Notranjsko kraške novice

petek, 10. december 2010, letnik IX / št. 22 / Tiskovina / Poštnina pla~ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~asopis, izhaja za ob~ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Klju~ do uspeha je vitkost podjetja

Dediš~ino je treba ohranjati 6

V viharju petih vojn 17

15

FOTO: VALTER LEBAN

»Glej, prvi sneg …« Prve letošnje bele snežinke so otrokom prinesle veselje, nepremišljenim voznikom, ki so zaradi neustrezne zimske opreme obti~ali v ve~kilometrskih zastojih, pa namesto romantike živ~nost in napetost. Sneg je presenetil vse po vrsti; cestarje, zimske službe, policiste, Dars in direkcijo za ceste. Preverili smo, kako so bile na ta prvi zasneženi dan splužene ceste in kako so vsi pristojni pripravljeni na letošnjo zimo. Pozanimali smo se tudi, kakšen bo utrip na priljubljenih manjših lokalnih smu~iš~ih v regiji in bližnji okolici, ki privabljajo zaradi bližine in nižje cene.

2

Je za ljudi s posebnimi potrebami dovolj poskrbljeno? mi zadovoljni, pogrešajo le dvigala do pisarn na Upravni enoti in cerkniški ob~ini. Logaško društvo pesti prostorska stiska, v Pivki pa so se prav letos preselili. V pivškem društvu izvajajo razli~ne programe, nepokretne invalide pa tudi obiskujejo na domu. V notranjsko-kraških društvih si želijo tudi ve~ strokovnih programov in pomo~i ter ve~

finan~nih sredstev za tovrstne aktivnosti. Ljudje s posebnimi potrebami se soo~ajo tudi s težavami pri zaposlovanju. In prav v tej številki poro~amo o odmevni akciji kriminalistov, ki so ovadili združbo gospodarstvenikov, ki so subvencije, namenjene za zaposlovanje invalidov, spravili v lasten žep, invalide pa odpustili.

Ve~ na str. 9 in 14

4

Iz vsebine: Miklavžev dobrodelni koncert za Haiti Z dobrodelnim koncertom je organizatorjem uspelo zbrati skoraj deset tiso~ evrov za gradnjo strehe na otroškem objektu na Haitiju, ki sta ga letos prizadela potres in kolera. str. 7

Dražja pitna voda na Blokah F OTO: VALTE R LEBAN

Notranjska – Ob mednarodnem dnevu invalidov smo se pozanimali, kako je v naši regiji organizirano za življenje ljudi s posebnimi potrebami in kako se tukajšnja društva soo~ajo z vsakodnevnimi težavami.

V Medob~inskem društvu invalidov Cerknica–Loška dolina–Bloke so s kakovostjo življenja za ljudi s posebnimi potreba-

3

Pomagajmo tudi živalskim prijateljem Postojna – »Želimo pomagati tudi tistim živalim, ki so ostale brez svojih najbližjih in boži~ a ne bodo preživele v objemu toplega doma. Želeli bi vrniti iskrico v njihove žalostne o~ i in jim polepšati dneve v zavetiš~ u,« so sporo~ ili iz Bolnice za živali. Bralce namre~ prosijo, da se v ~ asu prihajajo~ ih praznikov spomnijo tudi na take živali, ki so bile zlorabljene, zanemarjene in ki so ostale same. Tako

bodo zanje do ve~ era pred boži~ em v prostorih živalske bolnice zbirali dobrodelne prispevke, hrano, odve~ ne odeje, brisa~ e ali rjuhe, da bi jih v mrzlih no~ eh ogrele. »Zelo bodo vesele tudi povodcev in ovratnic, starih ali novih,« dodajajo. Z zbranimi sredstvi bodo pomagali trem razli~ nim zavetiš~ em: Obalnemu društvu proti mu~ enju živali v Kopru, Zavetiš~ u za zapuš~ ene živali Ljubljana in Zavetiš~ u Horjul. b~

Bloški svetniki so povišali cene pitne vode. Po novem je v ceno med drugim vklju~en strošek omrežnine, katere višina je odvisna od zmogljivosti priklju~ka, ne pa tudi od koli~ine porabljene vode. str. 8

Italijan je tihotapil marihuano in orožje Na mejnem prehodu Starod so policisti prijeli 51-letnega Italijana, ki je skušal pretihotapiti 22 kilogramov konoplje, orožje in dobrih 9000 evrov. str. 14

Regijske kulturne diagonale Kulturne strani tokrat prinašajo pogovor z avtorjema trilogije Pozabljena dediš~ina, dr. Milanom Trobi~em in Primožem Godino. Pišemo, da v kulturnem društvu Rak iz Rakeka nadaljujejo bogato tradicijo kraja, v branje pa vam priporo~amo knjigo Vasi v objemu železnice.

2

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice

Na smu~iš~ih bodo ta vikend zagnali naprave

Komentar Veronika Rupnik

Snežna tragikomika

Alenka Bev~i~

Na Sekirici, Ulaki in Javorniku dovolj snega za za~etek sezone – Na Sviš~akih snega dovolj, ~akajo pa dovoljenja – Kali~ tudi letos sameva – Bloke brez smu~iš~a

Na logaško Sekirico bodo obiskovalci prišli na no~no smuko, konec tedna in med po~itnicami pa bodo lahko smu~ali ves dan.

Na logaškem smu~iš~u Sekirica so se pretekli teden intenzivno pripravljali na za~etek smu~arske sezone. »Smu~iš~e bomo odprli ta konec tedna in upamo, da bo delovalo vsaj do sredine marca,« je povedal oskrbnik Boris ^i~mirko, ki si želi, da bi imeli to sezono vsaj 50 smu~arskih dni, lepo vreme med vikendi, na smu~iš~u med tednom okrog 50, konec tedna pa po sto smu~arjev na dan, kar bi jim zagotovilo rentabilno delovanje.

Za nakup Kali~a se zanima Carving club Slovenija Tik pred zaklju~ kom redakcije nam je Aleš Winkler, direktor družbe Lepi kraji, ki je lastnica Kali~ a, sama pa v lasti hrvaških nepremi~ ninskih skladov Terra firma, potrdil, da Kali~ prodajajo. »Trenutno vodimo razgovore s tremi potencialnimi investitorji in skladno s smernicami imajo vsi v na~ rtih med drugim tudi kvalitetno obnovo smu~ arske infrastrukture,« je poudaril Winkler in dodal, da je bilo za prodajo klju~ no sprejetje ob~ inskega prostorskega na~ rta, ki omogo~ a in daje smernice za razvoj Kali~ a kot celoletne destinacije, pove~ anje hotela in izgradnjo spalnih kapacitet.

Eden od potencialnih kupcev je Carving club Slovenija iz Portoroža. Njegov predsednik Karel Truglas nam je povedal, da trenutno potekajo pogajanja, uspeh pa bo odvisen od pridobitve posojila, za katerega so zaprosili pri eni od tujih bank. O ceni ni želel govoriti, povedal je le, da bi 1,8 milijona evrov posojila zadoš~ alo tako za nakup kompleksa kot za obnovo ži~ niških naprav ter ureditev gostinskega objekta in izgradnjo 10 lesenih hišk z apartmaji. Skupna kapaciteta bi bila 120 ležiš~ . Sicer pa v Carving clubu Slovenija na~ rtujejo, da bi Kali~ postal ne le regijski smu~ arski center, namenjen predvsem za popoldansko in no~ no smu~ anje, temve~ celoletni rekreacijski center, kjer bi razvijali pohodništvo, kolesarstvo, mladinski turizem … vr

Med tednom bodo smu~arjem ponudili no~no smuko, ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih in šolskih po~itnicah pa bo smu~iš~e odprto ves dan. »Želimo si, da bi ob smu~iš~u lahko odprli tudi manjši lokal, kjer bi se obiskovalci lahko pogreli, do takrat pa ne moremo ra~unati na organiziran obisk iz vrtcev in šol,« pravi ^i~mirko, ki dodaja, da bi na ta na~in lahko smu~iš~e dolgoro~no preživelo.

Letos naprav niso posodabljali, opravljali so samo redna vzdrževalna dela. Naslednje poletje nameravajo prebarvati stebre vle~nice, spomladi pa so kupili nov teptalni stroj in ~e jim bodo šle na roko še temperature, ki jih napovedujejo vremenoslovci, bodo progo prekrili tudi z umetnim snegom. Sicer pa je ob smu~iš~u že urejeno sankališ~e in približno 15 kilometrov tekaških prog.

z delom. »Po dolgem ~asu imamo decembra spet sneg, vendar ne moremo odpreti smu~iš~a, saj ~akamo še na dovoljenja in tehni~ne preglede,« pojasnjuje upravljalec smu~iš~a Ladislav Šepec. Razlog za zamudo je v neodzivnosti ob~ine Ilirska Bistrica, s katero pa so minuli teden vseeno podpisali petletno pogodbo za upravljanje. Upa, da bodo do boži~a le lahko zagnali naprave in tako poskušali dose~i 75 obratovalnih dni ter privabiti okrog 9 tiso~ obiskovalcev, ki bi pomenili uspešno sezono. Novost na smu~iš~u bo odprtje krajše proge, namenjene ljubiteljem bordanja, ohranjajo pa tudi brezpla~en smu~arski avtobus, ki bo na Sviš~ake ob vikendih in med po~itnicami vozil iz Postojne, ter brezpla~ne smu~arske te~aje, odprto pa bo tudi sankališ~e in tekaška proga.

Ljubljane, ki je v lasti hrvaških nepremi~ninskih skladov, se je lani sicer dogovarjala za prodajo smu~iš~a, vendar potencialni kupci niso prišli niti do resnih razgovorov. Za nakup se je najbolj zavzeto zanimalo podjetje Vinetou. »Postavili so nam previsoko ceno, saj so hoteli za Kali~ med 800 tiso~aki in milijonom, kar pa je odlo~no preve~,« je povedal Marko Koren. Tudi Ladi Klan~ar iz podjetja Kancijan, ki je do nedavnega imelo v najemu hotel Rakov Škocjan, pravi, da so lastniki samo za najem Kali~a želeli 10 tiso~akov mese~no.

Zibelka smu~anja nima smu~iš~a

Na Blokah, v zibelki smu~anja, pa so urejene samo proge za smu~arski tek, saj smu~iš~a nimajo. Najprej so za teka~e potegnili 7 kilometrov prog, ko bo Na Javorniku snega še ve~, pa ra~unajo, da Ob dobri zimi na Ulaki tudi no~na smuka jih bodo okrog Bloških vasi nasezona do konca Na smu~iš~u Javornik nad ^rnim redili kakšnih 20 kilometrov, da februarja vrhom v teh dneh kon~ujejo z bo lahko skoraj vsak Blo~an stonapeljavo lu~i, ki bodo smu~arTudi na smu~iš~u Ulaka v Loški pil na smu~i pred hišo in tekel. jem omogo~ile tudi no~no smu- »Pogrešamo sodelovanje ob~ine, dolini bodo vle~nico zagnali ta konec tedna, z umetnim zasne- ko, izboljšali pa so tudi sistem saj bi morali ob progah postavizasneževanja. Naprave bodo ževanjem pa bodo za~eli takoj, ti table z informacijami za ljudi, tudi pri njih zagnali ta konec te- ki pridejo te~ na Bloke,« je dejal ko se bodo temperature spudna. »Snega je dovolj in upam, stile dovolj nizko. »^e bo vse Jože Marolt iz Športnega drupo sre~i bo smu~iš~e odprto do da bo to sezono lepše vreme, štva Bloke, ki že dve desetletji kot smo ga imeli lani, ko nam je skrbi za urejenost prog. Sam je konca februarja, dlje pa je skogoste odgnalo predvsem slabo raj nemogo~e, saj je smu~iš~e odkupil tudi manjšo vle~nico, ki na precej nizki nadmorski višini,« vreme ob vikendih,« je povedal je bila neko~ na smu~iš~u na Liupravljavec smu~iš~a Marjan pravi Željko Grgin~i~ iz Smu~arscu in jo namerava postaviti na skega kluba Kovinoplastika Lož. ^uk, ki letos upa na obisk 30 svojem zemljiš~u na Velikih Blotiso~ smu~arjev. Ti najpogosteRa~unajo predvsem na no~no kah. Postavitve smu~iš~a se je smuko med tednom, za organi- je prihajajo z notranjskega, idrij- na Velikih Blokah lotil tudi Jože skega in ajdovskega konca, pa zirane skupine pa bo smu~iš~e Mulc. Na Liscu je že pred štirimi tudi iz Hrvaške in Italije. Uredili odprto tudi podnevi, prav tako leti za~el odkupovati zemljiš~a. so tudi sankališ~e in približno ob koncih tedna. Na napravah »Štiri hektare zemljiš~a pripraviti 10 kilometrov tekaških prog – te tako, da bo na njem lahko zraso letos opravili samo redna vzdrževalna dela. »Novost pa je na teka~e ~akajo tudi v ^rnem slo smu~iš~e, ni ma~ji kašelj,« vrhu –, ~e bo šlo vse po sre~i pa pravi Mulc. Ima tudi že gradto, da bo na smu~iš~u vedno bodo naslednjo sezono ob sedežurna reševalna služba,« pobeno dovoljenje za postavitev dežnici odprli še eno progo za jasnjuje Grgin~i~, ki dodaja, da razdelilne postaje, žalosti pa ga so že poskrbeli tudi za smu~ar- neizkušene smu~arje. nesodelovanje ob~ine, saj niso ske teka~e, za katere so uredili niti prijavili projekta izgradnje Kali~ in Mašun letos progo od Starega trga do Podsmu~iš~a, prav tako pa mora ne bosta obratovala loža. sam zbrati tudi vsa soglasja za gradnjo dostopne ceste in jo Na Mašunu, ki je priljubljena Sviš~aki ~akajo turisti~na to~ka mnogih Notranj- tudi zgraditi. Kdaj bo smu~iš~e dovoljenja cev, letos smuka ne bo mogo~a, dejansko lahko za~elo obratovati, tako ne more napovedati, še enako pa bo že peto leto na Na Sviš~akih, vedno bolj priljuprej pa bo moral postaviti tudi Kali~u. Postojnski župan Jernej bljenem smu~iš~u, ki ga obiVerbi~ pravi, da lastniki tudi letos novo ži~nico, saj je stara, ostaskujejo smu~arji z Notranjske, nek nekdanjega smu~iš~a, doniso pokazali nobenega interecelotne južne Primorske in Kratrajana, kdo je njen lastnik, pa ni sa za to, da bi smu~iš~e odprsa, pa kljub odli~nim snežnim ve~ mogo~e ugotoviti. li. Lastnica, družba Lepi kraji iz razmeram, še ne morejo za~eti

FOTO: VALTER LEB AN

Notranjska – Na smu~iš~ih v regiji se smu~arska sezona za~enja dober mesec prej kot lansko leto, ko so naprave zagnali šele sredi januarja. Težave imajo le na Sviš~akih, kjer je snega dovolj, zaradi neodzivnosti ob~ine pa še nimajo dovoljenj. Nad odnosom ob~ine se pritožujejo tudi smu~arski navdušenci na Blokah, kjer je poskrbljeno samo za tekaške proge. Ni~ novega se ne dogaja na Kali~u.

Ta bo tudi letos sameval, saj hrvaška družba Lepi kraji postavlja nerazumno visoko ceno za odkup.

Na Sekirici upajo, da bo sezona dobra

petek, 10. december 2010

20 centimetrov snega in na cestah totalen kaos.

Iz Logatca do Diva~e po primorski avtocesti šest ur, tovornjaki po~ez. Pa kaj smo na Siciliji, da nas sneg konec novembra preseneti? K sre~i se je na Primorki vsaj dobro izteklo.

Slovenci so ob prvem letošnjem sneženju spet potrdili, da so precej arogantni šoferji.

Ne le, da vozijo prehitro in sedajo za volan po kakšnem kozar~ku preve~, na cesto se v zimskih razmerah kar v letnih gumah podajo lahkomiselno in neodgovorno do sebe in drugih voznikov. Da so doma z Obale, jih, jasno, ne opravi~uje. In da imajo verige v prtljažniku tudi ne, ~e jih ne uporabijo pravo~asno, in v vrhniškem ali senožeškem klancu tovornjaki za njimi ne morejo ve~ speljati. Neustrezno opremljeni tovornjaki so poglavje zase, vendar kakšne posebne naklonjenosti ideji, da bi jih izlo~ali že na mejnih prehodih, ni bilo zaslediti.

Vendar pa na prvem snežnem izpitu niso padli le šoferji, temve~ tudi Dars, Direkcija RS za ceste, izvajalci zimskih služb in policija.

Dars se je izgovarjal na neustrezno opremljena vozila, po nekaj neprijetnih novinarskih vprašanjih pa le priznal, da ni brez greha.

Vse prej kot nedolžnih tovornjakarjev sploh ni izlo~al ali jih ni za~el izlo~ati pravo~asno, prav tako niso pravo~asno oziroma dovolj pogosto plužili avtoceste. Na regionalnih cestah so se tovornjaki sicer dolžni izlo~ati sami, a se bržkone nimajo kam, pa tudi ~e, je takšno pri~akovanje bolj kot ne iluzorno. ^e ob tem odlaša še cestno podjetje in šteje centimetre, policija pa se mimo pripelje, ko je usoda že zape~atena, ostane le (pre)dolga kolona in naslednji dan prevra~anje krivde.

Vsaj od prometnega ministra bi pri~akovali, da bo poleg voznikov malo bolj ošvrknil tudi (avto)cestarje. Kakšnih napovedi o ogrevanih avtocest od njega tako ali tako nismo pri~akovali.

Ob dejstvu, da se je najbolj zalomilo na klancih, je bilo slišati tudi kritike na ra~un napa~no umeš~enih tras avtocest. A kaj bi zvonili po to~i. Visok uslužbenec Darsa je, seveda neuradno, priznal, da se je tudi za hitro cesto ~ez Rebrnice vedelo, da njena trasa ni najustreznejša, pa se jo je vseeno speljalo prav tu. Pametni ljudje se u~ijo na napakah drugih. Pri nas pa nekateri odlo~evalci in upravljavci o~itno niso pametni niti toliko, da bi se u~ili na lastnih. Zima bo še dolga.

Popravni izpiti sledijo.

V središ~u

Notranjsko-kraške novice

3

petek, 10. december 2010

Bi ob~ina namesto Komusa želela Kompost?

Veronika Rupnik

Snežni spori v Postojni – Ob~ina izbira novega izvajalca zimske službe – Komus: Skušajo nas izriniti

Resen kandidat za prevzem zimske službe naj bi bilo novoustanovljeno postojnsko podjetje Kompost, na razpis pa se je prijavilo tudi Cestno podjetje Koper.

Najcenejši ponudnik je Komus, od najdražjega, Komposta, pa je cenejši skoraj za polovico.

zimske službe. Strinjam se, da je zimsko službo vedno mogo~e opraviti bolje, vendar je treba postaviti meje racionalnega in smiselnega, pa tudi sodelovanje z ob~ino bi moralo biti boljše. Ob~ina je denimo tista, ki naro~a odvoz snega. Poleg tega se ob~ani v blokih kdaj jezijo na nas, da nismo dobro splužili, ~eprav dejansko ne gre za javno, ampak zasebno površino.

Prav tako so plo~nike vzdolž lokalov dolžni splužiti lastniki ali najemniki.« Marjan Poljšak, solastnik podjetja Komus, dodaja, da so bile vse ceste, ki so v programu zimske službe v prvi prioriteti, pre-

vozne. V skladu z dolo~bo programa so najprej splužili ceste, po katerih vozi mestni avtobus Furman, prevozne so bile tudi vse ostale ceste, ki so v prvi prioriteti, pred~asno pa so poskrbeli tudi za ulice, ki so v naslednjih dveh prioritetah.

Ob~ina: Sporazum le za~asen

Spomnimo, da je ob~ina Komusu sredi lanskega leta prekinila koncesijsko pogodbo zaradi domnevnih nepravilnosti, nato pa mu, zanimivo, v podpis predložila dogovor o nadaljnjem izvajanju koncesijske pogodbe, ki velja, dokler velja koncesijska pogodba, torej Odvoz snega do konca oktobra 2015. Kljub na zahtevo ob~ine temu je avgusta ponovno objaTadej Zrimšek, direktor Komusa, vila razpis (pred tem pa lani deki zimsko službo izvaja v Postojcembra, a ga je morala razveljaviti Zaradi prometnega infarkta na primorski avtocesti so se dolge kolone vile tudi po vzporedni regionalni cesti. ni in Prestranku, v zvezi z o~itki zaradi napake). »Prijavili smo se, pojasnjuje: »Ob tolikšni koli~ini da se pravno zavarujemo,« pravi snega in sprotnem sneženju niZakaj sploh razpis, smo vpra- novega koncesionarja, ki še tra- na trgu, ki naj preveri kakovost Zrimšek, ki za razpis sicer ne vidi smo mogli delati ~udežev, smo storitev. Podjetji pa sta se poveja. »Do zaklju~ka postopka pa šali tudi ob~ino Postojna, kjer nobenega razloga. Od odpiranja se pa potrudili delo opraviti dozali in ustanovili novo podjetje ponudb je sicer minilo že skoraj tri so nam odgovorili, da je ob~ina je ob~ina s podjetjem Komus bro in v skladu s programom zaradi sinergij.« Kompost zimsko sklenila poseben sporazum, na za~ela s postopkom za izbiro mesece, a odgovora še ni. podlagi katerega Komus do izbi- službo od letos izvaja v ob~ini re novega koncesionarja izvaja Diva~a, plužijo ve~ podjetjem v dolo~ene naloge iz okvira javne Sežani, v Postojni pa po naro~ilu V Pivki pripombe ~ez CPK Podjetje Komus izvaja zimsko služb na uli~nih sistemih tudi v Pivki. »Po vaseh imamo službe,« pojasnjujejo na ob~ini. družbe Turizem Kras obmo~je že ve~ let sistem urejen tako, da imamo sklenjene dogovore s kooperanti. Najve~ji obseg izvajanja del zimske službe po vaseh pred Postojnsko jamo. Obe podRogi~: Vsi smo na trgu jetji skupaj imata okrog 40 zaimata podjetje Kopko in samostojni podjetnik Marjan Žužek ter nekateri drugi. Sklenjeni so pisni dogovori z ob~ino, na podlagi katerih se izvedena dela pla~ujejo po pisni potrditvi situacij s strani predsednikov vaških skupnosti ter pristojnih iz ob~inske uprave,« nam je poslenih razpolagata pa s štiriNa razpis se je prijavilo tudi pojasnila Mihaela Smrdel, direktorica ob~inske uprave. Dodaja, da so z odzivom izvajalcev in opravljanjem zimske službe zadovoljni, mi stroji za ~iš~enje plo~nikov, spomladi letos ustanovljeno vse ulice so bile pravo~asno o~iš~enje in posipane. »Prejeli smo nekaj pripomb in opozoril, vendar pa vezanih predvsem na državne osmimi plugi in štirimi posipalci podjetje Kompost, ki je v lasti ceste na našem obmo~ju, ki so bile slabo o~iš~ene, na kar pa ob~ina nima vpliva, saj za državne ceste skrbi Direkcija RS za ceste.« za mokro posipanje, ki ustrezajo sežanske Hortikulture, ki v PoDržavne ceste v ob~inah Pivka in Postojna sicer pluži Cestno podjetje Koper (CPK). Tanja Mejak, zadolžena za odnose z javnostmi v ekološkim standardom. Komus stojni ureja zelene površine, in CPK, je poudarila, da vsa dela izvajajo po nalogih upravljavca cest in da imajo na zalogi zadostne koli~ine soli in peska. O~itke, da z ima, za primerjavo, 25 zaposlepostojnskega gradbenega poddelom niso za~eli pravo~asno, je zavrnila. Podobno kot na Darsu so za težave v prometu na obmo~ju, ki ga pokrivajo, tudi v CPK okrivili nih, skupaj z najeto delovno silo jetja Besim Hajdari s.p. Robert voznike, predvsem tovornjakarje, ki niso ustrezno opremili svojih vozil in niso upoštevali uredbe o samoizlo~anju.

Rogi~, direktor Komposta: »Mi ne 40, ter preko 30 enot vklju~no s želimo nikogar izriniti, delujemo podizvajalci.

Zaradi hude zime že lani precej ve~ji stroški Ob~ine so za zimsko službo že v lanski sezoni odštele ve~ denarja kot sicer, predvidevajo, da bo tako tudi letos Petra Tr~ek sneži. Krog sklenejo v približno štirih urah. »^e neha snežiti ob enih pono~i, potem je ob 5. uri zjutraj vse po~iš~eno, ~e pa sneži celo no~, traja dlje,« je povedal Martin~i~. Težave imajo s ~iš~enjem plo~nikov. Tiste ob regionalni cesti lahko o~istijo šele, ko cestno podjetje spluži cesto, poleg tega ni prostora za kupe snega, saj so ob plo~nikih ograje, žive meje in hiše. Ponekod ga zato odvažajo, drugod Cerkniški župan Marko Rupar Opozoril je tudi na pluženje ce- so dogovorjeni z lastniki zemljiš~. »A danes nih~e ve~ no~e poudarja, da je težava tudi v ste na Slivnico, ki jo morajo po snega na svojem, zato ga ob tem, da ob~ine od države dobijo pogodbi z najemnikom doma mo~nejšem sneženju odpepremalo denarja in da ga ta deli na vrhu splužiti enkrat na tenelogi~no. »Sredstva so namre~ den. Vsako pluženje ob~ino sta- ljemo na deponijo.« V Cerknici obra~unana glede na število ki- ne skoraj 700 evrov, poleg tega imajo poleg tega težavo s parkiranimi avtomobili, predvsem lometrov ob~inskih cest, ki jih so na nekaterih odsekih visoki na Partizanski in na Taboru, zamorajo vzdrževati, ne upošteva- zameti in se izvajalcem kvariradi katerih ne morejo o~istiti jo pa geografskega položaja,« jo stroji. »Resno razmišljamo o parkiriš~. »Parkiriš~e na Taboru pojasnjuje Rupar. Tako cerkniška tem, da te ceste ne bi plužili,« je bilo skupaj z avti še v sredo in sosednje ob~ine za kilometer pravi Mlinar. Sicer pa ve~jih tepod snegom.« ceste dobijo enako denarja kot žav nimajo.

V Loški dolini poleg podizvana primer Izola ali Koper, ~eprav Težave s plo~niki jalcev Komunale Cerknica sneg porabijo precej ve~. Rupar še in parkiriš~i ~istijo tudi delavci prek javnih pravi, da so se prek Združenja del, predvsem v središ~u Stareob~in Slovenije že pritožili na Zimsko službo za ob~ini Loga trga. Direktor ob~inske uprave tako razdeljevanje denarja, a še ška dolina in Cerknica vodi Bogdan Zevnik meni, da so ceniso bili uspešni.

Komunala Cerknica, ki ima 25 ste razmeroma dobro o~iš~ene.

V Cerknici so prejšnjo zimo podizvajalcev. Na teren gredo za zimsko vzdrževanje cest po- isto~asno, tudi v manjših nase- »Pritožbe seveda so, a so tudi zahteve ljudi vedno ve~je, vsak rabili skoraj 600 tiso~akov, seljih. Kot je pojasnil vodja zimzono prej pa okoli 350 tiso~ ske službe na komunali, Ludvik bi rad, da je najprej o~iš~eno evrov. »Stroški so precej narasli, Martin~i~, se na teren odpravijo, pred njegovo hišo.« Na Blokah plužijo delavzato se dogovarjamo, na kakšen še preden je na cesti 15 centina~in bi jih lahko znižali,« pravi metrov snega, koliko prej, pa je ci podjetja Demira iz Raven na Blokah, sicer pa je ta služba Samo Mlinar iz ob~inske uprave. odvisno od tega, kako mo~no Notranjska – Zadnja zima je po nekaj letih spet pokazala svoje ostre zobe in tudi za letošnjo napovedujejo, da ne bo prav mila. Prvi~ je udarila že v za~etku decembra, ko je sneg vsaj nekoliko presenetil tudi zimsko službo. Ceste na Notranjskem, razen regionalnih, ki jih pluži Cestno podjetje Ljubljana, morajo po zakonu za~eti ~istiti najpozneje takrat, ko je na cestah 15 centimetrov snega. Kot so pojasnili tisti, ki jih ~istijo, pa se na teren vedno odpravijo prej. Zimska služba je tudi precejšen strošek. Denar zagotovijo ob~ine, v zadnji zimski sezoni so ga porabili precej ve~ kot prejšnja leta, v Cerknici, na primer, so izvajalcem pla~ali skoraj polovico ve~ kot leto prej.

sodi pod režijski obrat ob~ine.

Kot je pojasnil vodja režijskega obrata, Stane Jakopin, pred za~etkom sezone pripravijo program zimske službe, v katerem dolo~ijo tudi prioritetni vrstni red ~iš~enja in ceste, ki jih ne plužijo. Ker so na planoti ve~inoma manjše vasi, težav s kopi~enjem in odvažanjem snega nimajo. »^eprav vsako leto dobimo nekaj pritožb, je pohval vedno

ob~ina

dolžina ob~inskih cest

izdatek za zimsko službo 2009/10

Bloke

80 km

130.000 evrov

Cerknica

185 km

569.980 evrov

Logatec

340 km

280.000 evrov

Loška dolina

61 km

145.000 evrov

ve~,« je zadovoljen Jakopin.

Opozarja, da vsem ne morejo ustre~i. Tako, na primer, morajo

»Ne zmoremo vsega naenkrat«

plužiti v smeri vožnje in sneg odlagati na desno stran, ~eprav je tam dvoriš~e.

Ob~ina Logatec je zadnjo zimo v primerjavi s tisto prej za vzdrževanje cest porabila skoraj 100 tiso~akov ve~, predvsem na ra~un zasneženih mesecev v za~etku leta. Zimsko službo zagotavlja komunalno podjetje Logatec s podizvajalci.

Poleg ob~inskih cest plužijo tudi lokalne ceste, vendar za te velja, da morajo biti prevozne med 5. in 20. uro, je pojasnila Romana Hribar iz ob~inske uprave. To pomeni, da jih pono~i ne plužijo. »Zadovoljni pa smo, ker je dolo~eno, kateri izvajalci so zadolženi za posamezno cesto, tako da lahko ob morebitnih težavah takoj ugotovimo, kdo je zanje odgovoren.« Hribarjeva dodaja še, da so vse ceste v ob~ini kategorizirane, zato zagotavljajo prevoznost tudi do najbolj oddaljenih krajev, vasi in doma~ij. Podjetje Treven z 11 plugi skrbi za ceste na obmo~ju slabe polovice Logaške ob~ine, med drugim obe industrijsko-obrtni coni, Martinj hrib, Rovte z okolico, Rovtarske Žibrše ter obmo~je od Gornjega Logatca proti Veharšam. Kot je pojasnil Janez Treven, se sami odlo~ijo, kdaj bodo šli na cesto. »Odgovornost je zato še toliko ve~ja.« Kdaj za~nejo z delom, je odvisno od napovedi, vsekakor pa prej, ~e so padavine zelo intenzivne. V~asih jih sneg tudi preseneti, tako kot na primer v za~etku decembra. »Od dveh pono~i sem dežural, pa je samo rahlo nametavalo, nato pa je med ~etrto in pol peto zjutraj nanosilo za 20 centimetrov snega – ravno, ko so ljudje odhajali v službo, ga je bilo najve~,« pravi Treven. Na teren so sicer odšli takoj, a je trajalo nekaj ~asa, da so vse splužili. Treven se zaveda, da bi ljudje radi imeli ~im prej o~iš~ene ceste, a opozarja, da ni mogo~e o~istiti vseh cest naenkrat. Poleg tega v~asih kakšen plug obstane, ali se pokvari, kar lahko ob mo~nem sneženju povzro~i precejšen zastoj. Treven opaža, da so ljudje na podeželju bolj strpni kot v ve~jih naseljih. »Prej so po vaseh plužili sami, zato bolj razumejo, kako poteka delo, da se trudimo, da pa nismo vsemogo~ni.« V Logatcu jih v~asih ovirajo še parkirani avti, ~eprav se nekateri stanovalci blokov dogovorijo, da jih postavijo ne eno stran parkiriš~a, naslednji dan pa jih premaknejo na drugo, že spluženo. Trevnovi sneg tudi odvažajo, na primer iz Cankarjeve, kjer z delom po 23. uri, ko je najbolj prazna. »Se pa zgodi, da je v~asih tudi tam kakšno zasneženo vozilo po ve~ dni skupaj.«

FOTO: VALTER LEB AN

Postojna, 7. december – Prvi sneg je v Postojni povzro~il kar nekaj slabe volje in kritik ~ez delo izvajalca zimske službe, podjetja Komus. Slišati jih je bilo predvsem iz ob~inske hiše, ki sicer že vodi postopek za izbiro novega izvajalca. Komusu je ob~ina lani odvzela koncesijo, a nato z njim sklenila dogovor o nadaljnjem izvajanju koncesijske pogodbe. V Komusu v razpisu za novega izvajalca zato vidijo še en ob~inski poskus, da bi jih izrinili, podobno kot pri pokopališki dejavnosti in urejanju zelenih površin, kjer pa sodni postopki še niso zaklju~eni.

4

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice

V hribe dobro opremljeni Pravilna izbira cilja Notranjski svet je bogat s hribi, ki so pozimi dostopni vsakemu, koli~kaj utrjenemu planincu. Nanje se praviloma lahko vzpnemo brez derez in cepina, kar pa ne velja za oba gorska o~aka, Nanos in Snežnik, ki lahko v dolo~enih razmerah predstavljata zelo resen zimski vzpon.

Torej je prva to~ka preventive za varno hojo v zasnežene hribe izbira ustreznega cilja. Ko ga dolo~imo, poiš~emo ~im ve~ informacij o trenutnih vremenskih in snežnih razmerah. »Vir so lahko podatki na spletnih straneh, še bolje pa se je povezati z doma~ini ali oskrbniki ko~, tam, kjer te so in so oskrbovane tudi v zimskem ~asu,« pravi Saša Lindi~.

Poleg osnovne opreme še svetilka, dereze in cepin Zimske razmere imajo svojo specifiko. Svetel del dneva je

relativno kratek, temperature so nizke, ko~e so praviloma zaprte, sneg otežuje hojo in prekrije markacije, število planincev v hribih pa je manjše. Kar se ti~e orientacije, oskrbe s hrano in pija~o se moramo predvsem zanesti sami nase, ter biti ustrezno opremljeni. Poleg tople osnovne obleke, ki naj bo zra~na in naj odvaja vlago od telesa, sodijo med obvezno opremo dobro opremljenega planinca še: vetrovka, ki naj diha, vendar ne prepuš~a vode in naj š~iti pred vetrom, kakovostni visoki planinski ~evlji z mo~no narebri~enim podplatom, gamaše, pohodne palice in nepremo~ljiv nahrbtnik.

V nahrbtniku naj bo obvezno rezervna obleka, rezervne rokavice in kapa, son~na o~ala, zaš~itna krema pred soncem in škatla z osnovno prvo pomo~jo ter ~elna svetilka in aluminijasta folija. To uporabimo v primeru, da zaradi poškodbe, teme ali izgube prave smeri ne moremo sestopiti v dolino. Ovijemo si jo okrog telesa in tako nas bo š~itila pred podhladitvijo. Saša Lindi~ se spominja zimskega vzpona na Nanos, ko je pozabila doma rokavice. »Bila sem že blizu vrha, ko je postalo zelo mrzlo, pihala je namre~ mo~na burja. K sre~i sem imela s sabo rezervne zimske nogavice, ki sem jih nataknila na roke. Brez njih bi mi prsti v ~asu sestopa zagotovo pomrznili.« V primeru zahtevnej-

Pod drobnogledom

Je smu~anje predrago?

Irena Štirn

ših razmer (poledenele poti in pobo~ja) vzemimo s seboj tudi dereze. Za lažje vzpone so lahko tudi bolj preproste, z manj zobmi. V~asih so prav gozdne ceste tako poledenele, da brez derez tvegamo padec. Za pot na Nanos ali Snežnik pa imejmo dereze, t. i. dvanajsterke, obvezen je tudi cepin. Pri hoji brez cepina in derez pa si pomagajmo s planinskimi palicami. »Ne pozabite na zemljevid in mobitel,« opozarja Saša Lindi~.

Ne pozabimo na koristne sladkarije Za ohranjanje toplote potrebuje telo veliko energije, ki jo pridobi s hrano. Že dan pred predvi-

Aleš Štebe, Logatec V preteklosti sem smu~al, sedaj bordam. Organizirana smu~iš~a redko obiš~em, zato letni skupni strošek ni tako visok. Opremo za oba športa imam svojo. V zimskem ~asu obiskujem fitnes in savno, mese~na karta stane toliko kot dve dnevni smu~arski vozovnici. V ceno so vklju~eni štirje obiski savne in neomejeno število vstopov v fitnes, kjer si okrepim celo telo.

deno turo zaužijmo energetsko bogato hrano, predvsem ogljikove hidrate. Tudi zajtrk naj bo pester in kalori~no bogat.

Koli~ino hrane je potrebno prilagoditi predvideni dolžini ture. Nikakor pa v nahrbtniku ne smejo manjkati energijska ploš~ica, banana, piškoti ali ~okolada. Obvezna je tudi »termo« steklenica z vro~im ~ajem. Odpovejmo se pomaran~am, ker organizem ohlajajo in alkoholnim pija~am. »Vedno imejmo s seboj t. i. železno rezervo, hrano, ki jo zaužijemo le v ekstremnih okoliš~inah, sicer pa jo prinesemo nazaj v dolino. Nikoli ne vemo, ~e bomo varno in pravo~asno sestopili,« svetuje Sasa Lindi~.

Rok Družina, Logatec S smu~anja sem prešel na bordanje. Ker imajo smu~arske vozovnice zelo visoko ceno, grem le dvakrat do trikrat na leto na smu~iš~e z vle~nicami ali sedežnicami. ^e bi bilo ceneje, bi šel z veseljem polj pogosto. Opremo za smu~anje imam svojo, bordarsko desko in ~evlje pa si z bratom deliva.

Peter Ženko, Trnje Smu~am zelo rad, ampak zadnja leta precej manj, kot si želim, saj mi primanjkuje ~asa. Kjub temu si vsako leto vzamem teden dni za smuko v Italiji. Cene v tujini so sicer za odtenek višje kot pri nas, a imajo neprimerno boljše proge. Opremo imam svojo, ki sem si jo kupil pred par leti.

Laura Kristan, Zagorje pri Pivki Brez zimskih športov pri meni ne gre. Smu~anje imam najraje, ~eprav je tudi najdražje. ^e mi ~as dopuš~a, si rezerviram teden dni smu~anja na enem izmed italijanskih smu~iš~, zato pa raje izpustim kakšen ve~dnevni poletni dopust na morju. Smu~arske opreme si ne izposojam, izjema so le kakšne drsalke ali tekaške smu~i.

FOTO: IRENA ŠTIRN

Zima, še posebej, ~e je radodarna s snegom, omogo~i planincu doživljanje prvinskega sveta in nepozabnih lepot. Planinec mora imeti za vstop v tak svet dovolj znanj, veš~in, telesne in psihi~ne pripravljenosti, ustrezne opreme, hrane in pija~e. V zimskem ~asu še posebej velja, da je lahkomiselnost in površnost lahko usodna.

O preventivnih postopkih in ravnanju, ki naj bi jih upoštevali ljubitelji zimskih vzponov v hribe, smo se pogovarjali z vodnico Planinske zveze Slovenije, Sašo Lindi~.

V nahrbtnik sodijo tudi rezervno spodnje perilo, nepremo~ljiva vetrovka, hrana in škatla s prvo pomo~jo, svetujejo na Planinski zvezi Slovenije.

Najnevarnejše temperaturno obmo~je za vožnjo je temperatura med ni~ in tremi stopinjami. Takrat namre~ predvidevamo, da so ceste varne, v resnici pa je temperatura tal še vedno pod ni~ stopinjami, posledi~no pa je cestiš~e lahko poledenelo. ^e je zavorna pot na suhem cestiš~u pri 50 km/h 17 metrov, na mokrem 33 metrov, je na poledenelem cestiš~u zavorna pot od 40 do 93 metrov. Seveda moramo ob tem upoštevati še reakcijski ~as, torej ~as, ko zagledamo oviro, pa do naše reakcije, torej pritiska na zavoro.

V normalnih okoliš~inah reakcijski ~as znaša eno sekundo, ki ga moramo tako prišteti zavorni poti. Zato mora biti ob snegu, dežju in nizkih temperaturah varnostna razdalja kar trikrat ve~ja kot sicer, naglo zaviranje in zavijanje pa vozniki varne vožnje odsvetujejo.

Seveda pa se varna vožnja za~ne doma; najprej s primerno obvezno opremo, ki je zakonsko dolo~ena. Med 15. novembrom in 15. marcem morajo biti vozila opremljena z zimsko opremo, ki jo sestavljajo 4 zimske pnevmatike z oznako M+S z minimalno globino profila 3 mm ali 4 letne pnevmatike z minimalno globino profila 3 mm in ustrezno velike snežne verige v priboru.

Pivka, 5. december – Prvi sneg je poskrbel, da so stroji na smu~iš~ih že za~eli obratovati. Ljubitelji zimskih športov prihajajo na svoj ra~un, pred prvim spustom po klan~inah pa smo za nasvet o tem, kako se podati na prvo smuko, vprašali športnega pedagoga na Osnovni šoli Pivka Mirana ^eligoja.

Dobrodošla bo tudi delujo~a svetilka, mobilni telefon s polno baterijo, ~e greste na daljšo pot, pa zagotovo zadostne koli~ine hrane, vode in termofor z vro~im ~ajem. Pred odhodom dodobra o~istite sneg in led z avtomobila.

Med vožnjo bodite pozorni predvsem na cestiš~a pod mostovi, na klancih, v križiš~ih in v ovinkih, saj na teh mestih ostanejo tla spolzka dlje ~asa. Še posebej velika previdnost pa velja v gozdovih, ob rekah in jezerih, saj zaradi dodatne vlage tam ceste hitreje poledenijo. aj

F OTO : VA LT ER L EB A N

Ne glede na letni ~as je vzrok veliko prometnih nesre~ ne prilagojena hitrost in prekratka varnostna razdalja. Oba faktorja sta še toliko bolj pomembna v zimskih razmerah oz. ob dežju, snegu in na poledenelem cestiš~u.

Oglejmo si prakti~en primer.

Miran Meško poudarja, da je vožnja z letnimi pnevmatikami v zimskih razmerah nedopustna.

Kljub vsem opozorilom se namre~ še vedno vsako leto veliko število voznikov na pot v takih razmerah poda kar z letnimi pnevmatikami.

Pomembna je tudi priporo~ena oprema, ko se v zimskih razmerah odpravljate na pot. Ta se za~ne pri lopati za kidanje snega, ki vam bo v pomo~, ~e se zakopljete v sneg. Prav pa vam bodo prišla tudi vle~na vrv, odmrzovalec stekel, stare odeje ali preproge, ki bodo pnevmatikam omogo~ile nekaj oprijema.

Vozniki, ki nimajo ustrezne in obvezne zimske opreme, naj raje ostanejo doma, opozarjajo policisti in inštruktorji varne vožnje.

Eva Sko~ir, Matenja vas Zimske športe imam rada, predvsem drsanje in smu~anje. ^e voda zamrzne, se gremo drsat v mlake pri Štivanu, kot jim pravimo. Smu~anje pa glede na trenutne razmere postaja za marsikoga finan~no precej velik ali kar prevelik zalogaj. Zelo draga je oprema, prav tako smu~arske karte, k temu je treba prišteti še vožnjo na katero od smu~iš~. Verjetno bi številni ljudje lahko veliko ve~ smu~ali, ~e bi bilo v bližini smu~iš~e. Škoda, ker je Kali~ že toliko ~asa zaprt. Sicer pa za malo snežne zabave in rekreacije v~asih zadoš~a že skok na bližnji hrib.

Kako varno na smuko?

Na pot le, ko je nuja Kljub temu, da je zima že dodobra pokazala svoje zobe, posledice pa ~utimo po vsej državi, se vozniki na pot še vedno odpravljajo nepripravljeni na izredne vremenske razmere.

Inštruktor varne vožnje v Blagomix Racing parku iz Logatca Miran Meško opozarja in svetuje.

petek, 10. december 2010

Smu~anje je kot kateri koli drugi šport v neprimernih okoliš~inah, z nekoliko preve~ objestnosti ter neznanjem lahko še kako nevarno. Na smu~iš~ih nikoli nismo sami, velikokrat pa nesre~am botruje tudi slaba fizi~na priprava. »Moje mnenje je, da je treba na opremo misliti že po zaklju~ku sezone. Preden jo ~ez pomlad in poletje pospravimo v kot, moramo poskrbeti, da pripomo~ke primerno shranimo,« pravi Miran ^eligoj, ki svoje športno in smu~arsko znanje posreduje otrokom na pivški osnovni šoli.

Vsi smu~arji bodisi zaradi slabih izkušenj bodisi zaradi malomarnosti niso veš~i z upravljanjem opreme, zato jim športni pedagog svetuje, da v takšnem primeru delo raje prepustijo strokovnjakom. »Serviserji naj vam pregledajo robnike, drsne ploskve, nastavitve varnostnih vezi.

Slednje so še kako pomemben del, saj prav zaradi slabega vzdrževanja lahko privedejo do neljubih težav.« A to še ni vse. Pancerji niso ni~ manj pomembni. »Predvsem so težave pri otrocih. Noge jim hitro rastejo, starši pa morajo biti pazljivi, da jim obutev ni prevelika ali premajhna. V prvem primeru lahko noga pleše, medtem ko pretesni pancerji povzro~ijo, da noga ne diha, posledi~no postane mrzla in za~ne boleti,« je še razložil ^eligoj.

Dobra fizi~na pripravljenost bo prepre~ila odve~ne poškodbe.

Kdor se ~ez poletje ni ukvarjal s športom, bo moral nadoknaditi, preden odrine na smu~anje, ~eprav se ~ez no~ do zavidljive forme ne da priti. »Otrokom vedno povem, da se morajo še formule ogreti, preden se za~ne dirka. Tako je tudi z našim telesom.

Pred spustom naj bi se ogrevali vsaj deset minut – vse od glave do peta. Pomembni so sklepi, roke, hrbet in noge. Mišice je treba pripraviti na mo~an napor,« razlaga ^eligoj, ki dodaja, da naj bi kot ogrevanje služila tudi prva vožnja. »Nikoli se takoj ne spustimo na polno. Postopoma doziramo napor. Tehnologija je nove smu~i pripeljala tako dale~, da so hitrosti vedno višje,« je novo tematiko odprl sogovornik. Tudi to botruje velikemu številu nesre~, nekaterih tudi usodnih. »^elada je za otroke obvezna, toplo jo svetujemo vsem ostalim. Zavedati se moramo, da na smu~iš~u nikoli nismo sami. Nekateri znajo dobro smu~ati, drugi malo manj.« In kakšen je nasvet za varno smuko? »Prvo pravilo je, da upoštevamo signalizacijo na smu~iš~ih. Prilagajamo hitrost okoliš~inam. Ni~ ne re~em, lepo je videti nekoga, ki zna stopiti na robnik in elegantno odsmu~a, kdor pa tega ne obvlada, lahko hitro povzro~i trk.

Vsem, ki se podajate na visokogorska smu~iš~a, pa odsvetujem smuko izven urejenih prog.« Nekompakten sneg se hitro prelevi v usodne plazove. mp

Gospodarstvo

Notranjsko-kraške novice

5

petek, 10. december 2010

»Zaradi slabega servisa ob posojilo«

Veronika Rupnik

Med najboljšimi slovenskimi ra~unovodskimi servisi tudi Kontim iz Rakeka Postojna, 25. november – V Sloveniji za opravljanje dejavnosti ra~unovodskega servisa niso predpisani nobeni pogoji, zato lahko ra~unovodski servis ustanovi kdorkoli, tudi brez ustrezne izobrazbe in usposobljenosti. »Premalo usposobljen ra~unovodski servis pa lahko z nepravilnim vodenjem poslovnih knjig podjetjem povzro~i precejšnjo škodo,« opozarjajo v Zbornici ra~unovodskih servisov (ZRS) pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je med svojimi ~lani organizirala izbor za Naj ra~unovodski servis. Iz naše regije se je med finaliste v kategoriji »veliki« uvrstil ra~unovodski servis Kontim iz Rakeka, ki letos praznuje 20-letnico delovanja in ima okrog 110 strank iz vse Slovenije. »Posledice slabega ra~ unovomi pogoji, naknadno odmerjedenja so lahko nepridobivanje ni davki, pove~ anje nezaupaposojil ali pridobitev pod slabši- nja poslovnih partnerjev, ~ e so

odlo~ itve neprimerne pa celo izguba podjetja ali premoženja,« opozarja Polonca Podgoršek, direktorica ZRS. Opozarja, da v množici ra~ unovodskih servisov nekateri niso varni in zanesljivi.

Premalo dav~ nih nadzorov Trenutno je v Sloveniji registriranih kar 4400 ra~ unovodskih servisov. Da bi dvignili kakovost in zaš~ itili podjetnike, si v zbornici zato prizadevajo, da bi

jansko sami odgovarjajo za pravilnost izkazov.« Poleg tega se dogaja, da v krizi številni podjetniki odhajajo k cenejšim servisom, ne da bi pomislili na tveganje. Tudi v Kontimu priznavajo, da so zaradi krize nekaj strank izgubili, saj so bile prisiljene izbrati cenejše ponudnike. Sicer pa zaradi slabšega poslovanja podjetij sami nimajo nujno manj dela.

ra~ unovodsko dejavnost uredili na zakonski osnovi, a zaenkrat pravega posluha ministrstva za gospodarstvo ni bilo. Tu vztrajajo, da bo slabe izlo~ il trg.

Toda Petra Kožman, direktorica Kontima, je prepri~ ana, da trg dobrih ra~ unovodskih servisov ne prepozna. »Dav~ nih nadzorov je premalo, da bi se med podjetniki razširilo zavedanje o pomenu dobrih ra~ unovodskih informacij pri sprejemanju poslovnih odlo~ itev. Podjetniki se tudi premalo zavedajo, da de-

Na~ rtovanje stroškov Kožmanova pravi, da zaradi

Pogrešajo predstavitvene aktivnosti na sejmih

približevanja konca leta podjetja zdaj v zadnjem trenutku rešujejo svojo dav~ no osnovo, saj o optimizaciji niso razmišljala pravo~ asno, morda tudi po krivdi slabih servisov. Podjetjem svetuje tudi pripravo poslovnega na~ rta za leto 2011.

Kot klju~ no pri tem izpostavlja zmanjševanje stroškov, previdno na~ rtovanje prihodkov, iskanje novih priložnosti. »Prav tako naj skušajo podjetja vse postopke peljati tako, da bodo dav~ no optimalni.«

Irena Štirn

Edvard Šinkovec se bo v novem letu poslovil od predsednikovanja – Na zbornici si želijo si tudi sejemske dejavnosti Zbornice. Zastavljeni programi so bili le osnovni skelet, celotno zgradbo vodenja pa sem ves ~as spreminjal in prilagajal glede na gospodarsko situacijo, ki je obvladovala dolo~en trenutek, ter glede na želje in potrebe ~lanstva.«

^lanarina se vra~a s storitvami

Ve~ino ~lanarine namenjajo za izobraževanja svojih ~lanov in razna svetovanja. Za vse je dvakrat letno organizirano dav~no svetovanje, izobraževanja pa prilagajajo glede na potrebe posameznih branž, ki so zastopane v Zbornici. S ~lanarino financirajo tudi obiske sejmov. »Na žalost pa ne za»Pred osmimi leti sem zastavil živi projekt skupne predstavisvoja znanja in sposobnosti, da tve na sejmih«, potoži Edvard bi v Zbornici uresni~il svojo vizijo Šinkovec. »Opažamo pa, da je vodenja in z ustreznimi stratecelotna sejemska dejavnost v škimi prijemi izpeljal programe, usihanju, tudi zaradi velikega ki bi bili v korist ~lanom naše finan~nega zalogaja, ki je za

FOTO: M ARKO V RABL

Obmo~na obrtno-podjetniška zbornica Logatec bo v letu 2011 praznovala 35. rojstni dan. Zadnjih osem let ji predseduje Edvard Šinkovec, ki pa bo ob pri~etku prihodnjega leta predsedniško funkcijo predal nasledniku. V zadovoljstvo mu je, da se Zbornica ves ~as delovanja razvija in širi svoje osnovno poslanstvo, to je zagotovitev kvalitetnega upravno administrativnega, svetovalnega in izobraževalnega servisa za svoje ~lane. Hvaležen je za dobro dediš~ino, ki jo je prejel od svojih predhodnikov in tvorno sodelovanje z obema podpredsednikoma in upravnim odborom.

Predsednik OOZ Logatec Edvard Šinkovec.

razstavljanje na sejmiš~u potreben.« Edvard Šinkovec s ponosom pove, da Zbornica ravna kot dober gospodar, ker ne samo, da ohranja, pa~ pa tudi pove~uje vrednost svojega premoženja, ki ga ima v nepremi~ninah. V mandatih predsednikov Zbornice Vlada Puca in Berta Menarda je Zbornica pridobila lastništvo prostorov v stavbi v centru Logatca. Do nedavnega jih je imela v najemu A-banka, d.d., sedaj pa so sklenili najemno pogodbo z Glasbeno šolo Logatec. S sredstvi iz prejetih najemnin so v zadnjih letih zgledno obnovili zunanjost stavbe na Tržaški cesti 11, kjer je sedež Zbornice, za namene izobraževanja pa so usposobili tudi moderno predavalnico. Z izsuševanjem in drenažo so pred propadanjem zaš~itili stavbo na Hrušici, ki je tudi v njihovi lasti. »Lahko se pohvalimo, da imamo v lasti

najve~ji delež nepremi~nin na ~lana med vsemi Obrtnimi zbornicami v Sloveniji,« pove Edvard Šinkovec. »Obrtniki si tudi želimo spremembe v sistemu izobraževanja, ki bi v kvalitetnem triletnem izobraževanju izšolal kvalificirane strokovnjake iz posameznih strok, ki bi lahko samostojno opravljali razne storitve. Sistem, imenovan 3 + 2, na trg ne daje ljudi s konkretnimi in uporabnimi znanji,« razmišlja Edvard Šinkovec. »Velik preskok v nudenju kvalitetnih storitev bi bil tudi v tem, da bi se Obmo~ne obrtno-podjetniške zbornice iz Postojne, Idrije, Vrhnike, Cerknice in Logatca med seboj povezale in si razdelile delo po posameznih specialnostih v sekcijah.

Kot predsednik Zbornice tega nisem do~akal, morda pa se bo to zgodilo kasneje.« vidi nove smeri razvoja obrtno zborniške dejavnosti Edvard Šinkovec.

Logatec: Cene stanovanj pritegnejo Oglaševane cene stanovanj v Logatcu se gibljejo med 1.670 in 1.919 evrov za kvadratni meter, cenejše so samostojne hiše in poslovni prostori dobno,« pojasnjujejo na logaški ob~inski upravi, kjer skušajo v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti potencialnemu kupcu vedno stopiti nasproti in izpolniti želje.

Po podatkih nepremi~ninske dejavnost v Logatcu se giblje Na ob~inski upravi ugotavljaagencije Hiška ABC so najdražje med 7,5 in 10 evri za kvadrat,« nepremi~nine v Logatcu dvosob- nam je še povedal Jože Podgor- jo, da je v IOC Zapolje na voljo še nekaj komunalno oprena stanovanja, saj je treba za šek, lastnik podjetja Hiška ABC mljenih zemljiš~, ki niso v lasti kvadratni meter le-tega odšteti iz Ljubljane. ob~ine, v IOC Logatec pa so po v povpre~ju 1.919 evrov. Nekaj prostorskih aktih še na voljo nižje so oglaševane cene trisob- Industrijsko-obrtni nih in enosobnih stanovanj, ki coni ponujata ugodno nezazidana stavbna zemljiš~a, namenjena poslovni dejavnov povpre~ju znašajo 1.670 oziposlovno okolje sti, vendar v tem trenutku še roma 1.723 evrov za kvadratni niso odkupljena in komunalno meter. Za kvadratni meter samo- V ob~ini Logatec sta dve obrtni opremljena. »Želja ob~ine je, da stojne hiše v Logatcu pa je treba coni, in sicer IOC Zapolje in IOC v povpre~ju odšteti 1.240 evrov. Logatec. V obeh najdemo podje- se investitorjem v letu 2011 zatja, ki se ukvarjajo z industrijsko gotovi komunalno opremljena Poslovni prostori za opravljanje stavbna zemljiš~a,« pojasnjujerazli~nih dejavnosti so naprodaj ali obrtno dejavnostjo. »Podjetja izražajo predvsem želje po jo na ob~ini in dodajajo, da v po 900 do 1.100 evrov za kvadratni meter. »Cena najema po- velikosti parcel, lokaciji, ustrezni prihodnje na~rtujejo združitev komunalni infrastrukturi in poobeh industrijsko-obrtnih con. slovnih prostorov za pisarniško Logatec se kot primestna ob~ina razvija z bliskovito hitrostjo, k ~emur med drugim pripomorejo tako razmeroma ugodne cene nepremi~nin kot tudi obrtno industrijski coni Logatec in Zapolje, ki naj bi se v prihodnje združili.

Blanka Markovi~ Kocen

sprejet in uveljavljen,« pravijo na ob~inski upravi. Težave, s katerimi se pri prostorskem na~rtovanju sre~uje logaška ob~inska uprava, so v za~etni Ob~inska uprava je uskladila fazi povezane predvsem z vepripombe in predloge nosilcev likimi željami posameznih inurejanja prostora in je v dogovestitorjev in pobudnikov, ki voru z ministrstvom za okolje v prostor vstopajo samo z lain prostor ponovno pripravistnim pogledom in interesom la gradivo za objavo na splena na~in, da se jim zemljiš~e tnem strežniku. Ob~ina mora spremeni v zazidljivo. V ozadju na dopolnjen predlog ob~inskega prostorskega na~rta med pa je potrebno vsako pobudo posebej uskladiti z zakonskimi, drugim pridobiti še odlo~bo o razvojnimi, prostorskimi in predsprejemljivosti izvedbe plana na okolje in na koncu sklep mi- vsem režimi ter uskladiti z vsebinskimi dolo~bami posamenistra, da je predlog usklajen. znih podzakonskih predpisov. »Kdaj bo ob~ina dejansko priEna izmed glavnih težav pri dobila vsa pozitivna mnenja in sprejemu ob~inskih prostorskih druge zahtevane dokumente, na~rtov je zagotovo neupošteje težko napovedati, zato tudi ne moremo predvideti, kdaj bo vanje zakonsko predpisanih rokov s strani nosilcev urejanovi prostorski na~rt dejansko

Priprava ob~inskega prostorskega na~rta v zaklju~ni fazi

nja prostora. »Zaradi nenehne prekora~itve vseh predpisanih terminov se na ob~ini odpirajo novi in novi prostorski problemi, ki jih je prav tako treba reševati z ob~inskim prostorskim na~rtom,« pojasnjujejo na ob~inski upravi.

Uspešni leti 2009 in 2010 Med najpomembnejše dosežke logaške ob~ine na podro~ju prostorskega urejanja v letu 2009 sodi gotovo zaklju~ek gradnje Upravnega centra Logatec, v letošnjem letu pa poleg obnove lokalne ceste Smre~je– Žiri in ureditve dodatnih prostorov za Glasbeno šolo Logatec izpostavljajo tudi sanacijo po deževju in poplavah v septembru.

6

Gospodarstvo

Notranjsko-kraške novice

»Vitkost« podjetja – klju~ do uspeha

Razvojni letni pogovori Organizacije in podjetja v zadnjem ~asu vedno ve~ pozornosti namenjajo upravljanju delovne uspešnosti, motivaciji zaposlenih, razvoju ~loveškega in intelektualnega kapitala, saj prav ti dejavniki odlo~ilno prispevajo k poslovni odli~nosti in uspešnosti podjetij. Osrednji gradnik razvoja sistemov upravljanja delovne uspešnosti postaja t. i. razvojni letni pogovor. Vendar se moramo zavedati, da letni pogovor ne more biti enkratno nadomestilo za proces stalnega u~inkovitega vodenja in ravnanja z zaposlenimi ter za neposredno komunikacijo s sodelavci.

Blanka Markovi~ Kocen

Kaj sploh je letni razgovor?

FOTO: VALTER LEB AN

V krizi je nujen strog nadzor stroškov, poudarja Hine Alex Vrta~nik, direktor logaškega podjetja Svetloba, za katerega se zanima celo sklad, ki je izstrelil Google

Hine Alex Vrta~nik: »Za prihodnje leto pa na~rtujemo dvakrat ve~ji obrat, saj bomo za~eli poslovati tudi na tujih trgih.« kadrovsko okrepili, saj se podajamo na globalne trge. Sicer podjetje prek stalnega najema in kooperantskih izvajalcev v povpre~ju zaposluje med 40 in 60 oseb.

Za vas se zanima celo sklad tveganega kapitala, ki je podprl razvoj velikanov, kot je Google. ^emu to pripisujete?

KPCP je eden izmed šestih najve~jih skladov na svetu, parZakaj ste si za sedež izbrali Lo- tner na podro~ju Clean Techa je gatec, ne pa kakšnega ve~jega AL Gore. Zanimanje obstaja, tudi Kakšen je vaš recept za uspemesta? pogovarjati smo se že za~eli, šno poslovanje?

Logatec je pametna izbira, tako vendar je treba za partnerstvo, Inovacija, nastala zaradi potreb v smislu cene kot lokacije, oboje ki bi nam zagotovilo hiter glotrga, izvedba zamisli v zelo krat- pa je vodilo k vitkosti podjetja. balni preboj na trgu in mo~no kem ~asu, usmeritev na tuje Prednost smo videli predvsem prepoznavnost ter podporo v trge, predvsem pa vitkost podje- v obratni migraciji, to je v smeri politi~nih vrhovih, ki ustvarjajo tja, ki posluje s stalnimi poslov- iz Logatca v Ljubljano, kamor se energetsko politiko sveta, storiti nimi partnerji - gre za grozdno vsak delavnik vozi veliko ljudi na še marsikaj. povezavo slovenskih podjetij. delo, promet v nasprotni smeri pa je redek. Drugi razlog pa je Kakšne so možnosti vstopa Kako je Svetloba kot podjetje industrijska cona, ki jo odlikuje na ameriški trg – s preu~evanastajalo – od zamisli do usta- sijajna logistika, cene poslovnih njem le-teh se v zadnjem ~asu novitve? prostorov pa so ugodne. Kmalu ukvarjate ...

Svetloba je bila ustanovljena po ustanovitvi podjetja smo še V prihodnjem letu bomo v Silipred kratkim, leta 2008, tako da ugotovili, da so prav v tej obrtni cijevi dolini, kjer smo bili pred smo v razvojnem pogledu še coni številna podjetja, s katerimi kratkim na obisku, odprli podstart up podjetje. Zamisel o lasodelujemo. Ugotavljamo, da se jetje. Del energije in sredstev je stnem proizvodu pa je nastala na tem obmo~ju razvija ugodno namenjen ameriškemu trgu in kakšni dve leti prej, zaradi spopodjetniško okolje. iskanju primernega partnerja. Ob znanja, da na celotnem globaltem pa seveda ne smemo ponem trgu takšne ponudbe ni.

Kakšne poslovne rezultate, tudi zabiti na evropski del, ki na~rtuje Danes smo preverjeno prvi ponu- v primerjavi s preteklim letom, preboj na celoten trg Evropske dnik celotnih storitev zamenjave pri~akujete letos in kakšni so unije. razsvetljave z izpla~ilom preko vaši na~rti za leto 2011? prihrankov, »pay as you save«, ki Kriza je seveda vplivala tudi na Kaj svetujete slovenskim podv svoji hiši združuje vse, kar kunaše poslovanje, tako da letojetjem v krizi? pec potrebuje. Tudi finance.

Bodite pozorni na svoje stroške šnje leto sicer zaklju~ujemo s pove~anjem poslovanja, vendar energentov, tu se skriva ogroKoliko ljudi zaposlujete? men potencial, predvsem pa v pod pri~akovanji. Za prihodnje Vitkost podjetja se odraža tudi v leto pa na~rtujemo dvakrat ve~ji svojem poslovanju ostanite vitštevilu zaposlenih. Trenutno nas je obrat, saj bomo za~eli poslovati ki. Mnogokrat je bolje najeti kot pet, že prihodnje leto pa se bomo tudi na tujih trgih. imeti.

Logatec, 29. november – Recesiji navkljub je podjetje Svetloba med najuspešnejšimi mikro, malimi in srednje velikimi podjetji v Sloveniji. »Podjetje mora ostati vitko,« poudarja direktor Hine Alex Vrta~nik. Za Svetlobo se zanima celo sklad tveganega kapitala, ki je podprl razvoj velikanov, kot je, denimo, Google.

AKCIJA!

LEGACY 2.0TD Karavan

29.900 €

+DARILO: 4 ZIMSKE PNEVMATIKE

AVTO SERVIS KRŽIČ POOBLAŠČEN SERVISER IN PRODAJALEC Pod Hruševco 17, 1360 Vrhnika, Slovenija T: 01 755 72 20, www.subaru-krzic.si

petek, 10. december 2010

Letni razgovor je poglobljen, strukturiran in usmerjen razgovor, pri katerem se vodja pogovori s sodelavcem o vsem, kar bi utegnilo izboljšati njun odnos, pogoje za delo ter motivacijo in delovno uspešnost sodelavca. Pomeni v prvi vrsti pripomo~ek za uspešnejše vodenje delovne skupine in kvalitetnejše ravnanje s sodelavci. Gre za vnaprej dogovorjeno in planirano sre~anje, v katerem si vodja in sodelavec pojasnita svoja razmišljanja o preteklem in sedanjem delu, o pri~akovanjih, na~rtih in željah, o možnem napredovanju in osebnem razvoju, poklicni poti, predvidenih ali želenih spremembah, ki vplivajo na uspešnost pri delu.

Katere so faze izvedbe letnih razgovorov?

1. Priprava na letni razgovor Vodja mora pregledati naloge in standarde delovne uspešnosti, ki jih je skupno s sodelavcem postavil na za~et-

ku ocenjevalnega obdobja in ugotoviti, v kolikšni meri so jim sodelavci sledili. Vodja pripravi predloge, kako dose~i izboljšave in ~asovnico poteka letnega pogovora. Delavca je potrebno vnaprej obvestiti, kdaj in kje bo potekal razgovor, k vabilu je priporo~ljivo priložiti vprašanja, teme, ki bodo posebej obravnavane. Delavca naj vodja prosi, da se na razgovor pripravi in poda samooceno.

2. Okolje za izvedbo letnega razgovora ^as in lokacija letnega razgovora sta izredno pomembna.

Izbrati je potrebno zaseben, udoben in nehrupen prostor.

Predvsem pa mora sodelavec dobiti ob~utek, da si je vodja vzel ~as zanj, zato razgovora ne smejo zmotiti zunanji dejavniki.

3. Potek letnega razgovora Vodja ustvari sproš~eno vzdušje in skuša omiliti morebitne napetosti. Pogovor se lahko za~ne s temo, ki je osebi blizu (hobi, družina itd.). Vodja naj se vživi v vlogo sogovornika in ga prepri~a, da se želi

pogovarjati in slišati njegova stališ~a. Uspeh bo v veliki meri odvisen od sposobnosti vodje, da pripravi zaposlenega, da izrazi svoje misli in ideje. Posamezniku mora vodja pustiti, da govori, pozorno naj posluša in ga spodbuja, da sam oceni svojo delovno uspešnost. Vodja na za~etku razgovora izpostavi prednosti, vedenjske zna~ilnosti in dobre lastnosti sodelavca. Šele zatem se pogovori o njegovih pomanjkljivostih in slabostih. Po pregledu uresni~enja ciljev za preteklo obdobje vodja oceni sodelavca. V nadaljevanju skupaj oblikujeta na~rte za naslednje obdobje, tako glede delovnih kot osebnih ciljih.

Definirati je potrebno naloge, razvojne prioritete in postaviti merljive cilje. To predstavlja temelj za naslednji letni razgovor in oceno sodelavca.

4. Zaklju~ek Na koncu letnega razgovora vodja povzame dogovor in potrebne akcije. Spodbuditi je dobro zaposlenega, da jih povzame z lastnimi besedami.

Potrebno je dose~i vzajemno zavezo. Sodelavec naj poda mnenje o pogovoru in oceni.

Letni razgovor naj se zaklju~i pozitivno in spodbudno. Vodja izrazi svojo pripravljenost odgovarjati na nadaljnja vprašanja, ki bi jih morda imel zaposleni in prisluhniti njegovim predlogom.

Kati Kozlev~ar, študentka magistrskega programa na Fakulteti za management Koper

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

7

petek, 10. december 2010

Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Dobrodelni koncert za popotresni Haiti

Katarina Temkova

Slogan letošnje humanitarne akcije je Sre~o je treba deliti – gremo na Haiti – Zbrana sredstva za otroke

Vodja doborodelne ekipe Miran Žitko je na za~etku dobrodelne prireditve v prisr~nem in šaljivem nagovoru zbrane opomnil, da sre~a, ki si jo v teh dneh tako pogosto zaželimo drug drugemu, ne pride sama. Sre~a je na strani pogumnih in dobrih ljudi, je pri sre~i najbolj ~udovito to, da ve~, kot jo deliš, ve~ jo imaš.

Tako je skupini Bejš ~e uejdeš že peto leto zapored s pomo~jo obiskovalcev dobrodelnega koncerta, vseh nastopajo~ih, ki so se dobrodušno odrekli honorarju, ter drugim dobrotnikom, uspelo zbrati sredstva za ponovni humanitarni podvig. Po Slonokoš~eni obali, Vietnamu, Peruju in Kirgiziji so se odlo~ili

za Haiti, ki ga je letos januarja prizadel katastrofalni potres.

Skupina je na vezi z apostolskim nuncijem na Haitiju, nadškofom Bernarditom Auzasom, ki jim bo, ~e bodo razmere dovoljevale, omogo~il postavitev strehe na izbranem objektu za otroke. Po besedah ~lana skupine in pivškega župnika Marjana Škvar~a, pa so v tem trenutku razmere na Haitiju zelo slabe, prebivalstvo se bori za golo preživetje, otok pa je zajela še epidemija kolere. »V primeru, da nam odhod na Haiti ne bo omogo~en, bomo pomo~ usmerili drugam. Imamo kar nekaj povezav z redovniki, ki živijo na ogroženih in revnih delih sveta,

in potrebujejo pomo~,« je še pojasnil Marjan Škvar~.

Z lastnim vložkom in s pomo~jo darovalcev Letos mineva trinajst let, odkar se je približno petindvajset somišljenikov iz Pivke in Postojne zbralo v skupino Bejš ~e uejdeš. Druš~ina, kateri ne zmanjka energije in domiselnosti, deluje na razli~nih podro~jih družabnega življenja v naših krajih. Tako letos te~e že osmo leto, odkar so za~eli s humanitarno akcijo Z roko v roki — streha nad glavo.

Da bi akcijo uspešno izpeljali, je potrebno kar nekaj finan~nih sredstev, ki jih pridobijo z organizacijo dobrodelnega koncerta, s pomo~jo Ob~ine Pivka ter številnih podjetij in posamezniki, ki dobrosr~no prispevajo. Vsa pridobljena sredstva namenijo za nakup materiala, velik vložek pa predstavlja tudi trud in ~as, ki ga vsak ~lan ekipe, poleg stroškov poti in nastanitve, porabi za celotni dobrodelni podvig.

FOTO: VALTER LEB AN

Pivka, 5. december – Že peto leto zapored je ~lanom skupine Bejš ~e uejdeš uspelo napolniti dvorano Skala v Pivki, in s tem omogo~iti še en humanitarni podvig, tokrat na popotresnem Haitiju. K oblikovanju ve~era so povabili doma~e ansamble Narcis, Osminka, Biseri, Akordi, Modri val, Erazem in skupino Nostalgija, zapeli so tudi ~lani kvinteta Son~ek, s plesom pa so ve~er popestrili mal~ki, ki so lani obiskovali skupino Polžkov pri vzgojiteljicah Tatjani in Emi.

Duhovni vodja skupine Bejš ~e uejdeš Miran Žitko ob voditelju prireditve Andreju Bratožu.

Akcija pa še ni zaklju~ena, saj jim do potrebne vsote 10 tiso~ evrov še nekaj manjka. Za vse, ki bi v tej humanitarni akciji radi pomagali, je na voljo TR-ra~un 90672-0000342762 pri PBS na ime Župnija Pivka, s pripisom Za Haiti.

F OTO: VALTER LEBAN

Veselo za Miklavžev semenj

Miklavžev semenj, ki ga je v Logatcu pred ve~ kot 10 leti ponovno oživelo Društvo prijateljev otrok in mladine, sta tokrat pripravila logaška izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in skupina Nazaret, ki deluje v okviru Mladinskega centra sv. Nikolaja. Na stojnicah so lahko obiskovalci našli

li~na darila za obdarovanja v prazni~nem ~asu, med njimi je bilo najve~ adventnih ven~kov, Društvo invalidov in upokojencev Logatec pa je postreglo tudi s ~ajem, kuhanim vinom in ostalimi dobrotami, ki so v snežnem metežu pogreli obiskovalce. Ob 16. uri se je v zavetju cerkvenega nadstreška odvila lutkovna predstava v izvedbi gledališ~a Fru Fru, ko pa je na prizoriš~e legel mrak, je zasneženi trg, osvetljen z lu~kami, dobil pravo romanti~no podobo. »Želim si, da bi pri sejmu tudi v prihodnje sodelovali ustanove in društva, ki delajo z mladino, in da bi obudili prazni~nega duha, ki je bil na Miklavževih sejmih prisoten ve~ desetletij nazaj.

To pomeni, da se sejem odvija pred prvo adventno nedeljo in da ponudi izdelke, ki so primerni za prazni~ni ~as. Ne želimo prodajati »kramarije«, ampak izvirne

in unikatne, ro~no narejene izdelke,« je za JSKD povedala vodja izpostave Tanja-Pina Škufca.

Skupina Nazaret z novo gledališko predstavo Na dobrodušnega svetnika pa so se z igrico Predve~er svetega Miklavža avtorice Zdenke Golub spomnili tudi v gledališki skupini Nazaret, ki je 5. decembra povsem zapolnila Veliko dvorano Narodnega doma. V programu so z recitacijami nastopili še Loti Turk in Manca Fe~ur, obe ~lanici skupine Nazaret, ki jo vodi Katarina Dolenc, ter Otroški pevski zbor sv.

Nikolaja pod vodstvom Ester Stojko. Vrhunec ve~era je bil vsekakor prihod sv. Miklavža, ki je otrokom razdelil bonbone, spremljali pa so ga nagajivi parklji in malo manj poredni angeli. Ve~er je povezovala Janja Nagode. sm

F OTO : TA NJ A -P IN A Š KU F CA

Postojna, 4. december – Rotary Club Ljubljana in RTV Slovenija sta letošnji, že osemnajsti dobrodelni Miklavžev koncert organizirala v sodelovanju z družbo Turizem Kras v Jamskem dvorcu pred Postojnsko jamo. Ve~ kot 55 tiso~ evrov zbranih sredstev bodo namenili slovenskim osnovnošolcem iz socialno ogroženih družin, ki nimajo enakih možnosti za osebnostno rast in izobraževanje kot njihovi vrstniki. Pokrili jim bodo stroške šolskih malic in kosil, jim omogo~ili nakup šolskih potrebš~in ter udeležbo v šoli v naravi in na številnih šolskih ekskurzijah. Humanitarni akciji se je pridružila tudi uprava Postojnske jame in podarila 500 vstopnic za ogled Postojnske jame. Na sve~ani prireditvi po scenariju Mihe Ho~evarja, ki jo je neposredno prenašala RTV Slovenija, so nastopili Eroika, Anja Bukovec, Nuša Derenda in Branko Robinšak, Big Band RTV Slovenija, plesna skupina Maestro, Simfoniki RTV Slovenija in številni drugi. Med nastopajo~imi sta bila tudi doma~a ustvarjalca, mlada pianistka Lana Batagelj (na sliki) in Mešani pevski zbor Postojna. Vsi so se odpovedali honorarjem. vr

Logatec, 26. november, 5. december – Trg pred cerkvijo sv. Nikolaja se konec novembra ni napolnil le z obilico snega, ampak tudi s stojnicami, na katerih so unikatne izdelke predstavile logaške vzgojne ustanove, izvirna prazni~na darila pa so ponudili tudi ustvarjalni posamezniki.

Kljub mo~nemu sneženju je Miklavžev semenj obiskalo kar nekaj ljudi, otroci pa so se najbolj razveselili lutkovne predstave Ra~ek Nace.

Vljudno vabljeni tudi v vse ostale trgovine KGZ Logatec.

Sneg in nizke temperature obiskovalcev, ki so se ustavili pri stojnicah, niso pregnale.

8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraĹĄke novice

petek, 10. december 2010 Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Na Blokah potrdili viťje cene pitne vode, medtem ko cene pomo~i na domu za ob~ane ostajajo enake obra~ unana tudi dejanska poraba vode – vodarina, ki pa so jo na Blokah po desetih letih malenkostno poviťali, za dva centa na kubi~ ni meter. Po simulaciji naj bi bila voda za druŞino, ki na mesec porabi 15 kubi~ nih metrov vode, draŞja za 8 do 9 odstotkov. Voda bo ťe vedno bistveno cenejťa kot v soseZaradi spremenjene zakonodadnjih Cerknici in Loťki dolini, je so morali pred koncem leta tudi na Blokah potrditi nove, ne- zagotavlja Doles.

Doles prizna, da se bo zaradi koliko viĹĄje cene oskrbe s pitno izena~ itve cene za gospodarvodo. Po novem se cena namre~ izra~ una nekoliko druga~ e, stvo v prora~ un nateklo nekaj manj sredstev. ÂťA ne bistveno vanjo je med drugim vklju~ en manj,ÂŤ pravi, ker je omreĹžnina stroĹĄek omreĹžnine, katere viĹĄiodvisna od priklju~ ne mo~ i. ÂťZa na je odvisna od zmogljivosti priklju~ ka, ne pa tudi od koli~ ine tiste, ki porabijo veliko vode, bo ceneje, za tiste z majhno poraporabljene vode. S tako zbranim denarjem mora ob~ ina rav- bo precej draĹžje,ÂŤ dodaja. nati namensko, kar pomeni, da Cena pomo~ i na ga mora porabiti za obnovo in domu ostaja enaka investicije v vodovodni sistem.

Bistvena novost je tudi ta, da Na predlog cerkniĹĄkega centra bodo v gospodarstvu za vodo za socialno delo so bloĹĄki svepla~ evali precej manj kot do tniki potrdili nove cene socialzdaj, saj mora biti cena kubi~ ne- no-varstvene storitve pomo~ i na ga metra porabljene vode tam domu v prihodnjem letu. Center enaka kot za gospodinjstva. bo sicer zara~ unal malenkost Kljub novemu izra~ unu pa niĹžjo ceno, uporabniki bodo za cena vode na poloĹžnicah, ki jih uro pomo~ i tako kot do zdaj bodo dobili Blo~ ani v novem pla~ evali pet evrov, ob~ ina pa letu, ne bo bistveno viĹĄja. ÂťZa 14, medtem ko je letos za uro ve~ ino gospodinjstev je stroĹĄek pla~ evala 14,95 evra. Nizke omreĹžnine, odvisen od zmoglji- stroĹĄke so na Blokah uspeli zavosti priklju~ ka, dokaj nizek, saj drĹžati tudi zaradi tega, ker so smo izena~ ili priklju~ no mo~ za se dogovorili, da delavka centra pol- in tri~ etrtcolski priklju~ ek,ÂŤ za socialno delo pomaga le tije pojasnil Ĺžupan JoĹže Doles. V stim, ki jo resni~ no potrebujejo. ceni je poleg vodnih povra~ il Âť^e ob~ an potrebuje le kosilo,

Bloke, 25. november – Bloťki svetniki so svoje delo s polnim zagonom za~eli Şe konec novembra na drugi redni seji. Potem ko so brez daljťe razprave potrdili odbore in komisije ob~inskega sveta so odlo~ali o novih cenah socialno-varstvenih storitev, Şe v za~etku mandata pa jih je ~akalo tudi poviťanje cen pitne vode.

ga po niĹžji ceni brez strokovne delavke pripeljejo iz osnovne ĹĄole, ~ e ob tem potrebujejo ĹĄe pomo~ pa iz centra za socialno delo,ÂŤ je pojasnila JoĹžica Anzeljc iz ob~ inske uprave. Doles dodaja, da so tako zadovoljni tako porabniki kot tudi ĹĄola in inĹĄpektorji.

O privla~ni Sloveniji predaval Bradeťko Babno Polje, 27. november – Športno druťtvo Planjava Babno Polje je pripravilo drugo predavanje iz niza predavanj jesen/zima 2010/2011. Medse so povabili mag. Marjana Bradeťka – avtorja monografije o privla~ni Sloveniji ter odli~nega poznavalca manj znanih krajev pri nas.

Odlo~itev Druťtva, da v jesensko/zimskem ~asu pripravi niz sedmih potopisnih predavanj Svetniki so po hitrem postopku v Babnem Polju, se je izkazaspremenili odlok o vaťkih odbo- la ve~ kot dobrodoťla. Na drurih, ker jih Şelijo vzpodbuditi k gem ve~eru se je v prostorih bolj aktivnemu sodelovanju. Od- kme~kega turizma Pri kova~iji bore nekaterih manjťih naselij zbralo skoraj 70 udeleŞencev. so zdruŞili, saj jih, kot pravi Do- Kar pri~a o izjemnem zanimanju les, precej sploh ni bilo aktivnih. za tovrstno tematiko tako ~lanov Za spremembe pri oblikovanju Druťtva kot vseh ostalih udelevaťkih odborov so se odlo~ ili Şencev. Predavanja so se med tudi zaradi tega, ker se bodo Şe drugim udeleŞili ~lani Planinskeprihodnje leto v ťtirih naseljih ga druťtva Cerknica ter ljubitelji vzhodnega dela Bloťke planote pohodniťtva iz sosednje republilotili urejanja okoljske infrastruk- ke Hrvaťke. ture, ob~ ina pri~ akuje njihovo Pred za~etkom predavanja so pomo~ . V teh naseljih Şelimo prireditelji pripravili svojevrstno imeti ljudi, s katerimi se bomo presene~enje za njihovo ~lanilahko pogovarjali, ljudi, ki bodo co Magdo Mrvoť – Babnopoljko zastopali interese vať~ anov, leta, kot so se z nazivom poťapri~ akujemo pa tudi, da nam lili prireditelji. V letoťnji planinski bodo pomagali reťevati moresezoni se je namre~ Magdi Mrbitne teŞave, pravi Doles. Vaťki voť uresni~ila dolgoletna Şelja – odbori naj bi po novem namre~ osvojiti najviťji slovenski vrh. Ne sodelovali pri pridobivanju sole, da ji je to v druŞbi nekaterih glasij lastnikov zemljiť~ za dela s podro~ ja gospodarskih javnih sluŞb, predlagali pa naj bi tudi sanacijo divjih odlagaliť~ komunalnih odpadkov ter pri njej sodelovali.

Radi bi zbudili vaĹĄke odbore

Gradnja ťirokopasovnega omreŞja pod vpraťajem Bloke – Ob~ine Bloke, Loťka dolina in Cerknica so se letos prijavile na razpis za izgradnjo ťirokopasovnega omreŞja elektronskih komunikacij na obmo~ju t. i. belih lis, na katerih ni komercialnega interesa in jih dolo~a ministrstvo za gospodarstvo. Ker pa so kabelski operaterji in internetni ponudniki naknadno obelodanili svoj interes, so morale ob~ine prirediti vlogo

za razpis. Na obmo~ju Blok, na primer, je interes izrazil Inatel, ki je Ĺže investiral v kabelsko omreĹžje v naseljih v srediĹĄ~u planote in nekaterih drugih.

Zato je ministrstvo za gospodarstvo nekatera naselja popolnoma, druga pa deloma izlo~ilo z obmo~ja belih lis. Podobna je situacija v ob~ini Cerknica, LoĹĄka dolina pa se na razpis sploh ne bo javila. BloĹĄki Ĺžupan JoĹže

FOTO: ALENK A VEB ER

Pitna voda le malenkost draĹžja

Prejeli smo

Petra Tr~ek

Doles upa, da bodo kljub temu dobili sredstva za izgradnjo ĹĄirokopasovnega omreĹžja, ~eprav Âťse je naĹĄa pozicija bistveno poslabĹĄalaÂŤ. ÂťKot je sliĹĄati, naj bi imeli prednost projekti z ve~ kot 2.000 priklju~ki.ÂŤ V prejĹĄnji vlogi so tri ob~ine oddale projekt za okoli 2.400 novih priklju~kov, po novem pa jih je na Blokah in CerkniĹĄkem le ĹĄe slabih 1.500. pt

Proťnja za prostovoljni prispevek ťtudentski sklad Nekateri starťi v naťih krajih zaradi denarnih stisk ne zmorejo ali teŞko omogo~ijo ťolanje svojih otrok.

Zato je v ta namen posebej odprt ra~un pri Şupnijski humanitarni organizaciji Karitas Sveti Vid nad Cerknico na SKB d.d. banki. Št. ra~una je: 03115 – 1000247263 Sklic: ŠTUDENTSKI SKLAD

~lanov druĹĄtva tudi uspelo, pa~ pa je Magda med drugim tudi zelo aktivna in prizadevna ~lanica druĹĄtva. Za ves njen trud in opravljen vzpon so ji podelili miniaturni AljaĹžev stolp, ki naj jo spominja na prehojene planinske poti, in ji napisali pesem.

Citrarka Damjana Praprotnik iz Dvorij na Gorenjskem pa je zaigrala nepozaben AljaĹžev Oj, Triglav, moj dom.

Predavatelj Marjan BradeĹĄko (na sliki) je ob~instvo navduĹĄil z besedo in izbranimi fotografijami iz pestre kulturne in naravne slovenske dediĹĄ~ine.

Na zgoĹĄ~en in slikovit na~in je udeleĹžence opozoril na lepote, ki jih ne smemo spregledati.

Predvsem tiste – manj znane in skrite koti~ke Slovenije. Popeljal nas je od pljuskajo~ih morskih valov, valovanja Şita na ťirni ravnici, rde~e trte v pozni jeseni do ťumenja slapov v skritih soteskah in mrmranja divje zveri v tema~nih gozdovih.

DruĹĄtvo jutri, 11. decembra, ob 18. uri, pripravlja Ĺže tretje predavanje. Tokratni gost bo Zmago Slevc, ki prihaja iz obmejnega Prezida. Pripravil bo predavanje o svojih odpravah v tuja gorstva, s poudarkom na Mont Blancu.

Ker je ravno adventno-boĹži~ni ~as, prireditelji pripravljajo tudi kulturni program. Obogatila ga bosta AndraĹž in Kaja Ĺ oĹĄtari~ ter Marija Slevc. Alenka Veber

5$ *# '$.

6

111 *&) &'% -%

4 3 2 ) ,*7%' 0 #$"$(!,/ 4 (*). 5 0 ( ,"/ )/#%(* +*+/-. ) 0 )- (%)%( ')% 0 )-

Za vsak vaĹĄ prostovoljni prispevek najlepĹĄa vam hvala.

Za vse dodatne informacije lahko pokli~ete na ĹĄt. 031 814 417 ali Ĺžupnika Braneta Zadnika na ĹĄt. 041 677 807.

Hvala vam za pomo~ in za iskreno zaupanje.

! # """

v080 12 44

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 10. december 2010

9

Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

»Želimo si ve~ posluha pristojnih organov«

Andreja Jernej~i~

Težave so tudi z zaposljivostjo ljudi s posebnimi potrebami – S projektom Ob~ina po meri invalidov za višjo kakovost življenja Notranjska – 3. decembra smo obeležili svetovni dan invalidov, ki ga je z resolucijo oktobra 1992 razglasila Generalna skupš~ina Združenih narodov z namenom, da bi v družbi spodbudila zanimanje za širšo problematiko invalidov na vseh podro~jih življenja. Mednarodni dan invalidov je vsako leto osredoto~en na drugo temo; geslo letošnjega dneva je »Držati obljubo: vklju~evanje invalidov v razvojne cilje tiso~letja do leta 2015 in naprej«. Tega si želijo tudi ~lani društev invalidov iz naše regije.

Logaško društvo pesti prostorska stiska V društvu invalidov Logatec pa se soo~ajo z druga~no problematiko. Kot nam je povedal predsednik društva, Rudolf Koren~, prostor njihovega društva na Notranjski cesti 14 meri le 22 kvadratnih metrov, tam pa se nahaja tajništvo, arhiv in ostala oprema, prav tako v istem prostoru potekajo vse dejavnosti društva. Število ~lanov v društvu

Poleg ovir v vsakdanjem življenju je najve~ji problem invalidov tudi zaposljivost.

Posluh za invalidne iskalce zaposlitve najdejo le redki delodajalci, invalidi pa zaposlitev dobijo redko.

Po podatkih Zavoda za zaposlovanje republike Slovenije je bilo na obmo~ju Urada za delo Cerknica 31. oktobra 108 brezposelnih invalidov, od tega jih je kar 84 dolgotrajno brezposelnih, medtem ko je na obmo~ju Urada za delo Postojna na isti dan bilo brez dela 109 invalidov, od tega 83 dolgotrajno brezposelnih.

niha, med 350 in 400, vendar se zaradi prostorske stiske lahko delavnic, ki jih organizirajo, na enkrat udeleži le sedem do osem ljudi. Ob~ina jim je obljubila prostor v stavbi, kjer je neko~ bila Služba družbenega knjigovodstva na Notranjski cesti 4, danes je tam Glasbena šola.

Tudi po ve~letnih pogajanjih do selitve še ni prišlo. Rudolf Koren~ pa nas je opozoril še na problematiko socialne izoliranosti invalidov, predvsem invalidov starostnikov. Slednji so pogosto osamljeni in potrebni pogovora, medtem ko so mlajši ~lani bolj

FOTO: VALTER LEBAN

Na obmo~ju ob~in Bloke, Cerknica in Loška dolina deluje Medob~insko društvo invalidov Cerknica–Loška dolina–Bloke in trenutno šteje preko devetsto ~lanov, skupaj s podporniki društva pa jih je preko tiso~. Kot nam pove predsednica društva Olga Otoni~ar, so ~lani društva delno zadovoljni s svojo kakovostjo življenja. Veliko je bilo na tem podro~ju že narejeno, saj je tudi invalidom na vozi~ku omogo~en dostop do poslovnih zgradb, trgovin, zdravstvenih domov in drugih objektov, prav tako je poskrbljeno za parkirna mesta. Ve~ težav bi invalidi z vozi~kom imeli pri vstopu v Upravno enoto in na ob~ino Cerknica, saj so za dostop do pisarn na voljo le stopnice, ne pa tudi dvigala. Podobno je na ob~ini Bloke, medtem ko ima ob~ina Loška dolina prostore v pritli~ju.

mobilni in imajo takih problemov manj.

je sicer dobijo na Centru za socialno delo, vendar je trenutno sredstev premalo za izvajanje tovrstnih aktivnosti.

V Pivki želijo ve~ Ksenija Bratuš iz Šentrpime, strokovnih programov Zavoda za svetovanje, usposaVe~ sre~e s prostori imajo v piv- bljanje in rehabilitacijo invalidov, škem invalidnem društvu. Kot ki ima enega od sedežev tudi v nam pove predsednik AleksanPostojni, pa opozarja na skupino der Nadoh, so se letos preselili invalidov, ki so po navadi odriv nove prostore. V okviru društva njeni na sam socialni rob. Invaizvajajo razli~ne programe, kot lidi niso samo gibalno ali kako je Skrb za neodvisnost težkih in druga~e fizi~no ovirani ljudje, nepokretnih invalidov, ki jih akampak tudi ljudje s težavami tivisti obiskujejo na domu. Želeli v duševnem zdravju, na katere pa bi si ve~ strokovnih prograpa se velikokrat pozablja. Želja mov in strokovne pomo~i, nekaj Ksenije Bratuž je predvsem, da

se geslo ob letošnjem dnevu invalidov iz besed spremeni v dejanje. V Postojni si namre~ želijo predvsem dnevnega centra, kjer

bi se invalidi lahko zbirali in družili, saj za veliko ljudi tak center predstavlja edino obliko socialnih stikov.

Zveza Delovnih Invalidov Slovenije je oblikovala projekt Ob~ina po meri invalidov z namenom, da bi v ~im ve~ji meri spodbudila lokalne skupnosti k na~rtnim in trajnim dejavnostim za doseganje ve~je kakovosti življenja invalidov v njihovem primarnem okolju, za njihovo socialno vklju~enost in sodelovanje v družbenem življenju kraja - za ve~jo kakovost življenja vseh ob~anov. ZDIS je s Pravilnikom za pridobitev listine »Ob~ina po meri invalidov« tudi formalno opredelila postopke in pogoje za vklju~itev posamezne ob~ine v realizacijo projekta in za pridobitev Listine, vendar jih za enkrat ne izpolnjuje nobena izmed ob~in v Notranjsko-kraški regiji.

Ne le o alkoholu, tudi o drugem na primer tri dni pohajkovali po Bosni in Hercegovini, prehodili so Krpanovo pot na Blokah in osvojili Limbarsko goro, bili pa so tudi med tiso~i prostovoljcev akcije O~istimo Slovenijo. Na skupš~ini so prisluhnili predavanju McPartlinove o odnosih in ve~er nadaljevali ob prijetnem klepetu, najbolj zagnani pa so se zavrteli na plesiš~u (na sliki). pt

F OTO: VA LT ER L EBAN

loginjo Polono McPartlin, ki vodi in usmerja delo v skupinah. »V skupino je prišla osvežitev, ki si je nismo predstavljali; iz ve~ne debate o alkoholizmu so zdaj prišle na vrsto tudi debate o odnosih, spoštovanju, zaupanju, ljubezni …« ^lani kluba se ne družijo le na sestankih, skupaj se radi odpravijo na pohod ali izlet oziroma uživajo na pikniku. Letos so

FOTO: P E TR A T R ^EK

Cerknica, 13. november – ^lani cerkniškega kluba zdravljenih alkoholikov so na redni letni skupš~ini gostili vrsto prijateljev iz ostalih slovenskih klubov. Cerkniški klub ima okoli 40 ~lanov, sestajajo pa se v dveh terapevtskih skupinah. Kot pravi predsednik kluba Drago Pe~kaj, so zelo zadovoljni, da jim je letos uspelo dobiti novo terapevtko, psiho-

Postojna – Po težki bolezni je v 79. letu starosti 1. decembra umrl priznani skladatelj Alojz Srebotnjak, po rodu Postojn~an in ~astni ob~an Ob~ine Postojna. Ob~ina je ob izgubi izrekla iskreno sožalje soprogi Dubravki, sinu Martinu in vsemu sorodstvu, v galeriji Na vogalu pa za ve~ dni odprla tudi žalno knjigo. Alojz Srebotnjak sodi med najuglednejše slovenske glasbene ustvarjalce in glasbene pedagoge, njegova izjemna glasbena skladateljska ustvarjalnost zaokrožuje šest desetletij. Njegov bogat glasbeni opus sega od solisti~ne do komorne glasbe, od zborovske do vokalnoinstrumentalne in orkestralne glasbe, zajema pa tudi baletno, scensko in filmsko glasbo. Njegova dela slovensko umetnost predstavljajo tudi v mednarodnem smislu na najvišji profesionalni ravni. Za svoje delo je leta 1998 prejel Prešernovo nagrado, naslednje leto priznanje ob~ine Postojna »23. april« ter stanovsko, Kozinovo nagrado, za življenjsko delo pa leta 2005 tudi Župan~i~evo nagrado Mestne ob~ine Ljubljana. Srebotnjak je leta 2009 postal tudi ~astni ob~an ob~ine Postojna. vr

Ljudem na invalidskem vozi~ku najve~jo te`avo predstavlja zaposlitev; v regiji jih je brezposelnih ve~ kot 200.

10

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 10. december 2010 Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Kuhajmo z Emili jo Pavli~

Za praznike mora dišati po kruhu in pinci jih damo v hladno pe~ico in pe~emo približno pol ure na 200 stopinjah Celzija.

V pe~ico damo še kozi~ko z vodo, da sproti vlaži kruhke.

FOTO: P ETR A ŠAJN

^e si kaj želim za praznike, si želim, da mi nih~e ne kupi, nih~e ne prinese, nih~e ne podari ni~ N E O S E B N E G A. Želim si doma~e darilo, ali kot pravimo, ZELENO DARILO. To je zdaj v modi. Hleb~ek doma pe~enega kruha, pinca, poti~ka v poti~nici, skleda mišk ali fanclev, kozarec marmelade od mame, sestre, tete, gospe Marice iz kme~ke tržnice. Kozar~ek medu od ata, strica ali ~ebelarja, ki v mrazu prodaja na tržnici.

Pinca

Lisice za dobrodelne namene Pivka, 4. december – Udeleženci za~etnega in nadaljevalnega slikarskega te~aja, ki ga organizira papirnica Stil iz Postojne so v pivškem trgovskem centru na ogled postavili svoje izdelke. Razstavljenih je 13 slik, na katerih so podobe lisic, ki so jih narisali te~ajniki iz postojnskega, pivškega ter ilirskobistriškega konca, pod mentorstvom akademske slikarke Katarine Su~i~ iz Ljubljane. Ker je december ~as obdarovanja in lepih trenutkov, so se avtorji nekaterih slik odlo~ili, da jih bodo skušali v ~asu razstave tudi prodati, izkupi~ek pa bodo namenili v dobrodelne namene. Slike si je v Pivki mogo~e ogledati do 18. decembra, vsak dan do 20. ure. pš

FOTO: VERONIK A RUPNIK

V testo za kruh dodamo toplo maslo, precej ne premrzlih ru^e me bo prišla obiskat moja olj~no olje, maslo ali mast, malo menjakov, sladkor, zdrobljen dobra teta Francka iz Šmisoli, malo medu ali sladkorja in kvas, nasekljan janež, vanilijo hela pod Nanosom, si želim, zelo malo svežega kvasa – ena in zamesimo redko testo, ki da mi prinese liter doma~ega kocka kvasa je za tri kg moke, ki ga ve~krat preobrnemo s kumleka, malo doma~ega ga zdrobimo kar v redko testo. halnico ali toplimi rokami. Ni koren~ka ali ~esna, ki jih Premešamo in dodamo presega potrebno stepati – »klofaje celo leto plela in božajano moko, da dobimo srednje ti«, saj testo rahljajo kvasovke la z njenimi zlatimi rokami, gosto testo. Na za~etku testo še namesto nas. kozar~ek njene slivove marni gladko, ko pa ga ve~krat preIz gladkega testa naredimo melade. Le koliko duše je obrnemo s kuhalnico ali s toplimajhne hleb~ke in jih damo vtkanih v njenih izdelkih. To mi dlanmi, se sproti rahlja. Na vzhajati. Ko so do polovice si želim jaz in mnogi meni koncu dodamo toliko presejavzhajani, jih s škarjami ali nopodobni. Podarjajte prijatene moke, da lahko oblikujemo žem trikrat uš~ipnemo iz sreljem in doma~im doma~e iz- majhne hleb~ke. dine navzven, da se hleb~ek delke in ni~ se ne obotavljajodpre kot rožica in jih damo Boboli te, kaj bodo rekli. Veseli in v mla~no pe~ico. Temperatusre~ni bomo, ~e bomo dobili (oblika kruhkov) ro nastavimo na 170 stopinj vsaj nekaj od tega, verjemite Hleb~ek oblikujemo v svaljek, ga Celzija in pe~emo približno nam. Ne maramo ~okolade 20 minut. Ko malo porumemalo sploš~imo in navijemo na in ~okolatinov! Ta darila so prst. Še malo zasukamo in sna- nijo, jih namažemo s stepeže zdavnaj iz mode. memo s prsta. Bobole postavimo nim, nepremrzlim jajcem in pokonci, damo v z olj~nim oljem, pe~emo še 15 minut. Pince Doma pe~en kruh po vrhu ne sladkamo. maslom ali mastjo namazan Moko ve~krat presejemo, po- peka~ – podobno kot buhtelne Lepe in diše~e praznike lijemo z vro~im mlekom, da in pustimo vzhajati približno dve vam želim, kuharica segrejemo moko, dodamo Emilija Pavli~ uri. Ko so do polovice vzhajani,

Prejeli smo

Z energetsko nalogo prislužil evropsko nagrado Tim Blažek, dijak 4. letnika programa strojni tehnik na ŠC Postojna, je pod mentorstvom prof.

Ada Barbiša v okviru mednarodnega projekta IUSES (Intelligent Use of Energy at Scholl »Trajnostna raba energije v šoli«) sodeloval na nate~aju za Evropsko nagrado za energetsko u~inkovitost. S projektno nalogo U~in-

kovita raba energije v stanovanjski hiši Hraš~e 183, ki vsebuje izra~une o porabi elektri~ne energije, energije za ogrevanje stanovanjskega objekta in sanitarne vode ter predloge in ukrepe za izboljšanje obstoje~ega stanja, je na državni ravni osvojil tretjo nagrado. Tekmoval je v najmo~nejši kategoriji »video in

powerpoint«, v kateri se je pomerilo 98 prispevkov s 15 slovenskih šol. Podelitev priznanj in nagrad je bila 12. novembra 2010 v konferen~ni dvorani znanstvenega in raziskovalnega centra Area Science Park v Trstu na zaklju~ni prireditvi projekta. ŠC Postojna

Prestranek, 4. december – Na Osnovni šoli Prestranek sobotno dopoldne, ko so u~enci morali v šolo zaradi nadomeš~anja, ni bilo prav ni~ šolsko. Nasprotno, šola je bila kot topel dom, prežeta z ustvarjalnostjo in dobro voljo, dišalo je po sveže pe~enih piškotih, sladkih pomaran~ah, v katere so dekleta zabadale klin~ke, da so nastali lepi boži~ni okraski, ~aju in kavi, ob kateri je šolska vedeževalka napovedovala, kaj bo prineslo novo leto (na sliki). Nekoliko druga~no druženje otrok, staršev in u~iteljev je potekalo pod naslov »Lepo napovedovala nam je skupaj«. »S tem naslovom smo želeli poudariti pomen ~asa, ki ga preživimo z ljudmi, ki so nam blizu, in preprostih, a nepozabnih trenutkov, ko smo skupaj v igri, pesmi, ustvarjanju, pisanju voš~il, okraševanju doma, reševanju križank, branju, razmišljanju o naših prednikih, pripravi diše~ih dobrot, urejanju družinskega albuma, na športnem igriš~u ali pa zgolj ob pitju ~aja in pogovoru,« je povedala u~iteljica Anita ^elhar, vodja projekta. Vse našteto se je dogajalo v številnih delavnicah, ki so, kot je dodala ravnateljica Magda Jakin ^erne, ponujale namig za skupno družinsko preživljanje dolgih zimskih ve~erov. vr

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

11

petek, 10. december 2010

Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Lastovke se vra~ajo v Dobec Dobška cerkev sv. Lenarta Nekoliko izven vasi stoji vaška cerkev, ki spada pod begunjsko župnijo in je posve~ena sv.

Lenartu. Na njenem mestu naj bi po ustnem izro~ilu najprej stali kapelica in puš~avnikovo bivališ~e. V kapeli naj bi se ve~krat znašlo pismo s prošnjo, da je potrebno na mestu kapelice zgraditi cerkev, posve~eno

sv. Lenartu. Vaš~ani so o tem obvestili tudi bistriške menihe in tako se je v 14. stoletju gradnja cerkve pri~ela ter bila zaklju~ena v nekaj letih. Glavni oltar je posve~en sv. Lenartu, zavetniku kmetov, hlapcev, hlevov, živine in konj, priprošnjik v vseh kme~kih zadevah; zavetnik klju~avni~arjev, kova~ev, fužinarjev, voznikov, nosa~ev, sodarjev, trgovcev s sadjem in rudarjev, porodnic in za dobro

rojstvo, nerodovitnih žena, jetnikov, priprošnjik proti glavobolu in duševnim boleznim. Na njem se nahaja tudi slika Marije Roženvenske. Vrh oltarja pripada Sv. Trojici. Na desni strani oltarja sta Sv. Benedikt in Sv. Apolonija, na levi pa Sv. Urban in Sv. Uršula. Na širšem delu prezbiterija se spredaj v ladji desno nahaja Sv. Alojzij, na levi pa Sv. Anton Padovanski. V cerkvi je na desnem stranskem oltarju Srce Marijino in Marija žalostna, na levem pa Srce Jezusovo in Mala Terezika. Na malih oltarjih so zadaj desno: kip Jezusov iz Prage, nad katerim je slika Sv. Jožefa z Jezuš~kom, na le-

FOTO: DA M I JANA ŠK R LJ

Med hribi se skriva mala notranjska vasica Dobec. V statisti~nem popisu iz leta 2002 je bilo v Dobcu naštetih 65 prebivalcev. Vas je nekaj posebnega: tako zaradi svoje lege kot tudi zaradi lokve, ki so jo pred nekaj leti na robu vasi obnovili ~lani Turisti~nega društva Menišija in ima za kraj še poseben pomen.

Damijana Škrlj

V Lokvi, mimo katere vodi Naravoslovna u~na pot, se je v~asih napajala živina, pozimi pa služi kot drsališ~e.

FOTO :DA MI JAN A ŠK RLJ

Begunje, 4. december – Turisti~no društvo Menišija tudi letošnje leto zaklju~uje z zanimivim gostom. Dan pred Miklavževanjem se je Meniševkam in Meniševcem v dvorani v Begunjah pridružil Janez Medvešek: slikar, pesnik, popotnik, predvsem pa ljubitelj Slovenije in njenih lepot. V štirih sklopih, ki jih je na kitari mojstrsko zaklju~eval profesor glasbe Boštjan Šmalc, je Medvešek interpretiral nekaj svojih pesmi, ki jih je strnil v dveh knjigah z naslovoma: Sanje in Ni vsakomur dano. S pesmimi predvsem opominja, da naj nikar ne pozabimo na našo kulturno dediš~ino, na naše kozolce, ki so edinstveni, kajti: »Kozolci so duša te naše krajine, so z njimi ozaljšane strmali, ravnine …«; na našo, slovensko besedo; na ljubezen, ki jo v kruh vmesi mati, saj »tiste roke mamine niso gnetle le vodé, moko in pa kvas in sol.

Vanj so vgnetle koš~ke sre~e, del ljubezni, š~ep miru in skrivnostni blagoslov …« da, ne pozabimo na to, kako pomembno je otrokom dati vzgled, saj »nam bo sin vra~al tisto, kar mu bomo dali.« Sporo~ilo njegovih pesmi je jasno: kljub težkemu ~asu, v katerem živimo, ostati ~lovek. Sre~anje se je nadaljevalo z druženjem prisotnih ob sladkih dobrotah meniševskih gospodinj ter s petjem slovenskih narodnih pesmi, ki jih je na harmoniki spremljal doma~in Marko Kranjc. dš

na spletu

vsak dan www.nkr-novice.si

vem malem oltarju zadaj pa se nahaja kip Marije pomo~nice, nad katerim je Sv. Ana (Marijina mati) z Marijo, ki jo u~i. Pod korom zadaj na levi se nahaja Sv. Fran~išek Asiški.

delu in paši živine. Avstrijci so za povzro~eno škodo pla~evali odškodnino, s pomo~jo katere so doma~ini zgradili zajetje vodnega vira, kapelico in napajalno korito za živino.

Vodnjak – kapelica Lurške matere božje

Lokev

Kapelica je skupaj z zajetjem, napajalnim koritom ter vodnim rezervoarjem nastala leta 1904. Po lastni zamisli in zamisli Kranj~evega strica iz Dobca jo je sezidal zidarski mojster Ronko iz Cerknice. Avstrijci so imeli za ~asa stare Avstrije v za~etku prejšnjega stoletja pod Dobcem – na Pretržju vojaško streliš~e, ki je bilo za dobške vaš~ane mote~e pri poljskem

Lokve so se v~asih uporabljale za napajanje živine. Dobško lokev so vaš~ani naredili leta 1840 in je služila zadrževanju vode, ki priteka iz manjših izvirov nad lokvijo. Zanimivo je, da so pred tem vaš~ani živino napajali na Kožljeku, kjer pa so bili za vodo zaradi negodovanja doma~inov mnogokrat prikrajšani. Še pred nekaj leti je bila dobška lokev, ki je danes na prvotnem mestu, le nekaj

metrov naprej od vodnjaka Lurške matere božje, izsušena in pozabljena. Zaradi suhe lokve je bilo tudi lastovk manj kot v~asih, saj so te v njej za svoja gnezda našle blato. Dobško lokev je na pobudo Fran~iške Košir iz Dobca v sodelovanju s prostovoljnima gasilskima društvoma Bezuljak in Begunje ter doma~inov leta 2006 obnovilo Turisti~no društvo Menišija. Današnja lokev služi kot ena izmed to~k Naravoslovne u~ne poti, saj je nov biotop na obstoje~i u~ni poti v Dobcu in je prijeten koti~ek za vse tiste, ki si želijo miru v naravi ali pa želijo poglobiti naravoslovno znanje. Pozimi pa po njej tudi drsajo.

Prejeli smo

Šklocanje z misle~im o~esom Da je fotografiranje mnogo ve~, kot le pritiskanje na sprožilec, je 23 bolj in manj izkušenih fotografov spoznavalo na te~aju digitalne fotografije. Organizirala ga je Vitra Cerknica v sklopu projekta KRASNO, financirala pa Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad. Potekal je štiri novembrske sobote, vodila sta ga Blaž Žnidarši~ (fotografija) in Martin Petri~ (grafi~no oblikovanje).

Teoreti~no in prakti~no smo se seznanili z osnovami digitalne fotografije, likovnega polja, abstraktno fotografijo, fotografskimi koncepti ter mo~jo podobe.

Fotografijo bomo uporabljali kot na~rtovano izrazno sredstvo, ne le nepremišljeno »šklocanje«. Ni enostavno opaziti primeren trenutek, še težje pa ga je ujeti v objektiv. Te~aja smo se udeležili odrasli razli~nih starosti in izobrazbe, vsi smo se nau~ili bolje opazovati stvari, naravo in ljudi okoli sebe. Vsak je s svojimi

fotografijami prispeval delež k razumevanju te vrste umetnosti.

Vsi udeleženci smo navdušeni, še posebej pa tisti, ki bodo šli aprila 2011 v Anglijo na 14 dnevne delavnice projekta From paint to pixel.

Zadnje sre~anje je bil vrhunec te~aja. Za~eli smo z razstavo, na kateri je vsak od nas predstavil 6 abstraktnih fotografij. Te smo komentirali z u~enim fotografskim besednjakom, s katerim smo šarmirali predvsem sebe, malo manj ostale. Po obeh pre-

davanjih smo se zahvalili mentorjema, Vitri in financerjem za nova znanja in višjo fotografsko samozavest. Zaklju~il pa je Jože Obreza s predstavitvijo nekaj starih fotografskih aparatov.

Starejši so jih poznali, mlajši pa smo se ~udili, da je mo~ tudi s takimi »škatlami« delati ~udovite fotografije. Ponovno se je potrdila – med te~ajem ve~krat izre~ena – misel: »Ne tehnika, duša in oko vodita roko, da »šklocne« pravi trenutek, pravi objekt, na pravem mestu«.

Zadovoljstvo je pripeljalo do odlo~itve, da se še naprej mese~no dobivamo, mogo~e ustanovimo celo društvo. Pridružite se nam, spremljajte novosti na www.vitra.si ali pišite na info@vitra.si.

Ajda Petri~ in Maja Žnidarši~

FOTO: B O JA N Ž N ID A R ŠI^

FOTO:DA M IJANA ŠK RLJ

Pod cerkvijo sv. Lenarta ob poti stoji kapelica z napajalnim koritom z za~etka prejšnjega stoletja.

12

Šport

Notranjsko-kraške novice

petek, 10. december 2010

Bogata smu~arska tradicija Petra Tr~ek

Loška dolina – V letošnji sezoni bodo smu~arji v Loški dolini obeležili štiri desetletja delovanja smu~arskega kluba, ki se je sprva imenoval kar SK Loška dolina, nato pa SK Kovinoplastika Lož.

Smu~anje ima v Ložu dolgo tradicijo, tako alpsko kot tudi tek na smu~eh, še posebej pa so znani biatlonci, saj je kar nekaj Ložanov tekmovalo za slovensko reprezentanco. Najuspešnejši je bil Janez Ožbolt, ki je na olimpijskih igrah v Lillehammerju leta 1994 zasedel 9. mesto in nanizal še vrsto drugih uspehov.

Za~etki smu~anja v Loški dolini segajo v ~ase pred obema vojnama, fotografije iz obdobja med njima pa dokazujejo, da so imeli tudi tekmovanja. Za jugoslovansko reprezentanco so smu~arji teka~i iz Loške doline nastopali že takoj po drugi svetovni vojni: Marija, France in Tone Kandare, med mladinci pa Jože Strle, France Špehar in Vinko Krašovec. V letih po drugi svetovni vojni so smu~arji sodili pod okrilje Telovadnega društva Partizan, pred 40 leti, v smu~arski sezoni 1970/71, pa so se

povezali v Smu~arsko društvo Loška dolina, katerega glavna gonilna sila, prvi trener, predsednik in tajnik je bil sprva Franc Turši~. Ob obletnici bodo še letos izdali bilten, v za~etku prihodnjega leta pa pripravljajo tekmovanje v alpskem smu~anju in teku na smu~eh, na katerega bodo povabili društva iz bližnje okolice.

Loška dolina je bila že pred ve~ kot 30 leti znano ime na smu~arskem zemljevidu Slovenije, med drugim so organizirali Pokal Loža. »To je bilo eno izmed najbolj odmevnih tekmovanj pri nas, državna tekma, na katero so prišli vsi najboljši smu~arji teka~i v državi,« pravi predsednik SK Kovinoplastika Lož Janez Miloš Ben~ina.

V teku na smu~eh so bili Ložani ve~ kot uspešni, a se niso mogli upreti izzivu nove discipline – biatlona. Osvojili so ga in nekateri tekmovalci so v okviru ~lanske državne reprezentance

FOTO: AR H I V SK KOVI NOP LASTI K A LOŽ

V Loški dolini praznujejo 40 let delovanja tamkajšnjega smu~arskega kluba

Spomin na smu~arsko tekmo 14. februarja 1932. leta v Starem trgu.

nastopali na tekmah po vsem Danilo Kodela, veliko jih je bilo svetu. Rolando Turši~, Franc tudi v mladinskih in pionirskih Ivan~i~, Darko in Janez Ožbolt ter selekcij. Trenutno za mladinsko selekcijo nastopajo Simon Ko~evar, Nastja Ravšelj in Jure Sterle, nekaj tekmovalcev pa imajo tudi v pionirski selekciji.

Ben~ina je z delom v klubu zadovoljen in je prepri~an, da se za prihodnost biatlona v Loški dolini ni bati. »Pri~akujemo, da Damijana Škrlj se bodo v Slovenskem pokalu mlajše selekcije tudi letos visoko uvrstile ali celo posegle po prvih šenj, DOS Extreme-u. Najbolj so mestih,« pravi Ben~ina. Za okoli gometu, ki so ga v spomin na u~itelja športne vzgoje in nogo- aktivni pri teku, saj Notranjski tekaški pokal vklju~uje kar 7 tekov metnega trenerja Franca ^ebo(na Slivnico, na Križno goro, okohina poimenovali ^ebohinov li Cerkniškega jezera, po Blokah, memorial. Pred desetimi leti je TKD Sovica organiziralo prvi Tek po polhovih stopinjah, po Rakovem Škocjanu in Maistrov tek) v na Slivnico, pred štirimi leti pa na pobudo Elvisa Požeka skupaj razli~nih kategorijah. Teka~i TKD Sovica sodelujejo tudi na drugih še s petimi društvi ustanovilo Notranjski tekaški pokal, ki je bil maratonih in polmaratonih ter prvi~ izpeljan v letu 2007 in vsa- v vrsti manjših tekov po Sloveniji in v bližnji okolici. Pogosto ko leto privabi ve~ sto teka~ev. te~ejo po okoliških poteh in steNa pobudo Tonija Žnidarši~a zah, imajo pa namen organiziso za~eli še s kolesarskimi izrati tudi skupno tekaško vadbo leti vsako nedeljo od aprila do pod strokovnim vodstvom. Neoktobra. kateri ~lani so športno aktivnost Te~ejo na smu~eh nadgradili z udeležbo na triatloin brcajo žogo nu. TKD Sovica torej uspešno že 30 let promovira telesno kulturo Danes so ~lani aktivni v malem in velikem nogometu, pa v teku in k športnim aktivnostim privablja okoliške prebivalce. Društvo na smu~eh, kjer se nekateri od ~lanov udeležujejo Worldloppet v svoje vrste vabi vse gibanja željne rekreativce in prijatetekmovanj v Evropi in Ameriki. lje športa, narave in zdravega Sodelujejo tudi v eni najtežjih življenja. dš slovenskih kolesarskih preizku-

Z rekreacijo vztrajajo tri desetletja Grahovo – 5. decembra 1980 so dekleta in fantje iz Grahovega in Blo~ic ustanovili športno društvo, v okviru katerega so želeli skupaj vaditi, organizirati športne prireditve, predvsem pa ~im ve~ ljudi navdušiti za aktivno rekreacijo.

Na za~etku je društvo, ki je dobilo svoje ime po hribu in jami Sovica med Grahovim in Blo~icami, vodil Franc Kranjc, nasledil ga je Rajko Intihar, aktualni predsednik pa je Elvis Požek. Najprej je športno društvo obsegalo 6 sekcij, najbolj aktivni pa so bili pozimi, ko sta prevladovala tek na smu~eh in alpsko smu~anje. V slednjih disciplinah je društvo prirejalo tudi tekmovanja in se udeleževalo tekem za Notranjski pokal v smu~anju.

Ker nekaj let ni bilo snega, so zimski športi zamrli, namesto teh pa je Milan Gornik, gonilna sila društva, v letu 1989 organiziral prvi turnir v malem no-

Prejeli smo

Na državnem prvenstvu so karateisti slavili Žalec, 4. december – V organizaciji Karate zveze Slovenije je potekalo Državno prvenstvo v karateju do 21 let, ki se ga je udeležilo 53 slovenskih karate klubov s skupno 428 tekmovalci.

Postojn~ani so bili v skupnem seštevku z desetimi odli~ji ~etrti. Najboljše pa so se odrezali v kategoriji borbe, saj so osvojili kar tri zlata odli~ja: Zala Kuštrin med starejšimi deklicami do 45 kg, Alen Nuhanovi} med starejšimi de~ki nad 55 kg in Tina Stegel med kadetinjami do 54 kg. V borbah so se s tretjim mestom dobro odrezali: med mlajšimi deklicami do 40 kg Nala Jurca, med mlajšimi de~ki do 35 kg Marko Magajna in med starejšimi deklicami nad 50 kg Žana Magajna. Ni~ slabši niso

bili v kategoriji kat, saj je bila med najmlajšimi deklicami zlata Adrijana Bajc, med mlajšimi de~ki srebrn Marko Panteli}, bronasta odli~ja pa sta osvojili med starejšimi deklicami Žana Ma-

gajna in med kadetinjami Tina Stegel. Barve cerkniškega karate kluba je uspešno zastopala Neli Trontelj s tretjim mestom v katah med najmlajšimi.

Sabina Ilerši~ Kovšca

20 mladih tekmovalcev skrbita le dva trenerja s pomo~niki, zato si želijo, da bi dobili še kakšnega strokovnjaka. poleg njih za mladince tekmujeta še Simona Ko~evar in Nastja Ravšelj. ^lanov trenutno nimajo. »Sicer pa smo tega kar nekako navajeni, ko naši tekmovali odidejo na študij v Ljubljano, ponavadi zamenjajo tudi klub, celo sami jim svetujemo, naj poskusijo priti k Urošu Velepcu.« Ostanejo le tisti, ki jih finan~no podpre katero od doma~ih podjetij, kot je, na pri-

mer, Kovinoplastika Lož Ožbolta.

V klubu so aktivni tudi alpski smu~arji, ki skupaj tekmujejo v notranjskem pokalu in pokalu Notranjsko-kraške smu~arske regije. Pred 20 leti so na Ulaki s prostovoljnim delom zgradili ži~nico, pozneje so napeljali še elektriko in izdelali vodni bazen, tako da lahko smu~iš~e umetno zasnežijo. Velika pridobitev tako za biatlonce kot tudi za »alpince« je teptalni stroj, s katerim so ob decembrskih padavinah že steptali tekaško progo.

Pogovor

Notranjsko-kraške novice

petek, 10. december 2010

13

Z vadbo do energije in zdravja U~itelj qi gonga (QG), tai ji-ja (TJQ) in karateja ter dolgoletni teka~ – 4. leto zapored nepremagljiv na tekmi za Notranjski pokal v starostni skupini nad 60 let

Darja Krivoši~

Pred leti je v Logatcu želel vpeljati v treninge karateja še QG in TJQ – vaje za telo in duha, ki pripomorejo k popolnejši izvedbi karateja ali katere koli druge borilne veš~ine, vendar ga je u~itelj, za katerega je slišal, da danes kar ne more prehvaliti QG, zavrnil.

Zato se Milan Doganoc rad primerja s petelinom, ki prezgodaj zapoje, saj se mu je v življenju že ve~krat zgodilo, da je z idejami prehiteval svojo okolico. Kasneje se je posvetil predvsem TJQ in QG, v okviru Slovenskega združenja taijiquan hram CSN pa že 4. leto zapored pou~uje v Logatcu in Postojni. Pred kratkim je za~el sede~i QG volontersko u~iti tudi gibalno ovirane v logaškem Domu starejših. Po naravi in poklicu je raziskovalec, upokojeni inženir elektrotehnike, ki je dolga leta delal v razvoju, kasneje v inženiringu.

Kdaj si se za~ el ukvarjati s športom?

O~ e nas je v tem duhu vzgajal že v otroštvu. In zgledi vle~ ejo. Živiš v Gr~ arevcu. Od kod sicer prihajaš?

Zaradi poklica mojega o~ eta, bil je u~ itelj matematike in fizike, smo se selili po celi Sloveniji, tako da sem doma od vsepovsod. Smo pa dolga leta živeli v Ljubljani, kjer sem tudi kon~ al srednjo šolo in fakulteto. Z družino sem se pred 15 leti preselil v Gr~ arevec, ki mi je bil usojen.

Ko sem imel priložnost tu kupiti zemljo, sem izvedel, da naše korenine izvirajo od tod. Moj prapraded je bil namre~ oskrbnik pri Windischgraetzu in je pokopan v Planini.

Njegovo priljubljeno vodilo je Lao Tse-jev rek: »Poznati druge je modrost, poznati samega sebe pa vrhovna modrost.« rojen za teka~ a na srednje in daljše proge, v kar me je potegnil moj študentski kolega, aktivni športnik in trener. Tako sem se po kon~ anem služenju vojaškega roka za~ el aktivno ukvarjati z rekreativnim tekom. Drugi prijatelj, prav tako inženir elektrotehnike, pa je bil »kriv«, da sem se za~ el kasneje udeleževati tudi prvih maratonov. Tako sem se prvi~ preizkusil na Kranjskem na 21 km, naslednji~ pa v Bovcu. Že takrat sem bil dale~ prvi v svoji skupini, rezultat pa je bil tak, da bi ga bil še danes marsikdo zelo vesel v katerikoli starosti.

S katerim športom si se najprej za~ el ukvarjati?

Zaradi svoje konstitucije sem bil

F OTO : O SEB NI A R H IV M ILA NA DO G A NO CA

Kaj je torej QG in na kakšen na~ in vpliva na telo?

QG pomeni, z dolo~ eno vadbo pridobivati življenjsko energijo. To je energetska ali dihalna veš~ ina, ki je namenjena uporabi v medicini, za samozdravlje-

nje, je pa tudi borilna veš~ ina.

Vzhodnjaki, kot so Kitajci, Tibetanci, Indijci, so želeli poiskati sistem, s katerim bi dosegli trajno zdravje, kar pomeni tudi zelo dolgo življenje. Na Kitajskem otroci že od malega za~ nejo s temi vajami, kar je sestavni del njihovega življenja.

FOTO: OSEBNI ARH IV M I LANA DOGANOC A

Kaj imajo skupnega tek, karate in TJQ? Ko sem se pred leti za~ el ukvarjati s karatejem, mi je u~ itelj rekel, naj se odlo~ im, ali bom teka~ ali karateist. Jaz pa sem trmasto vztrajal pri obeh stvareh. Danes pa ta isti trener pravi, da moraš obvezno te~ i, ~ e želiš biti dober karateist (smeh).

Ve~ ina vzhodnih borilnih veš~ in izhaja iz QG. Karate, teakwondo, wu shu so trde, zunanje borilne veš~ ine, torej yang, TJ, pa kua so mehke, notranje borilne veš~ ine, torej yin. To pomeni, da tudi karate brez TJQ oz. mehkih veš~ in ni v ravnotežju, kar se je pokazalo skozi desetletja razširjenosti karateja po svetu, saj skoraj ni mojstra borilnih veš~ in, zlasti v karateju, ki ne bi ~ util posledic na svojem zdravju. Tudi nekateri naši olimpijci, kot je Primož Kozmus, imajo svojega u~ itelja QG in TJ, vendar tega ne poudarjajo v medijih, ker so to za nas še precej neznane stvari.

Rad ima naravo, kjer je mir in se lahko ukvarja sam s seboj.

leg tega že desetletja jem tudi alge kot dodatek k hrani. Kruha in mleka pa ne uživam. Z ženo, ki je dr. živilskih znanosti, sva glede hrane podobno menila in sva že davno vedela, da je pomembna kakovost in ne koli~ ina.

Kdaj si se za~ el spogledovati s karatejem in TJQ in kako si postal u~ itelj?

Zasluge za karate so h~ erine, ki je kot srednješolka trenirala to veš~ ino. Peljal sem jo k trenerju, ki me je kot športnika prepri~ al, da sem za~ el ob njej vaditi, ~ eprav sem se na za~ etku upiral. Za~ el sem pri 45 letih, izpit Si v šport potegnil tudi za ~ rni pas sem opravil pri Paolu doma~ e?

Vsi smo bolj ali manj aktivni.

Bolaffiju iz Trsta, te~ aj za inštrukV~ asih smo hodili skupaj na ka- torja pa na fakulteti za šport. In rate, sedaj pa je mlajša h~ i oku- ko je bila pred 7 leti moja poškodba od karateja tako huda, pirana s kinologijo, starejšo pa zanimajo orientalski plesi in pila- da sem pol leta hodil prakti~ no tes. Žena pa vztraja pri TJQ in QG. po vseh štirih, sem si rekel: »Zakaj pa ne bi prisluhnil TJQ, saj vsi govorijo o koristnosti QG na Koliko tekov in maratonov se Kdaj si bil v življenju s hitrostjo udeležiš na leto? gibalni aparat in duha?« Tako na vrhuncu svojih mo~ i? sem poiskal ustreznega u~ iteZadnjih nekaj let se jih tekmolja, gospoda Chen Shi Ning-a, Vsi so trdili, da po dolo~ eni sta- valno manj, približno 30 do 40 rosti ne moreš ve~ napredovapri katerem sem se postopoma na leto. V~ asih pa sem se jih ti. Jaz pa sem s svojimi rezultati precej ve~ . Vsak vikend sem usposobil tudi za u~ itelja. kazal ravno nasprotno in hotel bil na kakšnem, v~ asih celo na Kakšen je tvoj tipi~ en dan? sem dokazati, da je mogo~ e ves dveh. Ponavadi se udeležujem Zjutraj vadim QG in opravim ti~ as iti navzgor. Lahko re~ em, da še dveh maratonov na 42 km.

Letos sem tekel Ljubljanski ma- betanske vaje, nato te~ em, sem z za~ etkom resne tekaške okrog poldneva zajtrkujem oz. vadbe pri~ el pri 36 letih, ko sem raton le na 21 km, ker se mi ni uspelo pripraviti za 42 km. A po- kosim. Drugi~ jem okrog 17. ure. na leto pretekel ve~ kot 2000 km, svoje najboljše rezultate pa membno mi je priti v cilj zdrav Popoldan še eno uro vadim TJQ, in spo~ it, da lahko naslednje dni QG in karate. Zve~ er, v kolikor ni sem dosegel okoli 52. leta. No, že takrat po vseh teorijah ne bi brez težav treniram naprej. obi~ ajnega treninga, pa se posmel imeti v tisti starostni katenovno posve~ am razgibavanju.

Lahko opišeš, kako poteka goriji takih rezultatov, kot sem Ni pa vsak dan ~ isto takšen, saj tvoj trening? jih imel. Danes, 11 let kasneje, imam še ostale obveznosti. pa se ponovno približujem tem Kar resno. Glavnino si zgraKje rad te~ eš, ko treniraš? Sam istim rezultatom. Gotovo obstaja dim od novembra do februarmeja, vendar me tolažijo podat- ja, takrat garam in pridobivam, ali v družbi? ki indijskih stoletnikov, ki še ve- kar bom od junija do oktoEnkrat na teden grem v Hrušibra uporabil. ^e se odlo~ im, da dno te~ ejo maratone. co ali v Planino, na Planinsko bom v naslednjem letu tekel goro, v~ asih tudi v Logatec okoli maratone, bom tekel dolge pro- Sekirce in nazaj. Ko pou~ ujem Kaj misliš, ~ emu se to lahko ge z zmernim tempom. Ostapripiše? v Postojni, pa grem na stadion.

Predvsem življenjski filozofiji, ne le dneve treniram TJQ, karate.

V~ asih te~ em sam, v~ asih pa Po zimski osnovni pripravi pa hrani. v družbi. Ko sem se pripravljal za~ nem s specialnimi pripravaKakšen je tvoj na~ in prehranjena maraton, sem še z dvema mi za dolo~ eno disciplino oz. vanja? Si vegetarijanec?

Logat~ anoma tekel na Javornik, dolo~ eno tekmo. To so t. i. miNe, bil sem pa že marsikaj. Ko Hrušico in nazaj. 42 km smo kro ciklusi, ko si naredim prosem za~ el resneje te~ i, sem bil tekli 4 ure in 8 min, smo se pa gram glede na pripravljenost in skoraj pet let presnojedec. Jevmes še pogovarjali in uživali. specifi~ nost tekme. Takrat so del sem samo surovo sadje in na vrsti ponavljanja, ki mi dajo zelenjavo. Sedaj jem mešano Zdaj si že 4 leta v pokoju. hrano, kar ni užitno presno, jem hitrost ali vzdržljivost, lahko pa Kako si pred leti usklajeval trekuhano, predvsem pa kar zraste tudi oboje. 5 dni pred maratoninge s službo in družino? v doma~ em okolju v dolo~ enem nom pa izklju~ no mirujem, da Ve~ krat na teden sem bil na teletnem ~ asu, razen avokada. Po- se spo~ ijem, regeneriram. renu, saj sem vodil gradnje te-

lekomunikacij na raznih gorskih to~ kah. Moji kolegi so se peljali na vrh s terenskimi vozili, jaz sem pa tekel. Tako sem lahko že v službenem ~ asu opravil dobre treninge. Pa tudi sicer najdem ~ as za vse. Namesto posedanja pred televizijo, grem te~ i. ^e je volja, se vse da.

Se ti zdi, da so Notranjci športni ljudje?

Mislim, da so po rekreaciji takoj za Gorenjci, zlasti mlajše generacije so po odnosu in želji do športa pri vrhu.

Je bilo težko tukajšnje ljudi motivirati za vadbo TJQ in QG? Logatec se je na to odli~ no odzval. Imam krasno skupino. V Postojni so se na za~ etku števil~ no odzvali, kasneje pa je ve~ ina odnehala. Ljudje so premalo vztrajni, saj se rezultati pokažejo šele po nekaj mesecih redne vadbe. Praksa kaže, da pri TJQ ostajajo predvsem ljudje, ki so preboleli ali prebolevajo težje bolezni. Zdravstvene težave jih privedejo, da se za~ nejo zavedati, da je treba skrbeti za zdravje, telo in dušo.

Kaj ti pomeni šport?

Zdravje, ~ eprav je na prvem mestu veselje. Na koncu vsake tekme ali treninga pa tudi zadovoljstvo.

Kaj si še želiš v življenju?

Rad bi dokazal ostalim, predvsem pa sebi, da je ne glede na starost možno izboljševati rezultate tako v športu kot pri delu, le trening je potrebno prilagajati letom primerno. Želim si obiskati Kitajsko in v živo videti mojstre, kako vadijo TJQ v pozni starosti in Shaolinske menihe pri njihovih mojstrovinah. Rad bi se nau~ il še marsikaj novega, se spopadel s triatlonom in seveda ohranil zdravje in kondicijo.

14

Kronika

Notranjsko-kraške novice

petek, 10. december 2010

Italijanu zasegli 22 kilogramov marihuane Veronika Rupnik

Na Starodu prijeli iskanega italijanskega kriminalca, katerega zadnji znani naslov je bil rimski zapor – Pretihotapiti skušal drogo in orožje

Policisti so pri pregledu dokumentov ugotovili, da se je Italijan izkazal s ponarejenim vozniškim dovoljenjem in osebno izkaznico. Vozilo so zato temeljiteje pregledali, pri tem pa v prtljažniku, v predalu, kjer se obi~ajno nahaja prva pomo~, našli dva paketa s konopljo. Pri kasnejši preiskavi skritih delov vozila pa so našli še vre~e z 22 kilogrami konoplje in dve pištoli, od katerih je bila ena nabita in pripravljena za takojšnjo uporabo. Zasegli so mu tudi ve~jo koli~ino denarja in avtomobil.

z orožjem. S kazensko ovadbo so ga privedli k preiskovalnemu Na podlagi poizvedbe pri italisodniku, ki je zanj odredil prijanskih varnostnih organih so por. Slovenija ga bo na podlagi policisti izvedeli, da gre za speevropskega pripornega naloga cialnega povratnika, ki ga iš~e najverjetneje izro~ila italijanskim italijanska policija in mu je treba varnostnim organom. odvzeti prostost. 51-letnik ima bogato kriminalno preteklost, 80-odstotni porast saj je bil že obsojen zaradi roIztok Pereni~, vodja sektorja pov, tatvin, prodaje ukradenih kriminalisti~ne policije na Policijpredmetov in orožja ter tihotaski upravi Postojna, je opozoril, pljenja prepovedanih drog, odda je kriminaliteta prepovedasedel pa je tudi ve~ ve~letnih nih drog v zadnjih letih v pozapornih kazni. Zadnji njegov rastu. Letu 2009 je policija eviznan naslov so zapori v Rimu. dentirala za 33 odstotkov ve~ Italijanski državljan je utemekaznivih dejanj kot v letu 2008. ljeno osumljen kaznivih dejanj Problematika s tega podro~ja ponarejanja listin, neupravi~ene se je od leta 2004 do leta 2010 proizvodnje in prometa s prepove~ala za ve~ kot 80 odstotpovedanimi drogami ter nedokov. »Ve~jih zasegov na južvoljene proizvodnje in prometa ni meji letos nismo beležili, je bilo pa v državi evidentiranih 26 laboratorijev za proizvodnjo Letos je policija v Sloveniji konoplje. Gre za prostore, kjer zasegla preko 155 kilograso umetno ustvarjeni pogomov konoplje, 22 kilograji za rast konoplje, s ~imer se mov heroina, dva kilograma pove~ata tako pridelek kot tudi kokaina, preko 8000 tablet vsebnost THC. Leto prej je bilo XTC, preko 7500 tablet amfeevidentiranih osem tovrstnih tamina in požetih 8100 bilk laboratorijev,« je še povedal Pekonoplje. reni~.

Že 30 let v zaporu

FOTO: ARH IV PU POSTOJNA

Postojna, 26. november – Na mejnem prehodu Starod so policisti pri italijanskem kriminalcu z bogato kriminalno preteklostjo zasegli 22 kilogramov konoplje, orožje in dobrih 9000 evrov. Gre za enega ve~jih zasegov prepovedane droge konoplje letos. Sodnik je zoper Italijana, za katerim so italijanski organi razpisali tiralico, odredil pripor. Marjan Tav~ar, komandir postaje mejne policije Starod, je povedal, da se s tolikšno koli~ino droge na tem prehodu še niso sre~ali.

22 kilogramov konoplje je skušal italijanski kriminalec prepeljati preko Staroda.

Z goljufijo izkoristili invalide

Iz policijskih zapisnikov

Veronika Rupnik

Postojna, 24. november – Postojnski kriminalisti so po ve~mese~ni preiskavi tožilstvu ovadili skupino povezanih gospodarskih družb in podjetnikov, ki so si protipravno prilastili 340 tiso~ evrov.

Gre za subvencije za zaposlovanje invalidov, ki so jih pridobili na razpisih v letih 2008 in 2009, 79 invalidov pa so nato pred~asno odpustili. »K sre~i gre za osamljen primer, prvi v takšnem obsegu, ki smo ga zaznali v zadnjih petih letih, od kar podeljujemo subvencije za zaposlovanje invalidov.

Vsako leto se prijavi okrog 600 delodajalcev,« nam je povedala Maruška Erbežnik, direktorica Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki je zaradi suma potencialnih zlorab podala ovadbo.

Dejan Grandi~, vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto na postojnski policijski upravi, je povedal, da so kriminalisti na podlag ovadbe Sklada ugotovili, da so si dve gospodarski družbi in dva samostojna podjetnika prek javnega razpisa iz leta 2008 za finan~ne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov protipravno prilastili skoraj 70 tiso~ evrov subvencij, ki so jih pridobili na ra~un novih zaposlitev invalidov. Dejansko je vsem 12 na novo zaposlenim invalidom prenehalo delovno razmerje pred pogodbeno dolo~enim rokom.

Invalidi ostali doma 41-letni moški iz okolice Cerknice in 32-letni moški z obmo~ja Kopra, ki sta zastopala dva omenjena gospodarskih subjektov, sta se kasneje združila in v svojo dejavnost vklju~ila še 16 drugih gospodarskih subjektov, ki so sodelovali na javnem razpisu Sklada v letu 2009. 17 od 18 gospodarskih subjektov je po uspehu na razpisu sklenilo pogodbe, vendar pa dela novo zaposlenim invalidom niso zagotovili, tako da jih je ve~ina ostala kar doma. S takšnim prikrivanjem dejanskih okoliš~in

3,8 milijona subvencij je lani za zaposlovanje invalidov izpla~al Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. so osumljenci spravili v zmoto uslužbence Sklada, zaradi ~esar so jim ti izpla~ali preko 275.000 evrov od sicer skupno predvidenih 600 tiso~ evrov. Vsem na novo zaposlenim invalidom, ki naj bi izdelovali mav~ne izdelke in sestavljali medicinske pripomo~ke, je prenehalo de-

FOTO: V ERON IK A R U P NI K

Ovadeni podjetniki prejeli subvencije za invalide pa odpustili

Odšel je z gasilnimi aparati Postojna, 6. december – V Postojni je neznanec iz objekta državne ustanove ukradel bakrene vodnike elektri~ne napeljave in 19 gasilnih aparatov ter povzro~il za 5.000 evrov škode.

Agresivni dan v Postojni zaposlovanje invalidov, Postojna, 4. december – V enem izmed gostinskih lokalov je 40letni Postojn~an brez razloga udaril 52-letnega doma~ina, lovno razmerje pred pogodbeno 18 fizi~nih in pet pravnih oseb. nato pa še dva neznana moška. dolo~enim rokom. 67 invalidom, Klju~no vlogo pri kaznivih dejaMed postopkom se je z besedaki bi morali biti pri svojih delonjih sta imela Cerkni~an, neumi spravil še na policiste, ki pa dajalcih zaposleni najmanj do radno gre za podjetnika Darka so mu izdali pla~ilni nalog. poleta 2012, je delovno razmerje Sekulo, in Kopr~an, ki pa se je licisti so imeli delo tudi pono~i, prenehalo že v letu 2009 oziro- odselil v Kanado. Policija se je ko sta se na javni prireditvi 19za njegovo zaslišanje že povema v za~etku leta 2010. zala z Interpolom. Vklju~eni go- in 25-letni Piv~an s silo spravila Zbežal v Kanado spodarski subjekti, ki so bili med nad 24-letnega doma~ina in 31seboj sorodstveno ali kapitalsko letnika iz okolice Postojne.

Kriminalisti so zaradi utemeljenega suma štirih kaznivih dejanj povezani, so bili sicer z obmo~ja Pod vplivom maliganov policijskih uprav Postojna, Koper, Petelinje, 4. december – Nezatajitve in enega kaznivega Kranj in Maribor. dejanja goljufije skupno ovadili kaj pred polno~jo je 23-letnik iz okolice Pivke v Petelinjah izsilil prednost 42-letnemu državljanu Hrvaške. V nesre~i je nastalo za okrog 7.000 evrov škode, alkotest pa je pokazal, da je Piv~an vozil pod vplivom alkohola, v litru izdihanega zraka je imel 0,96 mg alkohola. Policisti so ga pridržali, zanj pa bodo podali še obdolžilni predlog.

Ukradel je denarnico Pivka, 3. december – V enem od trgovskih centrov v Postojni, je nekdo izkoristil neprevidnost 62-letne ob~anke iz okolice Pivke in ji ukradel denarnico z dokumenti in ban~nimi karticami. Oškodoval jo je za okoli 70 evrov.

Zbil peško in odpeljal Postojna, 2. december – Okrog 6. ure zjutraj je neznani voznik na prehodu za pešce v križiš~u Ceste na Kremenco in Kajuhove Dejan Grandi~ je povedal, da so ovadena podjetja ulice v Postojni podrl 56-letno doregistrirala dejavnost ali se celo na novo ustanovila, peško. ^eprav je padla na tla, je da bi prišla do premoženjske koristi. odpeljal proti središ~u Postojne.

Peška se je v nesre~i lažje poškodovala.

Zasegli so mi travo Bloke, 2. december – Policisti so 34-letniku iz Bloške planote zasegli manjšo koli~ino prepovedane droge konoplje in ro~no zvito cigareto, z mešanico tobaka in konoplje.

Stepla sta se brata Bloke, 1. december – Pono~i sta se na Bloški planoti sporekla 29- in 34-letni brat, oba pod vplivom alkohola. Mlajši se kljub opozorilom policistov ni pomiril in je poskušal fizi~no obra~unati s starejšim bratom, zato so ga pridržali do streznitve. Izdali so mu tudi pla~ilni nalog za 625,94 evrov.

Dobili so ga pri kraji Postojna, 1. december – 27-letni Postojn~an je v trgovini s tehni~nim blagom poskušal ukrasti HDMI priklju~ek, vreden vsega skupaj pet evrov. Na~rt mu je prepre~il varnostnik, policisti pa bodo Postojn~ana ovadili.

Grozil je lastni mami Bloke, 1. december – V okolici Nove vasi je 46-letni moški svoji 82-letni mami grozil, da jo bo ubil, zaradi ~esar se je zatekla k sosedom in poklicala policijo. Pri tem je kršil tudi odredbo o prepovedi približevanja, ki so mu jo zaradi nasilnega obnašanja policisti izrekli dan prej. 46-letnika so prijeli, ga pridržali in ga bodo ovadili preiskovalnemu sodniku, ker je kršil prepoved približevanja pa bodo zanj uvedli hitri postopek z odlo~bo.

Znašal se je nad materjo Cerknica, 29. november – 46letni moški iz okolice Cerknice se je ve~krat fizi~no znesel nad svojo 76-letno materjo. Policisti so mu izrekli prepoved približevanj in ga bodo ovadili za kaznivo dejanje nasilja v družini.

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

15

petek, 10. december 2010

Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

»Logatec potrebuje institucijo, ki bo skrbela za dediš~ino« Milan Trobi~ in Primož Godina sta v treh dokumentarnih videofilmih: Hrušica, Rupnikova linija in Alpski zid ter Logatec ohranila del~ek skoraj pozabljene dediš~ine na Logaškem – Opozarjata, da je delo posameznikov in društev premalo ter da bi morali za dediš~ino sistemati~no poskrbeti država in ob~ina ter, kjer bi imeli delavnice, ljudi, ki bi vodili po starih utrdbah, kjer bi bilo zbrano dokumentarno in promocijsko gradivo. S tem bi odprli nekaj delovnih mest, poleg tega pa bi imeli obiskovalcem kaj pokazati. Piv~ani so to naredili s projektom Parka vojaške zgodovine Regio Carsica Militaris.

Ohranjanje dediš~ine je zelo povezano tudi s turizmom.

Projekt sta izpeljala tudi s pomo~jo sredstev ministrstva za kulturo in ob~ine. Je težko uspeti na razpisu?

Primož: Pred leti je TV Lep dobila sredstva za mladinsko oddajo Odštevanja, na razpis se javljamo z informativno oddajo Tedenski utrip, s katero še nismo bili uspešni, pomislil sem še na druge možnosti. Z Milanom sva že sodelovala in vem, da ga zanima dediš~ina, zato sem predlagal, da pripraviva projekt Kako sta zasnovala Pozabljeno ustanove, kjer bi zbirali podatke dediš~ino? o dediš~ini pa tudi prireditvah, jih s podro~ja kulturne ali naravMilan: Nastala je iz razmisleka posredovali naprej, vodili projek- ne dediš~ine. Takoj je poprijel in pred nekaj leti je nastal projekt o tem, da imamo tudi v Logatcu te. Tudi gradiva je še ogromno, vse še ni romalo na odpad, zato Pozabljena dediš~ina. Ideje kobogato dediš~ino, ki pa je premisija na ministrstvu dvakrat ni malo poznana. Želela sva vzpod- potrebujemo ustanovo, ki bo uvrstila v sofinanciranje, lani pa buditi zavedanje, da živimo v zanj skrbela in ga pravilno hrasmo se uvrstili zelo visoko, na enkratnem prostoru, ki ga monila. To poslanstvo je prevzela ramo ceniti, predvsem pa živeti knjižnica, ki pa ima omejeno vlo- tretje mesto. tako, da ohranimo dediš~ino, ki go. Delo je razdrobljeno na ve~ Milan je poskrbel za scenarij, lahko služi tudi izobraževalnim, deležnikov – kakšno turisti~no Primož za snemanje in montakulturnim, športnim namenom. društvo, šole, posamezniki –, ki žo. Dela verjetno ni bilo malo?

Obmo~je Logatca je namre~ nimajo toliko mo~i, da bi inPrimož: Ve~ino dela sva opravipreddverje postojnskih vrat, tu so formacije širili koncentrirano in la v štirih mesecih, posnela sva bile od pradavnine do sodobno- na~rtno. Potrebovali bi ekipo, ki za okoli 50 ur materiala. To sva sti glavne poti med srednjo Evro- bi skrbela za promocijo in vopo in mediteranskim prostorom. dnike, izdajala knjige, skrbela za morala spraviti v tri 45-minuvideozapise in ostalo. Prek vide- tne dele. Tudi sicer je materiala vedno ve~, kot ga potrebuješ, Kje iskati krivdo za to, da se ofilmov sva želela vzpodbuditi tako malo zavedamo lastne tiste, ki odlo~ajo, da bi za~eli raz- vedno posnameš ve~ razli~nih preteklosti? mišljati o tem, sicer bo dediš~ina kadrov, da lahko pri montaži izbereš tistega, ki bolje sodi Milan: Glavna težava v Logatcu še naprej pozabljena. Ob~ina v potek filma. Glede tega je doje, da nimamo dejavnega zabi morala podpirati interes ljudi, voda, turisti~no-informacijskega predvsem pa poskrbeti za ohra- kumentarni film še nekoliko bolj specifi~en. Ne da se uporabiti centra, zbirke, muzeja oziroma njanje dediš~ine. vseh uspešnih sekvenc, ~e vseNa primer, enega od filmov smo predvajali v stari kasarni pri binsko ne sodijo v potek filma.

Slika mora povedati ve~ kot goBol~inu nad Kalcami. Kasarna Dvd-je iz serije Pozavorjena beseda, biti mora ilupresega pomen ob~ine: ~lovek bljena dediš~ina lahko strativna in mora podati dodatne bi pri~akoval, da je v interesu kupite v Turisti~ni pisarni informacije. Težko je sestaviti ob~ine, da jo primerno opremi Naklo v Dolnjem Logatcu. in tam vzpostavi osrednjo to~ko gledljiv dokumentarec, ~e nimaš Cena posameznega dvdza anti~ne zapóre in ostale utrd- na voljo razli~nih filmskih izraja je 15 evrov. znih sredstev. Še posebej, kadar bene zadeve. Da uredi infocen-

FOTO: SEB ASTJAN GANTAR

Logat~ani so letos postali bogatejši za tri dokumentarne oddaje o dediš~ini: o zanimivostih na visoki kraški planoti Hrušica, o vojaških zaporah med obema vojnama in o logaški planoti z ostanki anti~nih zapornih zidov in vojaških objektov iz prve svetovne vojne in stavbni dediš~ini. Dediš~ino sta pozabi iztrgala doktor etnoloških znanosti in radijski novinar Milan Trobi~ in urednik lokalne TV Lep Primož Godina, ki sta med raziskovanjem naletela na nekaj presenetljivih odkritij: med drugim sta v roke dobila fotografije o prodiranju italijanske vojske na za~etku druge svetovne vojne, za katere ni nih~e od strokovnjakov vedel, da sploh obstajajo. Projekt treh dokumentarnih oddaj z naslovom Pozabljena dediš~ina sta sofinancirala ministrstvo za kulturo in ob~ina, nekaj so prispevali sponzorji in izdajatelj, TV Lep Logatec.

S serijo filmov Trobi~ in Godina nadaljujeta sodelovanje na podro~ju ohranjanja dediš~ine, ki sta ga za~ela na mladinskem raziskovalnem taboru leta 1988. Primož poudarja, da je bil takratni zbornik prva knjiga o Logatcu po sto letih od izida knjige Logaško okrajno glavarstvo. Na filmski trak sta nato zabeležila tradicijo polhanja na Notranjskem, skupaj sta sodelovala pri filmu Aleluja o logaškem pesniku Andreju Žigonu. Idej je še veliko, pravita, a kaj, ko se vse za~ne in kon~a pri denarju. Oba sta kriti~na tudi do odnosa ob~ine do ohranjanja dediš~ine, saj Logatec še danes nima institucije, ki bi zaš~itila materialno gradivo in ga ustrezno posredovala naprej.

Petra Tr~ek

Avtorja v treh filmih opozarjata, da bi za kulturno dediš~ino morali poskrbeti ob~ina in država. govorimo o zgodovini in ni veliko videomateriala. Za filme sva sicer uspela posneti precej materiala, nisva pa imela sredstev, da bi si privoš~ila npr. rekonstrukcije, na pol igrani dokumentarni film ali ra~unalniške montaže.

oz. manj znanih dejstev. Sta tudi vidva izvedela kaj novega?

Milan: ^eprav se ves ~as govori, kako izro~ilo preteklosti izginja, se je pokazalo, da imajo nekateri še vedno precej dokumentarnega gradiva, za katero se ni niti vedelo, da obstaja. Na primer o za~etku druge svetovne vojne, Dediš~ino obujata skoz dokumentarno gradivo pa tudi bese- ko so za~eli Italijani z obmejnede strokovnjakov in informator- ga obmo~ja Hrušice po~asi prodirati proti Ljubljani. Dobila sva jev. Kako sta prišla do ljudi, ki fotografsko gradivo o aktivnostih so vedeli prave stvari?

Milan: Vklju~il sem svojo mrežo italijanske vojske, ki je zavzela informatorjev, saj sem veliko v takrat že prazno Rupnikovo linistiku z ljudmi, ki jih zanima pre- jo: na ostalinah in bunkerjih so teklost. Primož pa že zaradi navadili minerji, ki so z razstreljerave svojega dela prihaja v stik z vanjem poskušali zabrisati vsako lokalnimi prebivalci. sled, kar jim na sre~o ni uspelo.

Primož: Dediš~ina me zanima Poleg tega je fotografsko zabein na terenu pogosto izvem mar- ležen prihod italijanske vojske v sikaj zanimivega. Tudi na TV Lep Logatec, razstreljevanje nekaterih smo na razli~ne na~ine predsta- mostov, na primer na Brodu in vljali našo dediš~ino. Že ko je pri Kav~i~evem mlinu. bila urednica Martina Comino, Tako lahko na primer v filmu smo naredili nekaj oddaj na to strokovnjak govori o tem, kako temo, pozneje smo imeli ve~ od- so starojugoslovanski vojaki podaj z gosti o zgodovini Logatca. stavljali ovire za prodor italijanMilan: Poleg tistih, ki so zapi- ske vojske, obenem pa vidiš, sani v odpovedniku filmov, je še da to niso le besede, saj jih je veliko posameznikov, ki so opo- nekdo fotografiral. Drug primer zorili na kak zapis, dokumentarni je nesre~a na logaški železnici ostanek, fotografijo ali na ~love- ob koncu prve svetovne vojne. ka, ki bi lahko še kaj povedal. Žal O njej pri~ajo zapisi spominov, vsega ne moreš vklju~iti – nare- obstajajo razli~na izro~ila, med dila sva izbor, zgodbo sva pove- snemanjem pa sva naletela na dala kot sva. nekaj konkretnega. Zabeležena je na štirih, petih fotografijah, Od blizu sta si ogledala marsikar sva seveda vklju~ila v film. katero pozabljeno pri~evanje o Izro~ilo se je torej potrdilo s konpreteklosti. Vaju je kaj še pose- kretnim materialnim dokazom. bej presenetilo?

Primož: Bilo je nekaj prijetnih Nameravata v bližnji prihodnopa tudi neprijetnih presene~enj. sti še kakšen del dediš~ine iztrŽalostno je, da nekateri objekti gati pozabi?

Primož: Ideje seveda so, a izzelo hitro propadajo. Nekaj primerov sva izpostavila v filmu, na vedba zahteva precej sredstev. primer Mihovo doma~ijo na Kal- Samo z entuziazmom ne gre, cah, a je takih še veliko. Zavedati vsaj ne dolgo ~asa. Z Milanom sva filmom o dediš~ini posvetila se moramo, da ni ve~ povratka, ko objekt propade, ali se ga ne- veliko ur svojega prostega ~asa. strokovno prenovi. Tako sem na Mogo~e bi bil ~as, da bi tudi primer odkril, da so v nekdanjem ob~ina Logatec samostojno zastavila kakšen projekt, ne pa, da vodnem ~rpališ~u, pumpenhaujih le delno sofinancira. Tu smo su, uredili stanovanja. Ko sem spet pri vprašanju o prepotrebtam snemal pred nekaj leti, je ni instituciji, ki bi skrbela (tudi) bilo resda zapuš~eno, a nekaj stvari je notri še bilo. Zdaj je vse za ohranjanje dediš~ine. Stvar se rešuje stihijsko, vsak dela na šlo, razen stolpa. svojem, in zato ob~inski razpisi V filmu navajata nekaj novih niso dovolj.

Milan: Konkretne ideje zaenkrat še nimava, so pa veliko izto~nic za nova snemanja dali že filmi o pozabljeni dediš~ini.

Kakšen namig?

Milan: Naslednji film bi lahko govoril o logaški železnici, od postaje v Logatcu do Godovi~a, ^rnega vrha in naprej. Zdaj sva lahko pokazala le del~ek tega, slediti bi morala obsežnejša raziskava. Obstajajo fotografije, nekaj gradiva je v vojnem arhivu na Dunaju, kar pomeni, da bi potrebovali precej denarja. Lahko bi izmerili traso in jo primerno prikazali v naravnem okolju.

Poseben film bi si zaslužila tudi naravna dediš~ina, na primer Logaš~ica od izvira do ponora.

A vse to je nemogo~e izvesti z lastnimi sredstvi. ^e bo kakšen primeren razpis, pa se bomo seveda prijavili.

Na premierah so ljudje filme sprejeli z navdušenjem.

Milan: Na zadnji predstavitvi v Narodnem domu je bila dvorana 80 odstotkov zasedena, ~e bi bilo lepše vreme, bi bila lahko nabito polna. Tudi na ostalih dveh premierah, na Laniš~u in pri Bol~inovi kasarni na Hrušici, je bil res lep obisk. Mislim, da ljudje to radi vidijo, odzivi so pozitivni in navdušujo~i.

Primož: Z obiskom sem zelo zadovoljen, le na predstavitvi v Narodnem domu sem pri~akoval ve~ tistih, ki se pojavljajo v javnem življenju in ga krojijo.

Naslov filma je Logatec in že to bi moralo biti dovolj, da bi se udeležili premiere. Sploh, ker filma o Logatcu še ni bilo. Res je bilo veliko snega, a vsaj nekateri bi lahko prišli kar peš, res je bila predstavitev v torek, a zato ob 20. uri. Sicer pa tudi na drugih prireditvah opažam, da veliko tistih, ki krojijo življenje v Logatcu, na prireditvah ni videti. Nekateri, ki ne poznajo utripa kraja, celo govorijo, da se v Logatcu ni~ ne dogaja. Dogaja pa se veliko, skoraj na vseh podro~jih. Društva in klubi glede na skromna sredstva, ki jih dobijo za projekte, naredijo zelo veliko.

16

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

petek, 10. december 2010

Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Na Rakeku se že deveto leto »spet dogaja«

Petra Tr~ek

Kulturno društvo Rak združuje okoli 150 ~lanov, ki nadaljujejo bogato kulturno tradicijo kraja – Združili so se pevci, folkloristi, plesalci, likovni umetniki, glasbeniki in klekljarice dnjih letih pa imajo kar dva zbora, saj so mladi »odšli na svoje« in prepevajo v zboru Cluster. »Starejši na vaje in nastope hodimo, da se družimo, v zboru Cluster pa se trudijo, da dvignejo raven zborovskega petja pri nas,« je pojasnila Štefan~i~eva.

Zbor je lani na regijski reviji JSKD osvojil srebrno priznanje.

Odmevno likovno udejstvovanje Likovniki se družijo ob u~enju, izpopolnjevanju in ustvarjanju v novih likovnih tehnikah. »Vsako leto spoznamo ~im ve~ razli~nih; trenutno imamo delavnico linoreza, v sodelovanju z JSKD-ja se u~imo še polstenja, spomladi bomo verjetno delali akvarele, vmes pa naslikali še kako oljno sliko,« razlaga Petri~eva. Poleg tega pa organizirajo tudi zelo

FOTO: K AR M EN P ETR I ^

še nekaj veliko bolj dragocenega. Dogaja se pred njihovim pragom, ob vsem skupaj pa se še družijo ter dobro izkoristijo svoj prosti ~as. »Klekljarice, na primer, gredo vsaki~ na ~aj, da še malo poklepetajo,« se nasmeje Štefan~i~eva. Želijo si le, da bi dobili primerno dvorano za svoje nastope. Po prenovi osnove šole je tamkajšnji oder neprimeren za nastope, dvorana brez akustike. »V taki dvorani se kakovost izguS predsednico društva Danico bi, zato si pomagamo s kulturŠtefan~i~ in njeno desno roko, nim domom v Cerknici.« Skrbi jo, ki sicer bdi nad likovno sekcijo, ker se gradnja težko pri~akovaKarmen Petrov~i~, smo se done ve~namenske dvorane odbile v stari sodniji na Rakeku, mika. kjer so si uredili društvene proKulturno društvo so store. »Ponujamo raznolikost in Štefan~i~eva in somišljenito na dovolj visokem nivoju,« ki ustanovili 22. oktobra 2002. na kratko pove Štefan~i~eva.

Doma~inom pa živahno kulturno Pevci so najprej oblikovali piustvarjanje in delovanje prinaša sano zborovsko zasedbo, v za-

V za~etku decembra so se nau~ili, kako iz volne izdelati polst oziroma filc, iz katerega se da narediti marsikateri uporaben in okrasen izdelek.

F OTO: PETRA TR^ EK

Rakek – Pred osmimi leti je peš~ica Rakov~anov, ki je pogrešala skupno prepevanje, v doma~em kraju obudila kulturno življenje. To je bilo nekdaj sicer zelo pestro, potem ko je glasbena šola svoj sedež preselila v Cerknico in je na Rakeku propadel kulturni dom, pa je bolj kot ne zamrlo. V Kulturnem društvu Rak Rakek je sprva deloval le pevski zbor, danes pa življenje poleg pevcev bogatijo še folkloristi, plesalci, likovni umetniki, glasbeniki in klekljarice.

niji. V svoje nastope radi vpletejo predstavitev starih obi~ajev in šeg ter pesmi z Notranjske Igra, glasba in ples in Dolenjske. Najmlajši ljubitelji Kmalu po ustanovitvi društva so plesa, nekateri hodijo še v vrse društvu priklju~ili gledališ~niki, tec, pa plesne korake vadijo v ki jih je na za~etku vodila Boja- okviru sekcije za sodobni ples na Miši~, avtorica iger in besedil, z elementi baleta. Ve~ kot 20 ki so jih nekaj prenesli na gleda- plesalcev, ~esar je Štefan~i~eva liške deske. Z avtorskimi kome- zelo vesela. Široko paleto dejavnosti zaodijami so nasmejali tudi ob~inkrožujejo klekljarice, ki se vsako stvo v okoliških in drugih krajih leto pomerijo tudi na festivapo Sloveniji. lu idrijske ~ipke. »Odziv je bil V okviru društva je nekaj ~asa deloval ansambel Erazem, od za~etka velik, trenutno pa ob~asno pa še vedno glasbena imamo okoli 30 klekljaric, med njimi tudi najmlajše s cerkniške skupina Duwai orkestra. Znani so tudi njihovi folkloristi. »Pobu- in rakovške šole, kjer so krožek ukinili zaradi majhnega zanimado je dala ena od u~iteljic, za plesalce pa so dekleta pripeljala nja,« pravi Štefan~i~eva. Novemkar svoje može …,« se spomibra so svoje izdelke razstavili nja Štefan~i~eva. Danes so ena na Blokah, decembra pa so na boljših skupin v osrednji Sloveogled v Loški dolini. ozna~iti znamenitosti in posebnosti.

Veliko Ubeljsko, 27. november – Dekliška vokalna skupina Ubeljsko, ki združuje dvanajst deklet iz vasi pod Nanosom, je na svojem, že osmem letnem koncertu poskrbela za navdušujo~ in glasbeno bogat ve~er. Dekleta so naprej zapela izbor ljudskih pesmi, nato pa oder odstopila gostoma, Moškemu pevskemu zboru Napev iz Batuj in postojnskim truba~em Pivo in ~evapi. Nato so ob~instvu v do zadnjega koti~ka napolnjeni dvorani doma~ega kulturnega doma zapele še nekaj popevk, ve~er pa so vsi glasbeniki skupaj sklenili s priljubljeno popevko Zemlja pleše. »Vzdušje je bilo enkratno, vesela sem bila tudi pozitivnih odzivov števil~nega ob~instva, predvsem mladih,« je bila zadovoljna zborovodkinja Melita Stegel. Pod njenim vodstvom so dekleta svoje prve pevske korake za~ele še kot majhne deklice v otroškem cerkvenem pevskem zboru. Veselje do glasbe in petja pa jih že šest let združuje v današnjem sestavu. Leta 2007 so prejele bronaste Gallusove zna~ke, ki jih podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti za petletno udejstvovanje v ljubiteljski kulturi. Redno se udeležujejo kulturnih prireditev, prirejajo samostojne koncerte in sooblikujejo cerkveno bogoslužje. Letos so bile na reviji Naša pomlad izbrane med dvanajst najboljših zborov Primorske. Na svojem prvem nastopu na tekmovanju Primorska poje pa so prejele bronasto priznanje. vr

FOTO: PRIMO Ž S ARK

FOTO: PATRICIJ A PREM ROV

Karmen Petri~ in Danica Štefan~i~.

odmevni prireditvi. Na ex-tempore pride od 20 do 30 umetnikov iz vseh koncev Slovenije, v Rakovem Škocjanu pa so že tretji~ gostili mednarodno oblikovalsko in umetniško delavnico Vajkard. »Od deset do 14 dni preživijo v naravi, ob vodi iz vodnjaka in agregatu, brez mobitelov in ra~unalnikov, tako da lahko za~utijo prvinskost narave,« je povedala Petri~eva, katere sin Martin je glavni »krivec« za tako odmevno delavnico, na katero se ljudje radi vra~ajo. Na eni od delavnic so izdelali informativne table, enotne za celo ob~ino, a takrat ideja ni bila dobro sprejeta. »Ne mislijo se vdati in jih bodo v prihodnje poskusili oblikovati v naravnem stilu,« še dodaja Petri~eva, prepri~ana, da bi morali v ob~ini bolj enotno

Logatec, 28. november – Mešani pevski zbor pevskega društva Logatec, ki ga umetniško usmerja Lovro Grom, je v Veliki dvorani Narodnega doma pripravil redni letni koncert. Pevci ostajajo v svojem repertoarju zvesti starim slovenskim pesmim, tako ljudskim kot umetnim, zato smo tudi tokrat slišali skladbe kot Ko so fantje proti vasi šli in Tam, kjer te~e bistra Zila. Nekoliko so presenetili z dalmatinsko ljudsko Vela luka, ki so jo nedavno uvrstili v svoj program. V goste so povabili mlad Mešani pevski zbor Duri iz Cola, ki ga vodi Martina Peljhan. Tako kot logaškim so tudi njim najbolj pri srcu ravno slovenske ljudske, poleg njih pa smo slišali še zimzeleni popevki, Vrtiljak Jureta Robežnika in Orglice, mojstra Mojmirja Sepeta. Za domovinsko obarvano vzdušje s skladbami Slovenec sem, Domovini in Triglav so poskrbeli drugi gostje, Moški pevski zbor Tabor iz Lokve na Krasu z zborovodjo Miranom Žitko. ^eprav je bilo vreme zunaj dvorane mrzlo in zasneženo, je v Narodnem domu sedelo kar nekaj zvestih poslušalcev, ki so v družbi zborovskega petja preživeli prijeten ve~er. Program je skrbno povezovala Mirjam Suhadolnik. sm

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraĹĄke novice

17

petek, 10. december 2010

Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Vihar petih vojn v Pivki

Alenka Bev~i~

KnjiŞno zbirko Andreja Zlobca predstavila njegova h~i Duťica Kunaver – Avtenti~en zapis dogajanja v prvi polovici 20. stoletja

KnjiĹžna zbirka V viharju petih vojn je edino literarno delo, ki vsebuje spomine na pet vojn, ki jih je doĹživel en avtor. Andrej Zlobec, doma iz Ponikev pri Ĺ tanjelu, je skoraj vse svoje Ĺživljenje vestno zapisoval dogodke iz svojega Ĺživljenja vojaka in ~astnika, v~asih tudi v ne~loveĹĄkih razmerah, ko je papir za pisanje moral dobesedno ukrasti. Iz njegovih zapiskov so nastale ĹĄtiri knjige z naslovi V viharju prve svetovne vojne, V bojih za severno in juĹžno mejo, ^astnik kraljevine Jugoslavije in ObveĹĄ~evalec osvobodilne fronte in ki jih je uredila njegova h~i DuĹĄica Kunaver. ÂťNe bi mogla mirno umreti, ~e te knjige ne bi izĹĄle, saj vem, kako si je

moj o~e tega Ĺželel,ÂŤ je povedala na predstavitvi zbirke v Parku vojaĹĄke zgodovine.

V vojnah po vsem Balkanu Avtor, se je moral soo~iti s prvo svetovno vojno Ĺže kot 15-letni fant, kasneje je bil Maistrov borec, ko se je vrnil domov, pa je zaradi pretepa v doma~i vasi, v tistih ~asih pod Italijo, ko so na nekem praznovanju Ĺželeli izobesiti slovensko zastavo, moral zbeĹžati v takratno Jugoslavijo. Po spletu naklju~ij je, kljub samo ĹĄtirim razredom osnovne ĹĄole, pristal na vojaĹĄki akademiji, se boril v vojni na albanski meji in za~etek druge svetovne vojne

FOTO: VALTER LEB AN

do~akal kot ~astnik v generalĹĄtabu stare jugoslovanske vojske, kasneje pa je bil obveĹĄ~evalec osvobodilne fronte, ki ga je okupator zaprl in mu~il. ÂťMoj o~e je bil ~udovit ~lovek, ki je v vsaki stvari videl nekaj pozitivnega. Nikogar ni obsojal, niti svojih mu~iteljev, saj je vedno rekel, da v vojni ni moglo biti druga~e, vedno pa se je naĹĄel kdo, ki mu je pomagal, da je preĹživel,ÂŤ je povedala DuĹĄica Kunaver in razkrila tudi nekaj neverjetnih naklju~ij, zaradi katerih je njen o~e preĹživel vse vojne, po letu 1945 pa ni bil ve~ vojak, ~eprav so mu ponujali visoke poloĹžaje. Bil je tudi prepri~an, da zgodovinske knjige ne povedo vsega, kar se je dogajalo na bojiĹĄ~ih in kar so doĹživljali tiso~i in tiso~i njegovih soborcev v vseh vojnah, zato si je tudi tako Ĺželel, da bi bili njegovi spomini neko~ objavljeni, je ĹĄe povedala avtorjeva h~i.

Pivka, 24. november – V Parku vojaťke zgodovine je Duťica Kunaver predstavila knjiŞno zbirko V viharju petih vojn. Avtor je njen o~e Andrej Zlobec, ki je v viharnem ~asu od za~etka prve svetovne vojne pa do konca druge na bojiť~ih Balkana doŞivel kar pet vojn.

Turisti~no druĹĄtvo Pivka z novimi potopisnimi predavanji

Alenka Bev~i~

Najprej na treking v pogorje Anapurn z Anico Franeti~ – Edo Klemenc in Anita Vadnu predstavila Maroko, deŞelo nepozabnih son~nih zahodov

Anapurne z Anico Franeti~ Anica Franeti~ iz Famelj se je na treking v zahodno Himalajo, v pogorje Anapurn podala Ĺže pred devetimi leti, vendar so spomini ĹĄe vedno zelo Ĺživi. ÂťTisto leto smo Ĺželeli s Planinskim druĹĄtvom RuĹĄe, katerega ~lanica sem, obiskati vse naĹĄe ~lane, ki so za vedno ostali v gorah,ÂŤ je

povedala. Eden od njih, Beno DolinĹĄek, je Ĺživljenje izgubil v tem pogorju, zato so se pod himalajske osemtiso~ake odpravili na treking, ki je trajal tri tedne. ÂťTakrat je bilo Ĺživljenje tam ĹĄe zelo pristno, zdaj pa zahod Ĺže prodira tudi v tiste kraje,ÂŤ pravi navduĹĄena planinka, ki upa, da bo izkuĹĄnjo hoje pod najviĹĄjimi gorami sveta lahko ponovila ~ez leto in pol v Pakistanu. Za~eli so

navduĹĄena tudi nad planinskimi ko~ami v katerih so spali in so, ~eprav revne, ~iste ter lepo urejene.

DeĹžela nepozabnih son~nih zahodov Edo Klemenc je september Ĺže tretje leto zapored preĹživel v Maroku. Tja se vedno odpravi z avtodomom, prvo leto je ĹĄel sam, potem pa vsaki~ vzel ĹĄe nekoga s seboj. Letos ga je spremljala Anita Vadnu. ÂťMaroko je velika drĹžava, zelo lepa, z nedotaknjeno naravo, imajo veliko naravnih znamenitosti , tam pa sem sklenil Ĺže veliko prija-

@@@ -3=;9/8 <3

!

E

E

98><97

3J837 , 837 ,9H A ?564>J/ 3 K <= ? ?;/.89

!

,98><97

3J837 837 ,9H A ?564>J/ 3 K <= ? ?;/.89

!

97

>< 3J837 ,98 837 ,9H A ?564>J/ 3 K <= ? ?;/.89

! " $ % # &

! % $ % $ " ! # D

C 9H3J83 ,98><C K ?/64+ ? :;37/;> I8+8-3;+84+ 3=;9F8 ;/.3= /+<381 9, 8+5>:> 89?/1+ 9</,8/1+ ?9A36+ 3=;9F8 ;+A/8 A+ ?9A36+ " ?/ 6/=3 :919.,/8/ 1+;+8-34/ 3=;9F8 ;/.3= /+<381 19.8+ :98>.,+ ?/64+ .9 " /-/7,;+ A+ 97/4/89 5963J389 ?9A36 9A3;97+ .9 ;+A:;9.+4/ A+691 A+ IA3J8/ 9</,/ :;3 :99,6+GJ/832 :;9.+4+6-32 3=;9F89?32 ?9A36 53 <9./6>4/49 ? +5-343 ;37/; 3809;7+=3?8/1+ 3A;+J>8+ I8+8J8/1+ 6/+<381+ A+ ?9A369 3=;9F8 " ==;+-=398 #3 B 7/</J89 9.:6+J/?+84/* 7+69:;9.+48+ -/8+ A 38 ?564>J/8373 :9:><=3 ' #( * 4/ 9,;+J>8+8 ? 9,;9532* 7/</J83 9,;95 4/ ! !$ :;3 " :9691> 38 ;9J89<=3 &! 7/</-/?* 8+ .+8 !% ! A8+G+ & $& 38 </ <:;/7/83 J/ </ <:;/7/8349 /6/7/8=3 3A;+J>8+* 3A;+J>8 =/7/643 8+ 9<89?3 38./5<+ 9,;/<=3 " 7/</J83 < <5>:89 6/=89 9,;/<=89 7/;9 % ' * I8+8-3;+8+ ?;/.89<= $ (#" * <5>:83 A8/</5 A+ :6+J369 ( %(& 9;+,+ 19;3?+ :;/.<=+?64/832 79./69?) 597,383;+8+ ?9H84+ 9. $ .9 & " 6 57 73<34+ !) 9. "# .9 &! 1 57 + :9.;9,89<=3 9 8+=+8J83 :98>.,3 </ 9,;83=/ 8+ ?+G/1+ :;9.+4+6-+ ?9A36 3=;9F8 635/ <9 <37,963J8/

F OTO: E DO K LEM ENC

v mestu Pedi, prej so se nekaj dni aklimatizirali v Katmanduju, najviĹĄje so se povzpeli na 4800 metrov nadmorske viĹĄine, pot pa jih je vodila v neĹĄtete vzpone in spuste. ÂťNajbolj mi je v spominu ostal notranji mir ljudi, ki nikamor ne hitijo in imajo vse, ter obisk obeleĹžja naĹĄemu planincu,ÂŤ je pripovedovala. Vtis so nanjo naredile tudi Ĺ erpe, narod nosa~ev. ÂťNajmlajĹĄi je bil star ĹĄele 12 let, med njimi pa vlada stroga hierarhija in na za~etku nam je bilo kar hudo zanje, saj so se predvsem Ĺženskam smilili, potem pa se navadiĹĄ na to,ÂŤ ĹĄe dodaja planinka, ki je bila

Pivka, 16. november in 7. december â&#x20AC;&#x201C; Turisti~no druĹĄtvo Pivka je v Parku vojaĹĄke zgodovine to jesen organiziralo Ĺže lepo ĹĄtevilo potopisnih predavanj. Zadnji sta obiskovalce popeljali v Nepal, na treking v pogorje Anapurn in v Maroko, kamor se vsako leto odpravi Edo Klemenc, ki tja odpelje pomo~ za najbolj revne.

teljstev,ÂŤ pripoveduje o vzrokih, zakaj se v to deĹželo tako rad vra~a. Tja najbolj revnim odpelje tudi obla~ila, igra~e in ĹĄolske potrebĹĄ~ine, ki mu jih celo leto prinaĹĄajo prijatelji in znanci. Letos je samo v ĹĄolo v kraju Meknes prinesel 400 svin~nikov, najbolj pa ga je presenetila deklica v Sahari. ÂťLani sem tej druĹžini prinesel nekaj stvari, letos pa sva se z Anito spet ustavila v istem kraju. Bilo je vro~e in za nekaj ur sem zaspal, ko sem se zbudil pa mi je deklica, ki me je prepoznala, prinesla kruh, ki ga je spekla zame,ÂŤ pripoveduje Edo Klemenc, ki je med svojim enomese~nim potovanjem na internetu redno poro~al na facebooku. Letos sta ga s sopotnico za~ela v mestu Che-

chefchauen, nadaljevala preko Meknesa in Fesa, si ogledala kanjone v Thodra â&#x20AC;&#x201C; Gorgesu in se povzpela preko 2800 metrov visokega Agoudala do slapov v Beni-Melalu ter se preko MarakeĹĄa ob atlantski obali vrnila na izhodiĹĄ~e. ÂťPotovanje je dolgo vsaj 11 tiso~ kilometrov in je zelo naporno,ÂŤ je povedal Klemenc, ki je na predavanje v Pivko iz Maroka prinesel tudi saharsko mivko in obiskovalcem skuhal ~aj. V Maroko se bo vrnil tudi prihodnje leto, ~eprav je to drĹžava s ~isto druga~no kulturo kot pri nas, pa se nikoli ni bal, da se mu bo kaj zgodilo. ÂťLjudje ti ne spustijo blizu kar tako, ko pa ti, se lahko nanje zaneseĹĄ in tudi ~e nimajo ni~, ti bodo vedno kaj dali,ÂŤ ĹĄe dodaja.

Otroci v vasi Agoudal v gorovju Atlasa, ki ga vsako leto obiĹĄ~e Edo Klemenc.

18

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

petek, 10. december 2010

Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Likovno Novo leto bu~e~e vode, ki ima svoj izvir oziroma izvor in izhod, njegovo drugo razstavljeno delo pa ima naslov Pod tan~icami ~asa.

Otvoritev razstave sta z igranjem na ~elo in elektri~ne klaviature popestrili mladi glasbenici Eva Razložnik in Janja Nagode.

Da imajo nekateri kar ve~ umetniških talentov, je dokazal tudi slikar razstavljavec Janez Ovsec, Kot je dejala likovna kriti~arka ko je recitiral Prešernovo pesem Anamarija Stibilj Šajn, »prehaOrglar. V kratkem nagovoru je jajo nekateri umetniki preko logaški župan Berto Menard takonkretne stvarnosti do svojega kole utemeljil svoje videnje, zanotranjega sveta, spet drugi izra- kaj praznujemo dan Prešernove zijo svojo notranjost v svet vide- smrti in ne njegovega rojstva, 3. nega.« Razstavljena dela stilno decembra: »V bistvu je bila peniso poenotena, razpon sega od snikova smrt prehod, po kateakvarelov, akrila, grafik, pa tudi rem so ga priznali kot umetnika. do skulptur.

Njegova dela so se uvrstila med Zanimivo se je tematike dota- ve~no živa!« Del režije pa je bilo knil kipar in pisec aforizmov An- tudi obdarovanje vseh razstadrej Kos, ki je izdelal sliko z na- vljavcev, župana, likovne kriti~arpisom: »Leta brišejo meje med ke in zvestih obiskovalcev. Vsa v~eraj in danes in jutri in tiho darila so bila umetniški izdelki, drsijo v spomine«. Slikar Mitja ki so jih prispevali razstavljavMilavec je ~as ponazoril s sliko ci sami, in jih po naklju~nem

Irena Štirn

Postojna, 22. november – Ob tednu Karitas so v postojnskem župniš~u postavili na ogled razstavo nate~aja verou~encev iz dekanije in šolarjev iz Postojne in Pivke (na sliki eden od izdelkov), ki so razmišljali in ustvarjali na temo revš~ine in socialne izklju~enosti v sodobni družbi v duhu gesla Bremena drug drugega nosite. Ervin Mozeti~, postojnski dekan, je ob bok razstavi opozoril, da se je danes revš~ina razširila z novimi oblikami. »Ob pomanjkanju gmotnih dobrin za ~loveka vredno življenje, ne smemo spregledati še duševne in duhovne revš~ine, kar vse vodi v obubožanje dobrih med~loveških odnosov in pravega razvoja ~loveka.« Mozeti~ je zaskrbljen ob neob~utljivosti velikega števila ljudi za stisko drugih, ob nepripravljenosti sodobnih individualistov pomagati bližnjim.

Skrbi pa ga še ena oblika revš~ine: »V Evropi vse države doživljajo demografsko zimo, družine in narod brez zadostnega števila otrok je v nebo vpijajo~a revš~ina.« Politi~na opozorila o nevzdržnosti stanja na podro~ju pokojninskega in zdravstvenega sistema so po Mozeti~evem mnenju klici v prazno, ~e se ne bo spremenil odnos do otrok in pripravljenost sprejeti nova življenja. Število hotenih splavov v Evropi je ogromno. »Hoteni splavi so najpogostejši vzrok smrtnosti v Evropi,« je neposreden Mozeti~. »To je zastrašujo~a revš~ina.« vr

zaporedju predajali obdarovancem.

V pogovoru po uradni otvoritvi so ~lani društva izrazili hvaležnost za vztrajno in požrtvovalno delo Franca Godine, predsednika društva. Slikar Jože Matjašec je poudaril pomembnost povezovanja v društvo, kjer se vzpostavi vzajemen odnos med ~lani: »V okviru društva imamo možnost za izobraževanje, skupaj se lažje predstavimo javnosti in posameznik ima vedno pri roki mentorja, ki pomaga s svojim nasvetom.« Predsednik Franc Godina je ponosen na aktivnosti, ki jih je imelo Društvo v odhajajo~em letu: »Imeli smo deset razstav.

Na prvi, ki je bila v Sežani, smo predstavili tudi svoj katalog, v katerem je kar 105 del, ki jih je objavilo sedemnajst umetnikov.

Strokovno kritiko je podala Anamarija Stibilj Šajn. Smo eno redkih slovenskih likovnih društev, ki se lahko pohvalimo s svojim katalogom.«

FOTO: VERONIK A RUPNIK

Logatec, 4. december – ^lani Društva likovnikov Logatec so poslavljanje od letošnjega leta obeležili na izviren na~in.

V Stekleni galeriji je predstavilo svoja dela dvajset ustvarjalcev, katerih tematsko izhodiš~e nosi naslov Novo leto. Nekatera razstavljena dela vsebinsko neposredno sploh niso vezana na sam praznik novega leta, vendar prinašajo novo sporo~ilo vsakega razstavljavca posebej.

»^e skupaj poprimemo, ni pretežkih bremen«

FOTO: ANŽE VRABL

Na temo revš~ine je svojo dobro vilo napisala tudi Žana Vidmar.

Sterilizacije in kastracije ma~k V našem Veterinarskem Centru se sre~ujemo z velikim številom nezaželenih in brezdomnih muckov. Zavetiš~a so vsako leto bolj polna in v~asih se zgodi, da muckov preprosto ne morejo ve~ sprejeti. Ukrepati je potrebno že zdaj! Kot lastniki, skrbniki in ljubitelji ma~k lahko pripomorete k zmanjšanju števila brezdomnih muc tako, da poskrbite za svoje živali.

Obiskovalci so radovedno strmeli v razstavljena dela

S sterilizacijo ma~ke in kastracijo ma~ka zmanjšujemo populacije potepuških ma~k in tudi zmanjšujemo pojav bolezni, kot sta ma~ji aids in ma~ja levkemija. Zmanjšuje se pogostost ran od ugrizov, prometnih nesre~ in drugih poškodb.

Brez kamnov ni oboka Logatec, 2. december – Obiskovalci odprtja razstave Logat~ana Vida Sarka, diplomanta Fakultete za likovno umetnost v Ljubljani, z naslovom Italo Calvino – Nevidna mesta, ki je bila v galeriji Hiša sonca, so se lahko dodobra naužili vizualnih in slušnih užitkov. Vid Sark je iz omenjene pesnitve, sestavljene iz stopetdesetih zgodb, z risbami v mešani tehniki, kot pravi sam: »Uporabim vse, kar mi pride pod roke,« na razstavi predstavil prvih triindvajset. S projektom se ukvarja že od letošnje pomladi in ga bo razvijal še naprej. Pravijo, da se umetniško delo prepozna po tem, da je vsak detajl zase lahko samostojna celota. Vid Sark je to dokazal z video projekcijo, ki jo je predvajal med otvoritvijo. Svoje slike je namre~ »razrezal« na dele, od katerih je vsak deloval samostojno. Vid Sark riše s sijo~imi barvami, vendar z linijami in ~rtami pri~ara barvitost tudi beli in ~rni.

Zgodbe Nevidnega mesta so z ob~utenim branjem, Marcel Štefan~i~ pa kar z igro, interpretirali ~lani Društva Zeleni oblaki. Razstava bo odprta do 22. decembra vse delavnike od 8. do 16. ure. iš

V mesecu decembru 2010 se torej posve~amo preventivi in zdravju ma~k. Odlo~ili smo se za cenovno akcijo in sicer vam nudimo sterilizacijo ma~ke za 60 evrov ter kastracijo ma~ka za 50 evrov.

Promocijsko sporo~ilo, naro~nik: Veterinarski center Mateja Plevnik s.p., Tovarniška c.10, 1370 Logatec

FOTO: A NŽ E VR A B L

Delovni ~as 24. 12. neprekinjeno 8.00–17.00 31. 12. neprekinjeno 8.00– 17.00

Pa še 3 dejstva: 1. Pri ma~kah, ki so bile sterilizirane pred 6 mesecem, se mo~no zmanjša možnost nastanka tumorjev na mle~ni žlezi 2. Morate se zavedati, da tudi, ~e hodi ma~ka k vam samo na en obrok dnevno, vam lahko pripelje svoj zarod.

3. Po zakonu o zaš~iti živali se nezaželeno leglo in namerna zapustitev živali kaznuje z denarno kaznijo (približno 400 evrov).

Vaš muc ali kuža bo v prazni~nem ~asu izpostavljen pokanju zaradi pirotehni~nih sredstev. Kaj lahko naredite, si preberite na naši spletni strani www.vet-center.si.

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

19

petek, 10. december 2010

Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Tretji del Pozabljene dediš~ine Film je del trilogije Pozabljena dediš~ina, nastale na televiziji TV Lep Logatec, kjer je predstavljena »pozabljena« kulturna in naravna dediš~ina v okolici ob~ine Logatec. V prvem delu z naslovom Hrušica so obravnavane znamenitosti te visoke kraške planote, predvsem ostanki rimske trdnjave Ad pirum ter Laniš~e.

Drugi del Alpski zid in Rupnikova linija pa govori o ostalinah iz ~asa med obema vojnama. Zadnji del je posve~en dediš~ini, ki se nahaja v samem Logatcu, kajti mnogi ljudje bogastvu, ki ga imajo pred o~mi, posve~ajo najmanj pozornosti.

Pomembno mesto že v antiki Logatec je zgodovinsko pomembno mesto, saj so se v njem križale pomembne trgovske, gospodarske in vojaške

Najve~ji problem pri obnovi so finance V samem jedru je najpomembnejši grad Logatec, ki se ga obnavlja, vendar je sanacija zelo težavna zaradi pomanjkanja financ. Pri Mihovi doma~iji, spomeniku državnega pomena, pa se skriva še problem lastništva.

Ve~inoma lastniki takšnih objektov ne želijo obnavljati in tako ob~ina ne sme posegati vanje.

Zato propadajo. Popolnoma obnovljena pa sta litoželezni vodnjak in štirna. V veliko projektov se vklju~ujeta tudi osnovni šoli, ki tako uspešno prenašata odnos do teh znamenitosti na mlajše rodove.

Slapovi pri Re~anu so del naravne dediš~ine, za katere malokdo sploh ve. Zakaj? Pripo-

»Živim z Logatcem, temu projektu sem se povsem posvetil, zato se zahvaljujem svoji družini, ki me je pri vsem tem podpirala,« pravi urednik TV Lep Logatec Primož Godina. vedovalci v filmu pravijo, da je osnovna težava za turizem pri naravnih dediš~inah neurejena infrastruktura in pomanjkanje znanja o le-teh. Seveda pa to nameravajo v prihodnosti spremeniti.

Primož Godina in Milan Trobi~ na vprašanje, kako sta se lotila projekta, odgovarjata: »Rde~a nit je bila postavljena, na to se je odvijala sama zgodba.« Pravita, da so zelo pomembni informatorji ljudje, ki so nastopali v

filmu, ter posnetki spomenikov naravne in kulturne dediš~ine, saj vse to naredi stvar mnogo bolj predstavljivo. Za prihodnost imata še veliko idej, vendar je njihova uresni~itev pod vprašajem zaradi financ. kc

Slikovita zgodovina notranjsko-kraškega podro~ja Irena Štirn

Duhovni u~itelji svetujejo, naj živimo v tem in za ta trenutek.

Preteklost je nepreklicno minila in ukvarjanje z njo je le nepotreben nahrbtnik, ki nam otežuje bivanje, pravijo. Živeti za jutri pa nima smisla, ker tega jutri morda ne bo, zagotovo pa ne bo takšno, kot si ga zamišljamo. Imajo prav. Prav pa imajo tudi tisti, ki menijo, naj se zazremo v preteklost, da bomo lažje razumeli sedanjost. Seveda, posameznik bo sam izbral svoj pristop, zagotovo pa bo njegov sedanji trenutek bogatejši ob branju knjige Franca Perka Vasi v objemu železnice.

Magister Franc Perko je rojen v vasi Slivice, kjer še vedno živi.

Svoji knjigi Vasi v objemu železnice je dal podnaslov Ivanje selo, Rakek, Rakov Škocjan, Slivice in Unec skozi ~as. Prav lahko bi v to bero vasi zapisal vsaj še Planina in Logatec, ob opisovanju nekaterih zgodovinskih dejstev, npr. o Rupnikovi liniji, Alpskem zidu ali Rapalski meji, pa se obravnavano geografsko podro~je še razširi.

Danes se ob novozapadlem snegu jezimo na komunalne službe, ker ne ustrežejo našim pri~akovanjem po takojšnji (!) odstranitvi snega, pa ste vedeli, da je še pred stotimi leti po naših cestah tekla gnojnica?

Danes svarimo pred pretiranim uživanjem alkoholnih pija~, vendar je bila to velika nadloga že v devetnajstem stoletju. Kmetje so ve~ino prigaranega zaslužka zapili, oderuhi so jih v pijanosti

zlorabljali za posle v svojo korist.

V kronikah iz leta 1925 beremo, da »so imeli v šolah celo Dan treznosti, s predavanjem o alkoholu in škodljivih posledicah uživanja alkoholnih pija~.« Sodobni ~lovek je obremenjen s pretiranim uživanjem maš~ob, po drugi svetovni vojni pa je bilo pomanjkanje maš~ob tako veliko, da so jo pridobivali iz bukovega žira.

Ali ste vedeli, da je bila v za~etku 20. stoletja razvita dobrodelnost, spodbujali so jo u~itelji, zelo prizadevni pri tem pa so bili otroci, predvsem z nabiralništvom. V istem obdobju so bile volitve še javne, zato »je na lokalnem nivoju vedno zmagala tista stranka, ki je bila povezana z listo, ki je bila v državi na oblasti.«

V knjigi beremo pretresljive zgodbe o vpadih Turkov v naše kraje, o boleznih in epidemijah davice in škrlatinke, zaradi katere so umirali v glavnem otroci, ter kolere, ki je morila vsevprek. Beremo o strahotah prve in druge svetovne vojne, o propadanju kmetov in lakoti, povzro~eni s tem. Spoznavamo pa tudi prizadevnost in modrost posameznikov, ki so ogromno prispevali k napredku v notranjskem okolju.

U~ili so umnega sadjarstva in kmetovanja, se borili za uradno rabo slovenskega jezika, ustanavljali so posojilnice in pred stotimi leti napeljali vodovod. Šele leta 1933 je na Rakeku zasvetila prva elektri~na žarnica.

Knjiga, ki vam jo priporo~amo v branje, je napisana sveže, slikovito, avtor pred nami odstira

Vasi v objemu železnice nas popelje, kakor potnike na vlaku, po omenjenih krajih, skozi ~as, za~enši z 9. do 5. stoletjem pred našim štetjem, ko so bili ti kraji že poseljeni, pa tja do ~asov po drugi svetovni vojni.

Torbarji zapeli in zaplesali

Ko majhni zaigrajo kot veliki

Postojna, 20. november – S plesom in pesmijo so na letni prireditvi v Kulturnem domu Postojna sobotni ve~er popestrili ~lani Folklorne skupine Torbarji z gosti.

Otvoritev je pripadla gostiteljem, ki so odplesali splet tržaških plesov: stu ledi, šotiš, lender, posko~na ali pašo de caval.

FOTO: A NŽ E VR A B L

Logatec, 2. december – U~enci Glasbene šole Logatec so na letošnjem drugem nastopu igrali pred številnim ob~instvom. Prikaz teko~ega dela so predstavili na vseh družinah inštrumentov. Namen rednih nastopov je tudi uresni~enje smernice Zakona o glasbeni šoli, ki od šole zahteva, da u~enca usposobi za javni nastop, zato naj bi vsaj dvakrat letno nastopal pred publiko.

Ravnatelj Primož Malavaši~ je v pogovoru izrazil zadovoljstvo, ker bo Glasbena šola verjetno še v tem letu naselila dodatne prostore v stavbi, kjer ima sedež. S pridobitvijo novih u~ilnic ne bo ve~ potrebno gostovanje na Osnovni šoli 8 talcev Logatec, vsaj redno zaposlenim glasbenim u~iteljem pa bo omogo~eno, da bodo lahko svoje varovance glasbeno vzgajali v stalnem prostoru. iš

zgodovinska dejstva na tako vabljiv na~in, da ~lovek vedno znova sega na knjižno polico in prebira posamezne odlomke.

Leta 1857 je po kraški dolini skozi Logatec, Rakek in proti Postojni stekla železnica. Knjiga

Naslednja je na oder stopila FS Klas iz Horjula in prikazala trentarske plese pod naslovom Vrnitev pastirjev s planin.

FOTO: VA LT ER L EB A N

Bralni namig

poti. Njegova ugodna geografska lega je omogo~ala promet v sicer okoliškem dokaj neprehodnem kraškem obmo~ju. Ti dejavniki so pozitivno prispevali k samemu razvoju mesta. Arheolog Marko Frelih v filmu razloži, da so tu že v antiki gradili razne rimske utrdbe v obrambne namene, ki kažejo na takratno visoko gradbeno kulturo. Na obrambnem stolpu na zaporni liniji Verol–Zaplana, ki so ga odkrili ob gradnji avtoceste Vrhnika– Postojna, so videti celo ostanki apna, ki je ponujal možnost osvetlitve in tako imel mo~an vpliv na sovražnike. Pomembno vlogo je mesto imelo tudi pri Soški fronti, saj se je tu nahajal oskrbovalni center za Avstrijce.

Prišli so tudi do ideje, da bi v Logatcu zgradili železnico. Problem pri tem je bil, da je na tem obmo~ju veliko hribovitih delov,

zaradi tega se je organizirala gradnja številnih tunelov in nasipov, danes ve~ina nedokon~anih. Po letu 1918 je za Logatec nastopila »zlata doba« ob naglem umiku avstrijske vojske, ki je za seboj pustila ogromno materiala.

FOTO: K AR M EN C VETKO

Logatec, 30. november – V Logatcu sta za pou~en konec meseca novembra poskrbela dr. Milan Trobi~ in Primož Godina, ki sta v veliki dvorani logaškega Narodnega doma premierno prikazala 3. del dokumentarnega filma Pozabljena dediš~ina.

V nadaljevanju so plesalce na odru zamenjali pevci; s šopkom narodnih pesmi in Vilharjevo napitnico je nastopila Vokalna skupina UNICA. Da znajo plesati, peti, igrati in na sploh zabavati tudi najmlajši, so navzo~im dokazale deklice iz KD Otroci z Majlonta, ki so se bale Kukca v pe~i. V dvorani je zavrelo, ko so na oder stopili Vaški muzikanti Kerglci izpod Ahca s svojimi ljudskimi instrumenti in živahnim, iskrenim prepevanjem starih narodnih napevov in šaljivih priredb. ^eprav je do pusta še dale~, so gostje iz Horjula nastopili še s spletom plesov pod naslovom Plesi na pustni torek.

Zaklju~ek je, v lokal patriotskem tonu, pripadel Torbarjem: odplesali so romanti~no naslovljene notranjske plese, Prava l’bizn za skuzi prime (na sliki). sk

20

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraĹĄke novice

petek, 10. december 2010

Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Bila sem ptica

Zg odbe na ĹĄtir ih ta ~ kah piĹĄe Alenka Bev~i~

sprehajliĹĄ~u v Ljubljani Andreja postavila ~udovito razstavo z naslovom ÂťOdstiranjaÂŤ, katero so si krajani Cerknice in okolice brĹžkone tudi ogledali. Za promocijo ob~ine Cerknica v svojih monografijah in razstavah je Peklajeva

Vabljeni na ogled vse do konca leta.

A rde~a nit zelo bogatega fotografskega ustvarjanja je ve~no spreminjajo~e se presihajo~e CerkniĹĄko jezero. DoĹživlja ga kot Ĺživo bitje, spoznava, raziskuje

FOTO: IGOR M ODIC

Le kdo si ni kdaj zaĹželel, da bi bil ptica in doĹživljal svet iz perspektive, ki omogo~a stik s popolnostjo, razprl krila in se prepustil ~utenju druga~nostnosti pogleda?!

Takega, ki odstira nova spoznanja, in diha brezmejno v dimenizijah brez~asnosti ve~no spreminjajo~ega se CerkniĹĄkega jezera.

Andreja Peklaj ob svojih delih.

Utripanje le-tega nam je v izpovedni, impresivni in ~utni fotografiji z razstavo ÂťBila sem pticaÂŤ v kamniĹĄki Galeriji Veronika od 20. oktobra do 25. novembra predstavljala mojstrica fotografije Andreja Peklaj.

Ne gre za beĹžno, naklju~no sre~anje z Jezerom. Prej za zvesto ljubezen, ki se je razvijala, brusila in plemenitila preko 35 let in predstavlja Andrejino najpomembnejĹĄo temo obĹĄirnega fotografskega opusa. Bralci zagotovo poznajo njeni impresivni, v samozaloĹžbi izdani fotomonografiji: CerkniĹĄko jezero â&#x20AC;&#x201C; skrivnost krasa (izdana leta 1994), za katero ji je UNESCO podelil Znak desetletja za varovanje naravne in kulturne dediĹĄ~ine, in drugo, dopolnjeno izdajo CerkniĹĄko jezero â&#x20AC;&#x201C; skrivnostno presihanje (izdana leta 2007).

V letu 2007 je v Jakopi~evem

prejela tudi visoko ob~insko priznanje Âť12. junijÂŤ.

Poleg CerkniĹĄkega jezera fotografinja raziskuje barvitosti vzorcev pokrajine kraĹĄkega sveta, gozdnih sprehodov, BloĹĄke planote, Tibeta in Ladaka, juĹžnoitalijanskega temperamenta mest in nor~avosti beneĹĄkih pustnih mask. Z enako senzitivnostjo se je pred leti v ~rno beli tehniki dotaknila bogate pokrajine ~loveĹĄke psihe z nekoliko Ĺžalostno tematiko bivanja starostnikov v domovih. S posebnim veseljem razstavlja v rehabilitacijskih centrih in domovih za starejĹĄe, kjer Ĺželi, da bi ljudi, ki so iz razli~nih razlogov iztrgani iz narave, ponovno povezala z njo preko svojih fotografij. Trenutno je v domu za starejĹĄe v Cerknici njena razstava gozdnih motivov in svetlobnih iger v vseh letnih ~asih z naslovom Poklon tiĹĄini.

ob vseh letnih ~asih in razli~nih perspektivah, z njim Ĺživi in ~uti.

Tako mo~no, da predstavlja temeljno izhodiť~e ali vrata v spoznanje sebe in svoje vpetosti v planetarnost sveta in vesolja. Vse naťteto je pokazatelj velike fleksibilnosti avtorice, ki s tem dokazuje, da imamo v svojih vrstah pronicljivo opazovalko sveta ter mojstrico fotografije, je ob otvoritvi predstavil avtorico red. prof. Darko Slavec, mag. slikarstva in mag. grafike, ki poudarja, da so njene fotografije resni~no tako mojstrske, da izraŞajo tisto, kar se skriva za njimi. Dovolite si poleteti na krilih poeti~ne senzibilnost fotografinje Andreje Peklaj, ki je bila ptica, in naj vas nagovorijo vzorci, ki jih riťe Življenje skozi podobe Cerkniťkega jezera. dr. Petra Draťkovi~

!"#$% & % '() & *** + , -

Tale letoĹĄnji prvi sneg je ĹĄe v najboljĹĄo voljo spravil naĹĄe pse. Otroka sta o~ itno Ĺže prevelika, da bi gojila kakĹĄno posebno navduĹĄenje nad mokro belino, ki pada z neba in posledi~ no uĹživala v postavljanju sneĹžakov in kepanju, pa ĹĄe avtobusi so v teh dneh iz ĹĄole vozili po na~ elu pride, ko pride, ~ e sploh pride. Jaz pa sem vse romanti~ ne vzgibe ob pogledu na sneĹžinke in na tiho lepoto bele pokrajine zatrla, ko sem se znaĹĄla v tistem zdaj Ĺže legendarnem petkovem prometnem kaosu in sem ob adrenalinski voĹžnji po stari cesti od Ljubljane proti domu imela na pretek ~ asa ĹĄe za molitev. Sicer pa stavim glavo, da bi spri~ o razmer ĹĄe tako zagrizen nevernik takrat spesnil kakĹĄno priproĹĄnjo bogu.

Psa sta bila seveda na varnem, toplem in suhem, zato takĹĄnih teĹžav kot ostali del druĹžine nista imela, ma~ ke so pa itak imune na vse vremenske neprilike in tudi, ko izrazijo Ĺželjo, da bi za nekaj ~ asa zapustile toploto doma~ ega ognjiĹĄ~ a, jim tisti kratek ~ as zunaj ni ni~ hudega, ~ e Ĺže ne prekipevajo od radosti, ker so tla prekrita z ne~ im belim in puhastim, po ~ emer se je tako lepo in prijetno valjati. TakĹĄno je namre~ Kiarino in Kasperjevo miĹĄljenje o snegu, sprehod v teh razmerah pa nekaj najlepĹĄega. Vsak dan, odkar nam ga je radodarno nametalo, sta namre~ ĹĄe za odtenek Ĺživahneje kot sicer dirjala, se prekopicevala, prijateljsko grizla drug drugega in se valjala po gmajnah od izvira Pivke proti gradu Kalec, ki se za~ nejo pod naĹĄo hiĹĄo in ki so naĹĄe najljubĹĄe sprehajaliĹĄ~ e. Veselje je bilo nepopisno, uĹžitki podobni tistim, ko jima prijateljica Sabrina prinese kakĹĄno nebeĹĄko dobro kost, na gob~ kih pa jima je bilo prav videti sre~ en nasmeĹĄek. Takole najbrĹž zgleda pasja nirvana. Tudi doma, ko ju spustim na vrt lulat, si Kiara ne more kaj, da ne bi od veselja najprej oddirjala krog ali dva in to s takĹĄnim pospeĹĄkom, da se vedno bojim, da ne bo zvozila ovinka ali pa da bo kar spregledala hiĹĄo in se z vso hitrostjo zaletela v zid. Ĺ ele, ko izrazi svoje navduĹĄe-

FOTO: K AJA B EV^ I ^

Sneg je zakon!

Razstava gozdnih motivov in svetlobnih iger Andreje Peklaj je zdaj na ogled v cerkniĹĄkem domu za starejĹĄe

nje, opravi svoje in se mirno vrne v hiĹĄo. Pa je sicer narejena zelo po vremenu. Ko pada deĹž, sploh ~ e lije kot iz ĹĄkafa, je namre~ niti lulat ne spravimo iz hiĹĄe. Kolikokrat nestrpno cepeta pred vrati in ~ aka, da jo spustimo na vrt, potem pa po prvem smelem koraku do olajĹĄanja nenadoma zavre, da se ji zadaj vsi zaletimo v rit in nas o~ itajo~ e gleda, kot da smo mi krivi, ker z neba pada mokrota. Ĺ ele po nekaj poskusih in ko se sprijazni z dejstvom, da bo pa~ morala iti, pa ~ eprav je voda â&#x20AC;&#x201C; do katere v primerih, ko je na tleh v obliki luĹž ali reke, nima nobenih zadrĹžkov â&#x20AC;&#x201C; ĹĄe vedno prisotna v obilnih koli~ inah, se obotavljivo spravi iz hiĹĄe. Je pa Kasper zato toliko bolj imun na vreme in ~ isto mahnjen na dolgo trajajo~ e postavanje na vogalu hiĹĄe in opazovanje okolice. Njemu je ~ isto vseeno ali z neba padajo prekle, deĹž ali sneg â&#x20AC;&#x201C; ko se odlo~ i, da bo zunaj, bo pa~ zunaj, moker kot cucek in premraĹžen do kosti. Vsi poskusi, da ga spravimo notri in poĹĄteno obriĹĄemo, se kon~ ajo tako, da leĹži na notranji strani vhodnih vrat in tako Ĺžalostno cvili, da bi se ob tem omeh~ al ĹĄe kamen, verjetno pa tudi vrata premiĹĄljujejo, da bi se kar sama od sebe odprla in prej ali slej spet mi popustimo ter ga spustimo nazaj na vrt.

Pa ni vra~ anje v hiĹĄo najve~ ja teĹžava samo zaradi Kasperje-

vih ~ udaĹĄkih navad. Problem je tudi blato pred hiĹĄo, ki ga v ogromnih koli~ inah proizvajata sneg in deĹž in ki se lepi na pasje tace. Te so namre~ ~ isto blatne tudi, ~ e samo smr~ ek pomolita na sveĹži zrak, posledi~ no pa sem jaz cele dneve v vlogi Fate. Ker mi ta vloga res ni pisana na koĹžo, sem se domislila posebne strategije, ki jo psa zdaj Ĺže lepo obvladata. Pa pravim, da sta vzgojena bolj po divje! Pred vrati se namre~ ustavita in po~ akata, pa ~ eprav je vhod na toplo vabljivo odprt, vstopita pa lahko ĹĄele takrat, ko na tla poloĹžim vlaĹžno krpo.

Kiara, ki gre ponavadi prva in ki jo ta postopek niti najmanj ne vrĹže iz tira, najprej vstopi s prvima tacama, eno takoj ubogljivo dvigne, da jo lahko obriĹĄem, potem mi poda naslednjo in ĹĄele, ko to opraviva, vstopi z zadnjim koncem, kjer se postopek ponovi. Kasper za njo sicer spominja na poklapanega cucka, ki ga peljejo najmanj na kastracijo, ampak mu je jasno, da v tem boju ne more zmagati, zato se mirno vda.

HiĹĄa sicer vseeno ni vedno tako ~ ista, da bi lahko jedel s tal in kot bi si sama Ĺželela, ampak to je Ĺže druga zgodba. Ĺ e vedno namre~ ~ akam, da bom velika in bogata in da si bom lahko privoĹĄ~ ila ~ istilko.

vabi na

Novoletni Ples 2011 1. januar od 20.00 ure dalje.

$ .&/ 0 %$1 ( .0$# 2 .& ( $ " &. 3 $ 0 1

Za ples bo poskrbela

Predprodaja vstopnic poteka vsak dan od 10.00 -17.00 v restavraciji Jamskega dvorca.

Informacije: 05 7000 160, 7000 100, www.turizem-kras.si

Zeleni razgledi

Notranjsko-kraške novice

petek, 10. december 2010

21

Podpis pogodb o Za inovativnost štipendiranju za šolsko/ potrebujemo varno okolje od izobraževanj v podjetjih o inovativnem podjetništvu študijsko leto 2010/2011 Prvo je potekalo v cerkniškem Brestu Pivka, 29. november – Za šolsko/študijsko leto 2010/2011 je podpisanih 38 novih pogodb o štipendiranju.

Skupno je v štipendijsko shemo Notranjsko-kraške regije vklju~enih 171 štipendistov in 32 delodajalcev.

RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. je od leta 2004 izvajalka Regijske štipendijske sheme Notranjsko-kraške regije. Število štipendistov in število delodajalcev se iz leta v leto pove~uje, tako je v šolskem/študijskem letu vklju~enih 171 štipendistov in 32 delodajalcev (podatki za posamezna leta so razvidni iz spodnje tabele). Za šolsko/študijsko leto 2010/2011 je podpisanih Število štipendistov po ob~inah v šolskem/ študijskem letu 2010/2011 Ob~ine

število štipendij 2010/2011

Bloke

12

Cerknica

26

Ilirska Bistrica

11

Logatec

17

Loška dolina

28

Pivka

31

Postojna

35

Druge ob~ine

11

SKUPAJ

171

38 novih pogodb o štipendiranju. Med vklju~enimi štipendisti je tudi vedno ve~je število študentov. V letošnjem študijskem letu predstavlja delež študentov 42,7 odstotka, medtem ko je bil pred dvema letoma ta delež 36,4 odstotka. Med štipendisti, ki

so zaklju~ili šolanje, se jih je 18 zaposlilo pri delodajalcih, ki so izpla~evali štipendije, pet pa jih je v postopku zaposlitve. Število zaposlitev je manjše v primerjavi s številom štipendistov, ki zaklju~ijo šolanje na dolo~eni stopnji, saj ve~ina dijakov nadaljuje šolanje na višji stopnji. Trenutno je takih 28 štipendistov.

V ve~ kot polovici primerov jih delodajalci štipendirajo tudi za nadaljnje šolanje.

Med štipendiranimi profili prevladujejo strojniki, tako za srednješolsko kot tudi za višješolsko, visokošolsko in univerzitetno stopnjo izobrazbe. Sledijo jim lesarski profili. Ravno na podro~ju lesarstva je bil letos opazen najve~ji razkorak med potrebami delodajalcev in prijavljenimi kandidati za štipendijo.

Razpisanih je bilo 11 štipendij za mizarje, šest štipendij za lesarske tehnike, štiri štipendije za diplomirane inženirje lesarstva in dve štipendiji za univerzitetne diplomirane inženirje lesarstva.

Podeljena je bila le ena štipen-

»^lovek je glavno orodje za ustvarjanje dodane vrednosti in inovativnosti, zato potrebuje varno delovno okolje, ~e ho~emo, da bodo podjetja uspešno rasla in dosegala dolgoro~no konkuren~nost,« je na predavanju v podjetju Brest pohištvo d.o.o. poudarila mag. Violeta Bulc iz podjetja Vibacom, d.o.o., ki se ukvarja z inovativnim podjetništvom. Predavanje, ki je za zaposlene v podjetju in njihove partnerje v lesno predelovalni branži potekalo konec novembra, je prvo iz serije izobraževalnih dogodkov in delavnic, ki jih bo RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. v okviru evropskega projekta MEDOSSIC organizirala za srednja in ve~ja podjetja v Notranjsko-kraški regiji, tem pa sledi še vrsta delavnic za manjše podjetnike v regiji, vse z namenom spodbujanja inovacijskega prebujenja v Notranjsko-kraški regiji.

Izobraževanja za velika in srednja podjetja na temo EkoInovacije so dober posel, so usmerjena v dvigovanje zavesti in znanja o vlogi eko-inovativnosti v podjetjih ter ozaveš~anje poslovnih akterjev Notranjskocijo teh poklicev. kraške regije o eko-inovacijah Zgornje številke predstavljakot ugodnih poslovnih priložnojo za Notranjsko-kraško regijo, stih. Na izobraževanjih se bodo ki se glede na razvitost uvrš~a udeleženci spoznali s temeljnina predzadnje mesto med slomi pojmi inovacijskega sistema, venskimi regijami, spodbumodelom poslovne evolucije, den podatek. Glede na število klju~nimi poslovnimi procesi in vklju~enih štipendistov smo modeli odnosov, zna~ilnostmi med dvanajstimi regijskimi šti- inovacijskih procesov in številnipendijskimi shemami na drumi primeri dobrih praks inovacij, gem mestu. Pred nami je le Po- še posebej o t. i. inovacij za trajmurje. S tem štipendijska shema nostni razvoj. O teh so notranjzagotovo prispeva k dvigu izosko-kraški gospodarstveniki razbrazbene strukture v regiji, kar pravljali že na letošnji 3. razvojni je eden od pomembnejših ciljev konferenci, ki je bila organiziraštipendijske sheme. Posledi~no na junija letos. Da je inovativpa tudi na zaposlovanje visoko nost vzvod družbenih spreizobraženega kadra v regiji. S memb in ne samo gospodarske finan~nega vidika je shema ugo- rasti, dokazujejo primeri dobrih dna tudi za delodajalce, saj po- praks številnih tujih pa tudi slolovico denarja za štipendije privenskih podjetij, ki so bila prej v speva Evropski socialni sklad. rde~ih številkah, zdaj pa uspešno poslujejo, med njimi Stedija za lesarskega tehnika. Da bi omilili ta razkorak med potrebami delodajalcev in kandidati za štipendijo, bo RRA Notranjskokraške regije v naslednjem letu skupaj z delodajalci, izobraževalnimi institucijami in Zavodom za zaposlovanje izvedla promo-

Predavanju v cerkniškem Brestu na temo »Ekoinovacije so dober posel« je prisluhnilo 14 zaposlenih iz Bresta, dva predstavnika podjetja Javor iz Pivke, predstavnica Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne ter predstavnici organizatorja RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., ki so bili z vsebino izobraževanja zelo zadovoljni.

Tako kot prvo bo tudi ostala izobraževanja izvedla priznana strokovnjakinja za inovativno podjetništvo mag. Violeta Bulc, ustanoviteljica in direktorica podjetja Vibacom, d.o.o. Predavateljica je ena izmed vodilnih strokovnjakinj pri spodbujanju razvoja slovenskih podjetij in po podatkih ~asopisa Finance ena izmed 50 najvplivnejših žensk v slovenskem gospodarstvu. Kot ~lanica sodeluje v številnih organizacijah, kot so Svetovalni odbor za razvoj inovacijskega novinarstva na Univerzi Stanford, Svet za inovativno družbo pri Državnem svetu, Nadzorni svet Global Compact, Društvo slovenskih inovatorjev itn.

klarna Hrastnik Opal iz Hrastnika, Aha Emmi iz Slovenske Bistrice, ameriško ra~unalniško podjetje Dell in drugi. Po mnenju Bul~eve se pri inoviranju v slovenskih podjetjih kažeta dve šibki to~ki.

Prva je ta, da se idej v podjetju ne zajema dovolj široko, saj se mora razvoj dogajati v vseh oddelkih, ne samo razvojnem.

Druga pa se nanaša na manife-

stacijo idej na trg, ki vse prepogosto kljub svoji izvirnosti in inovativnosti ostajajo zgolj na ravni invencije, znotraj podjetij. ^as od ideje, prototipa do dejanskega trženja inovacije je obi~ajno predolg, kar ustvarja v podjetju prevelike stroške. Dodatne informacije: Mateja Sim~i~, Jana Nadoh Bergo~, info@rra-nkr.si, tel.: 05 72 12 243.

Izobraževalna predavanja bodo v decembru potekala še v podjetjih Kovinoplastika Lož d.d. in Pivka perutninarstvo d.d., v za~etku prihodnjega leta pa bo RRA organizirala še pet delavnic za vse zainteresirane podjetnike. Marca na~rtujejo zaklju~no sre~anje vseh udeležencev izobraževalnih aktivnosti.

Dodatne informacije: RRA Notranjsko-kraške regije d.o.o.: Zdenka Žakelj, zdenka@rra-nkr.si, tel.: 05 721 22 40, www.rra-nkr.si/side. php?page=18.

Skupno število vklju~enih štipendistov in delodajalcev po šolskih/študijskih letih: šolsko/ študijsko leto 2004/2005

2005/2006

2006/2007

2007/2008

2008/2009

2009/2010

2010/2011

število štipendistov

16

34

49

88

132

165

171

število delodajalcev

7

14

15

15

18

26

32

Katalog regijskih izdelkov Zelenega krasa RRA Notranjsko-kraške regije je v sodelovanju z LAS Društvom za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom izdala katalog regijskih pridelkov in izdelkov s podeželja Zelenega krasa. Letos se v katalogu prvi~ predstavljajo zgolj nekateri od uporabnikov znamke Zeleni kras s svojo ponudbo pridelkov in izdelkov.

tudi primerno poslovno darilo.

V tokratnem katalogu so se za predstavitev odlo~ili postojnski medarji, ki poleg razli~nih vrst meda (Ernest Penko) ponujajo še cvetni prah in medeni liker s propolisom (Branko Petrnelj) ter medeni liker, kremni med in suho sadje v cvetli~nem medu (Karel Sim~i~).

Med ponudbo lahko najdete tudi sire. Lahko izbirate med Predstavljeni pridelki in izdelki kravjim in ov~jim sirom. PoltrZelenega krasa so pridelani in di sir iz kravjega mleka (lahko tudi z dodatki, kot so npr. orehi, narejeni v omejenih koli~inah, na naraven na~in in z uporazeliš~a ali zeleni poper) ponuja bo tradicionalnih metod, s ~imer kmetija Jernuclevi iz Petelinj pri ohranjajo bogate in naravPivki, medtem ko ekološka kmene okuse. S katalogom želimo tija in sirarna Turn s Prema poopozoriti na doma~e pridelke in nuja poltrdi ov~ji sir. izdelke ter jih promovirati tako Na zeliš~arski kmetiji Hribarznotraj regije kakor tudi širSvetlin (Kuteževo, Ilirska Bistriše. ^eprav smo katalog izdali v ca) lahko najdete vrsto doma ~asu prednovoletnih obdarovanj, pridelanih in izdelanih izdelkov, pa so predstavljeni izdelki lahko med njimi pecivo iz pire, mede-

njake, ~ajne mešanice, sirupe (brin, smrekovi vrši~ki), zeliš~a v kozar~ku (bazilika, rožmarin, brinove jagode …), ~okoladno medeni namaz Kosobrin, suhe jur~ke, vre~ke s sivko.

Družinska kmetija Biš~ak iz Buj se pretežno ukvarja s sadjarstvom, zato lahko v njihovi ponudbi najdete izdelke iz jabolk (krhlji, marmelada, liker, žganje) kakor tudi druge vrste likerjev (orehov, žajbljev, borovni~ev) in jabol~no žganje s hermeliko.

Tudi kmetija T'Dolenj s cerkniškega obmo~ja (Laze pri Gornjem jezeru) med ostalim ponuja razli~ne likerje (borovnice, žajbelj, regrat, ~rni trn, drnule), regratov med ter marmelado iz gozdnih sadežev.

Katalog lahko najdete na spletni strani Zeleni kras: www. zelenikras.si/sl/novice/145-novoletni-katalog-2011.html.

22

Iz ob~inske hiše

Notranjsko-kraške novice

petek, 10. december 2010

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Na podlagi Pravilnika za podeljevanje priznanj športnikom, športnim delavcem in športnim kolektivom Ob~ine Cerknica, ki je bil sprejet na 2. seji Upravnega odbora ŠZC, dne 29.12.2008 objavlja Športna zveza Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica

Ena sve~a na en grob

JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ NA PODRO^JU ŠPORTA

hovo je možakar pripomnil, da ve~ina svojcev med letom nima za mar ne groba ne spomina, za ta dan pa kot skesane duše tekmujejo s številom sve~ in razkošjem ikeban. Po kratkem pomenku smo bili enotni, da bi lahko spomin opravili ob eni sve~i in enem šopku tistemu pa, ki

vzdržuje grob (svojcu) prinesli sve~e, katere prižiga tekom celega leta po na~elu ena sve~a na en grob. Možakar je pozdravil našo pobudo, v upanju da bo dosegla svoj namen, z leti pa ve~ in ve~, kar je tudi smoter akcije RAZMISLIMO. Vodja odbora Miro Mlinar

program prireditev

A

M

C

E

RNI TU

december

DO

KUL

Že vrsto let pred Dnevom spomina na mrtve nam statistika ponuja neverjetne številke, ki nas – Slovenijo uvrš~ajo v sam vrh porabljenih sve~ in šopkov V ob~ini Cerknica za leto 2010 oziroma ikeban, ki jih postavimo in prižgemo za ta dan. Ob tem se postavlja vrsta vprašanj: ali je 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010.

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA II. MERILA ZA IZBOR grob z 20 in ve~ sve~ami urejen Priznanja na podro~ju športa - Rezultati na uradnih mednaIV. Prijave s potrebnimi dokazili grob; ali bi naši svojci, za kav ob~ini Cerknica za leto 2010 rodnih ~lanskih tekmovanjih pošljite na e-naslov: dusan.jertere izkazujemo spomin, s tem lahko prejmejo posamezniki, ki po naslednjem vrstnem redu: nejcic@cerknica.si in na naslov: nastopajo za osnovne športne olimpijske igre, svetovno prsoglašali; ali s številom sve~ izŠportna zveza Cerknica, Cesta organizacije s sedežem v ob~ini venstvo, evropsko prvenstvo in kazujemo mo~ spomina – ve~ 4. maja 53, 1380 Cerknica, Cerknica, ne glede na naslov sredozemske igre sve~ ve~ji in mo~nejši spomin; s pripisom »za priznanje na stalnega bivališ~a za dosežene ali ni to ki~ in onesnaženje oko- Rezultati na državnih prvenpodro~ju športa« rezultate. lja, zapravljanje prepotrebnih stvih Rok za oddajo predlogov je: V skladu s Pravilnikom se po- - Odlo~itev o najboljšem znotraj sredstev za kvalitetnejše življe15. 1. 2011 deli priznanje za: nje nas živih; ali je pametno da ene panoge se dolo~i po jakoOpozorilo: Upoštevajo se - Najboljšega športnika leta stni lestvici panožne zveze samo pravilno izpolnjene prija- potom sve~ zgori vrednost ene - Najboljšo športnico leta ve, ki bodo poslane v zahteva- ali ve~ osnovnih šol.

III. PREDLAGATELJI KANDIDA- Najboljši športni kolektiv leta Zaradi vsega navedenega nem roku!

- Najboljšo ekipo leta mladinske TOV ZA PRIZNANJA smo pri MDO Notranjska (Plaali ~lanske kategorije v kolekV. Razpisna dokumentacija s pri- ninska društva Notranjske) od- Predloge lahko oblikujejo tivnem športu javnimi obrazci bo objavljena na bor za varstvo narave podaosnovne športne organizacije - Najboljše športne delavce leta, spletni strani TKD Sovica (http:// li predlog za izdelavo plakata, s sedežem v ob~ini Cerknica lahko se podeli tudi posebno Predlogi na prijavnih obrazcih www.drustvo-sovica.si) in sple- s katerim bi ob~anom dali v priznanje za izjemen prispevek morajo poleg osnovnih podattni strani Ob~ine Cerknica. Vsa razmislek o smiselnosti tega športu v ob~ini Cerknica dodatna pojasnila lahko dobite kov o kandidatu vsebovati tudi po~etja. Akcijo je organiziralo - Najbolj perspektivne športnipri Dušanu Jernej~i~u, tajniku ŠZ Planinsko društvo Cerknica odpodrobno utemeljitev in ustreke po posameznih kategorijah, zno dokumentacijo o dosežeCerknica (tel. 01/70-90-617). sek za varstvo narave, podprla kot dolo~a Pravilnik nih rezultatih oz. delu, v ~asu od Milan GORNIK, Predsednik ŠZC pa Ob~ina Cerknica in Turisti~no društvo Notranjska, Cerknica. Ko smo razpravljali o smotru pobude je prevladalo stališ~e, tudi ~e en odstotek ob~anov sprejme Glasbena šola Frana Gerbi~a Cerknica sporo~ilo akcije, smo dosegli vas vljudno vabi, da se udeležite svoj namen.

Akcija je stekla in plaka• Boži~no-novoletnega koncerta u~encev GŠ, 15. 12. 2010, ob 19. uri ti so postavljeni na vsa ve~ja v dvorani Glasbene šole Frana Gerbi~a Cerknica. pokopališ~a na podro~ju ob~ine • Koncerta pihanega in godalnih orkestrov GŠ, 16. 12. 2010, ob 19. uri Cerknica. Zanimivo je, da so ljuv Kulturnem domu Cerknica in Boži~no-novoletnega koncerta u~iteljev GŠ, dje že ob postavljanju plakatov 17. 12. 2010, ob 19. uri v Farni cerkvi v Cerknici. izkazovali pozitivno gledanje na Vljudno vabljeni! pobudo. Na pokopališ~u Gra-

R K NIC

Organizator: Občina Cerknica Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00; tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si VSTOP PROST! Petek 10. December ob 17.00 VESELI DECEMBER Nastop najmlajših učncev glasbene šole Fran Gerbič Cerknica

glasbena prireditev

sobota, 11. december, ob 18.00

VSTOP PROST! koncert

PRAZNIČNI KONCERT KOMORNEGA ZBORA FRANA GERBIČA Gosti: Godalni orkester Glasbene šole Postojna.

nedelja, 12. december, ob 19.00

VSTOP PROST! koncert

NOVOLETNI KONCERT KD RAK RAKEK Nastopa pevski zbor Cluster

cetrtek, 16. december, ob 19.00

VSTOP PROST! koncert

KONCERT PIHALNEGA IN GODALNIH ORKESTROV GLASBENE ŠOLE FRANA GERBIČA CERKNICA

petek, 17.december, ob 20.00 ČISTILKA IN PREDSEDNIK UPRAVE KOMEDIJA Toneta Partljiča ; igra: Mojca Partljič; režija: Vito Taufer

VSTOPNINA: 7 - 8 € komedija

sobota, 18. december, ob 11.00 MOJCA POKRAJCULJA

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

LUTKOVNA PREDSTAVA

Produkcija: Gledališče Zapik.

nedelja, 19.december, ob 20.00 KONCERT BIG BAND CERKNICA

VSTOPNINA: 13- 15 € koncert

z gostom UROŠEM PERIČEM

ponedeljek, 20. december, ob 19.00 PLES DO NEBES Z EVORO

VSTOP PROST! plesna prireditev

Plesna prireditev plesne šole Evora

sreda, 22. december, ob 17.00 MOJCA POKRAJCULJA - MUZIKAL

Nastopajo učenci OŠ Notranjski odred Cerknica Mentorji: Mirka Braniselj, Daša Joželj Kranjc, Jasmina Žagar

VSTOP PROST! muzikal

RAZSTAVA DEL UPORABNIKOV VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA POSTOJNA IN CERKNICA Dela, ki so jih izdelali uporabniki centra v delavnicah pod vodstvom štirih mentorjev: akademska slikarka Stanislava Sluga - Pudobska, likovna pedagoginja Jasmina Čelan, klekljanje - Irena Zorman in Simona Levec, si lahko ogledate do 24. decembra 2010 v prireditvenem prostoru knjižnice v Cerknici.

Enota Rakek RAZSTAVA 50 LET ORGANIZIRANEGA DELOVANJA JAMARSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE V knjižnici na Rakeku je v decembru 2010 na ogled razstava, ki je nastala ob 50. obletnici organiziranega delovanja Jamarske reševalne službe Slovenije pri Jamarski zvezi Slovenije. Člani zveze so tudi Jamarsko društvo Rakek, Prirodoslovno društvo Šimdra, Društvo ljubiteljev Križne jame in Jamarsko društvo Karlovica.

IKzr oonbi ~kian s k e h i { e

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec10.

2010 december 2010

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

K Knnjjiižžnniiccaa JJoožžeettaa U Uddoovviiččaa C Ceerrkknniiccaa

Okrasimo smrečico

pravljična ura z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje

torek, 14. december 2010, od 170000 do 180000 aallii

sreda, 15. december 2010, od 170000 do 180000 Vabljeni! Z vami bo knjižničarka Anita.

P moo,, ddaa oottrrookkaa pprriijjaavviittee nnaa tteell.. šštt.. 0011 77009911 007788,, Prroossiim kkeerr jjee šštteevviilloo ssooddeelluujjooččiihh oottrrookk oom meejjeennoo..

KNJIŽN ICA JOŽETA UDOVIČA CERKN IC A - Partizanska cesta 22 - Cerknica ponedeljek - petek: 1000 - 1900, sobota: 800 - 1300

www.kjuc.si

23

24

Iz ob~inske hiše

Notranjsko-kraške novice

petek, 10. december 2010

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Na podlagi 23. ~lena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. (Ur. l. RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09; v nadaljnjem besedilu: pravilnik) in Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, z dne 23.7.2010, objavljenim na oglasni deski Ob~ine Pivka in v Notranjsko kraških novicah, ter na podlagi ugotovitev Komisije za prou~itev utemeljenosti vlog, direktorica Ob~inske uprave Ob~ine Pivka objavlja

PREDNOSTNO LISTO UPRAVI^ENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM LISTA »A« stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dolo~ila 9. ~lena pravilnika, zavezanci za pla~ilo lastne udeležbe in varš~ine Mesto na listi

Ime in priimek

Naslov stalnega prebivališ~a

Doseženo število to~k

1

Željka Penko

Nadanje selo 19, Pivka

520

2

Branislav Novakovi~

Dolnja Košana 17, Košana

470

3

Iris Goji~

Dolnja Košana 13, Košana

410

4

Danijela Jovi}

Vilharjeva ulica 21, Pivka

390

5

Sintija Po~kaj

Postojnska cesta 16B, Pivka

380

6

Željka Džaji}

Postojnska cesta 7, Pivka

370

7

Gregor Smrdel

Gradec 5, 6257 Pivka

340

8

Željko Simi}

Pre~na ulica 6, Pivka

330

9

Ankica Daki~

Kolodvorska cesta 7A, Pivka

330

10

Jasmina Dedi}

Tovarniška pot 5A, Pivka

290

11

Miomir Mitri}

Kolodvorska cesta 14, Pivka

290

12

Kristjan Škrjanec

Kal 16B, Pivka

250

13

Ranka Spani}

Dolnja Košana 9, Košana

230

14

Adriano Buonassisi

Kolodvorska cesta 21, Pivka

175

LISTA »B« za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dolo~ila 9. ~lena pravilnika, oproš~eni pla~ila lastne udeležbe in varš~ine Mesto na listi

Ime in priimek

Naslov

Doseženo število to~k

1.

Na listo »B« se ni uvrstil nobeden upravi~enec.

Vsi udeleženci razpisa bodo prejeli ustrezno odlo~bo, na katero imajo možnost pritožbe, zato bo seznam dokon~nih upravi~encev, ki jim bodo zagotovljena neprofitna stanovanja, objavljen po rešitvi morebitnih pritožb.

Seznam dokon~nih upravi~encev do stanovanja, bo objavljen na oglasni deski Ob~ine Pivka, v Notranjsko kraških novicah in na spletni strani Ob~ine Pivka.

Pripravila: Jana Lemut, direktorica ob~inske uprave: Mihaela Smrdel

Piv~an v Parizu!

Turisti~no društvo Pivka vas v torek, 21. decembra, ob 19. uri vabi na potopisno predavanje o Parizu v Park vojaške zgodovine Pivka.

Kratek potep po Parizu bo to-

krat služil kot izgovor za nastanek potopisnega predavanja. O svojih vtisih nam bo ob glasbeni spremljavi v živo, z njegovo skupino Jst sm Forti, pripovedoval Silvo ^elhar. Slišali bomo veliko

zanimivosti, med drugim tudi o tem, kako je bilo v Parizu sre~ati someš~ana iz Pivke, ki ima tam hotel.

Namen predavanja je vzpodbuditi željo po potovanjih in

izletih, ~etudi krajše narave, povedati nekaj trikov za pocenitev potovanja, kot morebitna alternativa dolgim in dragim turam, ali pla~anemu poležavanju na plažah. Lepo vabljeni!

V Pivki spet kino V veselem decembru so se v pivškem kinu spet za~eli vrteti filmski koluti. Prvi film smo si lahko ogledali v soboto, 4. decembra, ko je bil na sporedu slovenski film O~a, ki je prvi slovenski film v izboru Mednarodnega tedna kritike na Beneškem filmskem festivalu.

V decembru si bomo lahko ogledali še tri filme, in sicer: V petek, 17. decembra, ob 19. uri bo na sporedu akcijska komedija Rezervna policista (The Other Guys), v ~etrtek, 23. decembra, ob 19. uri si bomo lahko ogledali romanti~no dramo Jej, moli, ljubi (Eat Pray Love), v ~etrtek, 30. decembra, ob 19. uri pa dramo Socialno omrežje (The Social Network).

Kinematografski program se bo nadaljeval tudi v novem letu, ko si bomo 8. januarja v Pivki ogledali enega najboljših slovenskih filmov – Gremo mi po svoje. ^e želite biti na teko~em o dogajanju v pivškem kinu, vas vabimo, da spremljate profil »Kino Pivka« na socialnem omrežju Facebook oz. spremljate spletno stran Ob~ine Pivka – www.pivka.si.

Društvo upokojencev Pivka svoje ~lane vabi na novoletno sre~anje, ki bo v nedeljo, 19. decembra, ob 17. uri v gostilni KA-RA v Pivki. Prijave zbirajo vsako sredo med 8. in 12. uro v pisarni društva.

Ve~ informacij na 041 980 532 in 040 324 303.

Turisti~no društvo Pivka vas vabi na ogled komedije

Spustite me pod kovter, izvedbi DPD Svoboda Loška Dolina.

Predstava bo v soboto, 11. decembra, ob 19. uri v Krpanovem domu v Pivki.

Vstopnice so v predprodaji v Papirnici Sponkca v Pivki.

Lepo vabljeni!

VESELI DECEMBER V OB^INI PIVKA sobota, 11. 12. 2010

torek, 21. 12. 2010

DPD Svoboda Loška Dolina s komedijo Spustite me pod kovter Kje: Krpanov dom Pivka Kdaj: ob 19. uri Organizira: Turisti~no d. Pivka Predprodaja vstopnic v Papirnici Sponkca.

-------------------TŠD Urbanš~ica iz Vrem z igro Krivica boli Kje: Kulturni dom Zagorje Kdaj: ob 18. uri Organizira: Vaška skupnost Zagorje

Novoletna prireditev v Šmihelu Kje: Podružni~na šola Šmihel Kdaj: ob 18. uri Organizira: Podružni~na šola Šmihel -------------------Potopisno predavanje: Pariz Piv~an v Parizu!

Silvo ^elhar s skupino Jst sm forti Kje: Park vojaške zgodovine Pivka Kdaj: ob 19. uri Organizira: Turisti~no d. Pivka

~etrtek, 16. 12. 2010

sreda, 22. 12. 2010

Gledališ~e iz desnega žepka s predstavo Peter Strah Kje: Krpanov dom Pivka Kdaj: ob 17. uri Organizira: JSKD Postojna in Ob~ina Pivka -------------------Novoletna prireditev »Veselo v novo leto« Kje: Osnovna šola Košana šolska telovadnica Kdaj: ob 17. uri Organizira: Osnovna šola Košana

Gledališ~e KU-KU z igrico Jelkin ~udež ter prihodom Dedka Mraza Kje: Osnovna šola Košana Kdaj: ob 17. uri Organizira: OŠ Košana

petek, 17. 12. 2010 Novoletna prireditev v Zagorju Kje: Podružni~na šola Zagorje Kdaj: ob 18. uri Organizira: Podružni~na šola Zagorje -------------------Film – akcijska komedija: Rezervna policista (The Other Guys) Kje: Kinodvorana v Krpanovem domu Kdaj: ob 19. uri Organizira: LPC Pivka

sobota, 18. 12. 2010

~etrtek, 23. 12. 2010 Film – romanti~na drama: Jej, moli, ljubi (Eat Pray Love) Kje: Kinodvorana v Krpanovem domu Kdaj: ob 19. uri Organizira: LPC Pivka -------------------Koncert boži~nih pesmi Kje: Cerkev sv. Jerneja na Kalu Kdaj: ob 19. uri Organizira: Društvo Štirna

petek, 24. 12. 2010 Jaslice pred vaško cerkvijo v Parju Kje: Pred cerkvijo v Parju Kdaj: od 24. decembra dalje Organizira: Vaška skupnost Parje

nedelja, 26. 12. 2010 No~ni pohod z baklami na Sveto Trojico Kje: Zbirno mesto na igriš~u v Trnju Kdaj: ob 17. uri Organizira: Turisti~no d. Pivka in ŠKD Trnje

Novoletni sejem Kje: Tržnica v Pivki Kdaj: od 8. do 12. ure Organizira: Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in torek, 28. 12. 2010 Nanosom -------------------Tepežkanje Delavnica izdelave okraskov Otroci bodo obiskovali hiše po »Prihaja Boži~« vasi, po starem obi~aju, ki se Kje: U~ilnica nad šolsko je ohranil vse do današnjih dni ambulanto pri OŠ Pivka Kje: Parje Kdaj: ob 10. uri Kdaj: od 13. ure dalje Organizira: Kulturno društvo Organizira: Vaška skupnost Lipa Parje -------------------Novoletni turnir – balinanje ~etrtek, 30. 12. 2010 Kje: Balinarska dvorana Rešta Film - drama: Socialno v Pivki omrežje (The Social Kdaj: ob 10. uri Network) Organizira: Balinarski klub Pivka Kje: Kinodvorana v Krpanovem Vabljene ekipe trojk iz ob~ine domu Pivka. Prijave do 15. 12. 2010 Kdaj: ob 19.uri na 041 354 327.

Organizira: LPC Pivka -------------------petek, 31. 12. 2010 Prednovoletni koncert Koledovanje Moškega pevskega zbora na starega leta dan Pivka Otroci bodo po starem ljudKje: Avla v Osnovni šoli Pivka skem izro~ilu s koledvanjsko Kdaj: ob 19. uri pesmijo ponesli od Organizira: Kulturno društvo hiše do hiše voš~ilo in dobre Pivka želje v prihajajo~em letu nedelja, 19. 12. 2010 Kje: Nadanje selo Organizira: Vaško društvo Pike, ples, predstava - to je Nad'nska lipa zabava prava!

-------------------Kje: Športna dvorana Skala Silvestrovanje v Pivki Kdaj: ob 17. uri Kje: Balinarska dvorana Rešta Organizira: Športno društvo v Pivki Pike Kdaj: od 20. ure dalje -------------------Organizira: Balinarski klub Novoletno sre~anje za ~lane Pivka in Ob~ina Pivka društva upokojencev -------------------Kje: Gostilna KA-RA v Pivki Silvestrovanje na Jurš~ah Kdaj: ob 17. uri Kje: Kulturni dom Jurš~e Organizira: Društvo Kdaj: od 20. ure dalje upokojencev Pivka Organizira: Kulturno d. Jurš~e Prijave vsako sredo med 8. in in V[ Jurš~e 12. uro v pisarni društva.

IKzr oonbi ~kian s k e h i { e

Notranjsko-kraĹĄke Notranjsko-kraĹĄke novice novice petek, 12.petek, marec10.

2010 december 2010

25

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiĹĄe ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraĹĄkih novic.

Pripombe na vrednotenje nepremi~nin â&#x20AC;&#x201C; podaljĹĄan rok

Violeta Tomi~ in Drago Milinovi~ v silvestrski predstavi KUHNA

V teh ~asih, ko se ~lovek znajde v brezizhodnih situacijah, ko ostane brez denarja, dela, poMinistrstvo za okolje in prostor je sporo~ilo, da je Geodetnosa, kar ob izgubi sluĹžbe ĹĄe ska uprava RS rok za posredovanje pripomb na poskusno bolj globoko prizadene moĹĄke, izra~unano vrednost nepremi~nin podaljĹĄala s 25. novembra je enostavno teĹžko misliti pozi2010 na 25. januar 2011. Lastniki nepremi~nin imajo tako ĹĄe tivno. Skorajda nemogo~e. Kako nekaj ~asa, da prejeta obvestila pregledajo in pripombe na dobiti sluĹžbo, ~e pa jo dobijo ali modele vrednotenja posredujejo preko elektronskega obrazca sorodniki ali tisti, ki potencialne E ali preko spletne aplikacije na www.obvescanje.si. delodajalce poznajo in je Ĺže vse Tudi v prostorih Ob~ine Logatec bo gradivo o poskusni zmenjeno ali pa so potencializra~unani vrednosti nepremi~nin, ki ga je pripravila Geodetska ni delodajalci navadne barabe, uprava RS, razgrnjeno ĹĄe do 25. januarja 2011. ki izkoriĹĄ~ajo delavce, dokler jih ob~inska uprava slednji ne pogruntajo, potem jih pa tako ali tako zopet vrĹžejo na cesto. Brez pla~ila, da se razume.

Ali je sploh moŞno preŞiveti? Že pred leti so se za~ele stvari obra~ati v smer, da so Şene v sluŞbah, moťki pa doma. A pred leti so moŞje doma gospodinjili in skrbeli za otroke, ker so se tako zavestno odlo~ili, sedaj pa ostajajo doma, ker sluŞbe enostavno ne morejo dobiti. Ženske nekako ohranjajo svoje delovno razmerje, a pritiske delodajalcev Konec meseca novembra je 11 pozitivnih mnenj, medtem Ob~inska uprava po opravljenih ko 11 nosilcev urejanja prostora v sluŞbah je treba nekje sprostiusklajevanjih dokon~ala grafi~ni mnenja ni podalo. Trinajst nosil- ti, saj se jim v takih situacijah ne in besedilni del ob~inskega pro- cev urejanja prostora pa je ime- bodo upale oporekati in se postorskega na~rta ter ga posrelo pripombe na predloŞeno gra- staviti za svoje pravice. Zato pa dovala Ministrstvu za okolje in divo. Skozi dolgotrajne postopke se ni~ kaj prijazna plat lepťe poprostor, da preveri, ali je digitalno usklajevanj smo tudi s temi mi- lovice pokaŞe doma, ob Şe tako gradivo pripravljeno na na~in in nistrstvi in zavodi predlog ob~in- trpe~em moŞu, na katerega se v obliki, ki omogo~a neposreskega prostorskega na~rta uspe- spravlja ťe Şena z vsemi moŞnimi o~itki za nazaj in naprej, pa ťe dno uporabo pri pripravi mnenj. ťno uskladili. zelo pametna in visoka postaja.

S tem bo zagotovljeno, da bo Prejem novih mnenj pri~akuSte se morebiti tudi vi prepogradivo dostopno na svetovjemo v za~etku prihodnjega leta, znali v tej situaciji? Upamo, da nem spletu za nosilce urejanja s tem pa bo tudi jasno, ali bo ne, a ~e ste se in ne vidite izhoprostora, ki morajo v zakonsko dana t. i. zelena lu~ za pridobipredpisanem roku, 30 dni, poda- tev odlo~be o sprejemljivosti iz- da, potem ste ve~ kot vabljeni, da se nam pridruĹžite ob ogledu vedbe plana na okolje ter skleti mnenje. pa ministra o sprejemljivosti, kar letoĹĄnje silvestrske predstave, ^e pogledamo ĹĄe ĹĄtevilke, je kjer bosta Violeta Tomi~ in Drago bo nadalje omogo~ilo sprejem v seznamu ministrstva nabor ob~inskega prostorskega na~rta Milinovi~ vseeno naĹĄla reĹĄitve 35 nosilcev urejanja prostora. in vrhunsko vso to realno bedo na ob~inskem svetu.

Ob~ina je za mnenja prvi~ zaspremenila v simpati~no komemag. Katja Žagar, prosila v mesecu februarju in v dijo. Vabilo seveda velja tudi za ob~inska uprava predpisanem roku smo prejeli

Posredovan dopolnjen predlog OPN na Ministrstvo za okolje in prostor

,-' ./ 0 - ,/)/ $ 123/ ./ - 41/ $#2 0 )+/1/5- , $,$ /+$

!

!

! "

# $ %%

$

&

" ' #

(

(

! " " #$ % &'! " " !

)

%* * +

,

$

$

$

vse tiste, ki zakonske krize zaradi krize gospodarstva niste deleĹžni, pa bi vseeno radi dobro za~eli proslavljati prihajajo~e leto.

Naj bo vsaj silvestrski ve~er druga~en, za~nite ga s smehom, saj pravijo, da bo po novem letu vse druga~e in bolje. Dobro voljo lahko nedvomno prikli~e tudi dobra druĹžba. Ve~ prijateljev, ko jih boste vzeli s seboj, lepĹĄe bo. Pa ne, da je to voda na mlin organizatorja, v kolikor boste obdani z enako misle~imi, bo lepĹĄe.

Kdaj in kam na predstavo?

S predstavo v Narodnem domu v Logatcu za~nemo to~no ob 19. uri, traja eno uro, po njej sledi Ĺžupanova zdravica s sokom in penino za prav vse obiskovalce, zatem pa imate ĹĄe vedno ~as, da se preskoka v novo leto udeleĹžite bodisi na javnem silvestrovanju v Logatcu bodisi kje drugje.

In v kolikor se silvestrovanja lotite neobremenjeno, s smehom in neprevelikimi pri~akovanji, ki se ponavadi ne uresni~ijo to~no tako, kot ste si zamislili, potem bo tudi preskok v novo leto lepĹĄi, druga~en, vaĹĄ.

Kako do vstopnic?

Vstopnice po zniĹžani ceni 10 evrov so Ĺže na voljo v recepciji Upravnega centra Logatec, na TrĹžaĹĄki cesti 50 A in v Knjigarni DZS, na TrĹžaĹĄki cesti 19 v Logatcu (ob NLB). V kolikor ne bodo razprodane, bodo na voljo tudi uro pred predstavo na blagajni Narodnega doma.

Spremembe pri na~rtovanju silvestrske predstave

ustvarjanje vedno na nek na~in odsev ~asa, v katerem Ĺživimo. Ne zanimajo me cenene komedije s preprostimi ljubezenskimi zapleti. Skozi smeh si Ĺželim ljudem pokazati, kakĹĄni smo in kakĹĄni bi lahko bili, jim dati tudi neko sporo~ilo. S tem razlogom je tudi nastala recesijska tragikomedija KUHNA, ki je v teh ~asih ĹĄe kako aktualna!ÂŤ Predstava Kuhna, v kateri vas bomo spremljali na odru Narodnega doma Logatec, je aktualna zgodba, pisana na koĹžo marsikaterega para v teh ~asih gospodarske krize. Kako je nastajala predstava in kaj vse se skriva za dobrih 60 minut igre, ki jo na videz brez truda uprizorita s soigralcem, v ozadju je pa cela bera sodelujo~ih in ogromno truda in energije, ki so potrebni, da nastane dobra komedija? ÂťJa,res je! Ta predstava je nekako nastajala dolgih 7 let! Nosila sem jo v sebi, imela sem ta avstralski tekst, na katerem je bilo treba ĹĄe veliko delati, da bi ga prenesli na naĹĄa tla ... Pot je bila res dolga in trnova. Predvsem je v teh ~asih skoraj nemogo~e najti sponzorja, tako da sem morala za vsako stvar, ki jo vidite na odru, pla~ati iz svojega Ĺžepa. Sodelavci so delali zastonj, oziroma pogodbe so sestavljene tako, da pla~am Âťko boÂŤ. Zaupajo mi in vedo, da so z vsako naslednjo reprizo bliĹže temu, da pridejo na vrsto. Tudi to je odraz ~asov, v katerih Ĺživimo.

Ekonomske odnose bo nujno moral zamenjati bolj ~loveĹĄki odnos, sodelovanje in zaupanje.ÂŤ

Predstava je vsebinsko vezana na ~ase recesije. Tudi sami jo v Abonenti gledaliťkega abonmaja igralskem svetu ~utite, pa venkomedije Ob~ine Logatec so bili dar ste vi osebno s pomo~jo ob vpisu abonmaja obveť~eni, prostovoljstva prekinili tok neda bo letos na ogled silvestrgativizma in prijeli vajeti v svoska predstava DruŞinska zadeje roke. Namesto da bi, kakor va, ki jo uprizarja Šentjakobsko ve~ina, samo preko medijev gledaliť~e. Na Şalost so nastale spremljali zgodbe Vegradovih take spremembe, ki na silvestro- delavcev in jih pomilovali, ste vo prepre~ujejo izvedbo predsta- prijeli za kuhalnico in jim pove na logaťkem odru, zato je bilo magali s toplimi obroki. Pa najpotrebno poiskati druga~no reťi- verjetneje ne gre za osamljen tev. Na pomo~ nam je prisko~ila primer prostovoljstva z vaťe izvrstna igralka Violeta Tomi~ strani? osebno in predstava Kuhna je Vedno rada pomagam in to pred vrati. po~nem anonimno. Tokrat me Violeto Tomi~ smo prosije presenetil medijski odziv, ki li tudi za krajťi intervju pred ga nisem pri~akovala. Bilo pa je obiskom Logatca, ki se ga Şe zelo koristno, saj so preko mene dlje ~asa veseli. ljudje prvi~ izvedeli, kje in kako Letoťnji zadnji ve~er bomo lah- lahko konkretno pomagajo. Gako tisti, ki bomo prisotni na tra- njena sem bila nad tem, koliko dicionalni silvestrski predstavi, so~utnih ljudi je vsepovsod! Vedobro uro doŞiveli v vaťi druŞbi. ste, v~asih pozabimo na to, koliJavnost vas ve~inoma pozna ko dobrega se skriva v so~lovekot ostro Şensko, ki nemilostno ku! Pomo~ je priťla z vseh strani, pomete z vsemi ťibkimi ~leni gostilni~arji mi ponujajo surovine, ali kot igralko, ki se lahko tako a Şal imam premalo ~asa, da bi hitro vŞivi v drugo vlogo kot ka- se ~isto posvetila temu ... Žal pa meleon menja barvo. Ko niste to nikakor ni dokon~na reťitev na odru, vas v Ljubljani sre~uje- njihovega problema. Problem je, mo na bio trŞnici, poznani ste da drŞava omogo~a legalno rokot odli~na kuharica, ~udovipanje ljudi in to je tisto, kar je treta mati, v zadnjem ~asu pa ťe ba spremeniti. V~asih se hecam, dobrotnica in prostovoljka. Na da v prostem ~asu reťujem svet koga naj se pripravimo za silve- in zato nimam nobenega prostestrski ve~er? ga ~asa, ker tu je res neskon~no Najprej hvala za vse ~udovite veliko dela! komplimente zdruŞene v zgornjem vpraťanju. Ne vem kaj naj Leto 2011 je evropsko leto prore~em. Imam visoko razvit moral- stovoljstva. Svet Evrope ga je ni kodeks in (pre)veliko ob~utljiopredelil kot evropsko leto provost. Zato tudi zelo teŞko Şivim stovoljnih dejavnosti za spodv tem svetu in nekateri z mano. bujanje aktivnega drŞavljanstva Krivice me bolijo, ni mi vseepod geslom Bodi prostovoljec, no ne za naravo, Şivali in ljudi. spreminjaj svet. Tudi v LogatGnusi se mi razmiťljanje, da je cu se posamezniki, inťtitucije in vse to podrejeno profitu. S tem vidni predstavniki ob~ine vsarazlogom je tudi moje igralsko ko leto trudijo vsaj malce spre-

meniti svet in materialno ter moralno stati ob strani pomo~i potrebnim. Tudi silvestrska predstava sama je ~len v verigi prostovoljstva, saj se Ĺžupan zahvali prostovoljcem, za katere izve preko socialnih delavcev.

Zahvali se jim z darilcem v obliki vstopnice za ogled silvestrske predstave in besedami spodbude. Beseda hvala in to, da je nekdo opazil trud, ljudem veliko pomeni. Kaj pa se dotakne vaĹĄega srca, kaj je vam v spodbudo, da nadaljujete z dobrimi deli in s ~im bi lahko prepri~ali ĹĄe koga, ki bi rad pomagal, a ima morebitne zadrĹžke? ÂťTudi jaz sem si Ĺželela, da bi me v tem projektu podprla drĹžava ali kak sponzor in bi vsakemu, ki je ostal brez dela, podarila vstopnico za KUHNO. Ĺ˝al mi to ni uspelo. Mnogo in ĹĄe ve~ ljudi bi pomagalo, ~e bi vedeli, da bo pomo~ priĹĄla v prave roke. Ĺ˝al pa smo bili vsi Ĺže tolikokrat ogoljufani in tudi â&#x20AC;&#x153;dobrodelnostâ&#x20AC;? je bila tolikokrat zlorabljena, da ne zaupamo ve~ nikomur. Zato jaz raje zagrabim za kuhalnico, ljudem skuham in jim to razdelim. Pogledam jih v o~i in jim kakĹĄno spodbudno povem. Verjemite mi, da je to najteĹžji del! V njihovih o~eh je toliko poniĹžanja, razo~aranja in bole~ine, da sem bolna od tega ĹĄe par dni! Zdaj se pogovarjam o tem, da bom samo skuhala.

Veseli me, da bo moja predstava v kontekstu tega ve~era. In da bomo v leto 2011 stopili ťe bolj so~utni, ťe bolj ~loveťki. Leto 2010 je bilo za marsikoga izredno teŞko leto, negativno in polno razo~aranj. Idealno bi bilo, da bi se 1. januarja prebudili v ~isto novo obdobje, da bi izginile vse tegobe in bi se stanje stabiliziralo. Ste sami Şe pripravili spisek Şelja, kaj bi bilo dobro, da bi se zgodilo v letu 2011, in kaj bi moralo izginiti? Prepri~ana sem, da bo leto 2011 leto velikih sprememb! Že Nostradamus je napovedal konec sveta leta 2012. To ne pomeni, da bomo izumrli, ampak, da bo konec sveta, kot smo ga poznali do zdaj. Prepri~ana sem, da se bo skozi gospodarsko krizo in vse naravne nesre~e ~lovek obrnil na bolje, da se bo za~el bolj zavedati sebe in so~loveka, potrebe po sobivanju in spoťtovanju mogo~nih sil narave. Ta sprememba je nujna, kajti brez tega nas bo pometlo s planeta.

Denar bo izgubil ta neskon~no velik pomen, ki mu ga pripisujemo danes. Kar ne bo ni~ ~udnega, saj je v glavnem prazen, brez pokritja!ÂŤ Silvestrski ve~er boste preĹživeli na odru Narodnega doma. Boste po predstavi morebiti ostali tudi na javnem silvestrovanju, ki ga prvi~ po dolgem ~asu organizirajo v Logatcu? ÂťVeseli me, da bom ta ve~er z vami in ne smemo pozabiti, da je KUHNA vendarle komedija! Vsem Ĺželim veliko smeha in zabave, kajti velik je tisti, ki se zna smejati lastnim napakam. Po predstavi pa se bom verjetno vsaj del ve~era zadrĹžala v Logatcu, potem pa bom pohitela domov, da objamem svoje najdraĹžje!ÂŤ NajlepĹĄa hvala za vse odgovore in kmalu nasvidenje v Narodnem domu Logatec.

Renata Gutnik, ob~inska uprava

26

Obvestila in horoskop

Anine zvezde

KOZOROG Kardinalno zemeljsko znamenje Planet vladar: Saturn Barva: ~rna, siva DeĹžele: Indija, Gr~ija, Iran, Albanija Kamni: ametist in turkiz Kovina: svinec Od zemeljskih znamenj najbolj dinami~en, kar se odraĹža v poklicnih ambicijah in stremljenju po priznanju. Rad prevzame odgovornost, je trezen, obvladan in se ravna po zakonih.

Je var~en in konzervativen.

Kozoroge lahko ozna~imo kot prakti~ne, potrpeĹžljive in konzervativne ljudi. V~asih jim po krivici pripiĹĄemo hladnost in sebi~nost, vendar pa imajo ~udovit smisel za humor, ki je neobi~ajen in v nasprotju z njihovo godrnjavostjo.

Na nek na~in so znamenje nasprotij, ob ambicijah in velikih moĹžnostih za uspeh, po drugi strani so brez samozavesti, da bi izkoristili moĹžnosti. ^e uspejo svojo prodornost in disciplino zdruĹžiti, potem bo njihova pot k uspehu sicer dolga, toda trdna in stabilna.

Na cilj pridejo kasneje kot drugi, z odpovedovanjem, delom, odpornostjo in vzdrĹžljivostjo, so pa zato nepremagljivi nasprotnik.

Kozorogi so bolj koĹĄ~eni, skoraj bolj suhi kot ne. Njihov obraz je podolgovat, z izrazitim nosom, brado. Vrat je dolg in ozek, ponavadi tudi ozkih prsi.

Hoja je pazljiva. Pogosto imajo teĹžave s koĹžo, kostmi in zobmi, koristijo pa jim ĹĄportne aktivnosti.

Pri poslovnih podvigih so kozorogi zelo odgovorni do svojih nalog. Svoje sodelavce drĹžijo na distanci, saj jih draĹži dajanje nasvetov. Blestijo pri vseh pisarniĹĄkih poslih, v drĹžavnih sluĹžbah, pri urejanju uradnih stvari. Radi imajo posle, kjer lahko skrbijo za red in disciplino.

Kozorogi se po lestvici uspeha vzpenjajo po~asi, vzporedno s tem pa si nabirajo potrebno samozavest. Pri denarju ravnajo previdno, Ĺže na za~etku kariere znajo vlagati in var~evati, ~e pa imajo dovolj denarja, ga porabijo za ljudi, ki bi jim pomagali pri karieri. Najve~ ljudi, ki si je premoĹženje zasluĹžilo s svojimi rokami in delom, so prav pripadniki tega znamenja.

Spremembe na~rtujejo dolgoro~no in vsaka jim mora prinesti dolo~en materialni napredek in samozavest.

DruĹžinsko Ĺživljenje, tako kot druge stvari, kozorogi ponavadi za~nejo kasneje. Dokler nimajo trdnega poklica, kariere in udobnega prostora za druĹžino, se za poroko in partnerstvo ne odlo~ajo. Izberejo si partnerja, ki ima smisel za druĹžino, nekoga, ki ga ob~uduje in spoĹĄtuje. V~asih so se sposobni poro~iti zaradi denarja in druĹžbenega statusa. TeĹžko izraĹžajo ~ustva, vendar pa so zvesti partnerji.

Mnogi kozorogi ne pogreĹĄajo neke strasti. Biti morate zelo, zelo potrpeĹžljivi, ker od vseh znamenj zodiaka traja najdlje, da se odtalijo. ^e Ĺželite od njih dobiti ~imve~, za~nite igro zelo leĹžerno, nedolĹžno in brez napadanja na erogene cone, ki so pri kozorogih kolena. Posebno velikih besed v obliki ljubezenskih izjav od njih ne pri~akujte.

Znani kozorogi so: David Bowie, Al Capone, Mao Zedong, Henry Miller, Moliere, Nasser, Richard Nixon, El Sadat, Stalin, Aristotel Onassis, Isaac Newton, Pucini, Tolstoj, Elvis Presley Joan Baez, Ava Gardner, Devica Orleanska, Anton AĹĄkerc, Dragotin Kette, Lili Novy, Matija Jama, Bojan KriĹžaj

Notranjsko-kraĹĄke novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel.

Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.

Tehni~ni urednik: PrimoĹž Brankovi~. ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredniĹĄtva. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Nenaro~enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraĹĄke novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno ĹĄt. 33.

Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~e.

Naklada: 17.620 izvodov.

Kontakt: UredniĹĄtvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), TajniĹĄtvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~inah Bloke, Cerknica, Logatec, LoĹĄka dolina, Pivka in Postojna.

Prodam Lepo ohranjen ĹĄtedilnik (dva plin, dva elektrika). Cena: 80 eur.

Tel.: 041 594 184.

Lesne brikete za kurjavo.

Tel.: 041 828 972.

6 kosov oz. 114,20 kg pocinkanih cevi 5/4 cole, dolge 6 m. MoĹžnost uporabe za stebri~ke pri vrtni ograji.

Cena po dogovoru.

Tel.: 01 705 70 79.

Novega trenerja trebuĹĄnih miĹĄic AB-shaper. Cena: 85 eur.

Tel.: 041 848 149.

6 jagnjet pasme JSR za zakol ali nadaljnjo rejo, velikosti od 28 do 38 kg. Cena: po dogovoru.

Tel.: 041 230 514.

Knjige s podro~ij; kulinarike, zdravega Ĺživljenja, leposlovja, mladinske in otroĹĄke literature.

Cena: 20â&#x20AC;&#x201C;30 % nove knjige.

Tel.: 031 500 116.

Notranjsko-kraĹĄke novice

Pogoji objave:

Male oglase lahko poĹĄljete po poĹĄti na naslov: Notranjsko-kraĹĄke novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-poĹĄti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko ĹĄtevilko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do ĹĄtiri dni pred izidom ~asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ka 6 eur (DDV je vklju~en v ceno). Za fizi~ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na ĹĄtevilko brezpla~na, dodatni oglas se zara~una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. UredniĹĄtvo si pridrĹžuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voĹĄ~il, ki prispejo v pisni obliki do ĹĄtiri dni pred izidom ~asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, poĹĄti: Notranjsko-kraĹĄke novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-poĹĄti: tajnistvo@nkr-novice.si.

UredniĹĄtvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na Ĺželjo naro~nika. Cenik zahval, voĹĄ~il in ~estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

^italnica pon.â&#x20AC;&#x201C;pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~i~a Pivka pon. in ~et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~i~a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Zahvale Nepremi~nine Prodam Pol. dvoj~ka Nova vas, Ravnik, 160 m2, notr. obn. l. 2000, CK-olje, mirna lokacija, bliĹžina BloĹĄkega jezera.

Cena: 62.000 eur. Tel.: 051 313 747.

Stanovanje na Blokah, nova vas, 45 m2, na novo adaptirano, pritli~je, P, plin. Cena: 990 eur m2 z novo adaptacijo ali 700 eur m2 neadaptirano. Tel.: 041 793 090.

1-sobno stanovanje v Logatcu, obnovljeno l. 2010, 30 m2, na parceli 300 m, terasa, parkiriĹĄ~e.

Cena: 105.000 eur.

Tel.: 051 337 875.

4-sobno stanovanje v Logatcu, izdelano l. 2008, 150 m2, vseljivo, vrt in parkiriĹĄ~e, moĹžnost menjave.

Cena: 185.000 eur. Tel.: 041 765 877.

ZemljiĹĄ~e v Logatcu, IOC Zapolje, parc. 1199 m2 z gradbenim dovoljenjem. Cena: 220.000 eur.

Tel.: 041 634 151.

petek, 10. december 2010

Zahvala

JOĹ˝E BREN^I^ 1937â&#x20AC;&#x201C;2010

Zahvale sprejemamo v pisni obliki do ĹĄtiri dni pred izidom ~asopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, poĹĄti: Notranjsko-kraĹĄke novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-poĹĄti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Cenik zahval, voĹĄ~il in ~estitk je 50,40 eur, cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur (DDV je vklju~en v ceno).

Ob bole~i izgubi dragega moĹža, o~eta in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izre~eno soĹžalje ter darovano cvetje in sve~e.

Zahvaljujemo se tudi Lovski druĹžini Logatec pod vodstvom g. Vinka Vidmarja za lep pogrebni obred, Gasilskemu druĹĄtvu Logatec, Komunalnemu podjetju Logatec, gospodu Ĺžupniku Janezu Komparetu, osebju ZD Logatec, zdravnicama Damjani Pal~i~ Berce in Katarini Turk ter OnkoloĹĄkemu inĹĄtitutu Ljubljana.

HVALA vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ste bili z nami.

Vsi njegovi

Oddam 1-sobno stanovanje v Logatcuâ&#x20AC;&#x201C;Zeleni gri~, novo in opremljeno.

Tel.: 040 125 102.

3-sobno stanovanje v centru Cerknice, vseljivo 1. 1. 2011.

Tel.: 041 316 877 ali 041 811 515.

2-sobno stanovanje v Postojni, 65 m2, center, opremljeno, vseljivo takoj. Tel.: 031 787 345.

Drugo Lektoriranje diplom in drugih besedil.

IĹĄ~ete dobrega lektorja? Se vam mudi z oddajo? Prof. slov. Miha vam z veseljem pomaga. Pokli~ite 031 542 575.

Svetovanje, pomo~ pri u~nih in vedenjskih teĹžavah. DruĹĄtvo za Radost. Tel.: 041 673 316 ali u.tezave@gmail.com.

Svetovanje in pomo~ pri partnerskih odnosih. DruĹĄtvo za Radost. Tel.: 041 673 316 ali part.odnosi@gmail.com.

Upokojenka, stara 72 let iz Postojne, Ĺželi spoznati moĹĄkega voznika za skupno druĹženje. Tel.: 041 384 266.

Zbiramo naro~ila za goveje meso ekoloĹĄke reje s certifikatom.

Tel.: 041 256 678.

Urniki knjiĹžnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjiĹžnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjiĹžnica HotedrĹĄica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjiĹžnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 JoĹžeta Udovi~a Cerknica pon.â&#x20AC;&#x201C;pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Enota Rakek pon.: od 8.00 do 15.00 sre.: od 15.00 do 19.00 pet.: od 13.00 do 19.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ke Ĺ˝nidarĹĄi~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~i~a Postojna pon.â&#x20AC;&#x201C;pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00

$

! "# " #$ %$

& '

( ) *+ ! "# " #$ &"

,

! "# -" $. &"

/ 0 1 #& 2

! "- ##. #."

!"##

Napovednik in razvedrilo

Notranjsko-kraške novice

petek, 10. december 2010

27

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 24. decembra do 13. januarja. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 7. januarja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Likovna razstava Vida Sarka Italo Calvino – Nevidno mesto in literarnega društva Zeleni oblaki, v galeriji Hiša sonca v Logatcu. Razstava bo na ogled do 22. decembra.

Razstava slikarke Ide Kocjan~i~ s krajšim kulturnim programom, v galeriji Krpan v Cerknici. Razstava bo odprta še danes.

Slikarska razstava Mete Adami~ Bahl Notranje pokrajine, na ogled do 4. januarja v Galeriji na vogalu v Postojni.

17. 12. Odprtje slikarske razstave kulturno-umetniškega društva Pa-leta.

Razstavljena dela bo predstavila mentorica, akademska slikarka Stanislava Sluga Pudobska, ob 19. uri v prireditvenem prostoru knjižnice v Starem trgu. Razstava bo na ogled do 21. januarja 2011.

17. 12. Odprtje razstave del ~lanov društva notranjskih kulturnikov Krpan, ob 18. uri v Galeriji Krpan v Cerknici.

20. 12. Razstava izdelkov DLU in koncertni ve~er z ljudskimi glasbili, ob 18. uri v avli Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni.

21. 12. Odprtje slikarske razstave primorskih likovnikov, Portret, ob 18. uri v knjižnici Bena Zupan~i~a v Postojni. Razstava bo na ogled do 4. januarja.

Kultura 10. 12. Literarni ve~er Soto~je upov, ob 19. uri v galeriji Hiša sonca v Logatcu.

10. 12. Veseli december, koncert Glasbene šole Cerknica, ob 17. uri v kulturnem domu v Cerknici.

10. 12. Koncertni ve~er, ob 20. uri pred PC Primorka Postojna.

10. 12. Prazni~ni koncert logaškega big banda Wonderbrass, ob 22. uri v Navigator pubu v Logatcu.

18. 12. Tradicionalni boži~no-novoletni koncert Pihalnega orkestra Logatec, ob 19. uri v ve~namenski športni dvorani v Logatcu.

19. 12. Prednovoletno sre~anje, VS Unica in Š~ukice, ob 19. uri v kulturnem domu v Planini.

19. 12. Koncert Big Band Cerknica z gostom Urošem Petri~em, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

20. 12. Lutkovni muzikal Peter Strah, ob 17. uri v kulturnem domu v Postojni.

22. 12. Koncert boži~nih pesmi, ob 19. uri v cerkvi na Kalu.

Prireditve, predavanja 11. 12. ŠD Planjava Babno Polje vabi na potopisno predavanje Zmaga Slevca Mont Blanc, ob 18. uri na kme~kem turizmu Pri Kova~iji v Babnem Polju.

11. 12. Novoletna prireditev twirling kluba logaških mažoret, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.

11. 12. Sejem smu~arskega teka, od 10. do 16. ure v Kulturnem domu Tabor v Logatcu.

11. 12. TŠD Urbanš~ica iz Vrem, igra Krivica boli, ob 18. uri v kulturnem domu v Zagorju.

11. 12. Prazni~ni koncert Komornega zbora Frana Gerbi~a, Godalni orkester GŠ Postojna, ob 18. uri v kulturnem domu v Cerknici.

11. 12. DPD Svoboda Loška dolina, komedija Spustite me pod kovter, ob 19. uri v Krpanovem domu v Pivki.

11. 12. Koncert ^rna gradnja in Guns & Roses, ob 20. uri v šotoru pred PC Primorko v Postojni.

12. 12. Novoletni koncert KD Rak Rakek, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.

14. 12. Novoletni koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora, ob 18. uri v osnovni šoli v Prestranku.

15. 12. Izdelovanje voš~ilnic s kaligrafsko krasitvijo, od 17. do 20. ure v galeriji Son~na hiša v Logatcu.

15. 12. Po praznikih diši, kulturna prireditev, ob 17. uri v kulturnem domu v Planini.

15. 12. Boži~no-novoletna plesna prireditev, ob 18.30 v dvorani Šolskega centra v Postojni.

15. 12. Nastop harmonikarskega in pihalnega orkestra Glasbene šole Postojna, ob 19. uri v postojnski glasbeni šoli.

16. 12. Predstava Peter Strah, ob 17. uri v Krpanovem domu v Pivki.

16. 12. Pozdrav zimi, zapojmo z otroki iz vrtca, ob 17.30 na osrednjem trgu v Postojni.

16. 12. Koncert pihalnega in godalnih orkestrov Glasbene šole Cerknica, ob 18. uri v kulturnem domu v Cerknici.

17. 12. Novoletna prireditev, ob 18. uri v šoli v Zagorju.

17. 12. Koncert sre~anje oktetov Primorske, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.

17. 12. Koncert Dej še'n litro, Vlado Kreslin in Mali bogovi, ob 20. uri v šotoru pred PC Primorka v Postojni.

17. 12. Komedija Toneta Partlji~a ^istilka in predsednik uprave, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

18. 12. Prednovoletni koncert MPZ Pivka, ob 17. uri v avli OŠ Pivka.

18. 12. Koncert Adam, Rock Shock, Big Foot Mama, ob 20. uri v šotoru pred PC Primorko v Postojni.

18. 12. Lutkovna predstava Mojca Pokraculja, Gledališ~e Žapik, ob 11. uri v kulturnem domu v Cerknici.

18. 12. Koncert MePZ Studeno z gosti, ob 19. uri v kulturnem domu v Studenem.

19. 12. Plesna predstava, Pike, ob 17. uri v dvorani Skala v Pivki.

19. 12. Novoletno sre~anje, ~lanov društva upokojencev, ob 17. uri v gostilni Kara v Pivki.

20. 12. Ples do nebes z Evoro, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.

21. 12. 3. nastop u~encev Glasbene šole Logatec, ob 19. uri v dvorani glasbene šole v Logatcu.

21. 12. Novoletna prireditev, ob 18. uri v šoli Šmihelu.

22. 12. Muzikal Mojca Pokraculja, u~enci OŠ Cerknica, ob 17. uri v kulturnem domu v Cerknici.

www.posedi.com

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Body fit z Andi fit. 1. nagrada: Katarina Puntar, Unec 118 A, 1381 Rakek; 2. nagrada: Špela Godeša, Pod Grintavcem 2b, 1370 Logatec; 3. nagrada: Tomaž Furlan, Kajuhova 3, 6230 Postojna; 4. nagrada: Julija Bobek, Snežniška cesta 25, 6257 Pivka. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Andi fit wellness Svarog, Andreja Strle Podobnik s.p., Partizanska 20,

22 N a g r a d n a Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

1380 Cerknica, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Splošno tapetništvo Urban Posedi s.p., Starožirovska c.

3, 4226 Žiri. 1.–4. nagrada: okrasna blazina. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 17. decembra 2010.

križanka / Kupon

28

Zadnja

Notranjsko-kraĹĄke novice

petek, 10. december 2010

Za dobre gospodarje olajĹĄave?

Veronika Rupnik

Najbolj skrben lastnik gozda iz naĹĄe regije je Anton PakiĹž z NemĹĄke vasi na Blokah

ÂťNekateri lastniki gozdov so starejĹĄi in ne zmorejo ve~ skrbeti za gozd, drugi nimajo ~asa, tretji pa ne zanimanja. Skrb za gozd zahteva zelo veliko ~asa, predvsem pa veselja in znanja.

Delo je nevarno, tudi ~e si previden in imaĹĄ izkuĹĄnje, se dogajajo poĹĄkodbe,ÂŤ pravi PakiĹž, ki za nego in se~njo skrbi v 40 hektarih svojega gozda, podprtega s sistemov vlak, posebno skrb posve~a negi mladega gozda, na pomo~ pa prisko~i tudi drugim. Ĺ tevilne izkuĹĄnje si je nabral tudi v Gozdnem gospodarstvu Postojna, kjer je kot kooperant za podro~je se~nje in spravila delal do upokojitve. ÂťGospodarjenje z gozdovi mu je o~e prepustil Ĺže zelo kmalu po kon~ani ĹĄoli, ko je zaznal, da mladega Antona to izredno zanima in privla~i. Od takrat dalje z

izredno vztrajnostjo in vedoĹželjnostjo ter strokovnimi nasveti in pomo~jo revirnega gozdarja dosledno upoĹĄteva usmeritve gozdnogojitvenega na~rta,ÂŤ je v utemeljitvi priznanja o njem zapisal BoĹĄtjan JeĹž, vodja Krajevne enote Cerknica v Obmo~ni enoti Postojna ZGS in poudaril, da je PakiĹž Âťv vsakem pogledu vzor ostalim gozdnim posestnikom.ÂŤ

TeĹžava je razdrobljenost V Sloveniji ima vsaj del~ek gozda v lasti okrog 489 tiso~ oseb. ÂťKar 80 odstotkov gozdov je v zasebni lasti, zaradi ~esar je problematika neizvajanja del v zasebnih gozdovih ĹĄe bolj pere~a,ÂŤ pravi Anton Smrekar, vodja postojnske obmo~ne enote ZGS. Zaradi zelo razdrobljene gozdne posesti ĹĄtevilni lastniki nimajo veliko dohodkov iz gozda, interes za vlaganje in nego gozda pa je posledi~no majhen.

Prav tako vlaganje v gozd danes pomeni vlaganje na dolgi rok, katerega rezultate bodo lahko uĹživali ĹĄele potomci.

Kaj lahko naredi drĹžava?

JoĹĄt JakĹĄa, direktor ZGZ, odgovarja, da so mehanizmi predvsem dav~ni. ÂťTisti lastniki, ki ne gospodarijo z gozdom, bi morali

FOTO: B OĹ TJAN JEĹ˝

Hudi~evec pri Razdrtem, 1. december â&#x20AC;&#x201C; ÂťSlovenija je z gozdom bogata, zato je prav, da dobi raba lesa iz slovenskih gozdov v vrhunskih izdelkih, gradbeniĹĄtvu in energetiki ve~ji pomen ter vrednost. Dobro gospodariti z gozdom pomeni pomembno prispevati k socialnim in okoljskim dobrobitim, ki jih gozdovi zagotavljajo,ÂŤ poudarjajo v Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Zato so tradicionalno podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov, iz vsake obmo~ne enote enemu. V postojnski si je priznanje prisluĹžil gozdni in kmetijski posestnik Anton PakiĹž z NemĹĄke vasi na Blokah.

Anton PakiĹž z Blok skrbi za 40 hektarov gozda in 16 hektarov kmetijskih povrĹĄin. biti bolj obdav~eni, vsi tisti, ki bi s se~njo usmerjali razvoj, z nego pa izboljĹĄevali strukturo, pa deleĹžni dolo~enih olajĹĄav,ÂŤ je prepri~an JakĹĄa. Ob tem opozarja na nevarnost, da bi na ra~un spodbud za~eli delo opravljati tudi tisti, ki tega ne obvlada-

jo. ÂťV gozdu naj dela le tisti, ki je za to primerno usposobljen in uporablja primerno zaĹĄ~itno opremo.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kdo je dober gospodar gozda, Smrekar odgovarja, da tisti, ki pozna svojo posest. ÂťNa Ĺžalost je danes znaten

deleĹž lastnikov takih, ki sploh ne vedo, kje je njihov gozd,ÂŤ pravi Smrekar in dodaja, da dober gospodar skrbi za gozd, izvaja negovalna dela in preventivne varstvene ukrepe, dobro sodeluje z zavodom in drugimi sluĹžbami, skrbi za gozdne prome-

tnice, jih vzdrĹžuje in pospravi za seboj, ko zaklju~i s se~njo. ÂťPrav tako se stalno izobraĹžuje in spremlja novosti, zelo pomembno pa je, da upoĹĄteva navodila na podro~ju varnega dela ter je ustrezno usposobljen in opremljen za delo v gozdu.ÂŤ

) #-!& (

,- +!$2!

+() 0 ! ' # +

â&#x201A;Ź*

*Cena velja ob sklenitvi novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanju le tega za 12 mesecev.

. #') / ' ,%&!* ($! ()/#" ( +)1(#2%#" + 0'!+#$ #( *) &$2 ($! ) ,-)$!1#" 0 ) #-!&

!+ -)+ ) )/ !,- +"(#% -

' TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. Slike so simbolne. Ponudba velja do razprodaje zalog. Cene so v EUR in vsebujejo DDV. MoĹžne so napake v tisku. Slike so simbolne.