LETNIK 03
• ŠT. 03
2014 06
JUNIJ 2014
svetstrojništva Zveza Strojnih Inženirjev Slovenije
PREDSTAVLJAMO: • Inštitut ZEL-EN • Vpliv hlajenja in prezračevanja • DBF 2014 • INDOP - SPTE enote • Intervju: Agencija za energijo • NERVTEH - simulator vožnje • Startup - JUVAR d.o.o. • Potencial in razvoj procesov končnih obdelav • Sense eboard
ZSIS
KAZALO
UVODNIK
KAZALO UVODNIK • Svet strojništva - junij 2014
2
INFORMATOR w w w . z v e z a - z s i s . s i
• Odprtje razvojnega inštituta ZEL-EN • Poletna šola strojništva na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani • Tradicionalno strokovno srečanje varilske stroke Slovenije
3 4 6
ŠTUDENTSKI POGLEDI • Vpliv hlajenja in prezračevanja na kakovost notranjega okolja in vpeljava skupnega merila • DBF 2014
V SREDIŠČU
z v e z a
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
• • • • • •
INDOP - SPTE enote Agencija za energijo NERVTEH - simulator vožnje Startup - JUVAR d.o.o. Potencial in razvoj procesov končnih obdelav Sense eboard: električna rolka za adrenalinske naslade
8 13 15 18 23 26 29 32
JEZIKOVNI ODTENKI
34
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
36
junij 2014
V teh, sicer lepih poletnih počitniških dneh poleg toplega vremena za vsakodnevno povišanje temperature pridno skrbijo naši politiki in svetovna nogometna mrzlica.
Na naslovnici: “Industrijsko postrojenje” Odgovorni urednik: Iztok Golobič Urednica: Andreja Cigale Tehnični urednik: Žiga Zadnik Lektoriranje: Andreja Cigale Ime in sedež založnika: ZSIS, Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana Leto izida publikacije: 2014 Leto natisa ali izdelave publikacije: letnik 03, št. 03 Število natisnjenih izvodov: 150 Tiskarna: Alfagraf d.o.o Informacije so točne v času tiska. Preverite www.zveza-zsis.si za posodobitve.
A je to pravzaprav čisto postranska zadeva, če vzamemo v roke svežo revijo Svet strojništva, ki je osmisljena tako, da bodo tudi poletni meseci polni in bogati s privlačnimi vsebinami. Ker je največji vir konkurenčne prednosti kreativnost in inovativnost, se zavedamo moči svežih in novih idej, te vas bodo ob prebiranju pritegnile, vlile energijo, vprašanje pa je, če tudi dovolj ohladile.
Svet strojništva (ISSN-2350-3505), revija, je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 872. Revija je brezplačna za člane Zveze strojnih inženirjev Slovenije, podjetja, izobraževalne ustanove in drugo zainteresirano javnost na območju Republike Slovenije.
Prelistajte poletno številko revije ter združite prijetno s koristnim.
Objavljeni avtorski prispevki v promocijskem delu revije Svet Strojništva izražajo mnenja in stališča avtorjev in ne izražajo nujno tudi mnenja uredniškega odbora ali izdajatelja. Avtorske pravice za revijo Svet strojništva so last izdajatelja. Uporabniki lahko prenašajo in razmnožujejo vsebino zgolj v informativne namene, ob pisnem soglasju izdajatelja. Revija Svet strojništva je dosegljiva tudi na internetni strani v elektronski obliki pod www.zveza-zsis/svetstrojništva. Copyright © Svet strojništva.
2
Svet strojništva –
Žiga Zadnik
INFORMATOR Odprtje razvojnega inštituta ZEL-EN z v e z a
5. junija 2014 je v poslovni coni Vrbina pri Krškem odprl svoja vrata Razvojni inštitut ZEL-EN.
s l o v e n i j e
Vir: http://www.fe.um.si/sl/novice/1267odprtje-razvojnega-instituta-zel-en.html
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Razvojni center je okolje, v katerem sodelujejo družba ZEL-EN in njeni družbeniki, spin off podjetja in ostali subjekti, koristniki znanja in infrastrukture centra. Odprti inštitut predstavlja enega izmed ključnih delov infrastrukture razvojnega centra, njegovo poslanstvo je dolgoročno povezovanje in sodelovanje izobraževalne, raziskovalne in gospodarske sfere.
i n ž e n i r j e v
Univerza v Mariboru je eden od 14 družbenikov, ki so v letu 2011 ustanovili družbo ZEL-EN razvojni center energetike, d. o. o. Osnovna dejavnost družbe je izvajanje raziskav na področjih hidro in aero energetike, lesne biomase, trajnostne gradnje in jedrske energetike. V prvih treh letih delovanja je ustvarila več kot 3 MIO EUR tržnih prihodkov ter čez 750.000 EUR dobička iz poslovanja.
“Inštitut bo v celoti zaživel jeseni, ko bo spodnje prostore inštituta pričela uporabljati Fakulteta za energetiko, predvsem za izvajanje znanstvenoraziskovalnega ter pedagoškega dela. “
s t r o j n i h
Investicija v inštitut je skupaj z opremo inštituta znašala 1.550.000 EUR, gradnja pa je potekala od septembra 2013 do maja 2014. Polovico sredstev je bilo zagotovljenih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, polovico pa iz lastnih sredstev družbe ZEL-EN.
Prelistajte Svet strojništva tudi na spletu: http://www.zveza-zsis.si/svetstrojnistva 3 3
INFORMATOR
Letošnje poletje med 17. in 22. avgustom bo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani potekala poletna šola strojništva. Na fakulteti želimo z organizacijo poletne šole na drugačen in zanimiv način predstaviti študij in poklic - inženir strojništva. Strojništvo kot del tehnike je zanimivo, ustvarjalno in polno izzivov, predvsem pa omogoča široke možnosti zaposlitve. Pripravili smo 11 delavnic, kjer bodo udeleženci v malih skupinah spoznavali različna področja študija strojništva: • Mobilni robot: V okviru delavnice bodo udeleženci sestavili svojega mobilnega robota malih dimenzij ter ga preizkusili na dveh tekmovanjih. • Osnove programiranja CNC obdelovalnih strojev: Udeleženci bodo spoznali osnove CNC strojev, osnove programiranja (struženje & frezanje), lasersko skeniranje in 3D tiskanje. • Vodno–hidravlična stiskalnica pločevink: Udeleženci si bodo izdelali svojo lastno vodno– hidravlično stiskalnico pločevink za domačo uporabo.
z v e z a
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Poletna šola strojništva na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani
4
INFORMATOR
z v e z a s t r o j n i h i n ž e n i r j e v s l o v e n i j e
z uporabo visokozmogljivih sestavov v znanosti in tehniki. • Vse kar moja stavba potrebuje je Sonce: Na delavnici bodo udeleženci spoznali obnovljive vire energije, izdelali solarni laser in solarni kuhalnik ter ju preizkusili. • Spajanje in toplotno rezanje materialov: V okviru delavnice bodo predstavljeni varilni postopki in drugi postopki spajanja kot so lepljenje, kovičenje in drugo.
“Delavnice so namenjene osnovnošolcem od 8. do 9. razreda in srednješolcem od 1. do 3. letnika. Podrobnejše informacije o Poletni šoli strojništva so na voljo na spletni strani www.poletnasolastrojnistva.si” 5
w w w . z v e z a - z s i s . s i
• Uporaba lesne biomase za ogrevanje stavb: Na tej delavnici bodo udeleženci podrobneje spoznali različne naprave za ogrevanje stavb. • Konstruiraj - izdelaj – zmagaj: Udeleženci bodo izdelali portalni žerjav in z njim tekmovali v zmogljivosti pretovarjanja ter preizkusili nosilnost njegove konstrukcije. • Hoja po vodi: Na delavnici bo prikazano obnašanja Oobleck tekočin na različnih primerih. Udeleženci bodo izdelali bazen in se preizkusili v ˝Hoji po vodi˝. • Izdelaj svoj Stirlingov motor: Udeleženci bodo izdelali svoje Stirlingove motorje, pripravili merilno progo in motorje tudi preizkusili. • Gradnja letala na daljinsko vodenje: Delavnica vključuje gradnjo letala na daljinsko vodenje – od zasnove do izdelka s sodobnimi CAD/CAM metodami. • HPC: Na poletni delavnici HPC-High Performance Computing se bodo udeleženci s praktičnimi vajami seznanili
INFORMATOR Tradicionalno strokovno srečanje varilske stroke Slovenije w w w . z v e z a - z s i s . s i
dr. Marjan Suban, Inštitut za metalne konstrukcije
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
Dan varilne tehnike, kot je bil poimenovan ob svojem začetku leta 1999, že mnoga leta ostaja stalnica srečanj strokovnih kadrov, ki se tako ali drugače ukvarjamo z varjenjem. Osnovni namen srečanja, ki je za vse udeležence v celoti brezplačen, ne predstavlja le strogo strokovnega posvetovanja, ampak je v prvi vrsti namenjen vzdrževanju starih osebnih stikov in vzpostavljanju novih, izmenjavi mnenj, predstavitvam novosti ter tudi razpravi o problemskih rešitvah iz varilske tehnološke prakse. Ob teh priložnostih izdamo tudi vsebinsko bogat zbornik srečanja, ki ga prejmejo vsi udeleženci. Letošnji Dan varilne tehnike bo zaznamovan tudi s tem, da bodo srečanje popestrili umetnostni varilci s predstavitvijo svojih izdelkov (na sliki kovan in varjen Ljubljanski zmaj, avtorja Zdravka Tomazinija) in demonstracijo ustvarjanja v živo.
z v e z a
s t r o j n i h
Dan varilne tehnike bo letos organizirala Zveza društev za varilno tehniko Slovenije v sodelovanju s Šolskim centrom Novo mesto. Potekal bo v četrtek 11. septembra 2014 v prostorih Šolskega centra Novo mesto, Šegova 112.
6
Predviden je bogat program v okvirnem urniku, kot sledi: • • • • • •
od 09.00 do 09.30 otvoritveni govori (direktor ŠC NM, dekan UL FS, župan NM) od 09.30 do 11.00 predstavitve vabljenih in tujih strokovnih prispevkov od 11.00 do 11.30 izmenjava mnenj ob kavi, pijači in hladnem prigrizku od 11.30 do 14.00 predstavitve domačih strokovnih prispevkov od 14.00 do 16.00 ogled proizvodnje v podjetju REVOZ od 16.00 do 17.00 okrogla miza
Organizatorji želimo, da bi se na tem dogodku ponovno srečalo čim večje število kolegov z različnih področij varilske stroke: od študentov, varilskih strokovnjakov iz proizvodne prakse, učiteljev in raziskovalcev, pa vse do prodajalcev in proizvajalcev varilne opreme, saj s tem krepimo prenos in izmenjavo konkretnega tehniškega znanja. Vljudno vabljeni.
MEDNARODNO POSVETOVANJE
POVABILO K SODELOVANJU PLIN IN PLINSKE TEHNOLOGIJE 2014 z v e z a s t r o j n i h
Grand Hotel Union, Ljubljana, Slovenija
i n ž e n i r j e v
30. september 2014
s l o v e n i j e
Zveza strojnih inženirjev Slovenije in Skupina za plinske tehnologije, ki deluje pod njenim okriljem, bosta s pomočjo podjetij s področja plina in plinskih tehnologij v letu 2014 organizirala drugo mednarodno posvetovanje o plinu in plinskih tehnologijah v Sloveniji. Izjemen odziv podjetij in strokovnjakov na prvem mednarodnem posvetovanju v letu 2013 je potrdil organizatorjevo prepričanje, da plin in plinska tehnologija v Sloveniji nista novost, temveč imata dolgo tradicijo in se ponašata z veliko strokovnega znanja.
Bogat program bo vključeval tudi predstavitev ključnih proizvajalcev tehnološke opreme in plinskih naprav, ki si jih bodo udeleženci lahko ogledali v živo in o njih povprašali strokovnjake. Dogodek bo potekal 30. septembra 2014 v Grand hotelu Union v Ljubljani.
7
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Drugo mednarodno posvetovanje bo še poseben poudarek namenilo večji prepoznavnosti zemeljskega plina kot energenta v končni uporabi. Nikakor ne bomo pozabili na varnost delovanja plinskih tehnologij in sledenje tehnološkim novostim, povezanim z zemeljskim plinom. Tradicionalno bodo za izmenjavo izkušenj in znanja poskrbeli najvidnejši slovenski in mednarodni strokovnjaki z vseh aktualnih področij uporabe plina ter uvajanja in upravljanja najsodobnejših plinskih tehnologij, ki bodo avditoriju spregovorili o svojih pogledih na perspektivo in razvoj plinskih tehnologij.
ŠTUDENTSKI POGLEDI: vpliv hlajenja na kakovost notranjega okolja in
w w w . z v e z a - z s i s . s i
VPLIV HLAJENJA IN PREZRAČEVANJA NA KAKOVOST NOTRANJEGA OKOLJA IN VPELJAVA SKUPNEGA MERILA Marko Tement, marko.tement@gmail.com prof. dr. Vincenc Butala doc. dr. Matjaž Prek Fakulteta za strojništvo, UL Izvleček v angleščini:
Delo vsebuje primerjavo treh kombinacij hladilnega in prezračevalnega sistema, in sicer stropno hlajenje v kombinaciji z izpodrivnim prezračevanjem, konvektorsko hlajenje in uporabo ravnih zidnih odprtin. Kombinacije smo ocenili ločeno s stališč toplotnega ugodja in kakovosti zraka, prvo z dobro poznanimi Fangerjevimi kriteriji toplotnega ugodja, drugo pa z učinkovitostjo prezračevanja.
“Cilj našega dela je bila vpeljava skupnega merila, ki omogoča s povezavo kriterijev toplotnega ugodja in učinkovitostjo prezračevanja oceno kakovosti notranjega okolja zgolj z eno samo številčno vrednostjo.” Izbiri posameznih hladilnih sistemov so botrovali naslednji razlogi. Stropno hlajenje smo izbrali kot dokaj nov in še neuveljavljen hladilni sistem, ki izkorišča mehanizem hlajenja s sevanjem, poleg tega pa omogoča vnos minimalne količine zraka. Konvektorski hladilni sistem smo izbrali kot dobro poznan in kljub nekaterim pomanjkljivostim uveljavljen zračni sistem. Glavni mehanizem prenosa toplote je pri tem sistemu prestop toplote iz toplega telesa na hladen zrak. Sistem zidnih odprtin je prav tako zračni sistem, a omogoča za razliko od konvektorskega sistema vnos zraka pri nizkih hitrostih.
z v e z a
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
The work comprises the comparison of three different combinations of cooling and ventilation systems, which are chilled ceiling cooling in combination with displacement ventilation, cooling with a fan coil unit and the use of flat wall displacement outlets. The combinations were first evaluated separately for thermal comfort and air quality. The criteria was then combined with the newly introduced indicator of indoor envi-
ronment. According to the indicator of the indoor environment, the combination of chilled ceiling cooling and displacement ventilation gave the best results of the compared. The use of a fan coil unit and flat wall displacenent outlets didn’t behave as well as the first system in terms of thermal comfort and ventilation effectiveness, respectively. This is the reason for the lower values of the indicator of the indoor environment for the two systems.
Uvod:
8
Slika 1: toplotno ugodje in učinkovitost prezračevanja
vpliv hlajenja na kakovost notranjega okolja in ... Toplotno ugodje in učinkovitost prezračevanja
kjer so: • • •
X – številčna vrednost kategorije toplotnega ugodja Y – številčna vrednost kategorije učinkovitosti prezračevanja W – utež toplotnega ugodja
z v e z a s t r o j n i h
Utež toplotnega ugodja pri tem pove, ali je za neko stavbo oz. prostor večjega pomena toplotno ugodje ali učinkovitost prezračevanja. To pomeni, da je odvisna predvsem od namena uporabe prostora. Za bivalno in delovno okolje ocenjujemo, da so primerne vrednosti uteži toplotnega ugodja od 0,5 do 0,7.
i n ž e n i r j e v
Preglednica 1: Opredelitev kategorij učinkovitosti prezračevanja, toplotnega ugodja in indikatorja notranjega okolja εc 0,8 <εc< 1,2 0,5 <εc< 1,5 0,2 <εc< 1,8
Y 1 2 3
PPD 0-6 % 6-10 % 10-15 %
s l o v e n i j e
X 1 2 3
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Obravnava toplotnega ugodja je temeljila na teoriji profesorja Fangerja, ki je na podlagi številnih eksperimentov definiral dva integralna indeksa, ki napovedujeta, kako se ljudje počutijo v nekem okolju. Indeksa se imenujeta PMV (pričakovana ocena ugodja) in PPD (pričakovan odstotek nezadovoljnih ljudi). S prvim je možno napovedati povprečno oceno ugodja pri parametrih okolice glede na PMV lestvico, z drugim pa odstotek ljudi, ki se pri določeni oceni ugodja počutijo neugodno. Poleg integralnih indeksov poznamo še lokalne indekse neugodja, ki napovedo odstotek nezadovoljnih ljudi zaradi prepiha (PD(v)), temperature tal PD(θf ), vertikalne temperaturne razlike (PD(Δθvert)) in sevalne asimetrije (PD(Δθsa). Učinkovitost prezračevanja pa smo ocenili s t.i. učinkovitostjo odstranjevanja škodljivih primesi εc. V našem primeru smo kot škodljivo snov obravnavali CO2, saj koncentracija le tega vpliva na koncentracijo ljudi in posledično na delovno učinkovitost ljudi. Učinkovitost prezračevanja določimo glede na koncentracijo CO2 na vtoku zraka, odtoku zraka in povprečno koncentracijo po prostoru. kjer so:
ki smo ga poimenovali indikator notranjega okolja INO, ima naslednjo obliko:
INO Kategorija INO 1-1,65 dobra kakovost NO 1,65-2,4 srednja kakovost NO 2,4-3 nizka kakovost NO
numerične simulacije • • •
ce – koncentracija CO2 odtočnega zraka cs – koncentracija CO2 vtočnega zraka < c > – povprečna koncentracija CO2 v prostoru
Kategorijam toplotnega ugodja in učinkovitosti prezračevanja smo priredili številčne vrednosti od 1 do 3, kjer predstavlja vrednost 1 najvišjo raven toplotnega ugodja in optimalno učinkovitost prezračevanja, vrednost 3 pa najnižjo raven toplotnega ugodja in neustrezno nizko ali nepotrebno visoko učinkovitost prezračevanja. Nov indikator,
Numerične simulacije smo izvedli na računalniškem modelu pisarniškega prostora dimenzij 3 x 3,5 x 2,5 m, v katerem je prisotna ena sedeča oseba. Za natančnejšo določitev tokovnih vzorcev prostoru smo v model ‘’vgradili’’ tudi proti jugu usmerjeno okno in osnovno pisarniško opremo. Za doseganje zastavljenega cilja smo izvedli simulacije v dveh korakih. V prvem koraku smo s programom DesignBuilder določili toplotne dobitke v 9
ŠTUDENTSKI POGLEDI: vpliv hlajenja na kakovost notranjega okolja in
Izračunana hladilna obremenitev nam je omogočala natančnejšo opredelitev hladilnih in prezračevalnih sistemov. Za sistem stropnega hlajenja smo tako predpisali potrebno specifično hladilno moč glede na površino stropa in potreben pretok svežega zraka, ki je pogojen s t.i. biološkim minimumom, predpisanim s Pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb. Glede na pretok zraka pa smo izbrali še primerne vtočne in odtočne odprtine. Za sistema konvektorskega hlajenja in zidnih odprtin pa smo izračunali potreben pretok zraka, ki zagotavlja odvod hladilnih obremenitev ter prav tako primerne dimenzije in pozicije zračnih odprtin.
V drugem koraku smo z definiranimi hladilnimi in prezračevalnimi sistemi s programom Fluent izračunali tokovno in temperaturno polje ter polje koncentracij CO2. Izziv pri delu s programom Fluent predstavlja vselej generiranje ustrezne računske mreže, ki pomembno vpliva na rezultate izračuna. Geometrija prostora nam je omogočila izbiro kartezične računske mreže, to pomeni, da je mreža sestavljena iz kock in kvadrov. Z upoštevanjem lastnosti računskih mrež in vplivov mrež na numerični izračun smo po primerjavi različno gostih mrež izbrali računske mreže s prb. 500.000 računskimi elementi. Po generiranju računskih mrež je sledilo natančnejše definiranje računskih parametrov in modelov. Podatek, ki bo zanimiv za bralce, ki so na področju računalniške dinamike tekočin že nekoliko izkušeni, je ta, da smo za izračun uporabili k-eps-RNG turbulentni model, ki je po izkušnjah tudi drugih avtorjev primeren za izračun tokovnih polj v zaprtih prostorih. Pri sistemu stropnega hlajenja se srečamo s sevalnim prenosom toplote med ohlajenim stropom in ostalimi površinami v prostoru, zato smo v izračunih
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
w w w . z v e z a - z s i s . s i
simuliranem prostoru, in sicer za t.i. projektni dan, t.j. petnajsti junij. Najvišja hladilna obremenitev na ta dan je za naš model nastopila ob 15.00 in znaša skupno 650 W. Pri tem predstavljajo največji delež hladilne obremenitve toplotni dobitki zaradi toplotne oddaje ljudi (10 %), računalnika (55 %) in razsvetljave (35 %).
z v e z a
Slika 2 a, b, c: opredelitev hladilnih in prezračevalnih sistemov morali upoštevati tako prestop toplote kot tudi toplotno sevanje. S tem smo definirali vse potrebno za numerične simulacije.
“Rezultati simulacij so pokazali, da je s stališča skupne kvalitete okolja v prostoru, izmed primerjanih sistemov, najugodnejša kombinacija stropnega hlajenja in izpodrivnega prezračevanja. “ 10
vpliv hlajenja na kakovost notranjega okolja in ...
z v e z a s t r o j n i h
Slika 3: Velikost hitrosti v prerezu:
i n ž e n i r j e v
a - stropno hlajenje, b - konvektorsko hlajenje, c - zidne odprtine
s l o v e n i j e
S to kombinacijo je bil namreč dosežen procent nezadovoljnih ljudi PPD = 6 % ter učinkovitost prezračevanja εc = 0,92 in s tem indikator notranjega okolja INO = 1,6. Ta sistem odlikujejo tudi nizke hitrosti zraka v prostoru (slika 3) ter posledično nizek odstotek nezadovoljnih ljudi zaradi prepiha 11 11
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Slika 4: Temperaturno polje v prerezu; a - stropno hlajenje, b - konvektorsko hlajenje, c - zidne odprtine
(PD(v) = 0,5 %) in enakomerna razporeditev temperature po prostoru (slika 4). Pomanjkljivost tega sistema je nižja kakovost zraka oz. nekoliko višja koncentracija CO2 v prostoru (slika 5), ki je posledica nižjega vnosa svežega zraka. Izmed primerjanih se je glede na skupno kvaliteto notranjega okolja v sredino uvrstil sistem konvektorskega hlajenja. Pri vrednostih PPD = 15,6 % in εc = 0,83 znaša indikator notranjega okolja INO = 2,2. Pomanjkljivosti konvektorskega hlajenja se kažejo v višjih lokalnih hitrostih zraka (slika 3) (PD(v) = 12 %), prednosti pa v visoki kakovosti zraka oz. nizki koncentraciji CO2 (slika 5). Hlajenje z uporabo zidnih odprtin se je uvrstilo po kriterijih toplotnega ugodja z indeksom PPD = 6,5 % med oba ostala sistema, po kriterijih za učinkovitost prezračevanja pa se je izkazal za manj primernega, saj je visoka vrednost učinkovitosti prezračevanja εc = 1,97 povezana z veliko rabo energije za prezračevanje. Indikator notranjega okolja INO = 2,4 je s tem v naši primerjavi skupno najslabši. Prednosti se kažejo v visoki kvaliteti zraka (slika 5), pomanjkljivosti pa v neenakomerni temperaturni porazdelitvi, ki je posledica razslojevanja zraka (slika 4).
ZAKLJUČEK Z numeričnimi simulacijami je bila izvedena primerjava treh hladilnih sistemov. Glede na novo vpeljan indikator notranjega okolja se je najbolje odrezal sistem stropnega hlajenja, saj nudi visoko raven toplotnega ugodja ob primerni učinkovitosti prezračevanja. Konvektorsko hlajenje se je izkazalo slabše na področju toplotnega ugodja, ravne zidne odprtine pa na področju prezračevanja. Indikator notranjega okolja se je izkazal kot preprosto orodje za združitev ocene toplotnega ugodja in učinkovitosti prezračevanja, kar je primerno predvsem za uporabo v vsakdanji praksi.
z v e z a
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
w w w . z v e z a - z s i s . s i
ŠTUDENTSKI POGLEDI: vpliv hlajenja...
Slika 5: Polje koncentracij v prerezu; a - stropno hlajenje, b - konvektorsko hlajenje, c - zidne odprtine
VPLIV HLAJENJA IN PREZRAČEVANJA NA KAKOVOST NOTRANJEGA OKOLJA IN VPELJAVA SKUPNEGA MERILA 12
ŠTUDENTSKI POGLEDI: DBF 2014 DBF 2014 Tomaž Rakar, izr. prof. dr. Tadej Kosel Fakulteta za strojništvo, UL
Nekaj besed o tekmovanju:
13
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Ogledali smo si proizvodnjo v podjetjih Cessna Aircraft Company Wichita in Independence ter Beechcraft (po novem last Cessne oziroma Textrona, ki je krovno podjetje) in muzeja Kansas Cosmosphere & Space Center in Kansas Aviation Museum. Tekmovanje vsako leto organizirata podjetji Cessna Aircraft Company in Raytheon Missile Systems s podporo Ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko (AIAA).
V 1. nalogi je bilo treba leteti s praznim letalom čim več krogov v štirih minutah. Letalo je moralo pri vseh treh nalogah vzleteti na razdalji 12,2 m. V poziciji z vetrom je moralo narediti zavoj za 360 stopinj v nasprotni smeri kroga. Dolžina kroga je bila v vsako stran od vzletne linije 152 m, prelet te linije pa je označil sodnik z dvigom zastavice. Letalo je po pristanku moralo ostati na vzletno-pristajalni stezi. V 2. nalogi je bilo treba preleteti tri kroge s čim več kockami. V 3. nalogi je moralo letalo narediti tri kroge in nositi štiri kvadre, postavljene v zahtevan položaj. Meril pa se je čas letenja.
s l o v e n i j e
Kratek opis misij, ki jih je moralo letalo opraviti
i n ž e n i r j e v
Naša ekipa se je imenovala Ekipa Edvarda Rusjana (Edvard Rusjan Sloveanian Team). Letalo pa smo poimenovali EDA2014. Z uvrstitvijo na 4. mesto so študenti letalstva s Fakultete za strojništvo, ki so v ta projekt vložili veliko študijskega in prostega časa dokazali, da so v konstruiranju, izdelavi in letenju daljinsko vodenih brezpilotnih letal, ki morajo zadostiti kompleksnim tehničnim zahtevam, v samem svetovnem vrhu. Poudariti moramo, da smo mi imeli svojega pilota, študenta Ervina Klemenčiča, prve tri ekipe pa najetega zunanjega plačanega pilota, ki je bil tudi precej starejši od našega. To pomeni, da imamo na fakulteti ekipo, ki je s svojim znanjem in seveda ob pomoči izr. prof. dr. Tadeja Kosela dosegla dobro konstrukcijsko rešitev, zadostila vsem pravilom tekmovanja, imela brezhibnega pilota ter mentorja in seveda veselje do samega tekmovanja.
s t r o j n i h
Lokacija letošnjega tekmovanja je bila Wichita, ki se nahaja v zvezni državi Kansas, ZDA. Wichita je zibelka svetovnega letalstva, zato smo poleg tekmovanja obiskali tri letalska podjetja in dva letalska muzeja.
z v e z a
Ekipa študentov se je v mesecu aprilu odpravila na svetovno tekmovanje, imenovano DBF 2014. Kratica DBF ozančuje design/build/ fly. Tekmovanja se je udeležilo 80 različnih ekip iz različnih univerz po svetu. Med njimi smo bili prisotni tudi mi, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani in ponosno lahko rečem, da smo zasedli 4. mesto na svetu. Pred nami so
bili samo Američani iz treh različnih univerz, za nami pa študenti iz svetovno znanega tehnološkega inštituta MIT.
ŠTUDENTSKI POGLEDI: DBF 2014 Naša ekipa je zasnovala visokokrilno enomotorno letalo z repnim kolesom. Trup letala je izdelan iz Deprona. Krilo je izdelano iz balse, prekrito z Oralight folijo, glavni nosilec ima pasnico iz ogljikovega kompozita (rovinga) in stojino iz balze. Letalo se razstavi na dva dela: trup s podvozjem in krilo. Masa letala brez tovora z baterijami znaša 1.035 kg, s kockami/potniki 1.950 kg. Razmerje med maso tovora in maso letala je 0.88. K uspešni izvedbi projekta so pripomogli sponzorji s svojimi finančnimi in materialnimi prispevki: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Laboratorij za aeronavtiko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), Študentska organizacija Fakultete za strojništvo (ŠOFS), Študentski svet Fakultete za strojništvo (SSFS), C-Astral d. o. o. iz Ajdovščine, LxNav d. o. o. iz Celja, Pipistrel d. o. o iz Ajdovščine in Akrapovič d. o. o. iz Ivančne Gorice.
Ekipa DBF 2014
Priprava na vzlet
Upam, da smo s tem rezultatom dobili dober vzgonski veter, ki nas bo naslednje leto popeljal na 1. mesto. Priprava ekip na letenje
z v e z a
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Nekaj o letalu
Ekipa FS je dosegla ČETRTO mesto med 80 ekipami z vsega sveta na tekmovanju Design/Build/Fly, ki je potekalo od 11. 4. do 13. 4. 2014 v Wichiti, ZDA. To je najboljša uvrstitev doslej! 14
V SREDIŠČU: INDOP - SPTE ENOTE Kaj so SPTE enote? Tjaša Nadvežnik
veliki in mali industrijski obrati, zdravstvene ustanove, javni izobraževalni zavodi, trgovski in športni centri, naravni parki in planinske koče, odročne kmetije, poslovni prostori ter navadna stanovanjska poslopja (hiše, bloki).
i n ž e n i r j e v s l o v e n i j e w w w . z v e z a - z s i s . s i
“Podjetje INDOP je inovativno in hitro razvijajoče se podjetje za razvoj, proizvodnjo in servis enot za soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE). Ponujajo učinkovite sisteme soproizvodnje toplotne in električne energije, ki nudijo dobre prihranke ter občutno znižajo stroške porabe energije. Energetski prihranki znašajo tudi do 25 %, investicija pa se lahko povrne že v 5 letih. “
• • • • • • • •
Kaj je SPTE enota? SPTE enota (z drugimi besedami tudi: SoProizvodnja Toplotne in Električne energije, soproizvodnja enota ali kogeneracija) je samostojna enota za pridobivanje električne in toplotne energije. Uporabniku omogoča, da proizvedeno električno energijo v celoti proda v elektrodistribucijsko omrežje ali jo porabi za lastno rabo, toplotno energijo pa uporabi za ogrevanje ali pripravo tople sanitarne vode in razne tehnološke procese. Pri proizvodnji električne energije se lahko doseže tudi preko 25 % prihranka primarne energije v primerjavi z ločeno proizvodnjo.
s t r o j n i h
Poleg same proizvodnje izvajajo še vzdrževanje oz. servis enot, ki je ključnega pomena za pravilno in brezhibno delovanje enot v njihovem celotnem življenjskem obdobju.
Široka paleta soproizvodnih enot različnih nazivnih moči (od 37 do 500 kW nazivne električne moči) omogoča oskrbo najširši skupini uporabnikov:
z v e z a
Podjetje INDOP, d. o. o., s sedežem v Šoštanju, je februarja 2007 ustanovila Skupina Gorenje iz Velenja. Prvotni namen ustanovitve podjetja je bila proizvodnja opreme na področju obrambne industrije. Zaradi prostih kapacitet so se v letu 2011 intenzivno lotili razvoja in proizvodnje SPTE enot različnih moči in izvedb.
Pri izdelavi soproizvodnih enot lahko zaradi njihove vsesplošne uporabnosti zasledimo velik tehnološki napredek, ki se kaže predvsem v njihovi večji energetski učinkovitosti. Največja prednost sistema soproizvodnje je zanesljivost oskrbe z energijo, ker le-to proizvaja neodvisno od javnega omrežja, poleg tega je tudi odlična naložba za tiste objekte, kjer je potrebno ogrevati prostore večjih površin.
Slika 1: Kogeneracija 15
V SREDIŠČU: INDOP - SPTE ENOTE
Delovanje SPTE enote Slika 2: SPTE enota
Prednosti SPTE enote Soproizvodnja je energetsko najbolj učinkovit način izrabe goriv. Glavne prednosti za PORABNIKA so: • nizki stroški električne in toplotne energije, • nižji obratovalni stroški, • večji energijski izkoristki, • večja zanesljivost oskrbe z energijo, • koriščenje energije neodvisno od javnega omrežja.
z v e z a
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Glavne prednosti za SKUPNOST in OKOLJE so: • veliki prihranki primarne energije, • proizvodnja okolju prijazne energije, • nižanje emisij toplogrednih plinov (CO2) ter emisij ostalih plinastih onesnaževal (CO, SO2 in NOX), • odlična biološka razgradljivost goriva, • ekološki viri goriv (zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin (LPG), kurilno ali rastlinsko olje, biodizel, biomasa).
SPTE enota je sestavljena iz naslednjih osnovnih sklopov: • MOTOR: pogonski motor z možnostjo uporabe različnih goriv: zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin (LPG), kurilno ali rastlinsko olje; • GENERATOR: trifazni generator za proizvodnjo električne energije; • TOPLOTNI IZMENJEVALNIK: sistem za odvzem toplotne energije (izmenjevalec hladilna tekočina – voda, dimni plini – voda); • NADZORNI SISTEM: sistem za krmiljenje in nadzor delovanja enote Glavni del SPTE enote je štiritaktni motor, ki se napaja z gorivom. Ta pretvori zgorevanje goriva v toplotno in mehansko energijo, slednjo pa generator pretvori v električno energijo. Ravno zato govorimo o SoProizvodnji Toplote in Elektrike. Izpušni plini se ne odvedejo takoj v okolico, temveč se jim odvzame toplotno energijo v izmenjevalcu dimni plini - voda. Toplotni izmenjevalnik je povezan z zunanjim (sekundarnim) tokokrogom napajalnega voda. Krmilna in nadzorna enota prevzame popoln nadzor nad delovanjem celotnega sistema SPTE enote. Nadzorni sistem je ključnega pomena za pravilno delovanje, kot tudi za diagnosticiranje in odpravo morebitnih napak.
Slika 3: SPTE enota 16
V SREDIŠČU: INDOP - SPTE ENOTE SPTE sistem uspešno pretvori 90 % vložene energije, iz katere dobimo približno 40 % električne in 50 % toplotne energije. Izgube SPTE enote znašajo približno 10 %.
Srebrno priznanje za Daljinski nadzorni sistem SPTE enot
17 17
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Slika 5: Kogeneracija
s l o v e n i j e
Kogeneracijske oziroma SPTE enote je treba redno vzdrževati in, da bi se sproti izognili izpadu dohodka, odpravljati morebitne napake. Zato je ključnega pomena, da imajo upravljavci in serviserji ves čas pregled nad delovanjem vseh SPTE enot. Tako so v podjetjih Indop, MIEL Elektronika in RCE razvili sistem za oddaljeni nadzor SPTE enot, preko katerega serviserji v realnem času spremljajo različne parametre, alarme, servisne posege, statuse in zgodovino delovanja, alarmov ter servisov. Tako serviserji in stranka v vsakem trenutku vedo, kaj se dogaja na enoti. Podatki se na strežnik pošiljajo preko 3G/UMTS signala, kar omogoča neodvisnost postavitve SPTE enote. Vsi kritični alarmi so takoj ob sprožitvi poslani vzdrževalcu, kar omogoča zelo hitro odzivnost. Na osnovi razvoja daljinskega nadzornega sistema v podjetju Indop pričakujejo povečanje tržnega deleža na slovenskem trgu soproizvodnih enot in prodor na tuje trge.
i n ž e n i r j e v
Slika 4: Kogeneracija
s t r o j n i h
Podjetje INDOP ponuja razvoj in proizvodnjo SPTE enot, ki so prirejene izključno željam in potrebam končnih uporabnikov, tako glede oblike ohišja, uporabljenih komponent, barve, dimenzije ter namestitve dodatnih komponent enote.
• Edino podjetje v Sloveniji z lastno proizvodnjo SPTE enot • Lasten razvoj SPTE enot • Daljinski nadzorni sistem SPTE enot • Izvedbeni inženiring • Lastna servisna služba
z v e z a
Podjetje INDOP ima razvit lasten centralni nadzorni sistem, ki je ključnega pomena za pravilno delovanje enote (SCADA, HMI). Sistem služi zbiranju ključnih podatkov o delovanju enote ter skrbi za takojšnje javljanje napak in pomanjkljivosti v delovanju SPTE enote. S tem naročnik kot tudi druge za to pooblaščene osebe avtomatsko pridobijo potrebne informacije o delovanju svoje enote (npr. proizvedena električna in toplotna moč, doseženi izkoristki, poraba goriva, napake med delovanjem, itd.).
Zakaj izbrati INDOP?
V SREDIŠČU: Agencija za energijo Agencija za energijo
z v e z a
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Intervju: mag. Irena Praček, direktorica Agencije za energijo
18
V SREDIŠČU: Agencija za energijo
•
Poslanstvo agencije je reguliranje netržnih energetskih dejavnosti in zagotavljanje učinkovitega delovanja energetskih trgov. Želimo si, da bi uspešno nadaljevali svoje delovanje ter postali še bolj učinkovit in mednarodno prepoznaven energetski regulator, novi energetski zakon pa nam je letos že prinesel tako zelo želeno in potrebno večjo neodvisnost.
•
•
Odjemalcem električne energije in zemeljskega plina na vaši spletni strani nudite e-storitve. Čemu so namenjene? Na naši spletni stran nudimo e-storitve z namenom, da lahko odjemalci enostavno in na enem mestu pridobijo informacije o cenah električne energije in zemeljskega plina. V okviru e-storitev deluje tudi spletna aplikacija primerjalnik ponudb, kjer so ažurno zbrane vse potrebne informacije, iz katerih si lahko uporabniki izračunajo letni znesek za dobavljeno električno energijo ali zemeljski plin in pri tem ugotovijo, ali lahko z menjavo dobavitelja tudi kaj prihranijo. S pomočjo primerjalnika ponudb lahko odjemalci tudi preverijo pravilnost izračuna mesečnega računa za dobavljeno električno energijo ali zemeljski plin.
Agencija vodi vse podatke o proizvodnji in porabi električne energije. Koliko električne energije je proizvedene v Sloveniji na leto? Vse podatke o proizvodnji in porabi električne en19
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Kaj je poslanstvo Agencije za energijo danes?
•
s l o v e n i j e
Ustanovitev energetskega regulatorja je bila ena od nalog, ki jih je morala Slovenija opraviti v času priprav na vstop v Evropsko unijo. Agencija je začela delovati leta 2001 ter že aprila istega leta pripravila metodologijo in sprejela cene za uporabo elektroenergetskih omrežij. To je bil prvi korak k ustvarjanju trga z električno energijo in zemeljskim plinom v naši državi. Nato so sledili posamezni koraki, ki so pripeljali do polnega odprtja obeh trgov sredi leta 2007, ko smo tudi gospodinjski odjemalci dobili pravico do izbire dobavitelja. Seveda pa so se ves čas našega delovanja na začetku predvidenim nalogam pridruževale dodatne in nove naloge. Sprejem novega energetskega zakona spomladi letos pa je tako po vsebini kot količini nalog popeljal agencijo v novo obdobje.
•
optimalno uravnovešanje interesov potrošnikov, reguliranih podjetij in države, zagotoviti potrošnikom najboljše razmerje med kakovostjo in ceno reguliranih storitev, reguliranim podjetjem pa spodbude za učinkovito poslovanje in ekonomsko upravičene naložbe, soustvarjanje razmer za trajno, zanesljivo in kakovostno oskrbo odjemalcev z električno energijo in zemeljskim plinom v Sloveniji, spodbujanje okolju prijazne proizvodnje električne energije in doseganja okoljskih ciljev, nadzor energetskega trga in sodelovanje pri varstvu potrošnikov, sodelovanje pri snovanju in izvajanju energetske politike Republike Slovenije in Evropske unije.
i n ž e n i r j e v
Agencija za energijo je bila ustanovljena leta 2001, kaj je bil povod za ustanovitev?
•
s t r o j n i h
Med naše temeljne strateške cilje smo med drugim uvrstili naslednje:
z v e z a
Agencija za energijo je sodoben regulator slovenskega energetskega trga, ki si prizadeva iskati najboljše odgovore na vsa pomembna vprašanja ter teži k trem ključnim ciljem: doseči trajnost, konkurenčnost in varnost oskrbe. Na začetku leta 2001 je bila ustanovljena Agencija za energijo Republike Slovenije, leta 2004 je novela Energetskega zakona prinesla nove naloge in preimenovanje v Javno agencijo Republike Slovenije za energijo. Od 31. marca letos na podlagi prvega odstavka 548. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) agencija posluje z novim imenom Agencija za energijo. Delovanje agencije nam je predstavila direktorica mag. Irena Praček.
V SREDIŠČU: Agencija za energijo ergije agencija vsako leto objavi v Poročilu o stanju na področju energetike v Sloveniji. Zbrane petletne podatke vsako leto objavimo tudi v dokumentu z naslovom Pomembnejši kazalniki na področju os-
krbe z električno in zemeljskim plinom. Podatki o proizvodnji električne energije v minulih petih letih glede na vrsto proizvodnje v GWh so bili takšni:
Preglednica 1: Proizvodnja električne energije v minulih petih letih 2010 5.371 4.795 4.248 846 15.260
2011 5.899 4.787 3.362 830 14.878
2012 5.232 4.691 3.768 853 14.544
2013 5.023 4.381 4.480 1.070 14.954
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Jedrska elektrarna Termoelektrarne Hidroelektrarne Drugi mali proizvajalci Proizvodnja skupaj
2009 5.453 4.700 4.277 777 15.207
z v e z a
Slika 1: Iz podatkov o proizvodnji električne energije je razvidno, da se je trend zmanjševanja proizvodnje iz obdobja 2010–2012 lani končal, saj smo ponovno imeli rast proizvodnje, in sicer je bila ta za 2,8 % večja kot leta 2012.
Kolikšna pa je poraba? Tudi pri porabi električne energije je v letu 2013 prišlo do rasti, in sicer v višini 1,5 % glede na leto 2012. Na sliki 2 so prikazani podatki o porabi električne energije, ločeno po vrsti odjema.
20
Koliko v povprečju porabi en prebivalec Slovenije električne energije in zemeljskega plina na leto? Povprečni porabi, izračunani iz razpoložljivih podatkov o porabi električne energije in zemeljskega plina za leto 2013 ter števila prebivalcev, sta bili naslednji: povprečna poraba električne energije na prebivalca je bila lani 6218 kWh na prebivalca, povprečna poraba zemeljskega plina pa 410 standardnih kubičnih metrov zemeljskega plina oziroma 4095 kWh na prebivalca.
V SREDIŠČU: Agencija za energijo
z v e z a s t r o j n i h i n ž e n i r j e v
Slika 2: Poraba električne energije, ločena po vrsti odjema. rimo seveda o višji sili, naš cilj pa je, da so tudi v takšnih primerih škoda in posledice čim manjše.
s l o v e n i j e
V letošnji ujmi, ki smo jo doživeli v Sloveniji, se je izkazalo, da je oskrba z električno energijo danes ena najpomembnejših storitev. Kaj menite?
V zadnjih letih ste zabeležili povečanje števila sončnih elektrarn. Pričakujete rast Žled v januarju in februarju je tudi tistim, ki se sicer tudi v bodoče?
Le ustrezno projektirana in vzdrževana elektroenergetska infrastruktura bo lahko v največji možni meri kljubovala raznim vremenskim nevšečnostim, ki jih v zadnjih letih doživljamo tudi v Sloveniji, in sicer vse od žleda, orkanskega vetra pa do poplav. Kadar gre za izredne vremenske razmere, govo-
Tako velike rasti, kot smo ji bili priča v prejšnjih letih, več ne pričakujemo. Spremenili so se način določanja podpor in njihova višina, tako da za vlagatelje sončne elektrarne niso več tako privlačne.
w w w . z v e z a - z s i s . s i
ne ukvarjajo s tem področjem, v vsej razsežnosti predstavil pomembnost zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo. Ravno zato je izjemnega pomena, da slovensko elektroenergetsko omrežje, prenosno in distribucijsko, ohranjamo v dobrem stanju. To nalogo v Sloveniji opravljata sistemska operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja, družbi ELES in SODO, ki jima mora agencija v okviru določitve omrežnin zagotavljati zadostna finančna sredstva za razvoj, gradnjo in ustrezno vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture.
V letu 2012 so se dogajale spremembe na trgu zemeljskega plina, ki so povzročile padec osnovne cene. Kakšno je gibanje cen zemeljskega plina? Cene zemeljskega plina se v Sloveniji znižujejo od konca leta 2012, ko so se na maloprodajnem trgu z zemeljskim plinom začeli pojavljati novi dobavitelji in se je povečevala konkurenca. Tudi lani se je ta trend nadaljeval, kar je povzročilo nadaljnje zniževanje cen zemeljskega plina, ki so zdaj že na ravni povprečnih cen v Evropski uniji. Vse več zemeljskega plina, ki se potroši v Slo21
V SREDIŠČU: Agencija za energijo
w w w . z v e z a - z s i s . s i
veniji, je kupljenega na plinskih borzah in plinskih vozliščih po konkurenčnejših cenah in vedno manj po dolgoročnih pogodbah. Zato tudi cene v Sloveniji sledijo trendu spreminjanja cen zemeljskega plina na borzah, te pa so v največji meri odvisne od ponudbe in povpraševanja. Zelo težko je napovedati, kakšne bodo cene zemeljskega plina v prihodnje. Če se bodo nadaljevale razmere, ko je na trgu presežek ponudbe plina, lahko pričakujemo zniževanje cen, v nasprotnem primeru pa se lahko cena tudi zviša. Letos bo na ceno zemeljskega plina pomembno vplival razvoj spora med Ukrajino in Rusijo.
s l o v e n i j e
22. marca 2014 je v veljavo stopil nov Energetski zakon (EZ-1). Kakšne spremembe prinaša Agenciji za energijo?
i n ž e n i r j e v
Novi energetski zakon prinaša tudi bistveno povečanje vloge agencije. Število nalog in pristojnosti se je več kot podvojilo, hkrati pa se je okrepila naša neodvisnosti, saj moramo delovati neodvisno tako od tržnih interesov kot tudi od političnih organov in izvršne veje oblasti. Dobili smo številne nove pristojnosti in tudi odgovornost za celoten nadzor nad izvajanjem določil zakona.
z v e z a
s t r o j n i h
Naše naloge se širijo s področja reguliranih dejavnosti v energetiki na celovit nadzor tržnih dejavnosti na trgih z zemeljskim plinom in električno energijo. Med povsem nove naloge spada na primer zanesljiva oskrba z zemeljskim plinom, za katero je bilo doslej zadolženo ministrstvo. Naša nova naloga bo oblikovanje cen toplote za daljinsko ogrevanje, sprejemali oziroma potrjevali bomo tudi naložbene načrte sistemskih operaterjev elektroenergetskih in plinovodnih omrežij. Povsem novi področji pa sta energetska učinkovitost in učinkovita rabe energije. Pomembno vlogo je agencija dobila na primer tudi še na področju usklajene izmenjave podatkov med udeleženci na trgu.
22
Agencija za energijo je po novem EZ-1 med drugim dobila tudi nove pristojnosti za izdajo certifikatov za sistemske operaterje. To je verjetno kar obsežno področje? Področje certificiranja operaterjev prenosnih sistemov je resnično zelo obsežno, saj je agencija zavezana ves čas nadzirati izpolnjevanje pogojev za izdajo certifikata, torej tudi potem, ko je certifikat že podeljen. Ključno pri tem je, da morajo biti izpolnjene vse zahteve Unije glede lastniške ločitve izvajalcev dejavnosti prenosa električne energije in zemeljskega plina od izvajalcev energetske dejavnosti proizvodnje in dobave navedenih energentov. V primeru ugotovljenih kršitev mora agencija ustrezno ukrepati in operaterjem prenosnih sistemov naložiti odpravo kršitev, v primeru neupoštevanja naloženih ukrepov pa lahko certifikat tudi odvzamemo.
EZ-1 naj bi skrbel tudi za več pravic potrošnikov, kakšne prednosti prinaša? Številne pristojnosti smo dobili tudi pri zagotavljanju konkurenčnosti energetskih trgov in agencija postaja organ, pristojen za nadzor nad kršitvami konkurence. Za odjemalce in varstvo njihovih pravic bo zelo koristna vzpostavitev tako imenovane skupne kontaktne točke, ki jo bo vodila agencija. Z njo se bo zagotavljal dostop odjemalcev do vseh potrebnih informacij, kot so različni predpisi, njihove pravice, pogodbe, postopki, pravna sredstva, primerjave cen na trgu z energijo in podobno.
Gospa Irena Praček, lepo se vam zahvaljujemo za vsa pojasnila in odgovore.
V SREDIŠČU: NERVTEH – SIMULATOR VOŽNJE NERVTEH – SIMULATOR VOŽNJE Matej Vengust, info@nerv-teh.com NERVTEH, Kidričeva 118, Trzin
z v e z a s t r o j n i h i n ž e n i r j e v
“ Glavni razlog za začetek razvoja simulatorja vožnje je bilo alarmantno visoko število prometnih nesreč, ki se končajo s smrtnim izidom. ”
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Smo mlado podjetje, ki se ukvarjamo z raziskovanjem in razvojem na področju robotike. Podjetje je specializirano za razvoj simulatorjev različnih tipov vozil. NERVteh sestavlja osemčlanska ekipa, v kateri smo strokovnjaki s področja elektronike, programiranja, biotehnologije, arhitekture, grafičnega oblikovanja, ekonomije in financ.
s l o v e n i j e
Slika 1: Slika prototipa (foto: arhiv NERVteh)
2013 po svetu: • 1,24 milijona ljudi mrtvih zaradi prometnih nesreč • 3397 mrtvih na dan • 33 % ljudi je starih med 10−24 let, kar pomeni, da so prometne nesreče najbolj pogost razlog za smrt mladih na svetu • 3 trilijone $ ekonomske škode zaradi prometnih nesreč
23
V SREDIŠČU: NERVTEH – SIMULATOR VOŽNJE
z v e z a
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Globalne organizacije, kot so FIA in njihova Action for Road Safety, EU direktiva za prometno varnost in Komisija za globalno prometno varnost, se trudijo te številke zmanjšati, ter se hkrati strinjajo, da je edina pot k zmanjšanju te visoke številke izobraževanje in trening.
“Cilj podjetja NERVteh je pomagati izboljšati prometno kulturo, ki bo na daljši rok vplivala k zmanjšanju števila prometnih nesreč. To bi dosegli z orodjem za urjenje, ki bi repliciral pravo vozilo in realno okolje na cesti.” Naš simulator je sestavljen tako iz strojne opreme, kot tudi programske opreme. Strojno opremo sestavljajo deli pravega avtomobila in pa premična platforma, ki omogoča kar se da realno izkušnjo vožnje avtomobila. Programski del simulatorja razvijamo s partnerjem Actalogic, ki se ukvarja z razvojem računalniških simulacij. Glavni cilj naše programske opreme je pridobivanje in zbiranje statističnih meritev kandidata in dobiti voznikove šibkosti in slabosti ter jim na podlagi le-teh prilagoditi trening in izobraževanje.
Unikatne prednosti našega izdelka: • • • • • •
simuliranje nepredvidljivih in nevarnih situacij v prometu biomehansko, nevrološko in biometrično ocenjevanje kandidata prilagoditev treninga in izobraževanja simulator z inovativno premično platformo lastna programska oprema, razvita posebej za izobraževanje v prometni varnosti vrhunski dizajn, funkcionalnost in izgled produkta kot celota
Nov način oglaševanja za avtomobilsko industrijo: • • • 24
testiranje novih modelov na visokotehnološkem simulatorju simulator pritegne veliko ljudi na sejmih odlično marketinško orodje na sejmih in turnejah
• • •
testiranje prihajajočih modelov vozil na simulatorju sodelovanje pri izobraževanju mladih v prometni varnosti – medijska prepoznavnost izobraževanje skozi igro.
Evalvacija, izobraževanje in trening: • • • • • •
biometrična, nevrološka in biomehanska evalvacija posledice neuporabe varnostnega pasu hitrostne omejitve obstajajo z razlogom izguba koncentracije med telefoniranjem oz. pisanjem SMS-ov vožnja pod vplivom alkohola in prepovedanih substanc treniranje v različnih prometnih situacijah, kot so močno deževje ali sneg, poledica, skok otroka na cesto, prevelika hitrost skozi ovinek …
Trenutno razvijajmo prototip, katerega nameravamo zaključiti do konca poletja 2014. Pri podjetju NERVteh si želimo voznikom pokazati, kakšne so posledice neupoštevanja cestno prometnih pravil ter jih izobraževati in trenirati v osnovnih in naprednih situacijah v prometu. Aktivno želimo sodelovati v kampanji FIA Action for Road Safety in z evalvacijo, izobraževanjem in treningom kandidatov v simulaciji prometnega okolja znižati število smrtnih žrtev, poškodb in ekonomske škode v prometnih nesrečah.
V SREDIŠČU: NERVTEH – SIMULATOR VOŽNJE
z v e z a s t r o j n i h i n ž e n i r j e v
Razvoj izdelka: Trenutno smo v fazi testiranja prototipa premične platforme, ki je nekakšno jedro simulatorja. Platforma je sestavljena iz štirih motorjev in plinskih blažilcev, ki simulirajo podvozje avtomobila in cestišča. Izdelek je sestavljen iz mehanskega in programskega dela. Mehanski del in programsko opremo, ki poganja mikrokontroler oz. motorje razvijamo sami, medtem ko simulacijo prometa samo razvijamo v sodelovanje s podjetjem ActaLogic, ki je že uveljavljen proizvajalec na področju simulacij. Pri mehan-
skem delu nam je z bogatim znanjem in izkušnjami veliko pomagal tudi gospod Lojze Kapler s Fakultete za strojništvo, UL. Za evalvacijo voznika smo se povezali z ekipo podjetja BlackBox, ki je specializirano za nevromarketing in nevrodizajn, tako lahko pridobimo ključne podatke o vozniku in njegovem psihofizičnem profilu. Ker je pri tovrstnih izdelkih zelo pomemben tudi dizajn, se trenutno dogovarjamo s svetovno znanim oblikovalskim studiem Gigo Design, da bi nas vključili v startup akcelerator DesignForward (DsgnFwd™). Za več informacij nas obiščite na spletni strani in facebooku.
www.nerv-teh.com www.facebook.com/NERVteh 25
w w w . z v e z a - z s i s . s i
V podjetju NERVteh smo prejeli številne nagrade in priznanja za inovacijo in poslovni model. Zmagali smo na ITIME pospeševalniku idej, prejeli nagrado za inovacijo Univerze v Ljubljani in bili uvrščeni med top 10 najboljših podjetij na tekmovanju START:UP Slovenija 2014.
s l o v e n i j e
Slika 2: Slika ekipe (foto: Kristijan Stramič)
V SREDIŠČU: startup - juvar d.o.o.
z v e z a
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
w w w . z v e z a - z s i s . s i
STARTUP - JUVAR d. o. o. Mlada startup podjetja imajo v slovenskem gospodarstvu vedno večjo težo, saj s svojo inovativnostjo aktivno prispevajo k rasti gospodarstva ter vplivajo na ekonomski vidik. Podjetje Juvar d. o. o. je mlado podjetje, ki s pravo mero poguma in zagnanosti učinkovito stopa na slovenski in tuji trg. Pot od ideje, do diplome, do inovacije in posledično do lastne ustanovitve podjetja nam je predstavil direktor podjetja, gospod Jan Juvan. 1. Vaše podjetje JUVAR d. o. o je eno izmed startupov, ki so nastali v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju. Kakšni so bili začetki?
K prijavi na razpis na natečaj Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI) me je spodbudil mentor na Fakulteti za strojništvo, izpolnil sem prijavo in se uvrstil v ožji krog ter nato v finale. Postali smo eno od inkubiranih podjetij. LUI nam tako nudi brezplačne prostore, usposabljanje in brezplačne izobraževalne delavnice na temo podjetništva ter pomagajo iskati investitorje. V letu 2012 smo se uvrstili tudi med finaliste Rektorjeve nagrade UL, letos pa med polfinaliste Startup tekmovanja. 2. Torej je bila uvrstitev med polfinali-
ste startup podjetij odskočna deska za vaše podjetje?
Vsekakor je to velika odskočna deska za nas. Nacionalno tekmovanje startup podjetij išče najboljše podjetniške ekipe, ki jih nato promovira širši javnosti. Tovrstna tekmovanja so tudi odlična priložnost, da te opazijo potencialni investitorji ali partnerji. Ocenjuje se celota, zelo pomembni so inovativna ideja, poslovni načrt, ekipa in marketing. Udeležence tekmovanja tudi nagradijo s 26
točkami, ki so potrebne za razpis P2. Razpis P2 je namenjen mladim inovativnim podjetjem s potencialnim hitrim razvojem. Gre za subvencije za zagon podjetij. Tudi na ta razpis smo se prijavili in upamo na najboljše.
3. Kaj je torej vaša inovacija?
Enostaven površinski premaz, ki bistveno poveča globino prevleke in je namenjen za varjenje nerjavnega jekla po točno določenem postopku. Premazi omogočajo učinkovito varjenje do debeline 10 mm z enim samim prehodom ter brez priprave robu. Uporaba premaza bistveno zmanjša porabo dodajnega materiala, električne energije, zaščitnega plina in zmanjša čas varjenja za več kot polovico. Velika prednost je tudi v tem, da podjetju ni treba investirati v novo varilno opremo. Torej gre za optimizacijo postopka varjenja, rezultat pa mora biti enak. Dodatna prednost premazov je, da so neškodljivi za zdravje varilcev … Premaz vsebuje same neškodljive delce, vsi so testirani in so neškodljivi ljudem, torej ne vsebuje nevarnih kemikalij.
4. Za katera podjetja so ti premazi primerni?
Premazi so primerni za vsa podjetja, kjer po TIG ali laserskem postopku varijo nerjavno jeklo. Torej varjenje za farmacevtsko, prehrambno, kemijsko, ladijsko in letalsko industrijo. Referenčno podjetje, ki naše premaze redno uporablja, je podjetje Numip d. o. o. s Krškega. Naše vzorce so preizkusili in jih tudi potrdili v podjetju Brinox, Nieros in še v nekaterih drugih slovenskih podjetjih. Tujino počasi osvajamo, sedaj se širimo čez mejo – od Švice do Kuvajta, Indije. Obiskali smo tudi varilski sejem v Turčiji in na Poljskem, kjer so bili navdušeni nad našim produktom in se že dogovarjamo za distribucijo s tamkajšnjimi prodajalci varilne opreme.
V SREDIŠČU: startup - juvar d.o.o. 5. Ste idejo razvili postopoma sami ali ste se povezali s strokovnjaki s tega področja?
z v e z a
Začetna ideja je bila moja. Našel sem, da podobni premazi že obstajajo v Ameriki in na Kitajskem, na evropskem tržišču jih do sedaj ni bilo. Prepoznal sem idejo in jo ob pomoči strokovnjakov s tega področja tudi razvil. Podjetja so mi dala jekla za varjenje in tudi nekatere kemikalije, nekaj pa sem jih naročil prek spleta. V veliko pomoč mi je bil tudi mentor doc. dr. Damjan Klobčar s Fakultete za strojništvo. Za nekatere dodatne teste sem se obrnil na prof. Kosca iz Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, makroobruse smo testirali v TKC-ju, povezali smo se tudi z Varilskim inštitutom. Vzorce smo testirali in sestavili optimalno mešanico za premaz.
s t r o j n i h i n ž e n i r j e v
Polfinalist Startup tekmovanja
s l o v e n i j e
Slika 1: Ekipa startupa Juvar d. o. o. (Jan Juvan in dr. Damjan Klobčar)
JUVAR d.o.o. Iršičeva ulica 2, 2380 Slovenj Gradec E-mail: jan@quicktig.com Tel: 031 586 634 www.quicktig.com
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Slika 3: Primerjava uvara z in brez našega premaza 27
V SREDIŠČU: startup - juvar d.o.o. 8. V zadnjem času je beseda inovacija v javnosti zelo pogosto uporabljena, predvsem v političnih vodah velja za rešiteljico iz krize. Kako kot inovator gledate na politično spodbujanje inovativnosti?
z v e z a
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Slika 2: Končni izdelek
6. Ste razvili že več različic premaza?
Prva različica - Minimum viable product (MVP), se je na testih v podjetjih izkazala, do jo je treba še malce spremeniti, saj je puščala preveč črnih delcev na površini. Spremenili smo sestavo in sedaj je na tržišču že tretja različica premaza. Redno spremljamo odzive na trgu, skupaj s podjetij testiramo na njihovih primerih, torej se prilagajamo direktnemu uporabniku. Premaz smo spravili tudi v sprej, poleg nanašanja s čopičem, ki je bil prvi. Različico premaza smo tudi preimenovali v QuickTIG.
7. Ste inovacijo patentirali?
Premaze smo patentirali v letu 2013, imamo slovenski patent. Za pridobitev evropskega patenta je potreben večji finančni zalogaj, zato zaenkrat še ne razmišljamo o tem. Ostajamo pri poslovni skrivnosti sestave premaza.
28
Precej je odvisno od ideje. Imam srečo, da moja ideja ne zahteva velike finančne injekcije – pri večjih finančnih projektih zna biti težava. Spremljati je treba razpise, se poglobiti, prijaviti in ne obupati. Papirologije je veliko, vendar se splača potruditi. Za mlada perspektivna podjetja so zelo dobri razpisi P2. Mislim, da se da uspeti, treba je imeti le inovativno idejo, marljivost in kanček iznajdljivosti. Tudi Ljubljanski univerzitetni inkubator dobro skrbi za izobraževanje mladih podjetnikov in nudi pomoč pri razpisni dokumentaciji.
9. Kakšne so vizije vašega podjetja za prihodnost?
Ker smo zelo ozko usmerjeni, je slovensko tržišče za nas premajhno, zato si želimo preboja na tuji trg. Pred kratkim smo podpisali pogodbo s hrvaškim distributerjem, ki bo naše izdelke tržil naprej. Trenutno se dogovarjamo z ameriškim podjetjem, ki je pokazalo velik interes za trženje našega izdelka. Veliko pričakujemo tudi od obiskanih varilskih sejmov, kjer smo navezali veliko stikov z distributerji varilne opreme po vsem svetu. Želimo postati globalno prepoznavno podjetje. Seveda pa bomo vlagali v razvoj novih premazov, nekaj smo že uspeli, vendar zaenkrat še ni končnega produkta. V prihodnje načrtujemo, da bomo prišli do svojih prostorov, kjer bo potekalo testiranje in proizvodnja. Zavedamo se, da je za prodor nujno potrebna promocija. Pripravila: Andreja Cigale Foto: Arhiv Juvar d.o.o.
V SREDIŠČU: Potencial in razvoj... Potencial in razvoj procesov končnih obdelav Doktorsko delo
s l o v e n i j e w w w . z v e z a - z s i s . s i
29
i n ž e n i r j e v
Slika 1: Shema procesa poliranja z dvosmernim abrazivnim tokom [Sank09-c]
Vprašanje, ki se pojavlja, Slika 3: Nadgradnja je, kakšna je velikost sistema stroja za PDAT na trga in stroškov v industriji ter kolikšen del principu gibljivega trna je porabljen za končne (Patentna prijava: Kenda, Pušavec, Kopač) obdelave. Po podatkih EUROSTAT-a približno 15 % vseh stroškov obdelav predstavlja končna obdelava. Ko je hrapavost obdelane površine Ra nižja od 1 μm, se strošek končne obdelave z nižanjem hrapavosti skokovito povečuje. Drugo dejstvo je,
s t r o j n i h
Sedanja industrija se sooča z vse večjimi zahtevami glede visoke kakovosti obdelanih površin in izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Za doseganje le-teh se uporabljajo različne končne obdelave, ki zagotavljajo izboljšano integriteto obdelane površine. Poliranje z dvosmernim abrazivnim tokom (PDAT) (sliki 1 in 2) in inovativno nadgrajen PDAT (slika 3) ima velik potencial na področju orodjarstva, avtomobilske in letalske industrije. Kot rezultat raziskav (slika 4) razvoja in prilagoditev za potrebe različnih aplikacij ima proces PDAT velik potencial za zamenjavo ročnega poliranja in drugih končnih obdelav, ki se dandanes uporabljajo v industriji. Poleg tega predstavlja trajnostno visoko zmogljivo alternativo.
z v e z a
dr. Jani Kenda, Hidria AET d. o. o. prof. dr. Janez Kopač, FS UL doc. dr. Franci Pušavec, FS UL
Ročno poliranje predstavlja največji del končnih obdelav in sicer več kot 80 %. Iz dneva v dan se povečujejo tudi potrebe po finejših končnih obdelavah zaradi zahtev po boljši korozijski odpornosti, učinkovitosti, Slika 2: Princip poliranja z dvosmernim abrazivnim tokom obstojnosti, ipd. PDAT predstavlja [Jain09] velik potencial v prihodnosti, saj omogoča nadomestitev 10–20 % ročnega poliranja. Poleg tega inovativno nadgrajen PDAT lahko nadomesti 25–35 % osnovnega PDAT. Procesu PDAT predstavlja največjo prednost pred drugimi končnimi obdelavami možnost izboljšanja in zagotavljanja potrebne geometrije obdelovanca, poleg izboljšanja integritete obdelane površine. Iz tega vidika lahko PDAT nadomesti dodatnih 10 % drugih končnih obdelav. Stroški PDAT so v primerjavi z ročnim poliranjem nižji za 50– 95 %.
Slika 4: Vpliv velikosti mreže na hitrost polirne mase na površini obdelovanca a) velikost mreže 0.15 m, b) velikost mreže 0.0015 m in c) velikost mreže 0.0005 m in algoritma za napovedovanje učinka PDAT [Kend 13] da PDAT predstavlja čisto končno obdelavo, brez potrebe po dodatnem čiščenju.
Več kot 90 % odpadkov v industriji je proizvedenih s proizvodnimi procesi. Dodatno dejstvo o proizvodnji je, da prispeva k okoljskim težavam. Proizvodna industrija si zato prizadeva zagotavljati Sprememba hrapavosti:
z v e z a
s t r o j n i h
s l o v e n i j e
“Od leta 2007 se svetovni trg na področju čistih tehnologij povečuje za približno 11,8 % letno, v skupni vrednosti več kot 2 milijardi evrov.”
i n ž e n i r j e v
w w w . z v e z a - z s i s . s i
V SREDIŠČU: Potencial in razvoJ procesov končnih obdelav
trajnost s spremembami na izdelkih, materialih, z vračilom sredstev in inovacijami v proizvodnih sistemih. Ti podatki kažejo velik trg na eni strani in veliko nevarnost za zdravje na drugi, če se sklepa, da so delavci izpostavljeni vplivom ročnega poliranja, topil in čistil. Vse to daje velik potencial procesu PDAT in ga prikazuje kot proces, ki je primeren za trg.
Sprememba debeline odvzetega materiala:
Industrijske aplikacije: • Čeljusti za rotacijsko kovanje
Slika 5: Levo je prikazana čeljust za rotacijsko kovanje po EDM obdelavi Ra = 1.6 µm in desno po PDAT Ra = 0.08 µm. Čas ročnega poliranja za set štirih čeljusti je znašal 6,5 ure, za PDAT pa le 9 minut. 30
procesov končnih obdelav • Orodje za brizganje plastičnih zobnikov
z v e z a
Slika 6: PDAT vložka orodja za brizganje plastičnih zobnikov Ra = 0.07 µm
s l o v e n i j e w w w . z v e z a - z s i s . s i
Slika 8: Z uporabo inovativno nadgrajenega PDAT je bila dosežene učinkovita in enakomerno polirana površina utorov.
Jain V.K., Kumar R., Dixit P.M., Sidpara A.: Investigations into abrasive flow finishing of complex workpieces using FEM, Wear, vol. 267/1-4, pp. 71-80, 2009.
Kenda, J., 2013. Karakterizacija in napovedovanje učinka poliranja orodnega jekla z dvosmernim abrazivnim tokom. PhD dissertation, University of Ljubljana.
Kenda, J., Pusavec, F., Kopac, J., 2013. Arrange-
Sankar M.R., Ramkumar J., Jain V.K.: Experimen-
ments and methods for abrasive flow machining. Patent pending, Slovenian Patent Office.
i n ž e n i r j e v
• Vložek orodja za brizganje plastike z utori
Reference:
s t r o j n i h
Slika 7: Izboljšanje geometrije s PDAT na mikro nivoju. Ročno poliranje v tem primeru ni primerno, saj ni mogoče doseči enakomerno polirane površine in debeline odvzetega materiala.
tal investigation and mechanism of material removal in nano finishing of MMCs using abrasive flow finishing (AFF) process, Wear, vol. 266/7-8, pp. 688-698, 2009.
31
V SREDIŠČU: Sense eboard: električna rolka za adrenalinske naslade Sense eboard: električna rolka za adrenalinske naslade
z v e z a
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Primož Frelih in Andrej Černe, Sense
Rolka je bila od nekdaj sinonim za svobodno gibanje s stilom. Toda njena zabavnost je omejena na poganjanje in posledično parke za izvajanje trikov oziroma na strme, prazne kose asfalta ravno prave naklonine. To uporabnost precej zoži in tako rolka postane le zabavni dodatek drugim prevoznim sredstvom in rekvizitom za doseganje gibalnega užitka. Povsem druga zgodba pa je, če karbonsko desko, prek vrhunskega vzmetenja povežemo z dvema dvainpol kilovatnima elektromotorjema. Potem dobimo novo dimenzijo dojemanja vožnje. Za tiste, ki se radi vozijo s stilom, je v pripravi tudi široka paleta barv, lahko tudi vzorcev z lastnim dizajnom po želji. 32
Videli smo že več variant v podobnih izvedbah rolke, vendar nobena do sedaj ne ponuja takega udobja med samo vožnjo, prav tako je sistem polnjenja baterije pri eboardu veliko bolj uporabniku prijazen. Na voljo je več modelov, z različnimi zmogljivostmi. Najzmogljivejši model doseže ceno 2400 evrov, tisti v manj zmogljivejši izvedbi pa bodo seveda cenejši. Miniaturno prevozno sredstvo, ki maksimizira človeške gibalne zmogljivosti. Tak eboard namreč lahko doseže hitrost šestdeset kilometrov na uro. To pomeni, da bomo na njem za seboj pustili vse mopediste in rekreativne kolesarje. To pomeni, da bomo “karvali” skozi ovinke tudi med vožnjo navzgor, da bomo doživeli novo dimenzijo
električna rolka za adrenalinske naslade
z v e z a s t r o j n i h
Vse omenjene podatke, ki jih potrebujete med vožnjo, vam lahko opcijsko prikazuje tudi digitalen ekran v samem ohišju rolke. Minimalistično oblikovanje, preprosto upravljanje in nadstandardne vozne lastnosti postavljajo eboard v svojstveno percepcijo gibanja na štirih koleščkih.
“Eboard se ne ustraši tudi kakšnih terenskih odsekov in tehnološko zahtevnejših uporabnikov. Povezljiv je namreč s pametnim telefonom, ki prikazuje doseg oziroma polnost baterije in trenutno hitrost, uporabnost pa še razširi USB priključek. “
s l o v e n i j e
www.sense4.me
i n ž e n i r j e v
prečnega gibanja povsem primerljivo z deskanjem na snegu in valovih, po drugi strani pa bomo tako rolko lahko uporabili tudi kot prevozno sredstvo. Zabavna vožnja se namreč neha šele po štiridesetih prevoženih kilometrih, zato bodo večini prej omagale noge kot baterije.
w w w . z v e z a - z s i s . s i
33
JEZIKOVNI ODTENKI DVE ENAKI ZAPOREDNI ČRKI V BESEDI Andreja Cigale
V slovenščini obstaja kar nekaj besed, ki imajo dve enaki zaporedni črki skupaj, na primer: pollitrski, veččlanski. Dve enaki črki se pojavita skupaj predvsem takrat, ko tvorimo nove besede, nekaj besed pa si moramo preprosto zapomniti.
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
s l o v e n i j e
w w w . z v e z a - z s i s . s i
“V oddaji so poročali o mladem izzivalcu, ki je premagal šesttisočaka.”
Nekatere nove besede nastanejo: 1. z zlaganjem dveh ali več besed skupaj 2. s tvorjenjem s pomočjo predpon.
1. Zlaganje dveh ali več besed skupaj a. Če se prva uporabljena beseda konča na enako črko, kot se začne druga, to črko zapišemo dvakrat.
z v e z a
Primer: Vozilo, ki tehta pet ton. Steklenica, ki drži pol litra. Vrh, ki je visok šest tisoč metrov. Delež, ki znaša sto odstotkov. Kazenski strel na gol, ki se izvaja z razdalje sedem metrov. Družina, ki ima več članov. b. V primerih, ko se prva beseda ne konča na enako črko kot se začne druga beseda, se črka ne ponovi. 34
pettonsko vozilo pollitrska steklenica šesttisočak stoodstotni sedemmetrovka veččlanska družina
Primer: Vozilo, ki tehta dve toni. dvotonsko vozilo Predstava, ki traja pol ure. polurna predstava Šolar, ki hodi v prvi razred. prvošolec
JEZIKOVNI ODTENKI 2. Tvorjenje novih besed s pomočjo predpon Pogosto se dve enaki črki znajdeta skupaj, kadar nove besede tvorimo s pomočjo predpon. Predpono pripnemo pred besedo in ji s tem spremenimo pomen. Če je zadnja črka predpone enaka prvi črki besede, pride do podvojitve le-te.
Primer: OD + dati PROTI + igralec BIO + odpadek NE + ekološki
oddati protiigralec bioodpadek neekološki z v e z a
Posebnosti
s t r o j n i h
V standardni slovenščini je običajno pravilen samo en zapis besede − ali se določena črka pojavi dvakrat zaporedoma (izziv, oddaja) ali pa ne (izid, oditi). V nekaterih primerih pa sta pravilni tako beseda s podvojeno črko kot beseda z enojno črko, vendar imata ti dve besedi različen pomen. Primer:
i n ž e n i r j e v
RAZLIČEN POMEN POLETJE: letni čas POLLETJE: obdobje, ki traja pol leta Bližje, ko smo poletju, bolj je vroče. Družba je v prvem polletju imela izgubo. SOČEN: vsebuje veliko soka SOOČEN: se nečemu ne more izogniti Pojedel sem sočen mango. Bil je soočen s hudimi kritikami.
s l o v e n i j e
Zapis števnikov
Ko zapisujemo števnike, moramo upoštevati, kako so nastali: - tri + in + trideset ⇒ triitrideset - štiri + in + dvajset ⇒ štiriindvajset
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Besede, ki si jih moramo zapomniti Nekaj besed, ki se pišejo z dvema enakima zaporednima črkama, si moramo preprosto zapomniti oz. njihov zapis preveriti v jezikovnih priročnikih. Nekaj primerov je v spodnji preglednici: Ni mi vseeno zanj. Si gledal včerajšnjo oddajo? Prebral sem prispevek o superračunalnikih. Za več informacij se obrnite na koordinatorja. Na list napišite ime in priimek. Vojska je poostrila nadzor. Zame je bil to življenjski izziv. Imate pooblastilo? Viri: - Pedagoški slovnični portal. http://slovnica.slovenscina.eu/ 35
Slavnostna akademija SLAVNOSTNA AKADEMIJA IN MEDNARODNA KONFERENCA INŽENIRJEV STROJNIŠTVA w w w . z v e z a - z s i s . s i
ZVEZA STROJNIH INŽENIRJEV SLOVENIJE
s l o v e n i j e
WWW.ZVEZA-ZSIS.SI
CANKARJEV DOM
z v e z a
s t r o j n i h
i n ž e n i r j e v
SLAVNOSTNA AKADEMIJA V četrtek 23. oktobra 2014 ob 18.00 uri
svetstrojništva ZVEZA STROJNIH INŽENIRJEV SLOVENIJE Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, Slovenija
PROSTOR ZA POŠTNO ZNAMKO