistem za elektronsko izmenjavo

dokumentov med dobavitelji in naročniki, ki omogoča enostaven, natančen in hiter vnos dobavnice in računa

• Zaprti sistemi plačevanja - sistemi brezgotovinskega plačevanja znotraj bazenskih kompleksov, smučišc ali dogodkov • Mobilna balgajna - namenjena za prodajo na terenu, tržnicah in za vse storitvene dejavnosti Programsko opremo PRESTIGE predstavljajo produkti: • GIS Prestige za gostinsko in družbeno prehrano • SIHOT za recepcije (hotelski info. sistem) • TS Prestige za trgovske dejavnosti • RELAX Prestige za storitvene in wellness storitve • VS Prestige za prodajo in rezervacijo vstopnic

POS Elektronček d.o.o. Tel.: 01 830 9550, 041 642 260 Livarska ulica 7, 1241 Kamnik E-mail: prodaja@pos-elektroncek.si www. pos-elektroncek.si

KAKOVOSTNA IZBIRA

Moderne hladilne posode ZA 1 - 6 STEKLENIC Z VAŠIM LOGOTIPOM

Legendarni zapirač s patenitranim sistemom WAF-block

Obroč proti pokapljanju nataknete na tulec steklenice

Nice elegantna posoda za 4 steklenice

Zapiralec 3001 s patenitranim sistemom WAF-block testiran na 6 atm

Cooler posoda za ohranjanje hladnega vina

Smart elegantna posoda za štiri steklenice

Sommelierska inovacija kakovostni dvostopenjski odpirač s črno spiralo

Izdelki na voljo v različnih barvah! Na vse izdelke lahko dodamo vaš LOGOTIP!

info@vin.si / 03 17 66 000 / www.vin.si

UGODNO

Vrhunski dvostopenjski odpirači