Frizerska 2018-2019 by Srednja frizerska šola Ljubljana

Glasilo Srednje frizerske ĹĄole Ljubljana 2018-2019

dijaki 1

uvodnik

Drage bralke in bralci! PRED VAMI JE NOVA FRIZERSKA REVIJA, KI SMO JO S SKUPNIMI MOČMI USTVARILI DIJAKI IN UČITELJI SREDNJE FRIZERSKE ŠOLE LJUBLJANA. NAMEN REVIJE JE PREDVSEM PREDSTAVITI FRIZERSKO DOGAJANJE NA ŠOLI V PRIVLAČNI IN BREZČASNI OBLIKI, KAR POMENI, DA LAHKO REVIJO PREBERETE KADAR KOLI IN KJER KOLI. V PRVI VRSTI GRE ZAHVALA LUKI KELCU IN BOJANU VUČKU, KI STA PREVZELA UREDNIŠKI (IN ŠE KAKŠEN) DEL TER STA TAKO ODGOVORNA, DA JE REVIJA ZAGLEDALA LUČ SVETA PO KAR NEKAJLETNEM PREMORU. TOKRAT SE VAM OGLAŠAMO S PRENOVLJENO PODOBO, VSEBINO IN TUDI NOVIM IMENOM FRIZERSKA, KI PREDSTAVLJA TAKO POKLIC KOT ŠOLO. V VSAKI ŠTEVILKI BOMO V KOLUMNI GOSTUJOČE ŠKAR'ICE POVABILI K SODELOVANJU TUDI KAKŠNEGA FRIZERJA, KI BO NAPISAL ČLANEK NA IZBRANO TEMO. TOKRAT SE NAM JE PRIDRUŽIL TOMAŽ TURK, ŽE ZNAN KOLUMNIST V SLOVENSKEM PROSTORU. PREBERITE SI, KAKŠNA JE BILA NJEGOVA FRIZERSKA POT. ZAGOTOVO BOSTE PRESENEČENI. POLEG FRIZERSKIH TEM BOSTE NAŠLI V TOKRATNI REVIJI TUDI STRIPE, (HRBTNO) POEZIJO, HAIKUJE TER IZJEMNE DOSEŽKE NAŠIH DIJAKOV, HKRATI PA SE BOSTE NAUČILI, KAKO SE REŠITI ODLAŠANJA TER KAKO USTVARITI NARAVEN IN PRIVLAČEN VIDEZ. REVIJO SO POPESTRILI TUDI INTERVJUJI Z NAŠIMI NEKDANJIMI DIJAKI, KI SO SE ODPRAVILI S ŠKARJAMI V TUJINO IN PODELILI SVOJE BOGATE IZKUŠNJE Z NAMI. TO SO SAŠO KREMIČ, TJAŠA TRČEK IN BEN JAGER. NASLEDNJIČ SE BOMO POSVETILI MLADIM FRIZERJEM, KI USTVARJAJO V SLOVENIJI. ZAKLJUČIM LAHKO S POVABILOM V ALUMNI KLUB SFŠLJ (KLUB NEKDANJIH DIJAKOV NAŠE ŠOLE), KATEREGA NAMEN JE POVEZATI MLADE FRIZERJE MED SABO, HKRATI PA OKREPITI IN NEGOVATI POVEZAVO MED PRODORNIMI IN USPEŠNIMI FRIZERJI TER DIJAKI SFŠ LJUBLJANA. PREBERITE ČLANEK DAVID BOWIE TRIBUTE IN VAM BO VSE JASNO. VABLJENI K BRANJU IN V ALUMNI KLUB!

SAŠA HITI RAVNATELJICA SREDNJE FRIZERSKE ŠOLE LJUBLJANA

Kazalo

1 4

uvodnik dijaki

Strip

Razmišljanje

Misli s Cankarjevega tekmovanja

dogajanje

Mreža dobrodelnosti

Zaključna revija 2019

David Bowie Tribute

Mednarodne izmenjave

Frizerji v višave

Doing Something for Nothing

intervjuji

Ben Jager

Tjaša Trček

Sašo Kremič

članki

Kako naj se rešim odlašanja?

Z ličenjem do urejenega, naravnega in privlačnega videza

gostujoče škar'ice

Tomaž Turk

dijaki

VALERIJA ŠUŠTAR

LEJA JURINIČ

Pesem je smešna, smejim se močno, iz ust mi pade proteza. LARA KLEPAC

NIKA ROS

dijaki

boš frizer/-ka?

Seveda bom!

Zazrem se v daljavo, vidim nekaj svetlega, moj taksi prihaja. MAJA ULJAN

Pa bom res? Se bom vsak dan trudila, da bom ustregla strankam, kakršne koli že bodo? Se bom vsak dan znova odpravljala na delo z nasmehom na obrazu, čeprav vem, da danes pride ženska, ki je ne prenesem, le na fen frizuro? Ali bom le frizerka, ena izmed tisočih, ali ciljam na višje znanje? Ali hočem postati sama svoja gospodarica, odpreti salon in tvegati, da izgubim vse? Ali sem pripravljena stati na nogah po osem ali še več ur na dan? Ali sem pripravljena na verjetno zelo nizko plačo, s katero bom komaj shajala čez mesec? Še posebej če želim živeti v svojem stanovanju, jesti kvalitetno hrano in imeti dovolj oblačil? Ali sem res stoprocentno odločena, da bom delala le to do konca svojega življenja? »Nekaj pa sem razmišljala o eni fakulteti …« Kaj sedaj? Naj opravljam maturitetni tečaj ali se vpišem v program + 2 za frizerje, ki je menda v Celju? A kaj, ko naredim maturo? Kaj me poleg frizerstva še zanima? Oh, zanima me veliko stvari. A na kaj se lahko vpišem le s poklicno maturo? Mogoče ekonomska fakulteta. »To bi ti prav prišlo tudi pri organizaciji svojega salona …« Seveda je fakulteta nekaj popolnoma drugega kot srednja frizerska šola. Bom zmogla? Bom lahko preživela iz meseca v mesec, če bom delala faks in zraven še služila denar, zato da ne bom več doma? Kaj pa socialno življenje, Ana? Oh, ja! Socialno življenje je zame pogovor z najljubšim profesorjem, odkrit pogovor s prijateljico ob enih ponoči po telefonu, komuniciranje z osebami, s katerimi smo v istih skupnostih. »Žal ne morem danes ven z vami. Berem knjigo za domače branje …« je velikokrat moj izgovor, ko me kdo, s katerim nočem imeti opravka, vpraša, ali gremo zvečer ven. »Pa saj si vendar na frizerski?!« Pa smo zopet tam. Ta stavek je najpogosteje slišati na avtobusih. Kaj da imam delati na frizerski šoli. Saj je lahka šola, ni se treba učiti. Mi pravijo bivši sošolci, ki zvečer hodijo po klubih, podnevi pa pri pouku spijo. Zaradi tega jim tudi šola

ma lo šepa. Ni mi žal, da sem se odločila za to pot. Ni mi žal, da si naložim tisoč in eno stvar na ramena, saj vem, da se bo obrestovalo. Nekoč, nekje, ob nekem času. Mogoče bom enkrat spet obiskala Anglijo in takrat mi bodo angleški tečaj, vsa angleška tekmovanja, vse naloge, ki sem jih opravila, prišli še kako prav. Mogoče bo enkrat v salon prišla mlada punca, ki bo imela težave z matematiko in bo komaj shajala. Takrat mi bodo matematične vaje in tekmovanja spet prišli prav. Mogoče ji bom lahko kako pomagala. Mogoče bom čez nekaj let vodila nek projekt in takrat, verjemite, mi bodo zelo prav prišle vse ure, ki jih namenim mentorstvu, pisanju seminarskih nalog, učenju, organiziranju časa … Ni mi žal, da sem se odločila za to šolo, pa vendar me kdaj stisne pri srcu, ko me z vseh strani napadajo. Tedaj zagledam svojo najljubšo osebo na šoli ali pa pomislim na moment iz leta 2015, ko sem prišla na informativni dan, in zopet vem, da je to tisto, kar bom delala. Seveda poleg tisoč drugih stvari. ANA ŽEBOVEC

Sa mo za vest no

dijaki

Prižgala si bom luč,

da videla bom senco, vzela v roko ključ,

v oči zrla konkurenco.

Odklenila si bom vrata, zmago si želela,

moja bo medalja zlata,

v življenju bom uspela.

Ponosno po svetu bom hodila, ker v srcu bom kraljica,

pravilo, ki ga bom sklenila – svobodna bom kot ptica. SARA LINDIČ

dijaki

Misli

s Cankarjevega tekmovanja

2017/2018 George Orwell: Živalska farma »Vsi enakopravni – eni bolj, drugi manj? S to trditvijo se strinjam, saj ne bomo nikoli vsi enakopravni. Prav je, da imajo nekateri več vpliva kot drugi, vendar nas mora vodja prepričati, da ima dobre namene. To je problem v današnjem času. Da bi vodja prišel na oblast, obljublja vse mogoče reči, a ko zasede želeno mesto, opazi, da vse ni tako enostavno, in njegove obljube potonejo v pozabo. S pravimi voditelji bi lahko dosegli raj na zemlji.«

»Nesramne in krute načine vodenja opažam tudi v današnjem svetu, kjer vlada hierarhija in boj, kdo bo v čredi glavni in najpomembnejši, koga bodo častili in kdo bo imel drugačna pravila kot vsi ostali, kdo bo imel privilegiran položaj in več pravic ...«

Amra Behar

2018/2019 Dušan Jelinčič: Zvezdnate noči »Knjiga se mi zdi podobna današnjemu času. Vlade spreminjajo zakone, si jih prilagajajo in se jih ne držijo. Nekateri ljudje so višji od drugih in svoj položaj tudi izkoriščajo. Kljub besedam, da smo vsi enakopravni, tega v praksi ni videti.«

Tjaša Konc

»Alpinisti so milo rečeno posebni in zanimivi ljudje. Knjiga na koncu opiše alpiniste kot samomorilce. To si razlagam z dejstvom, da so po svoji volji izbrali pot in se odpravili v gore, čeprav vedo, da obstaja možnost smrti. V gorah iščejo polnost življenja in ko se vrnejo, zavohajo čudoviti vonj po življenju.«

»Knjiga Zvezdnate noči je postala po večkratnem branju ena od mojih najljubših. Všeč mi je inovativnost avtorja, ki ni opisoval le kronološkega poteka poti, ampak predvsem svoje občutke, veselje, jezo in strahove.«

Sara Lindič

Urša Janežič

Nejc Dekleva

Foto: šolski arhiv

dogajanje

Gledam Gledam.

Gledam skozi okno,

A vidim le sivo nebo.

Sprašujem se: »Kam je vse šlo?« Gledam.

Gledam skozi okno,

A vidim le brezbarvna drevesa, Ki gledajo nekam gor v nebesa. Gledam. Gledam skozi okno, A vidim le fanta, ki joka, saj danes ni dobil niti enega obroka. Gledam. Gledam skozi okno, a vidim le dekle, ki strmi v praznino, Strmi v praznino in skriva svojo neskončno bolečino. Gledam. Gledam skozi okno, a vidim le sivo nebo. Sprašujem se: »Kam je vse šlo?« ANNA TOMLES

dogajanje

ro d

eln

os ti

dogajanje

ad ob

Decembra 2018 se je v Festivalni dvorani odvijala frizerska dobrodelna prireditev z naslovom Mreža dobrodelnosti. Okoli naslova so dijaki zasnovali svoje kolekcije: sestavljen je iz besed mreža in dobrodelnost. Gre namreč za preplet domišljije, kreativnosti in izkušenj dijakov Srednje frizerske šole Ljubljana, ki se združi v eno in na koncu zaključi v neko celota. Mreža. Mreža dobrodelnosti je dobrodelna prireditev: ves izkupiček, ki ga je šola zbrala s pomočjo srečk in donacij, se je shranil v sklad, namenjen nadarjenim dijakom in dijakom iz družin v finančni stiski. Do čudovitih kreacij, ki smo si jih lahko ogledali, pa je bila za ustvarjalce dolga pot. Dogajanje na naši šoli je bilo že od začetka šolskega leta zelo pestro. Z vsemi močmi je bilo potrebno poiskati idejo, ki bo od ostalih drugačna in še bolj zanimiva. Sledilo je naporno iskanje modelov, pri katerih so morali biti dijaki pozorni na ustreznost oblike obraza in na lase, da so si olajšali proces uresničitve svoje ideje. Potem pa vaja. Ogromno vaje! Kmalu je nastopil težko pričakovani dan, ko je bilo kar močno občutiti napetost v zraku. Dijaki so že zgodaj zjutraj začeli s pripravami. Dopoldne sem se sprehodila po salonih in prišla do ugotovitve, da bo letošnja dobrodelna prireditev izjemna! Pogled na nenavadne in estetsko narejene pričeske je v meni vzbudil ponos, da sem bodoča frizerka.

Mr ež

dogajanje

Do odločilnega trenutka pa je manjkalo še nekaj ur. Te so dijaki preživeli v zaodrju, kjer so ličenje in pričeske le še izpopolnjevali. Poleg frizerstva smo začutili še kemijo (ljubezen dijakov do bodočega poklica), a tudi matematiko (in sicer obratno sorazmerje: manj časa nas je ločevalo do začetka, več napetosti smo v zraku čutili). Na generalki so izpilili vizualnost kolekcije, potem pa je napočil trenutek, ko so v dvorano začeli prihajati prvi gosti. Takrat pa je dogajanje, skrito za odrom, postalo še bolj napeto. Na vrsto so namreč prišli še zadnji popravki, napotki in pozitivne besede, s katerimi so dijaki drug drugemu vlivali motivacijo. V dvorani je napočila tišina, sledil je nagovor ravnateljice, za njim pa nas je v svet glasbe s klavirjem popeljal dijak Enej Grom. Prva je bila na vrsti kolekcija Nejca Dekleve, Anje Jaksetič in Zale Kastelic. Poimenovali so jo Utrinek v mreži in navdušili s tem, kar navdušuje njih. Frizerstvo, kreativnost in morje. Nemogoče je bilo spregledati obrazne poslikave in pričeske, ki so se med seboj čudovito dopolnjevale in predstavljale vodo in morske valove.

dogajanje

V Mrežo spominov svojega življenja sta nas ujeli Tea Golob in Urša Janežič. Obleke modelov sta okrasili s slikami iz otroštva, v pričeske pa sta vpletli zadrge, ki se odpenjajo za izvirne ideje in odpirajo prostor za spomine, ki se jima bodo še vtisnili. Eden izmed njih je vsekakor njuna uspešnost na letošnji dobrodelni prireditvi. Poleg friziranja imajo dijaki frizerske šole še druge talente. Enega izmed njih nam je predstavil Valentin Lenart Gibičar, ko je na odru s svojo soplesalko navdušil s plesom, imenovanim jive. Valerija Šuštar, Meta Kovač in Arieta Shaqiri so nas z Mrežo nebesnih pojavov popeljale v nebo. Sonce, oblak, strela in mavrica v laseh? Vse je mogoče! Na odru pa se je izkazala tudi Gaja Prestor, ki sicer ni dijakinja naše šole, nas je pa vseeno omrežila s svojim novim singlom Decembra. Živali v ujetništvu motijo Tijo Garbari, Klaro Kompara in Meto Boštič, zato so nam s svojo kolekcijo Mreža živali prikazale, kako se živali počutijo. Tina Klemen pa se je odločila, da za nekaj časa nadomesti Zevsovo mater, stvari vzame v svoje roke, ustvari mrežo štirih novih boginj in jih s kolekcijo Rhea predstavi gostom v Festivalni dvorani. Po mirnih boginjah pa so na oder adrenalin dvignile članice navijaškega kluba Sovice in nas ujele v mrežo akrobacij. Sandra Dizdarevič in Vita Nusdorfer sta strahove in najhujše nočne more ujeli v Mrežo strahov, s tem pa gledalce obvarovali zla, da so lahko še naprej spremljali čudovito prireditev. Sledila je kolekcija Mreže vesolja Mariše Kern in Ane Marije Gačnik, s katero sta nam predstavili svoj pogled na svet, ko središče našega osončja zaide. Visoko med zvezde nas je s pesmijo You Are The Reason popeljala dijakinja Karin Miklič, s tem pa ustvarila čudovit uvod v naslednjo točko na odru.

Šola je skoraj narejena, uživam v sladoledu, rada imam poletje. KAJA MANDRIERA

dogajanje

Resnico ljubezni sta nam prikazali Sara Čukič in Kaja Adrovič, spoznali pa smo, da življenje niso samo rožice in metuljčki. Življenje so tudi misli, ki nam rajajo v glavi. Črno-bela eleganca in kreativne obrazne poslikave kljub težkim verigam lahko z vztrajnostjo vodijo k uspehu. To sta nam s kolekcijo Enigma sporočila Nika Lapajnar in Benjamin Bapič. Podpiranje drugačnosti je v frizerskem poklicu zelo pomembno. Biti drugačen pomeni biti nekaj posebnega. Podporo drugačnosti so nam z Mrežo drugačnih izkazale Teja, Zala, Deja in Karin, dijakinje 2. E razreda. Leja Dobovšek nas je zatem ponovno popeljala v svet not in akordov ter ob spremljavi kitare zapela pesmi Hajde da ludujemo in Knocking on Heaven’s Door.

dogajanje

Potem pa spet nazaj na norost in drugačnost. Suzana Todorovič nam je s kolekcijo Crazy braids predstavila čudovite barve svoje mladostne in razigrane duše. Izjemne barve pa je uporabila tudi Živa Pajnič in ustvarila tri ekstravagantna ličenja ter jih zaključila z enostavno izbiro pričeske. Svojo kolekcijo je poimenovala Preplet oceana. Zadnji so prišli na vrsto dijaki 2. F, ki so s svojo kolekcijo zaokrožili dobrodelno prireditev 2018/2019 in s kolekcijo Builded high sporočili nekaj izjemnega. V sporočilo so zajeli tako sebe kot vse ostale, ki jim je danes uspelo dokazati, da kljub rosnim letom premikajo meje.

Ne glede na to, kje se bodo nastopajoči čez nekaj let nahajali, bodo uspešni. Sprejemali bodo težke izzive, si zadajali visoke cilje in jih z vztrajnostjo uresničevali. Čeprav so se gledalci odpravili na pogostitev, se za nastopajoče dogajanje še ni končalo. Lotili so se podiranja pričesk in čiščenja poslikav, medtem pa so izžarevali srečo in veselje. Končno so lahko spet zajeli sapo in zadihali. ANA MARKOVIČ, SARA LINDIČ

ko se zaljubim te poljubim nazaj zaspim MANCA DELLA SCHIAVA

dogajanje

Kapljica

živ lje nja

Na dno reke se skrijem, mimo kamnov zavijem in nogi se umaknem, da te ne spotaknem. Zdaj povedala ti bom, čista voda je moj dom. Počasi rastem proti nebu, kjer pomežiknil bom galebu, stal pri miru, ne bom se ganil, ko pred soncem te bom branil. Glej, dežuje! Na meni sedi vrana, čista voda moja je hrana. Ob luni zvezde zasvetile, čas spanja oznanile, odprl sem pipo, da zobe umijem in nekaj požirkov vode popijem. Sanjam, da med oblaki je grad, čista voda je zame zaklad. Domove smo zapustili, sto kilometrov prehodili, ker nas prizadela je poplava, od žalosti boli nas glava. Izredno težko je življenje, ko čista voda tvoje je trpljenje. Revna, a delavna sem ženica, v rokah prazna steklenica, iščem kapljico čistine, čeprav je ni, upanje ne mine. Zelo slabo moje je znanje, a vem, da čista voda so le sanje. Okrogel in velik je svet, čudovit in dišeč vrtnice cvet in lepi oblaki, ki letijo, nad vsemi, ki živijo, dihajo in spijo. Za nekatere je boleča, za druge čista voda je čista sreča. SARA LINDIČ

Pesem je bila junija 2017 na natečaju Mlada Vilenica nagrajena v kategoriji srednješolskih pesmi

dogajanje

ZAKLJUČNA_REVIJ A

N O KA ŽUJ O

v moji roki Za ključn a rev ija Srednje frizer ske šole Ljubljana je p o tekala v Fest i v alni d v orani v Lju bljani 1 9. marca 2 0 1 9. Prired i tev je p ov ezov ala simpatičn a in nasmejana Lo re lla Fleg o. Sedem n ad arjenih dijakov je predstavilo ko lekcije, ki so jih s p omočjo mentorjev oblikovali s a mi . Čep rav so se morali dr žati okv irn e teme Okolje v moji ro ki , je b ila v saka kolekcija tako drugačna od p rejš nje, d a je b ilo občin stv o n av du šen o.

Pravi, da se bomo ljudje morali za dobro našega okolja vrniti v preteklost in ponovno oživiti navade, ki naše okolje lahko rešijo. Pod mentorstvom Romane Marolt je navdih našla v stilih starih plemen in zgodovinskih držav. Najprej se je vrnila v čase Starega Egipta, kjer so jo navdahnila znamenita pokrivala in maske faraonov. Potem se je spomnila ameriških staroselcev z izjemno bogato kulturo na področju mode in pričesk. Zatem se je vrnila na Črno celino, saj je po njenem afriška kultura na področju pričesk najbolj raznolika, domiselna in kreativna.

dogajanje

KAJ A TO M A Ž IČ

Zaveda se, da je za onesnaževanje kriv človek, a tudi, da je na vsako težavo mogoče gledati iz različnih gledišč. Zato je njena kolekcija pod mentorstvom Renate Strmec sestavljena iz štirih pričesk, ki spreminjajo videz glede na perspektivo našega pogleda. Ko se pričeske pod določenim kotom poravnajo, ustvarijo motiv ptice. Ptica nas s svojo ranljivostjo opozarja na razsežnosti onesnaževanja, hkrati pa je simbol svobode: svobodno se bomo odločili o tem, ali bomo spremembe zares udejanjili.

S ANDI SEVE R

Z ekstravagantnim načinom spenjanja se je pod mentorstvom Zorana Gajića dotaknil problematike onesna ževanja našega okolja. Svoje modele je oble kel v raznobar vne vreče za smeti ter hkrati obdržal eleganco in modnost (gucci pas, rdeči lakasti čevlji, črne rokavice do komolcev, bele kratke čipkaste rokavice). Pričeske je opazno volumiziral ter vključil tudi plastiko in papir (“odpadke”), da bi gledalce ozavestil, da nas prekomerno onesnaževanje zasleduje res že na vsakem koraku.

dogajanje

KAJ A J E R E B IC

S A R A LIN D IČ

Kolekcija, nastala pod mentorstvom Karmen Markovič, se osredotoča na družbeno okolje in težave v njem. Opozarja namreč na verbalno nasilje, ki je prisotno tako v množični kulturi kot v vsakdanjiku. Meni, da je upor verbalnemu nasilju posameznikova dolžnost. Pričeske prikazujejo kontrast med storilcem in žrtvijo, med pov zročitvijo bolečine in bolečino ... Za večjo sporočilnost ima vsak model na obrazu iz pramena las oblikovano besedno podpomenko verbalnega nasilja. Vse skupaj zaokroži model, ki nosi besedo STO P.

V okviru skrbi za okolje poudarja pomen ponovne uporabe in predelave izdelkov. Pod mentorstvom Roka Naranđe je oblikovala kolekcijo s prikazom treh porcelanastih lutk, dveh razbitih in ene cele. Čeprav sta stari in poškodovani, sta še vedno zanimivi. Oblačila lutk so sešita iz starih moških srajc, kar ima isto sporočilo: preden izdelke zavržemo, jih je smiselno popraviti ali predelati ter ponovno uporabiti, včasih na povsem nov način. Kolekcija tako nagovarja frizerje, naj preudarno uporabljajo preparate in njihovo embalažo.

dogajanje

Ž I V A P AJ N IČ

ART A BAFQ ARI

Opozarja na okolijska tveganja, ki jih povzroča frizerstvo kot dejavnost: uporaba in izplakovanje kemikalij, čiščenje pripomočkov, čiščenje salonov, velika poraba vode … Zato je pri zasnovi svojih kreacij uporabila materiale, ki so že bili uporabljeni ali ki jih lahko ponovno uporabimo. Kolekcija, naslovljena Človek, odpri oči, nastala pod mentorstvom Karmen Markovič, ponazarja sekanje dreves, izumiranje živali ter taljenje ledu. Ker je ličenje njeno močno področje, je modele tudi naličila sama.

Okolje v njeni roki ji pomeni skrb frizerja za urejenost in čistočo tako svojega okolja kot salona ter navsezadnje tudi urejenost samega sebe. Poleg tega z obžalovanjem v svoji okolici opaža tudi odvrženo kovino. Prepričana je namreč, da se kovina lahko ustvarjalno uporabi za nekaj lepega. Zato je pod mentorstvom Roka Naranđe oblikovala kolekcijo, za katero je uporabila kovinske obroče in bakrene žice, ki pričeskam dodajo čudovite detajle, hkrati pa spomnijo na živahnost narave.

dogajanje

Afici rana Aficiram.

Aficiram nase.

Poglobim se vase. V sebi vidim smet.

A ko pogledam drugam, aficiram ĹĄe nate.

V tebi vidim cvet. Cvet, ki poÄ?asi, poÄ?asi umira.

In to me nervira.

Sem le afigularen primerek afigularnega. Sem le aficiran primerek aficiranega. ANNA TOMLES

dogajanje

e i w o B

Da vi

L ASbA …

e POV

L e d

j vaN

E nJ

E… …

A…

…

R Ež

h Di

e t u Trib

ceriti kon ž e l e ), ela ud ration se hot Celeb m e ie s w o b t ti ili Bo sko le teklos out A e b r A p ( v Že lan BC v, ki so metnipine A kega u beniko s s n a ta sku l a r g t ejo po ses ljene iz li turn upin v e k s im sestav ih o s azn i letos aznor ja. Tud člani r ie w o niki na iji. vida B vstral čni let A ju l in k ka Da i a z rik ši ažei, Ame m si z ieju na e w s , o 6 B 1 Evrop 0 idu tu sku leta 2 se Dav oncer nili že k o l a Ker so k n i m o l a p ij i ova i reviji i kreac sodel i im k k a s modn ij r ize ši d čast timi fr a bi na kazali is d iz z , t a l e ju e a p l s na Dun tniku to p u BC na u ume o nas m e pine A je n e s ndar l id brezča in. Ža ičiti, ve č n a s n e r i in tako u je rsk uspeli Trstu j, frize ost. V nismo n i ij ž na svo r o t il s a v ed la a pr rtu v A a nov napov il d d n u konce a n B jekt po ribute malu m pro T ji k ie je m w e e s s id Bo bo. stavila a Dav ponud . Pred o k š e a skupin d n o g jeli ile na en do o spre a s to p n n e š je u podob iavd dijakin San G oj so n naše eatro o T s in tak v a t šile le to m n a vd u etku oncer o k n d d V zač e e ina es im k in N o dob i to č k a s č n r v d O o je m ja , tu, k inji An lekcijo i v Trs ji dijak ojo ko n v a s ov a n n d i 6 il k v e 01 . redsta leta 2 stvo. N p o in ij o č v n b e v r o t o ono Marol ključn r sta p mane i za za o l R Ganta a v e n o ik ric red ji jo obl rofeso u na S p n o m l ki sta o a s stv lno v entor tu. ale de k Pod m e t o v Trs o n p l novili e e d v a r o usta na in ja m l s so prip b u k Lju odo dogod ki šoli ega b s r a r e n e t a iz o r k f li eležb preko in ime i z ud Klub, stiku i v n i Hkrat l m ja a lu . le ost jektih FŠ L j A aše šo ih pro tudi S n n i b k o a d o nji dij nja v p nekda elova d o s t os možn MON

A LT ICA C

RAN

dogajanje

gledam te in ti gledaĹĄ mene skupaj sva Ä?akava film KLARA PIVK

dogajanje

Hodila sem po parku ter poslušala ptice, nato je padla bomba. NEŽKA ŠTRUCELJ

Avtor fotografij: Paolo Riccobon

dogajanje

dogajanje dogajanje

Avtor fotografij: Marjan MutiÄ&#x2021;

42 43

dogajanje

Enostranska

lju be zen Optimistična do konca,

čeprav trpljenje je kot sod brez dna. ... se ne konča ...

Bojujeta se črna, bela –

nemirni boji pred mojimi očmi. ... srce še spi ...

Poslednji poziv za zabavo na prostem – ko slišim dve resnici, ni interesa. ... želim v nebesa ... Premagati pošast, roparja mojega srca, ni lahko, ko prevzame ga kronična bolezen. ... enostranska ljubezen ... SARA LINDIČ

dogajanje

Mednarodne NAŠI DIJAKI V OKVIRU PROJEKTA ERASMUS+ ŽE NEKAJ LET NABIRAJO PRAKTIČNE IZKUŠNJE V TUJINI. V TAMKAJŠNJIH SALONIH OPRAVLJAJO ENOMESEČNO PRAKSO IN SE VRAČAJO ZELO ZADOVOLJNI.

Témoignages des slovènes à Lorient

Pričevanja slovenskih dijakov v Lorientu

Après les quatre semaines de mobilité, nous organisons l’interview avec les étudiants slovènes qui ont fait un stage dans la coiffure dans l’agglomération de Lorient. Pour les quatre étudiant.e.s, c’était une première en France, et ils bénéficiaient déjà d’expériences pratiques dans la coiffure ! Merci aux salons ayant acceptés de participer à l’expérience : les quatre sont ravis ! Merci à ERASMUS et l’Union Européenne qui nous offre ses merveilleuses expériences ; retrouvez, ici, les témoignages des slovènes à Lorient à travers 5 questions !

Po štirih tednih mobilnosti smo organizirali intervju s slovenskimi dijaki, ki so opravili prakso v salonu v različnih delih mesta. Vsi dijaki so prvič bivali v Franciji in nabirali izkušnje z delom v salonih. Hvala vsem salonom, da so jih sprejeli na prakso. Hvala Erasmusu in Evropski uniji, ki sta omogočila to čudovito izkušnjo. Vsakemu dijaku smo postavili pet vprašanj.

e v a j n e izm Žiga Velikonja 17 ans: Laurent Coiffure, Riantec

17 let: Laurent Coiffure, Riantec

1/ Qu’est ce que tu as appris pendant ton stage ? Dans le salon de coiffure, c’est globalement pareil; ce qui change surtout, c’est la façon de vivre des gens. 2/ Qu’est ce que tu retiens de ton expérience à Lorient ? Les maisons ! Elles sont très différentes .. et les toits plats ! 3/ Qu’est ce que tu as particulièrement aimé ? La nourriture ! 4/ Comment trouves-tu l’organisation ? Parfaite ! 5/ Des choses à améliorer ? Rien, c’était parfait !

1/ Kaj si se naučil med delom v salonu? V salonu je bilo približno enako kot pri nas. Drugačen pa je način življenja ljudi. 2/ Kaj ti bo za vedno ostalo v spominu iz tvoje izkušnje v Lorientu? Hiše. So drugačne od naših ... in ploščate strehe. 3/ Kaj ti je bilo še posebej všeč? Hrana. 4/ Kako si bil zadovoljen z agencijo? Vse je bilo odlično organizirano. 5/ Stvari, ki bi jih izboljšal? Nič, vse je bilo odlično.

Hana Cukjati 17 ans: Chic Choc Coiffure, Lorient

17 let: Chic Choc Coiffure, Lorient

1/ Qu’est ce que tu as appris pendant ton stage ? En France, les gens sont vraiment gentils et généreux ! Et, j’ai appris pas mal de choses sur la mode. 2/ Qu’est ce que tu retiens de ton expérience à Lorient ? Les mecs sont vraiment mignons ! Et j’ai même eu une rose offerte à Rennes ! 3/ Qu’est ce que tu as particulièrement aimé ? Toute la ville ! Surtout les boulangeries .. et les églises ! 4/ Comment trouves-tu l’organisation ? Parfaite ! Marie et Sébastien sont très jeunes, c’est super ! 5/ Des choses à améliorer ? Peut-être plus de temps pour découvrir la ville.

1/ Kaj si se naučila med delom v salonu? V Franciji so ljudje resnično prijazni in gostoljubni. Naučila sem se nekaj stvari o modi. 2/ Kaj ti bo za vedno ostalo v spominu iz tvoje izkušnje v Lorientu? Fantje so resnično prisrčni. V Rennesu mi je eden podaril vrtnico. 3/ Kaj ti je bilo še posebej všeč? Celo mesto, še posebej pekarne in cerkve. 4/ Kako si bila zadovoljna z agencijo? Zelo. Koordinatorja Marie in Sebastian sta bila mlada in to je bilo super. 5/ Stvari, ki bi jih izboljšala? Najbrž bi namenila več časa raziskovanju mesta.

dogajanje

Nežka Štrucelj 17 ans: Laurent Coiffure, Riantec

17 let: Laurent Coiffure, Riantec

1/ Qu’est ce que tu as appris pendant ton stage ? Au niveau technique, il n’y a pas tant que ça de différence entre la France et la Slovénie. Donc, je n’ai pas appris énormément de nouvelles choses ; c’était surtout l’occasion d’améliorer la technique ! Quelque chose qui m’a surpris, c’est les temps de pause, et surtout pour manger. En Slovénie, tu manages si tu as le temps, il n’y a pas de pauses prévues pour prendre le temps de le faire. 2/ Qu’est ce que tu retiens de ton expérience à Lorient ? Qu’il y a beaucoup beaucoup de bars, de boulangeries … ! Et les gens sont bien habillés ! 3/ Qu’est ce que tu as particulièrement aimé ? Je me souviendrais surtout de mon tuteur : il est super sympa ! Il a été très accueillant et c’est bien occuper de nous, c’était super, je suis ravie. 4/ Comment trouves-tu l’organisation ? C’était plus que parfait : tout était prêt pour nous, c’était bien ! 5/ Des choses à améliorer ? Avoir plus de temps libre pour découvrir la ville : genre travailler un jour de moins, ou ajouter une semaine pour pouvoir juste visiter !

1/ Kaj si se naučila med delom v salonu? Glede tehnik ni dosti razlik med Francijo in Slovenijo. Nisem se naučila ogromno novih stvari, sem pa imela priložnost izboljšati tehniko. Kar me je presenetilo, je bil odmor za malico. V Sloveniji ješ, ko imaš čas. Ne moreš predvideti, kdaj bo to. V Franciji pa imaš točno uro za odmor. 2/ Kaj ti bo za vedno ostalo v spominu iz tvoje izkušnje v Lorientu? V Lorientu je veliko barov, pekarnic, ljudje so lepo oblečeni … 3/ Kaj ti je bilo še posebej všeč? Mentor je bil zelo simpatičen, gostoljuben in se nam je zelo posvetil. Bilo je super. Navdušena sem. 4/ Kako si bila zadovoljna z agencijo? Vse je bilo pripravljeno za nas, bilo je dobro. 5/ Stvari, ki bi jih izboljšala? Imela bi več prostega časa za raziskovanje mesta. Delala bi en dan v tednu manj ali podaljšala mobilnost za en teden, namenjen samo ogledom.

Č A KO V E C, H R VA Š K A

VEL

Sara Poček Conde 18 ans: Pluriel Coiffure, Guidel

18 let: Pluriel Coiffure, Guidel

1/ Qu’est ce que tu as appris pendant ton stage ? J’ai pu améliorer mes capacités de communication, pour pouvoir parler avec l’équipe et les clients. J’ai adoré prendre le bus pour aller au boulot, ça change vraiment d’environnement. 2/ Qu’est ce que tu retiens de ton expérience à Lorient ? La vibe, les gens sont plus relax qu’en Slovénie. 3/ Qu’est ce que tu as particulièrement aimé ? Le week-end à Rennes : la rue des bars (rue de la soif !) est géniale, y a de la bonne musique! 4/ Comment trouves-tu l’organisation ? C’était super ! 5/ Des choses à améliorer ? Peut-être plus de jours dans Paris =p

1/ Kaj si se naučila med delom v salonu? Uživala sem, ker sem izboljšala komunikacijske veščine s celo ekipo in strankami. Rada sem se vozila z avtobusom na delo. Menjava okolja mi je resnično ugajala. 2/ Kaj ti bo za vedno ostalo v spominu iz tvoje izkušnje v Lorientu? Ljudje so bolj sproščeni kot v Sloveniji. 3/ Kaj ti je bilo še posebej všeč? Vikend v Rennesu. Ulica barov (ulica žeje!) je genialna. Dobra glasba. 4/ Kako si bila zadovoljna z agencijo? Vse je bilo super. 5/ Stvari, ki bi jih izboljšala? Morda bi bila več dni v Parizu.

dež pada Merci à nos quatre étudiant.e.s, aux salons, à l’agglomération de Lorient : à toutes et à tous pour avoir rendu ce séjour possible ! Prochainement, ce sont des bulgares à Lorient, à Nantes, ainsi que des Roumains à Lorient !

Hvala dijakom in salonom ter vsem drugim, ki so jim omogočili bivanje v Lorientu! Prevod: SABINA KOLENC IN SAŠA HITI

jaz brez marele suha sem LUCIJA MAVRI, MARINA REBEC

LO N DON IKA , BRI TA N IJA

dogajanje

LO N D O N , IT A N IJ A V E LI K A B R

TEN

F R A N C IJ

A MA

LT A

ERI

dogajanje

Frizerji

Foto: Andreja Kordiš, Sabina Kolenc

MOJSTRANA

v višave NANOS

dogajanje

BLEGOŠ

KOMNA

Letni čas spreminja svoj obraz, listje spreminja svojo barvo, lasje so pobarvani. MAJA KODERMAN

VIŠEVNIK

GOLICA

Padajoče listje z neba, ostane na vrhu moje glave, čutim svežo barvo na laseh. KAJA MANDRIERA

Ä?lanki

članki

Vnes

kon čnost Zazrem se preko reke,

kjer nedaleč stran od smreke v neskončnost pluje ptica.

Ne sliši vetra nežnega klica, ne vidi v nebo izkopane ceste,

pluje ptica

ne čuti veselja bele neveste.   Jadra z vetrom, gre počasi, se ne ustavlja na zeleni jasi, čeprav ne pozna časa.   Vzame vse, ne zanima je rasa. Ko lačnih ust naokrog leta, ni je duše, ki ne bi bila vzeta. Težke izzive postavlja nam svet, ptica pride pome – mogoče jutri, mogoče čez nekaj let. SARA LINDIČ

dogajanje

Doing

Something

dogajanje

Nothing for

Foto: Monica Caltran

Lansko leto sem med iskanjem avtentičnega in zanimivega gradiva za svoje dijake naletela na članek o britanskem frizerju Joshui Coombesu. Joshua redno brezplačno striže brezdomce na londonskih ulicah. Sodeluje v projektu Be Social Global pod ključnikom #DoingSomethingforNothing in njegova ideja se je že razširila v številne druge države. V šoli smo med poukom komentirali njegovo geslo: »Če bi vsakdo naredil samo eno altruistično dejanje, bi spremenili svet.« Polega članka smo gledali video, na katerem opisuje svoje poslanstvo: želi pozitivno vplivati na družbo, se povezovati z brezdomci na človeški ravni in deliti njihove zgodbe na družbenih omrežjih. Po navadi pred striženjem in po striženju naredi fotografijo. Ko brezdomec vidi razliko, pridobi malo samozavesti, zato mu Joshua polepša dan in mu morda pomaga verjeti, da je še vedno družbeno koristen in da se lahko prijavi za kakšno službo.

Joshua rad povezuje ljudi in prav komunikacija je način krepitve vezi med nami. V času, ko nam virtualna interakcija omogoča občutek, da se nahajamo v skupnosti, je striženje drugačen in pomemben način povezovanja na telesni in čustveni ravni. »Pravo življenje je izven računalniškega zaslona,« pravi Joshua. V podobno pustolovščino smo se podali tudi na naši šoli. Povezala sem se s kolegico, ki uči poslovni bonton, in dogovorili sva se, da bomo projekt izvedli z dijaki drugega in tretjega letnika, ki že poznajo tako imenovane mehke veščine in so pri predmetu poslovni bonton že povezovali frizerstvo z vidiki revščine. Našli sva priložnost, da dijaki spoznajo altruistično vedenje, spremenijo svoj pogled na svet in okolico, spoznajo in občutijo svojo družbeno moč, spoznajo zgodbe brezdomcev in širijo pozitivne novice, medtem ko se mediji osredotočajo na slabe.

Svetla noč, zvezde svetijo na nebu, v srcu tema. MAJA ULJAN

dogajanje

Gledaš me, ta pogled, moj pes.

ran ica Calt

on Foto: M

Dijaki so bili takoj za. Povezali smo se z društvom Kralji ulice in predstavili projekt. Dogovorili smo se za 6. marec 2019 v prostorih dnevnega centra Kralji ulice na Pražakovi 6 v Ljubljani. Sodelovali sta dve dijakinji in profesorica praktičnega pouka, ki jima je strokovno pomagala in tudi sama strigla brezdomce. Na začetku se je za vstop v naš improviziran 'salon' opogumila sama ena 'stranka'. Povedala je, da je skoraj zaspala ob umirjeni glasbi in ob nežnih dotikih naše dijakinje, prevzela pa jo je tudi naša pozitivna in sproščena naravnanost. Potem je pred vrati začela nastajati vrsta. V dveh urah in pol smo uredili trinajst strank, za več je zmanjkalo časa. Stranke so bile skromne in hvaležne – tako za spodbudne besede kot za frizersko uslugo. Vsak je imel svojo posebno življenjsko zgodbo in vsak se je sam odločil, če jo hoče deliti z nami ali ne. Vsakdo se je nam zahvalil na svoj poseben način. Tudi mi smo se jim zahvalili, ker so nam zaupali, da jih ostrižemo. Prav tako kot pravi Joshua: »When you cut someone's hair, it is about trust« (Striženje las je stvar zaupanja).

In kako sta se počutili dijakinji? Zaupali sta mi, da sta dan pred dogodkom bolj malo spali, ker sta bili tako vznemirjeni in neučakani. Ena od njiju je napisala: »Danes sem nekomu popravila dan, teden, mesec, mogoče celo leto … ne vem, vem samo, da sem izpolnjena, da sem začela ceniti to, kar imam, da sem ugotovila, da sem srečen otrok, ki mu nič ne manjka oziroma mu nikoli ni manjkalo. Kako se počutim? Občutek je čuden, čuden zato, ker imam vsa čustva pomešana: ljubezen, veselje, žalost, jeza … Ljubezen, ker sem videla, da so ti ljudje polni ljubezni. Veselje, ker sem za njih nekaj naredila in ker so tako hvaležni. Žalost, ker jim ne morem pomagati in dati vsega, kar potrebujejo. Jeza, ker jih ljudje obsojamo, ne vemo pa, da so oni enakovredni nam, drugim. To so ljudje, ki rabijo lepo besedo, objem, pogovor, z drugimi besedami, čustveno pomoč. Prej mi ni bilo čisto jasno, zakaj Joshua to dela, če je zelo uspešen frizer. Zdaj ga razumem. Še več kot samo razumem, zdaj ga čutim. Občutek, ki ga z besedami ne morem opisati, ker si ga niti ne morete predstavljati, lahko ga samo doživite.« Mene pa se je dotaknila zgodba tujega brezdomca, ki mi je zaupal, da ima sina, ki ga ni nikoli spoznal, ker je njegova partnerka izginila z otrokom. Čutila sem, da ga zelo pogreša. Neverjetna izkušnja. Neverjetni ljudje. Neverjetno povezovanje. MONICA CALTRAN

Foto: Monica Caltran

NATAŠA RADIĆ

Fo to:

Avtocesta, glavna žila, prometnica naše civilizacije, oh, kako počasi se vozimo. KAJA MANDRIERA

Lid

ia Č erp

nja

Ä?lanki

dogajanje

Afera Želja, preden zaspim, to si ti.

Želja, ko se zbudim, še vedno tu si.

Misli samote in žalosti se prepletajo z mislimi sreče, ko te vidim. Dan postane lepši.

Čutim hlad, spreleti me misel, da ne ljubiš me. To je le aboten preblisk, saj zdaj objemava se. Ljubiti abotneža je nemogoče, a vendar si tu.

Zdaj abstrahiram nemogoče, mogoče pomaga mi, ko sem na dnu. ta afera se je zgodila !

A le v moji glavi. ANNA TOMLES

intervjuji

Ben Jager

intervjuji

Kaj te je prepričalo, da si (prvič) šel v Avstralijo? » Velika želja po spoznavanju novih dežel, nove kulture, ljudi in iskanje zaposlitve. Preprosto – slediti svojim željam! Kaj te je navdušilo v Avstraliji? » Predvsem podnebje in oddaljenost. Podnebje je v notranjosti države večinoma polpuščavsko oz. puščavsko, ob obali, kjer živim, pa sredozemsko. Oddaljenost mi je vedno izziv. Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj obiskal Avstralijo pred svojim 40. letom. A dobil sem priložnost za delo in jo zagrabil. Zelo so me navdušili tudi ljudje. Kakšni so ljudje? » Ljudje so izjemno topli in zelo radi priskočijo na pomoč. So zelo pozitivno naravnani, kar mi je zelo všeč. Velik vpliv ima seveda podnebje, saj prevladuje sončno vreme. To sem začel opažati že na Malti, kjer sem imel priložnost dvakrat živeti in delati. Drugikrat prav čez sončno poletje. Njihov način razmišljanja mi je zelo blizu. Naj vam predstavim svojo izkušnjo, ki se mi je zgodila na prvi petek, ki sem ga preživel v Avstraliji. Odpravil sem se proti obali, ki je od tam, koder sem živel, oddaljena približno uro in pol. Ko sem prišel na avtobus, sem želel plačati vozovnico z najmanjšim bankovcem, ki sem ga imel pri sebi, bil je avstralski petdesetak. Ker je bilo to vozniku preveč in ni imel drobiža, me je spustil naprej. Prispel sem do centra mesta, od koder sem moral še na tramvaj. Mimoidoči fant mi je

povedal, na kateri tramvaj moram in kje moram izstopiti. S fantom sva še malo poklepetala. Srečo sem imel, da je prav ta fant odšel na isti tramvaj kot jaz. Pri sebi nisem imel prav nobenega kovanca. Karto bi lahko plačal le na avtomatu, s kovanci ali pa z avstralsko bančno kartico. Fant je potegnil iz žepa svojo denarnico, vstavil v avtomat svojo bančno kartico in mi plačal pot za tja in nazaj ter pripomnil: »Kolega, ker je to tvoj prvi petek v Avstraliji, ti povratno vozovnico kupim jaz!« To je bila le ena od mnogih lepih izkušenj; nemalo jih je bilo, ki so me dobesedno osupnile. Kako si se znašel v Avstraliji? » Znajti se ni bilo težko, saj tekoče govorim angleško. No … ko sem pripotoval na letališče v mestu Adelajda, mi je plan A, edini plan, ki sem ga imel, v trenutku dobesedno »padel v vodo«. Na letališču sem bil naključno izbran za temeljiti pregled: preverili so kompletno prtljago, vse dokumente, tudi osebni računalnik ter oba osebna telefona. Izkušnja je bila vse prej kot prijetna. Znašel sem se na istem mestu kot ljudje iz dokumentarne oddaje Border security. Zadrževali so me 3 ure, preverili vse informacije o meni, družini, o moji preteklosti in o mojem delu. Imel sem zares veliko srečo, da sem lahko vstopil v državo. Nisem imel druge izbire, kot da se znajdem in se domislim plana B. In tako se je začela moja čudovita izkušnja z Avstralijo, ki me znova in znova postavlja pred izzive, v katerih se moram in hočem znajti, ne glede na situacijo.

Kakšne so tvoje izkušnje v frizerskem salonu v Avstraliji? » Iskanje salonov ni bilo tako zahtevno, saj mi je pomagal frizer, pri katerem sem bival v Adelajdi. Izkušnje so zelo pozitivne, način in odnos do dela celotnega salona je popolnoma drugačen od slovenskega. Odnos med delodajalcem in zaposlenim je po mojih opažanjih veliko prijetnejši in sproščen, a seveda kljub temu zelo profesionalen in na visokem nivoju. V salonu, kjer sem bil na prvem razgovoru, sem preživel dva dneva, opazoval sem način in potek dela, odnos med stranko in frizerjem pa tudi odnose med zaposlenimi. Frizerji v salonu so pozitivno sprejeli mojo zgodbo o iskanju zaposlitve, prav tako tudi manager in šef salona. Kaj vse moraš narediti, da se boš lahko v Avstralijo vrnil? Ti kdo pomaga? » Priprave na odhod v tujino so bile precej kompleksne. Potrebno je bilo urediti veliko administrativnih zadev in dokumentov, tako v Avstraliji, kjer delam, kot tudi v Sloveniji, katere državljan sem še vedno. Najprej sem moral najti delodajalca, ki je bil pripravljen sponzorirati delovno vizo. Z iznajdljivostjo, pogumom in seveda srečo mi je to uspelo. V nadaljevanju so stekle priprave za oddajo vloge za delovno vizo. Za deset mesecev sem se vrnil v domovino in se začel pripravljati na mednarodni izpit iz angleškega jezika. Eden od pogojev za izdajo delovnega dovoljenja je tudi uspešno opravljen izpit. Pri urejanju dokumentov mi je v Avstraliji pomagala delodajalka, v domovini pa sem vse

potrebno urejal sam s pomočjo mame in strica. Mnogokrat so mi z nasveti in priporočili v veliko pomoč številna poznanstva, ki sem jih ustvaril skozi vse izkušnje z delom.

Izkušnje so zelo pozitivne, način in odnos do dela celotnega salona je popolnoma drugačen od slovenskega. Priprave na odhod v tujino so bile seveda povezane tudi s stroški, ki niso zanemarljivi. Pomagali so mi starši in tudi »skriti« donatorji, ki sem jim zelo hvaležen. Nekaj sem prispeval sam. Prvih 14 dni sem živel pri zelo uspešnem frizerju, ki je prav tako Slovenec in živi v Južni Avstraliji, petnajsti dan pa sem z letalom odletel na razgovor za službo v Zahodno Avstralijo, v mesto Perth, kjer pa sem tudi ostal. Med 14-dnevnem bivanjem v mali Adelajdi sem preživel veliko kvalitetnega časa z ogledovanjem Južne Avstralije, centra Adelajde, okolice mesta in Kengurujskega otoka.

bo pomemben zate oz. za tvoj uspeh. Mreženje med ljudmi in promocija sta v teh dneh ključnega pomena. Kaj bi sporočil našim dijakom, bodočim frizerjem? » Vse se da, če se hoče!!! Od selitve v Perth sem menjal prvotnega delodajalca, na novem delovnem mestu napredoval v managerja salona, ob tem dobil mnogo priložnosti za delo, med drugim v modni in tudi v nepremičninski industriji, v prostem času pa sodelujem s priznanim urarjem in izdelovalcem nakita ter se ob tem učim novih veščin. A najpomembnejše … Približuje se čas, ko bom lahko podal uradno prošnjo in postal stalni prebivalec Avstralije. Za konec naj še dodam: imejte jasen cilj in sprejmite vsako priložnost, ki se vam ponudi. Tudi če delo ni plačano, z njim lahko pridobite odlične izkušnje in reference, ki so vstopnica za takšne priložnosti, kot je bila Avstralija zame. Iz težkih situacij se lahko veliko dobrega naučite, kot sem se jaz na avstralskem letališču. SH

Kaj se ti zdi odločilno za uspeh? » Ključna za uspeh je vizija oz. jasen končni cilj. Zatem pa ogromno prizadevanja in veliko trdega dela. Moj nasvet je, da zagrabi vsako priložnost, ki se ti ponudi, ne glede na to, kako pomembna je oz. s kom delaš. Mogoče te prav oseba, s katero sodeluješ, pripelje do nekoga drugega, ki

intervjuji

Tjaša Trček

intervjuji

Kakšna je razlika med saloni v Sloveniji in Angliji? Kako poteka delo? » V Londonu so večji saloni, saj je tudi več ljudi. Tukaj bo vedno dovolj strank. Kolikor sem jo jaz občutila, je razlika glede na slovenski salon ta, da tukaj ni časa, da greš ven na kosilo, tukaj se res dela in si res ves čas v salonu. Tukaj so bolj »stilisti po stopnjah«, tako da si lahko stranka izbere, na katero stopnjo bi lahko šla, pri čemer se mora zavedati, da cena s stopnjo tudi raste. To je neka razlika, ki sem jo opazila. Je pa tudi več kreativnosti in si več upaš, ker so tukaj ljudje navajeni vsega in te ne bodo kritizirali, če boš naredil kaj drugačnega. Zdi se mi, da sem se bolj odprla za kreativnost, odkar sem prišla v London.

na začetku nimaš družabnega življenja, ampak ko prideš v salon, spoznaš zelo veliko ljudi, tudi preko sodelavcev.

Zakaj ste se odločili za delo v Angliji? » To se je zgodilo zelo na hitro. Odločala sem se med Ameriko, Avstralijo in Londonom. Ampak že od nekdaj sem si želela izobraževati se tukaj, ker naj bi bil London »prestolnica frizerstva«. Zato sem se odločila za London. To se je zgodilo res hitro, z mami sem se doma pogovarjala in sem ji rekla: »Zdaj je pa res čas, da jaz grem.« Rezervirala sem karto, odšla za 10 dni in si poiskala službo. Hodila sem okrog, saj nisem hotela nič narediti preko interneta, ker ne vidiš salona, ga ne začutiš. Poklicali so me zelo hitro. Decembra sem se vrnila v Slovenijo in januarja sem že letela nazaj v Anglijo.

Kako se počutiš v mestu London? » Svobodno. Za mlade je zelo dobro območje, kjer lahko počneš, kar ti srce poželi.

Ali se je bilo težko privaditi na to okolje? » Ne. Zato ker nikoli ni dolgčas, vedno se nekaj dogaja. Zelo hitro spoznaš nove ljudi. Res je, da

Zakaj točno salon Rush? » Ker je zelo dober prostor za delo. Zelo je prostoren, velik, odprt. Je pa tudi to: pri drugih salonih se moraš odločiti ali za barvanje ali za striženje. Jaz se trenutno ne bi mogla odločiti za eno področje, ker še nekako iščem smer, v katero bi rada šla. To bo zame zelo težko. V nobenem salonu Rush se ti ni treba odločati, ali boš strigel ali barval, lahko delaš vse. Če želiš samo barvati, ti bodo odobrili in boš samo barval, če pa želiš delati vse, boš delal vse.

Kako se razumete s strankami? » Super. Imela sem samo eno stranko, ki ji nekaj ni bilo všeč. Sicer so stranke zelo ljubeznive in prijazne. Je pa res, da je stranka, ko pride iz službe, lahko tudi pod stresom, toda takrat začutiš, da jo moraš pustiti pri miru, da se hoče samo sprostiti. Kakšen je vaš dress code v salonu? » Črna. Za stilista in asistenta je obvezna črna. Mora delovati elegantno in lepo. Superge so sprejemljive, toda drugim to ni všeč. Ker sem bolj športni tip, mi je ta obutev najudobnejša. Stilisti in drugi se največkrat preobujejo v elegantnejšo obutev, kot so petke, škorenjčki …

Kakšni so vaši cilji? » Zelo sem odprta za nova znanja, tako da se izobražujem, kolikor se lahko. Zdaj nekako nimam nobenega cilja. Moj cilj je bil, da pridem sem, da dobim novo znanje. Zdaj je vse odvisno od tega, kam me bo pot odpeljala. Menim, da lahko prideš zelo daleč, če delaš to, kar hočeš. Vzdržujem to, kar me je pripeljalo sem. Ne smeš obupati, če eni stranki ni všeč tvoje delo. Ne moreš biti vsakomur všeč. Vedno moraš pomisliti, da si uredil veliko strank, ki jim je bilo tvoje delo popolno, in med temi je bila ena, ki ji ni bilo. Tako dobiš potrdilo, da delaš dobro in moraš verjeti vase.

Svobodno. Za mlade je zelo dobro območje, kjer lahko počneš, kar ti srce poželi. Na kakšno tekmovanje ste se prijavili? » Prijavila sem se na tekmovanje »fantasy hair-up«, in sicer zato, ker pogrešam kreativnost, ki jo zelo rada vzdržujem. Tukaj je namreč zelo klasično območje in ne bo prišla stranka, ki hoče nekaj »odbitega«, na primer vijolično ali zeleno barvo. Na to tekmovanje sem se prijavila zato, da pridobim izkušnje tudi na tem področju, da vidim, kakšne inspiracije imajo drugi. Prijavila sem se samostojno, nič povezano s salonom Rush. Na tem tekmovanju prevladuje spenjanje. Imaš določen čas, da narediš frizuro, na odru pa imaš 5 minut, da jo predstaviš.

Kaj pričakujete od tekmovanja? » Pričakujem samo neko izkušnjo, neke vrste učenje. Ne pričakujem, da bom zmagala, ker je nadarjenih stilistov veliko. Koliko časa se že pripravljate na tekmovanje? » Približno 5 mesecev. Zdaj sem zelo pod stresom, ker model ni prišel. Trudim se dobiti nov model, da speljem do konca, kar sem delala 5 mesecev. Kako ste se znašli z angleščino? » Na začetku, ko prideš v salon, še iščeš kakšno besedo. Tudi ko je stranka uporabila besedo z drugim pomenom, sem imela še malo težav. Ko pa vsak dan govoriš, se učiš in pridobiš dodatno znanje jezika. Zdaj je problem, ko grem domov, ker kakšne besede ne najdem in jo hočem povedati v angleščini, zato mora ta stavek nekdo prevesti. Tudi številke so težava, ker se tukaj berejo drugače kot v Sloveniji. Če prideš sem in govoriš angleško, se bo znanje angleščine zagotovo izboljšalo. Ali so imeli veliko težav z vašim imenom? » Stranke me kličejo TJ. Nekateri imajo veliko težav z izgovorjavo mojega imena. Ko sem prišla, sem mislila, da si bom spremenila ime, ampak potem so mi stranke govorile, da je to zelo posebno ime. Ko pokličejo po telefonu, mi rečejo TJ ali pa »Slovenian girl«. Priimka jim sploh ne omenjam, ker je preveč zahteven za njihovo izgovorjavo. Ko jim nekajkrat povem svoje ime, se ga navadijo.

Stranke imate naročene ali lahko pride kadarkoli in kdorkoli? » Čisto odvisno. Po navadi imamo v računalniku vse napisano. Imamo tudi glavno pisarno, kamor lahko pokličejo, in naročanje preko spleta. Kakšna stranka tudi pride in vpraša, ali je kdo prost, ampak je zelo majhna verjetnost, da bo ta stranka prišla na vrsto. Če bi sprejela to stranko, se mi ves sistem poruši, saj bi naročene stranke čakale, kar pa se tukaj ne sme zgoditi. Koliko strank imate na dan? » Odvisno. Če imam stranke, ki jih barvam in strižem, je potem to približno 6–7 strank na dan. Če pa samo strižem, kot po navadi, pa 9 strank dnevno. Koliko sodelavcev imate? » Naša ekipa se kar širi, tako da imam zdaj približno 12 sodelavk. Kakšne so cene v salonu? » Cene so različne zaradi različne stopnje izkušenj. Ker sem stilistka, je žensko striženje 60 £, moško pa 45 £. Za moško striženje imam 45 minut časa. Jaz ga postrižem v pol ure, potem mu še umijem lase in malo zmasiram lasišče. Sem najnižja na lestvici, najvišji na lestvici ima žensko striženje po 90 £. ALJAŽ JAMNIK, ANJA KLANČAR, KAJA TOMAŽIČ, NIKA TOMAŽIČ

intervjuji

članki

Sončni žarki kradejo moj vid, nič ne sije kot ti, moje zelene oči so slepe. KAJA MANDRIERA

intervjuji

Sašo Kremič OBISKAL NAS JE ZELO ZNAN FRIZER SAŠO KREMIČ. PREDSTAVIL NAM JE SVOJO ŽIVLJENJSKO ZGODBO IN POT, KI GA JE PRIPELJALA DO MESTA USPEŠNEGA FRIZERJA V LONDONU. TA SANJSKI POLOŽAJ MU JE IZPOLNIL NAJVEČJO ŽELJO.

Kaj vas je pritegnilo, da ste postali frizer? Že od nekdaj sem hotel postati frizer in Slovenijo narediti modernejšo, kar se tiče frizerstva. V Sloveniji imamo zelo dobre frizerje, toda ni tako kot na primer v Londonu, kjer imajo velike frizerske sejme in dogodke ter spreminjajo pogled na frizerstvo. Kakšni so bili vaši cilji in kako ste jih dosegli? Moj cilj je bil odpreti lastni salon in akademijo, kjer bi delil svoje znanje z drugimi in jim pomagal. Toda odločil sem se, da si bom prej postavil velik izziv in se poizkusil v Londonu. Moja želja je bila postati del ekipe Sassoon, saj je ta pojem frizerstva. Prepričan sem bil, da sem sposoben, saj mi je to potrdila tudi Eden Sassoon, hči pokojnega Vidala Sassoona. Ko sem bil postavljen pred odločitev, ali poskusiti, sem si v zadnjem trenutku premislil, saj me je prijatelj prepričal, naj grem raje na sestanek v salon Trevor Sorbie. Po sestanku v Sassoonu sem si dokončno premislil in se odločil poslati svoj CV v Trevor Sorbie. Takoj so bili zainteresirani za sodelovanje in me poklicali na sestanek, pregledali moje dosedanje delo in mi sporočili datum testa. Kakšen test ste morali opraviti, da so vas sprejeli v Trevor Sorbie ekipo? V tujini življenjepis in portfolij nista dovolj, zato sem moral opraviti test, tako imenovani »trade test«, ki je praktični preizkus tehničnega znanja. Sestavljen je iz petih striženj, ki jih določi njihova ekipa. Za test je potrebno najti pet modelov, za urejanje katerih je na voljo pet ur. Pred testom so mi zaupali, da ga uspešno opravi le peščica – več kot 95 % frizerjev s celega sveta pa je žal neuspešnih. Zato me je bilo nekoliko strah, a sem vseeno bil prepričan v svoje znanje in sposobnosti, predvsem pa sem se zavedal, da me odlikuje natančnost. Test sem uspešno prestal. Celoten Trevor Sorbie Art Team mi je izkazal veliko spoštovanje. Sledil je »vardering«, to je enomesečni intenzivni trening, v času katerega si moraš za vsak dan priskrbeti tri modele za frizure, ki so določene po programu tako imenovanega »vardering packa«. Po enem mesecu intenzivnega treninga sledi končna predstavitev. Pripraviti je potrebno devet določenih frizur, poleg tega tudi dve striženji po lastni izbiri (»creative haircuts«), kjer izkažeš svojo ustvarjalnost. Ključnega pomena je, kako znaš presoditi tip las, rast las in primernost frizure glede na določeno obliko glave.

Kako so se vaša družina in prijatelji sprijaznili s tem, da ste odšli v drugo državo? Bili so ponosni name in me podpirali, to mi je veliko pomenilo in mi dajalo še večji zagon ter pogum. Želeli so videti, kako sem opravljal test, ker takšnega testa v Sloveniji nimamo. Želel sem prositi nekoga, da fotografira, vendar se tako ne bi čutilo vzdušja. Odločil sem se, da raje posežem po funkciji Facebook Live. Tako so lahko moja družina, veliko prijateljev in nenazadnje kolegov frizerjev v živo spremljali mojo predstavitev. Mislim, da Trevor niti ni vedel, da svojo prezentacijo prenašam tudi v živo, vse do zadnjega, ko sem mu to zaupal. Kakšno se vam zdi življenje v Londonu? Zelo drago. To je sanjsko mesto za frizerja, ker je prisotnih toliko različnih kultur in veliko različnih vrst las. Tam je središče frizerstva, tam se je s frizerstvom marsikaj začelo, npr. frizura paž, bob po domače. V Londonu je tudi največ znanih festivalov in sejmov. NANA TRIFONI, LORENA PEZDIRC NANA TRIFONI, LORENA PEZDIRC

članki

Kako naj se rešim odl a ša n j a

članki

»Ura je 8.07 zjutraj. Zdrvim še po zadnjih stopnicah in že sem pred učilnico. Večkrat potrkam in upam, da mi profesorica odpre. Vem sicer, da mi ne bo. Zrušim se na klop pred učilnico in preklinjam samega sebe, ker sem spet zamudil. Kot nalašč se po drugi strani hodnika približuje moja razredničarka. Ko me vidi, samo zavzdihne. Nič ne reče, tokrat ne več. Ker ve, da je problem samo v tem, da sem se prepozno spraskal iz postelje. Ko gre mimo mene, umaknem pogled. Preveč me je sram. Tisti trenutek si tako kot že stokrat prej obljubim: »Jutri bom zagotovo vstal prej.« »Tisto jesen sta se nam pri gimnastiki pridružila dva fanta. V enega od njiju sem se do ušes zatrapala. Vsakič sem se pripravljala, da mu kaj rečem, pa mi je vedno kaj prekrižalo načrte. Enkrat se je preveč zavzeto pogovarjal s kolegom, drugič se mi je zdelo, da nisem dovolj privlačno oblečena. Tretjič se mi je zdelo, da ga verjetno itak ne zanimam, saj bi me drugače že sam ogovoril. Ah, kakšni bedni izgovori. Nek večer, ko sem se že nevemkaterič z upanjem in strahom hkrati podala v telovadnico, mi je zastal korak. Ni ga bilo. In naslednjič tudi ne. Verjetno ga je lepo vreme namesto v dvorano zvabilo na nogomet. Nikoli več ga nisem videla. Še danes mi je žal, da nisem vsaj poskusila.«

gledam in tečem čakam pogled ljudi a vse jim je mobi KLARA PIVK

»Pravkar sem prišel domov. Današnja pot domov je namesto običajnih 35 minut trajala nekaj več kot dve uri. To pa zato, ker mi je med vožnjo zmanjkalo bencina. Kakšna sramota! Že štiri dni mi je avto ob vžigu javljal, da je čas za postanek na bencinski črpalki. Vsakič sem ga ignoriral, češ da bom to uredil jutri, ko bom imel več časa. Danes sem obstal v daljšem zastoju, zato sem porabil nekoliko več bencina, kot sem pričakoval. Avto s preostankom bencina ni zdržal do doma. Sredi mesta sem moral zaviti na pločnik in tam počakati AMZS, ki mi je dostavil rezervoar bencina. Ne vem, kaj sem težje prenesel: poglede mimoidočih ali občutek krivde. Zaradi moje malomarnosti je namreč morala žena po hčer v vrtec.«

To so zgodbe treh ljudi različnih starosti v različnih življenjskih situacijah. Skupno vsem trem pa je, da so zaradi odlašanja naleteli na zoprno situacijo ali pa morda zamudili nekaj zelo lepega.

Ä?lanki

Z odlaĹĄanjem imamo vsi vsaj obÄ?asno teĹžave. Sama pri tem nisem nobena izjema. V nekem obdobju, ko sem si zaĹželela, da se te grde navade znebim, sem prebrala cel kup nasvetov in marsikaterega tudi preizkusila. Spodaj so na kratko opisane metode, ki so se pri meni obnesle:

1. Nastavi alarm Ä&#x152;loveka vse mine, Ä?e ve, da bo neka nadleĹžna naloga trajala ure in ure. Ä&#x152;e pa si jo omeji na krajĹĄi Ä?as, se laĹžje spravi k stvari. Ker ve, da bo stvar hitro minila. Primer: morala bi se uÄ?iti angleĹĄÄ?ino, ker se pribliĹžuje test. Namesto da sanjam pri odprtem zvezku, si nastavim alarm na 20 minut. V tistem Ä?asu se nalogi 100% posvetim, ko pa zazvoni alarm, je konec. Takrat mi ni treba veÄ? delati in lahko nadaljujem jutri. Zanimivo je, da sem vÄ?asih tudi po alarmu nadaljevala, ker sem dobila nek zagon. Ne pa vedno đ&#x;&#x2DC;&#x160;

2. Telefon daj v varstvo Najverjetneje imaĹĄ na telefonu tisoÄ? in eno aplikacijo in vsaka ti veÄ?krat dnevno zapiska ob prejetih sporoÄ?ilih. Ä&#x152;etudi delaĹĄ nekaj pomembnega, padeĹĄ ob vsakem pisku telefona v hudo skuĹĄnjavo, da hitro pogledaĹĄ, kaj je novega. Na tak naÄ?in je teĹžko delati. Stvar lahko reĹĄiĹĄ tako, da za tisti Ä?as, ko se moraĹĄ posvetiti delu, telefon enostavno daĹĄ nekomu, da ga Ä?uva. Lahko ga recimo zatakneĹĄ mami v Ĺžep, medtem ko kuha. Ä&#x152;e se ti to ne zdi sprejemljivo, ga ugasni ali daj vsaj na tiho in ga poloĹži na mizo nekaj metrov stran od sebe.

Ä?lanki

se potem lotijo najteĹžje. Tudi to je ok. Pod pogojem, da tista najteĹžja res pride na vrsto đ&#x;&#x2DC;&#x160;.

5. Drugim povej, kakĹĄen cilj imaĹĄ Ä&#x152;e drugim ljudem povemo, da smo si zadali nek cilj, je veÄ?ja verjetnost, da se bomo naloge lotili in jo tudi opravili. NihÄ?e si namreÄ? ne Ĺželi, da drugi vidijo, kako mu ni uspelo. Zato prijateljem ali komu iz druĹžine povej, Ä?esa si se lotil, in jih prosi, naj preverjajo, kako ti gre na tej poti. Lahko se dogovorite, da jim vsak dan poveĹĄ, kaj si v zvezi z nalogo Ĺže opravil.

6. Dogovori se za rok Stvari, ki so nam vĹĄeÄ?, se lotimo hitro. Pri tistih, s katerim odlaĹĄamo, pa se motivacija poveÄ?a, ko se bliĹžamo roku, ko jih moramo opraviti. Zato se dogovori za rok. Ä&#x152;e ti, recimo, uÄ?itelj reÄ?e, da lahko popravljaĹĄ oceno, ko se boĹĄ nauÄ?il, ga raje prosi, da se dogovorita za konkreten datum. V sluĹžbi tudi sama za naloge, ki jih imam, najveÄ?krat prosim za rok. Tudi ta Ä?lanek je nastal tako, da sem urednika ĹĄolskega Ä?asopisa vpraĹĄala, kdaj je ÂťdeadlineÂŤ.

7. Najdi si partnerja Dostikrat pomaga, Ä?e zdruĹžiĹĄ moÄ?i z nekom, ki se loteva iste naloge. Eden drugemu bosta v oporo in se spodbujala, ko bo volja do vztrajanja plahnela.

8. Poskusi si Ä?im bolj popestriti dolgoÄ?asna opravila

Malo je stvari, ki nudijo toliko zadovoljstva kot to, da na seznamu preÄ?rtaĹĄ storjeno. NapiĹĄi si seznam del in jih razvrsti po pomembnosti. Zraven pripiĹĄi, koliko Ä?asa okvirno potrebujeĹĄ za nalogo. UĹživaj, ko lahko nalogo preÄ?rtaĹĄ.

Med rutinskimi stvarmi, za katere ne potrebujeĹĄ koncentracije, lahko posluĹĄaĹĄ najljubĹĄo glasbo, radijsko ali televizijsko oddajo. Ali pa prosiĹĄ koga, da si delita delo in medtem poklepetata (tej osebi potem ti ob priloĹžnosti vrneĹĄ uslugo). Iz opravila lahko narediĹĄ tudi igro. Jaz sem si na primer zoprna gospodinjska opravila puĹĄÄ?ala za zveÄ?er, ko so bile na TV moje serije. Ko je bila na vrsti reklama, sem skoÄ?ila pokonci in poskusila stvar dokonÄ?ati, preden se je program nadaljeval.

4. NajteĹžje stvari naredi najprej

9. Izberi si nagrado

Ko delaĹĄ naÄ?rt za Ä?ez dan, zaÄ?ni z najbolj zoprno nalogo. Ko bo ta konÄ?ana, se ti bo vse ostalo zdelo neverjetno enostavno. Nekateri pa prisegajo na malo drugaÄ?en naÄ?in: naredijo nekaj laĹžjih nalog, da dobijo zagon in

Tukaj ni veliko filozofije. Izberi si nagrado, ki si jo boĹĄ podaril, ko svojo zoprno nalogo opraviĹĄ. Nekaj takega, Ä?esar se res moÄ?no veseliĹĄ in kar te bo motiviralo, da se spraviĹĄ k delu.

3. NapiĹĄi seznam danaĹĄnjih opravil in jih razvrsti po pomembnosti

zaspana sem Ĺže leĹžim o ĹĄit naloga PATRICIJA RIJAVEC

10. Ugotovi, zakaj z zadevo odlaĹĄaĹĄ Dostikrat razlog ni samo v tem, da smo leni oziroma se teĹžko odreÄ?emo trenutnemu udobju, ampak je problem tudi v drugih stvareh. Recimo: a) Strah Ä&#x152;e te je neÄ?esa strah, ti lahko pomaga, da najdeĹĄ nekoga, ki je podobno situacijo Ĺže doĹživel â&#x20AC;&#x201C; in preĹživel. Pogovori se z njim, vpraĹĄaj ga za nasvet. Morda ti je lahko v oporo tudi skozi tvojo pot. Zanimivo je, da tvoje skrbi postajajo manjĹĄe in vÄ?asih prav smeĹĄne, ko o njih z nekom na glas spregovoriĹĄ. Vzemi tudi list papirja in napiĹĄi, kaj slabega se pravzaprav zgodi. Zraven pa napiĹĄi, kako bi v tem primeru lahko ravnal.

1. MoĹžni slabi izidi. 2. Kaj bom v tem primeru naredil/-a? 3. Na koga se lahko obrnem, da mi pomaga?

Ne pozabi, da se najhujĹĄi scenariji pravzaprav odvijajo v naĹĄih glavah in bolj redko v realnosti.

b) Cilj se ti zdi prevelik in nedosegljiv VÄ?asih se ti zdi zastavljena naloga enostavno preobseĹžna, da bi se spravil k delu. V tem primeru jo je pametno razdeliti na manjĹĄe dele. Recimo: popraviti NPS iz 7 predmetov se zdi veliko, sploh Ä?e je Ä?asa malo. Ä&#x152;e pa ta cilj razstaviĹĄ na manjĹĄe naloge, bo stvar znosnejĹĄa. Vzemi koledar in si za vsak dan zapiĹĄi nekaj konkretnih, manjĹĄih nalog, ki jih lahko narediĹĄ. Potem se osredotoÄ?i samo nanje: â&#x20AC;˘ Danes pokliÄ?eĹĄ soĹĄolca, da ti posodi manjkajoÄ?e zapiske. â&#x20AC;˘ Jutri se zmeniĹĄ s profesorico matematike za termin popravljanja in nariĹĄeĹĄ slike za FRIt2. â&#x20AC;˘ V ponedeljek dokonÄ?aĹĄ seminarsko nalogo za prakso ... c) Perfekcionizem (teĹžnja, da vse, kar delamo, opravimo popolno) Za nekatere stvari v Ĺživljenju je pomembno, da jih res opravimo, kot najbolje zmoremo. Ne pa za vse. V primeru, da si perfekcionist, si nalagaĹĄ veliko breme, ko hoÄ?eĹĄ prav vse narediti super in najboljĹĄe. Premisli, katere so stvari, ki jih lahko narediĹĄ tudi samo dobro. Perfekcionisti so velikokrat preseneÄ?eni, ko ugotovijo, da drugi od njih ne priÄ?akujejo toliko, kot sami zahtevajo od sebe. Ali si Ĺže kdaj pomislil, da drugi po navadi nimajo Ä?asa ali pa se jim ne ljubi spremljati vsega tega, kar poÄ?neĹĄ? To pa zato, ker so preveÄ? zaposleni s sabo in svojimi problemi. Tako da si lahko mirne duĹĄe privoĹĄÄ?iĹĄ, da si tudi ti kdaj â&#x20AC;&#x201C; povpreÄ?en =). Kakorkoli, dragi bralec: Ĺželim ti veliko obÄ?utkov zmagoslavja ob nalogah, ki jih boĹĄ uspeĹĄno izpeljal! PETRA Ĺ TRUKELJ

dogajanje

Včeraj, danes, jutri … Včeraj, danes, jutri. Vsak dan je isti,

vedno znova ista pot,

ki vodi me do istih zmot ... … Včeraj, danes, jutri. Vsakič ob isti uri Pomislim, kje si, kaj delaš, tako mojo glavo zmešaš ... … Včeraj, danes, jutri. Vem, videla te bom, zaradi tega obožujem ta kraj, saj s teboj to je raj ... … Včeraj, danes, jutri. Videla sem te. A bil si z njo. Uničilo me je ... ANNA TOMLES

članki

ličenjem do urejenega, naravnega in privlačnega videza

V naslednjih vrsticah vam bom predstavila nekaj nasvetov in modnih smernic pri izbiri in nanosu ličil. Zelo pomembna je skladnost barv in namembnost make upa. Ličenje je svojevrstna spretnost, ki se je vsakdo lahko nauči. Že v praveku so ljudje poznali ličenje in poslikavo obraza. Stari Egipčani so bili pravi mojstri ličenja in nege telesa, saj se niso ličile le ženske, temveč tudi moški. V 20. stoletju se je z razvojem kemije, fotografije in filma pojavil prvi make up francoske modne oblikovalke Coco Chanel, ki je zasnovala danes visokokakovostno in priznano blagovno znamko kozmetike in oblačil.

Čiščenje in nega obraza Predpogoj za lepo polt je čista in negovana koža. Vsak dan zjutraj in zvečer uporabimo čistilno mleko ali različne druge izdelke za čiščenje obraza, ki s kože nežno očistijo ličila, odvečne maščobe in nečistoče. Tonik kožo osveži, povrne pH, odstrani sledove nečistoč in pripravi kožo na nego. Krema ali serum za obraz oskrbi kožo z vlago, ki je prilagojena posameznemu specifičnemu tipu kože (poznamo suho, mastno, normalno – idealno, mešano, občutljivo ali zrelo kožo). Enkrat tedensko kožo temeljito očistimo z nežnim pilingom ali piling krtačko. Svoji koži kot dodatno nego ponudimo razvajanje z negovalno masko. To je osnova, ki je ne smemo zanemariti.

Izbira kozmetike Kaj naredi žensko lepo? Prav gotovo njene oči, ki izražajo njeno notranjost in počutje (so ogledalo duše). Lahko so skrivnostne, nežno zapeljive in še kakšne, saj so jih pesniki skozi stoletja opevali v pesmih, umetniki pa skušali ujeti na svoja slikarska platna. Na trgu imamo veliko različnih kozmetičnih izdelkov, zaradi katerih se potrošniki znajdemo v dilemi. Masker ali vizažist mora biti vedno na tekočem z novostmi na trgu, da lahko svetuje strankam, kaj naj uporabljajo in na kakšen način. Kljub zapovedanim modnim smernicam se mora vsak posameznik najprej pri sebi dobro počutiti. Vsekakor pa moramo biti usklajeni s svojo celostno podobo (obleka, nakit, pričeska, barva nohtov) in upoštevati namembnost ličenja.

Ličenje obraza Sami sebe zagotovo najbolj poznamo in vemo, kaj pristaja naši osebnosti in obliki obraza. Zanima nas, kaj bi spremenili, da bi bil naš videz drugačen.

Ličenje naj bo vedno videti naravno, saj pri manjšem nanosu ličil dosežemo večji ter lepši končni učinek. Z ličilom lahko poudarimo lepe in prikrijemo manj lepe poteze obraza ter nepravilnosti (mozolji, podočnjaki, popokane kapilare …). Moda včasih narekuje, še zlasti kadar gre za posebne priložnosti, uporabo močnejših barv, ki naj bi poudarile določene elemente obraza. Barve nas obkrožajo vsak dan. Zaznamujejo naše življenje, občutke in se včasih tudi pogovarjajo z nami oziroma z našo duševnostjo. Vendar vsakemu človeku ne pristajajo vsi barvni odtenki. Lahko nas naredijo sveže, lahko blede in bolne. Barve igrajo pri ličilih zelo pomembno vlogo. Uporabljajmo jih pravilno, da dosežemo estetske učinke. Ker je ličenje igra barv, moramo poznati barvne skupine, ki so tople (rumena, oranžna, rjava in rdeča) ter hladne (zelena, modra in vijolična). Barvni tipi in njihove značilnosti so zelo pomembni pri izbiri ličil. Poznamo poletni tip: barva las niha med svetlo in rjavo, polt je večinoma zelo svetla, včasih tudi temnejša. V našem okolju je prevladujoč prav poletni tip. Pomladni tip: nežna svetla polt – ta tip skriva v sebi nekaj nežnega in krhkega. Jesenski tip: koža in lasje so zlato in rdečkasto obarvani. Zimski tip: temni lasje in olivna polt (od rjave do modročrne). Polt je lahko porcelanasto svetla. Barva las in kože sta sorodni, saj je melanin v naših genih tisti, ki določa naravno barvo.

Pri ličenju je zelo pomemben tip ženske Poznamo športni tip (preprosto in nežno neopazno ličenje), klasični ali elegantni tip (urejen make up), ženstveni tip (odločna in samozavestna osebnost, močan make up), romantični tip (uporabljamo nežne barve) in avantgardni tip: drzen, nenavaden in nevsakdanji slog. Pri ličenju sebe ali stranke je najbolje, da si predhodno zasnujemo načrt ličenja, saj smo tako veliko bolj sistematični in bolje razpolagamo s časom. Za harmoničen videz je zelo pomembna oblika obrvi, saj naj bi se ob upoštevanju modnih smernic prilagajala obrazu. Obrvi predhodno uredimo, jih po potrebi populimo in nikoli ne brijemo! Lahko jih poudarimo in s svinčnikom malce podaljšamo ter oblikujemo v želeno obliko s krtačko za česanje obrvi. Oblika obraza in nanašanje rdečila na ličnice sta zelo pomembna. S senčenjem optično korigiramo, poudarjamo in oblikujemo obraz. Pri izbiri nanosa ličil je najbolje, da premislimo, katere barve nam najbolj pristajajo in se skladajo z našimi oblačili. Če hočemo enakomerno obarvan obraz

članki

in sijočo polt, najprej prekrijemo majhne nepravilnosti. Te male nadloge prekrije korektor. Korektorji so različnih tekstur (v kremi, svinčniku, čopiču, stiku). Pomembna je barva, ki naj bo za odtenek svetlejša od barve pudra – podlage, saj s tem lepo zabrišemo prehode. Korektor nanašamo v majhni količini in samo na problematično mesto, saj s pretiravanjem dosežemo ravno nasprotni učinek. Odtenek pudra mora biti čim bližji naravnemu tenu kože. Poznamo različne teksture pudrov, pri izbiri upoštevamo tip kože. Pudri so lahko sestavljeni na vodni osnovi (brez olj), kompaktni pudri v stiku z gostejšo in bolj prekrivno sestavo pa vsebujejo več maščob. Puder vedno nanašamo v majhnih količinah s čopičem, spužvasto gobico … Danes veliko vizažistov uporablja »air brush«, sodobni način nanašanja podlage. Končni videz je popolnoma identičen. Zelo pomembno je, da na koncu skrbno zabrišemo robove med prehodi od ličnic do vratu in ob lasišču. Koža je še posebej sijoča, ker nam padec svetlobe poudari lesk. Kožo matiramo s kompaktnim pudrom, ki bo podaljšal obstojnost same podlage. Čopič ali gobico pomočimo v puder v prahu, odvečen prah otresemo in z rahlim dotikom enakomerno razporedimo puder po obrazu. Videz mora biti naraven, tudi če gre za svečano priložnost, saj v nasprotnem primeru dosežemo nenaraven videz voščene lutke. Čez nekaj časa, ko se polt začne svetiti, lahko s papirnatim robčkom popivnate odvečno maščobo z obraza in ten bo ponovno popoln. Sledi senčenje oz. morfologija obraza, kjer s temnenjem poizkušamo obraz maksimalno približati ovalnemu – idealnemu. Barva breskve in nežno rožnati odtenki še zlasti pri svetlolaskah delujejo pomlajevalno in sveže. Za posebne priložnosti lahko uporabimo tudi različne svetleče odtenke. Na vrat in dekolte ne smemo pozabiti, saj sta pomemben podaljšek obraza, zato ju nežno poudarimo.

senčil kot modrim očem. Zeleni barvi so bolj naklonjeni toplejši odtenki barv, kot so roza, bordo, oranžna, toplo vijolična, zlata, rjava. Pri dnevnem make upu uporabljamo svetle barve senčil, saj s svetlo barvo oko optično povečamo. Vedno začnemo z nanosom baze – nevtralnega in svetlega odtenka senčila brez leska in bleščic –, ki se ujema z najsvetlejšimi toni vaše polti. Nanašamo ga po celotni veki vse do obrvi. Tako dobimo gladko mat podlago, na katero lahko nanašamo temnejše odtenke. Z osnovnim senčilom zabrišemo prehode temnejših senčil, ki jih dodajamo na veko. Temna senčila dajo globino in vam omogočijo korekcijo oblike veke. Svetla pa povečajo in odpirajo pogled oz. poudarijo določen del očesa. Če uporabljamo močnejše barve senčil proti notranjosti oči, se bodo oči optično približale, ali nasprotno. Senčenje naj se širi k zunanjemu očesnemu kotu. Pri večernem in slavnostnem make upu so pravila nanosa ličil enaka, le nanos je lahko močnejši. Prehodi med različnimi barvami so čisti in zabrisani. Pri senčenju uporabljamo veliko kreativnosti in igrivosti. Če nam oblika očesa dopušča, s tekočim tušem za veke potegnemo črto po zgornjem robu trepalnic. Pod veznico oči obrobimo s sencami ali barvico in jo nežno zabrišemo. Oko lahko tudi optično podaljšamo, saj to daje videz mačjih oči. Trepalnice namažemo s črnim ali rjavim tušem (maskaro). Vzemite si čas za nanos in bodite ob tem natančni. Prvi nanos maskare je na sredini zgornjih trepalnic proti zunanjosti. Nato obarvamo notranje kotičke očesa. Maskaro nanesemo v dveh do petih slojih. Za dodatni volumen uporabite debelejšo krtačko z gostejšimi ščetkami. Lahko vstavite tudi umetne trepalnice ali dodate posamezne čopke za zgostitev ali podaljšanje trepalnic. Make up pod očali pogosto oko optično pomanjša, zato se lahko uporabljajo močne in temne barve senčil.

Senčenje oči

Le negovane ustnice pripomorejo k lepemu nasmehu na obrazu. Zato sta uporaba balzama in zadostno pitje še posebej v zimskih in spomladanskih dneh neizogibna. Ustnice naj bodo sočne, zapeljive in vpadljive. Svoj najljubši odtenek šminke izbirajte na prstnih blazinicah, ki so najboljši približek barvi ustnic. Tako boste izbrali najustreznejšega za vas. S črtalom za ustnice, ki mora biti istega odtenka, kot je šminka, lahko ustnice povečamo, pomanjšamo in poudarimo njihovo obliko. Črto povlecite navzven, če želite ustvariti videz bolj polnih ustnic oziroma znot-

Naslednji korak je senčenje oči. Večji učinek dosežemo, če uporabljamo kontrastne odtenke glede na barvo oči. Rjave oči so na nek način kot črna barva, h kateri so nam dovoljene skoraj vse kombinacije, čeprav so prilagojene priložnosti ali namembnosti ličenja. Modre oči potrebujejo previden izbor barv, predvsem uporabimo toplejše odtenke, kot so marelična, roza, rjava, zlata, bakrena, črna … S temi barvnimi kombinacijami ustvarimo toplo-hladni kontrast. Zelenim očem ustreza podoben izbor

Oblikovanje ustnic

raj naravne konture za videz manjših ustnic. Nanesite ga po celi površini ustnic, da bo rdečilo čim bolj obstojno ter barva enakomerna. Kadar gre za nesimetričnost zgornje ali spodnje ustnice, se približujmo simetriji. Nato sledi nanos rdečila za ustnice ali šminke, ki ga nanesite s čopičem v več tankih slojih, saj se poveča obstojnost šminke. Močne, zelo obstojne šminke so primerne za svečani make up. Tudi njihova tekstura in obstojnost se razlikujeta. Več ko vsebuje šminka maščob in leska, manjša je obstojnost. Taka vrsta šminke ali glosa ustnice neguje, saj vsebuje manj barvnih pigmentov. Glos na ustnicah poskrbi za čaroben videz. Šminka je povezana z našo mimiko obraza, zato ne smemo pretiravati kljub modnim smernicam, ki narekujejo polne in bleščeče ustnice. Sijoče šminke dodajo videzu ščepec glamurja in čarobnosti. Svetli odtenki ustnice na videz povečajo, temni odtenki jih zelo poudarijo in pomanjšajo. Trend je zelo močna šminka. Vsaka prava dama mora imeti vsaj eno rdečo šminko. Rdeča ali oranžna barva pristajata le redkim, saj lahko barva zob deluje porumenelo. Danes je na tržišču prava poplava šmink, vendar vsaka šminka ni primerna za vsako priložnost. Za glamurozen in popoln videz vaše kože uporabimo osvetljevalec tik pod obrvmi, na vrhu lične kosti, po sredini nosu in tik nad zgornjo ustnico. RENATA STRMEC

gostujoče škar’ice

Foto: Mimi Antolovič

Tomaž Turk Poljubljanje ni del dedne zasnove ali tako rekoč se ne rodimo s to veščino. Je najpogostejše izražanje čustev, ljubezni, spoštovanja, žalosti, sreče. V rani mladosti nam naši bližnji dajejo poljube na lica, med prvim in drugim letom starosti se že navadimo vračat poljubčke. Pride prva ljubezen, prvi poljub, ki ni ravno med uspešnimi, kaj šele vrhunskimi. Je ves tresoč, nervozen, tremast pa še fali cilj. Ja, to je prvi poljub. V teoriji si že vedel, kaj narediti, ampak prvi poljub je kot prvo umivanje las, uf, navijanje, še težje, uau, škarje, še težje, spraviti lase v ravno linijo in jo ravno odrezati. V teoriji se vse zdi lažje in tudi moje mišljene je bilo takšno, ko sem prišel na frizersko šolo. V bistvu, ker sem radoveden, sem že prej sprobal svoj talent. Vsi so mi govorili, da imam talent, sploh pa ker sem fant. Norost in samo zavajanje starejših, ker talenta ni bilo od nikjer, sta me pripravila do tega, da sem sklenil preizkusiti talent in sem se sam postrigel. Zaradi končnega rezultata sem še kakšen mesec ves čas nosil kapo. Dizaster od striženja in nakladanje od modrecev, da talent obstaja. Ni ga bilo. Tudi v začetku prvega letnika so bili vsi boljši od mene in vsi so že nekaj znali, le jaz ne. Sklenil sem, da jih vse po vrsti šišnem po desni, tako da sem besedo talent spremenil v besedo ŽELJA. Kot vemo, ni beseda še nikoli zmagala, ampak zmaga dejanje. To dejanje je bilo, da sem vsako popoldne po pouku in kosilu odšel v

prvo nadstropje v učilnico, mislim, da nasproti WC-jev, k drugim in tretjim letnikom, kjer sem treniral dodatno prakso. V bistvu sem samo navijal lutko vsak mili dan tako dolgo, dokler se roke in prsti niso sprostili in nisem presegel meje 15 minut. Želje so se krepile tako močno, da sem do konca prvega letnika že znal vse osnovne veščine frizerstva, ki sem jih lahko v domačem kraju med poletnimi počitnicami prenesel v realnost. Tako sem strigel prijatelje, barval mame, onduliral trajno in vodno pa stare mame. Želja se je spremenila v vztrajnost, trmo in pridnost, zraven pa gre še velika mera odštekanosti, s katero sva s sošolcem v tretjem letniku SFŠ naredila dve samostojni frizerski modni reviji. Mislila sva, da sva carja in res dobra frizerja, ampak sva bila šele na prvi petini, ko lahko rečeš znam in suveren sem. In to je 10.000 ur. Dončič jih je kljub mladosti že presegel. Kdaj jih boš dosegel ti, je odvisno od tvoje želje. Če bi pet dni v tednu treniral po osem ur na dan, bi trajalo približno koliko let? P. S. Če želiš pa bolj zabremzat željo in uspeh, hodi čim večkrat med poukom na WC in si na prakso pripelji čim lažje modele. Želim pa, da vsi izkoristite 24.000 poljubov, ki so vam na razpolago do konca življenja. TOMAŽ TURK, @tomazturk

Izdajatelj: SFŠ Ljubljana, Litostrojska 53, 1107 Ljubljana Odgovorna oseba: Saša Hiti Uredništvo: Luka Kelc, Bojan Vučko, Ana Žebovec Lektoriranje: Luka Kelc Oblikovanje: PADALCI (Irena Gubanc, Teja Jalovec) Ilustracije/fotomanipulacije: PADALCI (Irena Gubanc, Teja Jalovec, Ana Vičič, Fatima Tsagolti) Fotografije: Mimi Antolovič, Monica Caltran, Lidia Čerpnjak, Sabina Kolenc, Andreja Kordiš, Marjan Mutić, Paolo Riccobon, Igor Šajn, arhiv SFŠ Ljubljana Tisk: Graphtech, Dušan Stepančič s.p. Naklada: 900 Ljubljana, maj 2019 Publikacija je brezplačna ISSN 2670-5184

gostujoče škar’ice