regionalno stičišče nevladnih organizacij na gorenjskem
OKTOBER 2012
Pridobivanje sredstev in novih moči v nevladnih organizacijah Zakon o prostovoljstvu Status v javnem interesu Organizacija dogodkov
grozdje 2
“
Priročniški del GROZDja v svoji vsebini razkriva nekaj poudarkov in zgoščenih vsebin, ki so bile predstavljene tekom usposabljanj in delavnic GROZD-a.” 4 5 6-7 8-9 10-11 12-13 14-15
Razpisi Vodenje projektov Kadrovska krepitev NVO-jev Zakon o prostovoljstvu Organizacija dogodkov Status v javnem interesu Fundraising, sponzorstva in donatorstva
naziv publikacije:
GROZDje 2
izdajatelj in Zavod O, Zavod škofjeloške založnik: mladine, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka, www.grozd.eu naslov GROZDje, Mestni trg 20, 4220 uredništva: Škofja Loka, svetovanje@ grozd.eu, 040 380 134 odgovorni urednici: Lektorica:
Anka Pintar in Mojca Selak Janja Zadnikar
Naslovnica foto:
Turizem Škofja Loka
oblikovanje in prelom:
Gregor Arnež
Naklada: tisk:
2.000 izvodov Tiskarna DTP, d. o. o.
Kolofon
3 Uvodnik
kazalo
2
Avtor: Mojca Selak | Foto: Sabine Ehrig
uvodnik Priročniški del GROZDja v svoji vsebini razkriva nekaj poudarkov in zgoščenih vsebin, ki so bile predstavljene tekom usposabljanj in delavnic GROZD-a. Osvetlili smo področje pridobivanja sredstev, saj ima vedno manj nevladnih organizacij financiranje svojega delovanja zagotovljeno tako, da bi imele v okviru občinskega proračuna svojo postavko. Pomemben del financ nevladnih organizacij so tako začeli predstavljati razpisi pa tudi sponzorstva in donatorstva. S pomočjo člankov v nadaljevanju boste v svoji organizaciji, upamo, lažje izpolnjevali razpisno dokumentacijo, saj vam podajamo definicije nekaterih pojmov, ki se pojavljajo v razpisih in ki jih med seboj pogosto zamenjujemo, ali pa ne vemo, kaj ob dotičnem vpisnem polju razpisodajalec sploh želi izvedeti od nas. Poleg tega vam nudimo tudi nekaj splošnih nasvetov, ki jih je priporočljivo upoštevati pri pisanju razpisne dokumentacije, pisanju ter izvajanju projektov in tudi pri pridobivanju sponzorskih in donatorskih sredstev. Organizacija dogodkov je aktivnost, ki jo izvajajo mnoge nevladne organizacije. Lahko bi celo trdili, da so eden pogostejših organizatorjev dogodkov v Sloveniji. Kljub številu organiziranih prireditev pa se velikokrat pojavljajo problemi pri prijavi javne prireditve ali shoda ter pri prijavi dogodka Združenju SAZAS. Problem, ki v nevladnem sektorju v Sloveniji postaja vedno bolj viden, je pomanjkanje profesionalnega kadra. Predstavljamo vam nekaj možnosti v okviru programov Zavoda RS za zaposlovanje pa tudi možnosti za krepitev svojih prostovoljskih kadrov. V povezavi s tem vas utegnejo zanimati tudi bistvene točke in komentar pred letom in pol sprejetega Zakona o prostovoljstvu. Poleg statusa prostovoljske organizacije za nevladne organizacije postaja vedno bolj pomemben tudi drug status – status organizacije v javnem interesu. Več o pridobivanju le-tega, pozitivnih posledicah in problematiki boste našli v nadaljevanju.
3
grozdje 2 | oktober 2012
Avtor: Mojca Selak
Razpisi zavrnitev prijave objava razpisa
pisanje projektne prijave
odobritev prijave
Legenda:
podpis pogodbe
Podatki o prijavitelju se nanašajo na pravni status organizacije ter kontaktne podatke. Opis prijavitelja vključuje njegove sedanje in pretekle glavne aktivnosti, upravljavsko strukturo in njegove reference (reference organizacije). Dodatno je treba opredeliti strategijo in cilje prijavitelja ter lastno vizijo delovanja. Če nikjer drugje v razpisnem obrazcu ni določen poseben razdelek, v tem delu opišemo tudi reference vodje projekta in ostalih sodelujočih. Ime projekta naj bo kratko in jedrnato ter naj nosi sporočilo o bistvu projekta. Povzetek oziroma kratek opis projekta naj vključuje kratko predstavitev trajanja, kratkoročnih in dolgoročnih ciljev, partnerjev, ciljnih skupin, uporabnikov, rezultatov ter glavnih aktivnosti projekta. Namen (utemeljitev projekta) opredeljuje poznavanje področja, problematike, strategije, ki jo zadeva razpis. V tem sklopu mora prijavitelj utemeljiti povezanost projekta z namenom in cilji razpisa, hkrati pa predstaviti, zakaj je za ožjo in širšo družbo pomembno, da se projekt realizira. Cilji projekta se delijo na splošne cilje, h katerim projekt stremi, ter specifične cilje projekta – to so cilji, ki jih želimo doseči z realizacijo projekta. Specifični cilji naj bodo čim bolj natančno določeni. Vsak projekt sestavljajo številne dejavnosti in aktivnosti, ki se s ciljem doseganja kratkoročnih in dolgoročnih ciljev projekta medsebojno dopolnjujejo. Vsako projektno aktivnost je treba natančno vsebinsko opredeliti, poimenovati ter navesti vse korake, ki se bodo v okviru posamezne aktivnosti izvedli, da bi dosegli zadane rezultate. Projektne aktivnosti morajo biti usklajene s cilji projekta. Metodologija opredeljuje organiziranost projekta, postopke in tehnike realizacije projektnih aktivnosti, mehanizme vodenja in poročanja, vrednotenje oziroma evalvacijo projekta ter postopke promocije in diseminacije. V sklopu metodologije opredelimo me-
velja za večje projekte
prejem 1. nakazila
začetek projekta
izvajanje aktivnosti
tode za izvedbo projekta, natančno določimo aktivnosti in njihovo zaporedje ter opišemo vlogo in sodelovanje vseh ključnih akterjev projekta. Treba je določiti tudi projektni tim, ki bo izvajal projekt. Rezultati nastajajo na treh nivojih: • vpliv (angl. impact): dolgoročna sprememba, ki prispeva k splošnemu cilju, • učinki (angl. outcome): srednjeročna sprememba, ki doseže projektne cilje, • stvarni rezultati – proizvod, izdelek, storitev (angl. output): takojšnji rezultati izvedenih aktivnosti, ki vodijo k srednjeročnim rezultatom, t. i. učinkom. Navesti in opredeliti je treba vse merljive rezultate in učinke projekta. Pri opredeljevanju rezultatov je treba navesti realne številke. Rezultati naj financerju jasno pokažejo, kaj dobi za svoj denar. Časovni okvir projekta opredeljuje trajanje projekta (koliko mesecev, od kdaj do kdaj). Pomagamo si z mrežnim diagramom (Gantt), ki omogoča enostaven grafičen prikaz aktivnosti, ki vključujejo čas, zaporedje aktivnosti in trajanje vsake izmed njih. Trajnost projekta se nanaša na izvajanje aktivnosti po preteku (so)financiranja. Opredeliti je treba tako način financiranja po zaključku projekta, kot tudi način zagotavljanja strukture za nadaljevanje aktivnosti. Finančni načrt je seznam vseh stroškov, ki jih bomo imeli s projektom. Finančni načrt mora biti smiseln, natančen in racionalen. Ključna je smiselnost in racionalnost stroškov glede na aktivnosti in načrtovane rezultate.
grozdje 2 | oktober 2012
4
Avtor: Mojca Selak
vodenje projektov oddaja vmesnega poročila
prejem naslednjega nakazla
zaključek projekta
pisanje (končnega) poročila
prejem (zadnjega) nakazila
aktivnosti izven donacije
Projekt je definiran kot časovno omejena namera z jasnimi cilji, ki je enkratna, razdeljena na posamezne korake in vpeta v čas, kadrovanje in stroške. To je torej namera skupine ljudi, da v najkrajšem možnem času kot rezultat ustvari edinstven proizvod ali storitev.
pregledamo cilje in obkljukamo tiste, ki smo jih dosegli. Številke in druge pojave, ki so se izkazali kot rezultati, moramo tudi interpretirati, jim dati vrednost, jih komentirati. Vrednotenje ni le pogled nazaj, ampak naj bo usmerjeno tudi v nadaljnje delo. Na podlagi vrednotenja se odločimo, ali projekt spremenimo, nadgradimo ali opustimo.
Prijavitelj je organizacija, ki sama ali s partnerji prijavi projektni predlog na razpis. Prijavitelj mora razpisovalcem dokazati, da je kadrovsko in finančno sposoben izvesti projekt.
Poročanje: Zahteve donatorja je treba dobro poznati že pred samo izvedbo projekta. Velikokrat po podpisu pogodbe prejmete še natančnejša navodila za poročanje – če česa ne razumete, stopite v stik z donatorjem. Bodite pozorni na roke za oddajo poročila in ne pozabite na materiale (plakati, publikacije, CD itd.).
Partner je organizacija, ki je aktivno vpletena v projekt (od konceptualizacije do izvedbe). Nikoli ni podizvajalec in mora biti resnično vključena v kakovostno izvedbo projekta. Tudi če ni odgovorna financerju za finančno upravljanje, bo slaba izvedba zaupanih nalog škodljivo vplivala na celoten projekt. Pri projektih, ki vključujejo partnerje, je razumno z njimi podpisati sporazum. Monitoring oziroma spremljanje in nadzorovanje predstavlja pomemben del izpeljave dolgotrajnega projekta. Ob dobrem delovnem načrtu, strategiji sprotnega in stalnega zbiranja podatkov ter analizi le-teh so izpolnjeni vsi pogoji za spremljanje tako vsebinskih (izpolnjevanje kazalnikov) kot tudi finančnih (finančni tok in poraba sredstev skladno s pogodbo) vidikov projekta. Na ta način veliko lažje zagotovimo izpeljavo projekta do konca brez večjih pretresov in ob vidnih odstopanjih v dogovoru s sofinancerjem spremenimo določene pogoje. V navezavi z monitoringom pa je treba izvajati tudi evalvacijo oziroma vrednotenje, pri čemer ne gre le za to, da
5
grozdje 2 | oktober 2012
Končno poročilo mora biti ogledalo projektne prijave. V njem morajo biti opisane aktivnosti in rezultati projekta, doseženi cilji, kaj smo se naučili iz projekta (na podlagi dobrih in slabih izkušenj), trajnost (angl. sustainability), kazalniki, ki so bili spremljani, vodenje partnerskih aktivnosti – koordinacija in učinek projekta. Finančno vodenje: Poraba projektnih sredstev mora biti skrbno načrtovana od prvega meseca do konca projekta. Ob sofinanciranju večjih in dolgotrajnejših projektov z mnogimi aktivnostmi zahteva od izvajalca odprtje novega stroškovnega mesta, na katerem morajo biti vodeni vsi stroški in prihodki projekta. Obdobje upravičenosti stroškov se lahko določi od podpisa pogodbe ali od določenega datuma do zaključka projekta. Preveriti pa je treba, ali morajo biti do zaključka projekta računi tudi plačani, ali je dovolj, da so do takrat izdani! Hranjenje projektne dokumentacije in revidiranje sta vedno natančno opredeljena že v samem razpisu. Najbolj moramo biti pozorni na obdobje (tudi do 10 let), ko moramo hraniti originalno projektno dokumentacijo v tiskani obliki. Hranjenje dokumentacije je namenjeno predvsem finančni reviziji, ki jo ima financer pravico izvesti kadarkoli po preteku projekta v okviru časa, ki je predpisan za hranjenje dokumentacije.
Avtor: Mojca Selak | Ilustracija: J. M. Flagg
Kadrovska krepitev Nevladnih org
Problem, ki v nevladnem sektorju v Sloveniji postaja vedno bolj viden, je pomanjkanje profesionalnega kadra zaradi vse večjih administrativnih in vsebinskih zahtev financerjev glede svojih projektov, zaradi česar se NVO-ji srečujemo z vedno večjo obremenjenostjo aktivistov, zaposlenih in prostovoljcev. Institucije, ki omogočajo financiranje projektov nevladnih organi-
poslovanje. Izvajalci programa, ki imajo od 1 do 10 redno zaposlenih, kar velja za večino NVO-jev, ki sploh zaposlujejo, lahko vključijo največ 3 brezposelne osebe. Aktualno javno povabilo je odprto do porabe sredstev, najdlje do 1.6.2013. Javna dela so namenjena spodbujanju zaposlovanja na področju socialnega varstva, izobraževanja, kulture, komunale itd. Zaposlovalec preko izvajanja programa javnih del zaposlenega pridobi za eno leto za polni delovni čas (velja 40-urna tedenska delovna obveznost), pri čemer Zavod RS za zaposlovanje krije del plače javnih delavcev ter prevoz in prehrano, naročnik oz. izvajalec pa del plače in regres.
Ciljne skupine brezposelnih oseb:
zacij, zahtevajo vedno več birokracije, za katero je potreben profesionalni pristop, strošek redno zaposlenih pa je za večino organizacij nepredstavljiv. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj možnosti za krepitev svojih prostovoljskih kadrov, pa tudi možnosti v okviru programov Zavoda RS za zaposlovanje, kjer pa so nevladne organizacije na žalost velikokrat neuspešne ravno zaradi prej omenjenega pomanjkanja profesionalnega kadra in velikih birokratskih obveznosti.
Programi aktivne politike zaposlovanja Vlade RS, primerni za NVO-je
Usposabljanje na delovnem mestu omogoča pridobitev novih znanj, veščin, spretnosti, delovnih izkušenj na konkretnem delovnem mestu in usposobitev za konkretno delo. Usposabljanje traja 1 mesec (preprostejša delovna mesta) oziroma 2 meseca (zahtevnejša delovna mesta), vključeni, ki mora biti najmanj 3 mesece neprekinjeno prijavljen med brezposelnimi, pa ostane v evidenci Zavoda RS za za-
• brez čakalne dobe: starejši od 50 let, osebe s končano ali nedokončano osnovno šolo, osebe, ki živijo same in imajo enega ali več vzdrževanih članov, invalidi in Romi; • po 6 mesecih prijave na Zavodu RS za zaposlovanje: • mlajši od 30 let, • prejemniki denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči, • starši invalidnih ali dolgotrajno bolnih otrok in • osebe po prestani zaporni kazni; • dolgotrajno brezposelne osebe, prijavljene na zavodu dve leti. Drugo javno povabilo za izbor programov javnih del v RS za leto 2012 je bilo na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje objavljeno 25.5.2012. Program Prvi izziv je namenjen spodbujanju zaposlovanja in izboljšanju zaposlitvenih možnosti brezposelnih mladih. Omogoča pridobitev subvencije za zaposlitev brezposelnih, mlajših od 30 let, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni med brezposelnimi na Zavodu RS za zaposlovanje. Delovno razmerje mora biti
grozdje 2 | oktober 2012
6
anizacij
sklenjeno za najmanj 15 mesecev neprekinjeno in vključuje tudi trimesečno poskusno delo. Javno povabilo je odprto od objave na spletni strani do porabe sredstev, najdlje do 1.6.2013. *Navedeni pogoji za vstop v program usposabljanja na deloven mestu in javna dela veljajo le za aktualni javni povabili in se ob vsakokratni objavi novega javnega povabila spreminjajo.
Pri programu Usposabljanje na delovnem mestu, kjer je potreben mentor, ki mora biti zaposlen v organizaciji, se je za problem izkazalo to, da nevladne organizacije večinoma nimajo zaposlenih, s čimer jim je onemogočena vključitev v program. Prav tako so nevladnim organizacijam težko dostopni programi Javnih del, predvsem zaradi velike konkurence organizacij, ki konkurirajo za ta mesta. Podrobnosti o razpisih in programih Zavoda RS za zaposlovanje lahko najdete na njihovi spletni strani www.ess.gov.si.
Prostovoljci
Nevladne organizacije praviloma spontano nastanejo iz skupnega interesa želje ali potrebe skupine ljudi. To je običajno gonilna sila v prvih letih obstoja nevladne organizacije, po zamenjavi prvih generacij pa se lahko pojavijo težave, saj prvotni entuziazem zbledi. Takrat se lahko organizacija, ki deluje predvsem na prostovoljni bazi, posluži treh načinov: 1. Čakanje: je najcenejša, najmanj aktivna in hkrati tudi najmanj učinkovita in najbolj dolgotrajna metoda, ki temelji na tem, da prostovoljci sami najdejo pot v organizacijo. 2. Splošno, široko usmerjeno informiranje je tisto, ki širše nagovarja vse profile, ki jih dosežejo komunikacijski kanali organizacije, kjer niso zahtevana nikakršna specifična znanja ali veščine in so v ospredju aktivnosti, ki bi jih lahko opravljalo veliko število oseb, ki imajo čas in voljo.
7
grozdje 2 | oktober 2012
3. Aktivno pridobivanje prostovoljcev je značilno za organizacije in projekte, kjer so potrebe in želje jasno definirane, nagovarja pa osebe s specifičnimi lastnostmi. V vsakem primeru morajo vodilni v organizaciji, ki v svoje delovanje vključuje posameznike iz svojega okolja, vedno imeti v mislih podobo, ki jo organizacija kaže okolju. Ob tem ni dovolj zgolj delovanje, ki je v dobrobit skupnosti, temveč morajo te dejavnosti, učinke in rezultate znati tudi posredovati javnosti – medijem in posredno svoji okolici, saj lahko s tem sprožijo zanimanje za sodelovanje v aktivnostih. Organizacija mora na vsakem koraku jasno izražati, da so prostovoljci v vsakem trenutku dobrodošli, in med svojimi aktivisti ustvariti klimo, ki bo nove prostovoljce spodbujala k vključevanju.
Mednarodno prostovoljstvo
V okviru programov Mladi v akciji lahko projekte, ki se nanašajo predvsem na področje mladinskega ali socialnega dela, prijavljajo organizacije, ki niso komercialno naravnane, kar za slovenske razmere pomeni, da se imajo možnost prijaviti tako društva, kot tudi javni in zasebni zavodi. Organizacija lahko v programu sodeluje kot: • Koordinacijska organizacija, ki podpira in pomaga pri izvajanju projekta tako, da nudi administrativno in kakovostno podporo vsem projektnim partnerjem. • Pošiljajoča organizacija, ki pripravi prostovoljca pred odhodom in nudi podporo med izvajanjem ter po zaključku aktivnosti EVS-a. • Gostujoča organizacija, ki mora prostovoljcu zagotoviti varne in primerne življenjske in delovne pogoje skozi celotno trajanje aktivnosti. Zagotoviti mu mora tudi ustrezno osebno in jezikovno podporo, podporo pri izvajanju dogovorjenih aktivnosti in mu nuditi mentorja. Organizacija, ki se želi vključiti v projekt Evropske prostovoljske službe v okviru programa Mladi v akciji, mora najprej na nacionalno agencijo poslati obrazec Izraz interesa za pridobitev akreditacije na nacionalni agenciji in ga po potrebi dopolniti. Ko pridobi akreditacijo, lahko prijavi projekt. Več o programu Mladi v akciji lahko najdete na spletni strani Zavoda MOVIT www.mva.si.
Avtor: Mojca Selak
Zakon o prostovoljstvu glavne zančilnosti in komentar
V lanskem letu smo dobili dolgo pričakovani zakon o prostovoljstvu. Njegov namen je, ali pa naj bi bil, izkazati tudi formalno priznanje pomena prostovoljskega dela za družbo in pa tudi spodbujanje razvoja in spremljanje statistik, povezanih z organiziranim prostovoljstvom. Od uveljavitve zakona je minilo dobro leto in pol, to pa je najbrž že čas, ko lahko organizacije, katerih velik del dejavnosti sloni na entuziazmu in idejah prostovoljcev, ocenimo, kaj nam je zakon prinesel. Opozorila organizacij, ki se odločijo tudi uradno postati prostovoljske, o dodatnem birokratskem delu so se izkazala za upravičena. Postopek registracije, vnaprej določeno urejanje in vodenje dokumentacije o prostovoljcih in njihovem delu ter poročanje so marsikatero nevladno organizacijo odvrnili od deklariranega ukvarjanja s prostovoljstvom – tudi zaradi izognitve do sedaj še nerealiziranim zakonsko določenim kaznim ob neupoštevanju določil zakona. Tako prostovoljsko delo »na črno« pa pomeni, da so evidence o prostovoljskem delu in njegovem učinku ter številu prostovoljcev na nacionalni ravni nepopolne. Organizacija se vpiše v razvid tako, da na spletni strani AJPES-a poišče obrazec za vpis v vpisnik prostovoljskih organizacij, ga izpolni in pošlje na AJPES. Prostovoljske organizacije morajo s prostovoljcem skleniti pisni dogovor o prostovoljskem delu v primeru, če to zahteva prostovoljec, njegov zakoniti zastopnik/skrbnik ali prostovoljska organizacija, v primerih napotitve prostovoljca na prostovoljsko delo v tujino, v primerih opravljanja prostovoljske službe, v primerih prostovoljskega dela otrok do 15. leta, mladoletne osebe in osebe z delno ali v celoti odvzeto poslovno sposobnostjo. Prav tako mora izdati tudi potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu, če to od nje zahteva prostovoljec. Prostovoljska organizacija mora tudi voditi evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela tako, da za vsakega prostovoljca vzpostavi in vodi evidenčni list
prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela. Poročilo o prostovoljskem delu prostovoljska organizacija odda na AJPES skupaj s finančnim poročilom. Zakon podrobno določa tudi pravice in dolžnosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij. Novost predstavljata predvsem določili o urejanju zavarovanja prostovoljcev in povrnitvi nekaterih stroškov. Zanimiv pogled na ta določila je v svojem komentarju zakona ob njegovi uveljavitvi ponudil Mirko Vaupotič, glavni tajnik Zveze društvenih organizacij Slovenije, ki pravi, da je to »seveda pomembno in hvalevredno za onemogočanje zlorabe prostovoljcev. Kljub temu pa je treba upoštevati vse tiste prostovoljce in prostovoljke, ki leta in leta svoje prostovoljsko poslanstvo opravljajo brez slehernih pričakovanj za povračilo stroškov ali za katerokoli drugo nagrado, kot za hvaležnost tistih, ki jim je njihovo prostovoljsko delo v korist in veselje. Verjamem in upam, da bodo le-ti to počeli še naprej in da zakon ne bo povzročil negativnih posledic v smislu deljenja na ‘stare’ in ‘nove’ prostovoljce.« Prostovoljska organizacija mora nezgodno zavarovati prostovoljca, če se prostovoljsko delo opravlja v pogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali življenje prostovoljca, ali če je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu. Zavarovanje za druga dela zaradi različnih zmožnosti organizacij ni obvezno, je pa vsekakor priporočljivo. Prostovoljska organizacija mora prostovoljcu povrniti stroške, če je v dogovoru tako dogovorjeno. Stroški, ki jih prostovoljcu lahko izplača organizacija, so: • Potni stroški, prehrana, nastanitev (tudi tujina), ki so nastali zaradi izvajanja pro-
grozdje 2 | oktober 2012
8
*Pomembne povezave: http://www.prostovoljstvo.org/e-dokumenti http://www.ajpes.si/registri/poslovni_register/vpis_prostovoljskih_organizacij/splosno
stovoljskega dela ali v zvezi z njim, če je z dogovorom o prostovoljskem delu tako dogovorjeno. Potni stroški niso obdavčeni. • Prostovoljcu se lahko v pavšalnem znesku, ki na letni ravni ne sme presegati 20 % višine povprečne plače zaposlenega, povrnejo stroški, nastali zaradi uporabe lastnih sredstev, ki npr. pomenijo povračilo stroškov, ki se ne morejo prikazati z računi. Nadomestilo je trenutno še obdavčeno. • Nadomestilo za osebne stroške tujim prostovoljcem (če so sredstva predvidena v okviru evropskih in mednarodnih programov). • Zakon predvideva nagrado za izjemne dosežke, če ima organizacija vnaprej določena merila in kriterije za izbor in postopek (tega zakon o dohodnini ne obravnava). Pomemben del zakona predstavljajo tudi spodbude, ki naj bi organizacije motivirale za organiziranje in evidentiranje prostovoljskega dela skladno z zakonom. Gre za finančne spodbude, udejanjene preko razpisov, ki upoštevajo tudi prostovoljsko delo. Obetavna spodbuda pa je tudi strategija razvoja prostovoljskega dela, ki naj bi določila temeljne politike in ukrepe spodbujanja, žal pa bo sprejeta v šele v roku nekaj let. Kljub uveljavitvi zakona pred več kot letom dni se niti prva določila za spodbujanje prostovoljstva preko razpisov ne uresničujejo po načrtih. Določil zakona tako v celoti ne upoštevajo niti ministrstva, sploh pa ne lokalne institucije, ki jim zakon nalaga, da zgolj »lahko« namenijo del sredstev za prostovoljske organizacije, kar pa v praksi pomeni, da jih enostavno ne namenijo. Ministrstva morajo najmanj 10 % razpisanih sredstev javnih razpisov s področij, kjer delujejo tudi PO-ji, nameniti PO-jem za programe
9
grozdje 2 | oktober 2012
ali projekte, ki vključujejo prostovoljsko delo ali pa so namenjeni razvoju prostovoljstva. Prav tako se na razpisih ministrstev med upravičene stroške sofinanciranja projektov in programov štejejo stroški vodenja, usklajevanja in mentorstva prostovoljcev. Kot zagotovitev lastnega deleža financiranja na razpisih ministrstev in lokalnih skupnosti se lahko prostovoljsko delo upošteva kot lastni materialni vložek POja*. Prostovoljske organizacije (PO) so pravne osebe zasebnega prava, priglašene v razvid prostovoljskih organizacij, njihovo delovanje je zakonsko opredeljeno kot nepridobitno in zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo. Prostovoljske organizacije niso: politične stranke, sindikalne organizacije, združenja delodajalcev, poklicna in strokovna združenja, registrirane cerkve in druge verske skupnosti.
Prostovoljstvo je tisto delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist. Prostovoljska služba je organizirano prostovoljstvo, ki ga prostovoljec opravlja v obsegu najmanj 20 ur tedensko, v časovnem obdobju, ki traja najmanj šest mesecev brez presledka. Ni pa prostovoljsko delo na primer tisto (5. člen), za katero je pogoj plačilo, druga premoženjska korist, oprostitev materialne obveznosti ali nagrada, delo, ki je namenjeno zgolj zadovoljevanju osebnih interesov članov v članski organizaciji in ni v splošno družbeno korist, in delo, ki je običajno v sorodstvenih ali prijateljskih odnosih. Pomembno je tudi, da prostovoljskega dela ni mogoče opravljati na delih in nalogah, za katere ima posameznik pri isti organizaciji sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Avtor: Mojca Selak | Foto: Turizem Škojfa Loka
Organizacija dogodkov
Prijava prireditve
Javna prireditev je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur.
Organizator javnega shoda oziroma javne prireditve je dolžan javni shod ali javno prireditev prijaviti. V določenih primerih, ko obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi lahko prišlo do ogrožanja varnosti ali pravic drugih, pa mora organizator zaprositi za dovoljenje. Prijavo oziroma prošnjo za dovoljenje mora organizator obvezno podati na predpisanem obrazcu, ki je dostopen na http://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=119. Dovoljenje za shod ali prireditev je potrebno, če gre za izredno uporabo ceste in za naslednje prireditve: mednarodne športne prireditve in članska tekmovanja v kolektivnih športih, če na njih sodeluje vsaj en klub prve državne lige, prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje, prireditve, na katerih se pričakuje več kot 3000 udeležencev. Prijavo je treba podati na predpisanem obrazcu na policijski postaji, policijskem oddelku ali v policijski pisarni, na območju katere se organizira javni shod
oziroma javna prireditev, in sicer v dveh izvodih. Organizator mora prijaviti shod najmanj 3 dni pred dnevom shoda, prireditev pa mora prijaviti najmanj 5 dni pred dnevom prireditve. Vlogo za izdajo dovoljenja je treba podati pri upravni enoti, na območju katere se priredi shod oziroma prireditev, prošnjo za prireditev na cesti, ki poteka na cesti z območja dveh ali več upravnih enot, pa pri upravni enoti, na območju katere se bo prireditev začela. Vlogo za izdajo dovoljenja mora organizator vložiti najmanj 7 dni pred dnevom shoda oziroma 10 dni pred dnevom prireditve, za tekmovalne športne prireditve v kolesarstvu ter avtomotošportu in druge prireditve na cesti, ki potekajo na območju dveh ali več upravnih enot, pa najmanj 30 dni pred dnevom prireditve. Organizator mora glede na naravo in vrsto javnega shoda oziroma javne prireditve predložiti različne priloge, o katerih si lahko več preberete na http://www.mnz.gov.si/si/ mnz_za_vas/drustva_ustanove_shodi_prireditve/javni_shodi_in_javne_prireditve/.
Prireditve in avtorske pravice (Prireditve nevladnih organizacij in Združenje SAZAS)
Nevladne organizacije mnogokrat organizirajo prireditve, na katerih se predvaja ali izvaja glasba, nemalokrat pa jih po prireditvi preseneti poziv združenja SAZAS za oddajo obrazcev in kasneje tudi za plačilo računa, česar pa bi bili lahko mnogokrat ob pravočasni prijavi prireditve oproščeni. Kako torej postopati, če v vaši organizaciji pripravljate prireditev, na kateri bo javno izvajana ali predvajanja glasba? Poudariti je treba, da se navezavi stika z Združenjem SAZAS ob organizaciji javne prireditve, ki jo boste popestrili z glasbo, ne morete izogniti ne glede na to, kakšna glas-
grozdje 2 | oktober 2012
10
ba bo predvajana ali izvajana, kakšen je namen prireditve in tudi če je obisk prireditve brezplačen. Vse obveznosti iz naslova avtorskih pravic mora urediti organizator prireditve in ne glasbeni izvajalec. Postopek prijave prireditve, na kateri se uporablja glasba, in obrazci, ki jih mora izpolniti organizator: 1. Najmanj 8 dni pred dogodkom je treba prireditev prijaviti z obrazcem “Prijava koncerta ali prireditve”. 2. V 15 dneh po prireditvi mora nevladna organizacija poročati o tem, katera glasbena dela so bila javno izvedena, kar najlažje stori preko obrazca SAZAS-1 (Spored izvedenih del), v katerega organizator vpiše vse skladbe, ki so se izvajale na prireditvi. V kolikor ni bilo žive glasbe, na obrazcu obkroži le, da se je glasba predvajala iz aparatur (CD, radio ipd.). 3. Ker se nadomestilo za javno priobčitev obračunava glede na število obiskovalcev, prihodke od prodaje na prireditvi, honorarjev izvajalcev, je treba posredovati tudi te podatke na obrazcu SAZAS-3 (Osnove za obračun avtorskega honorarja). Več podrobnosti in vse obrazce najdete na spletni strani Združenja SAZAS http://www. sazas.org/glasbeni-uporabniki/obrazci-za-glasbene-uporabnike.aspx.
Izjeme in popusti
• Združenje SAZAS se je odločilo, da vse organizatorje prireditev spodbudi k spoštovanju Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), zato vsem, ki v skladu z zakonom prijavijo prireditev in si pridobijo dovoljenje Združenja SAZAS za javno priobčitev avtorskih glasbenih del iz repertoarja Združenja SAZAS, ponuja 20 % popust na zaračunano avtorsko nadomestilo. Poleg pravočasne prijave prireditve so pogoji za pridobitev
11
grozdje 2 | oktober 2012
popusta še pravočasna dostava izpolnjenih obrazcev SAZAS-1 – Spored izvedenih del in SAZAS-3 – Osnove za obračun avtorskega honorarja ter poravnane obveznosti do Združenja SAZAS. • Če je glasbeni izvajalec, ki ga gostite, hkrati tudi avtor izvedene glasbe, lahko podpiše tudi Obrazec za individualno upravljanje glasbene avtorske pravice, s katerim se odpove prejemu nadomestila, ki bi ga plačali Združenju SAZAS. • Nadomestilo se ne obračuna, če so se na prireditvi predvajala/izvajala izključno ljudska umetniška dela, katerih avtor ni znan (npr. stare slovenske ljudske pesmi), ali pa avtorska dela, katerih avtor je umrl že pred več kot 70 leti. • Prav tako je enkrat letno, v okviru neprofitne kulturne dejavnosti kulturnih društev in kulturnih skupin v okviru društev upokojencev, ena prireditev, na kateri se predstavi celoletno delo društva, v celoti oproščena plačila avtorskega honorarja oziroma nadomestila. • Pravilnik omogoča tudi plačilo do 50 % nižjega nadomestila, če je prireditelj nepridobitna organizacija, registrirana za dobrodelno dejavnost. V praksi so to predvsem društva in zavodi, ki izvajajo dobrodelne ali humanitarne dejavnosti, ter ustanove, ustanovljene z dobrodelnim namenom. Organizator mora v tem primeru uporabo glasbenih del v dobrodelne namene priglasiti najmanj 30 dni pred uporabo, predložiti dokaze, da vsi izvajalci nastopajo na prireditvi brezplačno, v uradnem programu in javno mora navesti SAZAS kot soudeleženca prireditve v dobrodelne namene in v 20 dneh po prireditvi predložiti vso finančno dokumentacijo, iz katere so razvidni vsi prihodki in stroški prireditve ter delež, ki bo vplačan v dobrodelne namene. V teh primerih ni treba plačati nadomestila SAZAS-u, še vedno pa je treba o prireditvi poročati (točno navesti vsa dela, ki so se predvajala). Kljub upravičenosti plačila nadomestila je torej vseeno treba prireditev prijaviti ter o njej poročati na obrazcih SAZAS-1 in SAZAS-3.
Avtor: Anka Pintar
Status nevladnih organizacij, ki de
Temeljno načelo pridobitve statusa društva v javnem interesu je, da delovanje društva presega interese članov in deluje v splošno korist. Društvo vlogo za pridobitev statusa predloži ministrstvu, ki je pristojno za področje, kamor spadajo dejavnosti, ki jih društvo opravlja v javnem interesu. Postopek v osnovi ureja Zakon o društvih, med posameznimi področji in zanje pristojnimi ministrstvi pa so pogoji različno natančneje določeni s posebnimi podzakonskimi akti. Društva so tako pri pridobivanju in unovčenju statusa v javnem interesu v neenakem položaju. Zahtevnost pridobitve statusa je v prvi vrsti odvisna že od ministrstva oziroma področja, na katerem deluje organizacija, ki oddaja vlogo za pridobitev statusa.
Pogoji in postopek pridobitve statusa društva v javnem interesu
Zakon o društvih (30. in 31. člen) določa splošne pogoje za podelitev statusa – ustanovitelji in člani ne smejo biti osebe javnega prava, dejavnost, ki je v javnem interesu, mora biti opredeljena v temeljnem aktu, pred vložitvijo vloge mora društvo delovati vsaj dve leti, sredstva v rednem izvajanju programov in projektov mora pretežno uporabljati za opravljanje dejavnosti v javnem interesu, imeti mora izdelane programe delovanja za prihodnje in lahko dokaže pomembne dosežke za preteklo delovanje. O podelitvi statusa odločajo za posamezna področja pristojna ministrstva, če pa za neko področje ni ministrstva, odločitev prevzame ministrstvo za notranje zadeve. V primeru, da društvo zaprosi za podelitev statusa na več področjih, za katera so pristojna različna ministrstva, o podelitvi statusa po predhodnem soglasju ostalih pristojnih ministrstev odloči tisto, ki je pristojno za večji del dejavnosti društva. Status društva v javnem interesu lahko pridobijo društva s področja kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega ali socialnega varstva, izvajanja družinske politike, varstva človekovih pravic, okolja ali živali, športa, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva ali prehrane, zunanjih zadev, razvoja demokracije ali z drugih področjih, če njihovo delovanje presega interese njihovih članov in je splošno koristno. (30. člen Zakona o društvih)
Vlogi je treba priložiti poročilo o delu v zadnjih dveh letih, kjer mora biti jasno razvidno izvajanje aktivnosti v javnem interesu, ter poročilo o porabi sredstev za doseganje ciljev teh aktivnosti. Dodan mora biti še sprejet program prihodnjega in dokazila o rezultatih preteklega delovanja. Uspešno delo društvo dokazuje s priporočili, recenzijami, kopijami pomembnejših odzivov v medijih ipd. Posamezna ministrstva lahko s posebnimi zakoni natančneje določijo pogoje za pridobitev statusa in opredelijo področja dejavnosti, ki so v javnem interesu. Tako je na primer vlogi za pridobitev statusa na področju socialnega varstva med drugim treba priložiti reference strokovnega vodje programa, na področju izvajanja družinske politike pa med pogoji za odobritev statusa v javnem interesu najdemo izdajanje strokovne literature in organizacijo mednarodnih srečanj s področja družine.
Enakovredni posebni statusi
Zakon o društvih (35. člen) določa, da je neko društvo društvo v javnem interesu tudi na podlagi posebnega statusa, ki mu ga prinašata splošno koristna dejavnost in poseben zakon. Taka sta statusa humanitarne in invalidske organizacije (Zakon o humanitarnih organizacijah in Zakon o invalidskih organizacijah), enako pa velja za društva s področja zaščite, reševanja in pomoči. To pomeni, da tem društvom vloge za pridobitev statusa društva v javnem interesu ni treba vlagati, saj jim je z omenjenimi posebnimi zakoni status že neposredno priznan. Dejavnosti gasilskih, jamarskih, potapljaških, kinoloških, taborniških in skavtskih, radioamaterskih društev, društev vodnikov reševalnih psov, postaj gorske reševalne službe, Rdečega križa, Planinske zveze Slovenije ter nekaterih planinskih društev so humanitarne in v javnem interesu (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in Zakon o gasilstvu).
grozdje 2 | oktober 2012
12
lujejo v javnem interesu
Nevladne organizacije in pridobivanje statusa v javnem interesu v praksi
Obstoječa zakonska ureditev postopek za pridobitev statusa v izhodišču določa za društva. A na področju kulture lahko za ta status zaprosijo tudi druge nevladne organizacije – zavodi, ustanove in zadruge (Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture). Posebna je tudi pravna ureditev statusa organizacij v javnem interesu v mladinskem sektorju, kjer je status, poleg enake prednosti, kot jo imajo organizacije na področju kulture, dosegljiv tudi mladinskim organizacijam, ki so organizirane kot del drugih društev, zvez društev, političnih strank ali sindikatov (Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju). Ta raznolikost pod vprašaj postavlja položaj nevladnih organizacij, ki niso organizirane kot društva in ne delujejo na področju kulture ali mladine, a delujejo v javnem interesu na drugih področjih. Nevladne organizacije so tako z vidika možnosti pridobitve statusa delovanja v javnem interesu jasno neenakopravno obravnavane. Prakse ministrstev v postopkih podeljevanja statusa so različne, posledično pa tudi položaj organizacij pri pridobivanju tega statusa. Postopek pridobivanja statusa organizacije v javnem interesu zahteva enotno sistemsko pravno ureditev na nacionalni oziroma zakonski ravni. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo letos pričenja s pripravo Zakona o nevladnih organizacijah v javnem interesu, predlog ključnih rešitev pa je že pripravil tudi CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
Prednosti statusa organizacije v javnem interesu
Status društva v javnem interesu se vrednoti v javnih razpisih za sredstva iz državnega proračuna v okviru meril, na podlagi katerih se izberejo prejemniki sredstev, predstavlja pa največ 20 % vrednosti vsote vseh meril (Zakon
13
grozdje 2 | oktober 2012
o društvih). Zakon o društvih poleg tega predvideva možnost, da se s posebnimi zakoni določijo tudi druge prednosti. Društva se s pridobitvijo statusa uvrstijo na seznam upravičencev za donacijo dohodnine, kar pomeni, da davčni zavezanci ob napovedi dohodnine društvu s statusom lahko namenijo do 0,5 % dohodnine (Zakon o dohodnini in Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacijo). Prav tako status društva v javnem interesu prinaša oprostitev plačila upravnih taks (Zakon o upravnih taksah) za dokumente in dejanja v zvezi z odobritvijo statusa in upravljanjem dejavnosti v javnem interesu, plačila sodnih taks pa so oproščene le humanitarne organizacije (Zakon o sodnih taksah). Nevladne organizacije, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu, so v sporih v zvezi z namenom, zaradi katerega so ustanovljene, oziroma z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu upravičene do brezplačne pravne pomoči (Zakon o brezplačni pravni pomoči). Dodatne ugodnosti so določene tudi v okvirih posameznih vsebinskih področij.
Obveznosti nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu
Breme, ki ga status prinaša, je podreditev strožjemu nadzoru. Organizacija mora vsako leto, do 31. marca tekočega leta, pristojnemu ministrstvu predložiti poročilo o delu, iz katerega je razvidno izvajanje programov in projektov v javnem interesu, poročilo o porabi sredstev za izvajanje teh programov (letno finančno poročilo za preteklo leto) in program prihodnjega delovanja. Več o pravni ureditvi statusa nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu, si lahko preberete na našem spletnem portalu (prispevek Laure Praprotnik) in na spletnih straneh ministrstev.
Avtor: Mojca Selak | Foto: Anka Pintar
Fundraising, sponzorstva in Donaci
5 glavnih »sestavin« fundraisinga (pridobivanja sredstev):
1. Vedeti, kaj motivira ljudi, da donirajo. 2. Poznati svoj projekt in organizacijo. 3. Narediti jasno in prepričljivo predstavitev. 4. Zavedati se različnih potencialnih virov. 5. Spremljanje, vrednotenje in poročanje.
ne na naslove info); dopis naj bo v telesu sporočila, ne le v priponkah. • Vključite kontakt v organizaciji (oseba, ki največ ve o projektu). • Ne pošiljajte enakega dopisa vsem – prilagodite ga posameznemu podjetju. • Napišite konkreten znesek in namen. • Dodajte TRR.
Abeceda fundraisinga
Zakaj ljudje donirajo: osebna poznanstva, sočutje do ljudi, osebno verjamejo v namen organizacije, povezanost z namenom, dolg do skupnosti, verska obveznost, davčne olajšave. Zakaj ljudje ne donirajo: varčujejo s svojimi sredstvi, menijo, da sredstva ne bodo porabljena smotrno (afere v medijih), dajo drugim, raje voluntirajo, kot donirajo, ne najdejo pravega razloga za doniranje, ne vedo, kako prispevati. Vaja: Spomnite se, ob kakšni priložnosti ste donirali vi in si odgovorite na naslednja vprašanja: Komu ste donirali? Zakaj? Kakšen je bil njihov način oz. pristop? S pomočjo teh odgovorov najdite način, ki bo primeren za pridobivanje donacij za vašo organizacijo.
Dopis
• Naslovite ga Vabilo k sodelovanju in ne Prošnja. • 1 stran A4-formata (največ dve) – dodatne informacije, gradiva v prilogi. • Pošiljajte ga po elektronski pošti (pristojnim osebam,
Avkcija Bilten, bolšji sejem Celostna podoba Časopis/članki – promocija Dražba, dohodnina, dobrodelna prireditev Elektronska pošta Facebook Gledališka predstava, garažna razprodaja Hoja od vrat do vrat, hranilniki Izdelki, internet Javni nastopi, javna dražba Klici po telefonu, koncert, zbiranje kartuš, kviz Licitacija, lov na zaklad Mediji, maraton, mecen Natečaj, nabirka Oglaševanje Prostovoljni prispevki, prodaja, piknik Razpisi Srečelov, sejem, stave, storitve Štartnina Tombola, turnir Ulično zbiranje denarja Veselica, vstopnina Zabava, zbiralniki Žur
Medijski sponzor
Medijski sponzor je katerikoli medij (časopis, radio, televizija ali internet), ki ob pomoči svojega aparata za dosego publike prevzame vlogo promocije. Je sponzor, ki se zaveže v lastno breme objaviti oglase, za katere bi sicer morali plačati, v zameno pa si običajno izbori pravico navesti sebe kot medijskega sponzorja v oglasu ali pa doda oznako »brezplačna objava« in s tem pri ciljni publiki promovira tudi sebe.
grozdje 2 | oktober 2012
14
je
Donacija
Dobrodelnost je nekomercialna dejavnost, za katero podjetje ne pričakuje povračila (donatorstvo, mecenstvo). Dobrodelna dejavnost je lahko celo anonimna. Prejemnik donacije je lahko pravna ali fizična oseba, kar velja tudi za donatorja. Donatorska pogodba naj vsebuje točno ime in sedež/bivališče prejemnika in donatorja, predmet pogodbe, ki je lahko denarni znesek (njegovo višino) ali pa natančen opis predmeta ali storitve in vrednost le-te/tega, datum prenosa sredstev donatorja na prejemnika, obveznosti prejemnika, za dosego katerega cilja bo dobljena sredstva porabil (lahko je zelo konkretno, npr. za organizacijo izobraževanja ali pa zelo splošno, npr. za delovanje splošno koristne nevladne organizacije) ter datum in kraj podpisa pogodbe. Ko podpišemo pogodbo in sredstva tudi dobimo, izdamo donatorju potrdilo o prejemu donacije, ki ga bo ta potreboval za dokazovanje o izplačilu in za morebitno zmanjšanje osnove za plačilo davka na dohodek pravnih oseb. V tem primeru računa ne izstavljamo.
Davčni vidik donacije
Z vidika donatorja: Če je donator pravna oseba, mu lahko donacija zniža osnovo za plačilo davka na dohodek pravnih oseb. Pri tem mu osnovo manjša le tista donacija, ki je izplačana rezidentu v Sloveniji (pravna oseba), ki je ustanovljen za opravljanje kulturnih, dobrodelnih, znanstvenih in drugih z zakonom določenih dejavnosti in hkrati ne presega 0,3 % obdavčenega prihodka te pravne osebe v njegovem davčnem obdobju. Če je donator fizična oseba, je situacija podobna: pri donaciji organizaciji mora upoštevati iste kriterije kot zgoraj, pri tem pa se mu zmanjšanje davčne osnove za plačilo dohodnine upošteva le do 0,3 % obdavčenega dohodka. Z vidika prejemnika: DDV se pri donaciji ne obračuna. Če je prejemnik pravna oseba,
15
grozdje 2 | oktober 2012
takšen prihodek ni obdavčen. Če je prejemnik fizična oseba, je zadeva nekoliko bolj zapletena. Donator mora to priglasiti DURS-u in plačati akontacijo dohodnine. Od dogovora med donatorjem in prejemnikom je odvisno, ali je ta akontacija že všteta v donacijo in zato prejemnik prejme manj ali pa akontacijo donator plača dodatno. Če pa prejemnik kot fizična oseba dobi donacijo od druge fizične osebe, gre tak prenos premoženja šteti kot darilo. V tem primeru prejemnik plača davek na darila, ki znaša od 0–30 % vrednosti darila. SPONZORSTVO je poslovni partnerski odnos, v katerem se podjetje (lahko tudi več) in sponzoriranec (posameznik ali organizacija) pogodbeno dogovorita za obojestransko koristno sodelovanje. Sponzor prejemniku nameni sredstva (denarna ali nedenarna), prejemnik pa se zaveže, da bo promoviral sponzorja na dogovorjen način. Pogodba o sponzoriranju naj poleg točnega imena in sedeža sponzoriranca in sponzorja vsebuje vsaj denarni znesek ali druga sredstva, ki jih sponzor nameni sponzorirancu, obveznosti sponzoriranca (kje, kdaj, kako bo promoviral sponzorja) in sponzorja (npr. kdo priskrbi morebiten promocijski material in do kdaj) ter datum in kraj podpisa pogodbe.
Davčni vidik sponzoriranja
Z vidika sponzorja: Za sponzorja kot pravno osebo je to odhodek za namene promocije sebe ali svoje dejavnosti in se kot tak tudi prikazuje, pri tem pa ni nobenih davčnih posebnosti ali olajšav. O sponzorjih kot fizičnih osebah ne govorimo. Z vidika sponzoriranca: Promocijo sponzorja je treba gledati kot vrsto storitve, zato je treba obračunati DDV. Če je sponzoriranec pravna oseba in zavezanec za plačilo DDV-ja, mora seveda obračunani davek odvesti davčni upravi. Posebnih olajšav tu nimamo, sredstva sponzorja se vključijo v osnovo za plačilo davka na dohodek pravnih oseb, od katere nato plačamo davek. Če je sponzoriranec fizična oseba, se mu takšna sredstva vštejejo v davčno osnovo za plačilo dohodnine, saj gre za nek prihodek, ki ga pridobi z delom (promocija sponzorja).
razpisT reš i dialo i pro itve g J e ce P odkov st z s r e a t i R e r g s k o
n č u r I K
ro
Go ro razpi e ira eči o zvojni p r N s i c n i rd i ra Jezersko spletni proc enjs a p n Pr nal dialog sredstev Kranjsk ortal esi o ke a G Že gio ilni vanje or le v bi ai o
a a s nfo po z olj egion r v n m i c j a o C v m e o e r r klje n ira za G po sto nje r strigi p n a n g ra m j
n tov n u sp l t u š tv r o oc i a s l n a d o k e d s o p o spl rstvo vo Škofja Lo stičišče Walteodjetništvo abljan ol j t ri ln j o
braževanja o z i t Evr s o o n n ps j a a r v a T d r o ž e r i v č p ki p o g nja rtal Železniki roj so d p o e o ča i p r os kt c rmalno Gorje o a nefo
L i o a j t n f l ia sve Ško ljane izobraže o o tvoa vas-Psocialna mVrOežzamKre s enj EVS anje N nov or t s
v e elo e skupin d o o so usn edavanja T kl fok ja pr tovoljstvo m čan pros Žirovnic i e o dl nik točk z o nf
ij a ko spletn G ip R o r O t al vilna dru Z Ž ž D b e a J e s e l e zn s avno sv e i n t k ip razum ovanj ice f m e donato režen MK ina letne rstvo je C s t ran Žir Re i i p rid ci
Projekt GROZD – Gorenjska regionalna organizacija zavodov, društev in ustanov. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa raz-
e š ki t a r t s Rado ad l e j k s v an ok a
ost
je ran mi for er in klo Na
prakse dogodki re R ob e B gi i d l e d o st d an
NVO v medijih splet ne no s t ojav ovodsko sv tp e t o račun os v an
rdeči o s tr i
P ri
ovljica lo pra v no k a l a socialno ne sve p s o evanje M ku to dje MC t Pul niš pn van ranj indivi sar dual tv je na o vo ediji Šenč s o v ur IK eto de MK p Tr va nje vice Zavo e nja C dO ši t k
jn ez z a Preddvor organiza tra ag kacij c ov i o nj j a uni vo pa kom Ble aževanja Evropski zobr d d am ve o st i d g o on no orno gospodarstvom dk VO z ta o v N s o v cia go lokalne skupn nje u od lova ovljica vo povezano o- vklj lni s s uč st e išt ad k od e R jetn javni interes sti d en la d j p B o jav obre os an po LOB n o no lje C st e
ve po Tržič proje us g k P o t n d R o Škofja os b ca NVO Loka veto e s mr so v ež cia eA l t
d so
z progra O NV vojni Žiri civil nje az vo deriranje do va i r rst elo ln to na ona
o e ze r j m ialog J hin lni d Bo civi zavodi c i j o Žir vo az v r o VO p išt st tv ve t N rs rn lno ški s kalni sp o a j at ar ate O lo tv str NV odki Ble d aza e dog edijih s t b a ks v m pr NVO
med
voja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.
svet N VO
iji Š