ZASNOVA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA KULINARIČNE UMETNOSTI V ORMOŽU [Educational Center of Culinary Art] by Valentina Gjura

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA KULINARIČNE UMETNOSTI V ORMOŽU

magistrsko delo Avtorica: Valentina Gjura

Mentor: izr. prof. dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a. Somentor: asist. Janez Peter Grom, u.d.i.a. Konzultant za konstrukcije: doc. dr. David Koren, u.d.i.g.

Leto vpisa: 2010/2011 Ljubljana, oktober 2018

ABSTRACT

POVZETEK

In this master’s thesis, a conceptual design of the innovative educational center of culinary art, located in the city center of Ormož, is presented.

V magistrski nalogi je predstavljena idejna zasnova inovativnega izobraževalnega centra kulinarične umetnosti, lociranega v mestnem jedru Ormoža.

Currently, a dilapidated building of the former department store is situated at the chosen location. The building is an example of the postmodernist architecture and occupies a dominant location in the center of the old town. The physical presence of a relatively “young” yet rigid, neglected, empty and dilapidated object gives an appearance of backwardness to the city, which negatively affects the quality of the living environment of the local population. The vacancy of the building, which is a crucial element of the dense urban tissue, inevitably dampens the development potential of the local economy as well as the tourist attraction of the city and its surroundings. Demolishing and replacing the existing object offers new opportunities for enhancing the image of the city center. I propose a new public program that stems from the existing social, cultural and culinary character of the wider area. In this way, I would like to put forward an example of a good practice of revitalizing the city center of Ormož. The majority of the premises are intended for education, innovation and development in culinary arts, while a restaurant with kitchen serve as a “heart of the building” by cultivating social interaction and promoting local cuisine. With a modern architectural design, which is based on local tradition but at the same time respects current gastronomic trends, I want to create a social generator, not only for Ormož, but the entire Prlekija region.

Na izbrani lokaciji trenutno stoji propadajoč objekt nekdanje blagovne hiše. Gre za postmodernistično arhitekturo, ki zavzema dominantno lokacijo v središču starega mestnega jedra. Fizična prisotnost relativno “mladega”, a vendar togega, nevzdrževanega, praznega in propadajočega objekta, daje mestu videz zaostalosti, kar negativno vpliva na kvaliteto življenjskega okolja lokalnega prebivalstva. Izpraznjenost stavbe, ki soustvarja strnjeno mestno tkivo, hkrati zavira razvojni potencial lokalnega gospodarstva ter turistično atraktivnost mesta in okolice. Z rušitvijo obstoječega objekta in predlogom novega programa javnega značaja, ki izhaja iz obstoječega socialnega, kulturnega in kulinaričnega značaja širšega območja, želim pokazati primer dobre prakse revitalizacije mestnega jedra Ormoža Prostori so v veliki večini namenjeni izobraževanju, inovacijam in razvoju s področja kulinarike, restavracija s kuhinjo pa kot “srce objekta” vzpodbuja socialno interakcijo ter promocijo lokalne kulinarike. S sodobno arhitekturno zasnovo, ki se v svojem bistvu opira na lokalno tradicijo, obenem pa sledi aktualnim gastronomskim trendom, želim ustvariti socialni generator, ne samo Ormoža, temveč celotne Prlekije.

KLJUČNE BESEDE culinary center | education | gastronomy and arhitecture| urban development | social generator

KLJUČNE BESEDE kulinarični center | izobraževanje | gastronomija in arhitektura | urbani razvoj | socialni generator

KAZALO I. UVOD OPREDELITEV PROBLEMA CILJI POTEK DELA

11 11 11

II. TEORETSKA IZHODIŠČA GASTRONOMIJA Hrana kot izkušnja in dogodek

Rzvoj gastronomskih navad

15 15

Tendi v gastronomiji

Gastronomija slovenije in kulinarični turizem 19

KULINARIKA IN ARHITEKTURA 21 Hrana kot identiteta kraja in socialni generator 21 Primeri dobrih praks 22

III. PROSTORSKI KONTEKST ŠIRŠA LOKACIJA O regiji Razvojni potencial prlekije

26 27 27

OŽJA LOKACIJA Očina ormož Demografska struktura občine

28 29 29

ZGODOVINSKI PREGLED NASTANKA MESTA

IDENTITETA MESTA 32 Mestni arhitekt - Dušan Moškon 33 Razvoj urbanistično-arhitekturnega izraza mesta 33 ANALIZE OBMOČJA OBDELAVE Urbanizacija občine Turistična ponudba Analiza prometnih povezav

34 34 35 36

Analiza prometa mestnega jedra Raba prostora Analiza zelenega sistema Morfološka analiza območja Programaska analiza Varovanja in omejitve Kulturna dediščina Pogledi območja zaznavne analize Zaznavna analiza

37 38 39 40 41 42 43 44 45

OPREDELITEV OŽJEGA OBMOČJA OBDELAVE 46 Predstavitev lokacije 46 Lokacijski načrt središča mesta 46 Družbeno-prostorska preobrazba blagovnice Ormož 49 Blagovna hiša Ormož 49 Adaptacija in dozidava blagovnice Tima 50 Vsebina objekta zadnjega stanja 50 Valorizacija trnutnega stanja objekta 51 NAČRT RUŠITVE Kriteriji za rušitev

52 53

67 68 68 69

REFERENČNI PRIMER Zasnova volumna Programska zasnova

70 70 71

ARHITEKTURNE STRATEGIJE Programska izhodišča Katalog prostorov Programska shema Tipi restavracij Restavracijska kuhinja

72 72 73 74 75 76

TEHNIČNO POROČILO Fasadni ovoj in izbira materialov Energetska zasnova Konstrukcijska zasnova Koncept požarne varnosti

79 79 80 81 83

V. GRAFIČNE PRILOGE

IV. PROJEKT OPREDELITEV PROBLEMA 56 Izpraznjenost mestnega središča 57 Kulinarika kot generator 57 Obstoječi gastronomski ponudniki 59 Kulinarični turizem kot potencial 60 VIZIJA URBANISTIČNE UREDITVE 61 Odziv na problematiko prostora 61 Umestitev kulinaričnega centra in urbana ureditev 63 Ureditev parkiranja 64 Vzpostavitev povezav 65 Vzpostavitev zelenih površin 65

RAZVOJ OBLIKE VOLUMNA Volumen v strukturi Zasnova stavbnega volumna Povezave

SITUACIJA, M 1:500 TLORISI, M 1:200 PREREZI IN FASADE M 1:200 FASADNI PAS M 1:20 PROSTORSKI PRIKAZI

VI. ZAKLJUČEK VII. VIRI IN LITERATURA

87 89 99 107 108

Slika 1: Božični brodet Ane Roš, foto zgodba: silvestrski večer 2017 v Hiši Franko, Šola okusov.

I. UVOD

â&#x20AC;&#x153;Recipe for modern life: blended arhitecture and food tehnology.â&#x20AC;? [Design insider, februar 2018, str. 28]

OPREDELITEV PROBLEMA

CILJI

POTEK DELA

Širše območje obdelave, ki je predmet magistrskega dela, določa regija Prlekija. Njene občine, med katere spada tudi obravnavana občina Ormož, veljajo za podpovprečno razvite slovenske občine. Če je bilo kmetijstvo na tem območju še pred pol stoletja glavna gospodarska dejavnost, danes zaradi prilagajanja spremenjenim tržnim razmeram temu ni več tako. Vse več poudarka se daje na razvoj terciarnega in kvartarnega sektorja, izpostavlja se zlasti vloga turizma. Te spremembe so privedle do negativnih posledic, kot so propad nekaterih pomembnih industrijskih obratov (TSO), drobljenje industrije na več manjših podjetij ter posledično depopulacija regije, kar je še posebej čutiti v majhnem mestu kot je Ormož. Odhajanje mlajših generacij je prav tako posledica nezadostnega poudarka na prenosu znanj in izobraževanju s področja izkoriščanja lokalnih kvalitet. Mesto zaradi izpraznjenosti mestnega jedra in pomanjkanja programa, ki bi omogočal vzpodbujanje socialne interakcije, domačini pogosto imenujejo kar “mesto duhov”. Opredeljena problematika se v prostoru odraža s praznimi, propadajočimi objekti. Tovrsten izziv zame predstavlja izpraznjena stavba nekdanje Blagovne hiše Ormož. Čeprav objekt s svojo dominantno lokacijo soustvarja strjeno mestno tkivo, hkrati s svojo nefunkcionalnostjo in nekvalitetno postmodernistično podobo zavira razvojni potencial lokalnega gospodarstva ter turistično atraktivnost mesta in okolice.

Za razvoj kraja in celotne regije je zato bistveno iskanje razvojnih osnov v tradicionalni lokalni identiteti, strateška lega v bližini hrvaške meje pa naj bi pri tem bila prednost in ne zavora za razvoj. Cilj naloge je oblikovati center za izobraževanja, razvoj ter promocijo s področja lokalne kulinarike, ki bi hkrati postal socialni generator mesta Ormož. Specifična restavracija s centralno kuhinjo bi omogočala gostom neposreden stik s pripravo postrežene, lokalno pridelane hrane. To bi postal močan motiv za obisk, ne le prebivalcev iz okoliških krajev, temveč tudi številnih turistov.

Ideja o zasnovi objekta na lokaciji, obravnavani v magistrski nalogi, se je razvila postopoma, saj me je tekom študijskih let, ko sem se vračala domov, vedno znova ob vstopu v domače mesto Ormož, na dominantni lokaciji dražil prazen in vse bolj dotrajan objekt nekdanje blagovne hiše. Dajal mi je občutek, da zaradi svoje velikosti in prevladujoče pozicije v centru mestnega jedra v tem stanju močno zavira njegov razvoj. Ker se vsa ta leta z objektom ni zgodilo nič, sem se po obisku v občinskih prostorih, kjer prav tako niso imeli nobenih predlogov za reševanje te problematike, saj je objekt trenutno v zasebni lasti, odločila, da območje in obstoječi objekt analiziram in poiščem ustrezno rešitev za njegovo revitalizacijo in s tem oživitev mestnega jedra. Po temeljitih analizah območja in obstoječega objekta sem se odločila, da sprejmem drzno, a pomembno odločitev o rušitvi obstoječega objekta ter s tem vnesem v zadržano mestno jedro svežino in ustvarim prostor za nov začetek. Z izbiro specifičnega in inovativnega programa, ki se v svojem bistvu opira na lokalno tradicijo, sem želela ustvariti generator, ki bi mestu povrnil nekdanji vrvež. Izbiro programa sem še dodatno podprla s teoretičnimi dejstvi, ki sem jih črpala iz aktualnih tem s področja gastronomije. Sledil je projektni del, katerega pomembni del je urbanistična vizija ureditve ožjega območja glavnega mestnega trga, ki pripada obravnavani lokaciji. Nato sem se osredotočila na zasnovo objekta, ki jo je v veliki meri narekovala obstoječa razgibanost terena. To sem podprla še s posameznimi shemami in opisi, ki kažejo na izbiro lokalnih materialov, ustrezno energetsko zasnovo, konstrukcijske lastnosti ter druge vsebine zasnove objekta.

V občini Ormož še danes zaradi velike količine kvalitetne obdelovalne zemlje, ki jo ponuja panonska nižina, velik del podeželja živi izključno od kmetijstva. Pri tem bi še posebej poudarila kmetijski potencial, ki bi ga lahko bolje povezali z gastronomsko ponudbo. Trenutna problematika se kaže predvsem v slabem povezovanju lokalnih pridelovalcev ter ponudnikov tradicionalne hrane, nezadostnemu prenosu znanj na mlajše generacije ter pomanjkanju inovativnosti in razvoja s tega področja. To se odraža tudi v obstoječi ponudbi s področja kulinarike. Gre za povprečne gostilne brez posebnega poudarka na domiselni, doživljajski gastronomiji, ki niso ustrezno opremljene in so zato neprivlačne za več različnih segmentov gostov.

Gre za edinstven in reprezentativen primer povezovanja sodobnih izobraževalnih praks s področja gostinstva, turizma, živilstva in prehrane ter tradicionalne lokalne kulinarike na širšem območju. Preko načrtovanja degustacijskih, prodajnih ter izobraževalnih prostorov želim zagotoviti inovativno, družbeno, povezovalno okolje, ki bi prispevalo k ponovni oživitvi mestnega jedra. Izobraževanje že obstoječega kadra v tovrstnem timskem okolju bi izboljšalo razvoj regije s tega področja ter prispevalo k povečanju promocije in skupnemu nastopu na trgu. Hkrati bi program s poudarkom na samooskrbi vzpodbujal še povezovanje in promocijo lokalnih kmetov ter ponudnikov vin, njihovih produktov in pristne prleške kulinarike. Z načrtovanjem centra, ki nudi specifična znanja, možnost za ustvarjalnost in inovativnost, bi bili izpolnjeni glavni kriteriji za osnovanje uspešnega mesta, ki nudi atraktivno in plodno okolje za razvoj kapitala in kakovostnega bivalnega okolja. Revitalizacija mrtvega prostora v urbanem tkivu bi povrnila mestnemu jedru nekdanji vrvež. Prav tako bi se s tovrstnim programom povečala pestrost interakcij, prispevala bi k napredku ter ekonomski rasti lokalnega gospodarstva in izboljšala kakovost družbenega življenja lokalnega prebivalstva. Z razvijanjem sodobne kulinarike na temeljih kulinarične dediščine pa lahko pomembno prispevamo k boljši prepoznavnosti in posledično razvitosti regije v svetu.

“Življenje je kratko. In kako ga preživimo? Tako, da spimo, delamo in jemo! Zato je še kako pomembno, kako to počnemo. Ali tako, da uživamo, ali tako, da čim prej mine … Življenje, namreč!” [Uroš Mencinger, pridobljeno 23. 04. 2018 s spletne strani: https://vivi.si/aktualnosti/o-soli-okusov/]

Slika 2: Mojstrovina chefa Janeza Bratovža in njegove ekipe.

II. TEORETSKA IZHODIŠČA

Kulinarika, kulinarični turizem, gastronomija, hedonizem, »Slow Food«, najboljše restavracije … V današnjem času nas mediji bombardirajo s takšnimi temami. Zaradi popularnosti kulinaričnih oddaj, je postala priprava jedi svoj žanr, gastronomija pa domala umetnost. Takšen »prodor« kulinarike v naše vsakdanje življenje je zbudil moje zanimanje za to tematiko. Slovenija je bila do pred kratkim v svetu gastronomska neznanka. Vendar pa se razmere iz leta v leto spreminjajo, domači in tuji turisti spoznavajo paleto posebnosti in drugačnosti, ki jih drugod niso zaznali. To dejstvo me je pripeljalo do ideje povezovanja gastronomske dediščine, sodobnega ustvarjalnega iskanja - inovativnosti ter na ta način združevanja tako lokalnega prebivalstva kot tudi privabljanja širše populacije za dvig socialnega ter ekonomskega standarda celotne regije.

TEORETSKA IZHODIŠČA

GASTRONOMIJA Izraz gastronomija je razširjen in splošno razumljiv po vsem svetu. Definiramo ga lahko kot znanje s področja priprave, serviranja in kombiniranja jedi – gre za vedo o harmoničnem kombiniranju jedi in pijač (Lebe et al., 2006). Pojem širše označuje kulture prehranskih načinov tako v sodobnosti kot tudi v različnih obdobjih zgodovinskega razvoja. Vključuje še vlogo in pomen jedi in pijač v načinih življenja posameznikov, družin, prebivalcev določenega kraja, pokrajin, držav in preostalih širših območij. Pogosto

se v tem kontekstu uporablja še pojem kulinarika, ki je prav tako mednarodno primerljiv pojem, vendar hkrati pojmovno ožji kot izraz gastronomija. Beseda kulinarika označuje znanje pripravljanja in dekoriranja jedi, torej predvsem kuharske spretnosti. Posamezne jedi pomagajo ustvarjati časovno, krajevno in družbeno opredeljeno celostno podobo, tako imenovano gastronomsko identiteto.

Slika 3: Ana Roš. Gourmet Cup Ljubljana in devethodna večerja na Ljubljanskem gradu, 29. januar 2018.

TEORETSKA IZHODIŠČA

HRANA KOT IZKUŠNJA IN DOGODEK Hrana in pijača sta naravna predpogoja za preživetje ljudi in predstavljata osnovno potrebo našega vsakdanjika. Že v preteklosti je hrana igrala pomembno vlogo v vsakdanu ljudi. Takrat je človek večino svojega časa porabil za nabiranje, lovljenje, gojenje in proizvodnjo živeža. Če pogledamo z zgodovinske perspektive, ki priča o razvoju človeške kulture, od primitivnega lovca preko kmečko naravnane pa vse do industrijske družbe, ki nam je omogočila množično proizvodnjo dobrin, lahko ugotovimo, da so sodobne tehnologije in naraščajoča globalizacija pozitivno prispevale k povečanju oskrbe z živili. Življenja ljudi niso več v tolikšni meri povezana s stradanjem in pomanjkanjem hrane. Na splošno ima danes večina ljudi neomejen dostop do živil številnih kultur, različnih kakovosti in spremenljivih cen v neštetih trgovinah ali preko spleta. Ker je izbira hrane številčnejša kot kadarkoli prej, morajo proizvajalci, distributerji, prodajalci in lastniki prehrambenih obratov tekmovati za pozornost kupcev (Strong, 2002). Po besedah predsednika danske kulinarične akademije (Danish Culinary Academy) Jana Kraga Jacobsena, v modernem vsakdanu posameznika vladajo popolnoma novi dnevni rituali. Obroki so postali pomemben del sodobne kulturne ponudbe, ki smo se jih zaradi osnovne biološke potrebe primorani posluževati tudi večkrat dnevno (Jacobsen, 2005). Prehranjevanje je postalo že zdavnaj več kot zgolj zadovoljevanje čovekove potrebe po hrani – z naraščajočo vlogo hedonizma pa postaja uživanje v konzumiranju hrane nepogrešljivi del kakovosti življenja. Da bi ustregla tem razvojnim težnjam, mora uvajati gastronomija v ponudbo novosti, ki delajo to področje razburljivo in izzivalno – lahko bi rekli, da postaja gastronomija pustolovšina, odkrivanje neznanega. V knjigi Food + Arhitecture, arhitekta in profesorja Karena A., avtor trdi, da obiskovanje javnih prostorov, ki omogočajo socialno interakcijo, predstavlja alternativo delu in domu. Gre za tako imenovano “tretje mesto”, ki ustvarja občutek skupnosti, razbistri posameznika in hkrati predstavlja prostor javnih političnih diskurzov. Hrana tako v vedno večji meri postaja sredstvo vzpodbujanja socialnih interakcij in nepogrešljiv dodatek pri razvoju kulturne ponudbe. Slednje se kaže s skorajda obveznim

RAZVOJ GASTRONOMSKIH NAVAD vključevanjem programa restavracij in kavarn v kulturne institucije, kot so koncertne dvorane, umetniški muzeji, gledališča itd. Podana dejstva nas pripeljejo do spoznanja, da ima hrana v današnjem svetu izjemno pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne izkušnje kraja. Povezovanje hrane z dogodki postaja vedno bolj zaželjena izkušnja za obiskovalce posameznih krajev, saj nudi razkrivanje dodatne emocionalne plasti. Iz tega izhaja dejstvo, da večina sodobnih restavracij daje močan poudarek na celoto čutnega doživljanja atmosfere in okusov. Ne samo vonj in okus, tudi vid, tip in sluh so pomembna čutila, ki jim v današnjem času v svetu kulinarike posvečamo vse več pozornosti. Želja po ustvarjanju posebne atmosfere se izraža na področju arhitekturne zasnove, oblikovanja interierja ter estetiki pripravljanja obrokov. Še posebna pozornost se namenja izbiri notranjega dekorja, materialov ter namiznega pribora. Te težnje niso prisotne zgolj pri zasnovi visokokakovostnih gurmanskih restavracij, temveč tudi pri načrtovanju vseh sodobnih prehrambenih in gostinskih obratov (Fisker et al., 2008).

Na podlagi zgodovinskih zapisov ugotavljamo, da je sleherno zgodovinsko obdobje izoblikovalo lasten arhetip praznovanja velikih dogodkov, kar se na nek način odraža v sodobnem času in družbi. V času antičnega Rima in obdobju srednjega veka je bil poseben poudarek, namenjen dekoraciji in spektakularnosti oblik postreženih obrokov. S tem so želeli vzbuditi začudenost in presenečenost, skratka pritegniti jedca, čeprav so okusi pripravljenih obrokov velikokrat zaostajali za ekstravagantnostjo forme. Tovrstna kulinarična ustvarjalnost, ki zajema estetsko detajliranje pripravljenih obrokov ter inovativno postrežbo, kaže na izjemno iznajdljivost takratnih gostiteljev. Obdobje renesanse, razsvetljenstva in industrijske revolucije pa je v načinu priprave in predvsem postrežbe hrane prineslo drugačen pristop. Ti so se namesto na estetski vidik pripravljenih obrokov in postrežbe v stilu vzbujanja zanimanja jedca osredotočili na vizualno zapeljevanje, torej poudarjanje estetskega vidika prostora prehranjevanja. Gre za izpostavljanje notranjega dizajna ambienta, kar se je odražalo z unikatno zasnovo interierske opreme v kombinaciji s številnimi dekorativnimi dodatki, poudarkom na izbiri jedilnega pribora (srebrnine v kombinaciji z dragocenim porcelanom) ter ostalimi figurativnimi nastavki oblikovanja prostora. Kljub skupnemu bistvu izpostavljanja hrane kot sredstva družbenega povezovanja in izkazovanja socialnega statusa so se skozi posamezna zgodovinska obdobja spreminjali aspekti povezovanja hrane z dogodki. V današnjem svetu so dogodki skupaj s hrano postali neke vrste osnova za večsenzualno izkušnjo. Lahko rečemo, da fuzija hrane in arhitekture tvori osnovo za ustvarjanje družbenih presenečenj, izboljšanje socialnih odnosov, vzbujanje zanimanja, skratka ustvarjanje privlačnosti kraja tako za lokalne prebivalce kot za širšo javnost.

Slika 4: Povezovanje hrane, dizajna in dogodkov.

TEORETSKA IZHODIŠČA

TRENDI V GASTRONOMIJI udobju, naravnosti, svežini, široki ponudbi zdrave, etične hrane, oskrbi z lokalnimi surovinami ter zagotavljanju trajnosti in globalnosti. Pojavljajo se težnje po prenavljanju gastronomske ponudbe in prilagajanju potrebam modernih gostov.

Razvoj kulture prehranjevanja se je v zadnjih letih močno spreminjal, na kar kažejo vpeljava bolj zdravega načina prehranjevanja v izobraževalnih ustanovah, obnovitev prehrambene piramide, obvezno označevanje hranilne vrednosti na vseh predpakiranih živilih ter trenutno najbolj aktualno sprejetje Pravilnika o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih.

Zadnje analize Aaron Allen & Associates, FoodService Europe & Middle East iz leta 2015 kažejo, da v svetovni gastronomiji, glede na višino prodajnega deleža v obdobju enega leta, vodijo ponudniki hitre hrane (QSR; Quck-Service Restaurants). Gre za analize, narejene na vzorcu 50 najbolj priznanih ponudnikov posamezne gastronomske zvrsti. Hkrati je iz grafa razvidno, da je porast ponudbe s hitro hrano največji v ZDA. To kaže na dejstvo, da Američani porabijo manj časa za uživanje obrokov, kar je v nasprotju z evropsko miselnostjo, kjer še vedno prevladujejo daljši, kvalitetneje pripravljeni obroki (Aaron, 2015). Statistične analize Dalia Research o aktualnih prehranjevalnih navadah obenem poročajo, da večina sodobnih evropskih gurmanov posega po lokalni, ekološko pridelani hrani. Kar postavlja v ospredje Fischlerjev koncept (1993), “back-to-nature myth” (“mit – nazaj k naravi”). Močna prisotnost omenjenega koncepta se kaže v obliki različnih trendovskih gibanj od permakulture in sodobnega vrtičkarstva, recikliranja in ponovne uporabe pohištva, oblačil ... biološko pridelane hrane, zdravega načina življenja itd. Oblikujejo se nove vrednote, socialna pravila, skratka nov življenjski slog.

Sodobne trende svetovne gastronomije in kulinarike po navedbah univerzitetnega profesorja in publicista dr. Janeza Bogataja zaznamuje šest teženj: “lokalne in regionalne prehranske kulture, spoštovanje štirih letnih časov v prehranjevanju, sledljivost živil, izmenjava kulinaričnih znanj, izjemna usmerjenost k prehranski kulturni dediščini ter razvijanje t. i. pozitivne ulične prehrane” (Blatnik, 2018). Evropejci glede na francoske raziskave konzumiramo skoraj 18 % obrokov zunaj doma, kar je ugoden podatek za vse proizvajalce, distributerje, ponudnike hrane in pijače. Trend prehranjevanja zunaj doma se zaradi ritma sodobnega človeka še povečuje. Potrebe potrošnikov so postale vse bolj zapletene, saj trg ponuja vedno večjo izbiro, hkrati pa k temu prispeva tudi sodoben življenjski ritem. Koncepti prehrambenih storitev so zato vedno bolj raznoliki, saj se odzivajo na naša pričakovanja. Želje po zagotavljanju celostne, večsenzualne izkušnje strmo naraščajo. Prisotne so še potrebe po funkcionalnosti,

ZDA Italija Velika Britanija Francija Nemčija

56,4%

38,1%

42,9%

39,8%

40,4%

50,5%

33,8%

36,6%

32,4%

40,3%

17,7%

9,6%

25,8%

48,8%

18,7%

6,7%

6,3%

11,1% 5,6% 24,7%

Španija 0

10% QSR - hitra hrana

20%

30%

40%

50%

FSR - restavracije/hotelske restavracije

FSR - Full Service Restaurants QSR - Quick Service Restaurants (fast food)

60%

70%

bifejske restavracije - prigrizki

80%

90%

100%

menze v izobraževalnih ustanovah in zaposlitvenih obratih

vir: Aaron Allen & Associates, FoodService Europe & Middle East, 2015

Slika 5: Analiza sodobnih prehranjevalnih trendov vodilnih svetovnih držav, glede na odstotek prodaje v obdobju enega leta (Aaron. A, 2015).

TEORETSKA IZHODIŠČA

Spremembe trendov so dobro vidne prav v svetu kulinarike, saj je ena prvih panog, ki se je začela vračati v preteklost in poudarjati idiličnost ruralnega načina življenja in tradicije. V sam gastronomski vrh danes prav gotovo uvrščamo “haute nouvelle cuisine”, tako imenovano visoko novo kulinariko, s katero so se vrnili Francozi k svoji kulinarični dediščini, jo prevrednotili in prilagodili sodobnemu načinu priprave in uživanja hrane. Uporabljajo nove tehnologije, a ne zavračajo niti tradicionalnih načinov in metod. Med najbolj vidne sodijo poenostavitve. Jedi imajo spet čim bolj izvirne, naravne okuse, na krožnikih pa so prisotni kontrasti. Za načrtovanje posebne kulinarične izkušnje ruralnega prostora je potreben specifičen pristop, ki poudarja trend vračanja nazaj h koreninam in tradiciji. Pri tem uveljavljamo miselnost, da z uživanjem lokalno pridelane hrane na ekološki način ne vplivamo le na fizični in senzorični aspekt prehranjevanja, temveč ponotranjimo tudi nekakšen simbolni pomen. S tem postanemo del neke naravne in kulturne identitete prostora, ki nam

hkrati omogoča interakcijo v socialno okolje. Poleg »odkrivanja« zdravega, ekološko primernega in še kakšnega prehranjevanja se danes poudarjajo predvsem prehranske pestrosti in različnosti, ki pomembno sooblikujejo podobe regionalnih kultur. Lokalni pridelki in izdelki predstavljajo temelj regionalne gastronomije. Pri njihovi pripravi je pomembno upoštevati, da povprašuje vse več odjemalcev po ekološko neoporečno pridelani hrani, ki jo uvršamo med storitve z visoko dodano vrednostjo. Ekstenzivno poljedelstvo in živinoreja zagotavljata naraven okus pridelkov, kmetje (predvsem v tujini) pa poskusno vzgajajo vse več poljščin, ki so bile do pred kratkim pozabljene, saj so jih v preteklosti opustili kot ekonomsko nezanimive. Razvijanje ekološke gastronomije se ujema z načelom trajnostnega razvoja turizma in je sočasno visoko potencialna razvojna možnost za zapostavljena in umirajoča ruralna območja.

ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA [Healthy Living]

Zdrav način življenja je na vrhu piramide, saj vpliva skoraj na vse zvrsti prehranjevanja in lokacijske značilnosti hrane.

PREMIUMIZACIJA

Premiumizacija je aktualna tržna niša značilna za vse regije. Gre za povečano povpraševanje po novih premium izdelkih, kot so predvsem pijače in prigrizki. To so nekakšni predstavniki luksoznega sveta, ki so prirejeni za množični trg.

[Premiumisation]

ETIČNO ŽIVLJENJE [Ethical Living]

ZAGOTAVLJANJE CELOSTNIH IZKUŠENJ [Experience More]

NAKUPOVANJE V TOKU S ČASOM IN POTREBAMI [Shopping Reinvented]

SPREMINJANJE PODROČIJ TRŽENJA [Shifting Market Frontiers] DEGRADACIJA SREDNJEGA RAZREDA [Middle Class Retreat]

“POVEZANI” POTROŠNIKI [Connected Consumers]

Slika 6, Slika 7: Trendi v gastronomiji.

K današnjim težnjam po kvalitetnejši hrani, kar povezujemo z naravnim, pristnim, ekološkim in iskrenim vidikom, moramo dodati še dejstvo, da brez sodobnih tehnik, spoznanj in znanj ne gre. Sodobni trendi v pripravi hrane so predvsem priprava hrane na ulici (Odprta Kuhna, Pun Pisker, Sočna vilica, BTC tržnica – Food Market itd.) ter restavracijske kuhinje odprtega tipa, ki omogočajo gostu opazovanje procesa priprave hrane. Del sodobne kulinarične ponudbe so tudi kulinarične delavnice ter Food&Drink sprehodi, ki vključujejo tradicionalno slovensko kulinariko, vinske degustacije in pohodništvo. Če vsemu skupaj dodamo še novo tehnologijo, s katero je mogoče pospešiti proces pridobivanja obroka, plačati račun ali slediti surovinam, ki so del pripravljenega obroka, lahko kaj kmalu ugotovimo, da se je razvoj na področju gastronomije, šele dodobra začel. Inovativnost, izobraževanje s poudarkom na tradicionalnem, IT razvoj na področju pridobivanja surovin, naročanja in plačila, kakovost pripravljene hrane ter hkrati ustreznost ambienta so dandanes poglavitni kriteriji za izbiro gastronomskega obrata in v širšem kontekstu tudi destinacije.

Gre za trend prehranjevanja z izključevanjem nasilja, kar pomeni zagovarjanje vegetarijanstva. Za popularnost tovrstnega načina prehranjevanja je odgovorna “Generacija X”. Etnično življenje je postal najhitreje rastoči megatrend na področju prehrane. Povezovanje nakupovanja z ustvarjanjem pozitivnih izkušenj je vedno bolj razširjeno na vseh razvitih trgih. Gre za povečanje zavzetosti blagovnih znamk za ustvarjanje celotne izkušnje nakupovanja izdelkov, ki odgovarja sodobnemu življenskemu slogu in potrebam potrošnika. Poseben poudarek je namenjen prihranku časa z uporabo informacijskih tehnologij, prilagajanje trgovcev potrošnikom z zagotavljanjem bolj osebne intreakcije in poenostavljanje nakupa z namenom olajšanja življenja potrošnikov. Rezultat tega je porast nakupovanja preko spleta z zagotavljanjem personalizirane on-line izkušnje in povečanje trenda dostave hrane na dom. To se dogaja z namenom zagotavljanja zadovoljstva potrošnikov, ki imajo omogočeno reševanje problemov pred, med in po nakupu izdelka. Namreč zdovoljni potrošniki so zvesti potrošniki in so za celostno storitev hkrati pripravljeni plačati več, kajti zaradi sodobnega stila življenja danes potrošniki vse večjo prednost pripisujemo prihranku časa. Zaradi naraščajočega priseljevanja muslimanskega prebivalstva po vsem svetu se spreminjajo trendi izbire sestavin ter priprave obrokov.

Umikanje srednjega razreda se kaže v padcu oziroma zmanjševanju števila gospodninjstev. Ta trend vpliva na spremembo osnovnih vrst živil. Povezanost potrošnikov se je razširila najprej na razvitih trgih, rast cenovno ugodne mobilne tehnologije pa danes omogoča neomejen dostop do spleta tudi potrošnikom v državah v razvoju. Zadeva se manifestira preko socialnih platform, digitalno omogočenih ali izboljšanih dobavnih verig in distribucijskih praks. V Aziji postaja tovrstna potrošniška praksa vedno bolj razširjena, značilna je tudi za metropole, kot so New York, London in Hong Kong.

Slika 8: Hierarhija prehranjevalnih megatrendov.

1 Gornja Radgona Maribor Ravne na Koroškem Kranjska Gora

19 Tolmin

Ptuj

4 8

Škofja Loka

Celje Trbovlje

18 Ljubljana

Nova Gorica

10 7

Idrija

Brežice

Vipava Postojna

Novo mesto

Sežana

Ilirska Bistrica

Koper

12 Črnomelj

24 50 [km]

Slika 9: Slovenija, razdeljena na 24 gastronomsih regij (Bogataj, 2013).

3 Ljutomer

13 Ljubno

Murska Sobota

Ormož

LEGENDA:

Prekmurje

Slovenske gorice

Prlekija

Haloze, svet pod Donačko goro in Bočem, Ptujsko polje

Maribor, Pohorje, Dravska dolina, Kozjak

Kozjansko

Posavje in Bizeljsko

Celje, Spodnja Savinjska in Šaleška dolina, Laško

Koroška

Zasavje

Dolenjska, Kočevska

Bela krajina

Zgornja Savinjska dolina

Gorenjska

Ljubljana in njena okolica

Notranjska

Vipavska dolina

Rovtarsko, Idrijsko, Cerkljansko

Dolina Soče

Goriška brda

Goriška

Kras

Slovenska Istra

Brkini, Kraški rob

TEORETSKA IZHODIŠČA

GASTRONOMIJA SLOVENIJE IN KULINARIČNI TURIZEM Slovenija se nahaja na stičišču alpske, mediteranske, panonske kulture in kulinarike, dosega pa jo tudi vpliv iz Balkana, ki ga v javnem diskurzu sicer radi “pozabljamo”, a vendar je tudi ta pomemben sestavni del bogastva sodobne gastronomske Slovenije. Gre torej za izredno raznovrstnost kulinarike na zelo majhnem prostoru. Če temu prištejemo še različne vinorodne pokrajine, številne tradicionalne jedi, lokalne produkte, predvsem pridelavo domačih sokov, namazov, marmelad in raznolike navade pri jedi, lahko rečemo, da ima Slovenija zelo dobro izhodišče za razvoj kulinaričnega turizma. Vendarle se moramo hkrati zavedati, da tudi druge države spodbujajo svojo lastno kulturno in kulinarično identiteto in da nismo nikakršen unikum brez nadgradnje tradicionalne kulinarike s programsko in oblikovno inovativnostjo. Pestro podobo različnosti na gastronomskem področju natančneje delimo na 24 gastronomskih regij. Gre za območja, na katerih so strnjene določene prehranske posebnosti in značilnosti. V teh regijah je 170 razpoznavnih in značilnih jedi, ki so temelj slovenske gastronomske razpoznavnosti ter odlično izhodišče za številna nova iskanja in ustvarjanja pestre palete okusov. Med pomembne sestavine slovenske gastronomije uvrščamo še pestrost naravnega okolja in raznolikost pridelave živil. V čistih rekah in potokih živijo številne ribe, marsikatere tekoče vode nam omogočajo potešitev žeje, na poljih se pridela paleta izjemnih žit, na vrtovih raste domače pridelana zelenjava, gozdovi ponujajo številne užitne gobe in gozdne sadeže, cvetoči travniki in senožeti nešteta zelišča, v travniških sadovnjakih je obilo sadja, mesarji pa so ponosni na ponudbo svežega in zdravega mesa proste reje. Tu so še morje, pa čebele, ki marljivo nabirajo med. Dejstvo je, da nam raznolika pokrajina ponuja bogate gastronomske temelje, na katerih je potrebno graditi (Bogataj, 2013). Kot so zapisali na spletni strani Gea Collage, nas čaka veliko dela na področju lokalnega in regionalnega v prehrani, zlasti v (hotelskih) restavracijah. “Tudi spoštovanje štirih letnih časov je mnogokrat precej porušeno, togost zakonodaje pogosto otežuje povezovanje z lokalnimi dobavitelji živil, predvsem pa se bomo morali v prihodnje tudi na področju kulinarike in gastronomije večkrat spomniti znamenite Prešernove misli, da le čevljem sodi naj kopitar …!” (cv: Blatnik, T., 24. 04. 2018).

Turizem je v preteklih desetletjih doživel eksponentno rast ter postal ena vodilnih panog ter vir preživetja za številne države globaliziranega sveta. Na rast turistične panoge in hkrati povečanje povpraševanja po turističnih izdelkih in storitvah je nedvoumno vplivala globalizacija. To je pripeljalo tudi do porasta konkurence, zaradi česar se je marketinški kader turistične industrije usmeril v iskanje novih, izrazito drugačnih lastnosti posameznih destinacij. Sprememba tržnih subjektov je vplivala tudi na spremembo njenih potrošnikov – turistov. Nove tehnologije, enostaven dostop do podatkov ter družbena omrežja so sodobnim generacijam omogočile povečanje možnosti izbire in pripeljale do vzpona izkustvene ekonomije. Turisti so postali iskalci novih in raznolikih destinacij, ki ponujajo izrazito drugačne izkušnje. Ne gre več za turistične destinacije v klasičnem pomenu kot nabor virov (naravnih, kulutnih, umetniških danosti ...), temveč za kompleksen, celovit paket, ki turistom omogči edinstveno izkušnjo. (Cohen in Avieli, 2004, str. 773) V zadnjih letih se je povečalo število raziskav, ki se ukvarjajo z vprašanjem hrane kot ključnega dejavnika turističnih destinacij. Rezultati teh kažejo, da je kar 40 % celotnega zneska, ki ga zapravi povprečni turist na potovanju, namenjenega hrani in pijači (Boyne, Williams in Hall, 2002). Hrana in pijača sta na lestvici porabe turistov na potovanjih konstantno na prvem mestu. Dejstvo je, da je kulinarika postala izjemno pomembno orodje za promocijo in pozicioniranje turističnih destinacij (Hjalager in Richard, 2002). Vse bolj konkurenčno okolje pa je vplivalo na vedno bolj intenzivno povezovanje omenjenih destinacij z edinstvenimi lokalnimi razlikovalnimi prednostmi. K temu so pozitivno prispevali tudi turisti, ki so zaslužni za povečanje povpraševanja po lokalni hrani, lokalnih specialitetah in lokalnih prehranjevalnih navad. Dandanes marsikdo potuje zaradi potrebe po nečem novem, vznemirljivem kar je tesno povezano s pestro kulturno ter prehransko raznolikostjo krajev. Hrana je postala nepogrešljiv del celovite turistične izkušnje (Hall in Mitchell, 2005). Tako imenovani »foodieji« so zelo cenjen segment gostov v turizmu, saj so pripravljeni odšteti precej denarja za zadovoljevanje svojih potreb po uživanju v izbornih, novih, nenavadnih jedeh. Opredeljujemo jih kot sodobne gurmane, ki turistično ponudbo podrejajo želji po novih kulinaričnih izkušnjah, kar ima pozitiven

vpliv tako na lokalni kot mednarodni ravni turizma. Hjalagerjeva je utemeljiteljica eksistencialnih turistov. Ti se želijo v okviru lokalne gastronomije seznanjati z destinacijo in se o njej tudi čim več naučiti. Zanje hrana in pijača ne zadovoljujeta zgolj fizioloških potreb, temveč prehranjevanje na počitnicah pomeni tudi sprejemanje novega znaanja o lokalni ali regionalni gastronomiji, vinu, pijači in na splošno o kulturi turistične destinacije. Poseben poudarek je v tem primeru namenjen iskanju hrane, ki je pripravljena posebej skrbno in v skladu s tradicijo. Ta segment se pogosto izogiba razkošnim restavracijam. Vzrok navadno niso previsoke cene, temveč predvsem ekstravagantna notranja oprema, ki je pogosto le »izumetničeno« in nepristno okolje, skozi katerega je moč sprejemati kulturo destinacije (Jovanović, 2016). O kulinaričnem turizmu govorimo, ko med potovanji iščemo, preprosto povedano, “dobro hrano in pijačo” – tako, ki nas ne bo le nasitila, temveč bomo ob njej še uživali. To je vrsta turizma, ki zajema posameznikove aktivnosti, katerih glavni motiv je vezan na kulturo prehrane in uživanja tradicionalnih lokalnih specialitet (jedi in pijač), značilnih za določeno regijo oz. državo. Pomen kulinaričnega turizma je v strokovnih diskurzih opredeljen ne le kot konzumacija hrane turistov, temveč gre za doživetje neke kulture, ki vključuje več dimenzij prehrambene verige za celostno turistično izkušnjo. Ta zajema vse od pridelave, priprave in prezentiranja hrane do serviranja in njenega uživanja prehrambenih izdelkov ter kulinaričnih specialitet. V delih avtorjev se za tovrstni turizem pojavljajo številni termini, ki se med med seboj delno razlikujejo. Gre za “prehrambeni (ang. food)”, “kulinarični (ang. culinary)”, “gastronomski (ang. gastronomic)” in “gurmanski (ang. gourmet) turizem” (Okumus et al., 2007; López-Guzmán et al., 2016). Vsem navedenim pojmovanjem je skupno izpostavljanje odkrivanja specifične hrane in pijače kot pomembnih dejavnikov turistične izkušnje. Strokovnjaki so zaradi lažjega razumevanja raznovrstnost terminov poenotili z enim terminom, imenovanim “kulinarični turizem”. Slovenija s svojimi tradicionalnimi jedmi z vseh koncev dežele prav letošnje leto kandidira za naslov Evropska gastronomska regija 2021, kar nam daje velike možnosti za promocijo in razvoj kulinaričnega turizma posameznih regij. (MMC RTV SLO, 21. 03. 2018).

Slika 10.1

Slika 10.2

Slika 10.3

Slika 10.4

Slika 10.5

Slika 10.6

Slika 10.7

Slika 10.8

Slika 10.9

Slika 10.10

Slika 10: Arhitektura in kulinarika.

TEORETSKA IZHODIŠČA

HRANA KOT IDENTITETA KRAJA IN SOCIALNI GENERATOR

KULINARIKA IN ARHITEKTURA Iskanje vzporednice med arhitekturnim oblikovanjem in kulinaričnim ustvarjanjem je resda mogoče nesmiselno, a vendar ne moremo spregledati ambicije po preseganju zadovoljevanja osnovnih človekovih potreb, ki se pojavlja v obeh primerih. Tako umetnost kuhanja kot arhitekturno projektiranje čutita potrebo po ustvarjanju nečesa novega, neobičajnega in hkrati inovativnega, nečesa kar bo preseglo meje zagotavljanja zgolj osnovnih človekovih potreb.

Sociolog Katherine O’Doherty Jensen v članku “Food and eahting habits” analizira opažanja, kako posamezniki z načinom prehranjevanja izražamo svojo identiteto, kako z izbiro hrane kažemo pripadnost določeni skupini, družini, generaciji, spolu, šoli, verskemu prepričanju in celo narodu (Jensen, 2003). S tega vidika predstavlja hrana nekakšen način izražanja individualnosti ter kaže na posameznikov socialni status. V preteklosti so večje količine hrane ter bolj razkošno pripravljeni obroki veljali za indikatorje moči in bogastva. Celostna izkušnja hrane v povezavi z uprizoritvami je bila torej močno sredstvo za ustvarjanje družbene hierarhije. Izbiri hrane še danes pripisujemo posebej visok socialni status. Ta se po vsem svetu neprestano spreminja v odvisnosti od časa, potreb družbe, zaloge živil in neprestanega napredka tehnologije.

“Arhitektura nima le utilitarne namembnosti, ampak je način eksistencialnega in metaforičnega premišljevanja s pomočjo prostora, snovi, težnosti, merila in svetlobe.” (Pallasmaa, 2007, str. 107) Za vse arhitekture ne velja en sam univerzalni jezik, temveč ga sestavljajo mnoge variante (lokalni jeziki), ki odražajo svoj čas, tehnologijo, slog, regijo, avtorja ... Arhitekturni jeziki preteklosti so bili predvsem slogovno ali regionalno opredeljeni in podprti z obrtniškimi tehnologijami, ki so marsikje pustile sledi osebnega pristopa in ročnega dela. Zaradi razvoja računalniško vodenih tehnologij je postal današnji arhitekturni jezik vedno bolj tehnološki, sterilen in univerzalen. Iz tega dejstva izhaja v sodobnem času vse bolj pomembna potreba po inovativnosti ter napredku v umetnosti oblikovanja prostora. Enaka potreba se pojavlja tudi v svetu kulinarike. Gre za potrebo po vzbujanju čutnih, estetskih, psiholoških in ostalih metafizičnih dražljajev. Ponavljajoči se motiv priprave hrane lahko z željo po ustvarjalnosti, z zagotovljenimi sredstvi za potrebe kulinaričnega ustvarjanja in z osebno interpretacijo načina priprave hrane pripeljemo do višje razvojne stopnje. Opisana dejstva nakazujejo na potrebo po umetniškem raziskovanju in razvoju s področja kulinarike. Bistvo, ki povezuje kulinarično ustvarjanje z arhitekturnim oblikovanjem, je lastna kreativnost ustvarjalca. Ta da pripravljenemu obroku vsakič drugačen rezultat, ne glede na uporabo enakega recepta, posamezni arhitekturi pa unikatno estetsko podobo, ne glede na enakost vsebine involviranega programa.

Še posebej zanimiv je aspekt povezovanja hrane s prostorom, arhitekturo, ta namreč daje okvir družbenemu svetu in vpliva na prihodnost izkušnje posameznih krajev. Pojavi se vprašanje, ali je hrana in pripravljanje obrokov res potencialno orodje za drugačno metodo regeneracije prostora. Je potreben samo drugačen pristop pri oblikovanju arhitekture in atmosfere posameznega kraja? Avtorici članka “Food, Arhitecture and Experience Designe”, na to vprašanje odgovarjata pritrdilno. Poglobljen premislek o celostni izkušnji zasnove arhitekture v odvisnosti od ponudbe hrane in izkoriščanju priprave hrane kot socialnega generatorja ustvarjata novo izkušnjo, ki je v domeni razvoja mest prihodnosti.

Slika 11: Iskanje vzporednice med arhitekturo in kulinariko

“Gastronomija ni industrija: je izraz izvirnosti, kreativnosti in inovativnosti posameznega mojstra, ki prehaja pogosto že kar na področje umetnosti.” (Strategija razvoja gastronomije Slovenije, 2006, str. 43)

Številni uspešni referenčni primeri kažejo na dejstvo, da interdisciplinarna sodelovanja med kuharji in arhitekti pozitivno vplivajo na izboljšanje izkušnje kraja in spodbujanje socialne interakcije krajanov. Cilj ustvarjanja kulinaričnih prostorov pa ni le to, ampak je tudi promocija lokalnih pridelkov, kulturne in turistične ponudbe širše regije ter pridobivanje znanja in izkušenj s področja, ki mu pripisujemo izjemen pomen in tradicijo.

PRIMERI DOBRIH PRAKS KULINARIKA Ime projekta: The Culinary Village Architektura Lukstudio Lokacija: Jiaxing, Zhejiang, China Površina: 1000.0 m2 Leto projektiranja: 2017

Referenca prikazuje kulinarično vas, ki daje izkušnjo konvencionalnega kuhinjskega razstavnega prostora znamke Arda. Gre za edinstveno zasnovan ambient, ki daje kuhinjam še posebej pomembno vlogo. Koncept celotnega objekta temelji na zasnovi štirih domačih okolij posameznih zvrsti kuhinj, ki so oblikovalsko gledano prilagojene štirim različnim tipom sodobnega načina življenja. To so osrednje organizirani beli kubusi, v katerih se nahajajo rustikalna, ameriška-moderna, minimalističnabela ter skupna-črna kuhinja. Vsem ambientom je skupna ideja zasnove kuhinj po principu – kuhinja je srce doma. Ambienti so zasnovani zelo odprto, kar daje obiskovalcem razstavnega prostora možnost direktnega kontakta s pripravo hrane. Objekt zraven prostora galerije zajema še kuhinjske učilnice, VIP lounge, prilagojen kongresni prostor ter multifunkcionalno dvorišče. Celoten prostor je zasnovan tako, da v notranjost umešča dnevno svetlobo, vodo, zelenje, skratka naravo, kar daje posameznim ambientom še dodatno vrednost. Ker gre za razstavni prostor, je pot tista, ki nas vodi skozi različne izkušnje posameznih ambientov. Različnost izušenj tvorijo skrbno izbrani materiali, igranje s svetlobo in senco ter odpiranje in zapiranje pogledov na različne ambiente.

Slika 12.3: ODPRTOST IN HKRATI LOČENOST POSAMEZNIH AMBIENTOV

Slika 12.4: IZBIRA LOKALNIH MATERIALOV GLEDE NA IDENTITETO PRIPRAVLJENE HRANE

Slika 12.5: PESTROST IZKUŠNJE Z VPELJAVO NARAVE V PROSTOR

(Pridobljeno 12. 05. 2018 s spletne strani: https://www.archdaily. com/878216/the-culinary-village-arda-showroom-lukstudio)

Slika 12.6: USTVARJANJE KONTRASTOV

Slika 12.1: Tloris pritličja.

Slika 12.2: INOVATIVNO ZASNOVAN KONGRESNI PROSTOR

0 1

5 [m]

Slika 12.7: SPREMEMBA V MATERIALU KOT LOČNICA MED PROSTORI

Slika 12: Referenčni primer interierja kulinarične vasi.

PRIMERI DOBRIH PRAKS KULINARIKA Ime projekta: Culinary Art School Architektura: Gracia Studio Lokacija: Tijuana, Baja California, Mexico Površina: 894.0 m2 Leto projektiranja: 2010

Slika 13.1: POVEZAVA FIZIČNEGA PROSTORA S PROSTOROM ZAZNAVE

Referenca prikazuje šolo kulinarične umetnosti. Izčiščenost prostorov tako v linijah kot v materialih vzbuja v opazovalcu občutek sterilnosti in čistoče. Uporabljena je kombinacija vidnega betona, jekla, lesa, stekla in kovinske kostrukcije. Ker okolica objekta ne ponuja kvalitetnih pogledov, je sestavljen iz dveh ločenih glavnih volumnov, katerih vmesni, zunanji prostor ustvarja tenzijo med obema volumnoma. Gre za prehoden javni prostor, ki tvori nekakšen atrij. Večji volumen vsebuje administrativne pisarne, učilnice, knjižnico in vinsko klet. V nasproti ležečem volumnu pa so umeščene kuhinjske postaje z absolutnim vizualnim stikom z atrijem in ostalimi delavnicami. Pridobljeno 14. 05. 2018 s spletne strani: https://www.archdaily. com/100778/culinary-art-school-gracia-studio

Slika 13.2: MATERIALNA IZČIŠČENOST PROSTORA

Slika 13.3: ČUTNO DOŽIVLJANJE ATMOSFERE IN OKUSOV [OKUS, VONJ, VID, SLUH ]

0 1

Slika 13.4: ZABRISANOST MEJE MED INTERIERJEM IN EKSTERIERJEM

5 [m]

Slika 13.5: Tloris pritličja.

Slika 13: Referenčni interierji kulinarične šole.

Slika 14: Jutro v Prlekiji - Jeruzalem.

III.PROSTORSKI KONTEKST

“Prlek je priša Prišel je človek na hribček. Kot bradavica na prsih device je vsrkaval sonce nad seboj. Rodovitno zemljo je čutil pod seboj. Po kruhu in vinu je dišal rahel vetrič, ki se je lovil okoli visokih topolov in skrivenčenih, a rodovitnih jablan. Temno skrivnostni gozdovi so ponujali les in bistre izvire v svojih globelih. Stal je tam gori in čudna božja omama ga je prevzela. Dlani so ga zasrbele, da bi posekal drevesa in jih zložil v trdno kočo. Priprl je veke in na južnih pobočjih so se mu zarisale cele vrste rodovitnih vzpenjalk, ovešenih z rumenimi grozdi. Iz zemlje mu je pod noge zapuhtel nemir. Popoldanska soparica je migotala in ga opijala, kot bi hotela zabrisati ves ta raj okoli njega. Ostal je trezen in razsoden: »Tu ostanem, tu mi ne more nikoli ničesar manjkati! Prlé pa si postavim še dom, saj ni mogoče, da takih nebes na zemlji ne bi hoteli imeti še drugi, ki pridejo za menoj!« Ostal je na prleškem hribčku. Z znojem je napojil zemljo in vrnila mu je z vinom. S plugom je zaokrožil brazde po razpotegnjenih pobočjih in zvile so se mu v neskončno cimplet potice. S sekiro je razklal drevo in odprla se mu je prikupna hišica. Hotel je poljubiti sonce in večni žar mu je položilo v oči. Bogu se je zahvalil in nagradil ga je z veselo naravo in gostoljubnostjo. Sedmi dan se je zaobljubil samemu sebi, da bo vsakega prišleka sprejel kot brata. Ker je za oba dovolj vina in potice. Ker je za vse dovolj prleškega sonca.” (Milošič, 2012, str. 2)

Apače

Gornja Radenci Radgona

Veržej Sv. Jurij ob Ščavnici Križevci Ljutomer

Razkrižje

Sv. Tomaž

Dr av a

Ormož Središče ob Dravi

10 [km]

Madžarska

Avstrija

Italija

Hrvaška

LEGENDA:

PODRAVSKA REGIJA OBMOČJE PRLEKIJE 0

50 [km]

OBČINA ORMOŽ

ŠIRŠA LOKACIJA

O REGIJI

RAZVOJNI POTENCIAL PRLEKIJE

Prlekija je pokrajina, ki leži v severovzhodni Sloveniji. Njene meje geografsko niso jasno določene, ampak se navezujejo na govorico. Gre za območje, katerega prebivalci “gučijo”. Če se večina avtorjev strinja o Prlekiji kot območju vse od Apaškega do Ptujskega polja (od Gornje Radgone do Ormoža), se nekoliko razlikujejo opredelitve o razširjenosti območja proti zahodu, saj se govorica tam postopoma spreminja. Po Ramovševi karti narečij naj bi prvine prleščine segale vse do Ptuja, do koder se raztezajo Slovenske gorice (Serec Hodžar, Šoster, 2006). Širše območje obdelave, ki je predmet magistrskega dela, zajema pokrajino od reke Mure na vzhodu, na severu do Hrastja-Mota, na severozahodu do kraja Očeslavci, na zahodu zajema kraj Cerkvenjak, na jugu kraje Dornava, Markovci in Ormož ter na jugovzhodu Razkrižje, ki ga nekateri uvrščajo v hrvaško območje, imenovano Medžimurje. Ta rahlo valovita gričevnata pokrajina je vpeta med reki Dravo in Muro, med griči Slovenskih goric in Pomursko ravnico. Razgibanost terena pa le redko preseže 300 metrov nadmorske višine. Najvišji vrh Prlekije predstavlja 351 metrov visoka Gomila, kateri sledi deset metrov nižji Jeruzalem, ki slovi po skrivnosti odličnih vin. Območje je poleg vinogradništva že od nekdaj naklonjeno kmetijski dejavnosti, predvsem izrazita je konjereja, prepoznavno je še po termalnih vrelcih, klopotcih na štiri vetrnice, tipičnih obcestnih križih, štorkljah, izjemni kulinariki in bučnem olju ter srčnih, gostoljubnih ljudeh. Lega ob vodi, ugodni pogoji za kmetijsko dejavnost, predvsem za vinogradništvo, so ključni dejavniki, ki so vplivali na naselitev območja Prlekije (Slovenija: pokrajine in ljudje, 1999). Na podlagi oblike in tipa naselij ter poselitvenih značilnosti ločimo med tremi poselitvenimi območji, ki se obenem skladajo s pokrajinskimi enotami (Slovenija: pokrajine in ljudje, 1999; Babič, 2008):

• Vzhodne Slovenske gorice so vzpeti, gričevnati del Prlekije z vmesnimi dolinami. Na slemenih gričevja so nastala razložena naselja, medtem ko so v vmesnih dolinah gručasti zaselki. Poselitev je redka. Za vinorodna območja je značilna prisotnost sekundarnih bivališč, poznanih kot počitniške hiše, zidanice ali vikendi.

Občine Prlekije so podpovprečno razvite slovenske občine. Gospodarstvo je v zgodovini prehajalo skozi različne faze. V obdobju po koncu socialističnega režima so se podjetja morala prilagoditi spremenjenim tržnim razmeram. Posledica teh sprememb je bil propad nekaterih industrijskih obratov, drobljenje industrije na več manjših podjetij, nastajanje novih podjetij ter tuja vlaganja v gospodarstvo. Če je bilo kmetijstvo še pred pol stoletja glavna gospodarska dejavnost obravnavanega območja, imata danes največjo težo terciarni in kvartarni sektor, zlasti vloga turizma (Osrčje Prlekije 2016; Trk tradicije in inovativnosti; 2017).

Za celotno območje je značilna odsotnost skupnega upravnega središča. Urbani del Prlekije obravnavanega območja predstavljata mesti Ljutomer in Ormož, medtem ko je preostali del pretežno ruralni in kot tak prvobiten.

Na vseh gospodarskih področjih je potrebno prodiranje na širši trg, saj sama regija nima dovolj potrošniškega potenciala. Bližina meje pa naj bi pri tem bila prednost in ne zavora za razvoj (Pak, 1996).

Gre za kulturno, jezikovno in zgodovinsko, torej v duhovnem in v gospodarskem smislu zaokroženo in homogeno območje, razdeljeno na dve statični regiji Pomurje in Podravje (Fridl, 1998).

Po zapisih Paka je torej bistveno iskanje razvojnih osnov v domači regiji. V zadnjih letih sta na preoblikovanje pokrajine močno vplivala depopulacija in urbanizacija regije. Kljub temu pa na ožjem obavnavanem območju, ki zajema občino Ormož, še danes velik del podeželja živi izključno od kmetijstva (čiste kmetije). Pri tem je potrebno poudariti kmetijski potencial, ki bi ga lahko bolje povezali s prehrambeno in drugo industrijo. Uživanje domačih dobrot v prijetnem družinskem okolju bi lahko postal močan motiv obiska, ne le za ustaljene obiskovalce iz okoliških krajev, temveč tudi za turiste, saj se ti čedalje bolj zavedajo ekonomskih, zdravstvenih in okoljskih koristi, ki so jih deležni ob uživanju okusne, kvalitetne in lokalno pridelane hrane. Trenutna problematika se kaže predvsem v slabem povezovanju lokalnih pridelovalcev in ponudnikov tradicionalne prleške hrane. Skupen nastop na trgu bi lahko povečal prepoznavnost tako kmetijskim izdelkom kot tudi kulinaričnim specialitetam na območju Prlekije.

• Spodnje Ščavniške doline sprva zaradi mokrotnosti niso pretirano poseljevali. Po izvršenih melioracijah se je priseljevanje povečalo, vendar je poselitev še vedno redka. Na pleistocenskih terasah in robovih so nastala razložena naselja, npr. Bučkovci, Drakovci, Radoslavci …

• Spodnje Mursko polje je ravninski del Prlekije, na katerem živi večina prebivalstva. Na poplavnih ravnicah in terasah reke Mure vzdolž glavnih prometnic so nastala strnjena dolga obcestna naselja, kot so Cven, Mota, Šalinci, Stara Nova vas …

113

MARIBOR

54 km

36 km

MURSKA SOBOTA

ORMOŽ LJUBLJANA

k 164

3 22

269

NOVO MESTO

KOPER

50 [km]

Slika 15: Ormož iz zraka.

OŽJA LOKACIJA

OBČINA ORMOŽ

DEMOGRAFSKA STRUKTURA OBČINE

Obravnavana lokacija se nahaja v občini Ormož, natančneje v njenem mestnem jedru. Občina Ormož leži na severovzhodu Slovenije in je del Prlekije, pokrajine med Muro in Dravo. Natančneje se razteza na visoki naravni terasi nad levim bregom Drave, med slovensko-hrvaško mejo ter Gornjo Radgono in Ptujem. Struga reke Drave je hkrati meja s Hrvaško. Ormož obsega površino 141,67 km² in ima po navedbah statističnega urada iz leta 2017 približno 12.185 prebivalcev (SURS 2017). Prebivalstvo se ukvarja pretežno s kmetijstvom, živinorejo, vinogradništvom in sadjarstvom. Ormoška okolica, sestavljena iz gričevnatega sveta Slovenskih goric in ravninskih predelov Središkega polja, kot splet krajinskih oblik, ustvarjajo prijetno pejsažno raznolikost tipičnega prehodnega ozemlja, kar lokalni prebivalci s pridom izkoriščajo za razvoj turizma.

prebivalstvo

12.185

površina količina komunalnih

odpadkov na leto

174 kg/preb. [Slovenija: 323 kg/preb.]

gostota naseljenosti

88 preb./km²

142 km²

mesečna plača /osebo v netu znesku

[Slovenija:102 km²]

47. mesto/122 občin Slovenije

858,49 EUR [Slovenija: 1.013,23 EUR]

6.200 več žensk kot moških

6.200

naravni prirasti: -1,8 št. živorojenih/št. umrlih

selitveni prirasti: -5,7 št. izseljenih/št. priseljenih

skupni prirast/ 1000 preb.: - 7,5 [Slovenija: 0,6]

št. brezposelnih

12,8 %

[Slovenija: 12,3 %]

Po zapisih turistično informacijskega centra občine Ormož gre za deželo najlepših vinogradov, vijugastih terasastih goric, pojočih klopotcev, neokrnjene narave, deželo dobrih jedi, odličnih vin, bučnega olja, bogate kulturne in etnološke dediščine, množice prireditev in nepozabnih ljudi, ki še ohranjajo stare običaje (Milošič, 2012).

ORMOŽ

povprečna starost

43,5 let

[Slovenija: 42,6]

delovno aktivnih

Kljub prostorskim prednostim pa mesto slabo izkorišča svoj potencial. Bolj kot z navezavo na arhitekturno dediščino, ki je v Ormožu sicer skromna, bi izpostavila potrebo po projektiranju inovativne arhitekture s semantično vrednostjo in pripadnostjo okolju, kar naj bi prispevalo ne le k razvoju turistične ponudbe, temveč tudi k družbeni etiki.

v starosti 15 do 64 let

59 %

[Slovenija: 58 %]

št. osebnih avtomobilov

6.270 = 50,6 % glede na št. prebivalcev

IZOBRAŽENOST

74,7 % otrok

vključenih v vrtec [Slovenija: 77,7 %]

40 študentov in 8 diplomantov /1000 prebivalcev

[Slovenija: 52,3 %]

[Slovenija: 39 študentov in 9 diplomantov]

ŽEROVINCI LAHONCI KOG IVANJKOVCI

BRESNICA

MIKLAVŽ PRI ORMOŽU

VIČANCI LEŠNICA

PODGORCI

VELIKA NEDELJA

ORMOŽ HUM PRI ORMOŽU

CVETKOVCI

MIHALOVCI

PUŠENCI

10 [km]

ZGODOVINSKI PREGLED NASTANKA MESTA 3. st. pr. n. št. Prihod Keltov, ki so naselili tudi prostor za okopi ormoške naselbine, vendar so najdbe iz tega obdobja v Ormožu skromne.

druga polovica 6. st. n. št. Začetek naseljevanja Slovencev ob reki Muri in Dravi.

8. st. n. št. Po zmagi Karla Velikega nad Obri, postane Ormož del Frankovskega imperija. V Evropi se začne oblikovati fevdalni gospodarski družbeni red. KONEC NEOLITIKA

OBDOBJE ZATIŠJA MESTNEGA RAZVOJA

BRONASTA DOBA V bronasti dobi je Ormož po pomenu, velikosti in svojevrstni urbanistični zasnovi prekašal vse sosednje kraje in bil največja naselbina v vzhodnoalpskem prostoru. Še danes ne vemo, zakaj je pozneje propadel. Posebna zapuščina iz tega obdobja, je obrambni nasip, ki je začrtal meje starega mesta.

SREDNJI VEK Z začetkom srednjega veka mesto doživi ponovni vzpon. okrog 1200 n. št.

1. st. pr. n. št. 2100 pr. n. št. OBDOBJE KOLONIZACIJE

Poselitev ravnice nad reko Dravo. Naselbina je bila odkrita leta 1954. Imela je obliko polkroga in je bila skoraj takšnega obsega kot današnji Ormož. Na severni, vzhodni in zahodni strani je bila utrjena z zemeljskim nasipom do višine 5 metrov, ki je bil obdan s 6 metrov globokim jarkom. Ta sta na nekaterih mestih ohranjena še danes. Nasip je potekal na vzhodu ob obrežju Drave do današnje blagovnice, mimo gradu in grajske pristave, na severu po današnji Skolibrovi ulici, mimo občinske stavbe ter nazaj proti reki Dravi. Najdenih je bilo več ostankov, ki pričajo o obrambni funkciji nasipa v preteklosti, v srednjem veku pa je ta postal temelj mestnega zidu. Arheološka izkopavanja pričajo o tem, da naj bi Ormoška prazgodovinska naselbina imela znotraj nasipov dve glavni poti, tlakovani z oblicami, široki od 4 do 5 metrov, ki sta potkali v smereh vzhod-zahod in sever- jug. Ob teh dveh naj bi bile stavbe usmerjene sever-jug, vzhod-zahod in jugovzhod-severozahod. Odkritje ostankov pravokotnih tlorisev kaže, da so stavbe bile dvokapnice z v glavnem enim večjim prostorom. Opisani prazgodovinski naselbini je pripadalo tudi grobišče, ki so ga odkrili šele leta 1974.

13. st. n. št. Sredi okopa, ki je nastal v bronasti dobi, se razvije mesto. Gospodje Ptujski so tukaj, na obrambni meji z Madžari, postavili utrjen grad imenovan Friedau, to ime je pozneje prevzelo tudi mesto. Mesto se je razvijalo samostojno, grajske stavbe so bile od njega ločene z obzidjem. Leta 1331 je Ormož dobil potrjene mestne pravice. Bil je patrimonalno mesto, saj so mu gospodovali vsakokratni lastniki gradu. Pomemben pečat srednjeveškemu mestu so dajali cehi.

Ormož z okolico osvojijo Rimljani. Začnejo graditi nove vojaške ceste. Ena teh je vodila iz Ptuja prek Ormoža in Godenincev proti Sabariji. Ta cesta je na mnogih krajih še danes lepo vidna in ohranjena, sicer pa v Ormožu ni sledov rimskih stavb ali spomenikov.

NOVI VEK [1492 - 1918] V novem veku je Ormož predstavljal mesto obrtnikov in maloštevilnih trgovcev, ki so povečevali dohodek z zemljo (predvsem vinogradi) v okolici mesta.

Friderik Ptujski v spopadih odvzame Madžarom ormoški okraj. Tedaj je bila premaknjena in ustaljena meja dežele Štajerske. Prvič se Ormož v dokumentih omenja kot trg 1273 leta z imenom Holermuos.

Slika 17: Risba pogleda na Holermuos iz južne strani. (J.F.Kaiser, Lithografirte Ansichten der Steiermark, 1825)

9. st. n. št. - 12. st. n. št.

Slika 16: Lokacija prazgodovinskega nasipa z vrisanimi ostanki stavb (Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, arhiv)

Pust in neobljuden ormoški okraj si lastijo Madžari. Mesto se znajde v nemirnem pasu med Ogrsko in Nemško državo, namreč Ptuj ima funkcijo obmejne trdnjave proti Ogrski. Gre za obdobje uničenja uspešnega kolonizacijskega dela v Panoniji.

ZGODOVINSKI PREGLED NASTANKA MESTA 19. st. n. št. Začne se rušenje starega obzidja kar prispeva k spojitvi grajskega kompleksa z mestom. Leta 1848 so v mestu potekale velike manifestacije, v ta namen so izobesili tudi slovensko zastavo. V gradbenih posegih so skušali preseči srednjeveški videz mesta, kar je vplivalo na prenovo zunanje podobe velike večine hiš v mestnem jedru. Središče mestnega jedra je postal Mestni oz. danes Kerenčičev trg trapezaste oblike. Vsa arhitektura mestnega središča je večinoma iz devetnajstega, nekaj primerov tudi iz osemnajstega stoletja.

konec 19. st. n. št. Izgradnja mostu čez reko Dravo. Leta 1941 (čas druge sv. vojne in zasedanja nemške vojske na tem območju) porušen in kmalu potem ponovno zgrajen. Danes ob vstopu na most naletimo na mejni prehod Ormož–Otok Virje. To je tudi glavna in najhitrejša povezava Ormoža s Hrvaško.

Slika 22 in Slika 23: Fotografiji iz razglednic; levo: porušen most, desno: ponovno zgrajen most čez Dravo. (Korpič N. Pozdrav iz Ormoža: (monografija razglednic), 2001, str. 81)

Slika 18: Okvirni obseg »hrvaške Prlekije« v šestdesetih letih 18. stoletja (kartografija: Mateja Rihtaršič)

16. st. n. št. Začetek 16. stol. je zaznamoval vdor Turkov v Podravje. Mesto je s tem dobilo dodatne utrdbe in obzidje ter prevzelo vlogo obmejne obrambne utrdbe. Začelo se je obdobje dolgotrajnih vojn in pustošenj, ki Ormožu niso prizanašale (Turki leta 1487, ob koncu 15. stoletja in leta 1532, madžarski uporniki 1605. leta, Kruci 1704. leta). Pojav kuge ter številnih požarov je mesto še dodatno ohromilo. Dogodki, ki so se vrstili v tem obdobju so vplivali na to, da sta od srednjeveškega Ormoža ohranjena v svojih prvih zametkih le grad in farna cerkev, ki sta tudi najpomembnejša kulturnozgodovinska spomenika mesta.

Povzeto po: Korpič, 2001, str. 16. Zgodovinsko društvo Ormož, 2013. Moškon, 1983. Občina Ormož, pridobljeno 12. 02. 2018 s spletne strani: https://www.ormoz.si/

Ormoška arhitekturna dediščina v primerjavi z drugimi podobnimi mesteci v Sloveniji je zelo skromna. Bolj kot zgodovinsko ima mestno jedro svojo ambientalno vrednost, ki vabi k povzemanju, prenovi in preoblikovanju.

DANES

Slika 20: Fotografija iz razglednice; Kerenčičev trg (Korpič N. Pozdrav iz Ormoža: (monografija razglednic), 2001, str. 63)

Slika 24: Stari grb mesta Omrož, hrani občina Ormož (Korpič N. Pozdrav iz Ormoža: (monografija razglednic), 2001, str. 18)

leto 1918 Z nastankom nove države je Ormož postal slovensko mesto.

leta 1860 Do Ormoža pripelje vlak.

Ormož spada danes med slovenska mesta, ki so ohranila svoje posebnosti. To so mu omogočili predvsem estetski, arhitektonski in urbanistični pristopi pri obnovi mesta. Na prehodu iz 20./21. stoletja je mesto dobilo številne nove objekte in pridobitve: gimnazijo, dom upokojencev, obnovljena je bila bolnišnica in zgrajena je bila obvoznica, obnavljajo se kulturno--zgodovinski spomeniki, mestno jedro pa dobiva novo zasnovo. Mestu daje veliko veljavo pomembna prometna lega, naravne in kulturne lepote, vinogradništvo in izrazite turistične možnosti širšega ormoškega območja.

2. polovica 20. stol

Slika 19: Fotografija iz razglednice; vhod v Ormoški grad; odposlana okrog leta 1920 (Korpič N. Pozdrav iz Ormoža: (monografija razglednic), 2001, str. 104)

Slika 21: Fotografija iz razglednice; prihod vlaka v ormož (Korpič N. Pozdrav iz Ormoža: (monografija razglednic), 2001, str. 82)

Začetek večjega razcveta Ormoža. Leta 1958 postane Ormož središče občine, kar mu omogoči hitrejši razvoj. Mesto je bilo takrat predvsem središče kmetijskega območja. Razvijati se je pričela industrija, ki je v mesto privabila številne delavce. Leta 1963 je bil sprejet urbanistični načrt mesta, to je bil tudi začetek načrtne gradnje posameznih mestnih četrti. Prenova mesta je potekala v duhu ohranitve stare mestne podobe.

leto 1997 Pričela se je gradnja državne ceste Hajdina--Ormož. V sklopu obvoznice Ormož je bil zgrajen tudi viadukt Lešnica. Izgradnja le-tega je doprinesla h kvaliteti življenja v mestu, saj ga je razbremenila gostega tranzitnega prometa (čez mesto je potekala glavna tranzitna povezava Hrvaška--Slovenija).

Slika 25: Blagovna hiĹĄa OrmoĹž, pogled iz zraka proti glavnemu trgu

IDENTITETA MESTA

MESTNI ARHITEKT - DUŠAN MOŠKON

RAZVOJ URBANISTIČNO-ARHITEKTURNEGA IZRAZA MESTA

Dušan Moškon, imenovan tudi “Ormoški Plečnik” velja za odgovornega “krivca” mestne podobe današnjega Ormoža.

Prvih petnajst let po vojni v gradbenih posegih ožjega mestnega središča ni bilo čutiti napredka. Razvoj Ormoža se je pospešil šele v šestdesetih letih z intenzivnejšimi naložbami v gospodarstvu in komunali. Leta 1963 je Zavod za urbanizem Maribor izdelal prvi urbanistični načrt kot orientacijo za nadaljni razvoj mesta. Potrebe po novem stanovanjskem fondu je občina reševala med leti 1961 do 1964 več ali manj naključno; stanovanjski bloki in stolpiči s skupno kapaciteto 74 stanovanj kažejo poteze brezoblične, funkcionalistične in stereotipne stanovanjske gradnje mest tistega obdobja. Temu stanju so se od leta 1965 dalje priključili še obrobni predeli “tipske” individualne predmestne gradnje, značilne za vsa naša mesta in mesteca.

Rodil se je 2. 1. 1924 v Slovenj Gradcu. Diplomiral je v Ljubljani leta 1952 na oddelku za arhitekturo. V letih 1960–1964 se je izpopolnjeval v Švici, od leta 1964 dalje pa vse do upokojitve leta 1994 pa je predaval na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Za svoja dela je na arhitekturnih natečajih prejel več prvih nagrad, za projekt osnovne šole v Škofji Loki pa je leta 1974 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1969 dalje se je posvečal urbanističnoarhitekturnemu urejanju Ormoža, kjer je s prostorskimi ureditvami in prenovami ter z novimi objekti med prvimi v Sloveniji začel uveljavljati arhitekturo v kontekstu urbanega prostora. Leta 1981 je prejel Plečnikovo nagrado “za ambientalne ureditve in realizacije mestotvorne arhitekture v Ormožu”. Leta 1964 je kot mestni arhitekt začel “vas spreminjati v mesto”. V Ormožu je avtor številnih stavb in ureditev, ki dajejo mestu današnjo podobo. Med njimi so: Hotel Jeruzalem, avtobusna postaja, ureditev parka pred gradom, ureditev Kerenčičevega trga, pošta in stanovanjski blok na Poštni ulici, kompleks blokov v Skolibrovi ulici, prizidek k zdravstvenemu domu, veterinarska postaja, blagovnica, mostovž na vhodu trga, stanovanjski blok s prostori NKB Maribor na Ptujski ulici, obnova Doma kulture Ormož idr. Mesto Ormož se mu je oddolžilo z imenovanjem za Častnega občana, prejel je tudi Plaketo Ormoža. S svojimi nasveti in bogatim znanjem je vse do smrti sodeloval pri ureditvi tega mesta. Leta 1992 je svoje izkušnje strnil v knjigi »Kako graditi lepšo hišo na Slovenskem« (Založba Obzorja, Maribor). Njegov doprsni kip stoji v aleji pomembnih domačinov pred Ormoškim gradom. Številne njegove arhitekturne stvaritve so danes zaradi slabega vzdrževanja in neopravljanja predvidene funkcije prepuščene zobu časa.

in odtujenosti. Preobrazba mesta je potekala postopno po posameznih sekvencah. A vendar o “dokončni” fazi izgradnje ne moremo govoriti, saj je vsako urbano okolje živ organizem, ki raste, se razvija, obnavlja in dopolnjuje.

»Mesto je treba tako oblikovati, da bodo vzpostavljeni novi odnosi, ki bodo pomagali s svojo arhitekturo ustvarjati nove družbene strukture.« (Bakema, nizozemski arhitekt) Pri tem gre za dognanje, da velja razvijati take sestavine okolja, ki bi bile v prostorskem in oblikovnem pogledu zmožne strniti interese, zbližati občane in jih identificirati z njihovim mestom (Moškon, 1983).

Prelomnico gradbene dejavnosti v mestnem središču predstavlja leto 1968 z dograditvijo prvega dela novega hotela, ki je s svojo zasnovo in oblikovanjem veljal za prvi poizkus v smeri iskanja lokalne identitete. Gre za delo Moškona, ki je oblikoval ormoško mestno podobo v duhu postmodernizma po principu oblikovanja celovitega življenjskega okolja. Pri oblikovanju je težil k združevanju sedanjega (in bodočega) s preteklim. Njegove ideje so torej temeljile na ustvarjanju lastne identitete mesta. Pri tem je izpostavljal pomen vloge identitete v razpoznavanju nekega naselja, krajine, dežele, kot nosilec doživetja in nezamenljivega spomina nanje. Kontinuiteta grajenega okolja tvori njegovo identiteto. Skromne investicijske možnosti manj razvite občine so že vnaprej izključevale vsakršno poigravanje z atraktivnimi sredstvi arhitekturnega oblikovanja. Zato so urbanistično-arhitekturni izraz mesta skušali približati prvim alternativam s prednostjo sintaktične umerjenosti in čitljivosti naselja. Cilj oblikovanja mesta je bil ustvarjanje takega urbanega okolja, ki bi spodbujalo občane k privrženosti svojemu mestu, ne le zaradi lastnih bivališč, temveč zaradi mesta samega, ki zapušča neki spomin. Prednosti manjših mest, kot je Ormož, ki jih velja izpostaviti, so predvsem: preglednost, spoznavnost, hitrejša dosegljivost uslužnostnih, poslovnih, kulturnih in rekreacijskih dejavnosti na sorazmerno kratkih relacijah. Zaradi manjših razdalj je manj motornega prometa, posledično tudi manj onesnaženosti, hrupa, živčnosti

Slika 26: Doprsni kip Dušana Moškona pred gradom.

ANALIZE OBMOČJA OBDELAVE

URBANIZACIJA OBČINE Na nivoju občine so zaradi lažjega razumevanja konteksta prostora predstavljene glavne značilnosti, ki so prispevale k razvoju mesta Ormož. Mesto sem analizirala na dveh nivojih, na širšem nivoju vključno z mestnimi robovi ter na nivoju ožjega mestnega jedra. Dvonivojske analize so narejene zaradi pomembnosti vplivov analize širšega območja na ožje mestno jedro.

Na širšem območju občine Ormož prevladuje razpršena poselitev gričevnatega področja. Strjena naselja zaznamo ob glavnih prometnicah na ravninskem območju Drave. Med temi izstopa mesto Ormož, ki predstavlja središče centralnih dejavnosti in industrije. Večina naselij še vedno ohranja tipično vaško strukturo. Kulturna podoba pokrajine je na obravnavanem širšem območju v zadnjem desetletju postala močno načeta, saj se širitve in gostitve naselij dogajajo nekontrolirano brez upoštevanja urbanističnih smernic. Izbrana lokacija z obstoječim opuščenim objektom stare Blagovne hiše Ormož se nahaja v središču mesta, kar pomeni, da gre za umeščanje novih vsebin v že obstoječe urbano tkivo.

LJUTOMER, MURSKA SOBOTA

Sveti Tomaž

Jeruzalem Kog Ivanjkovci

Miklavž pri Ormožu

Litmerk Podgorci

PTUJ, MARIBOR, LJUBLJANA

Velika Nedelja Ormož Pušenci

ČAKOVEC, VARAŽDIN, ZAGREB

Središče ob Dravi

M 1:120000

železniška proga

občinska cesta

strjene poselitve

državna cesta

državna meja

izbrana lokacija

ANALIZE OBMOČJA OBDELAVE

TURISTIČNA PONUDBA Občina Ormož nudi številne športno-rekreativne, nastanitvene in gostinske dejavnosti. Za aktivno preživljanje prostega časa v naravi je zagotovljena že obstoječa turistična infrastruktura. Sem spadajo Ormoška vinska cesta, Ormoška planinska pešpot in številne kolesarske poti, ki jih je ponekod potrebno le obnoviti (ureditev javne razsvetljave, pločnikov ter ustrezno označevanje pohodnih in kolesarskih poti). Vinski turizem velja za vodilno obliko turizma v širši okolici, hkrati so velik turistični potencial tudi lokalne prireditve, ki se nanašajo na tradicionalne običaje (sejmi, martinovanje ...). Organiziranih je tudi nekaj delavnic, vezanih na tradicionalne obrti in pripravo jedi. Te

ponavadi organizirajo na posameznih turističnih kmetijah, saj jih je v okolici kar nekaj. Turistične kmetije so na tem območju hkrati tudi glavni ponudnik prenočišč. Javna razvojna agencija občine Ormož je na podlagi raziskav in anketnega vprašalnika v letu 2010 prišla do ugotovitev, da se mora martinovanje kot osrednja turistična prireditev osredotočiti na praznovanje vinskega patrona in pri tem vključiti večje število okoliških vinogradnikov k sodelovanju. Zapisali so, da morajo vino, kulinarika in ljudski običaji postati osrednji moto prireditve, ki mora pritegniti obiskovalce ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz sosednjih držav.

M 1:120000 prenočišča

aktivne počitnice

Ormoška vinska turistična cesta

Prijazna kolesarska pot

turistične kmetije

kulinarika in vino

Jeruzalemska vinska turistična c.

Vinska kolesarska pot

Ormoška planinska pot

Invalidska pot Kog

naravna in kulturna dediščina

ANALIZE OBMOČJA OBDELAVE

ANALIZA PROMETNIH POVEZAV

PROMET

Ormož ima strateško prometno lego. Lociran je na stičišču regionalnih cest Maribor, Murska Sobota, Čakovec, Varaždin. Na južnem delu mesta poteka pomembna železniška povezava Ljubljana-Hodoš. Občina ima dobro pokritost z lokalnimi cestami, ki se večinoma hkrati uporabljajo kot kolesarske poti. Izgradnja tako imenovane ormoške obvoznice leta 1998 je omogočila hitrejšo povezavo Velika Nedelja-Središče ob Dravi (lokacija glavnega mejnega prehod s Hrvaško), kar je mesto razbremenilo tranzitnega prometa. V letošnjem letu je predvidena izgradnja oziroma nadaljevanje gradnje hitre ceste Ormož-Hajdina, katere lokacijski

načrt je bil izdelan že leta 1997. Ta bo omogočila hitro povezavo Ormoža s Ptujem in zagotovila mestu boljšo dostopnost in povezanost s centralnim delom Slovenije. Gre za kreiranje pomembne prometne povezave, ki bo pozitivno prispevala k razvoju obravnavanega podeželjskega mesta. Vstop v mesto poteka preko dveh glavnih vstopnih točk. Iz smeri Ptuja je vstop omogočen preko severozahodne vstopne točke, ki se zgodi pred priključkom na ormoško obvoznico. Iz smeri Ljutomer in Središče ob Dravi pa je vstop v mesto zagotovljen iz severovzhodne smeri preko edinega semaforiziranega križišča v Ormožu.

PROMET

NICA

OBVOZ

NIC OBVOZ

LEGENDA vstopna točka 2

LEGENDA

državna cesta

občinska vstopna točka državna cesta gozdna

cesta

občinska cesta

železniška proga

gozdna cesta

železniška 1železniška proga postaja 1 2

postaja postaja avtobusna 2železniška avtobusna postaja

mejni prehod

državna meja

območje mestnega območje mestnega jedra 0

1 [km]

jedra

lokacija obstoječega objekta lokacija obstoječega

objekta

ANALIZE OBMOČJA OBDELAVE

ANALIZA PROMETA MESTNEGA JEDRA Cestno omrežje v samem mestnem jedru je z izgradnjo ormoške obvoznice postalo razbremenjeno tranzitnega prometa, kar je vplivalo na izboljšanje tamkajšnjih življenjskih razmer. Dobro mobilnost mesta zagotavljajo tako cestne povezave kot tudi neposredna bližina železniške in avtobusne infrastrukture. Hkrati je pomembno izpostaviti dejstvo, da železniški promet na tem območju ni dobro razvit (zamude vlakov so stalnica) in je zato slabo izkoriščen, dnevne migracije prebivalstva pa so vezane predvsem na cestni promet.

se pojavi problem nove ureditve cestnega prometa z vzpostavitvijo krožnega križišča v neposredni bližini obstoječega objekta, ki je del obravnavanega območja. Gre za krožišče, ki je neustrezno dimenzionirano (premajhno), kar zavira pretočnost skozi mestno jedro ter je izvedeno v nagibu, kar zlasti v zimskem obdobju predstavlja večjo nevarnost za vse cestne udeležence.

Izbrana lokacija se nahaja v neposredni bližini državne ceste ter glavne železniške in avtobusne postaje. Tukaj

vsk

bra

Hardek

Večja javna parkirišča so znotraj širšega območja obdelave enakomerno razporejena in zadoščajo potrebam po parkirnih prostorih. Obstoječe parkirišče na južnem delu izbrane lokacije pa kaže na slabo izkoriščenost odprtih prostorov mestnega jedra.

lica

P Dobravska ulica

Ul.

Cvetlična ul.

Lešniška cesta

povezava lokacije z Ormoško obvoznico - smer Ptuj

cesta

Kerenčičev trg Ptujska c.

Dravska ul.

ta Hrova Ul. dr.

rovata

ul.

P Ptujska c.

Ilirska ul ica

a ta

s ce

železnica Pragersko-Ljutomer

rsk

lod

povezava lokacije: Ljubljana - Hodoš

Ptujska cesta

Poštna

Železnica

Ul. dr. H

Kerenčičev trg 6

povezava lokacije s Hrvaško - smer Varaždin

Vrazov

sta a ce

k Ptujs

Blagovna hiša Ormož Kolodvorska cesta

cest a

Skoli brova

Ptujska cesta

ers

Ljutomerska cesta

cesta

ul.

Ul. kneza Koclja

povezava lokacije z glavno cesto - smer Sveti Tomaž

Skolibrova

ka cesta

a ičn etl Cv

Vrtnarska ul.

Ljut

Kolodvors

povezava lokacije z glavno cesto - smer Ljutomer

Vrazova ulica

gle

Ljutomerska cesta

Lešn iška

oja

her

a ul.

Parkirišča za obiskovalce

M 1:5000

NAMENSKA RABA ANALIZE OBMOČJA OBDELAVE

RABA PROSTORA

Skrajni severni rob mesta je definiran z obvoznico, ki je glavna tranzitna povezava na tem območju. Južni rob tvori struga reke Drave, ki je hkrati tudi državna meja. Ob tej poteka že večkrat omenjena pomembna železniška povezava Ljubljana-Hodoš. Na vzhodu širše območje mesta zaznamuje zaključek industrijskega območja, zahodni rob pa predstavlja obširno območje zelenih površin s kmetijsko rabo.

območja centralnih dejavnosti. Ta obdajajo stanovanjska območja, ki jih proti zahodnemu robu mesta zamejuje obširno območje proizvodnih dejavnosti. Ožje območje obdelave z obstoječim objektom nekdanje Blagovne hiše Ormož spada v območje centralnih dejavnosti, ki je namenjeno oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.

LEGENDA območja stanovanj

V širši okolici mestnega jedra prevladujejo tri različna območja namenske rabe. V mestnem središču prevladujejo

območja centralnih dejavnosti območja proizvodnih dejavnosti posebna območja

NAMENSKA RABA ica obvozn

površine razpršene poselitve območja zelenih površin območja mineralnih surovin gozdna zemljišča kmetijska zemljišča LEGENDA

območja prometne infrastrukture

območja stanovanj

območja vodne infrastrukture

območja centralnih dejavnosti

državna meja

območja proizvodnih dejavnosti

železnica posebna območja ica

obvozn

Drava

površine razpršene poselitve območje mestnega območja zelenih površin

jedra

lokacija obstoječega objekta

območja mineralnih surovin gozdna zemljišča kmetijska zemljišča

območja prometne infrastrukture območja vodne infrastrukture državna meja železnica

1 [km]

Drava

območje mestnega jedra lokacija obstoječega objekta

ANALIZE OBMOČJA OBDELAVE

ANALIZA ZELENEGA SISTEMA Urbanistična ureditev mesta vključuje velik delež zelenih površin in obstoječega visokega rastja. Grajski park je največja urejena zelena mestna tvorba. Po velikosti mu sledi gozd, ki se nahaja na območju nekdanjega mestnega jarka na severu mesta. Med večje zelene površine spada še nabrežje reke Drave na skrajnem jugu mesta. Med manjše zelene ureditve v mestnem jedru uvrščamo

zeleno ploščad, ki se nahaja zahodno od avtobusne postaje, posamezna drevesa, ki so del ureditve glavnega mestnega trga ter drevored pred občinsko upravno stavbo. Obrobje mesta po večini tvorijo individualne stanovanjske hiše z urejenimi zelenimi ohišnicami in sadovnjaki.

ostanek mestnega jarka

tok

po nic

Leš a občina

mestni trg

Grajski park nabrežje Drave

Drava

M 1:5000

širše območje obdelave - mestno jedro

obstoječe visoko rastje

izbrana lokacija

vode

zelenica

grajeno tkivo

ANALIZE OBMOČJA OBDELAVE

MORFOLOŠKA ANALIZA OBMOČJA Iz zazidalnega vzorca je dokaj jasno razvidno območje starega mesta, nekoč obdanega z obzidjem. V mestnem jedru prevladuje strjena ulična zazidava, ki ima nekatere značilnosti tradicionalne panonske obcestne vasi. Gre za postavitev stanovanjskih objektov vzporedno z ulico. Na te se pravokotno pripenjajo gospodarski objekti, ki skupaj s stanovanjskimi objekti oklepajo dvorišče. Zazidava se na obrobju mesta razbije v točkovno, to so manjše samostojne stavbe z urejenimi ohišnicami.

M 1:5000

širše območje obdelave - mestno jedro

grajeno tkivo

obstoječi objekt - Blagovna hiša

ožje območje obdelave

ANALIZE OBMOČJA OBDELAVE

PROGRAMSKA ANALIZA V ožjem mestnem jedru v veliki večini prihaja do prepleta programov znotraj stavb. Gre predvsem za poslovno, trgovsko in gostinsko funkcijo v pritličju ter stanovanjsko funkcijo v nadstropjih stavb. Zaradi sodobnih trendov se praznijo pritličja, ki so vključevala storitvene dejavnosti. Upadanje podjetniške ter predvsem trgovske aktivnosti, ki se selijo na mestna obrobja v mestnih jedrih povzroča izumiranje le-teh. Mesto ima zagotovljeni dve osnovnošolski izobraževalni ustanovi eno s splošnim in drugo s posebnim prilagojenim

programom ter srednješolsko izobraževalno ustanovo s programom splošne gimnazije in predšolske vzgoje. Rekreacijske površine so koncentrirane na severozahodnem območju mestnega jedra. To je območje športnega parka, imenovanega Mestna graba. Območje obdelave se na zahodu odpira na glavni mestni trg, kar zagotavlja interakcijo vsebine predvidenega objekta z zunanjim mestnim prostorom. Gre za možnost vzpostavitve pomembne povezave med prebivalci, in obiskovalci mesta ter vsebino objekta.

Pokopališče

Osnovna šola Gimnazija Ormož Policijska postaja Ormož OŠ Stanka Vraza

Športni park Mestna graba Avtobusna postaja Župnijska cerkev sv. Jakoba Pošta Glasbena šola Center za socialno delo Občina in okrajno sodišče Blagovna hiša Ormož Zdravstveni dom Muzej Ormož - grad Psihiatrična bolnišnica Knjižnica Franca Ksavra Meška Center za starejše občane

M 1:5000

stanovanjska stavba

nestanovanjska stavba

javna stavba

storitvena stavba

industrijska stavba

rekreacijske površine - igrišča

ANALIZE OBMOČJA OBDELAVE

VAROVANJA IN OMEJITVE V sklopu prostorskega načrtovanja je potrebna tudi analiza tako naravne kot kulturne dediščine širšega območja obdelave. Območje poplavne ravnice reke Drave glede na možnost poplavljanja razvrščamo v tri kategorije: pogoste, redke in zelo redke poplave. Iz širše analize območja je razvidno, da so zelo redke poplave možne le na zahodnem robu mesta, ki ga definira potok Lešnica, kar ne vpliva na ožje območje obdelave. Na južnem robu mesta se pojavi zavarovano območje naravnih vrednot, gre za Ormoško akumulacijsko jezero, ki je naravni rezervat številnih ptic in zato del ekološko pomembnega območja, ki spada pod režim, ki ga določa Natura 2000.

Obravnavana lokacija je del ožjega območja mestnega jedra, kar pomeni, da spada v območje varstva kulturne dediščine oziroma natančneje v režim za varovanje naselbinske dediščine. Gre za režim, ki predpisuje ohranjanje zgodovinskih značilnosti naselij, kar vključuje parcelacijo, komunikacijsko mrežo, odnose med posameznimi stavbami ter med stavbami in odprtimi prostori, odnose med mestom in okolico.

analiza zelenega sistema naliza zelenega sistema

Drava

1 [km]

Drava

1 [km]

Grad s širšim vplivnim območjem spada v območje varovanja tako kulturne kot naravne dediščine, saj je najvidnejši kulturno-zgodovinski spomenik Ormoža.

LEGENDA

državna meja

železniška proga

ožje območje obdelave

zelo redke poplave

območje kulturne dediščine

zavarovano območje

območje naravnih vrednot zavarovano območje naravnihzavarovano vrednot

ANALIZE OBMOČJA OBDELAVE

KULTURNA DEDIŠČINA Mesto je bogato s stavbno kulturno dediščino. Med pomembnejše kulturne spomenike uvrščamo grad s pripadajočim grajskim parkom, cerkev Sv. Jakoba, objekte, ki so del Kerenčičevega trga, nekatere meščanske vile in bolnico s pripadajočim parkom. Mesto Ormož z okolico spada med največja srednjeevropska zgodovinska najdišča, o čemer pričajo številna nahajališča arheoloških ostankov. Na območju leteh se je potrebno izogibati posegom oziroma je potrebno zagotoviti predhodno arheološko vrednotenje.

M 1:5000

Med ta spada celotno območje zgodovinsko pomembne Rimske ceste Poetovio–Savaria. V neposredni bližini obravnavavane lokacije se nahaja kar nekaj območij, ki spadajo pod območje kulturne dediščine. Za njihovo urejanje je potrebno upoštevati posebne varstvene režime. Ožja lokacija je izvzeta iz posebnih varstvenih režimov, kar mi omogoča določeno stopnjo svobode pri oblikovanju arhitekture degradiranega območja obdelave.

območja kulturne dediščine

Rimska cesta Poetovio - Savaria

zavarovano območje kulturne dediščine

izbrana lokacija

grajeno tkivo Murska Sobota Ljutomer

ANALIZE OBMOČJA OBDELAVE

POGLEDI OBMOČJA ZAZNAVNE ANALIZE 1

Slika 27: Grad in grajska pristava.

Slika 28: Pogled na Blagovno hišo iz grajskega trga.

Slika 29: Pogled izpred zahodnega dela Blagovne hiše na Kerenčičev trg.

Slika 30: Vstop iz zahodne smeri v ožje mestno jedro s pogledom na Blagovno hišo.

Slika 31: Pogled na zožitev, ki jo tvori objekt, izmaknjen iz gradbene linije.

Slika 32: Pogled iz Kerenčičevega trga na glavni vhod Blagovne hiše.

Slika 33: Župnijska cerkev sv. Jakoba stoji na vzhodnem robu Mestnega trga.

Slika 34: Pogled na avtobusno postajo ter nekdanji Hotel Ormož.

Slika 35: Krožišče na severovzhodni vstopni točki v ožje mestno jedro.

ANALIZE OBMOČJA OBDELAVE

ZAZNAVNA ANALIZA Čeprav je mesto del intenzivnega ruralnega okolja, pa vendar z načinom življenja in identiteto urejanja prostora teži k urbanosti. Pomembna prostorska ločnica na širšem območju je obvoznica, ki predstavlja severni rob mesta. Na jugu je to Drava, ki je hkrati tudi pomembna naravna vrednota. Intenzivnejši mestni utrip je tekom tedna moč zaznati vzdolž občinske ceste skozi mestno jedro, saj se tukaj nahajajo javne ter storitvene ustanove, kot so bolnica, lekarna, banka, občina, knjižnica ter pošta. S procesom umikanja trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti na mestno obrobje in posledično zmanjšanja ponudbe

in storitev v mestnih središčih se je glavno dogajanje v zadnjem desetletju iz območja mestnega trga preselilo na obrobje mesta, tik ob severovzhodni vstopni točki. Na tem območju se nahaja večji trgovski sklop, kar v današnjem času velja za glavni napajalni element mesta. Mestno jedro se tako spopada s številnimi praznimi prostori, ki so vzrok za upad števila obiskovalcev. Avtobusna postaja je edino živo območje znotraj ožjega mestnega jedra, saj je tukaj pretok ljudi, še posebej med tednom, v času pouka, največji. Močnejši mestni utrip lahko zaznamo v dopoldanskem ter delovnem času, medtem ko se popoldan ter ob dela prostih dnevih le-ta umiri, mestno jedro pa skorajda

popolnoma izprazni. Mestno dogajanje se takrat preseli na že omejeno obrobje mesta. Višinski dominanti prostora sta stolp gradu in zvonik cerkve Sv. Jakoba. Glavni trg, odprta ploščad pred gradom ter skromno zeleno območje med avtobusno postajo in cerkvijo Sv. Jakoba, predstavljajo večje odprte prostore znotraj ožjega mestnega jedra. Jasne robove ožjega območja obdelave formirajo rob grajskega parka na vzhodu, ostanek mestnega jarka na severu, rob ravnice nad Dravo na jugu ter zožitev ob občinski stavbi kot zaključek zahodnega dela.

9 8 9 7 8

zelene površine varovano območje os ceste zelene površine pešpot varovano območje višinska dominanta os ceste vozlišče pešpot

6 3

odprt javni prostor višinska dominanta vozlišče

rob odprt javni prostor zožitev utrip X pogled rob zožitev X pogled

M 1:5000

utrip

M 1:5000

OPREDELITEV OŽJEGA OBMOČJA OBDELAVE

PREDSTAVITEV LOKACIJE

LOKACIJSKI NAČRT SREDIŠČA MESTA

Lokacija z obstoječim opuščenim objektom stare blagovne hiše lokalno imenovane Tima (investitor gradnje objekta je bilo podjetje TIMA Maribor) se nahaja na vzhodnem delu mestnega jedra. Objekt zaključuje vzhodni del glavnega mestnega trga - Kerenčičev trg. Na južnem delu lokacije je umeščeno obstoječe zunanje parkirišče, ki je tudi eno izmed pomembnejših javnih parkirišč v središču mesta. Vzhodni del lokacije se odpira proti gradu s prenovljenim objektom grajske pristave in odprtim osrednjim tlakovanim prostorom. Na severu parcele poteka glavna občinska cesta, ki vodi skozi mestno jedro Ormoža.

Izbrano območje obdelave ureja Odlok o lokacijskem načrtu središča mesta Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 19/2005, sprejet z dne 27. 10. 2005). Funkcionalna cona osrednjega mestnega jedra je namenjena splošnemu razvoju osrednjega mestnega območja, v katerem se prepletajo objekti starega mestnega jedra z objekti, plombami in prizidki kasnejšega obdobja. Zajema podobmočja s številko 1, 3, 4, 5, 5a, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in je namenjena pretežno stanovanjskim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim. Opredeljena lokacija spada v podobmočje št. 1. V tem območju ima prednost vnašanje kvalitetne ponudbe trgovin in storitvenih dejavnosti.

Izbrano območje obdelave je zaradi prisotnosti obstoječega objekta ustrezno opremljeno z vso potrebno komunalno infrastrukturo. Območje kjer stoji obstoječi objekt, brez pripadajočega parkirišča, meri 2132 m2.

Pomembnejša merila in pogoji za posege v opredeljen prostor, ki se nanašajo na željen poseg (7. člen): - novogradnja, ki pomeni zaokrožitev obstoječe gradbene strukture, - odstranitev objektov in drugih del, ki so povezana s pripravo stavbnega zemljišča. Ob javnih prireditvah je dopustna postavitev stojnic, reklamnih panojev, transparentov in sanitarnih kontejnerjev na Kerenčičevem trgu, Poštni ulici ter na prostoru pred blagovnico. Prodaja na ulicah se izjemoma dovoljuje, če je zadoščeno prometnim, spomeniško-varstvenim in sanitarnim pogojem. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE IZBRANEGA OBMOČJA Lega objektov: - lega in orientacija objektov v prostoru mora upoštevati terenske danosti in mikroklimatske pogoje ter obstoječo sosednjo pozidavo, - novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motenja sosednje posesti, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji, - odmiki od javnih cest moraj biti v skladu s prometno tehničnimi predpisi oz. je potrebno upoštevati minimalne odmike ter gradbeno linijo sosednjih objektov.

200 [m]

Oblikovanje poslovnih objektov: - tlorisni in višinski gabarit objekta je odvisen od namembnosti oziroma dejavnosti objekta ter tehnološkega

Slika 36: Lokacija širšega območja obdelave.

OPREDELITEV OŽJEGA OBMOČJA OBDELAVE

procesa, maksimalen višinski gabarit izven spomeniško varovanega območja je K+P+1 oz. 7,00 m od kote terena; - oblikovanje objektov mora biti usmerjeno k oblikovni enotnosti območja, kar je možno ustvariti z uporabo usklajenih arhitekturnih elementov (strešine, venci, fasade, barve, proporci, zunanja ureditev ...).

letu že začeli izvajati gradbeni posegi, in sicer gre za gradnjo mladinskega hotela oziroma hostla. Ta naj bi zagotavljal 30 ležišč za turiste. Prav tako pa naj bi objekt nudil prostore študentski organizaciji Ormož (KOŠ) ter MCO (Mladinski center Ormož), ki zaradi narave dela potrebuje pisarniški in večnamenski prostor za souporabo.

Izkoriščenost parcele: - maksimalni tlorisni gabarit objekta ne sme presegati velikosti območja za gradnjo oz. 40 % tlorisne površine gradbene parcele.

B - Predvidena je ureditev območja Kerenčičevega trga, ki dopušča ureditev gostinskih teras na tem območju, hkrati je v sklopu le-tega predvidena še ureditev mestne tržnice.

PREDVIDENI POSEGI OPPN predvideva številne posege v podobmočju št. 1., vendar za izbrano lokacijo na občini ni predvidenih posegov. To predstavlja velik problem, saj gre za najbolj izpostavljeno lokacijo mestnega jedra, ki je trenutno brez prave vsebine in občina se dotične problematike, glede na obstoječ OPPN, še ne zaveda. Kljub temu da je objekt v zasebnem lastništvu, menim, da bi bilo nujno vključiti prazen in propadajoč objekt blagovne hiše v lokacijski načrt ter predvideti posege na tem območju.

V podobmočju št. 6 se načrtuje izgradnja novega kongresno kulturnega centra na mestu poslovnega objekta (bencinske črpalke), ki je predviden za rušenje. Izpostavljena je potreba po ureditvi dvorane s 300 sedeži. Prav tako je na tem območju predvidena ukinitev obstoječih parkirnih mest na odprti ploščadi pred gradom ter zagotovitev le-teh v podzemni garaži, katere lokacija ni natančno opredeljena (predvideva se gradnja na najprimernejšem mestu). Ta podatek nakazuje na potrebo po zagotovitvi kongresnih prostorov znotraj ožjega mestnega jedra ter iskanju ustrezne rešitve glede parkirnih možnosti (Uradni vestnik občine Ormož, št. 19/2005).

C - Na območju, ki se nahaja severno od obravnavane lokacije, je predvidena gradnja prizidkov, katerih etažnost se izenači z osnovnim vogalnim objektom. Dovoljena je tudi postavitev nadstrešnice na dvorišču.

Predvidene posege v podobmočju št. 1, ki imajo vpliv na obravnavano območje, sem natančneje opredelila v nadaljevanju ter jih hkrati ustrezno grafično povezala s spodnjo situacijo:

15 16 8

A - Predviden poseg je s programskega vidika v tesni povezavi z izbranim območjem. Gre za območje, opredeljeno kot območje rekonstrukcije večjega dela objekta stare komunale ter gradnja novega pripadajočega parkirišča z ustrezno ureditvijo za potrebe tržnice, hostla, klubskih prostorov itd. Na tem območju so se v letošnjem

10 9 C

1 1

B A

1 5a

3 4

M 1:5000

meje podobmočij osrednjega mestnega jedra

podobmočje št. 1

predvideni posegi-gradnje po OPPN

Slika 37: Glavna ulica v OrmoĹžu 1961.

OPREDELITEV OŽJEGA OBMOČJA OBDELAVE

DRUŽBENO - PROSTORSKA PREOBRAZBA BLAGOVNICE ORMOŽ

BLAGOVNA HIŠA ORMOŽ

Ormožani se v 80-ih letih prejšnjega stoletja niso usedli v avto in odpeljali v sosednjo občino Ljutomer, Ptuj ali celo Maribor, zato da bi kupili kakšen kos pohištva, bele tehnike, par čevljev ali novo obleko, kot je to večkrat potrebno danes. Napotiti so se morali le do glavnega trga, kjer je takrat cvetela mogočna stavba, ki je za občino v tistem času pomenila ogromno pridobitev. Time, prve velablagovnice v Ormožu, se spominjam kot objekta, iz katerega smo zadovoljni odhajali tako otroci z novimi igračami kot naši starši. Tega, da je bilo vse pri roki, se domačini, predvsem tisti, ki so bili tam zaposleni, še kako dobro spominjajo. Stanka Podplatnik, ki je bila v veleblagovnici zaposlena kot prodajalka v trgovini s tekstilom – Modiani, se spominja, da so ponujali tudi nabor znanih slovenskih blagovnih znamk, kot so Mura, Labod, Lisca in Beti. Nakupovalne navade so se z leti spremenile, pojavila se je konkurenca iz tujine, začela pa se je tudi privatizacija. V primerjavi z drugimi novonastalimi trgovskimi objekti, zgrajenimi med leti 2007 (trgovski center Holermuos) in 2017 (izgradnja trgovine Hofer leta 2015 in dopolnitev območja s trgovinama DM in TEDI v letu 2017) Tima ni bila več privlačna za najemnike, saj so se načini gradnje v tem času že močno spremenili. Nihče več si ne upa investirati v njenih 2400 m2. Tako v središču Ormoža, vsem na očeh, objekt propada že od leta 2012, ko je nehala obratovati velika večina prodajaln, ki so mu vlivale življenje. Nekaj živega je vendarle še vedno prisotnega. Trenutno znotraj objekta delujeta še samopostrežna trgovina Mercator, locirana v pritlični medetaži na vzhodni strani objekta in bife oz. Restavracija Center, ki se nahaja v pritličju na zahodni strani objekta. Njeni pogledi se odpirajo na glavni – Kerenčičev trg. Po besedah lastnice lokala, pa tudi ta, kljub ugodni lokaciji, ne bo prav dolgo obratoval, saj so cene najema prostorov previsoke, tehnološka oprema kuhinje in interierja pa zastarela in neprivlačna za številne goste. Danes je Ormož izgubil že precej svojega sijaja. Objekti, ki jih je zasnoval Dušan Moškon, so močno potrebni celovite prenove. Poleg nekdanje blagovne hiše velja izpostaviti še Hotel Ormož, ki prav tako ne opravlja svoje prvotne funkcije in skupaj z blagovno hišo ne prispevata k vzponu lokalnega gospodarstva, ampak finančno obremenjujeta lastnika in dajeta vtis o nazadovanju mesta.

Blagovna hiša Ormož je bila zgrajena leta 1977 s pričetkom gradnje v letu 1976. Odgovorni projektant je bil Dušan Moškon, gradnjo pa je financiralo podjetje TIMA Maribor (prehrambena industrija in trgovina). Glavni povod za nastanek novega objekta s trgovskim programom je bil takratna nerazvitost trgovske mreže na področju Ormoža, ki je znašala le 0,17 m2 prodajalne površine na prebivalca, medtem ko je bilo takratno republiško povprečje že več kot 0,26 m2 prodajalne površine na prebivalca. Zraven tega so obstoječe prodajalne v Ormožu bile večinoma majhne, prostorsko neprimerne, zastarele in slabo založene z blagom. Z gradnjo blagovne hiše je tako investitor želel zagotoviti kvalitetnejšo in koncentrirano ponudbo blaga potrošnikom iz širše okolice ter celotno oskrbo širšega območja Ormoža in preprečiti odliv sredstev s tega področja. Zasnovana je bila kot trgovska dejavnost na veliko in malo s prehrambenim, tekstilnim in tehničnim blagom. Locirana je na mestu stare stavbe »Steklo-barve«, ki je zaradi vlage in preperelosti ni bilo več mogoče sanirati. Ugodna lokacija v centru mesta ter v neposredni bližini meje s Hrvaško, je investitorja z vidika povečanega prometa in hkrati dobička še posebej pritegnila. Nov objekt so zaradi ohranjanja podobe mesta morali prilagoditi sosednjim obstoječim stvabam, tako v gabaritih kot tudi v ohranjaju načina kritine z bobrovcem. Predvidena razširitev ceste je omogočala le omejeno širino stavbe proti trgu, zato se je glavni volumen objekta razvijal v kaskadah proti Kolodvorski ulici, medtem ko so vizure s trga proti parku s spomenikom NOB dobile širše razsežnosti. Med Kerenčičevim trgom in Kolodvorsko ulico je bila vzdolž izložbenih zasteklitev blagovnice ustvarjena za pešca intimnejša povezava – »mini ulica«, ki naj bi po vizijah arhitekta s svojimi višinskimi zamiki, ploščadmi, kioski in zelenjem postala zanimiva in privlačna sprehajalna pot. Pri zasnovi je naravni padec terena narekoval nevsiljive poletažne višinske zamike, ki so zagotovili boljšo

preglednost prodajnih površin. Osrednje stopnišče s stranskimi izrezi prispeva k višinski premostitvi med posameznimi etažami na prelomu dveh etažnih višin, s čimer je odpadla potreba po pomičnih stopnicah. Dvoje dvigal z obodno lego ob dostavni cesti sta oskrbovali prodajne površine v vseh etažah. Glavni vhod v blagovno hišo je bil za potrošnike zastavljen vogalno v nekoliko umaknjenem pritličju, tako da je služil hkrati kot pokrita pasaža. Stranski vhod je bil zagotovljen s spodnje terase neposredno v samopostrežni oddelek z osnovno preskrbo. Osebje in poslovni gostje so imeli svoj vhod na vzhodni strani po internem stopnišču. S svojo tlorisno in višinsko členitvijo so skušali objekt kljub relativno veliki koristni površini 2400 m2 približati skromnejšemu merilu zazidave Kerenčičevega trga in ga s svojo, sicer skromnejšo strukturo, a vendar z gabaritno discipliniranostjo in občutljivo detajlno obdelavo, obogatiti in urbanistično zaključiti. Oskrbovanje objekta je potekalo izključno z dovozne ceste s priključkom na Kolodvorsko. Zahodna ploščad na Kerenčičevem trgu pred samim objektom je bila v domeni pešca. Parkiranje osebnih vozil za potrošnike je bilo sprva na parkirišču pred gradom, v poznejši ureditvi pa na novo urejenem kareju nove tržnice, severno od blagovne hiše. Nekaj parkirnih prostorov so zagotovili južno od objekta (Anes projekt, 1977).

“Z zaprtjem hotela v središču Ormoža je mestece izgubilo veliko svojega nekdanjega sijaja. Poleg tega sta v središču zaprta še nekdanja Mercatorjeva blagovnica Tima in nekdaj slovito gostišče in poslovni center Cvetko; o njuni lepši prihodnosti pa za zdaj tudi ne more nihče povedati nič določnega. Današnja podoba mesta se je zelo oddaljila od tiste, ki ji jo je v več kot štiridesetih letih strpnega preučevanja in načrtovanja ustvaril že pokojni arhitekt Dušan Moškon.” (Milošič, F. DELO, 03. 12. 2016).

mostovž

osrednje stopnišče

poslovno stopnišče

zahod

m ±0.00+15.09 m +12.05 m

OPREDELITEV OŽJEGA OBMOČJA OBDELAVE

vzhod

- 6.36 m

ADAPTACIJA IN DOZIDAVA BLAGOVNICE TIMA Leta 1990 je objekt od podjetja TIMA Maribor odkupilo podjetje Mercator d.d., ki je leta 1993 pričelo s projektom adaptacije in dozidave blagovnice Tima. Šlo je za gradnjo prizidka, nadstreškov ter adaptacije programa nekdanje blagovnice Klas v Ormožu. V projektu dopolnitve so bili obdelani: - funkcionalna sprememba z opustitvijo banke in povečanjem obsega blagovnice; - tehnološka sprememba kuhinje; - izvedba novega zahodnega vhoda; - izvedba novega južnega vhoda; - izvedba južnega in vzhodnega nadstreška. Obnovljena blagovnica Mercator Ormož (Tima) je tako s prenovljenim programom prodaje v celoti obratovala vse do leta 2012.

zahod

±0.00 m mostovž

osrednje stopnišče

poslovno stopnišče +12.05 m

KLET (skladiščna in manipulacijska etaža)

I. NAD MEDETAŽA (prodaja tehničnega blaga)

PRITLIČJE (galenterijski del, usnjeni in gumjasti izdelki,

MANSARDA zahod (prodaja športnih potrebščin)

šolski in pisarniški pribor, bižuterija, glasbeni instrumenti, gramofonska plošča, tapete, gumbi, zadrge, kozmetika, kovinska in plastična galenterija, fotomateriali in očala, kemikalije in kemične potrebščine, tobak, revije, spominki, cvetličarna)

I. NAD MEDETAŽA (prodaja tehničnega blaga)

PRITLIČJE (galenterijski del, usnjeni in gumjasti vzhod izdelki,

MANSARDA zahod (prodaja športnih potrebščin)

Prikaz etažnosti ter razporeditve programa v času obratovanja objekta po letu 1993. PRITLIČNA MEDETAŽA (samopostrežna trgovina)

MANSARDA vzhod (uprava blagovne hiše)

VERTIKALNO KOMUNIKACIJSKO JEDRO

I. NADSTROPJE (konfekcijsko tekstilni prodajni del)

KLETNA MEDETAŽA (sanitarije za obiskovalce lokala) šolski in pisarniški pribor, bižuterija, glasbeni - 6.36 m instrumenti, gramofonska plošča, tapete, gumbi, zadrge, kozmetika, kovinska in plastična galenterija, fotomateriali in očala, kemikalije in kemične potrebščine, tobak, revije, spominki, cvetličarna)

I. NADSTROPJE (konfekcijsko tekstilni prodajni del)

KLETNA MEDETAŽA (sanitarije za obiskovalce lokala)

PRITLIČNA MEDETAŽA (samopostrežna trgovina)

LEGENDA

±0.00 m

- 6.36 m

KLET (skladiščna in manipulacijska etaža)

+15.09 m

zahod

vzhod

LEGENDA

MANSARDA vzhod (uprava blagovne hiše)

VERTIKALNO KOMUNIKACIJSKO JEDRO

LEGENDA KLET (skladiščna in manipulacijska etaža)

VSEBINA OBJEKTA ZADNJEGA STANJA

I. NAD MEDETAŽA (prodaja tehničnega blaga)

PRITLIČJE (galenterijski del, usnjeni in gumjasti izdelki,

MANSARDA zahod (prodaja športnih potrebščin)

MANSARDA vzhod (uprava blagovne hiše)

VERTIKALNO KOMUNIKACIJSKO JEDRO

PRITLIČNA MEDETAŽA (samopostrežna trgovina)

VHOD loterija

GLAVNI VHOD V BLAGOVNICO

MOSTOVŽ

MOVHOD STOVŽ loterija

GLAVNI VHOD V BLAGOVNICO

VHOD loterija

interna ulica

MOSTOVŽ

interna ulica VHOD ZA ZAPOSLENE

STRANSKI VHOD V BLAGOVNICO

VHOD ZA ZAPOSLENE

oslen ča zap

VHOD v bistro

parkiriš

JDUDåH

STRANSKI VHOD V BLAGOVNICO

osleni

ča zap

parkiriš

Slika 38: Podlaga - karta lokacije [pridobljena na: PISO, https://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=ORMOZ, 23. 03. 2018] Prikaz faznosti gradnje obstoječega objekta in dopolnitev.

M 1:500 LEGENDA

FAZA I. (leta 1977) LEGENDA FAZA FAZA (dodano letaFAZA (dodano 1983) FAZA II. (dodan FAZA I. (leta 1977) III. (dodano letaII.1983) poIII. letu 1993) po letu 1993) JDUDåH

M 1:500

Shema: Prikaz faznosti gradnje obstoječega objekta.

VHOD ZA ZAPOSLENE

VHOD VHOD GLAVNI VHOD v bistro v bistro V BLAGOVNICO

JDUDåH

Blagovna hiša v zadnjem stanju obsega kletno, skladiščno in manipulacijsko etažo, kletno medetažo s sanitarijami za obiskovalce ter tri etaže, takrat namenjene prodaji, od katerih je zgornja mansardna. Od skupne načrtovane površine 2400 m2, so zagotavljali 1323 m2 čistih prodajnih površin. Ob glavnem vhodu je bila predvidena slaščičarna z ločenim dostopom, s čimer je bilo omogočeno obratovanje ob nedeljah. Orientirana je bila na zahodno ploščad trga, kamor je bilo ob toplih dnevih mogoče namestiti mizice s senčniki kot dodatno opremo in aktivizacijo Kerenčičevega trga. Ob vstopu v blagovnico je bil prodajni sektor za galanterijo, kozmetiko in cvetje, pol etaže nižje pa samopostrežna trgovina z bifejem in dostopom z interne »ulice«. Ta je bil pozneje po prenovi objekta ukinjen. Dostop je danes zagotovljen s strani parkirišča na južnem delu objekta. Prodajna etaža v I. nadstropju je bila po programu ločena na konfekcijsko-tekstilni prodajni del ter v zamiku etaž na prodajo tehničnega blaga. V mansardni etaži se je vršila prodaja športnih potrebščin in podobnih artiklov. Uprava blagovne hiše je bila v mansardni etaži na vzhodni strani ob poslovnem stopnišču. Pet parkirišč za uslužbence je bilo lociranih ob dovozni cesti. Izložbe objekta pa so bile vglavnem orientirane ob vhodu in ob severni fasadi vzdolž interne ulice (Tehnoart, 1993).

I. NADSTROPJE (konfekcijsko tekstilni prodajni del)

KLETNA MEDETAŽA (sanitarije za obiskovalce lokala)

Prikaz faznosti gradnje obstoječega objekta in dopolnitev. M 1:500

LEGENDA

FAZA I. (leta 1977)

FAZA II. (dodano leta 1983)

FAZA III. (dodano po letu 1993)

OPREDELITEV OŽJEGA OBMOČJA OBDELAVE

VALORIZACIJA TRENUTNEGA STANJA OBJEKTA 1. OCENA OBSTOJEČE KONSTRUKCIJE IN GRADBENIH MATERIALOV

Slika 39: Prizadetost severne fasade zaradi vlage, ki se na zunanjosti kaže s temnimi madži.

Slika 40: Glavni vhod v objekt.

Pri vizualni analizi ni opaziti večjih poškodb osnovne armiranobetonske konstrukcije obstoječega objekta. Je pa zato, veliko bolj izrazito propadanje armiranobetonskih elementov zaradi mikroorganizmov in vegetacije, ki prodira v material. To se kaže v obliki temnih madežev, ki so izrazito vidni predvsem na severni fasadi objekta. Ta je zaradi omenjene orientacije najbolj podvržena negativnim vplivom zunanjega okolja. 2. OCENA STAVBNEGA POHIŠTVA IN FASADNEGA OVOJA

Slika 41: Obstoječe stanje interierja.

Slika 44: Nezadostna naravna osvetlitev.

Slika 42: Neustrezna rešitev zatekanja zaradi dotrajanosti stavbnega pohištva.

Slika 43: Dotrajanost talnih oblog.

Slika 45: Vizualna neprivlačnost dodanih nadstreškov.

Slika 46: Nadstreški - jug.

Eden izmed glavnih vzrokov za propadanje moderne arhitekture je tudi pomanjkanje vzdrževanja vgrajenih materialov. V preteklosti je namreč veljalo zmotno mnenje, da vgradnja sodobnih materialov ne potrebuje veliko vzdrževanja. Tako so bili tudi za beton prepričani, da bo trajal večno (Macdonald, 2001). “Nepoznavanje zahtev vzdrževanja »novih« materialov in stavbnih sistemov ter neizvajanje vzdrževanja po danih priporočilih je zaradi brezbrižnosti odgovornih lastnikov ali upravljalcev privedlo do neizogibnega propadanja moderne arhitekture” (Pirkovič, 2001, str. 21). Izpostaviti je potrebno tudi energetsko neustreznost stavbe, ki se kaže predvsem v nezadostni izoliranosti njenega ovoja. Izoliranost obodnih sten ter strehe je za današnje standarde energetsko neustrezna. V primeru ohranjanja objekta bi bila nujno potrebna energetska sanacija celotnega objekta, kar pa je v tem primeru izjemno zahtevno in ekonomsko potratno. Na določenih mestih se je v zadnjih letih zaradi dotrajanosti stavbnega pohištva, natančneje strešnih oken pojavilo zatekanje. Na teh mestih je bila izvedena zasilna rešitev v obliki zapiranja okenskih odprtin z dograjevanjem strehe. To je bila najhitrejša in najcenejša rešitev za objekt, ki ne obratuje že 6 let. Zapiranje strešnih oken ter splošno pomanjkanje okenskih odprtin, ki je posledica zasnove objekta, tvorita temačen ambient. Pomanjkanje naravne svetlobe tako še dodatno znižuje kvaliteto obstoječih prostorov. 3. OCENA STANJA INTERIERJA

Pri obravnavanem objektu je po vizualni oceni mogoče Slika 47: Opustošena “mini ulica”.

Slika 48: Dotrajana zunanja ureditev v bližini glavne ceste.

pripisati trenutno neprivlačno stanje notranjosti objekta ravno nezadostnemu vzdrževanju po koncu obratovanja večine trgovskih oddelkov znotraj stavbe. Gre za vidne situacije zatekanja zaradi dotrajanosti strešne kritine, kar povzroča propadanje podkonstrukcije – spuščenega stropa ter zamakanje sten. Vidna je tudi dotrajanost talnih oblog. Tapison, ki pokriva največ uporabne površine je zaradi omenjenega zatekanja ter dotrajanosti uničen. Tudi elektro instalacije so dotrajane, saj v večini nadstropij električna napeljava ne deluje več. Ker instalacije v fazi dopolnitve gradnje objekta niso bile predmet sanacije, bi bila za ponovno uporabo objekta nujno potrebna njihova celovita prenova. To predstavlja precejšen strošek, kar je po lastni oceni nesmiselno. 4. OCENA ELEMENTOV KASNEJŠE DOZIDAVE

Intervencije, ki so nastale kot dopolnitev prvotnega projekta v fazi prenove objekta, leta 1993, dajejo negativen estetski vtis. Jekleni montažni nadstreški, ki so bili sicer funkcionalno ustrezni, s svojo obliko in materialnostjo delujejo v odnosu do obstoječe zasnove, precej vsiljivo. Danes njihovo vizualno podobo še dodatno kazi splošna nevzdrževanost objekta. 5. VPLIV NA PROSTOR

Ožjo okolico objekta je arhitekt domiselno zasnoval, a kljub temu ni bila nikoli zares funkcionalna. »Mini ulica«, kot jo sam poimenuje, naj bi bila privlačna sprehajalna pot, ki povezuje Kerenčičev trg in Kolodvorsko ulico. Sprehajanje vzdolž severne strani objekta ni nikoli dejansko zaživelo, saj je večina oken, ki se pojavijo na tej strani objekta bilo zastrtih (arhitektova prvotna zasnova v stilu izložb ni zaživela). Trenutno je ta pot zastarana, nevzdrževana s propadajočo betonsko urbano opremo in neprivlačno bližino glavne ceste. Na južni strani objekta je locirano največje zunanje parkirišče v mestnem jedru. To zavzema kvaliteten, strateški prostor, ki ponuja poglede na Ormoški Grad, mestni park, na višini 1. etaže pa se pogled na jug odpira še na Dravo in akumulacijsko jezero. Zaradi neustrezne izrabe kvalitetnega zunanjega prostora ter dotrajanjega objekta, ki kazi vizualno podobo centra Ormoža, na podlagi podrobne ocene obstoječega stanja predlagam odstranitev objekta.

Slika 49: Zapiranje objekta navzven.

Slika 50: Obstoječe stanje - Blagovna hiša Ormož, december 2017.

a mestnega jedra

NAČRT RUŠITVE

edmet ohranjanja

anja zaradi vplivov rušenja

dmet rušitve

KRITERIJI ZA RUŠITEV

Že dolga leta izpraznjen objekt, ki je bil predmet nekvalitetnih dozidav in dopolnitev, trenutno kazi podobo strateške lokacije v centru mestnega jedra. Mostovž, ki s svojo pristonostjo zastira pogled na kvalitetno območje grajskega kompleksa s prenovljeno grajsko pristavo je zaradi neustrezne vizualne podobe in splošne nefunkcionalosti nedvoumno predmet odstranitve. Ker stavba ni vpisana v register stavbne kulturne dediščine, sem se na podlagi valorizacije stanja dotrajanega objekta odločila za rušitev celotnega volumna z mostovžem vred. LEGENDA območje ožjega mestnega jedra stavbe, ki so predmet ohranjanja 0 50

LEGENDA

100 [m]

območje varovanja zaradi vplivov rušenja

območje ožjega mestnega jedra

objekt, ki je predmet rušitve

stavbe, ki so predmet ohranjanja

stavbna dediščina

območje varovanja zaradi vplivov rušenja objekt, ki je predmet rušitve stavbna dediščina VHOD loterija

MOSTOVŽ

mostovž

Pred pričetkom rušenja je potrebno izvesti ustrezno zaščito okolice z varnostno ograjo ter urediti ustrezen obvoz zaradi vpliva rušitev mostovža, ki poteka nad glavno reginalno cesto. Rušenje bi potekalo v kombinaciji strojnega in ročnega dela. Potrebno bi ga bilo izvajati v obratnem vrstnem redu kot je bila izvedena gradnja objekta. Faznost gradnje nam tako narekuje vrstni red rušitvenih del. 0 50 100 [m]

GLAVNI VHOD V BLAGOVNICO VHOD ZA ZAPOSLENE

steklo VHOD v bistro STRANSKI VHOD V BLAGOVNICO

predelna stena nosilni steber jekleni nadstrešek

100 [m]

JDUDåH

M 1:500

LEGENDA

Obstoječi objekt, ki je opredeljen kot predmet rušitve, je maksimalnih tlorisnih dimenzij 48x28 m. Za opredelitev posameznih faz rušitve je nujno potrebno poznavanje materialov obstoječega objekta. Osnovni konstrukcijski sistem določa enoten raster armiranobetonskih stebrov. Zraven konstrukcije nosilnih stebrov v vidnem betonu nastopajo v pritličju še obodne stene, ki so prav tako v vidnem betonu, vidna opeka na fasadi, steklo ter pločevina, s katero so obloženi vsi strešni zatrepi, glavizirana na baker. Stropovi so prefabricirani “MAP” stropovi. Ostrešje je leseno in sloni na AB okvirjih v rastru stebrov. Uporabljena kritina je bobrovec.

Prikaz arhitekturnih elementov obstoječega objekta - FAZA tloris pritličja. FAZA II. (dodan FAZAbistvenih III. (dodano po letu 1993) I. (leta 1977) leta 1983)

VRSTNI RED RUŠITVENIH DEL: - pregled stanja obstoječega objekta; - zavarovanje in organizacija gradbišča; - odklop vseh inštalacij in komunalnih vodov; - demontaža stavbnega pohištva; - rušenje spuščenega stropa; - rušenje in odstranitev zidanih predelnih sten; - demontaža in odstranitev kritine; - demontaža kovinskih delov, strešnih obrob in odtočnih cevi (tudi nadstreškov, ki so bili dodani v fazi adaptacije in dozidave); - demontaža in odstranitev lesenega ostrešja; - rušenje tlakov nosilnih medetažnih konstrukcij; - rušenje in odstranitev medetažnih konstrukcij; - rušenje vertikalnih nosilnih elementov – zidanih predelnih sten in AB stebrov; - rušenje in odstranitev temeljev; -sprotno nakladanje ruševin na vozila ter odvoz na urejeno komunalno deponijo. Odpadno opeko, ki je sestavni del sten, se lahko predela in ponovno uporabi za popestritev tlakovanja glavnega mestnega trga po principu ponovne uporabe z dodano vrednostjo. Ostale gradbene odpadke je potrebno selekcionirati in odpeljati na ustrezno deponijo v predelavo.

Generalno se prične z rušenjem mostovža, ki je bil dodan šele v II. etapi gradnje. Tukaj gre za demontažo in odstranitev kritine, lesenega ostrešja, vertikalnih zidov ter sočasne sanacije sosednjega objekta, na katerega se obstoječi objekt fizično pripenja. Nosilni AB stebri sadajo v zadnjo fazo rušenja mostovža. Sledi rušenje glavnega volumna, katerega rušitvena dela si sledijo v predvidenem vrstnem redu.

LEGENDA:

FAZA I.

FAZAFAZA IV. I.

FAZA IV.

FAZA II.

FAZAFAZA V. II.

FAZA V.

FAZA III.

FAZAFAZA VI. III.

FAZA VI.

Prikaz rušitve obstoječega objekta po fazah.

IV. PROJEKT

PROGRAMSKO OPUŠČENO

UPAD ŠTEVILA PREBIVALCEV POMANJKANJE DRUŽBENIH VSEBIN

NEGATIVNI MESTNI UTRIP

NEATRAKTIVNO ZA TURISTE

PROPADANJE STAVBNEGA FONDA

GENERATOR MESTA

A DR

ATRAKTI VN OJU ZV

Kjer ni življenja in uporabe, stvar začne propadati ...

ESTNEGA AM JE EG

PRISPEVATI K R A

IZUMIRANJE MESTNEGA JEDRA

PROGRAMSKA ATRAKTIVNOST

ZGOVORNA ARHITEKTURNA ZASNOVA

OHRANJANJE TRADICIJE NOVE DRUŽBENE VSEBINE

KREATIVNOST, INOVATIVNOST, POVEZOVANJE ...

ARHITEKTURA nepozabna emocionalna radikalna surova

PRIVLAČNO ZA TURISTE

OŽIVITEV MESTNEGA JEDRA

OPREDELITEV PROBLEMA

IZPRAZNJENOST MESTNEGA SREDIŠČA

KULINARIKA KOT GENERATOR

Mestna središča imajo velik pomen za razvoj celotnega mesta. K pozitivnemu mestnemu utripu pripomorejo tako bogata kulturna dediščina kot tudi pestra ponudba lokalnih trgovcev, gostincev in obrtnikov. Žal se v današnjem času vse bolj soočamo z upadanjem podjetniške, trgovske ter nasplošno storitvene aktivnosti v mestnih jedrih, saj se te dejavnosti selijo v centre na mestnih obrobjih. Posledično se mesta spopadajo z upadom števila obiskovalcev, praznimi poslovnimi prostori in manjšo privlačnostjo za turiste (Podjetniški portal, 2018).

Kulinarični turizem je trenutno eden najbolj dinamičnih segmentov turistične industrije, ki je v preteklih desetletjih zaradi procesa globalizacije doživel bliskovit razvoj. Nekdaj oddaljeni kraji so postali privlačna turistična destinacija, ne le zaradi naravnih lepot, znamenitosti in kulture, temveč tudi zaradi specifičnosti kulinarike, hrane in kulture prehranjevanja. Med te vsekakor spada, še vedno veliki večini, ne samo tujega, ampak tudi slovenskega prebivalstva, neznana regija Prlekija.

Radgonske gorice d. d. iz Gornje Radgone.

Prlekija ne slovi le po odličnih vinih, ampak je za to območje značilna tudi pristna prleška kulinarika, ki se nekoliko razlikuje tudi po posameznih občinah. Ta se je oblikovala skozi stoletja v skladu z naravnimi danostmi in življenjskimi navadami ljudi ter se dopolnjevala in prepletala s kuhinjami sosednjih narodov, avstrijsko, hrvaško in madžarsko. Izbor jedi je še vedno povezan z letnimi časi, verskimi praznovanji in kmečkimi opravili. V časopisu Delo so zapisali: “Obvezno je na Prleškem treba poskusiti edinstveno meso iz prleške tünke ter zaseko s čebulo in drobnjakom. Pa seveda sušeni sir, skuto z bučnim oljem, pacane murke, popečeni kruh s česnom in bučnim oljem ter postržjače. Nikar ne zavrnite gobove juhe z ajdovimi žganci, smetanove juhe iz svinjskih tačk, pečenega piščanca s širokimi rezanci, svinjskega hrbta s hrenom ali svinjske pečenke. In na koncu kajpak še orehove potice, sirove, jabolčne, ajdove pogače, prleške gibanice in drugih dobrot” (Glažar, Delo, 08. 04. 2018).

Gastronomija, ki je eden ključnih produktov slovenskega turizma, bi morala na področju manjše regije, kot je Prlekija, nastopati kot enotna znamka. Za uresničitev tega dejstva pa je potrebna “ustanova”, ki bo vzpostavljala konstantno povezovanje, izobraževanje in promocijo kulinarike obravnavanega območja. Gre za idejo inovativnega kulinarično-izobraževalnega centra. Zasnova sodobnega objekta javnega značaja, ki vzpodbuja produktivne interakcije, bi zagotovila odprt, dostopen prostor za obstoječe ponudnike hrane, člane društev in številne organizacije širše regije, z namenom učenja priprave lokalnih kulinaričnih specialitet v raznolikem in timskem učnem okolju. Hkrati bo tovrsten objekt predstavljal generator kulinaričnega dogajanja na območju Prlekije. Zasnova opisanega centra je pomembna za izboljšanje lokalne ponudbe s področja ponudbe visokokakovostnih pristnih kulinaričnih dobrot. Izjemen doprinos bi se zgodil tudi za obstoječe ponudnike hrane, člane društev in številne organizacije širše regije, saj bi objekt zagotavljal prostore za izobraževanje s področja kulinarike in promocije ter prostore za praktično učenje priprave lokalnih kulinaričnih specialitet v raznolikem in timskem učnem okolju. Omogočal bi tudi povezovanje in promocijo lokalnih kmetov, njihovih produktov ter ponudnikov vin in pristne prleške kulinarike.

Opisana problematika se v prostoru odraža s praznimi, propadajočimi objekti, ki predstavljajo izziv za marsikateri kraj. Tovrsten izziv zame predstavlja izpraznjena stavba nekdanje Blagovne hiše Ormož. Čeprav objekt soustvarja strjeno mestno tkivo, hkrati s svojo nefunkcionalnostjo in nekvalitetno postmodernistično podobo zavira razvojni potencial lokalnega gospodarstva ter turistično atraktivnost mesta in okolice.

Enogastronomsko ponudbo na območju Prlekije delimo na tri kategorije ponudnikov: - gostilne, restavracije, slaščičarne; - turistične kmetije, vinotoči in izletniške kmetije; - vinske kleti.

Turizem je dejavnost, ki ima tudi na območju Prlekije velik razvojni potencial. Kljub vsemu temu je prepoznavnost Prlekije kot turistične destinacije premajhna. Dejstvo da posamezne občine na številnih dogodkih in prireditvah nastopajo vsaka zase, kaže na pomanjkanje povezovanja občin tega območja. Neenotno predstavljanje na trgu pa zavira razvoj celotne regije.

Glede na raziskave, ki jih je naredila Slovenska turistična organizacija (STO) kaže, da predstavlja največji delež kategorija gostiln, restavracij in slaščičarn. V primerjavi z letom 2007 beležijo najvišji porast leta 2011 v kategoriji turističnih oziroma izletniških kmetij, vinotek in vinotočev, in sicer z 29 na 37. Največje število turističnih kmetij, vinotočev in izletniških kmetij (9) se nahaja na območju občine Gornja Radgona. Na območju Prlekije delujejo tudi 4 večje vinske kleti z dolgoletno tradicijo in priznano kakovostjo vin, pri čemer največje število turistov beležijo Valentina Gjura |Idejna zasnova izobraževalnega centra kulinarične umetnosti v Ormožu | UL FA | EMŠ Arhitektura | mentor: izr. prof. dr. Alenka Fikfak| Ljubljana | magistrsko delo 2018

OPREDELITEV PROBLEMA

PRLEKIJA

PODRAVSKAPODRAVSKA REGIJA REGIJA POMURSKA POMURSKA REGIJA REGIJA 1

5 8

56 12

15 17

10 0

30 [km]

16 13 17

12. 13. 14. 15. 16. 17.

ŠTEVILO SEDIŠČ ŠTEVILO SEDIŠČ

APARTMAJI LESJAK 50 12. APARTMAJI LESJAK PUKLAVEC 13. PUKLAVEC 60 HLEBEC 40 14. HLEBEC SONJA OZMEC, ŠEBEKOVA DOMAČIJA 60 15. SONJA OZMEC, ŠEBEKOVA DOMAČIJA BOGŠA 60 16. BOGŠA VINOGRADNIŠTVO PUNGRAČIČ PUNGRAČIČ60 17. VINOGRADNIŠTVO

29 28 9

60 50 60 60 60 60 60 60 60 50 50

50 60 40 60 60 60

10 0

30 [km]

10 0

PREHRAMBENI GOSTINSKI OBRAT PREHRAMBENI GOSTINSKI OBRAT pomurska regija pomurska regija

VINSKE KLETI INVINSKE VINARJIKLETI IN VINA pomurska regija pomurska regija

PREHRAMBENI GOSTINSKI OBRAT PREHRAMBENI GOSTINSKI OBRAT podravska regija podravska regija

VINSKE KLETI INVINSKE VINARJIKLETI IN VINA podravska regija podravska regija

PREHRAMBENIPREHRAMBENI GOSTINSKI OBRATI GOSTINSKI OBRATI

VINSKE KLETI VINSKE IN VINARJI KLETI IN VINARJI

1. PIZZERIJA & ŠPAGETERIJA DEL NONNO 20. GOSTILNA ŽIVKO 1. PIZZERIJACASA & ŠPAGETERIJA CASA DEL NONNO 20. GOSTILNA ŽIVKO 2. PIZZERIJA POTAČ 21. GOSTILNA ŠADL 2. PIZZERIJA POTAČ 21. GOSTILNA ŠADL 3. RESTAVRACIJA3.M. ŠMID 22. GOSTILNA ZORKO RESTAVRACIJA M. ŠMID 22. GOSTILNA ZORKO 4. GOSTILNA ADAMIČ 23. GOSTILNA TRNEK 4. GOSTILNA ADAMIČ 23. GOSTILNA TRNEK 5. GOSTILNA MENCINGER 24. GOSTILNA KURBOS 5. GOSTILNA MENCINGER 24. GOSTILNA KURBOS 6. GOSTILNA NADA 25. GOSTILNA SELEKOVEC 6. GOSTILNA NADA 25. GOSTILNA SELEKOVEC 7. GOSTILNA KLOBASA 26. GOSTILNA PAVLIČIČ 7. GOSTILNA KLOBASA 26. GOSTILNA PAVLIČIČ 8. BISTRO KOALA8. BISTRO KOALA 27. RESTAVRACIJA STELA - HOTEL STELA 27.- HOTEL RESTAVRACIJA 9. KAFE PINOT 9. KAFE PINOT 10. GOSTILNA IN 10.PIVOVARNA GOSTILNA KOSTANJ IN PIVOVARNA KOSTANJ 11. BAR JAHAČ 11. BAR JAHAČ 12. BISTRO PICCOLA 12. BISTRO PICCOLA 13. GOSTILNA PARK 28. JERUZALEM GOSTIŠČE VINSKI HRAM BRENHOLC 13. GOSTILNA PARK 28. JERUZALEM GOSTIŠČE VINSKI HRAM BRENHOLC 14. GOSTILNA KOSI 29. GOSTIŠČE TAVERNA 14. GOSTILNA KOSI 29. GOSTIŠČE TAVERNA 15. OKREPČEVALNICA SIMONA 30. GOSTIŠČE ČRNI RIBIČ 15. OKREPČEVALNICA SIMONA 30. GOSTIŠČE ČRNI RIBIČ 16. PICERIJA MONI 31. GOSTILNA PROSNIK 16. PICERIJA MONI 31. GOSTILNA PROSNIK 17. KAVA BAR KAPELA 32. PICERIJA PARK 17. KAVA BAR KAPELA 32. PICERIJA PARK 18. OKREPČEVALNICA STOTKA 33. GOSTILNA MARTA 18. OKREPČEVALNICA STOTKA 33. GOSTILNA MARTA 19. GOSTILNA KASAČ 34. GOSTILNA OZMEC 19. GOSTILNA KASAČ 34. GOSTILNA OZMEC

Slovenia info (20. 05. 2018)

29 28

34 33 32 31 34 33 32 31 30 30

30 [km]

60 50 60 60 60 60 60 60 60 50 50

16 13

TURISTIČNA KMETIJA - podravska regija- podravska regija TURISTIČNA KMETIJA

1. BENKO 1. BENKO 2. BORKO 2. BORKO 3. ROŠKAR 3. ROŠKAR 4. VINSKI HRAM4.FRANC VINSKIKUPLJEN HRAM FRANC KUPLJEN 5. PIVIČAN--KOSI 5. PIVIČAN--KOSI 6. JUREŠ 6. JUREŠ 7. NA KONCU VASI 7. NA KONCU VASI 8. TOMPA 8. TOMPA 9. BELEC 9. BELEC 10. DERVARIČ 10. DERVARIČ 11. TIGELI MIHAELA 11. TIGELI MIHAELA

11 6

TURISTIČNA KMETIJA - pomurska regija - pomurska regija TURISTIČNA KMETIJA

TURISTIČNE KMETIJE TURISTIČNE KMETIJE

1 3 6 1 3 6 4 7 2 4 7 9 9 5 8 5 8 13 13 10 14 10 14 11 12 18 11191220 15 18 15 19 20 16 16 21 17 23 21 17 23 22 26 25 22 26 25 24 27 24 27

1. VINSKA KLET PUKLAVEC WI 1. VINSKA FAMILY KLET PUKLA 2. VINOGRADNIŠTVO ZEMLJIČ 2. VINOGRADNIŠTVO 3. KMETIJA KOGL3.- KMETIJA FRANCI CVETKO KOGL - FR 4. VINOGRADNIŠTVO KUKOVEC 4. VINOGRADNIŠTVO 5. VINOGRADNIŠTVO LESKOVAR 5. VINOGRADNIŠTVO 6. VINOGRADNIŠTVO SADJARSTVO, 6. VINOGRADNIŠTVO DREVESNIČARSTVO VINCETIČ DREVESNIČARSTVO V 7. VINOGRADNIŠTVO IN KLETARSTVO 7. VINOGRADNIŠTVO MIRAN MIRAN 8. VINOGRADNIŠTVO GORJAK - LAH 8. VINOGRADNIŠTVO 9. VINOGRADNIŠTVO ŽLIČAR 9. VINOGRADNIŠTVO 10. VINOGRADNIŠTVO DUŠAN CVETK 10. VINOGRADNIŠTV 11. VINOGRADNIŠTVO KOCIPER 11. VINOGRADNIŠTVO 12. VINOGRADNIŠTVO SLAVINEC 12. VINOGRADNIŠTV 13. VINOTEKA IN13. APARTMAJI VINOTEKASVETINJ IN APA 14. VINOGRADNIŠTVO RUDI IN SAMO 14. VINOGRADNIŠTV 15. VINOGRADNIŠTVO KOLARIČ 15. VINOGRADNIŠTV 16. VINSKA KLET16. MIRO VINOKLET MIRO VINSKA 17. IZLETNIŠKO VINOGRADNIŠKA KM 17. IZLETNIŠKO VINO HLEBEC HLEBEC

HRAM BRENHOLC

OPREDELITEV PROBLEMA

OBSTOJEČI GASTRONOMSKI PONUDNIKI Vsebinsko ustreznost opredeljenega inovativnega kulinarično-izobraževalnega centra še dodatno potrjujejo vsebinsko primerljive programske analize obstoječega stanja, izdelane v območju celotne Prlekije. Projektna naloga se zaradi lege obravnavane lokacije natančneje nanaša na južni del Prlekije, ki je del večje podravske regije. 33

34 32

31 29

26 23 25 22 28 12 27 24 20 21 10 11 19 9 12 18 8 4 17 13 7 16 6 5 14 15 1 3 2

30 [km]

VINSKE KLETI IN VINARJI pomurska regija VINSKE KLETI IN VINARJI podravska regija

VINSKE KLETI IN VINARJI 1. VINSKA KLET PUKLAVEC FAMILY WINES 2. VINOGRADNIŠTVO ZEMLJIČ 3. KMETIJA KOGL - FRANCI CVETKO 4. VINOGRADNIŠTVO KUKOVEC 5. VINOGRADNIŠTVO LESKOVAR 6. VINOGRADNIŠTVO SADJARSTVO, DREVESNIČARSTVO VINCETIČ 7. VINOGRADNIŠTVO IN KLETARSTVO TROP MIRAN 8. VINOGRADNIŠTVO GORJAK - LAH 9. VINOGRADNIŠTVO ŽLIČAR 10. VINOGRADNIŠTVO DUŠAN CVETKO 11. VINOGRADNIŠTVO KOCIPER 12. VINOGRADNIŠTVO SLAVINEC 13. VINOTEKA IN APARTMAJI SVETINJSKA KLET 14. VINOGRADNIŠTVO RUDI IN SAMO KOLARIČ 15. VINOGRADNIŠTVO KOLARIČ 16. VINSKA KLET MIRO VINO 17. IZLETNIŠKO VINOGRADNIŠKA KMETIJA HLEBEC

18. TURISTIČNA KMETIJA PUKLAVEC 19. PRA-VINO 20. VINO GRLICA 21. VINO PLEMENIČ 22. VINOGRADNIŠTVO IN KLETARSTVO ŠTAMPAR

23. VINOGRADNIŠTVO IN KLETARSTVO RADO LESJAK 24. VINOGRADNIŠTVO ČURIN STANKO - DVOREC TEMNAR 25. VINOGRADNIŠTVO OZMEC 26. VINSKA KLET KRAINZ 27. VINOREJA KAUČIČ 28.VINO KRANJC 29. VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO KOLMANIČ 30. VINSKI HRAM KUPLJEN 31. KAPELA, VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO D.D. 32. VINOTOČ BELAK 33. RADGONSKE GORICE D.D. 34. HIŠA PENIN FRANGEŽ

Iz prostorske analize aktualnih gastronomskih ponudnikov je razvidno, da na opredeljenem območju po številčnosti izstopajo vinske kleti in vinarji. Teh je na podravskem delu prleške regije kar 22. Ta del Slovenije se namreč ponaša z legami, ki se uvrščajo med 4 odstotke najboljših vinorodnih leg na svetu. Trta tu že od starorimskih časov raste na zanjo idealnih tleh in pod vplivom celinskega podnebja. Območje slovi po elegantnih belih vinih mednarodnih in nekaterih avtohtonih sort. Največ je laškega rizlinga, veliko je tudi šipona, renskega rizlinga in chardonnayja, sledijo jim sauvignon, traminec in rumeni muškat. Med rdečimi vrstami so zastopane zlasti modra frankinja, modri pinot in žametna črnina. Ideja zasnove programa, ki bi povezal številne vinarje, je na tem območju nujno potrebna, saj je trenutna ponudba zelo razdrobljena in nepovezana. Objekt bi hkrati služil kot povezovalni center ter promocijski prostor za vse obstoječe vinarje podravskega dela prleške regije. To bi bila odskočna deska za številne turiste, saj bi se ti na enem mestu informirali o obstoječi ponudbi, hkrati pa bi se preko degustacij lažje odločili za obisk najprivlačnejše vinske kleti. Sledijo prehrambeni gostinski obrati, ki jih je glede na celotno prleško regijo v podravskem delu presenetljivo malo. Nekateri večji ponudniki hrane, kot so gostišče Brenholc ter gostišče Taverna, ki so locirani na strateško pomembnih točkah Jeruzalemsko-Ormoških goric, so zaradi turistične atraktivnosti ter ustrezne promocije v teku s časom in ustrezno opremljeni. V ostalih primerih gre večinoma za dotrajana, neprivlačna gostišča, katerih ponudba je dolgočasna in že dolga leta nespremenjena. Tudi pomanjkanje promocije je razlog za njihovo slabo opremljenost ter nezadostni napredek. Zasnova inovativnega kulinarično-izobraževalnega centra bi doprinesla k izboljšanju obstoječega stanja tako na ožjem kot širšem območju regije. Izobraževanja kadra, razvoj

področju inovativne priprave tradicionalnih prleških jedi, ustrezne promocije in povezovanje različnih spretnosti obstoječih ponudnikov bi vodilo do izboljšanja kvalitete kulinarične ponudbe na opredeljenem območju. Hkrati bi povezovanje med ponudniki hrane in pridelovalcev surovin (okoliški kmetje) skrbelo za povečanje samooskrbe s hrano na širšem območju. Kljub temu da je Slovenija med najučinkovitejšimi državami EU pri črpanju evropskih sredstev za kmetijske subvencije, se znižuje samooskrba s hrano, premalo pa je tudi vlaganja v ekološko kmetijstvo. Po podatkih Statističnega urada RS smo imeli v letu 2016 za 800 milijonov evrov več uvoza kmetijskih izdelkov kot izvoza. Kot pravi Gorazd Marinček, član upravnega odbora Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, smo sedaj Slovenci približno 50 odstotkov samooskrbni, ob osamosvojitvi smo bili kar 85 odstotkov. Razvoj pomembne strategije samooskrbe s hrano bi na obravnavanem območju prav tako doprinesel k turistični atraktivnosti, saj bi šlo za koncept podpore lokalnih pridelovalcev živil ter posledično povečanje kvalitete ponudbe hrane. Izboljšali bi tudi stanje siromašenja lokalnega trga in izkoristili potencial podeželjskega okolja in velike površine rodovitne zemlje. Prav posebej značilno gurmansko doživetje za obravnavan okoliš pa so obstoječe turistične kmetije. Gre za ponudnike pristnih okusov, začinjenih s tradicijo, ki jim v večini primerov primanjkuje pridih sodobnosti. Te sicer po večini temeljijo na principu samooskrbe, vendar pa je za sodobnega turista neugodno dejstvo, da se je za okusen topel obrok treba predhodno naročiti. Ker so te po večini locirane v manjših, pogosto slabše dostopnih krajih, jih mimoidoči turist težje opazi. Prav zato je potrebna koncentracija ponudbe obstoječega programa obravnavanega dela regije na enem mestu. To bi bila poglavitna naloga centralnega gastronomskega objekta. Ta bi nudil obstoječim ponudnikom tudi različna izobraževanja. Ker je na obstoječih turističnih kmetijah priprava hrane obvezno skrita očem gostov predvsem zaradi neustreznosti tradicionalne arhitekturne zasnove, kjer se program ponavadi nahaja, bi jim odprto zasnovan prostor opredeljenega objekta nudil možnost za občasno samopromocijo s pripravo hrane v neposrednem stiku z gostom. To bi prispevalo k povečanju obiska na pristni lokaciji, kjer ponudbo hrane bogati enkratna pokrajina.

OPREDELITEV PROBLEMA

KULINARIČNI TURIZEM KOT POTENCIAL Grafični prikaz ocene delovanja TIC-a Ormož kot oglaševalca in promotorja na področju UE Ormož.

0% ODLIČNO

12 % 0 % ZELO

ODLIČNO DOBRO

12 % ZELO DOBRO

47% ZELO SLABO

23%

POVPREČNO

47%

23% 18% POVPREČNO

ZELO SLABO

SLABO

18% SLABO

Prikaz ugotovljenih razlogov 5% za prihod turistov v kraje občine Ormož. NARAVNE LEPOTE

13 % KULINARIKA

IZLETI

21%

5% NARAVNE LEPOTE

13 % VINO KULINARIKA 15 %

21% 6 %

POČITNICE

POSLOVNI RAZLOGI

11 %

REKREACIJA, SPROSTITEV

21%

POČITNICE

11 %

21%

REKREACIJA, ZABAVA SPROSTITEV

POSLOVNI VINORAZLOGI

15 %8 %

ZABAVA IZLETI 6 %

Po podatkih Javne razvojne agencije občine Ormož, ki je za leto 2010 naredila celostno analizo stanja in potencialov v turizmu občine Ormož, je izrazito takratno nezadovoljstvo nad stanjem turizma v Ormožu. Na to kaže predvsem ocena delovanja Turistično informacijskega centra Ormož (TIC), katere rezultati so grafično prikazani. Najpomembnejši izmed predlogov za izboljšanje stanja je bil povečanje povezanosti ponudnikov storitev. Ker se na področju vzpodbujanja omenjene povezanosti ponudnikov do danes ni zgodil napredek, je nujno potrebna zasnova objekta, ki bo to omogočal. Kot je razvidno iz prikaza ugotovljenih razlogov za prihod turistov v kraje občine Ormož, so na prvem mestu izleti ter rekreacija in sprostitev, za katere je glede na prejšnje analize zagotovljena ustrezna infrastruktura. Takoj zatem je izpostavljeno dejstvo, da velika večina turistov prihaja v občino Ormož zaradi vina in kulinarike. Ravno to je bil glaven povod za idejno zasnovo objekta, katerega poudarek je na lokalni gastronomiji ter povezovanju obstoječih ponudnikov. Gre za neke vrste gastronomski, inovativni ter informativni center Prlekije, ki naj bi predstavljal izhodiščno točko pri izbiri željene destinacije (obiska točno določene turistične kmetije, vinske kleti itd.). Hkrati pa bi z vključevanjem lokalnih ponudnikov hrane in surovin zadovoljil potrebe sodobnih turistov, ki v poplavi cenenega potrošništva vedno bolj iščejo destinacije z motivom povratka k prvobitnemu in unikatnim kulturnim doživetjem. Glede na omenjene analize je bil takratni delež turistično-gostinskih dejavnosti 8,3 % v primerjavi z vsemi gospodarskimi dejavnostmi v občini Ormož. To pomeni 4,7 % zaposlenih v gostinstvu. V primerjavi s slovenskim povprečjem to znaša 0,5 % gostinskih dejavnosti oziroma 0,4 % zaposlenih v le-teh. Podatki kažejo na velik potencial kulinaričnega turizma v nerazvitem okolju, predvsem na področju ustvarjanja novih delovnih mest, ki jih v občini še kako primanjkuje. Gre za ustvarjanje možnosti za mlade, ki so vešči na področju promocije, turizma, kuharskih, razvojnih in drugih veščin ter prispevek na področju ohranjanja gastronomskih navad in kulture širše okolice (Javna razvojna agencija občine Ormož, 2010).

VIZIJA URBANISTIČNE UREDITVE

ODZIV NA PROBLEMATIKO PROSTORA

Slika 51: Razglednica odposlana leta 1916 (Korpič, 2001).

Slika 52: Razglednica odposlana leta 1917 (Korpič, 2001).

Slika 53: Razglednica tiskana leta 1936 (Korpič, 2001).

Slika 54: Kerenčičev trg leta 2001 (Korpič, 2001).

Vstop v mestno jedro iz severozahodne strani (smer Ptuj– Ormož), ki je hrati ena izmed dveh glavnih vstopnih točk, poteka po občinski cesti, imenovani Ptujska cesta. Ta predstavlja hrbtenico mestnega jedra, saj poteka skozi samo središče mesta. Že v preteklosti je omenjena povezava imela izredno pomembno vlogo, saj je predstavljala edino povezavo glavnega mesta z jugovzhodnim delom Prlekije. Dejstvo je, da se v samem mestnem jedru Ormoža od takrat ni prav veliko spremenilo. Fotografije iz začetka 20. stoletja (glej sliko: Slika 51) kažejo na to, da je velika večina objektov, ki tvorijo ulično fasado glavnega Kerenčičevega trga bila prisotna že tedaj. Glavno razliko je mogoče opaziti prav v ureditvi mestnega prostora. Takratna “blatna”, še neasfaltirana cesta je dajala osrednjemu mestnemu prostoru enoten videz mestnega trga. Pešci in vozila so bili enakovredni v uporabi prostora. Množični pojav avtomobilov v začetku 20. stoletja je je prinesel tako pozitivne kot negativne posledice. Z modernizacijo cest se je pojavilo tudi asfaltiranje cestnega omrežja. S tem je nekoč enoten trg postal razdeljen na dva neenakovredna dela, glavna cestna povezava pa je postala močna bariera, ki je dodobra zaznamovala staro mestno jedro. Z enotnim tlakovanjem glavnega trga ter umeščanjem elementov umirjanja prometa bi vzpostavila “shared space” oziroma tako imenovan skupni prostor z deljeno upora, ki bi mestno jedro v duhu preteklosti znova združil. Ureditev enotnega glavnega trga bi obogatila še z mikroambienti, to so prostori igre, druženja in dgodkov, ki bi ponovno oživeli dogajanje v starem mestnem jedru. V obdobju postmodernizma se je na mestu nekdanjega nepomembnega, dotrajanega objekta s storitveno dejavnostjo, imenovanega Steklo in barve (glej sliki: Slika 52, Slika 53), pojavila Blagovna hiša Ormož, ki še danes zavzema dominantno pozicijo. Ker je bila zasnovana v duhu takratnega časa, kar je za sodobnega uporabnika nefunkcionalno, je že 6 let prazna ter v zasebni lasti prepuščena zobu časa. Hkrati predstavlja močno negativno bariero, ki skriva najpomembnejšo kulturno-zgodovinsko veduto mesta – grajski kompleks. S predvideno rušitvijo obstoječega objekta bi vzpostavila ponovno spojitev dveh dominantnih odprtih mestnih prostorov. Ob vstopu v mestno jedro bi se nam tako odprl pogled na sodobno in privlačno arhitekturo, ki bi hkrati predstavljala center dogajanja.

SKRITA VEDUTA MESTA

VSTOP V MESTO

RAZMEJEN IN IZPRAZNJEN TRG

NEPRIVLAČNA, BREZVSEBINSKA, VIZUALNA BARIERA

Obstoječe stanje: Razdeljenost izpraznjenega mestnega trga ter nefunkcionalnost objekta Blagovne hiše.

VIDNA VEDUTA MESTA

RUŠITEV OBJEKTA - VZPOSTAVITEV GLAVNE OSI GENERATOR DOGAJANJA

VSTOP V MESTO

OBOGATITEV TRGA Z NOVIMI VSEBINAMI

Nova ureditev: Vzpostavitev enotnega odprtega mestnega prostora, ter umestitev generatorja dogajanja.

0 10

50 [m]

0 10

50 [m]

Prikaz obstoječega stanja širšega območja obdelave.

Prikaz nove ureditve širšega območja obdelave.

SKRITA VEDUTA MESTA

KULTURNOZGODOVINSKO PRIZORIŠČE

glavni trg SOCIALNA INTERAKCIJA

grajski kompleks

UMESTITEV KULINARIČNEGA CENTRA IN URBANA UREDITEV

mestni

MESTNI “GENERATOR”

park

izobraževanje

ZELENJE

Vzpostavitev enotnosti mestnega trga ter ureditev po principu deljene uporabe prostora tvorita sodoben prostor socialne interakcije. Tega se opremi z raznolikimi mikroambienti, ki jih tvorijo zelenje, urbano pohištvo ter drugi elementi, ki vzpodbujajo socialno interakcijo. Umestitev novega objekta z upoštevanjem obstoječih gabaritov in omejitev prostora, vzpostavi komunikacijo glavnega trga z območjem grajskega kompleksa. Javni prostor trga se nadaljuje v zunanji prostor objekta ter s tem omogoča uporabniku prostora sprehod preko različnih višinskih nivojev in mu zagotavlja poglede tako na kulturno-zgodovinski spomenik mesta kot na naravne vrednote (Drava na jugu) ter mesto samo. Na širšem nivoju ureditve prostora je mogoče zaznati premišljeno kombiniranje in prepletanje med seboj kompatibilnih, vendar hkrati različnih programov socialne interakcije. S tem se zagotovijo pogoji za celovitost urbanega življenja.

MESTNO

kulinarika

VIZIJA URBANISTIČNE UREDITVE

5 0

40 [m]

ZASNOVA OBJEKTA - VZPOSTAVITEV RAZGIBANOSTI - sekvenčnosti - PROSTORA

Slika 55: Prikaz ureditve glavnega 5 trga - prostor deljene uporabe.

Slika 56: Prikaz ureditve površin za igro.

Slika 60, Slika 61: Širitev programa objekta navzven.

4 5

Slika 57: Urbani elementi, ki so hkrati prostor igre.

Slika 58: Umestitev privlačnega urbanega pohištva. 0

Slika 59: Ueditev javnega atrija - prostor interakcije.

40 [m]

Slika 62: Prikaz začasnih ambientov - “odprta kuhinja”.

Slika 63: Principi urejanja tlakovanja.

VIZIJA URBANISTIČNE UREDITVE

UREDITEV PARKIRANJA

Slika 64: Parkirišče za obstoječim objektom Blagovne hiše Ormož.

Slika 65: Parkirišče na trgu pred grajskim kompleksom.

P P

2 P

3 LEGENDA Slika 66: Parkirišče znotraj obstoječega kareja severno od lokacije. obstoječa javna parkirišča

obstoječa parkirišča, ki se jih ukine

M 1:500

območje nove garažne hiše

LEGENDA

1 2

LEGENDA

FAZA I. (leta 1977)

FAZA II. (dodan leta 1983)

LEGENDA obstoječa javna parkirišča

P P

3 3

STRANSKI VHOD V BLAGOVNICO

VHOD ZA ZAPOSLENE

JDUDåH

Obseg, umestitev in oblikovanje parkirišč soustvarjajo podobo mest. Zunanja parkirišča so vse prej kot privlačna za oko in uporabnike prostora, zato jih označujemo kot človeku neprijazne odprte površine. Te naj ne bi presegale več kot 9 % celotne površine nekega območja. Glede na velikost mestnega jedra, količino prebivalcev in programsko strukturo, je v Ormožu zagotovljeno zadostno število obstoječih parkirnih mest. Problem je njihova umestitev v prostoru. Večina jih zavzema stanovanjske atrije, ki bi morali biti prostori igre in družbene interakcije ter druga kvalitetna območja. Z umestitvijo podzemne garaže bi v mestnem jedru sprostila številne kvalitetne, a trenutno zamrle, asfaltirane površine. Mnogi primeri dobrih praks dokazujejo, da opustitev parkirišč na odprtih javnih površinah prav tako učinkovito prispeva k razcvetu mesta. Izkop, ki je nujno potreben za izgradnjo novega objekta, bi tako izkoristila in na tem mestu umestila večjo podzemno garažo. S tem bi ukinila odprta parkirišča v neposredni bližini opredeljene lokacije in rešila problematiko neustrezne rabe prostora. V primeru 1 gre za parkirišče, ki zavzema kvalitetno površino na VHOD MOSTOVŽ južnem delu predvidenega objekta (glej sliko: Slika loterija 64). V primeru 2 gre za grajsko dvorišče, ki bi moralo zagotavljati kulturno funkcijo, dostopno širši javnosti – GLAVNI galerija naVHOD prostem (glej sliko: Slika 65). V primeru 3 pa V BLAGOVNICO P gre za degradiran stanovanjski kare, v katerega je nujno P umeščanje prostočasnih vsebin za potrebe tamkajšnjih P stanovalcev (glej sliko: Slika 66). PVHOD P v bistro

FAZA III. (dodano po letu 1993) LEGENDA

obstoječa parkirišča, ki se jih ukine

območje nove garažne hiše LEGENDA

območja varovanja kulturne dediščine

obstoječa območja zelenih površin obstoječe vodne površine

obstoječa območja zelenih površin

predvidena območja zazelenitve

obstoječe vodne površine predvidena območja zazelenitve

LEGENDA

Valentina Gjura |Idejna zasnova izobraževalnega centra kulinarične umetnosti v Ormožu | UL FA obstoječa | EMŠparkirišča, Arhitektura | mentor: izr. nove prof.garažne dr. Alenka Fikfak | Ljubljana | magistrsko delo 2018 obstoječa javna parkirišča ki se jih ukine območje hiše območja varovanja kulturne dediščine obstoječa območja zelenih površin

obstoječe vodne površine predvidena območja zazelenitve

VIZIJA URBANISTIČNE UREDITVE

VZPOSTAVITEV POVEZAV

Mestno jedro ima kar nekaj odprtih javnih površin. Te so trenutno med seboj nepovezane in neprijazne za sodobnega uporabnika. Kot sem že omenila je veliko odprtih, javnih površin namenjenih parkiranju, kar je še posebej pred območjem grajskega kompleksa neustrezno. Vzpostavitev glavne osi, ki povezuje glavni VHOD MOSTOVŽ mestni trg s prostorom pred grajskim kompleksom, loterija tvori močno hrbtenico mesta, na katero se navežejo pomembne prečne povezave, kot je povezanost lokacije z avtobusno GLAVNI VHOD in železniško postajo. Na obravnavano V BLAGOVNICO območje je potrebno vpeljati zelene površine kot nadaljevanje obstoječega zelenja mestnega parka. S to potezo obstoječe parkirišče zamenjamo za uporabniku prijaznejše in predvsem kvalitetnejše okolje. VHOD

Slika 67: Prikaz vpeljave točkovnih zazelenitev v območje obdelave (zeliščne gredice). VHOD ZA ZAPOSLENE

v bistro

JDUDåH

STRANSKI VHOD V BLAGOVNICO

VZPOSTAVITEV ZELENIH POVRŠIN S povezanostjo javnih odprtih prostorov je vzpostavljena pomembna urbana poteza, ki nakazuje na potrebo po vzpostavitvi zelenih območij tudi v ožjem mestnem jedru. Trenutno asfaltirano javno parkirišče, ki se nahaja na južnem delu ožje lokacije, bi nadomestila z ureditvijo površin za vrtičkarstvo in tako prispevala k izboljšanju mikroklimatskih pogojev izbrane lokacije. Funkcijo teh bi prepletla z vsebino predvidenega objekta, saj bi šlo za pridelavo začimb in zelišč za potrebe kulinaričnega programa ter za namen izobraževanja s področja pridelave in priprave tovrstne hrane. Pas površin, namenjen vrtičkarstvu, se na vzhodnem delu lokacije steče v zeleni pas, ki je del grajskega parka, kar kaže na navezavo mestnega jedra z obstoječim zaledjem. Na severnem delu širše lokacije se podobno kot na jugu na mestu trenutnega parkirišča vzpostavi zeleno območje. V tem primeru gre za zazelenitev osrednjega dela kareja, za potrebe prebivalcev tamkajšnjih stanovanjskih blokov. Ureditev zelenega kareja bi prispevala k zadovoljevanju potreb lokalnihVHODprebivalcev po druženju različnih MOSTOVŽ loterija generacij, sprostitvi ter igri otrok.

GLAVNI VHOD V BLAGOVNICO

P M 1:500

LEGENDA

FAZA I. (leta 1977)

Slika 68: Prikaz umestitve točkovnih zelenih površin v sklopu urbanega pohištva glavnega trga.

Shematski prikaz vzpostavitve novih vizualnih in fizičnih povezav. P

FAZA III. (dodano po letu 1993)

FAZA II. (dodan leta 1983)

3 VHOD v bistro

3 P

STRANSKI VHOD V BLAGOVNICO

1 1 JDUDåH

M 1:500 LEGENDA obstoječa javna parkirišča

LEGENDA

FAZA I. (leta 1977)

FAZA II. (dodan leta 1983

LEGENDA obstoječa parkirišča, ki se jih ukine

Slika 70: Prikaz nove ureditve zelenega mikro ambienta znotraj stanovanjskega kareja.

območje nove garažne hiše

Slika 69: Prikaz vpeljave elementa pergole kot ozelenjenega elementa, ki je del urbanega pohištva glavnega trga.

območja varovanja kulturne dediščine

obstoječe vodne površine

obstoječa območja zelenih površin

predvidena območja zazelenitve

Shematski prikaz vpeljave zelenih ureditev v širše območje obdelave.

Prostorski prikaz novega stanja po odstranitvi objekta.

MOSTOVŽ

VHOD loterija

MOSTOVŽ

GLAVNI VHOD

V BLAGOVNICO

V BLAGOVNICO VHOD ZA ZAPOSLENE

VHOD v bistro

MOSTOVŽ

VHOD loterija

RAZVOJ OBLIKE VOLUMNA VHOD ZA ZAPOSLENE

VHOD v bistro

STRANSKI VHOD V BLAGOVNICO

JAVNI PREVOZ (AVTOBUS)

GRAJSKI KOMPLEKS varovani pas: 4m

50 PM

FAZA II. (dodanMleta 1:500 1983)

MOSTOVŽ

VHOD loterija

MOSTOVŽ

VHOD loterija

VHOD v bistro STRANSKI VHOD V BLAGOVNICO

POVEZOVANJE

POLNO

JDUDåH

FAZA I. (leta 1977)

JDUDåH

4m 4m

LINIJA VAROVANE

LEGENDA

FAZA II. (dodanMleta 1:500 1983)

FAZA III. (dodano po LEGENDA FAZA (leta 1977) letuI.1993)

PRAZNO

GA OBMOČJA

zidalna površina

STAVBNA LINIJA

M 1:500

STRANSKI VHOD V BLAGOVNICO

maksimalna za

MOSTOVŽ

VHOD v bistro

STRANSKI VHOD V BLAGOVNICO

FAZA II. (dodan leta 1983

- vzpostavitev povezav lokacije s pomembnejšimi odprtimi prostori; GLAVNI VHOD kvalitetnih pogledov na naravne vrednote - zagotavljanje V BLAGOVNICO (reko Dravo na jugu, Grajski park na vzhodu ter glavni trg VHOD ZA na zahodu). ZAPOSLENE

- varovanje območij kulturne dediščine (Rojsova vila - ukinitev 50 obstoječih zunanjih parkirnih mest NOVO STANJE PO ODSTRANITVI OBJEKTA na vzhodu ter Hiša Kerenčičev trg 8 na zahodu) ter (40 PM v stanovanjskem kareju in 30 PM pred grajskim GLAVNI GLAVNI VHOD neoviranega dostopa; VHOD zagotavljanje kompleksom); V BLAGOVNICO Prijazna kolesarska pot V BLAGOVNICO - upoštevanje varovalnega pasa širine 4 m zaradi bližine - potreba po zasnovi podzemne garaže; Vinska kolesarska pot VHOD ZA 2 ceste. ZAPOSLENE - površina celotnega območja obdelave = ca. 4000 m .Invalidska potPtujske Kog VHOD v bistro

FAZA III. (dodano po LEGENDA FAZA (leta 1977) letuI.1993)

reka Drava

3. POVEZOVANJE LOKACIJE Z OKOLICO

2. ROBNI POGOJI IN OMEJITVE

1. NOVO STANJE PO ODSTRANITVI OBJEKTA VHOD loterija

FAZA III. (dodano po LEGENDA FAZA (leta 1977) letuI.1993)

FAZA II. (dodanMleta 1:500 1983)

POLNO

POVEZOVANJE

JDUDåH

FAZA I. (leta 1977)

POVEZOVANJE

LEGENDA

M 1:500

JDUDåH

grajski park

TRG

4000 m2

POLNO

FAZA II. (dodanMleta 1:500 1983)

FAZA III. (dodano po LEGENDA FAZA (leta 1977) letuI.1993)

FAZA II. (dodan leta 1983

4. VZPOSTAVITEV MREŽE

5. PRIKAZ MAKSIMALNE UPORABNE POVRŠINE

6. NOVO STANJE

- apliciranje mreže z rastrom 8x8 m (prilagajanje velikosti obstoječih stavbnih volumnov, racionalna zasnova podzemne garaže); - mreža zaradi umeščenosti med dvema obstoječima stavbama poteka vzporedno z obstoječo stavbno linijo ter linijo varovanega območja.

- delitev prvotne mreže na manjše enote 4x4 m, ki hkrati določajo minimalne odmike od parcelnih mej; - togost in neproporcionalnost stavbnega volumna glede na obstoječe grajeno tkivo - neprimerno; - ustrezna površina za potrebe podzemne garaže racionalno ter ekonomsko upravičeno.

- razgibana struktura, ki se s svojo obliko in velikostjo polnih volumnov prilagaja obstoječemu grajenemu tkivu; - polno se s svojo pozicioniranostjo umika obstoječi grajeni strukturi in dopušča prostoru da zadiha; - preplet povezovalnih delov na stiku ustvarja odprt prostor - kompozicija polnega in praznega ustvarja volumen, ki vzpostavi pozitiven dialog z obstoječo strukturo.

RAZVOJ OBLIKE VOLUMNA

VOLUMEN V STRUKTURI

ZASNOVA STAVBNEGA VOLUMNA

Tipologija strukture nastane tako iz namembnosti kot tudi iz sestave glavnih elementov (kompozicije). Tudi robni pogoji in omejitve so pripomogli k zasnovi tipologije objekta, ki jo imenujemo volumen v strukturi. Gre za plastično obvladano kompozicijo, ki se plastično oblikuje znotraj neke strukture (Neufert, 2008, str. 53).

Glede na programska izhodišča (ki so natančneje razložena v nadaljevanju projektne naloge) se nad odzemno garažo izoblikujejo trije osnovni plastični volumni. Gre za volumen namenjen splošnemu izobraževalnemu programu, volumen namenjen izobraževanju s področja kulinarike ter volumen namenjen kulinariki (pripravi in strežbi hrane). izobraževanje

1. ZASNOVA PROGRAMSKIH VOLUMNOV kulinarika + izobraževanje

kulinarika

2. DODAJANJE POVEZOVALNIH ELEMENTOV

Shematska prikaza tipologije zasnovane struktutre.

ETAŽNOST V občinskem prostorskem načrtu je podana omejitev glede etažnosti stavb umeščenih v ožje mestno jedro. Ta določa zasnovo enonadstropni stvabi (K+P+1). Prav tako je predvidena tudi maksimalna etažnost podzemnih garaž. Ta določa največ dve podzemni garaži. Etažnost novega volumna sem določila ob upoštevanju omenjenih omejitev ter v skladu z obstoječim uličnim nizom. Izkoristila sem še izoblikovanost terena, kar je privedlo do zasnove racionalne oblike objekta. Pritličje se tako nadaljuje v glavni trg, kjer je lociran tudi glavni vhod v objekt. Klet pa se naveže na že obstoječi dostop na severovzhodni strani lokacije. Iz jugovzhodne strani lokacije je zaradi padanja terena proti jugu (spuščanje proti reki Dravi) omogočen tudi direkten dostop iz Kolodvorske ceste do podzemne garaže v kleti 2.

3. ODVZEMANJE ELEMENTOV NA STIČIŠČIH

4. DODAJANJE VOLUMNA, KI VZPOSTAVI INTERAKCIJO OBJEKTA S TRGOM (prostor družbene interakcije)

1 NAD. PRITLIČJE GRAJSKI TRG DOSTOP

GLAVNI TRG

KLET 1

podzena garaža

KLET 2

podzena garaža

KLET 3

Shematski prikaz umestitve objekta s prilagajanjem obstoječemu terenu.

Shematski prikaz zasnove stavbnega volumna

RAZVOJ OBLIKE VOLUMNA

POVEZAVE

TRG

GLAVNI VHOD

MOSTOVŽ

Shematski GLAVNIprikaz VHOD pretočnosti pritličja ter vzpostavljanja povezav s trgom.V BLAGOVNICO

GLAVNI VHOD

MOSTOVŽ

TRG

DOSTAVA IN NA PAJANJE

KULINARIKA

ŠČAD

DOSTOP DO GA

RAŽE

IZHOD IZ GA RAŽE

STRANSKI VHOD V BLAGOVNICO

POLJAVNO

ŠČAD

DOSTOP DO GA

RAŽE

JDUDåH

i stik z vizualn

0 10 FAZA II. (dodanMleta 1:500 1983)

Shematski prikaz vzpostavljanja vizualnih stikov, ki jih omogoča razgibanost zasnovanega stavbnega volumna.

Medtem ko se na jugu odpirajo pogledi na reko Dravo, ima vzhodni del omogočen vizualen stik z Grajskim parkom. Omenjene danosti prostora narekujejo tudi zasnovo teras na nivoju 1. nadstropja. Na severu je predvideno napajanje objekta za vse uporabnike javnega prevoza, saj se tam vzpostavi neposredna povezava z avtobusno postajo. Na zahodu pa umeščam javni, transparenten volumen, ki vzpodbuja socialno interakcijo ter omogoča širjenje programa v javni prostor glavnega trga.

20[m] FAZA III. (dodano LEGENDA

FAZA (leta 1977) po letuI.1993)

FAZA II. (dodan leta 1983)

ta ces

FAZA I. (leta 1977)

rska

LEGENDA

dvo

ta ces

M 1:500

lo Ko

rska

JAVNO naravo

STRANSKI VHOD V BLAGOVNICO

ZUNANJA PLO

vo lod Ko

vizu gra alni sti jske k ga z obm kom ple očjem ksa

VHOD ZA ZAPOSLENE

KULINARIKA

ZUNANJA PLO

IZHOD IZ GA RAŽE

t sto

VHOD v bistro

JAVNO

odprto

vpeljevanj e dogaja nja v javni pr ostor - trg

JAVNO

V BLAGOVNICO VHOD ZA ZAPOSLENE

VHOD v bistro

IZOBRAŽEVAN IZOBRAŽEVAN JE + AT RI J KU LINARIKA DOSTAVA IN NA PAJANJE

ATRIJ

VHOD loterija

IZOBRAŽEVAN JE GL+AVNI VHOD KULINARIKA

ATRIJ

Ptujska cest

ATRIJ

GRAJSKI TRG

SOCIALNA INTERAKCIJA

TRG

VHOD loterija

IZOBRAŽEVAN

TRG

a Ptujska cest

GRAJSKI TRG

STRANSKI VHOD

Povezovalna struktura tvori prostor tokov in mešanja raznolikih programov umeščenih volumnov. Gre za transparentno, javno dostopno etažo pritličja, ki povezuje glavni trg z vsebino objekta.

FAZA III. (dodano po letu 1993)

Shematski prikaz dostopnosti, pretočnosti, povezanosti stavbnega volumna s širšim prostorom. 0

20[m]

Povezave, ki potekajo v smeri sever-jug, sledijo konceptu ureditve širšega mestnega prostora, ki je bil podrobneje obrazložen v poglavju Vizija urbanistične ureditve. Objekt s transparentno zasnovanim pritličjem vzpostavlja mehki prehod med javnim prostorom trga in umeščenim programom. Takšna zasnova volumna vzpodbuja uporabnika javnega prostora k vključevanju. Kontrast transparentnosti pritličja in umeščenih polnih volumnov daje vtis atektonskosti stavbnega volumna. V volume, zasnovan na vzhodni strani objekta, umeščam kongresno

dvorano. Pozicioniranost tega ustvarja občutek distanciranosti. Gre namreč za enoten, dvovišinski prostor, katerega obratovanje je možno ločeno od preostalega dela objekta. Prav tako je njegova vsebina namenjena širši uporabi. Napajanje objekta je pozicionirano na vzhodno stran, kar narekujejo obstoječe cestne povezave. Dostop do podzemne garaže je zasnovan iz ceste II. kategorije ter se v povezavi z obstoječim terenom izteče iz nivoja Kolodvorske ceste neposredno na nivo podzemne garaže v kleti 2.

REFERENČNI PRIMER ZASNOVA VOLUMNA

Ime projekta: Sirotišnica v Amsterdamu Architektura: Aldo Van Eyck Lokacija: Amsterdam, Nizozemska Leto nastanka: 2060 Zasnova objekta je bila kritika na zgodnjo povojno arhitekturo, ki ji je po mnenju Alda Van Eycka manjkal človeški aspekt. Sirotišnica je bila pozicionirana zunaj mesta in je vsebovala telovadnico, kuhinjo, knjižnico, pralnico in spalni del. Namenjena je bila otrokom vseh starosti. Še posebej bi izpostavila avtorjevo misel, da mora stavba delovati kot mesto v malem in resnično mesto kot velika stavba. Zasnova sirotišnice tako sledi ideji mesta v malem z decentralizirano zasnovo in veliko vmesnimi prekinitvami. Te blažijo strogo hierarhijo prostorov in ustvarjajo različne ambiente. Arhitekt je zasnoval enako površino tako zunanjih kot tudi notranjih prostorov. Vsaki individualni enoti pripada svoje zunanje dvorišče. Umeščenost dvorišča ob bivalnih enotah tvori prostor za večje dogodke (Arquimaqueta, Maqueta#14). (Pridobljeno 20. 06. 2018 s spletne strani: http://arquimaqueta.com/ portfolio/metacrilato/maqueta-arquitectura-14/)

Navezava na projekt: - decentralizirana zasnova volumna - zasnova enake površine zunanjih in notranjih prostorov; - zunanji prostori tvorijo prostor za večje dogodke; - materialnost: opeka in beton.

Slika 71: Decentralizirana zasnova volumna.

Slika 72: Kombinacija opeke in betona.

Slika 73: Tlorisni prikaz enakosti površine notranjih in zunanjih prostorov.

REFERENČNI PRIMER PROGRAMSKA ZASNOVA

Ime projekta: Institute for the Culinary Arts Architektura: HDR Architecture Lokacija: Omaha, NE, USA Površina: 39 000m2 Leto projektiranja: 2011

Slika 74: Transparentnost pritličja ustvarja dialog med objektom in mimoidočim.

Inštitut kulinarične umetnosti je nastal kot odziv na sodobne trende v kulinariki. Ti so dvignili profesijo kuhanja na nivo najbolj zaželjenega in iskanega poklica. Objekt vključuje sledeče prostore: 1. Demonstracijski laboratorij To je učilnica s sedeži za učence ter celotno - modularno zasnovo kuhinjskega prostora. Prostor se uporablja za poučevanje, kuharska predavanja ter prenos kuharskih oddaj na lokalnih TV postajah. 2. Restavracija Sodobno zasnovan restavracijski prostor (tipa “casual dining”). Prostor, ki je dostopen širši javnosti.

Slika 75: Kuhinja - srce objekta.

3. Glavna proizvodna kuhinja Ta je pritrjena na restavracijo in deluje kot srce objekta. Prostor omogoča učencem, da svoje znanje preizkusijo s pripravo hrane za goste restavracije. 4. Teoretični laboratorij Dva teoretična laboratorija služita kot glavna učna prostora, ki se uporabljata za demonstracijo in učenje kuhalnih tehnik. Med njima je prostor za pripravo profesorjev na pouk. (Pridobljeno 21. 06. 2018 s spletne strani: https://www.archdaily. com/121226/institute-for-the-culinary-arts-hdr-architecture)

Slika 76: Demonstracijski laboratorij.

Navezava na projekt: - programska zasnova - transparentnost učnih prostorov, ki vzpostavlja dialog z mimoidočimi - vzpostavljanje dialoga med prostori

ARHITEKTURNE STRATEGIJE

PROGRAMSKA IZHODIŠČA

izobraževanje

prepoznavnost

Zasnova inovativnega, razvojnega in reprezentativnega gastronomskega centra Prlekije predstavlja splet med seboj povezljivih, a vendar različnih programov. Takšna zasnova javnega objekta ustvarja generator mesta, ki služi kot povezovalna točka obstoječe gastronomske ponudbe ter je hkrati nadgradnja le-te.

inovacije

Ideja je ustvariti sodobno a hkrati tradicionalno arhitekturo, ki bo vzpostavljala dialog z obstoječim ruralnim prostorskim kontekstom mesta. Ker gre za gastronomski program s poudarkom na kreativnosti je potrebna zasnova raznolikih ambientov.

povezovanje

Objekt programsko razdelimo na tri glavne skupine prostorov: 1. prostori za izobraževanje (učilnice, predavalnice ...) 2. prostori namenjeni pripravi in strežbi hrane (kuhinja s pripadajočimi pomožnimi prostori) 3.. prostori družbene interakcije (kavarna, restavracija, degustacija vin ter piva ...) Prostori se razlikujejo glede na ciljne uporabnike in namembnost.

sodelovanje

razvoj

lokalno

unikatno gurmansko doživetje

sveže in sezonsko Koncept programske zasnove objekta.

UPORABNIKI - lokalni prebivalci - turisti - kuharski navdušenci - že obstoječi lokalni ponudniki (vodje turističnih kmetij, društva kmečkih žena ...) - gurmanski navdušenci NAMEMBNOST - strokovno usposabljanje s področja lokalne kulinarike - izobraževanje javnosti o novih trendih ter tehnikah dela v kuhinji (izvajanje delavnic in predavanj) - interpretacija tradicionalnih jedi in prehranjevalnih navad na sodoben način (izvajanje delavnic in predavanj) - raziskovanje s področja gastronomije - promocija lokalnih pridelovalcev hrane - povezovanje obstoječih ponudnikov kulinarike in vin z namenom enotne promocije celotne regije - samooskrba s hrano (povezovanje okoliških pridelovalcev dobrin s potrebami gastronomskega centra in ostalih ponudnikov hrane)

KATALOG PROSTOROV

ARHITEKTURNE STRATEGIJE JAVNO ADMINISTRACIJA

MODULARNA UČNA KUHINJA

MALOPRODAJA

1 2,7 - 3,4 m

KONGRESNA DVORANA

DEGUSTACIJSKA KLET

3,0 m

POKUŠEVALNICA [točenje piva]

3,5 m

3,0 m

200

3,0 m

MIKROPIVOVARNA

3,0 m

RESTAVRACIJA

3,0 m

Zaradi specifičnosti programa je bila nujna zasnova kataloga prostorov. Pri njihovi opredelitvi sem izhajala iz obstoječih referenčnih primerov kulinarično-izobraževalnih objektov. Kapaciteto uporabnikov posameznih prostorov sem določila na podlagi ustreznih predpisov s področja projektiranja gostinskih in izobraževalnih objektov. Program sem glede na vsebino razdelila v dva bistvena sklopa: izobraževanje in kulinariko. Ker gre za zasnovo objekta, ki ta dva sklopa združuje, je večina prostorov namenjena izobraževanju in razvoju s področja kulinarike.

KAVARNA 3,0 m

SKLADIŠČE OPREME SHRAMBE SUROVIN - dostava

SPLOŠNA UČILNICA

TEORETIČNI LABORATORIJ

3,0 m

KONTROLA IN PAKIRANJE

RECEPCIJA

KATALOG PROSTOROV

SANITARIJE 3xŽ 1 x M + 3 x pisoar 1 x invalidi

DEMONSTRACIJSKI LABORATORIJ

POLJAVNO

SANITARIJE 3xŽ 1 x M + 2 x pisoar 1 x invalidi SKLADIŠČE - odprema 3,0 m 3,0 m

GLAVNA KUHINJA

3,5 m

Posamezne prostore sem na podlagi veljavnih standardov in predpisov grafično opremila z omejitvamni glede njihove minimalne svetle višine. Dodala sem še zahteve prostorov glede naravne osvetlitve. Na podlagi te sheme sem v nadaljevanju enostavneje določila pozicijo posameznih prostorov glede na zasnovan volumen stvabe ter kompozicijo odprtih in zaprtih površin na fasadi objketa. S tem korakom sem zagotovila kvalitetnejše pogoje za uporabnike posameznih prostorov.

SANITARIJE 4xŽ 4 x M + 5 x pisoar 1 x invalidi SKLADIŠČE OPREME SHRAMBA SUROVIN

3,5 m

3,0 m

120

LEGENDA NAMEMBNOSTI PROSTOROV

PROSTORSKE ZAHTEVE

PROSTORI ADMINISTRACIJE

M 1:250

ZAHTEVANA NARAVNA OSVETLITEV PROSTORA

PROSTORI SOCIALNE INTERAKCIJE PROSTORI PRODUKCIJE ZA POTREBE KULINARIKE

MIN. SVETLA VIŠINA PROSTORA MAX. ŠTEVILO UPORABNIKOV PROSTORA

PROSTORI ZA IZOBRAŽEVANJE IN RAZVOJ POMOŽNI PROSTORI -- javne sanitarije POMOŽNI PROSTORI -- izobraževalni program POMOŽNI PROSTORI -- kulinarična produkcija

ARHITEKTURNE STRATEGIJE

PROGRAMSKA SHEMA

Ker gre za kulinarični objekt, je v nadaljevanju poseben poudarek namenjen ustrezni zasnovi restavracijske kuhinje. Ta namreč predstavlja gonilo objekta.

I. NADSTROPJE [4,0 m]

PRITLIČJE [0,0 m]

KLET 1 [-4,0 m]

KLET 2 [-7,2 m] LEGENDA PROGRAMSKE SHEME PROMOCIJA IN DRUŽBENA INTERAKCIJA RAZVOJ IN IZOBRAŽEVANJE

LEGENDA PROGRAMSKE SHEME

KLET 3 [-10 m]

prostori dogajanja

KULINARIKA

prostori dogajanja servisni prostori

sledi njeni funkciji (prostor družbene interakcije). S svojo transparentno zasnovo in dislocirano umestitvijo, ki se približa mestnemu trgu, privablja širšo javnost. Vizualen stik med kavarno in učno kuhinjo omogoča neposreden stik mimoidočega s programom objekta. Kavarni pripada še zeleni atrij, ki vnaša v objekt občutek domačnosti in povezanosti z naravo. Zraven kavarne je lociran glavni vhod v objekt, kjer je umeščena info točka. Ta je neposredno povezana s prostorom butične prodajalne, ki hkrati služi kot prostor promocije lokalnih pridelkov in izdelkov. Vstopni del z “lobbyem” je zasnovan kot odprt in pretočen javno dostopen prostor. Na drugi strani se poveže s stranskim vhodom, ki je lociran na severni strani objekta. Ta zagotavlja najkrajšo povezavo med avtobusno postajo ter grajskim kompleksom in novim objektom. Ločen vhod je namenjen predvsem dostopu do amfiteatralno zasnovane kongresne dvorane, ki zagotavlja 200 sedišč. Na nivoju pritličja je umeščen še teoretični laboratorij, ki služi za potrebe izobraževanja s področja kulinarike. Nad njim je v I. nadstropju splošna učilnica s prostorom za predavatelja. Pohodna streha na tem delu objekta omogoča odpiranje pogledov na grajski kompleks ter mestni park. Južno od učne kuhinje je locirana glavna kuhinja, ki s skupnim prostorom za zaposlene in druge udeležence ustvarja prepletenost kulinarike z izobraževanjem. Omenjena povezava zagotavlja postrežbo pripravljene hrane restavracijskim gostom v času učnega procesa,. Restavracijska kuhinja se v delu, kjer je predvidena toplotna obdelava z umeščenostjo “show cookinga” odpira proti prostoru za goste. Glede na zahteve projektiranja gostinskih obratov je v tem območju umeščen še ločen točilni pult, ki se v poletnem času odpira proti zahodu, kjer se nahaja zunanja terasa. Nad restavracijo je lociran “coctail” bar, ki se z dvovišinskim prostorom poveže s prostorom restavracije. Bar se v I. nadstropju z umeščenostjo zunanje terase odpira proti jugu in tako omogoča kvalitetno preživljanje prostega časa ob pogledu na najpomembnejšo naravno veduto mesta – reko Dravo.

servisni prostori

Glede na potrebe prostora je bilo potrebno zagotoviti minimalno 120 parkirnih mest (napajanje mestnega jedra in novega volumna). Zaradi danosti in omejitev lokacije je bilo tolikšno število mogoče zagotoviti le z zasnovo dveh podzemnih parkirnih etaž. Po predpisih za projektiranje podzemnih garaž novonastalo garažo glede na njeno skupno površino 6200 m2 uvrščamo med velike garaže. Ta podatek nam narekuje umestitev ločenega dovoza in izvoza. Dostop do podzemne garaže sem uredila s ceste II. kategorije (na JV strani objekta), kar ustreza predpisom o umestitvi uvozov. Danost terena nam omogoča dostop neposredno do kleti 2, ki se nahaja na koti –7,2 m. Višina le-te zagotavlja neoviran dostop majhnim transporterjem, saj znaša več kot 2,5 m. Klet 2 je s kletjo 3 povezana z notranjima klančinama. Obe kleti skupaj zagotavljata 152 parkirnih mest. Izvoz je urejen na južni strani objekta in se navezuje na že obstoječo cesto. Klet 1 ima funkcijo kleti le na severnem ter zahodnem delu objekta, tam je namreč vkopana, medtem ko na vzhodnem in južnem delu omogoča neposreden stik s terenom. Na vzhodnem delu je urejen dovoz za napajanje objekta. V kleti 1 so iz vidika zagotavljanja funkcionalnosti objekta zato umeščeni servisni prostori ter skladišča. Ti so razdeljeni na prostore, ki napajajo izobraževalno-kulinarični program ter na pomožne prostore glavne restavracijske kuhinje, ki so umeščeni tik pod njo. V delu kleti, ki je vkopan sta v tej etaži zaradi omenjenega dejstva umeščeni še mikropivovarna ter degustacijska klet. Obe sta neposredno povezani s pritličjem tako preko glavnega vertikalnega jedra kot z interno povezavo, locirano znotraj prostora kavarne. Ti prostori omogočajo interakcijo ljudi ter promocijo lokalnih pridelkov. Na južnem delu kleti se ustvari interni trg, ki omogoča umeščenim učnim prostorom neposreden stik z zunanjostjo ter odpiranje programa navzven. Umestitev kulinarično-izobraževalnih programov na to območje sledi potrebam programa po napajanju s surovinami. Južna lega daje omenjenim programom še dodatno prednost. V zunanjosti je klet 1 povezana s pritličjem preko stopnišča, ki ima hkrati funkcijo zunanje amfiteatralne “predavalnice”. Na nivoju pritličja so umeščeni programi, ki zagotavljajo uporabo širši javnosti, saj je vhod v objekt zasnovan neposredno iz mestnega trga. Pozicioniranost kavarne

RAZVOJ IN IZOBRAŽEVANJE S PODROČJA KULINARIKE

TEHNIKA OBJEKTA

PROMOCIJA IN DRUŽBENA INTERAKCIJA PODZEMNA GARAŽA

RAZVOJ IN IZOBRAŽEVANJE HORIZONRALNE KOMUNIKACIJE KULINARIKAVERTIKALNE KOMUNIKACIJE TEHNIKA OBJEKTA PODZEMNA GARAŽA HORIZONRALNE KOMUNIKACIJE VERTIKALNE KOMUNIKACIJE

RAZVOJ IN IZOBRAŽEVANJE S PODROČJA KULINARIKE

ARHITEKTURNE STRATEGIJE

TIPI RESTAVRACIJ Pri načrtovanju restavracij sta bistvenega pomena izbiri: tipa postrežbe ter menija. Določata funkcionalno zasnovo tako restavracijske kuhinje kot tudi prostorov za goste. V Angliji so uveljavljeni štirje tipi restavracij, ki se med sabo razlikujejo glede na ponudbo in pripravo hrane, ciljne uporabnike ter cenovni okvir. To so: 1 Fast food; 2 Fast casual; 3 Casual dining; 4 Fine dining. Slika 77: Interier kavarne Interier tipa ”casual dining”, kavarna 6T7 Espai Café (Olot). Oblikovanost interierja je rezultat odziva na specifičnost konteksta starega jedra soseske, v kateri se nahaja. Izčiščena notranjost poudari vrednost umetniških del, ki bogatijo stene. Funkcija galerije daje kavarni dodatno vrednost, saj vzpodbuja gosta k razmišljanju.

Slika 78: Interier hotelske restavracije Prikaz interiera, ki prav tako spada v kategorijo ”casual dining”. Za restavracijo v hotelu The Mercer v SoHo je francoski oblikovalec Christian Liaigre z umestitvijo večjih družinskih miz ter zasnovo odprtega tipa kuhinje ustvaril vzdušje domače kuhinje.

Tovrstna kategorizacija v Sloveniji ni uradno priznana, torej je le okvirna in dopušča odstopanja ter variacije znotraj določenega tipa postrežbe. Pri nas so v IV. poglavju Uradnega lista RS (aktualna izdaja 035/2017) z navedenimi osnovnimi pogoji opredeljeni sledeči prehrambeni obrati: restavracija, gostilna, kavarna, slaščičarna, okrepčevalnica, bar, gostinski obrat z mehansko ali živo glasbo, obrat za pripravo in dostavo jedi ter premični objekti. V sklopu projektne naloge se bom osredotočila predvsem na člena, ki opredeljujeta kavarno in restavracijo. Za restavracijo je navedeno, da mora imeti kuhinjo, eno ali več jedilnic za goste, točilnico , stranišča ter garderobo oziroma obešalnike za goste. Nuditi mora izbor toplih in hladnih jedi po naročilu, menuje za kosilo in večerjo ter pijače in napitke. Ta opredelitev kaže na dokaj posplošeno obravnavo tovrstnih prehrambenih obratov, zato se bom ob upoštevanju slovenske zakonodaje navezovala tudi na že prej opisano angleško klasifikacijo. Na podlagi programskih izhodišč, katerih pomemben del so ciljni uporabniki ter cenovni okvir, ki ga določa okoliš, v katerega objekt umeščamo, bo zasnova restavracije, ki predstavlja poglavitni del objekta, temeljila predvsem na dveh tipih ponudbe. To sta “Casual dining” ter “Fine dining”.

Slika 79: Interier prestižne restavracije Unikatno oblikovan interier prestižne restavracije, ki se nahaja v osrčju hotela Blanc v Barceloni, spada v kategorijo “fine dining”. Šef kuhinje Carme Ruscalleda, je dobitnik prestižne nagrade sedmih Michelinovih zvezdic, kar daje ambientu še dodatno vrednost in prepoznavnost.

Casual dining Izbran tip restavracije spada med najpogostejše tipe, kjer je gost postrežen pri mizi izbira jedi pa je mogoča tako z dnevnega menija, kot po naročilu. Gre za večjo ter precej posplošeno ponudbo hrane. Za ta tip restavracije

je značilno, da so jedilni ter barski prostori ločeni, hkrati pa ne omogoča preobširne vinske karte. Restavracije tega tipa uvrščamo v srednji do višji cenovni razred. V to skupino spadajo tako restavracije velikih mednarodnih verig, kot tudi preproste družinske “oštarije”. Za restavracije tega tipa je značilno, da se gostje lahko za mizo zadržijo dlje časa, čeprav je glavno vodilo tovrstnih prehrambenih obratov v čimkrajšem času postreči čimveč gostov. To je izraženo tudi z oblikovanjem interierja, saj so mize pogosto postavljene precej skupaj, širina poti med mizami pa je odvisna od načina postrežbe (pri samopostrežnem tipu so poti širše). V ta restavracijski tip uvrščamo tudi kavarne. Gre za tako imenovane mestne lokale, ki so ponavadi locirani ob prometnih cestah. Osnovna ponudba teh zajema strežbo toplih napitkov ter ostalih pijač. Vedno več sodobnih kavarn pa ponuja tudi pester izbor sendvičev in vnaprej pripravljenih prigrizkov. Dodatno vrednost jim daje vključitev toplih zajtrkov ter ponudba dnevnih slaščic. Te dosegajo kapacitete do 150 sedišč in obratujejo od 6.30 do 24.00 ure. Fine dining V ta tip spadajo restavracije, ki jih drugače imenujemo gurmanske restavracije. To so restavracije z inovativnimi, dodelanimi meniji, kar se odraža s primerljivo večjimi cenami. Gost je v tovrstnih restavracijah na prvem mestu, zato ga je potrebno zadovoljiti ne le z okusnim obrokom, temveč tudi s pripravo celostne gastronomske izkušnje. Postrežbo izvaja profesionalno osebje na najvišjem nivoju. Tovrstne restavracije so dandanes vedno bolj aktualne tudi na podeželjih, saj v omenjenem okolju lahko nudijo zares edinstveno kulinarično izkušnjo. Doživetje za gosta restavracije ustvarja tudi zasnova njenega ambienta. Gre za oblikovanje vzdušja, ki zraven kvalitete in udobja s svojo inovativnostjo in lokalnim pridihom zagotavlja celostno izkušnjo. Vse bolj pogosto jedi v tovrstnih restavracijah pripravljajo priznani kuharski mojstri, ki doprinesejo k prepoznavnosti tovrstnih obratov. Menije sestavlja več kot pet hodov, kvaliteto restavracije pa določa tudi obseg in izbor, ki je del vinske karte. Za restavracije tega tipa so značilna velika vlaganja v razvoj in inovacije, saj jim izoblikovanje lastnega kulinaričnega jezika omogoča vzpon na gurmanskih lestvicah.

ARHITEKTURNE STRATEGIJE RESTAVRACIJSKA KUHINJA

PROSTORSKE ZAHTEVE PROGRAMA

Od razpona in tipa restavracije ni odvisno samo načrtovanje prostorov za goste, temveč tudi projektiranje proizvodne kuhinje. Kuhinja v načrtovanem objektu predstavlja njegovo bistvo ali drugače rečeno “srce” objekta. Ker je večina uporabne površine namenjena pripravi hrane, moramo projektiranju kuhinje nameniti največ pozornosti. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati vse navezujoče se standarde in pravilnike, ki so del veljavne zakonodaje (Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, ZZUZISUr. l. RS št. 52/00, 42/02). Kapaciteta restavracijske kuhinje je odvisna od števila sedišč za goste, frekvence menjave gostov tekom dneva glede na posamezno sedišče ter njihovih zahtev: vrste, količine in stopnje kvalitete pripravljenih jedi. Kapaciteta kuhinje je v veliki meri odvisna tudi od potreb po shranjevanju surovin, polizdelkov in gotovih jedi. V restavracijah s hitro hrano ter v samopostrežnih restavracijah so predvidene tri menjave sedežnega mesta na uro, medtem ko sta v prehrambenih obratih s konvencionalno organiziranim sistemom strežbe predvideni dve menjavi na uro. V restavracijah, ki spadajo v kategorijo Fine dining, pa se gost predvidoma zadržuje od 1,3 do dve uri. Površine prostorov, ki pripadajo restavracijski kuhinji se po aktualnih podatkih (Rohatsch, M. et al. 2007, str. 58) okvirno določijo tako, da število predvidenih sedišč pomnožimo s faktorjem 1-1,5 m2/sedežno mesto. Hkrati so opredeljeni tudi deleži (v odvisnosti od celotne površine kuhinje), ki naj bi jih zavzeli posamezni prostori restavracijske kuhinje: 1. Dostava in smeti: 9-12% 2. Hladilnice: 6-8% 3. Shrambe: 13-16% 4. Priprava in toplotna obdelava: 25-30% 5. Pomivanje: 15-20% 6. Izdaja hrane: 28-32%

Opredeljena teoretična dejstva so privedla do sledečih izračunov potrebne uporabne površine za zasnovo glavne restavracijske kuhinje (Rohatsch, M. et al. 2007, str. 311):

DOSTAVA

1. tip restavracije: gastronomija in hotelirstvo 2. nivo hrane in postrežbe: visoka kvaliteta

VODSTVO

SPREJEM

3. predvideno št. sedišč: 120 120 stolov x 2 menjavi sedežnega mesta/uro = 240 obrokov/uro [spada v kategorijo 200-300 obrokov] 4. potrebna velikost kuhinje: dostava: 11 m2 hladno shranjevanje: 25 m2 suho shranjevanje: 28 m2 - kuhinja: 54 m2 pomivanje in serviranje: 26 m2

SKLADIŠČENJE

PRIROČNO SKLADIŠČE

PRIPRAVA ZELENJAVE

PRIPRAVA MESA

skupna potrebna površina kuhinje: 153 m2

5. razmerje med površino kuhinje in restavracije: 40 : 60 % skupna potrebna površina restavracije: 229.5 m2

PRIPRAVA IN TOPLOTNA OBDELAVA

6. število zaposlenih (70 % žensk in 30 % moških): 4 - 5 Prostor za osebje, zaposleno v kuhinji zavzema ca. 1015% potrebne površine glede na kuhinjske prostore. Za kuhinjsko osebje je potrebno zagotoviti še ločene garderobe (moške in ženske), sanitarije in umivalnice. Na vsakih 5 delavcev je predpisan 1 umivalnik in 1 tuš.

POMIVANJE

FINALIZACIJA

VRAČANJE

IZDAJA

Shematski prikaz funkcionalne zasnove konvencionalne kuhinje z direktno izdajo jedi.

ARHITEKTURNE STRATEGIJE RESTAVRACIJSKA KUHINJA

ORGANIZACIJA POTI IN DELOVANJE

ORGANIZACIJA DOBRIN

SUHE SHRAMBE

PRIPRAVA ZELENJAVE

PRIPRAVA MESA

priročna hlajena shramba PRIPRAVA RIB IN PERUTNINE

TOPLOTNA OBDELAVA

5. FINALIZACIJA

6. IZDAJA

KUHINJA ZA PRIPRAVO PEKOVSKEGA PECIVA IN SLAŠČIC

priročna hlajena shramba KUHINJA ZA PRIPRAVO ZAJTRKOV

4. TOPLOTNA OBDELAVA

priročna hlajena shramba

HLADILNICA MESA

3. PRIPRAVA

POMIVANJE KUHINJSKE POSODE

SHRAMBA GOMOLJNIC GLAVNO SKLADIŠČE KONZERVIRANA HRANA SHRAMBA PIJAČ

PISARNA VODJE

HLADILNICA ZELENJAVE

OSTALI ODPADKI

SHRANJEVANJE - transportna posoda

HLADNA KUHINJA

2. SHRANJEVANJE

SPREJEMNA PISARNA - sprejem in kontrola dobrin

POVRATNA EMBALAŽA

1. DOSTAVA

ORGANSKI ODPADKI

ORGANIZACIJSKA SHEMA FUNKCIONALNE ZASNOVE RESTAVRACIJSKE KUHINJE

SERVIRANJE priročna hlajena shramba

BIFE

POMIVANJE JEDILNE POSODE

ČISTI PROSTORI

TOK MATERIALOV: surovine, pijača, potrošni material

HLAJENI PROSTORI

TOK VRAČANJA: odpadki, umazana jedilna in kuhinjska posoda, povratna embalaža

NEČISTI PROSTORI

Prikaz organizacijske sheme zasnove restavracijske kuhinje kaže pomembnost ločevanja čistih in nečistih poti, ki narekujejo pozicioniranje posameznih prostorov. Pozicioniranje nečistih prostorov tvori nečiste poti. Med te spadajo prostori za sprejem živil, skladišča, prostori za predpripravo, pomivalnica ter prostori za čistila. Dostavljena živila se prerazporedijo v dva tipa shramb: hlajene in nehlajene. Prostori shramb in skladišč zahtevajo vgradnjo materialov in oblog, ki omogočajo enostavno čiščenje. Še posebej pomembno je načrtovanje shrambe odpadkov. Organske odpadke kuhinje je potrebno shranjevati v posebnem hlajenem prostoru v bližini izhoda na prosto, vendar znotraj stavbe. Za anorganske odpadke pa se v bližini izhoda predvidi zunanji, najboljše pokrit prostor za shranjevanje. Znotraj objekta se nahaja tudi shramba embalaže. Pri prostorih priprave je nujno zagotoviti strogo ločena prostora za pripravo zelenjave in za pripravo mesa. V tem sklopu se predvidi tudi hladna kuhinja (priprava solat in sladic), ki se lahko združi s pripravo močnatih jedi (za zajtrke). Prostori za pomivanje morajo biti načrtovani tako, da preprečujejo mešanje umazane in čiste posode. V tovrstni restavracijski kuhinji morata biti ločena prostora ali vsaj pulta za pomivanje kuhinjske posode in jedilne posode. Eden bistvenih čistih prostorov kuhinje je glavna ali topla kuhinja, v kateri so umeščene toplotne naprave. Bistveni element je centralni toplotni blog, ki ga lahko pozicioniramo na dva načina (ameriški in francoski). Sama sem se odločila za pozicioniranje toplotnega bloka po sistemu francoske hotelske kuhinje. Postavim ga pravokotno na pult za izdajo jedi. “Show cooking” ali kuhanje pred gostom je vse bolj rastoči trend v sodobni kulinariki. Pri zasnovi restavracijske kuhinje sem odločila upoštevati ta trend, saj sem s tem oblikovala restavracijo z dodano vrednostjo. Proces toplotne obdelave sem zato pozicionirala tako, da omogoča neposreden stik s prostorom za goste restavracije. Za kakovosten kuhinjski proces je potrebna še umestitev prostora za osebje, ki deluje kot prostor za sprostitev ter sestanke. Tega sem umestila tako, da omogoča interakcijo med uporabniki učne kuhinje ter zaposlenimi v glavni kuhinji. To zagotavlja udeležencem učnega procesa neposreden stik z zaposlenimi ter boljši vpogled v prakso kuhinjskih procesov. Pisarna vodje kuhinje je locirana v bližini glavne kuhinje, saj s tem omogoča nadzor nad potekom dela.

Slika 80: Igra svetlobe in sence.

TEHNIČNO POROČILO

FASADNI OVOJ IN IZBIRA MATERIALOV Pri zasnovi fasadnega ovoja sem se osredotočila na izbiro lahko dostopnih, cenovno ugodnih ter ekološko neoporečnih materialov. Opeka je eden izmed materialov, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje. V neposredni bližini lokacije deluje namreč podjetje Wienerberger, ki je eden vodilnih proizvajalcev zidne opeke v Sloveniji. Kot glavni material zasnove fasade je bila izbrana fasadna opeka, ki ima že dolgo tradicijo oblikovanja fasad reprezentančnih objetov na območju mestnega jedra. Zasnova opečnega ovoja je v primeru poseganja v ožje mestno jedro bistveno izrazno sredstvo, ki vzpostavlja pozitiven odnos med starim in novim. Opečna opna hkrati izražajo ekološko ozaveščenost o uporabi naravnih materialov ter zagotavljajo kvalitetnejše mikroklimatske pogoje. Generalno pri zasnovi stavbnega ovoja objekta nastopijo trije bistveni materiali. To so opeka, beton in steklo.

Skica zasnove fasade. Gre za poudarjanje transparentnosti pritličja, ki se steče v zunanji mestni trg. Z tako zasnovo fasade postane objekt bolj dostopen širši javnosti. Transparentnost vsebine mu omogoča hitrejšo infiltracijo v obstoječ prostor.

OPEKA

BETON

STEKLO

Opeka se na fasadnem ovoju pojavlja v dveh različnih kompozicijah: 1. POLNO: - ustvarja videz togosti volumnov.

- Funkcija povezovanja programov objekta, izhaja iz njegove konstrukcijske funkcije povezovanja posameznih gradbenih elementov; - prisotnost betona je značilna za obstoječe urbanistične ureditve mestnega jedra zaradi česar se zunanjost objekta še tesneje poveže z obstoječo strukturo.

- Skrbi za dobro osvetlitev prostorov in vzpostavlja vizualno komunikacijo z zunanjim prostorom; - omogoča reflektiranje obstoječe strukture.

Slika 82: Izpostavljanje funkcije vidne betonske plošče kot horizontalnega, povezovalnega elementa.

Slika 83. Velike steklene površine omogočajo preplet notranjosti z zunanjostjo.

2. POLPREPUSTNO [perforirano]: - jekleni okvirji, v katerih je po principu izmenjevanja polnega (opek) in praznega (odprtin) fiksirana fasadna opeka omogočajo polprepustno zasnovo fasade.

Slika 81: Premični fasadni elementi s perforacijo iz opeke. Ustvarjajo igro svetlobe in sence ter opravljajo dodatno funkcijo senčila.

TEHNIČNO POROČILO

ENERGETSKA ZASNOVA Ustrezna toplotna zaščita fasadnega ovoja omogoča zagotavljanje energetske učinkovitosti stavbe. To sem zasnovala ob upoštevanju Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, ŠT. 52/2010). Netransparenten zunanji obod objekta tvorijo stene iz Porotherm Profi opeke (proizvajalca Winerberger) debeline 20 cm. Njihov koeficient toplotne prevodnosti znaša 0,176W/mK. Glede na zahteve po zagotavljanju maksimalne prehodnosti zunanjega ovoja stavbe se jim doda še 15 cm toplotne izolacije. Gre za izolacijske plošče iz kamene volne, ki so enostransko kaširane s črno stekleno tkanino in se zaradi svojih odličnih tehničnih lastnonsti uporabljajo kot toplotno, zvočno in požarno izolacijsko polnilo. Zaključni sloj fasade tvori sestav fasadne opeke, ki zagotavlja trajno zaščito ovoja stavbe pred vremenskimi vplivi. Dvoslojni zid z vmesnim slojem zraka tvori ventilirano fasado, ki omogoča odvod vlage s kroženjem zraka. Zračni sloj prispeva tudi k zaščiti pred poletno vročino, v zimskem času pa omogoča zadrževanje toplote znotraj stavbe dlje časa. Ker je opeka lokalni material, se prihrani za transport potrebna energija. Hkrati gre za naravni material, sestavljen iz gline, peska in žagovine, kar omogoča tudi enostavno recikliranje dotrajanega materiala. Transparenten zunanji ovoj zagotavljajo steklene površine, ki so sestavljene iz posameznih elementov trojne termopan zasteklitve. Elementi iz perforirane opeke imajo funkcijo senčil, saj so nameščeni na zunanji strani steklene fasade in tako z zračnim žepom ščitijo objekt pred pregrevanjem.

Objekt se priključi na že obstoječo komunalno infrastrukturo vodovoda, kanalizacije, elektrike in plina. Ogrevanje prostorov je nizkotemperaturno. Za ogrevalni medij se uporabi zemeljski plin (priključitev na že obstoječe plinsko omrežje). Talno ogrevanje zagotavlja prijeten občutek in ne zavzema uporabne površine prostorov. Priprava tople sanitarne vode se zagotovi z umestitvijo toplotne črpalke zrak-voda. V prostorih, kjer potekajo procesi toplotne obdelave jedi je predviden učinkovit prezračevalni sistem prisilnega mehanskega prezračevanja stavbe, ki ga dopolnjuje naravno prezračevanje (odpiranje oken). Sistem prisilnega mehanskega prezrčevanja stavbe zagotavlja minimalno 20-kratna zamenjava zraka na uro, kar ustreza zahtevam tovrstnih prostorov.

Shema prikazuje preprečevanje pregrevanja fasade, ki ga omogoča dvoslojna zasnova zunanjega opečnega zidu.

TEHNIČNO POROČILO

AB steber prerez stebra 35/35 cm

AB ravna streha d= 30 cm mreža AB nosilcev d= 35/50 cm AB steber prerez stebra 35/35 cm

AB jedro d= 25 cm AB steber prerez stebra 35/35 cm AB medetažna plošča d= 30 cm

AB stenast nosilec d= 25 cm AB nosilec - izveden nad ploščo 25x80 cm AB uvozna ploščad AB nosilna stena d= 35 cm AB izvozna rampa AB nosilcec d= 35x50 cm AB jedro d= 25 cm AB medetažna plošča d= 30 cm AB izvozna izvozna in uvozna klančina

AB steber 50x50 cm

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA Programska raznovrstnost zahteva čim bolj odprte, prehodne in prilagodljive prostore brez konstrukcijskih ovir. To zagotavlja izbran primarni konstrukcijski sistem, ki temelji na enakomernem rastru nosilnih stebrov. Nosilna konstrukcija objekta je v celoti izvedena v armiranem betonu (v nadaljevanju AB). Temeljenje objekta je predvideno s temeljno ploščo, debeline 40 cm, ki se po potrebi (glede na podatke predhodno izvedenih geomehanskih raziskav tal in natančnejši statični izračun konstrukcije objekta) lokalno ojača s temeljnimi nosilci. Obe etaži podzemne etaže imata po obodu AB steno, debeline 35 cm. Primarno nosilno konstrukcijo tvori mreža AB stebrov, dimenzije 50x50 cm. Dimenzija teh se v višjih etažah zaradi zmanjšanja obremenitve zmanjša na 35x35 cm. Raster stebrov tvori mrežo z maksimalnimi osnimi razponi 8 m (razpon določa skupna dimenzija treh parkirnih mest). Zavetrovanje celotnega objekta je zagotovljeno z dvema vertikalnima AB jedroma, ki potekata od temeljev do strehe, ter s togimi medetažnimi ploščami, debeline 30 cm. Razponi ne zahtevajo dodatnih gred, tako da so plošče izvedene kot ravne gobaste plošče podprte s stebri oz. stenami jeder. Konstrukcijska izjema se pojavi v kongresni dvorani zaradi premagovanja večjih razponov, ki jih zahteva funkcionalnost prostora. Za premostitev razponov je potreba izvedba mreže AB nosilcev, dimenzije 35x50 cm. V pritličju je v sklopu kavarne umeščen zeleni atrij. Tudi na tem mestu se pojavi konstrukcijska izjema zaradi pozicioniranja atrija nad podzemno garažo in njegove zapolnjenosti z zemljino po celotni višini etaže. Teža zemljine tako predstavlja lokalno močno povečano dodatno obremenitev. Zato na tem mestu umestim stenaste AB nosilce, ki se raztezajo po celotni višini kleti 1. Ti so v podzemni garaži podprti z primarnimi AB stebri, ki jih z umestitvijo dodatnega vmesnega stebra enakih dimezij ustrezno razbremenim.

AB nosilna stena d= 35 cm AB jedro d= 25 cm AB temeljna plošča d= 40 cm

LEGENDA SIMBOLOV intervencijska pot intervencijska površina PS1

požarni sektor smer umika izhod na prosto zbirno mesto

I. NADSTROPJE (+4.00 m)

PRITLIČJE

(0.00 m)

KLET 1 (-4.00 m) 82

KLET 2

KLET 3

(-7.20 m)

(-10.00 m)

TEHNIČNO POROČILO

KONCEPT POŽARNE VARNOSTI Za doseganje požarne varnosti je zraven splošnih predpisov potrebno upoštevati še Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS 31/04). Požarne sektorje znotraj objekta sem določila na podlagi velikosti in namembnosti posameznih programskih sklopov. Zaradi površine podzemne garaže in upoštevanja najdaljših poti umika, ki znašajo 35 m, je bila nujna umestitev dveh zaščitenih vertikalnih jeder s tovornim in osebnim dvigalom ter javnim stopniščem. Vsako jedro predstavlja svoj požarni sektor. Tovorno dvigalo znotraj jedra pa z vgraditvijo požarno varnih vrat v posameznem jedru deluje kot ločen požarni sektor. Obe jedri sta v pritličju pozicionirani tako, da omogočata takojšnjj izhod na prosto oz. ne presegata dolžine poti umika, ki znaša maksimalno 35 m. Za vhod na zaščiteno stopnišče so po predpisih nameščena požarno odporna vrata (EI2 30-C ali EW 30-C). Pri vseh vratih je zagotovljeno odpiranje brez pripomočkov v smeri umika. Podzemni garaži kleti 1 in kleti 2 sta zaradi skupne površine 6000 m2 s požarno zaporo razdeljeni na dva ločena požarna sektorja. Odvod dima in toplote iz podzemne garaže zagotavlja sistem impulzivnega prezračevanja (IVS). Ta deluje kot sklop ventilatorjev, ki povzročajo zračni sunek v prostoru in s tem zrak pospešijo, da ustvari zaželen vzorec gibanja ter dima v prostoru. Primerno pozicioniran odvodni ventilator pa omogoča odvod dima in toplote na prosto. Ostali sektorji v kleti1, pritličju in I. nadstropju so glede na namembnost in površino prostorov določeni skladno s smernicami TSG-1-001:2010. Shrambe in skladišča so ločene od ostalih namenskih prostorov. Tehnični prostor je prav tako opredeljen kot ločen požarni sektor, saj so v njem pozicionirani sistemi energetskega upravljanja stavbe (prezračevanje, ogrevanje ...). Ostali prostori se logično združujejo v sektorje, ki se zaradi ustrezno majhnih površin v veliki večini raztezajo preko dveh etaž. Po celotni površini objekta sta vgrajena AJP (avtomatsko javljanje požara) in sprinklerski sistem, ki zmajavljanje požara) in spinklerski sistem, ki zmanjšujeta nevarnost nastanka požara in njegovo intenziteto. V objektu je razpeljana hidrantna mreža, nameščeni so aparati za gašenje, ustrezno urejena je tudi inštalacija zasilne razsvetljave.

Za zagotavljanje neoviranega dostopa do objekta v primeru požara sem v neposredni bližini objekta zagotovila dve intervencijski površini. Prva je umeščena na vzhodni strani objekta na nivoju pritličja, druga pa na zahodni (servisni) strani objekta na nivoju kleti 1. Zagotovila sem še dve zbirni mesti, ki se nahajata na vidnem mestu in z zadostno oddaljenostjo od stavbe omogočata varen umik. Pozicionirani sta v bližini izhodov iz objekta na vzhodni in zahodni strani. Oddaljenost objekta od relevantne meje znaša minimalno 7,5 m in v najbližjem delu ne presega višine 4 m od kote terena. Zaradi zadostnega odmika od obstoječega objekta ni posebnih zahtev za požarno odpornost zunanje stene proti relavantni meji. Izjema je zunanji oporni zid, ki je pozicioniran na zahodni strani objekta in je zaradi neposredne bližine obstoječega objekta izdelan iz požarno odpornega armiranega betona. Objekt je v celoti načrtovan iz požarno odpornih gradiv: opeka, beton, steklo, negorljivi pa so tudi materiali za finalno obdelavo prostorov.

Slika 83: Shema impulzivnega odvoda dima in toplote iz podzemne garaže.

VI. GRAFIÄ&#x152;NE PRILOGE

Vrazova ulica

6,1 6,1

30,4 15,8

30,4

15,8

Kerenčičev trg 6,6

6,6

kongresna dvoran a

3K+P

GLAVNI VHO

3K+P

3K+P+1N

16,8

15,5

16,8

atrij

+8.00 m

7,8

15,1

0.00 m 216,12 m.n.v.

- 4.00 m

terasa 7,8

15,1

cesta Ptujska

15,5

+4.00 m

kavarna

dostava

211,12 m.n.v.

restavracija

15,4

8,3

15,4

8,3

atrij

8,3

8,8

Kolod vorsk a

8,3

- 4.00 m

cesta

8,3

3K+P+1N

terasa 13,4

terasa

5,4

zelišča

uvoz v garažo

10,2

4,9

kolesa

5,4

vrtički

5,9

16,9 8

- 3.65 m

2,3

16,9

2,3

zunanje parkirišče

izvoz iz garaže

5,9

Ilirska ulica

13,4

začimbe

13,4

interni trg

SITUACIJA

M 1:500

52 0,35

5,7

0,5

6,1

5,3

2,6

0,5

B-B

7,5

0,5

6,5

0,5

8,5

0,5

0,35

6,1

5,7

6,6

0,5

6,2

0,35

7,6

B 13 oseb/1000 kg

GA 1.2

22,6

8 oseb/630 kg

A-A C

7,5

0,5

7,5

0,5

A-A

0,5

7,5

0,35

7,5

-10,00

13 oseb/1000 kg

GA1.1

7,5

-10,00

0,5

7,5

0,5

7,5

0,5

8 oseb/630 kg

7,5

GA1.0

7,6 0,5

7,5 0,5

-10,00

0,35

B-B K

6,1

6,5

36,9

KLET 3 [-10.00 m] PODZEMNA GARAŽA GA1.0 podzemna garaža GA1.1 komunikacije GA1.2 komunikacije SKUPAJ:

betonski estrih betonski estrih betonski estrih

3098.8 m² 37.0 m² 37.0 m² 3172. 8 m² MERILO 1:200

52 5,7

0,5

6,1

5,3

2,6

0,5

8,5

6,5

B-B

7,5

0,5

0,35

6,1

5,7

6,6

0,5

6,2

0,35

7,6

0,35

B 13 oseb/1000 kg

G 1.2

8 oseb/630 kg

A-A C

0,35

7,5

0,5

7,5

0,5

A-A

0,5

7,5

22,3

7,5

-7,20

F 13 oseb/1000 kg

G1.1

7,5

-7,20

43,7

8 8

0,5

7,5

0,5

7,5

97,3

0,5

43,7

8 oseb/630 kg

3,5

uvozna rampa

0,4

7,5 0,5

-7,20

4,3

0,4

7,5

G1.0

6,1

4,18

6,5

8 32,8

18,3

7,6 K

18,3

B-B 0,35

izvozna rampa

0,35

7,6 0,5

-7,20

KLET 2 [-7.2 m] GARAŽNA HIŠA G1.0 podzemna garaža G1.1 komunikacije G1.2 komunikacije SKUPAJ:

betonski estrih betonski estrih betonski estrih

3098.8 m² 37.0 m² 37.0 m² 3172. 8 m²

MERILO 1:200

52 5,7

0,5

7,6

6,1

0,35

2,9

0,5

7,5

8,5

6,5

0,5

5,7

0,35

6,1

A K5.7

K1.1 K2.1

K4.1

K4.2

6,6

6,2

0,5

B-B

0,5

0,4

0,35

K5.8

K5.6

B 14,2

0,5

K5.5 K1.0

-4,00

13 oseb/1000 kg

K5.9

kavarna

7,5

-4,00

K3.1

K5.1

K5.2

K5.3

P2.7

K5.4

8 oseb/630 kg

VHOD predavatelj catering

30,5

0,5

K5.0

A-A -4,00

0,5

A-A

-4,00

DOSTAVA SUROVIN

K3.0

DOSTAVA

-4,00

7,5

izobraževalni program butična trgovinica mikropivovarna

0,5

7,5

K3.2

-4,00

K3.3

K3.4

ODPREMA proizvodov ODVOZ smeti

K3.5

0,5

8,5

0,5

5,7

0,35

7,5

K3.7

K3.8

7,5

55,03

15,5

DOSTAVA SUROVIN glavna restavracijska kuhinja

K6.0

K3.6

0,5

K3.10 K3.9 E VHOD

K6.2

zaposleni

K6.1

K6.3

K6.4

K6.5

-4,00

K6.12 8

7,5

K6.11

VHOD zaposleni

K6.10

K6.9

K6.8

K6.7 0,5

-4,00

K6.16

13 oseb/1000 kg

-4,00

K6.14

K6.15

7,5

ZELENI ATRIJ

24,5

15,5

K6.13

8 oseb/630 kg

VHOD

-4,00 ±0,00

0,5

učilnice

G -4,00

7,5

K7.1

0,5

7,5

K7.2

0,5

K7.0

INTERNI TRG

ZELIŠČNE GREDE

-4,00

27,5

19,2

-3,65

ZUNANJE PARKIRIŠČE

B-B K

K 0,35

5,7

0,5

6,1

7,5

0,5

7,5

0,5

7,5

0,5

30,5

KLET 1 [-4.0 m]

DOVOZ

18,3

KAVARNA IN DEGUSTACIJSKA KLET K1.0 komunikacije K1.1 sanitarije za goste

teraco keramika

26.3 m² 22.2 m²

K2.1 degustacijska klet

glinena opeka

49.4 m²

MIKROPIVOVARNA K3.0 vetrolov K3.1 predprostor z garderobami za obiskovalce K3.2 mikropivovarna K3.3 kontrola in pakiranje K3.4 hladilnica piva K3.5 vetrolov K3.6 pokuševalnica K3.7 sanitarije za goste K3.8 sanitarije za zaposlene K3.9 garderoba za zaposlene K3.10 predprostor

teraco teraco epoksi epoksi keramika epoksi keramika keramika epoksi epoksi

8.2 m² 30.5 m² 120.5 m² 19.9 m² 27.8 m² 7.4 m² 36.6 m² 11.1 m² 3.6 m² 3.5 m² 5.4 m²

TEHNIKA OBJEKTA K4.1 prostor za vzdrževalca objekta K4.2 tehnični prostor

teraco teraco

12.6 m² 19.6 m²

SKLADIŠČA IN POMOŽNI PROSTORI - izobraževanlni procesi K5.0 vetrolov s komunikacijami K5.1 prostor za dostavo, sprejem in kontrolo K5.2 sprejemna pisarna centralnega skladišča K5.3 čajna kuhinja K5.4 prostor za skladiščnike K5.5 centralno skladišče opreme in surovin K5.6 hladilnica za surovine izobraževalnega programa K5.7 suha shramba za surovine izobraževalnega programa K5.8 hladilnica za potrebe kongresnega prostora K5.9 prostor za predavatelja in priročno skladišče kongresne dvorane

epoksi epoksi epoksi epoksi epoksi epoksi keramika epoksi keramika epoksi

66.1 m² 8.6 m² 11.9 m² 13.1 m² 19.5 m² 84.5 m² 13.5 m² 43.4 m² 9.5 m² 24.1 m²

SKLADIŠČA IN POMOŽNI PROSTORI - kuhinja in restavracija K6.0 centralni prostor za ločeno shranjevanje odpadkov K6.1 prostor za dostavo, sprejem in kontrolo K6.2 sprejemna pisarna skladišča kuhinje K6.3 hladilnica pijač

betonski estrih epoksi epoksi keramika

12.8 m² 13.9 m² 5.9 m² 9.4 m²

K6.4 K6.5 K6.7 K6.8 K6.9 K6.10 K6.11 K6.12 K6.13 K6.14 K6.15

shranjevanje pijač suha shramba zamrzovalnica hladilnica zelenjave hladilnica mesa hladilnica mlečnih izdelkov prostor za začasno shranjevanje kuhinjskih odpadkov skladišče prazne embalaže pralnica namiznega perila in čistila garderobe s sanitarijami za zaposlene kuhinje sanitarije za goste restavracije in učnega programa

UČNA KUHINJA K7.0 komunikacije K7.1 modularna učna kuhinja K7.2 demonstracijski laboratorij SKUPAJ:

epoksi epoksi keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika

9.5 m² 12.0 m² 4.9 m² 5.3 m² 5.3 m² 5.0 m² 2.7 m² 6.1 m² 12.0 m² 20.9 m² 34.2 m²

teraco teraco teraco

25.6 m² 104.9m² 66.6 m² 1055.8 m² MERILO 1:200

52 0,35

3,4

2,3

0,35

7,7

6,1

0,35

7,7

0,35

7,7

6,4

0,35

2,7

0,35

2,7

6,5

B-B

0,35

2,7

0,35

2,7

0,35

6,1

0,35

VHOD

A P1.2

P2.0

6,25

P1.3

6,6

6,3

6,6

P1.4

0,35

kongresna dvorana

GLAVNI VHOD

P1.1

P1.0

P2.8

-4,00

±0,00

B P3.0 VHOD

P3.1

0,35

±0,00

13 oseb/1000 kg

P3.2 P3.3

±0,00

kavarna

P2.6

P2.1

7,73

7,7

±0,00

P1.5

P2.7

8 oseb/630 kg

P3.6

-4,00 ±0,00

DOSTAVA

0,35

P2.4

P2.3

P2.2

1,9 0,35

0,35

2,7

0,35

2,7

0,35

2,7

0,35

2,7

0,35

7,5

17,4

P4.4

P4.5.2

P4.6.2

P4.3

P4.5.1

P4.6.1

P4.7

P4.8

P4.2

P4.11 P4.0

P4.1.1 0,35

7,5

P4.13

0,5

±0,00

P4.12.2 P4.12.1

P4.1.2

P4.12

P4.10

P4.9 F

0,5

0,35

±0,00

7,65

2,7

P4.14

7,6

P2.5

15,6

7,6

±0,00

7,7

P3.5

15,5

0,5

0,35

16,4

A-A

±0,00 +4,00

0,25

P3.4

A-A

13 oseb/1000 kg

-4,00

P5.0

P5.2

P5.1

24,5

7,5

7,65

±0,00

8 oseb/630 kg

0,5

0,35

±0,00 +4,00

P5.4 VHOD

±0,00

restavracija

P5.3.1

P5.3 7,5

P5.5

8,4

P5.5.1

P5.3.3

24,1

10,2

10,3

13,8

13,6

0,5

P5.3.2

B-B K

K 0,35

5,7

0,5

7,5

0,5

7,5

0,5

7,5

0,5

24,5

6 30,5

18,3

PRITLIČJE [±0.00] INFORMACIJSKI CENTER OBJEKTA P1.0 vetrolov P1.1 vhodna avla P1.2 lokalna butična trgovinica P1.3 info prostor P1.4 garderoba in sanitarije za zaposlene P1.5 komunikacije

teraco teraco teraco teraco keramika teraco

11.8 m² 30.5 m² 36.2 m² 33.4 m² 6.7 m² 78.4 m²

PROSTORI ZA IZOBRAŽEVANJE P2.0 vetrolov P2.1 teoretični laboratorij P2.2 prostor za pripravo na izobraževalne procese P2.3 garderobe in sanitarije učne kuhinje P2.4 učna kuhinja P2.5 priročna shramba učne kuhinje P2.6 sanitarije P2.7 kongresna dvorana P2.8 komunikacije

teraco epoksi epoksi keramika epoksi epoksi keramika epoksi epoksi

10.9 m² 89.3 m² 13.1 m² 26.5 m² 92.3 m² 11.1 m² 20.6 m² 239.8 m² 33.4 m²

KAVARNA P3.0 vetrolov P3.1 garderoba za goste P3.2 garderoba in sanitarije za zaposlene P3.3 priročna shramba pijače

dekorativni beton keramika keramika

5.6 m² 5.1 m² 2.4 m² 3.9 m²

P3.4 točilni pult P3.5 prostor za goste z zunanjo letno teraso P3.6 zeleni atrij GLAVNA KUHINJA P4.0 komunikacije P4.1.1 sanitarije za zaposlene P4.1.2 čistila P4.2 priprava zelenjave P4.3 priročna shramba P4.4 hladilnica za gotove jedi P4.5.1 priprava mesa P4.5.2 priprava rib P4.6.1 priprava sladic P4.6.2 hladna kuhinja in priprava močnatih jedi P4.7 toplotna obdelava P4.8 priprava toplotno obdelanih živil P4.9 "show cooking" P4.10 izdaja jedi P4.11 natakarski ofis P4.12 vračanje umazane posode P4.12.1 pomivanje jedilne posode, kozarcev P4.12.2 pomivanje kuhinjske posode P4.13 prostor za osebje P4.14 pisarna vodje kuhinje

teraco teraco

epoksi keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika epoksi epoksi epoksi keramika keramika teraco teraco

57.8 m² 57.8 m² 60.6 m²

20.7 m² 3.0 m² 2.1 m² 8.3 m² 6.4 m² 4.3 m² 3.2 m² 4.6 m² 4.4 m² 4.6 m² 19.4 m² 10.9 m² 9.4 m² 1.5 m² 3.1 m² 1.5 m² 5.1 m² 5.1 m² 27.5 m² 12.5 m²

RESTAVRACIJA P5.0 komunikacije P5.1 garderoba za goste P5.2 jedilni prostor P5.3 točilnica restavracije P5.3.1 točilni pult P5.3.2 sanitarije za zaposlenega P5.3.3 shramba pijač P5.4 vetrolov P5.5 letna terasa P5.5.1 letna kuhinja SKUPAJ:

teraco teraco teraco teraco teraco keramika keramika teraco keramika keramika

42.6 m² 7.3 m² 137.1 m² 41.3 m² 9.3 m² 2.7 m² 3.2 m² 7.9 m² 52.0 m² 14.3 m² 1284.1 m²

MERILO 1:200

6,1

30,4

6,5

7,6

6,1

7,9

15,5 0,35

7,7

6,1

15,5

6,5

B-B

0,35

6,1

6,9

6,6

6,9

15,3

0,35

-4,00

7,6

N1.0

0,35

A-A

N1.1

N1.2

A-A

+4,00

0,35

7,7

N1.3

16,1

1,9 0,35

2,7

0,35

2,7

0,35

2,7

0,35

2,7

0,35

2,7

15,8

15,3

N1.4

0,35

55,5

17,4

8,3

N2.3

24,8

N2.7

8,3

N2.2

7,6

0,35

7,6

N2.4

N2.0 +4,00

0,35

N2.1

N2.5 G

8,3

10,2 8

10,3

23,7

23,9

13,4

8,3

N2.6

B-B K

K 0,35

5,6

8,2

5,9

7,9

0,35

7,7

0,35

16,9

8 30,8

I. NADSTROPJE [+4.00] UČILNICA N1.0 komunikacije N1.1 skupni prostor N1.2 splošna učilnica N1.3 prostor za predavatelja N1.4 pohodna terasa

epoksi epoksi epoksi epoksi keramika

33.6 m² 11.1 m² 64.9 m² 11.0 m² 67.0 m²

BAR N2.0 N2.1 N2.2 N2.3 N2.4 N2.5 N2.6 N2.7

epoksi keramika keramika keramika teraco teraco keramika keramika

30.9 m² 6.4 m² 7.8 m² 7.5 m² 8.0 m² 33.1 m² 65.2 m² 11.2 m²

komunikacije garderoba za goste priročna shramba pijače garderoba in sanitarije za zaposlene točilni pult prostor za goste letna terasa sanitarije za goste

SKUPAJ:

357.7 m²

MERILO 1:200

B-B

A-A A-A

B-B

8 Streha +8.00

I. Nadstropje +4.00

Pritličje ±0.00

Klet 1 -4.00

Klet 2 -7.20 Klet 3 -10.00

6,1

6,5

7,6

8 16,4

6,5

6,1

9 15,5

PREREZ A-A

M 1:200

100

B-B

A-A A-A

B-B

Streha +8.00

I. Nadstropje +4.00

Pritličje ±0.00

Klet 1 -4.00

Klet 2 -7.20 Klet 3 -10.00

8 23,9

8 8

8,5

7,5

8,5

7,5

8,5

6,6 6,6

PREREZ B-B

M 1:200

101

Streha +8.00

I. Nadstropje +4.00

Pritličje ±0.00

Klet 1 -4.00

JUŽNA FASADA

M 1:200

SEVERNA FASADA

M 1:200

Streha +8.00 Streha +5.40 I. Nadstropje +4.00

Pritličje ±0.00

Klet 1 -4.00

103

104

Streha +8.00 Streha +5.40 I. Nadstropje +4.00

Pritličje ±0.00

Klet 1 -4.00

ZAHODNA FASADA M 1:200

Streha +8.00

I. Nadstropje +4.00

Pritličje ±0.00

Klet 1 -4.00

105

Nočni pogled na čelno fasado.

106

betonska kapa

FASADNI PAS M 1:20

odtok

S1 + 4.0 m fasadni omet strešni zidec

S1 - nepohodna obrnjena streha prodec drenažni filc hidroizolacija naklonski beton AB plošča spuščen strop

mehka izolacija

IZSEK A

6 cm 1 cm 3 cm 5 cm 30 cm

IZSEK B Z2 - zunanja stena prostor za inštalacije

Z1 T2

- 7.2 m

podpora za fasadno opeko tesnilni bitumenski kit

± 0.00 m

1,5%

notranji tankoslojni omet mavčno kartonska plošča prostor za inštalacije nenosilni zid - opeka Porotherm 20-50 Profi parna zapora toplotna izolacija - kamena volna zračni sloj fasadna opeka - Terca

1.5 cm 1.25 cm 7 cm 20 cm 15 cm 4 cm 12 cm

T3 - notranja tla proti ogrevani kleti finalni tlak - teraco betonski estrih z vgrajenim sistemom talnega ogrevanja zvočna izolacija hidroizolacija AB plošča

2 cm 5 cm 3 cm 30 cm

T2 - notranja tla proti neogrevani kleti

IZSEK D

finalni tlak - teraco betonski estrih z vgrajenim sistemom talnega ogrevanja zvočna izolacija toplotna izolacija - kamena volna hidroizolacija AB plošča

IZSEK C

30 cm

Z1 - zunanja stena vkopane kleti

- 10.0 m

notranji omet nosilna AB stena hidroizolacija toplotna izolacija - kamena volna ločilni sloj utrjeno nasutje zemljina

IZSEK A IZSEK B

IZSEK D IZSEK E

2 cm 35 cm 10 cm

T1 - temeljna tla

IZSEK C

SHEMATSKI PRIKAZ IZSEKOV

2 cm 5 cm 3 cm 10 cm

DRENAŽNA CEV

betonski strojni estrih ločilni sloj armirano betonska plošča hidroizolacija podložni beton utrjeno nasutje zemljina

10 cm 40 cm 5cm 15cm

107

Pogled na vhodni del objekta ter prikaz širnitve programa v zunanji prostor ter s tem oživitev glavnega trga.

108

109

Prikaz ambienta restavracije, ki gostom omogoča neposreden stik s pripravo hrane.

110

Prikaz ambienta učne kuhinje, ki s svojo odprtostjo programsko bogati glavni trg s kavarno.

111

Pogled na kavarno, ki se na eni strani odpira na glavni trg, na drugi strani pa zagotavlja vizualen stik s pripravo hrane v učni kuhinji.

112

Pogled na južno fasado objekta z zunanjim dogajanjem in interakcijo z okolico.

113

114

VI. ZAKLJUČEK

In everything that nature makes, nature records how it was made. In the rock is a record of the rock. In man is a record of how he was made... ...The inspiration to learn comes from the way we live. Through our conscious being we sense the role of nature that made us. Our institutions of learning stem from the inspirations to learn, which is a sense of how we were made. - Louis I Kahn

Projekt mi je omogočil napredek tako na osebnem kot na strokovnem področju. Želim si, da bi s tem projektom pripomogla k izobljšanju stanja v domačem kraju. Ideja, ki temelji na ohranjanju tradicionalne dediščine s področja gastronomije in povezovanju le te z aktualnimi trendi, razvojem in napredkom se lahko razvije v izjemno priložnost za to počasi umirajoče ruralno okolje. Strateška lokacija, naravne danosti in dobrosrčnost prebivalcev namreč nudijo številne možnosti in priložnosti za izjemen preobrat in razcvet.

116

VII. VIRI IN LITERATURA

VIRI IN LITERATURA

Knjige Rohatsch, M., L emme, F., Neumann, P., Wagner, F. (2007). Professional kitchens: Planning, design, equipment. 4th revised and translated edition. Berlin: HUSS-MEDIEN GmbH. Horvatin, A. (1998). Tehnologija velikih kuhinj. 2. popravljena izdaja. Ljubljana: DZS. Haukenland, J.V., Jacobsen J.K.S. (2001). Gastronomy in the periphery: Food and cuisine as tourism attractions on the top of Europe. Paper presented at the 10th Nordic Tourism Research Conference, Vasa, Finland, 18-20 October 2001. Scarpato, R. (2002). Sustainable Gastronomy. In Hjalager A.- M., Richards, G. (ed.) Tourism and Gastronomy. Routledge.

Neufert, E. (2008). Projektiranje v stavbarstvu. 2. prenovljena in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Korpič, N. (2001). Pozdrav iz Ormoža: [monografija razglednic]. Velenje: Pozoj.

Moškon, D. (1992). Kako graditi lepo hišo na Slovenskem. Maribor: Založba Obzorja.

http://www.geoprostor.net/pisomobile/portal.aspx

Tehnoart; PGD, PZR, PZI dokumentacija. (1993). Maribor, november 1993.

Boyne, Steven, Fiona, W. in Hall D. (2002). On the trail of regional success. Tourism food production and the Isle of Arran Taste Trail. Tourism and Gastronomy: 91-224.

Fuchs, C. (2012). A Feast for All the Senses: New Trends in Restaurant Design. Detail, “Concept” Gastronomy and Catering, 3/2012, str. 136-142.

Hall, Colin M. in Sharples, L. (2003). The consumption od experiences of the experience of consumption? Oxford: Butterworth-Heinemann.

Spletni viri

Agnes projekt, Blagovna hiša Omož, tehnično poročilo, Ljubljana, januar 1977. Milfelner, B. in Sibila Lebe, S. (2008). Gastronomija -

Uradni vestnik občine Ormož, št. 19/2005 sprejet z dne 27.10.2005, Odlok o lokacijskem načrtu središča mesta Ormož. Pridobljeno 02. 01. 2018 s spletne strani: https:// www.ormoz.si/objava/108119 https://www.archdaily.com

Cohen, E., Nir, A. (2004). Food in tourism: Attraction and impediment. Annals of Tourism Research 31 (4): 775-778.

Karen, A. F. (2003). Food + Architecture. Academy Press; 1 edition.

Slovenska turistična organizacija. (maj 2016). Strategija razvoja gastronomije Slovenije. Pridobljeno 15. 05. 2018) s spletne strani: https://www.slovenia.info/ uploads/dokumenti/turisticni-produkti/Strategija_ gastronomije-31.8.2006_4277_11649.pdf

Moškon, D. (1983). Ormož v iskanju lastnega urbanističnoarhitekturnega izraza. V: Klasinc, P. (ured.), Ormož skozi stoletja II. Skupščina občine Ormož, pp. 265-280.

Zgodovinsko društvo Ormož. (2013). Zgodovinski zapisi IX in X. Ptuj: Sandi Kelnerič, s.p.

Pallasmaa, J. (2007). Oči kože : arhitektura in čuti [prevedel Gregor Moder]. Ljubljana : Studia humanitatis.

v%20Ob%C4%8Dini%20Ormo__ZV.pdf

https://en.wikipedia.org/wiki/Types_of_restaurants Milošič F. (2012). Ormož - sonce Prlekije. Turistični vodnik po Ormožu in okolici. Občina Ormož (2012). Str 2.

Moškon, D. (1983). Ormož skozi stoletja II. Ormož : Skupščina občine (Radizel : Černel-Rogina).

Karim, S. A. in Chi, C. (2010). Culinary tourism as a destination attraction: Journal of Hospitality Marketing & Manegment 19: 531-555.

118

bistvena prvina turistovega doživljanja destinacije. Izvirni znanstveni članek. Letn. 54, št. 5/6. Društvo ekonomistov Maribor.

Arquimaqueta. Maqueta#14. Pridobljeno 20. 06. 2018 s spletne strani: Povzeto po: http://arquimaqueta.com/ portfolio/metacrilato/maqueta-arquitectura-14/ STO. (2007). Strategija trženja slovenskega turizma. Ljubljana: STO. Pridobljeno 03. 04. 2018 s spletne strani: https://www.slovenia.info/si/Strategija-trzenjaslovenskegaturizma.htm?ppg_strategija_ trzenja=0&lng=1. Javna razvojna agencija občine Ormož. (2010). Analiza stanja in potencialov v turizmu občine Ormož. Pridobljeno 30. 04. 2018 s spletne strani: https://www.ormoz.si/files/other/ news/98/101633Analiza%20stanja%20turizma%20

https://www.dezeen.com/architecture/

Aaron, A. & Assosiates. (2015). Food service Europe & Midle East. Pridobljeno 13. 04. 2018 s spletne strani: https://www.food-service.de/europe/ Blatnik, T. GEA College. (2018). Šest trendov v sodobni gastronomiji. Pridobljeno 05. 04. 2018 s spletne strani: https://gea-college.si/6-trendov-v-sodobni-gastronomiji/ Bogataj, J. (2013). Okusiti Slovenijo. Spirit Slovenija, Present d.o.o. Pridobljeno 07. 04. 2018 s spletne strani: https://www.slovenia.info/uploads/publikacije/slo/ okusiti_slovenijo_2013_SLO_WEB__pub.pdf Green, G. (2011). Fast Casual Restaurants Grow in Popularity. United States: QSR. Pridobljeno 01. 04. 2018 s spletne strani: https://www.qsrmagazine.com/ interpreting-top-100. Deloitte. (2018). The restaurant of the future. United States: Deloitte. Pridobljeno 02.05.2018 s spletne strani: https://www.deloitte.com/us/restaurant-of-the-future Hrausky, A. (10. 7. 2006). Zavod za prostorsko kulturo Ljubljana. Trajekt. Pridobljeno 20. 03. 2018 s spletne strani: http://trajekt.org/arhiv/?tid=1&id=568 Fisker A. M., Olsen T. (2008). Food, Architecture and Experience Design. Nordic Journal of Architectural

Research, Volume 20, No 1. Pridobljeno 05. 04. 2018 s spletne strani: http://vbn.aau.dk/en/publications/ food-architecture-and-experience-design(eee5fd90-80f011de-9240-000ea68e967b).html Görgülü, T., (2008). Creativity, creative cities, created arhitecture. Yildiz Tehnical University Faculty of Architecture. Istanbul, Turkey. Pridobljeno 05. 04. 2018 s spletne strani: https://www.journalagent.com/itujfa/ pdfs/ITUJFA-07088-DOSSIER_ARTICLES-GORGULU.pdf Blatnik, T. (24. 04. 2018). Pridobljeno 20. 05. 2018 s spletne strani https://gea-college.si/6-trendov-v-sodobnigastronomiji/ MMC RTV SLO, (21. 03. 2018). Slovenija kandidira za evropsko gastronomsko regijo 2021. Pridobljeno 16. 05. 2018) s spletne strani: http://www.rtvslo.si/ Milošič, F., DELO, (03. 12. 2016). Pridobljeno 05. 05. 2018 s spletne strani: https://www.delo.si/novice/ slovenija/dolga-leta-cakanja-na hotelirja.html Glažar K., (11. 01. 2018). Prlekija je tam, kjer tote puce in čehi gučijo. Pridobljeno 08. 04. 2018 s spletne strani: https://www.delo.si/druzba/trip/prlekija-je-tam-kjer-totepuce-in-cehi-gucijo.html Podjetniški portal, Management mestnih središč. Pridobljeno 08. 04. 2018 s spletne strani: https:// www.podjetniski-portal.si/domov/srce-mojega-mesta/ management-mestnih-sredisc---town-centre-managementtcm Slovenia info, podatki analiz. Pridobljeno 20. 05. 2018 s spletne strani: https://www.slovenia.info/sl

Diplomska, magistrska ali doktorska dela McSorley, Charles P. (2003). Forming a Culinary Architecture. Masters Theses. Alexandria, Virginia. Pridobljeno 15. 04. 2018 s spletne strani: http://hdl. handle.net/10919/9662 Jovanović, B. (2016). Kulinarični turizem in značilnosti sodobnega gurmana. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

VIRI IN LITERATURA Slikovno gradivo Slika 1: Božični brodet Ane Roš, foto zgodba: silvestrski večer 2017 v Hiši Franko. Šola okusov. Pridobljeno 10. 03. 2018 s spletne strani: http://vivi.si/wp-content/uploads/2015/06/hisa-franko-ana-ros-cb. jpg

Slika 11: Osebni arhiv 14.5.2018

Slika 2: Fotogalerija JB restavracije. Mojstrovina chefa Janeza Bratovža in njegove ekipe. Pridobljeno 20. 04. 2018 s spletne strani: https://edition.cnn.com/travel/article/ljubljana-slovenia-restaurants-ana-ro/index.html?gallery=9

Slika 12.1 do Slika 12.7: https://www.archdaily.com/878216/the-culinary-village-arda-showroom-lukstudio?ad_medium=gallery

Slika 3: Gourmet Cup Ljubljana in devethodna večerja na Ljubljanskem gradu. Ana Roš , 29. januar 2018. Pridobljeno 29. 01. 2018 s spletne strani: http://www.delo.si/assets/ media/picture/20180202/OK__Delo_Foto_2018013110550_ hires.jpeg1, jpeg?rev=3

Slika 12: Referenčni primer interierja kulinarične vasi. Pridobljeno: 03. 05. 2018 s spletne strani:

Slika 13: Referenčni interierji kulinarične šole. Pridobljeno 05. 05. 2018 s spletne strani: Slika 13.1 do Slika 13.5: https://www.archdaily.com/100778/culinary-art-school-gracia-studio Slika 14: Dovečar M. (2015). Jutro v Prlekiji - Jeruzalem

Slika 4: Pridobljeno 10. 02. 2018 s spletne strani: http://www.looklistensmelleat.com/2012/02/introduction-to-eating-experience.html,

Slika 15: Ormož iz zraka. Pridobljeno 15. 08. 2018 s spletne strani: https://www.radiozmaj.eu/zmajev-potep-obcina-ormoz/

Slika 5: Osebni arhiv 12.5.2018

Slika 16: Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, arhiv

Slika 6: Pridobljeno 23. 04. 2018 s spletne strani: https://aaronallen. com/blog/10-trends-reshaping-the-restaurant-industry,

Slika 17: Kaiser J.F. Lithografirte Ansichten der Steiermark, 1825 Slika 18: Rihtaršič M. kartografija

Slika 7: Pridobljeno 30. 04. 2018 s spletne strani: https://www. ft.com/content/7155a55e-c18b-11e6-9bca-2b93a6856354 Slika 8: Hierarhija prehranjevalnih megatrendov. Pridobljeno 28. 04. 2018 s spletne strani: https://cabare.gr/wp-content/uploads/2018/03/food_trends_2018.1.png Slika 9: Vulić, 2007. Slovenija, razdeljena na 24 gastronomsih regij. Pridobljeno 28. 03. 2018 s spletne strani: https://www.slovenia.info/ uploads/publikacije/slo/okusiti_slovenijo_2013_SLO_WEB__pub. pdf Slika 10: Arhitektura in kulinarika. Pridobljeno: 03. 05. 2018 s spletne strani: - Slika 10.1: https://mobileimages.lowes.com/product/convert ed/636738/636738452851.jpg - Slika 10.2: https://svojpotencial.si/cicerika/ - Slika 10.3: https://i.pinimg.com/originals/bc/65/ef/bc65ef05a8a 3cab0d1b551394f611a4d.jpg] - Slika 10.4: https://www.tasteofhome.com/recipes/oregon-s-best- marionberry-pie/ - Slika 10.5: https://www.vetisa.si/thumb/900x500/vsebina/ PROD16-32.JPG - Slika 10.6: https://www.healthline.com/health/food-nutrition/calo ries-in-sunflower-seeds - Slika 10.7: https://cdn.pixabay.com/photo/2018/03/30/23/30/ wood-3276913_960_720.jpg - Slika 10.8: http://tutorialfreakz.com/wp-content/uploads/ 2012/12/Food-Texture-1-preview.jpg - Slika 10.9: https://i.pinimg.com/564x/4f/8f/fc/4f8ffc9dbd1ab 628f42847527002bb95.jpg - Slika 10.10: https://gastro.24sata.hr/spajza/gdje-se-jede-najbol ja-cokolada-na-svijetu-19831

Slika 19: Korpič N. Pozdrav iz Ormoža: monografija razglednic, 2001, str. 104 Slika 20: Korpič N. Pozdrav iz Ormoža: monografija razglednic, 2001, str. 63 Slika 22 in Slika 23: Korpič N. Pozdrav iz Ormoža: monografija razglednic), 2001, str. 81 Slika 24: Korpič N. Pozdrav iz Ormoža: monografija razglednic, 2001, str. 18 Slika 25: Lukman F., Ormož, junij 2015 Slika 26: pridobljeno 03. 04. 2018 s spletne strani: https://pmpo.si/ zbirkeinrazstave/spomeniki-pred-gradom/ Slika 27 do Slika 35: Osebni arhiv Slika 36: PISO, Ormož, pridobleno 20. 03. 2018 s spletne stranis: https://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx

Slika 55: Pridobljeno 12. 05. 2018 s spletne strani: https://www. plataformaarquitectura.cl/cl/782983/accesibilidad-universal-desapercibida-y-a-bajo-costo-proyecto-de-urbanizacion-en-malgrat-de-mar

turez Slika 77: Pridobljeno 05. 07. 2018 s spletne strani: http://notapaperhouse.com/6t7-espei-cafe-by-msb-estudi-taller/6t7-espai-cafe-by-msbestudi-taller-4/

Slika 56: Pridobljeno 11. 05. 2018 s spletne strani: https://www. fresher.ru/manager_content/01-2018/proekt-triumfalnoj-ploshhadi-v-moskve-ot-buromoscow-i-eyo-rekonstrukciya/big/1.jpg

Slika 78 : Pridobljeno 05. 07. 2018 s spletne strani: http://www.themercerkitchen.com/#!/menus/thanksgiving/

Slika 57: Pridobljeno 12. 05. 2018 s spletne strani: http://www. zumkukuk.de/en/references/public-parks-and-squares/basel-erlenmattpark-ii-2011.html

Slika 79 : Pridobljeno 06. 07. 2018 s spletne strani: https://i.pinimg. com/originals/cd/87/0e/cd870e4d7023f23f3d07d517dc9bb19c.jpg

Slika 58: Pridobljeno 11. 05. 2018 s spletne strani: https://www. fresher.ru/manager_content/01-2018/proekt-triumfalnoj-ploshhadi-v-moskve-ot-buromoscow-i-eyo-rekonstrukciya/big/1.jpg

Slika 80 : Pridobljeno 06. 08. 2018 s spletne strani: https://www.archdaily.com/785011/experimental-brick-pavilion-estudio-botteri-connell

Slika 59: Pridobljeno 12. 05. 2018 s spletne strani: http://www. daniloz.com/site/wp-content/uploads/2012/04/Forneria-JK-II_Cor. jpg Slika 60: Pridobljeno 12. 05. 2018 s spletne strani: https://www. quirky-group.co.uk/blog/pop-up-market-stalls-for-summer-sales Slika 61: Pridobljeno 12. 05. 2018 s spletne strani: https://www. dezeen.com/2017/07/28/hut-designs-mobile-plywood-gin-trolley-toserve-architecture-office/

Slika 81: Pridobljeno 06. 10. 2018 s spletne strani: https://imguramx. pw/Estudio-BotteriConnell-Gustavo-Sosa-Pinilla-Experimental-Brick. html Slika 82: Pridobljeno 06. 10. 2018 s spletne strani: https://www.archdaily.com/874805/brick-curtain-house-design-work-group Slika 83. Pridobljeno 06. 10. 2018 s spletne strani: https://www. archdaily.com/888720/pavilion-brick-factory-vogelensangh-bedaux-de-brouwer-architects?ad_medium=gallery

Slika 62: Pridobljeno 12. 05. 2018 s spletne strani: http://draftworks. eu/ch/archives/2161#.W8GW4Ggza70 Slika 63: Bakke, B. (2017). Pridobljeno 12. 05. 2018 s spletne strani: https://www.instagram.com/p/BVX3CziF6lV/?taken-by=bricksinwalls Slika 64, Slika 65, Slika 66: Osebni arhiv, 14. 06. 2018 Slika 67: Grimshaw + Dattner Architects. (2012). Via Verde. Pridobljeno 20. 05. 2018 s spletne strani: https://www.archdaily.com/468660/ via-verde-dattner-architects-grimshaw-architects Slika 68: Pridobljeno 21. 05. 2018 s spletne strani: http://imagensubliminal.com/wp-content/uploads/2014/03/0507-mangado-patxi-plaza-dali-033.jpg Slika 69: Studio a+i. (2012). AIDS Memorial Park. Pridobljeno 21. 05. 2018 s spletne strani: https://inhabitat.com/nyc/studio-ai-reimagines-aids-memorial-park-design-as-a-fresh-green-triangular-canopy/

Slika 37: Gal J., 1961 Slika 38: PISO, Ormož, pridobljena 23. 03. 2018 s spletne strani: https://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=ORMOZ

Slika 70: ASPECT Studios et al. (2013). UNSW Alumni Park Competition Entry. Pridobljeno 21. 05. 2018 s spletne strani: https://www.archdaily.com/362038/unsw-alumni-park-competition-entry-aspect-studios?ad_medium=gallery

Slika 39 do Slika 49: Osebni arhiv Slika 50: Blagovna hiša Ormož, december 2017. Slika 51 do slika 54: Korpič, N. (2001). Pozdrav iz Ormoža: [monografija razglednic]. Velenje: Pozoj.

Slika 71 - Slika 73: Pridobljeno 20. 06. 2018 s spletne strani: https:// www.archdaily.com/151566/ad-classics-amsterdam-orphanage-aldo-van-eyck?ad_medium=gallery Slika 74 - Slika 76: Pridobljeno 21. 06. 2018 s spletne strani: https:// www.archdaily.com/121226/institute-for-the-culinary-arts-hdr-architec-

119

ZAHVALA Iskrena hvala prof. Alenki Fikfak za mentorstvo, strokovno pomoč in usmerjanje skozi zadnja leta študija. Somentorju asist. Janezu za konzultacije in deljeno znanje. Hvala tudi doc. dr. Davidu Korenu za pomoč pri razumevanju konstrukcijskih rešitev. Hvala Primožu Černigoju za vse znanje, pomoč, spodbudo in nasvete. Hvala Tamari, za lektoriranje naloge ter vzpodbudne besede. Hvala prijateljem za nepozabno študijsko obdobje. Še posebej hvala Špeli in Karmen, ki sta mi stali ob strani tekom izdelave magistrskega dela, dajali nasvete ter vlivali motivacijo v najtežjih trenutkih. Punci, brez vaju in naših skupnih trenutkov ne bi bilo isto. Hvala mojim najdražjim, staršema ter sestrama za vso ljubezen, podporo in razumevanje v času študija. Božo, tebi pa hvala za vse. Brez tvoje pomoči in podpore mi ne bi uspelo. Hvala ker verjameš vame.

120

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Valentina Gjura izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Idejna zasnova izobraževalnega centra kulinarične umetnosti v Ormožu v celoti moje lastno avtorsko delo, ki je potekalo pod mentorstvom izr. prof. dr. Alenke Fikfak in somentorstvom asist. Janeza Petra Groma.

Ljubljana, 07. 11. 2018

Valentina Gjura

121