Škofijska klasična gimnazija z vprasanji do odgovorov by Zavod sv. Stanislava LJ

odgo o d I j n a š a r p Zv

voro

AMOR MAGISTER OPTIMUS

KA S J I F O ŠK ZIJA A N M I AG N Č I S A KL v

AMOR MAGISTER OPTIMUS

KAZALO 1. Kaj je Zavod sv. Stanislava? �� 7 2. Katere enote so še vključene v Zavod sv. Stanislava? ��8 3. Kakšno mesto ima na škofijski vera? ��10 4. Zakaj Amor Magister Optimus? ��11 5. Kako poteka pouk na Škofijski klasični gimnaziji? ��12 6. Kako je z učenjem tujih jezikov? �� 13 7. Ali na Škofijski klasični gimnaziji res vsi prepevajo? �� 16 8. Kaj pa škofijci in šport? ��17 9. Ali škofijci res veliko potujejo? ��18 10. So na šoli tudi izmenjave? �� 19 11. Kako še lahko škofijci razvijajo svoje talente in uresničujejo interese? ��20 12. Kaj dela dijaška skupnost? ��21 13. Kakšni so rezultati na maturi? ��22 14. Ostanejo škofijci tudi po koncu šolanja povezani s škofijsko? ��23 15. Ali je na škofijski res treba plačevati šolnino? ��24 16. Kdo se lahko vpiše na Škofijsko klasično gimnazijo? ��25 17. Kako se pride do Škofijske klasične gimnazije? ��26

Dragi učenci, spoštovani starši, pred vami je knjižica, ki smo jo natisnili zato, ker vam želimo predstaviti šolo in življenje na njej ter odgovoriti na vsa tista vprašanja, ki nam jih najpogosteje zastavljate. Ko sem sam pred leti kot mlad učitelj prvič prišel na Škofijsko klasično gimnazijo, se kar nisem mogel načuditi, koliko ustvarjalne energije, vedoželjnosti in veselja premore šola, ki sem jo prej poznal le od daleč. Tako kot vam so se tudi meni zastavljala mnoga vprašanja. V čem je zasebna in katoliška šola drugačna od ostalih? Čemu klasičnost, če pa je danes v ospredju tisto, kar je moderno? Zakaj latinščina, če pa nihče več ne govori tega jezika? Čemu duhovnost, ko pa sodobna družba hlepi po materialnem? In zakaj ustvarjalno sobivanje, če je v modi individualizem? Dragi mladi, strah je povsem odveč. Klasičnost je prednost. Duhovnost nas resnično bogati. Medsebojna povezanost osrečuje in latinščina je v resnici velik privilegij. Ne verjamete? Če ste v dvomih, potem vas vabim, da si vzamete čas in se sprehodite skozi vprašanja v naši knjižici, ki smo jo za vas pripravili z željo, da vam bodo odgovori v njej olajšali odločitev o izbiri srednje šole. Simon Feštanj, ravnatelj

ibi o est, m o h e qu Ubicum ii locus est. ic f e ben lovek, je kjer je č ro dejanje. , d o s v ob Po ost za d ) priložn ta, 24,3 , De vita

(Seneca

bea

1. Kaj je Zavod sv. Stanislava? Če doživite igrivost in razposajenost tistih najmlajših (malčkov iz vrtca), veselje in smeh šuštarjev (naših osnovnošolcev), če v dopoldanskem času prisluhnete utripu dogajanja med škofijci (našimi gimnazijci), zvečer pa klepetu med gojenci v dijaškem domu, če v popoldanskih urah srečate učence glasbene šole z malimi in velikimi inštrumenti, pozno zvečer pa študente, ki se vračajo s predavanj nazaj v študentski dom, potem lahko začutite utrip vsakdanjika v Zavodu sv. Stanislava. Ko vstopite v veličastno stavbo, lahko doživite, kako se v njej prepleta ustvarjalna svežina, ki se pretaka skozi številne učilnice, sobe, atrije, dvorane, hodnike in stopnišča naše mogočne hiše. Začutite lahko mladostno energijo in radoživost, ki odmeva iz učilnic, laboratorijev, športnih igrišč, prisluhnete pesmim in melodijam, ki se razlivajo iz glasbenih učilnic, doživite nekaj študijskega in kulturnega duha med neskončnimi policami zavodske knjižnice, občudujete likovne podobe v galerijskih prostorih in na hodnikih, ob tem pa ujamete še čudovite zvoke orgel iz zavodske cerkve ali pa morda dotik njene milostne Tišine. To je Zavod sv. Stanislava. Ob vsej ustvarjalni pestrosti in radoživosti mladih boste v naši hiši prav gotovo začutili tudi žlahtnost tradicije, o kateri je sanjal ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, ko je pred 110 leti ustanavljal zavod. Danes nadaljujemo bogato tradicijo in se trudimo, da bi v dialogu s svetom lahko ustvarjali pogoje za celovito osebnostno rast mladih v skupnosti, da bi živeli v polnosti in sooblikovali boljši svet.

PLINIS US DISCI NIM A U, SIC FIT. RA CULT UT TER UBERIORQUE anjem MELIOR bdelov jem o z a lj em čen stane z ejša, tako z u o p r o k n Ka rodovit uha. boljša in in obogatiš d š , 3, 75) izboljša atoria 8 utio or

n, Instit

ija (Kvintil

2. Katere enote so še vključene v Zavod sv. Stanislava?

Vrtec Dobrega pastirja Vrtec Dobrega pastirja je najmlajša enota v zavodu, ki je svoja vrata odprla v letu 2014. Vrtec obiskuje 80 malčkov, ki so razporejeni v tri oddelke mlajše in dva oddelka starejše starostne stopnje. Vrtec, ki se nahaja v novi stavbi, razpolaga s petimi velikimi, svetlimi in moderno opremljenimi igralnicami. Velika pozornost pri vzgoji je namenjena razvijanju čuta za jezik in umetnost, poudarek pa je tudi na gibanju, stiku z naravo in duhovnosti.

Osnovna šola Alojzija Šuštarja Je devetletna osnovna šola, ki jo obiskuje 400 učencev. Poleg obveznih predmetov, ki jih izvajajo vse osnovne šole, imajo šuštarji na urniku tudi predmete, kot so spoznavanje vere (razredna stopnja) oz. vera in kultura (predmetna stopnja), klasična kultura z latinščino in praktikum. Geslo šole pove, da je to šola tisočerih talentov, saj se številni učenci izkažejo na raznovrstnih področjih, pri nekaterih dejavnostih pa sodelujejo tudi z dijaki Škofijske klasične gimnazije.

Jegličev dijaški dom V domu biva približno tretjina dijakov Škofijske klasične gimnazije, nekaj pa je tudi dijakov iz drugih srednjih šol. Iz dijaških sob, domskih učilnic in s hodnikov je tako mogoče slišati narečja z vseh koncev Slovenije, tudi tistih najbolj oddaljenih. V domu je poskrbljeno za dobre bivanjske in učne pogoje; dijaki so razporejeni v vzgojne skupine, ki jih vodijo vzgojitelji. Dom dijakom nudi varnost in udobje, saj gredo lahko dijaki zjutraj iz svojih sob k pouku kar v copatih, prosti čas po pouku pa lahko preživijo ob številnih dejavnostih. Cena bivanja in oskrbe je enaka kot v vseh ostalih javnih dijaških domovih po Sloveniji.

Glasbena šola Že od ustanovitve zavoda pred 110 leti je imela glasbena dejavnost v tedanji klasični gimnaziji pomembno vlogo. Tako je še danes, zato deluje v zavodu tudi glasbena šola, ki jo poleg dijakov Škofijske klasične gimnazije obiskujejo tudi otroci, ki šele začenjajo s prvimi glasbenimi koraki, med njimi je kar precej učencev OŠ Alojzija Šuštarja. Vsi ti mladi glasbeniki bogatijo kulturno življenje zavoda s svojimi nastopi – kot posamezniki ali v različnih glasbenih zasedbah –, saj je poslanstvo glasbene šole usmerjeno k vzgoji estetskih vrednot. Glasbena šola je tako eno od glavnih središč kulturnega življenja v zavodu.

Študentski dom Janeza F. Gnidovca V njem bivajo študentke in študenti iz vse Slovenije, med njimi je veliko nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. V apartmajih je na voljo približno 120 postelj. Študentje bivajo v manjših apartmajih, v katerih sta dve dvoposteljni sobi, kopalnica in manjša kuhinja. Študentje imajo na voljo tudi računalniško in študijsko sobo, družabne prostore in telovadnico, za molitev in premišljevanje pa kapelo Božje modrosti. Dom omogoča študentom dobre pogoje za študij in celostno rast v skupnosti ter jih spodbuja k ustvarjalnosti, samostojnosti in odgovornosti.

Slovenski dom Slovenski dom je enota Zavoda sv. Stanislava, ki ima predvsem kulturno poslanstvo. Prireja razstave domačih in tujih umetnikov ter vodene oglede po Kregarjevi galeriji in Tršarjevi sobi. Srečanja z umetniki, tako osebna kot prek njihovih umetniških del, bogatijo kulturno življenje zavoda, dijaki Škofijske klasične gimnazije pa velikokrat sodelujejo z glasbenimi in recitatorskimi točkami pri odprtjih razstav.

er est int a im s Firmis micitia. a pares stvo prijatelj je e jš e Najtrdn kimi. a n e d e m 7)

s 7,8, 2

(Curtiu

3. Kakšno mesto ima na škofijski vera? αὐτόν. Γνῶθι σ

e. ega seb

j sam Spozna

Dijaki medsebojne odnose, svoj osebni notranji svet in življenjsko pot odkrivajo ter gradijo tudi preko verske dimenzije in izkušnje. Zato pouk vsak dan začnejo in končajo s kratko duhovno mislijo. Razredno skupnost krepijo pri razrednih mašah ali pri skupnem postavljanju razrednih jaslic. Vsako leto težko čakajo na razredno duhovno obnovo, kjer si vzamejo čas za pogovor, druženje, skupno rast, pa tudi za razmišljanje o sebi, svetu in Bogu. O veri, temeljnih vrednotah, smislu bivanja in različnih življenjskih dilemah se pogovarjajo pri predmetu vera in kultura. Za pogovor jim je na voljo šolski kaplan, vedno pa je odprta tudi kapela, v kateri se lahko pogovorijo z Bogom ali pa le sami s seboj. Vsako leto jih obišče Miklavž. Pripravljajo se na božič in veliko noč. Zahvaljujejo se in prosijo. Pričakujejo in praznujejo. Škofijci torej … iščejo… sebe, drug drugega in Boga.

4. Zakaj Amor Magister Optimus? Geslo naše šole v prevodu pomeni: Ljubezen je najboljša učiteljica. To misel smo izbrali za vodilo našega delovanja, saj želimo poudariti, da je prav Ljubezen temeljna vrednota, ki mora spremljati in voditi mladostnika. V obdobju srednje šole mlad človek išče odgovore na številna življenjska vprašanja, preizkuša svoje meje in meje drugih, veliko časa in energije vlaga v odnose s prijatelji. Kakšno vlogo ima pri tem šola? Šola lahko nudi varno okolje za to, da si mladostnik pridobi nujno potrebne izkušnje za prehod v odraslost. To počnemo v duhu Ljubezni. Če ljubiš, zmoreš vse: naučiti se tujega jezika, občudovati stvarstvo z vidika znanosti, ljubiti domovino in domačo besedo, razumeti prijatelja in sebe, spodbujati druge, iskati dobro v sočloveku ter potrpežljivo pričakovati. Izkušnja, da je Ljubezen najboljša učiteljica, odpira vrata do sveta, do soljudi in do nas samih. Zato je odločujoča za rast nas vseh.

U R OPTIM ISTE G A M AMOR ljša je najbo n e z e b Lju a. učiteljic

5. Kako poteka pouk na Škofijski klasični gimnaziji? Pouk poteka samo v dopoldanskem času, začenja se ob 7.44. Takšna nenavadna ura zato, ker je ena minuta ob začetku pouka namenjena kratki duhovni misli ali spodbudi, s katero dijaki in učitelji vsako jutro skupaj vstopijo v nov šolski dan. Enako je ob koncu pouka, ko se šolski dan z duhovno mislijo zaključi ob 14.11. Dijaki imajo vsak dan na urniku sedem ur pouka, razen ob sredah šest ur, zato takrat zaključijo s poukom že ob 13.31. Če je želodec prazen, se je seveda težko učiti. Za prehrano škofijk in škofijcev je zato dobro poskrbljeno. V dveh velikih jedilnicah sta na voljo topla in hladna malica, tako vegetarijanska kot običajna, po pouku pa tudi kosilo. Glavni odmor, ko je čas za malico, traja 45 minut, po malici pa imajo dijaki še dovolj časa, da se sprehodijo po šolskem parku ali pa posedijo in poklepetajo v atriju ob fontani. Na naši šoli ima vsak razred matično učilnico, zato so učitelji tisti, ki prihajajo vsako uro k dijakom v razrede in ne obratno. To je za dijake velika prednost, saj lahko sami skrbijo za svojo učilnico, jo okrasijo, ob božiču pa v njej postavijo jaslice. Za pouk biologije, kemije, fizike in glasbe so na voljo specialne učilnice in laboratoriji, za pouk informatike pa dve računalniški učilnici. Pouk športa poteka v dveh velikih športnih dvoranah in eni manjši, na razpolago pa so tudi soba za fitnes, plesna soba ter zunanje košarkarsko in nogometno igrišče s tekaško stezo.

PUS UNT, TEM S A . ALIEN OMNIA NOSTRUM EST M U TANT lastiti, oremo m e n i s . r Ničesa v naših rokah je 1, 3) le čas orales ulae m

a, Epist (Senek

LLES, UA S C A G LIN QUOT VALES. HOMINES TOT naš, zikov z je r o k li š. Ko ož velja m o k li o t

6. Kako je z učenjem tujih jezikov?

Vsi dijaki se učijo angleško. Za drugi tuji jezik lahko dijaki izbirajo med nemščino, francoščino, španščino ali ruščino. Pouk tujega jezika poteka v manjših skupinah, zato je delo toliko bolj intenzivno, dijaki pa tako tudi hitreje napredujejo. Seveda pa večino osnovnošolcev najbolj zanima, kako je z latinščino in grščino. Ja, vsi škofijci se učijo latinsko – in ne, to ni najtežja stvar na šoli. Obvezen pouk latinščine in možnost pouka grščine sta v resnici ena izmed prednosti naše gimnazije. Latinščina razvija spominske, analitične, povezovalne in raziskovalne funkcije, ki nam ostanejo tudi po tem, ko morda jezik sam že nekoliko pozabimo. Poleg tega pa nam to pomaga tudi pri hitrejšemu učenju drugih tujih jezikov. Sam pouk latinščine in grščine pa kljub temu ni zgolj jezikovno naravnan. Veliko pozornosti namenjamo spoznavanju antične kulture, njenih vrednot, dosežkov in pomena pri oblikovanju evropske kulture. Dijaki si ob tem širijo obzorje in razvijajo razumevanje ter cenjenje osnov kulture evropskih narodov. Klasična gimnazija tako tudi preko latinščine in grščine utrjuje temelje humanistične vzgoje, ki jih vidi v lepem, dobrem in resničnem.

PREDMETNIK

Brez grščine

skupaj

Vera in kultura Slovenščina Matematika Angleščina Latinščina Nemščina/francoščina/španščina/ruščina Zgodovina Šport Umetnost zgodovina Informatika Geografija Biologija Kemija Fizika Psihologija Filozofija Skupaj Ure za izbirne predmete Umetnost (glasba) Obvezne izbirne vsebine

2 4 4 4 3 3 2 3 2 2 2 2 33 1 90

2 4 4 3 3 2 2 3 1 2 2 2 3 33 90

1 4 4 3 3 2 2 3 2 2 2 3 2 (2)* 33 90

1 4 4 4 2 2 2 3 (2)* 2 24 7

210 560 560 490 385 315 280 420 35 70 210 210 210 210 70 70

* možnost izbire predmeta

35 30

matura

skupaj

+3 +4 +3

595 560 490 490 455 385

+4 +4 +4 +4 +4 +4 +4 +4

175 210 350 350 350 350 210 210

Z grščino

skupaj

Vera in kultura Slovenščina Matematika Angleščina Latinščina Grščina Nemščina/francoščina Zgodovina Šport Umetnostna zgodovina Informatika Geografija Biologija Kemija Fizika Psihologija Filozofija Skupaj Ure za izbirne predmete Umetnost (glasba) Obvezne izbirne vsebine

2 4 4 4 3 2 3 2 3 2 2 2 33 1 90

2 4 4 3 3 2 2 2 2 1 2 2 2 2 33 90

1 4 4 3 3 3 2 2 3 (2)* 2 (2)* 2 2 (2)* 33 90

1 4 4 4 2 3 2 2 2 (2)* 2 26 7 30

210 560 560 490 385 350 315 280 420 35 70 210 210 210 140 70 70

* možnost izbire predmeta

matura

skupaj

+3 +4 +4 +3

595 560 490 490 490 455 385

+4 +4 +4 +4 +4 +4 +4 +4

175 210 350 350 350 280 210 210

ctat. io dele t ia ar V rstnost Raznov uje. elj razves ura , De nat (Cicero 1, 9, 22) deorum

7. Ali na Škofijski klasični gimnaziji res vsi prepevajo?

ACIUNT TRES F IUM. COLLEG . že zbor Trije so

Vsi ne, večina pa. Petje je z leti namreč postalo velika vrednota, saj dijaki z njim izostrijo čut za delo v skupini, se učijo vzajemnega poslušanja, krepijo samozavest in se sprostijo. Na gimnaziji tako deluje kar pet pevskih zborov, v katerih lahko najde svoje mesto prav vsak, ki si želi prepevati v zboru. Zbori vsako leto nastopijo na velikem letnem koncertu v Cankarjevem domu in tudi sicer veliko nastopajo na koncertih doma in v tujini. Do sedaj so zabeležili že kar precej prvih mest na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Repertoar zborov je različen in sega od resne glasbe, preko slovenske ljudske glasbe vse do lahkotnejše pop glasbe, gospela in skladb sodobnih ustvarjalcev. Šola spodbuja tudi razredno petje, vsako leto se razredi s svojimi priredbami in koreografijo pomerijo na razrednem pevskem festivalu. Na šoli je tudi več manjših inštrumentalnih zasedb in bendov, ki igrajo sebi in drugim v zabavo in veselje. V sodelovanju z glasbeno šolo pa deluje tudi godalni orkester.

8. Kaj pa škofijci in šport? Saj poznate antični rek »Mens sana in corpore sano«, kajne? S tem diha celotna Škofijska klasična gimnazija: da bi zdrav duh imel svoje prebivališče v zdravem telesu. Zato športu posvečamo veliko pozornosti. Poleg treh ur redne športne vadbe na teden in dveh športnih dni na šoli redno delujejo tudi različni športni krožki, in sicer nogometa, košarke, odbojke, dvoranskega hokeja in športnega plezanja. Udeležujemo se večine državnih srednješolskih športnih tekmovanj, kjer naši dijaki dosegajo odlične rezultate. A šport na Škofijski klasični gimnaziji je še nekaj več: že antični Grki so šport cenili kot pomoč pri celostni vzgoji mladega človeka. V tem duhu spodbujamo k športni aktivnosti čim več dijakov. Dijaki sami vsako leto organizirajo številne šolske in medrazredne turnirje v raznolikih znanih in manj znanih športih. Razredne in šolske športne ekipe pa na nastopih in tekmovanjih spodbujajo navijaške skupine.

ana in M e n s s e s a n o. r corpo uh v Zdrav d telesu. m zdrave

9. Ali škofijci res veliko potujejo? Res. Kar naprej. Vsako leto in večkrat letno. Po Sloveniji in tujini. Cel razred, vse dijakinje, vsi dijaki, brez izjeme. Oglejmo si, kam potujejo.

Ekskurzije v tujino: 1. letnik: Koroška in Salzburška (2 dni) 2. letnik: Dunaj (z ogledom operne predstave; 3 dni) 3. letnik: Pariz (a oddelek) / Grčija (b oddelek) / Španija (c oddelek) / Nemčija, Avstrija, Švica in Liechtenstein (7 dni) 4. letnik: Assisi in Rim (5 dni)

Enodnevne ekskurzije po Sloveniji: 1. letnik: Ljubljana 2. letnik: slovenske pokrajine po izboru dijakov 3. letnik: slovenske pokrajine po izboru dijakov

Tudi del počitnic lahko preživijo s svojimi prijatelji v tujini na različnih taborih: •

delovno-prijateljski tabor v Bosni in Hercegovini

•

potepuško-duhovni tabor po Sloveniji

•

latinsko-arheološki tabor v Italiji, Španiji, Grčiji …

•

filozofski tabor na Poljskem

in še kaj se najde ...

TRIA TUS, PA A N LO NGU . US EST M UNI A NON SU US HIC MUND nem MEA TOT ičal v e , da bi t s ta svet. o t a z ve rojen Nisem ja domovina je o 28,5) kotu, m orales ulae m

a, Epist (Senek

Cleveland

10. So na šoli tudi izmenjave?

ZDA Japonska Oslo

Stockholm

Horsens

Ayr

Kilkenny

Moskva

Berlin

Utrecht

Ostbevern Hradec Dortmund Nijlen Kralove Oudenaarde

Lancing

Mortefontaine Saumur Niort

zemljevidi: FreeVectorMaps.com

Tokio

Krakow Trenčin

Graz Tanzenberg Ljubljana Milano

Kijev

Szentendre

Varaždin Novi Sad Targoviste Kakanj Rijeka Kragujevac Veliko Tarnovo

Atene Sevilla

11. Kako še lahko škofijci razvijajo svoje talente in uresničujejo interese? US UNT, ANIM L A S U . RP OTIA CO PASCITUR ILLIS E U QUOQ rav i telo, p p e r k s a . Prosti č poživlja duha a p o k ta 21) (Ovidij,

to 1, 4,

Ex Pon

Na voljo imajo veliko krožkov, ki jih vodijo učitelji ali gostujoči strokovnjaki, velikokrat tudi nekdanji škofijci, ki se radi vračajo v vlogi mentorjev. Poleg zborov in športnih krožkov so jim na voljo še:

delavnica grafičnega oblikovanja ACSL (American podjetnimladi in de(»Spretno vrtim raComputer Scienški krožek nar (»No, pa čunalniško miško in ce League) (»Krasen sem še finančno fizikalni navdušeno spremljam občutek je v Ameriki geografski pismena!«) krožek trende na področju zmagati na tekmopriprave na krožek literarne grafičnega oblivanju iz progratekmovanje ustvarjalnikovanja.«) miranja!«) za Cankarjevo ce »Domače vaje« filmska priznanje (»Mnogi pisatelji so krožek upofrancoski ustvarsvojo pot začeli z biološko- virabne elek dramski jalnica objavami v šolskih varistični krožek debatni krožek tronike krožek glasilih … «) publi(»Skrbeti za dva (»Argument moči cistični goža ni kar tako.«) ali moč argumenkrožek Evropska ta – kaj vam je prograunija in poljubše?«) miranje za zalitika modelarski dramski četnike (»Python kemijski angleška krožek krožek ni žival, ampak filozofski krožek krožek dramska programski (»Včasih se mi je le skupina jezik.«) zdelo, da je z nekim ŠILA – šolargumentom nekaj likovna šola ska impro liga Škofijska strela tečaj italinarobe, zdaj pa na- (»Likovna šola (»Igram v gledali(»Ali so še kje sedeli janskega jezitančno vem, kaj.«) s pravo slikaršču, a se mi ni treba za isto mizo šolski mika za začetnike ko – super!«) nobenega besenistri treh vlad in od(»Come stai?«) kulprva dila naučiti na govarjali na dijaška tura pitja pomoč pamet!«) vprašanja?«) vina in osnove priprave na bontona tekmovanja

12. Kaj dela dijaška skupnost?

Veliko vsega. Dijaki vsako leto izvolijo predsednico ali predsednika dijaške skupnosti. Ta potem izbere svoje sodelavce in skupaj zastopajo interese vseh dijakov naše šole. Dijaška skupnost s predlogi in organiziranjem kulturnih, športnih in družabnih prireditev sooblikuje življenje na šoli: pripravlja proslave ob različnih praznikih, organizira okrogle mize, športna tekmovanja, dobrodelne in druge akcije, okrasi šolo ob posebnih priložnostih, poskrbi za dobro vzdušje ob športnih dogodkih in pustu … Zelo priljubljene prireditve, ki jih organizira dijaška skupnost, so plesi, Miklavžev koncert, dramski festival, na katerem posamezni razredi predstavijo svojo gledališko dejavnost, pevski festival, na katerem se razredi predstavijo s priredbami znanih pesmi, in ustvarjalne delavnice v tednu domišljije, na katerih dijaki slikajo, oblikujejo, pišejo, igrajo, snemajo, plešejo ...

nt, rescu e res c untur. rdia parva dilab Conco ia maximae discord stejo, tvari ra . s e n jh ma ejo V slogi velike razpad je n 94, 46) brez orales a, (Senek

Epistula

13. Kakšni so rezultati na maturi? RON FINIS CO

S AT OPU .

asi delo

r Konec k

Uspeh na maturi je običajno 100 %, povprečno število doseženih točk pa je vedno precej višje od državnega povprečja, čeprav se k nam ne vpisujejo samo odličnjaki. Odličnih rezultatov na maturi smo veseli, še bolj pa tega, da v štirih letih šolanja naši dijaki v polnosti razvijejo svoje potenciale in široko pogledajo v svet in na dogajanje v njem. Gimnazija je klasična, zato so enako pomembni tako družboslovnohumanistični kot naravoslovni predmeti, kar dijakom omogoča vpis na katero koli fakulteto doma in v tujini.

14. Ostanejo škofijci tudi po koncu šolanja povezani s škofijsko?

Že prve generacije škofijcev so kmalu po zaključku šolanja na gimnaziji ugotovile, da pogrešajo skupna druženja in da želijo še naprej gojiti dobre odnose, ki so jih zgradile v štirih letih. Tako je nastalo Študentsko društvo Megaron, v katerega se vključujejo nekdanji škofijci v času študija in se družijo ob različnih družabnih, športnih, kulturnih in drugih projektih. Nekdanjim škofijcem, ki so že v različnih službah in imajo tako morda bolj poklicno oz. strokovno obarvane interese, pa je namenjen Alumni klub. Tudi alumni se srečujejo ob različnih dogodkih in družabnih prireditvah ter se poleg tega več pogovarjajo tudi o možnih skupnih projektih ali pa iščejo priložnosti za poklicno sodelovanje; izdajajo tudi glasilo Amor. Tako Megaron kot Alumni klub pa ostajata povezana s Škofijsko klasično gimnazijo preko različnih dogodkov in projektov, med drugim zelo dejavno in uspešno sodelujeta na t. i. tednu poklicev, ko dijakom predstavita različne študijske in poklicne smeri.

, lib Unitas ! s a carit

ertas,

tnost, sti eno V nujno svoboda, u v dvom obrota. d m e s vv

15. Ali je na škofijski res treba plačevati šolnino?

AE LITTER RUM EST. U A THES d. je zakla Znanje

icon

ij, Satyr

(Petron 46, 8)

Ne, šolnine ni. Pač pa dijaki oz. starši plačujejo mesečni prispevek za izvajanje dejavnosti razširjenega programa, ki so namenjene vsem dijakom. Zato … • se vsi dijaki, ne glede na socialni položaj, brez doplačil udeležijo vseh ekskurzij po Sloveniji in vseh večdnevnih ekskurzij v tujino;

• lahko organiziramo različne delavnice, npr. proti kajenju, Učenje učenja, Šolo za življenje,Teden poklicev, Varni internet idr.;

• imajo vsi dijaki pouk drugega tujega jezika vsa štiri leta v manjših skupinah;

• lahko izvedemo projektne dni v posameznih letnikih: t. i. antične dni, socialni praktikum, državljansko kulturo in retoriko;

• imajo dijaki v četrtem letniku eno uro tedensko deljen pouk pri angleščini in matematiki;

• lahko na gimnaziji deluje preko 30 krožkov;

• lahko oblikujemo nadstandardne skupine za pripravo na maturo (večja izbirnost maturitetnih predmetov);

• lahko dijaki drugega in tretjega letnika delajo projektne naloge;

• lahko izvajamo vaje pevskih zborov, pouk vokalne tehnike, vaje godalnega in pihalnega orkestra;

• lahko izdajamo dijaško literarno revijo Domače vaje, gimnazijsko glasilo Kažipot, letni zbornik Megaron ter Dijaški dnevnik;

• imajo dijaki znižano šolnino v Glasbeni šoli sv. Stanislava; • vsi dijaki vse izročke in fotokopije učnega gradiva dobijo brezplačno; • dijaki ne doplačujejo izvedbe športnih in naravoslovnih dni ter obiska kulturnih, glasbenih in gledaliških prireditev;

• izvajamo še številne druge dejavnosti, ki niso financirane iz javnih sredstev. Veseli smo, da na šoli lahko nadaljujemo tradicijo škofa Antona Bonaventura Jegliča, ustanovitelja Zavoda sv. Stanislava, ki je želel, da bi se vsi dijaki, ki si to želijo, ne glede na gmotno stanje svojih družin, lahko šolali na Škofijski klasični gimnaziji. Da ne bi nihče ostal pred vrati naše gimnazije zaradi finančnih razlogov, zavod iz Sklada za pomoč družinam letno razdeli približno 90.000 evrov pomoči.

16. Kdo se lahko vpiše na Škofijsko klasično gimnazijo? Vsak, ki uspešno zaključi osnovno šolo. Šola je odprta za vse mlade med 15. in 19. letom, ki bi se radi veliko naučili, zraven pa še potovali, ustvarjali, peli, se ukvarjali s športom in se veliko družili. Vsako leto oblikujemo pet oddelkov prvega letnika, vsakih nekaj let pa šest. Če se na gimnazijo prijavi več kandidatov, kot jih lahko sprejmemo, je vpis omejen po merilih, ki jih določi pristojno ministrstvo. Na gimnazijo se lahko vpiše kdorkoli, ne glede na versko pripadnost. Pomembno pa je, da vsak, ki se vpiše na gimnazijo, sprejema njen program, krščansko usmeritev in šolska pravila. V ta namen dijaki ob vpisu podpišejo izjavo.

ORUM IQUE VIR T DEUS. U NOQ IN U BITA UM HA BONOR obrem rnem d g. e h le s V biva Bo 41,2) človeku orales ulae m

a, Epist (Senek

Našo šolo je mogoče spoznati na več načinov. Vsako leto organiziramo dan odprtih vrat (konec januarja) in informativne dneve. Z veseljem se predstavimo tudi na osnovnih šolah (na tržnicah, razrednih urah ali roditeljskih sestankih) in s svojo stojnico redno sodelujemo na sejmu Informativa (januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani). Vsem zainteresiranim učencem pa tudi omogočimo, da lahko en dan prisostvujejo pouku (ob predhodnem dogovoru). Dijakinje in dijaki sebe imenujejo škofijke in škofijci. In to še dolgo po tem, ko že zapustijo gimnazijske klopi in se radi vračajo na vsakoletna srečanja nekdanjih dijakov in na slavnostno akademijo na dan sv. Stanislava, 13. novembra, ko imamo zavodski praznik.

17. Kako se pride do Škofijske klasične gimnazije? •

AT KRANJ

s surfanjem po internetu:

MARIBOR KRANJ

• •

www.facebook.com/Skofijska www.youtube.com/user/zavodsvstanislava

www.skg.stanislav.si

NOVA GORICA

KOPER

MURSKA SOBOTA

ŠENTVID

CELJE

LJUBLJANA

NOVO MESTO

KOPER IT

•

s kolesom od vsepovsod do varne kolesarnice pred šolo

•

z mestnim avtobusom št. 1, 8 ali 25 do postajališča Podgora v Šentvidu, nato še 5 minut peš

•

z vlakom do postaje Ljubljana Vižmarje, potem pa 10 minut peš

•

z avtomobilom od vsepovsod do velikega parkirišča ob zavodu

QUO VA

DIS?

eš? Kam gr

AT MARIBOR

NOVO MESTO HR

Zavod sv. Stanislava

Škofijska klasična gimnazija

Izdal in založil: Zavod sv. Stanislava Odgovarja: dr. Roman Globokar Publikacija je predelana in dopolnjena izdaja knjižice Ducat vprašanj o Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava (dr. Marina Rugelj in Mateja Gomboc), januar 2007 Sodelavci: Simon Feštanj, mag. Bernarda Podlipnik, Eva Pišljar Suhadolc, Maja Turšič, Marjeta Prašnikar, mag. Gregor Celestina, dr. David Puc, mag. Matija Mitja Štih, Marko Weilguny, dr. Jernej Pisk, Peter Prašnikar Latinski izreki: Bojana Tomc, Dragica Fabjan Andritsakos Oblikovanje: Marko Grimani Fotografije: arhiv Zavoda sv. Stanislava in Škofijske klasične gimnazije, zasebne zbirke dijakov Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, januar 2015

Zavod sv. Stanislava Štula 23 1210 Ljubljana Šentvid Slovenija T: 01 / 582 22 00 I: www.stanislav.si Škofijska klasična gimnazija T: 01 / 582 22 45 I: skg.stanislav.si Jegličev dijaški dom T: 01 / 582 22 55 I: jdd.stanislav.si Osnovna šola Alojzija Šuštarja T: 01 / 582 22 25 I: os.stanislav.si Vrtec Dobrega pastirja T: 01 / 582 23 50 I: os.stanislav.si Glasbena šola T: 01 / 582 22 41 I: gs.stanislav.si Študentski dom Janeza F. Gnidovca T: 01 / 582 23 00 I: jfg.stanislav.si Slovenski dom T: 01 / 582 21 51 I: sd.stanislav.si