Svet strojnistva - Marec 2016

LETNIK 05

• ŠT. 01

2016 03

MAREC

svetstrojništva Zveza Strojnih Inženirjev Slovenije

Mechanical EngineeringWorld Association of Mechanical Engineers of Slovenia

PREDSTAVLJAMO: • Digital human models • Določitev karotidne arterije • Prenova šolskih stavb v Ukrajini • Slovenska akreditacija • Bloom • Prof. dr. Bojan Dolšak • IFAM; INTRONIKA • Sejem priložnosti • Akademija strojništva 2016

ZSIS

UREDNIŠKI ODBOR Mednarodni uredniški odbor, International editorial board:

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

Prof. Cristina H. Amon, University of Toronto Assoc. Prof. Daniel Attinger, Iowa State University Assoc. Prof. Ivan Bajsić, University of Ljubljana Prof. Janez Diaci, University of Ljubljana Assoc. Prof. Nazanin Emami, Luleå University of Technology Prof. Iztok Golobič, University of Ljubljana Assist. prof. Peter Gregorčič, University of Ljubljana Assist. Prof. Mirko Halilovič, University of Ljubljana Assoc. Prof. Niko Herakovič, University of Ljubljana Prof. Matjaž Hriberšek, University of Maribor Assoc. Prof. Matija Jezeršek, University of Ljubljana Prof. Mitjan Kalin, University of Ljubljana Assoc. Prof. Janez Kušar, University of Ljubljana Asist. Prof. Nenad Miljkovic, University of Illinois Assist. prof. Nikolaj Mole, University of Ljubljana Prof. Adian Morina, University of Leeds Prof. Marko Nagode, University of Ljubljana Prof. Greg F. Naterer, Memorial University of Newfoundland Prof. Zoran Ren, University of Maribor Prof. Khallil Sefiane, The University of Edinburgh Assoc. Prof. Roman Šturm, University of Ljubljana Prof. Bruno Trindade, University of Coimbra

KAZALO KAZALO UVODNIK • Uvodnik marec 2016

ZNANOST NA DLANI • Digital human models in product design • Določitev numeričnega modela realne fiziološke karotidne arterije

V SREDIŠČU • Predstavitev slovenske akreditacije ter 22 pogovor z njenim direktorjem dr. Boštjanom Godcem pridobitev na Fakulteti za strojništvo • Brinox

29 • Bloom – avtomatsko krmiljenje za rastlinjake 30 in umetne habitate

i n ž e n i r j e v s t r o j n i h

32 37

SVET STROJNIŠTVA

• Janez Peklenik

Na naslovnici: “3D - Karotidna arterija” Odgovorni urednik: Iztok Golobič Urednica: Andreja Cigale Tehnični urednik: Žiga Zadnik Lektoriranje: Andreja Cigale Ime in sedež založnika: ZSIS, Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana Leto izida publikacije: 2016 Leto natisa ali izdelave publikacije: letnik 05, št. 01 Število natisnjenih izvodov: 150 Informacije so točne v času tiska.

Preverite www.zveza-zsis.si za posodobitve.

• Rektorjevo nagrado za naj inovacijo univerze v ljubljani za leto 2016 je prejel projekt Piezoelektrično deformabilno zrcalo

39

• Mednarodni strokovni sejem IFAM in INTRONIKA 2016

40

• Sejem priložnosti

41

Svet strojništva (ISSN-2350-3505), revija, je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 872.

Revija je brezplačna za člane Zveze strojnih inženirjev Slovenije, podjetja, izobraževalne ustanove in drugo zainteresirano javnost na območju Republike Slovenije.

z v e z a

4 10

• Stroškovno in energetsko učinkovita prenova 14 šolskih stavb v Ukrajini

• Intervju – prof. dr. Bojan Dolšak

Objavljeni avtorski prispevki v promocijskem delu revije Svet Strojništva izražajo mnenja in stališča avtorjev in ne izražajo nujno tudi mnenja uredniškega odbora ali izdajatelja. Avtorske pravice za revijo Svet strojništva so last izdajatelja. Uporabniki lahko prenašajo in razmnožujejo vsebino zgolj v informativne namene, ob pisnem soglasju izdajatelja.

Revija Svet strojništva je dosegljiva tudi na internetni strani v elektronski obliki pod www.zveza-zsis/svetstrojništva.

Copyright © Svet strojništva.

2

3

INFORMATOR

JEZIKOVNI ODTENKI • Podobni izrazi – različni pomeni

46

AKADEMIJA STROJNIŠTVA 2016

48

UVODNIK z v e z a

UVODNIK marec 2016

s t r o j n i h

Spoštovani,

Prelistajte Svet strojništva tudi na spletu: www.zveza-zsis.si/svetstrojnistva Povabilo k sodelovanju:

www.zveza-zsis.si/svetstrojnistva/sodelovanje

3 3

w w w . z v e z a - z s i s . s i

Uredništvo Svet strojništva

s l o v e n i j e

Prijetno branje!

i n ž e n i r j e v

V tokratni številki revije Svet strojništva lahko preberete pogovor z dekanom Fakultete za strojništvo v Mariboru ter predstavitev Slovenske akreditacije in pogovor z njenim direktorjem. Kot zanimivost predstavljamo inovativen študentski projekt Bloom ter povzetek podelitve rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani. V novi rubriki Znanost na dlani pa lahko preberete tri kratke znanstvene prispevke.

ZNANOST NA DLANI Digitalni modeli ljudi v oblikovanju izdelkov Digital human models in product design Gregor Harih a*, Bojan Dolšak a

a

University of Maribor, Faculty of Mechanical Engineering, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, Slovenia

w w w . z v e z a - z s i s . s i

*Corresponding author: Gregor Harih University of Maribor Faculty of Mechanical Engineering Smetanova ulica 17 2000 Maribor Slovenia

Mechanical Engineering World – 4 Journal homepage: www.zveza-zsis.si/ Article info Article history: Received 29 February 2016 Received in revised form 2 March 2016 Accepted 23 March 2016 Available online 31 March 2016

Tel.: +386 2 220 7693 E-mail: gregor.harih@um.si

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

Kratki znanstveni prispevek / Short scientific paper

Izvleček

Abstract

Izdelki postajajo vse bolj kompleksni, zato se oblikovalci soočajo z zahtevno nalogo, da v nove izdelke vključijo novo ali izboljšano funkcionalnost, večjo učinkovitost in optimalno obliko. Tradicionalne uporabniško-osredotočene tehnike konstruiranja, kot so konstruiranje z antropometričnimi podatki ne vključujejo dovolj podatkov uporabnikov za oblikovanje izboljšanih izdelkov za ciljno populacijo. Za premagovanje teh omejitev v tem prispevku predstavljamo metode razvoja digitalnega modela človeka, ki temelji na medicinskem slikanju in njegovo uporabo v interdisciplinarnem postopku konstruiranja novega izdelka. Uporaba tega pristopa je predstavljena na razvoju optimalne velikosti in oblike ročaja orodja in določevanju ustreznega materiala oprijemljive površine izdelka. V prispevku predstavljene metode se lahko uporabijo za razvoj izdelkov, ki upoštevajo človekove biomehanske omejitve in poskušajo doseči optimalno interakcijo med človekom in izdelkom za večjo učinkovitost in udobje. Te metode so še posebej primerne za izdelke, kjer je mogoče pričakovati visoke obremenitve in kjer je zahtevana visoka zmogljivost. Z uporabo teh interdisciplinarnih in integriranih metod je mogoče zmanjšati potreben čas za lansiranje novega izdelka na tržišču, zmanjša pa se tudi število konstrukcijskih sprememb skozi razvoj. Tato se vrednost izdelka poveča, kar pa tudi povečuje konkurenčnost izdelka na tržišču.

Products are becoming increasingly complex, therefore designers are faced with a challenging task to incorporate new or improved functionality, higher performance and optimal shape design.

Traditional user-centered design techniques such as designing with anthropometric data do not incorporate enough user data to design better products for the target population. To overcome these limitations, we present methods of development of a digital human model based on medical imaging and their use for an interdisciplinary product design approach. The use of this approach is being presented on the development of an optimal sized and shaped tool-handle and on determination of correct surface material of a grasped product. Presented methods can be used to develop products, which consider human biomechanical constraints and try to reach the optimal humanproduct interaction for increased performance and comfort. These methods are especially suited for products where high stresses and exceptional performance is expected. With use of these interdisciplinary and integrated methods the time to market is lowered, the number of design changes is reduced and therefore the value of the product is increased, which also increases the competitiveness of the product on the market.

Key words: product design, digital human model, reverse engineering, innovation.

1. Introduction Even an experienced designer can be overwhelmed by nowadays design tasks. It has been shown that designers who are capable of creative and analytical thinking combined can solve complex design problems. Technological 4

SCIENTIFIC PAPER

2.1 Three dimensional data acquisition Three dimensional data acquisition in engineering practice is usually utilized with methods such as Coordinate measuring systems and increasingly often with new methods such as Laser and Optical scanners. If 5

w w w . z v e z a - z s i s . s i

2. Methods

s l o v e n i j e

Therefore this paper presents theoretical background and methods to design products based on anatomically accurate DHMs for perfect fit for a target population.

Methods allow high consideration rate of bio-mechanical constraints and try to reach the optimal human-product interaction for increased performance and comfort.

Described methods are especially suitable for product development where use of traditional user-centered design methods is not possible because of the nature of the human body.

i n 탑 e n i r j e v

Recent extensive development in various technologies such as medical imaging, 3D scanning and rapid prototyping has opened new possibilities in the design phase of the product. Modern product development is heavily computer based using different product lifecycle management (PLM), computer-aided engineering (CAE) and computer-aided design (CAD) tools. Therefore different researchers and companies tried to develop tools, which can be integrated into the three-dimensional virtual space of these tools to provide a streamlined design phase of the product [3].

Traditional user-centered design techniques such as designing with recommendations, designing based on anthropometric data and derived mathematical models do not incorporate enough subject specific data to

To overcome limitations of traditional design, there has been an increase in use of multidisciplinary methods to reverse engineer human anatomical parts or whole body to incorporate them into the design process of workplaces and products. Using these so called virtual or digital human models (DHM), design process can be performed without physical prototypes [4, 5]. Based on the analyses, safety and performance can be predicted inside computer environment and thereby design flaws can be identified and corrected in an early stage of development, where they are still quite cheap. In terms of product design, 3D models of human foot based on medical imaging are increasingly being used in the design process of footwear. They are used to optimize the performance and comfort rate of the users [6]. Few authors also developed stand-alone anatomicallyaccurate Digital Human Hand Models (DHHM) for ergonomic evaluation of hand-held products [7, 8]. These DHHMs are designed for ergonomic analyses of existing virtual 3D models of products, therefore designers still have to possess comprehensive knowledge of ergonomics in order to lower the design iterations and to obtain a product containing the desired ergonomics [9]. Most of the developed DHMs and systems were developed for the workplace design and therefore do not allow their use for product design [10].

s t r o j n i h

Figure 1: Viable human-product interaction and its constraints.

improve the human-product interaction. Therefore it has been already shown that biomechanically correct human models should be utilized to model the size and shape of the developing workplace or the product [4]. When designing customized products, the user cognitive and bio-mechanical constraints are even more rigorous.

z v e z a

innovation pushes the creativity to new limits and therefore designers are forced to design new products with improved or even new functionality within ever shorter time to market deadlines [1]. One of the key functions of the human is the interaction with the physical environment, therefore designer has to consider the product-human interaction in order to develop products with high rate of efficiency and comfort [2]. In a human - product interaction, the designer has three constraints which have to be considered to design an efficient product. Design attributes of the product define the Task and Product constraints, the Cognitive and biomechanical constraints are defined with the user. If there is a viable human-product interaction possible, all three constraints must overlap to some extent (Figure 1). To obtain the optimal interaction, the designer has to alter the Design attributes, which are under the domain of task and product constraints.

ZNANOST NA DLANI

w w w . z v e z a - z s i s . s i

anatomical structure is of importance in the development of the DHM, the best option in tissue three dimensional data acquisition is Magnetic Resonance Imaging (MRI) and Computed Tomography (CT) [11]. Modern MRI/ CT machines usually provide images in the DICOM file format (Digital Imaging and Communications in Medicine) where distance between each slice can be set to 1mm or even less (Figure 2). Lower slice distance theoretically provides more anatomical detail and therefore provides better starting point for segmentation and 3D reconstruction, but it also extends the time of imaging.

Figure 2: Three dimensional data acquisition for customized product design.

2.2 Three dimensional reconstruction

i n Ĺž e n i r j e v

s l o v e n i j e

3D reconstruction for CAD modelling is usually performed with segmentation, which is a process where digital images are being partitioned into multiple segments to determine the areas of specific anatomical part [11]. Each segmented image is then stacked together with the imaging slice distance. The stack of segmented images is then a reference for solid reconstruction.

Figure 3: Process of 3D reconstruction on the obtained images.

2.3 Reverse engineering – DHM development The obtained 3D reconstructed model of the imaged anatomical part has to be reverse engineered into a Non-Uniform Rational B-Spline (NURBS) function. The point data from the STL file has to be triangulated in the reverse engineering software to form a freeform NURBS surface model. The result is usually a surface model which consists of surface patches. The surface model is then converted into a solid model. After obtaining the DHM, it can be directly used in CAD software or series of models from different subjects can be also statistical analyzed to obtain a parametric DHM, which can be resized to match a specific population. The obtained DHM is also suitable for analyses using finite element methods (FEM).

In the CAD process of designing the product with best fit, a rough solid model which will be in interaction with the subject is then modeled and positioned over the

Figure 4: Needed processes for CAD model extraction from medical images.

z v e z a

s t r o j n i h

After the segmentation and 3D reconstruction, the obtained 3D representation has to be exported in a file format that is supported by CAD software of choice. Most of the modern medical imaging software allows export of

STL (stereolitography) file format of the 3D reconstructed model. Workflow of 3D reconstruction process can be seen in Figure 3.

Figure 5: Tool handle based on static DHM. 6

SCIENTIFIC PAPER

2.4 Case study – tool handle based on static DHHM

determination based on finite element method

Many researchers have investigated the mechanical loads during product use to increase the user performance, satisfaction, and lower the risk of acute trauma disorders (ATD) and cumulative trauma disorders (CTD). While grasping, the mechanical loads are directly transferred to the hand, therefore product’s contact surface materials have huge effect on the contact pressure values. Unlike conventional engineering materials, human skin and subcutaneous tissue are highly complex structures. To present the possibility of reduction of contact pressure on the hand, FEM was utilized to simulate a fingertip grasping a flat product sirface [14]. A DHM of a fingertip has been developed for the simulation, where the fingertip geometry was modelled based on images obtained with MRI (Figure 6) [15].

s t r o j n i h i n ž e n i r j e v s l o v e n i j e w w w . z v e z a - z s i s . s i

A significant part of manual work is still done using hand-tools, therefore a correct design is crucial for preventing upper extremity acute and cumulative trauma disorders, such as blisters, carpal tunnel syndrome, hand-arm vibration syndrome, tendonitis, etc. Tool-handle design and ergonomics is an interdisciplinary science, therefore designer has to poses wide range of knowledge and also experience to allow a holistic design approach for reaching the expected human-product interaction and safety [12].

The shape of the product handle cannot be determined using traditional methods with recommendations, anthropometric measurements or simple mathematical models. Therefore methodology described in theoretical sections was utilized. Firstly anthropometric measurements were performed to manufacture an optimal cylindrical pre-handle with variable diameters.

The optimal handle diameters for each finger were determined based on literature to maximize the grip force exertion and comfort [13]. To get shape of the hand in its optimal power grasp posture with undeformed soft tissue with maximum precision, an outer hand mould out of orthotic material was manufactured to maintain the diameters and shape of the hand. Afterwards MRI was performed with a slice thickness set to 1mm. For the segmentation and 3D reconstruction of the obtained DICOM images, a professional medical imaging and editing software Amira® 5.3.3. (Visage Imaging®) was used. Images were processed and segmentation and 3D reconstruction bas been performed. 3D reconstructed hand was then exported in STL file format and edited in Geomagic® (Raindrop Inc.) to obtain NURBS model.

To get the shape of the handle Boolean operation “Remove” was used, which removed the cylinder model volume which was in overlap with the hand model volume. The result is smooth handle with perfect fit to the target subject. In Figure 5 methods utilized for the development of the customized handle is plotted.

2.5 Case study – product’s surface material

z v e z a

obtained CAD model of the anatomical part. Boolean operations (Add, Remove, and Intersect) are then being used to define the intersecting volume and thereby get the shape of the product with perfect fit. After the shape has been obtained, designer can use usual CAD tools to improve the design of the customized product based on his skills and experiences. The outline of processes to obtain a CAD DHM with medical imaging is presented in Figure 4.

Figure 6: DHM of a fingertip and its anatomical structure.

Results have shown that hyper-elastic foam materials, which take into account the non-linear behavior of fingertip soft tissue, can lower the contact pressure whilst maintaining low deformation rate of the tool-handle material for maintaining sufficient rate of stability of the hand tool in the hands. Lower contact pressure also lowers the risk of ATD and CTD, and increases comfort whilst maintaining performance (Figure 7).

7

w w w . z v e z a - z s i s . s i

ZNANOST NA DLANI

Figure 7: 3D digital human fingertip model and resulting contact pressure during grasping.

3. Results and discussion

s t r o j n i h

i n Ĺž e n i r j e v

s l o v e n i j e

In user-centered design as described in present study, medical imaging is the only viable option for the acquisition of anatomically accurate 3D human models with undeformed soft tissue to assist in the product design process. It has been shown that the quality and reliability of presented methods can be used for the innovative design process to develop products, which allow high consideration rate of bio-mechanical constraints and therefore provide best fit to the target population. The approach using digital human models is especially suited for integrated CAE/CAD design process and FEA utilization, since product design is nowadays mostly performed inside computer software. Presented methods fulfil also the requirements of the market for product customization and shape optimization, thereby providing a competitive advantage of the product.

z v e z a

Based on the case study of development of an optimal sized and shaped tool handle, we have shown that developed methods take also into account the shape of the hand in its optimal power grasp posture and therefore provide best fit for the target population’s hand, which is novelty in the field of ergonomics. All current studies are concentrated on optimal diameters, but lack the shape determination, which has shown to increase the user comfort, stability, performance and is therefore more likely to prevent ATD and CTD. The second case study showed that DHMs modeled on medical images can be also effectively used in the design process of products using FEM. It has been shown that there is even less knowledge and also experience among designers regarding the correct choice for the material of the tool-handle, which will be in direct contact with the hand. Designers are used to most common and 8

known materials such as plastics, wood, steel and rubber, however they do not possess knowledge of the physical response of human hand to these materials while grasping. Based on simulations it has been shown that based only on anthropometry the peak contact pressure values and contact pressure distribution cannot be predicted, since geometry of the anatomical structures, especially the bone has significantly higher influence on the peak contact pressure and contact pressure distribution during grasping. Therefore it is necessary to utilize anatomically accurate DHM models in the FEM process. Based on the simulations, we have shown that conventional materials, which are still being used for the interface materials, such as steel, plastic and even rubber do not lower the contact pressure. Therefore these materials cannot be effectively used for the contact pressure lowering. Instead, it has been shown, that hyperelastic foam materials are able to effectively lower the contact pressure while maintaining the stability of the product in hands.

Within the DHM a human is represented digitally in a virtual environment. Therefore the designer does not have a direct verification and validation of the performed analyses and design changes on the product. Hence, broader dissemination of DHMs is usually prevented due to their complex usage. Real-world human-product interaction is very complex and is also dependent on the subjective comfort rating of the user. It is therefore necessary to incorporate this aspect of product evaluation during the design phase, which is usually still not possible with modern DHMs. Researchers have to strive to incorporate all constraints of humanproduct interaction in the development of future DHM to make the design process even more streamlined and straightforward for designers.

SCIENTIFIC PAPER 4. Conclusions

z v e z a

The market demand for products with improved functionality, human-product interaction and limitations within traditional design methods has led to development of new user-centered design methods based on DHM. Presented quality and reliability of these methods can be used for the innovative design process to develop products which allow high consideration rate of bio-mechanical constraints and therefore provide best fit to the target population.

The medical approach is especially suited for integrated CAD/FEA design process. It has been shown that with use of DHM product development is streamlined inside CAE/CAD software, therefore they have significant impact on the designing process. Using DHM the design time is also reduced, which reduces the time to market and therefore also cost.

s t r o j n i h

References

[2] D. Hogberg, G. Backstrand, D. Lamkull, L. Hanson, R. Ortengren, Industrial customisation of digital human modelling tools, Int. J. Serv. Oper. Informat. 1 (2008) 53-70.

[9] D. B. Chaffin, Improving digital human modelling for proactive ergonomics in design, Ergonomics 5 (2005) 478-491.

[3] J. Kaljun, B. Dolšak, Computer aided ergonomic and aesthetic design, in: (Ed.), Proceedings of the 8th International Design Conference DESIGN 2004, 2004, pp. 1081-1086.

[10] J. Kaljun, Intelligent support for defining aesthetical, ergonomical and material properties of designed product, Tehnički vjesnik 4 (2014) 835842.

[5] H. O. Demirel, V. G. Duffy, Digital Human Modeling for Product Lifecycle Management, Lecture Notes in Comput. Sci. 4561 (2007) 372-381.

[12] J. Kaljun, B. Dolšak, Ergonomic design knowledge built in the intelligent decision support system, Int. J. Ind. Ergonom. 1 (2012) 162-171.

[6] P. Franciosa, S. Gerbino, A. Lanzotti, S. Patalano, V. Rufrano, M. Trotta, L. Silvestri, L. Frattari, Virtual prototype development for comfort assessment of occupational footwear sole, in: (Ed.), Proceedings of the IMProVe 2011 International conference on Innovative Methods in Product Design, 2011, pp.

487-494.

[13] C. J. Garneau, M. B. Parkinson, Optimization of Tool Handle Shape for a Target User Population, Proceedings of the Asme International Design Engineering Technical Conferences and Computers and Information in Engineering Conference (2010) 1029-1036.

[8] Y. Endo, S. Kanai, T. Kishinami, N. Miyata, M. Kouchi, M. Mochimaru, A Computer-Aided

w w w . z v e z a - z s i s . s i

[4] H. O. Demirel, V. G. Duffy, Applications of Digital Human Modeling in Industry, Lecture Notes in Comput. Sci. 4561 (2007) 824-832.

[11] W. Sun, B. Starly, J. Nam, A. Darling, Bio-CAD modeling and its applications in computer-aided tissue engineering, Comput.-Aided Des. 11 (2005) 1097-1114.

[7] E. Peña-Pitarch, J. Yang, K. Abdel-Malek, Virtual Human Hand: Grasping and Simulation, in: Duffy, V. (Eds.). Digital Human Modeling, Springer Berlin / Heidelberg, 2009, pp. 140-149.

s l o v e n i j e

Ergonomic Assessment and Product Design System Using Digital Hands, in: Duffy, V. (Eds.). Digital Human Modeling, Springer Berlin / Heidelberg, 2007, pp. 833-842.

i n ž e n i r j e v

[1] X. Ye, H. Liu, L. Chen, S. Zhang, Z. Chen, X. Pan, Reverse innovative design - an integrated product design methodology, Comput.-Aided Des. 7 (2008) 812-827.

[14] G. Harih, B. Dolšak, Recommendations for toolhandle material choice based on finite element analysis, Appl. Ergon. (2013) [15] H. Yoshida, M. Tada, M. Mochimaru, A study of frictional property of the human fingertip using three-dimensional finite element analysis, Molecular & cellular biomechanics: MCB 1 (2011) 61-71.

9

ZNANOST NA DLANI DOLOČITEV NUMERIČNEGA MODELA REALNE FIZIOLOŠKE KAROTIDNE ARTERIJE DETERMINATION OF THE NUMERICAL MODEL OF A PHYSIOLOGICAL CAROTID ARTERY w w w . z v e z a - z s i s . s i

Urša Lokar *, Boris Štok a, Vojko Flis b, Janez Urevc a

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana, Slovenija Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za žilno kirurgijo, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, Slovenia a

b

Mechanical Engineering World – 10 Journal homepage: www.zveza-zsis.si/

*Korespondenčni avtor: Urša Lokar Tel.: +386 31 735 916 E-mail: ursalokar@gmail.com

Article info Article history: Received 4 March 2016 Received in revised form 7 March 2016 Accepted 25 March 2016 Available online 31 March 2016

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

Kratki znanstveni prispevek / Short scientific paper

Izvleček

Abstract

Namen tega dela je izdelati protokol ter računalniški algoritem, s pomočjo katerega bo mogoče na osnovi ultrazvočnih (UZ) slik ter v čim večji meri na avtomatski način izdelati numerični model karotidne arterije (KA). UZ posnetki KA so dobljeni s pomočjo UZ filma, s katerim smo zasledovali prečni prerez KA v predelu vratu. Segmentacija UZ slik je izvedena z uporabo metode lokalne rasti regij in metode detekcije robu. Segmentirani robovi žile so popisani z elipso, te pa so s pomočjo posnetka iz sekundarne kamere, s katero je zajeto gibanje UZ sonde, pozicionirani v tridimenzionalen prostor.

Tako pozicionirane elipse pa so nato osnova za izdelavo numeričnega modela KA. Ponovljivost algoritma je preverjena s primerjavo numeričnim modelov iste žile, izdelane na osnovi različnih meritev.

Ključne besede: karotidna arterija, ultrazvočna slika, segmentacija, numerični model, računalniški algoritem

The purpose of this work is to develop a protocol and a computer algorithm that will form a geometrical model of a carotid artery (CA) based on the data of ultrasound (US) measurements and on as much as possible automatic manner. The US data of the CA are obtained using a US recording, with which a transversal view of the CA was observed. The segmentation of US images is carried out by combining the region growing and edge detection methods. The segmented contours of the CA are then approximated with ellipses, which are placed into three dimensional space accordingly using the data of a secondary recording, which traced the motion of the US probe. The obtained ellipses, thus placed in three dimensional space, represent the basis on which the geometrical model of the CA is constructed.

The repeatability of the algorithm is verified by comparing the geometrical models of the same CA obtained based on different measurements

1. Uvod V modernem svetu so srčno-žilne bolezni na vrhu lestvice vzrokov smrti. Najpogostejša bolezen med njimi je ateroskleroza, ki se pojavi na območju arterij, predvsem pri karotidni arteriji (KA). Poleg drugih faktorjev poznavanje mehanskega obnašanja KA predstavlja pomemben del pri razumevanju patogeneze ateroskleroze.

Mehansko stanje arterij je na osnovi eksperimentalnih metod praktično nemogoče določiti. Za njihovo obravnavo se zato uporabljajo numerični (računalniški) modeli, s pomočjo katerih lahko mehanski odziv žil računsko določimo.

Izhodišče vsakega računskega modela je, določitev ustreznega geometrijskega modela, kar v primeru obravnave KA, kljub velikemu napredku na področju obdelave in zajema medicinskih slik, predstavlja zelo zamudno delo. Namen 10

SCIENTIFIC PAPER tega dela je izdelati v čim večji meri avtomatski algoritem za izdelavo numeričnega modela KA.

2.2 Branje podatkov in izbor ustreznih ultrazvočnih slik UZ film KA vsebuje od 800 do 1200 slik. Število slik je odvisno od časa, ki je bil porabljen za zajem, ta pa je odvisen od hitrosti pomikanja sonde po vratu. Zaradi časovnega pulziranja žile, je za določitev modela potrebno izbrati slike žile, ki ustrezajo istemu trenutku srčnega cikla. Za ustrezno selekcioniranje slike je bil uporabljen zapis EKG, s katerim je opremljena vsaka UZ slika.

pri čemer je f(m,n) vhodna, filtrirana slika, BIN(x,y) binarizacija, erozija slike in W(x,y) algoritem razvodnice.

Sočasno se na filtrirani sliki uporabi Sobel-ovo metodo detekcije robu: (2)

pri čemer sta Kx in Ky Sobel-ovi matriki.

Sledi izbor 50 točk, ki se pozicijsko najbolje ujemajo med Sobel-ovo G(x,y) in Regijsko sliko R(x,y).

Dobljene točke nato program aproksimira z elipso, slika 1. Posamezna elipsa tako predstavlja en prečen presek KA vzdolž celotne žile. Končen rezultat segmentacije predstavlja določitev vseh elips vzdolž žile.

Poudariti velja, da smo centralno KA popisali z eno elipso, območje razvejišča in razcepljeni KA pa z dvema elipsama. Pogoj, s katerim algoritem prepozna razvejišče žile vzdolž KA je, ko se podolgovatost prečnega prereza žile, glede na predhodno izbrano regijo, poveča za približno 1,5x.

11

w w w . z v e z a - z s i s . s i

Za meritev sta bili uporabljeni visoko-ločjivostna UZ naprava iU22 (Philips Healthcare) in merilna sonda L93. Tekom meritev je bila pri preizkušancu spremljana električna aktivacija srca (EKG).

(1)

s l o v e n i j e

2.1 Zajem ultrazvočne slike

2.3 Segmentacija ultrazvočnih slik Izbrane slike smo nato segmentirali tako, da bo algoritem na slikah samostojno prepoznal rob KA. Segmentacija se začne z izborom t.i. regije zanimanja in nadaljuje s filtracijo slik.

Temu sledi segmentacija robu KA. Uporabljena je metoda lokalne rasti regij:

i n ž e n i r j e v

Namen dela je bil izdelati algoritem, ki bo zmožen na osnovi UZ meritev v čim večji meri avtonomno izdelati ponovljiv numerični model KA. Procesiranje pridobljenih podatkov/slik je bilo izvedeno z namensko izdelanimi programi v okolju Wolfram Mathematica 9.0. Potek algoritma lahko razdelimo na šest osnovnih korakov, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju.

Slika 1: Popis karotidne arterije s pomočjo elips

s t r o j n i h

2. Določitev geometrijskega modela

z v e z a

KA je arterija osrednjega živčnega sistema, ki se v predelu vratu razcepi na notranjo ter zunanjo KA. Problem večine obstoječih pristopov za izdelavo numeričnim modelov je, da zahtevajo kar nekaj dodatnega ročnega dela [1], ali pa da je z njimi moč obravnavati le predel KA do njenega razvejišča.

V tem delu je predstavljen algoritem, ki na osnovi ultrazvočnih (UZ) posnetkov z minimalnim človeškim delom določi numeričen model KA (skupaj z njenim razvejiščem ter notranjo in zunanjo KA). Segmentacije UZ slik je izvedena z uporabo metode lokalne rasti regij in metode detekcije robu, UZ posnetki pa so dobljeni iz UZ filma, ki posname prečni prerez KA v predelu vratu pacienta. Ponovljivost algoritma smo preverili s primerjavo treh modelov iste KA, izvedene iz treh različnih meritev. Modeli so med seboj geometrijsko dobro primerljivi, prav tako pa so primerljiva tudi z njimi napovedana mehanska stanja obravnavane KA.

ZNANOST NA DLANI 2.4 Postavitev rekonstruiranega robu karotidne arterije v 3D prostor

w w w . z v e z a - z s i s . s i

Za rekonstrukcijo geometrije KA je potrebno posamezno elipso ustrezno umestiti v prostor. Podatek o poziciji elipse smo določili s pomočjo sekundarne kamere, ki je merila vzdolžni pomik UZ sonde. Na sondi je bil nameščen zaznamek, na osnovi katerega lahko algoritem avtomatično prepozna pozicijo sonde v vsakem časovnem trenutku filma.

2.5 Generacija mreže končnih elementov

3.1 Vizualna ocena uspešnosti avtomatične segmentacije

Pridobljene geometrijske modele smo primerjali s pripadajočimi podatki UZ slik, kjer je bila ugotovljena zadovoljiva skladnost. Manjša odstopanja nastopijo pri točni določitvi začetka robu KA. To bi bilo mogoče izboljšati s kalibracijo računalniško dobljenih elips z ročno pridobljeno elipso konture, določeno s strani kirurga.

Nekoliko večja odstopanja modela od UZ podatkov nastopijo v predelu razcepišča KA. Napaka se zgodi na stiku dveh elips, slika 2, kar je posledica odločitve, da obliko KA popišemo z elipso, torej na območju

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

Na osnovi ustrezno pozicioniranih elips moramo sedaj generirati mrežo končnih elementov, ki bo tako predstavljala geometrijski model KA. Numerični model bomo popisali s 3D osnovnimi gradniki. Poleg že dobljene geometrije, ki predstavlja le

med seboj. Poleg tega je bil primerjan tudi mehanski odziv KA, napovedan na osnovi dobljenih modelov.

Slika 2: Napaka segmentacije na predelu razvejišča KA. Segmentirani rob KA bi moral potekati po z rumeno označeni konturi, vendar se zaradi prehoda med elipsama ustvari oster rob

z v e z a

zunanjo površino KE, tako potrebujemo določiti tudi njeno debelino. To določimo ročno, preko naključno izbranih UZ slik.

Dobljeni oblak točk nato po principu Delaunay triangulacije povežemo v osnovne 3D končne elemente, s čimer je tako dobljen geometrijski model obravnavane KA, primeren za nadaljnje analize po metodi končnih elementov.

3. Ustreznost in ponovljivost algoritma Ustreznost in ponovljivost algoritma je bila preverjena s primerjavo različnih numeričnim modelov iste žile, določenih na osnovi različnih meritev, z izmerjenimi UZ podatki žile ter z geometrijsko primerjavo modelov 12

razvejišča z dvema elipsama. Za odstranitev napake bi morali tako na predelu razvejišča določiti dodatne začetne predpostavke. Za ustrezno določitev in relevantnost za vse KA pa bi potrebovali večji nabor UZ filmov v predela razvejišča KA.

3.2 Geometrijska ustreznost numeričnega modela Geometrijsko točnost modela smo ovrednotili preko primerjave elips na posameznih odsekih KA. Merili smo obliko elipse, torej njeno površino in polosi. Po virih iz literature [2, 3], je približen premer KA pri sistoličnem tlaka enak 6,2 mm. V meritvah je povprečen premer skupne KA znašal 7,4 mm.

Upoštevajmo, da je v izdelanem algoritmu izmerjena

SCIENTIFIC PAPER zunanja in ne notranja kontura robu KA. Kar ob približni debelini stene 0,5 mm da primerljiv rezultat med premerom KA določenim v tem delu ter podatki iz literature.

3.3 Primerjava mehanskih odzivov numeričnih modelov

w w w . z v e z a - z s i s . s i

[1] A. Gee, R. Prager, G. Treece, L. Berman, Engineering a freehand 3d ultrasound system, Pattern Recognition Letters 24 (2003) 757-777.

[2] L. Kopel, F. Tarasoutchi, C. Medeiros, R. T. Carvalho, M. Grinberg, S. G. Lage, Arterial Distensibility as a Possible Compensatory Mechanism in Chronic Aortic Regurgitation, Arquivos Brasileiros de Cardiologia 77 (2007) 262-265.

[3] Y. Limbu, G. Gurung, R. Malla, R. Rajbhandari in S. Regmi, Assessment of carotid artery dimensions by ultrasound in non-smoker healthy adults of both sexes, Nepal Medical College journal 8 (2006) 200-203.

Slika 3: Prikaz primerjalne von Missesove napetosti na posameznih modelih karotidne arterije

s l o v e n i j e

Literatura

i n ž e n i r j e v

V delu je na kratko predstavljen protokol ter računalniški algoritem, s pomočjo katerega je mogoče na osnovi UZ slik ter v pretežni meri avtonomno izdelati numerični model KA. Prednost algoritma v primerjavi z obstoječimi algoritmi je, da omogoča določitev numeričnega modela celotne KA, torej tudi predela KA, kjer se ta razcepi na notranjo in zunanjo KA, kar je bilo v literaturi do sedaj rešeno pomanjkljivo.

Izdelava numeričnega modela KA pa je le osnova pri razumevanju njenega mehanskega obnašanja in s tem nadaljnje analize patogeneze ateroskleroze. Že pri sami primerjavi modelov v deformacijsko-napetostnem stanju so se namreč pojavila vprašanja določitve dejanskega neobremenjenega stanja celotne KA ter ustreznega konstitutivnega obravnavanja mehanskega odziva žile, kar pa že presega namen tega dela.

s t r o j n i h

Vsi trije modeli KA (na sliki 3 označeni kot Model A, B in C) naj bi v osnovi izkazovali relativno enako napetostno-deformacijsko stanje, saj gre za isto KA. Po rezultatih na sliki 3 vidimo, da je napovedano napetostno-deformacijsko stanje žil med seboj primerljivo. Do nekoliko večjih odstopanj (5,9% med modelom A in B) pride na

4. Zaključek

z v e z a

Eden od znakov natančnosti pridobljenih numeričnih modelov je tudi primerjava mehanskih odzivov KA, napovedanimi z dobljenimi modeli. Poleg tega pa takšna primerjava pokaže tudi na občutljivost napovedanega mehanskega stanja žile, na manjše geometrijske variacije med modeli. Ker smo izvedli le validacijo napetostnodeformacijskega stanja smo predpostavili, da je stena KA sestavljena le iz ene plasti. Zanemarili smo tudi vpliv okoliških struktur ter zaostale napetosti KA. Mehanske lastnosti KA smo poenostavili na obravnavo izotropnega, homogenega in elastičnega materiala, s Poissonovim količnikom ν=0,46 in modulom elastičnosti E=1 MPa [4].

predelu razvejišča, kar je verjetno posledica slabše postavitve numerične mreže končnih elementov.

Razdelitev na notranjo in zunanjo KA namreč poteka v dokaj ostrem kontaktu, kar verjetno realno ni najbolj objektivno.

[4] T. Khamdaeng, J. Luo, J. Vappou, P. Terdtoon in E. Konofagou, Arterial stiffness indentification of the human carotid artery using the stress-strain relationship in vivo, Ultrasonic 52 (2012) 402-11.

13

ZNANOST NA DLANI

w w w . z v e z a - z s i s . s i

STROŠKOVNO IN ENERGETSKO UČINKOVITA PRENOVA ŠOLSKIH STAVB V UKRAJINI COST AND ENERGY EFFICIENT MODERNIZATION OF SCHOOL BUILDINGS IN UKRAINE Henrik Gjerkeša,b, Marjana Šijanec Zavrla, Tetiana Rapinac*

Building and Civil Engineering Institute ZRMK, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana, Slovenia b University of Nova Gorica Vipavska 13, 5000 Nova Gorica, Slovenia c O.M Beketov National University of Urban Economy in Kharkiv, Kulikivskyi uzviz str.12, 61002 Kharkiv, Ukraine a

Mechanical Engineering World – 14 Journal homepage: www.zveza-zsis.si/

s l o v e n i j e

*Corresponding author: Tetiana Rapina O.M Beketov National University of Urban Economy in Kharkiv Faculty of Civil Engineering Kulikivskyi uzviz str.12 61002 Kharkiv Ukraine

Article info Article history: Received 1 March 2016 Received in revised form 4 March 2016 Accepted 25 March 2016 Available online 31 March 2016

i n ž e n i r j e v

Tel: +380971952109 E-mail: tvrapina@gmail.com

z v e z a

s t r o j n i h

Kratki znanstveni prispevek / Short scientific paper

Izvleček

Abstract

Izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih stavb v EU ima velik potencial pri naporih za zmanjšanje rabe energije in je brez dvoma pomembna tema tudi za Ukrajino. V članku smo analizirali pomembnost prenove stavb javnega sektorja s posebnim poudarkom na šolskih stavbah. Uporabili smo metodologijo stroškovnega optimum za oceno ne zgolj ekonomskih, ampak tudi okoljskih in družbenih učinkov prenove stavb šolskega fonda. Pri iskanju optimalne ravni energetsko učinkovite prenove šolskih stavb v Ukrajini smo uporabili evropske in slovenske izkušnje. Pokazali smo, da je trajnostna prenova s smernicami za skoraj-nič energijsko stavbo (sNES), kot so definirane v evropskih predpisih, izvedljiva z dobrimi rezultati in je priporočljiva tudi za prenovo šolskih stavb v Ukrajini.

Improvement of the energy efficiency of existing buildings in EU has great potential in the efforts to reduce energy consumption, which is with no doubt relevant issue also for Ukraine. In this article the importance of public building stock modernization was analysed with special focus on school buildings. The optimal cost methodology was used to evaluate not only the economic, but also environmental as well as social effects of school building stock modernization. In searching for the optimal level of energy-efficient modernization of school buildings in Ukraine, the European and Slovenian experiences were used.

It is demonstrated that the sustainable reconstruction with the nearly-Zero Energy Building (nZEB) guidelines, as defined in EU regulations, is feasible with good results and can be recommended also for reconstruction of school buildings in Ukraine.

Ključne besede: stroškovna optimalnost, energetska učinkovitost, skoraj-nič energijska stavba, ovoj stavbe, ogrevanje

14

Key Words: cost optimum, energy efficiency, nearly zero energy building, building envelope, heating

SCIENTIFIC PAPER 2. Methods

The energy efficiency indicator of Ukraine’s economy is 54.2% of the average EU level according to the rating «Ukrainian Energy Index in 2013» [1]. The main energy consumer in Ukraine is building sector that consumes more than half the energy. Energy saving potential of buildings is estimated to 9 million 238 thousands of tonnes of oil equivalents, which corresponds to 11.4 billion m3 of natural gas.

The procedure developed in [3] was used to find the optimal level of energy-efficient modernization, which involves systematic and reliable scientific seven-step procedure, including:

The average rate of delivered energy need for heating of typical school building is about 200 kWh/(m2a), and this value is used for further calculations.

Average electricity consumption was determined by averaging the values from energy audits for similar objects and amounts to 12 kWh/(m2a).

15

w w w . z v e z a - z s i s . s i

The aim of presented analysis is to find the optimal level of energy-efficient modernization of school buildings in Ukraine based on European and Slovenian experiences in this area.

In the study typical school building in Ukraine, built in 1960-1970s has been considered. This is 3-and 4-storey frameless buildings, with load bearing brick walls 510 mm of thickness. Overlaps and roof were built from prefabricated hollow core slabs. Windows in buildings are predominantly wooden, partially were replaced by metal and plastic fitted with simple single glass units.

Buildings are connected to municipal district heating from main gas heat station. Only natural ventilation is provided, without mechanical ventilation system.

s l o v e n i j e

Therefore, issues related to the energy efficiency of existing buildings are become especially relevant for Ukraine. The objective of presented study is the existing public building stock with the focus on school buildings.

At present, the buildings modernization is performed with the minimum established regulatory requirements for energy efficiency of buildings in Ukraine. The compliance with these requirements allows 2-3 times reduction of the the energy consumption and reach a final energy consumption rate in the range of 80100 kWh/m2, but it is still significantly higher than the standards valid for the EU countries, and also Slovenia, especially when compared to the Directive 2010/31/EU, EPBD recast [2] and nearly-zero energy building (nZEB) guidelines.

2.1 The reference buildings

i n ž e n i r j e v

However, with the independence of Ukraine the situation has changed dramatically, which was particularly acute in recent years. The problem of essential dependence on expensive imported energy resources has jeopardized the question of Ukraine’s independence.

Energy calculations were performed in this study for the 6 building concepts, according to the methodology [4]. Construction concepts have been described in Section 2.2.

s t r o j n i h

Most of the buildings in Ukraine require substantial modernization. More than 80% of the buildings were built in 1960-1970. They were constructed according to USSR building codes, issues of energy efficiency in the building were not considered as a priority. At the time saving building materials and reducing construction time was in the first place. The government reduced capital costs and at times increased operating costs.

Country was rich in natural resources and general opinion was that it will be enough cheap fuel for the country, if not forever, then at least for the very long time.

1. Selection of the reference building/buildings; 2. Definition of construction concepts based on building envelope optimization for fixed four specific heat loss levels (from business as usual construction to highly insulated building envelope); 3. Specification of building technical systems; 4. Energy simulations for specified construction concepts; 5. Post processing of the simulation results to calculate delivered, exported and primary energy; 6. Economic calculations for construction cost and net present value calculations; 7. Sensitivity analyses for interest rate, escalation of energy prices and other parameters.

z v e z a

1. Introduction

ZNANOST NA DLANI 2.2 Definition of construction concepts

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

In the analysis, six construction concepts were used, in which the building envelope energy performance levels was varied.

The considered construction concepts were: 1. Existing building; 2. Modernization of buildings to the level of the DBN requirements “The thermal insulation of buildings.”

Envelope specifications: 10 cm EPS-insulation for walls (in common U=0.30W/m2K); 18 cm mineral wool insulation for roof (in common U=0.19W/m2K); 10 cm EPS-insulation for ground floor (in common U=0.27 W/m2K); windows replacement (U=1.33W/ m2K).

3. An intermediate variant between options of modernization buildings №2 and №5. For the building was provided: 20 cm EPS-insulation for walls (in common U=0.17W/m2K); 32 cm mineral wool insulation for roof (in common U=0.14W/m2K); 25 cm EPS-insulation for ground floor (in common U=0.14 W/m2K); windows replacement (U=0.9W/m2K).

4. An intermediate variant between options of modernization buildings №2 and №5. Envelope specifications: 25 cm EPS-insulation for walls (in common U=0.14W/m2K); 50 cm mineral wool insulation for roof (in common U=0.09W/m2K); 45 cm EPS-insulation for ground floor (in common U=0.09 W/m2K); windows replacement (U=0.8W/m2K).

5. Modernization of buildings to the level of nZEB. This determination of nZEB was formulated in accordance with case, which comply with standards established in Slovenia [6].

• Envelope specifications: 35 cm EPS-insulation for walls (in common U=0.10W/m2K); 80 cm mineral wool insulation for roof (in common U=0.06W/ m2K); 70 cm EPS-insulation for ground floor (in common U=0.06 W/m2K); windows replacement (U=0.7W/m2K).

• Heating system specification: air-to-water heat pump; • Placement on the roof solar panels that generate electricity in the amount of 3,8 kWh/(m2a).

• The heat pump and the solar panels provide more than 50% from renewable energy sources (RES) of energy used by building, as required for nZEB in Slovenia.

6. The modernization of the building to the level of ZEB. • Envelope specifications: 45 cm EPS-insulation for 16

walls (in common U=0.07W/m2K); 80 cm mineral wool insulation for roof (in common U=0.06W/m2K); 70 cm EPS-insulation for ground floor (in common U=0.06 W/m2K); windows replacement (U=0.6W/ m2K).

• Heating system specification: air-to-water heat pump; • Placement on the roof solar panels that generate electricity in the amount of 18,1 kWh/(m2a).

The heat pump and the solar panels provide more than 100 % from renewable energy sources (RES) of energy used by building, thus ensuring a zero balance of energy consumption.

In all variants the building is equipped with the mechanical ventilation system with heat recovery for energy efficient conditioning of the air in the classroom.

In Ukraine, very often the modernization of schools and kindergartens begins with replacement of wooden windows for cheap metal and plastic windows with single chamber units (U = 2.5 W/m2K). At the same time reducing energy consumption is achieved by increasing the airtightness of buildings in connection with more controllable ventilation regime.

2.3 Energy simulations for specified construction concepts

Energy calculations were performed for the 6 building concepts, according to the methodology, described in [4].

2.4 Post processing of the simulation results to calculate delivered, exported and primary energy To calculate primary energy, the delivered energy was reduced for on-building generated energy and multiplied with Primary energy values. Primary energy values (ET-values) were calculated with Estonian primary energy factors which are: • electricity 2,5; • district heating 0,9; • renewable fuels 1.

2.5 Economic calculations, construction cost and net present value calculations

The cost of a building’s life cycle was considered during 30 years. The calculations were taken into account the cost of materials, work and equipment maintenance

SCIENTIFIC PAPER 2.6 Sensitivity analyses In the calculations assumed interest rate of 6 %, which corresponds to the parameters of financing program «NEFCO» [5], which is currently the most accessible fond for the realization of the public sector buildings modernization in Ukraine. The interest rate for energy efficiency program loans from state banks in Ukraine is at least 10%. In order to show sensitivity to the escalation rate in the study were considered three escalation versions: 4 %; 6 % and 8 %, as showed in Figures 2-4.

s t r o j n i h

3. Results and discussion

z v e z a

for: • building insulation; • heating modernization; • equipping ventilation system; • installation of solar panels.

The operating (used energy) cost consider the current Ukrainian prices: • Electricity 0.0497 € /kWh + VAT (20 %).

• District heating 0.0443 €/kWh + VAT (20 %).

The calculation results show that increasing insulation as provided from 1st to 6th concept of the building envelope together with windows replacement decrease heat losses significantly, and consequently the final energy consumption for heating from 200 to 17 kWh/(m2a), Figure 1.

i n ž e n i r j e v s l o v e n i j e w w w . z v e z a - z s i s . s i

Figure 1: Concepts and simulated delivered energy, kWh/(m2a)

17

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

ZNANOST NA DLANI

z v e z a

s t r o j n i h

i n 탑 e n i r j e v

Figure 2: Global incremental cost calculation (the real discount rate of 6 % and the escalation 4 %) for 30 years life time period.

18

SCIENTIFIC PAPER

z v e z a s t r o j n i h i n 탑 e n i r j e v s l o v e n i j e

Figure 3: Global incremental cost calculation (the real discount rate of 6 % and the escalation 6 %) for 30 years life time period.

w w w . z v e z a - z s i s . s i

19

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

ZNANOST NA DLANI

z v e z a

s t r o j n i h

i n 탑 e n i r j e v

Figure 4: Global incremental cost calculation (the real discount rate of 6 % and the escalation 8 %) for 30 years life time period

The best option is the concept 5: nZEB, wherein a high level of initial investment is compensated by a low operational and maintenance costs.

However, this option might become optimal over time with a significant reduction of the solar panels price in the future.

In Figures 2-5 it can be seen that the modernization of the building with the nZEB standards require significantly greater initial investment in comparison with the traditional concept 2: DBN. However, in spite of that, and even at the high discount rate, for the whole life cycle cost, the nZEB building reaches a cost optimum among all 6 analysed building concepts in Ukraine, as well as in the EU, with the effective rate of no more than 3 %.

In general, it can be seen that the results are sensitive to the interest rate, and from an economic point of view solely, it can be seen that at an effective rate of 4 % modernization becomes unattractive.

Concept 6: ZEB concedes concept 5 mainly due to the need to install expensive, more powerful solar power station, which requires 41 % of the initial investment.

20

However, in any case the social importance of school building stock, the energy wastefulness of present state and the cost optimisation require holistic approach for cost and energy efficient modernization of school buildings in Ukraine, and analysis show, that the economic and environmental optimal way to do that is to use nZEB standards.

SCIENTIFIC PAPER References

Considering that in Ukraine more than 80 % of the buildings (including school buildings) requires modernization is very important to choose the correct modernization option. We propose that it is advisable not to focus on the minimum requirements established in Ukraine,

[1] Energy efficiency rankings of the regions of Ukraine 2013.http://energy-index.scm.com.ua/media/report/ pdf/_UEI_13_ENG.pdf

s l o v e n i j e

[5] Nordic environment finance cooperation/NEFCO / http://www.nefco.org/?language=en [6] M. Šijanec Zavrl, G. Stegnar, H. Gjerkeš, Demonstration of the nearly zero energy building concept. Journal of Geoscience and Environment Protection (2015), in SciRes. http://www.scirp.org/ journal/PaperInformation.aspx?PaperID=59005

w w w . z v e z a - z s i s . s i

This study shows, that the sustainable reconstruction with the nearly-Zero Energy Building (nZEB) guidelines, as defined in EU regulations, is feasible with good results and can be recommended also for reconstruction of school buildings in Ukraine

[4] DBN В.2.6-31:2006 Thermal insulation of buildings.

(2006) http://eurobud.ua/uploads/files/ pinoplast_ norm_doc/4%20DBN%20B.2.6-31-2006.pdf

i n ž e n i r j e v

The important point are also the environmental benefits of the school building stock modernization, as if used the nZEB standards it reduces the CO2 emission by more than 80 % in the case used in this analysis. The social factor is demonstrated through better comfort and healthy microclimate in the modern environmentally friendly buildings, which is necessary for children and teachers comfortable staying. Pupils will have opportunity to learn and generate careful attitude to the energy and natural resources.

[3] J. Kurnitski, A. Saari, T. Kalamees, M. Vuolle, J. Niemel, T. Tark. Cost optimal and nearly zero (nZEB) energy performance calculations for residential buildings with REHVA definition for nZEB national implementation.

Energy and Buildings, 43(11), (2011) 3279-3288,

s t r o j n i h

but strive for the implementation of relevant cost and energy efficient European requirements. It will allow to come nearer to the European level of building energy efficiency.

[2] EPBD recast: Directive 2010/31/EU of the European Parliament and of the Council of 19 May 2010 on the Energy Performance of Buildings (recast). http:// ec.europa.eu/energy/efficiency/buildings/buildings en.htm; http://eurlex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:L:20 10:153:SOM:EN:HTML.

z v e z a

4. Conclusion

21

w w w . z v e z a - z s i s . s i

V SREDIŠČU: SLOVENSKA AKREDITACIJA

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

PREDSTAVITEV SLOVENSKE AKREDITACIJE TER POGOVOR Z NJENIM DIREKTORJEM DR. BOŠTJANOM GODCEM Pripravila: Teja Golobič

Akreditacija pomeni potrditev, ki jo izda nacionalni akreditacijski organ o usposobljenosti organa za izvajanje postopkov ugotavljanja skladnosti za opravljanje točno določenih nalog, podanih v prilogi k akreditacijski listini.

Ugotavljanje skladnosti predstavlja dokazovanje, da so izpolnjene specificirane zahteve, povezane s proizvodom, procesom, sistemom, osebo ali organom. Pomembno je, da je akreditacijski organ neodvisen. V Sloveniji je to Slovenska akreditacija (SA). SA ima vzpostavljeno akreditiranje na vseh petih osnovnih področjih: preskušanje, kalibriranje, kontrola, certificiranje in preverjanje. Deluje kot javni zavod ter je na podlagi Zakona o akreditaciji edina, neodvisna, neprofitna institucija za opravljanje nalog javne službe na reguliranem in nereguliranem področju v Sloveniji, v evropskih in mednarodnih akreditacijskih organizacijah pa zastopa interese svoje ustanoviteljice – Republike Slovenije.

22

PODROČJE

Preskušanje

Kalibriranje

Primeri

Zaščita okolja (vode, odpadne vode, emisije snovi, hrup, sevanje), živila (kakovost in varnost hrane), gradbeni proizvodi, gospodinjski aparati, laboratorijska in računalniška oprema, goriva, mehanska preskušnja materialov

Elektriške veličine, čas in frekvenca, optične, mehanske veličine, temperatura, vlaga, termofizikalne lastnosti, ionizirano sevanje in radioaktivnost...

Določila za predmet

Postopki preskušanja

Postopki kalibriranja

Organ za ugotavljanje skladnosti

Preskuševalni laboratorij

Kalibriracijski laboratorij

Zahteve/ krterij za delovanje OUS

SIST EN ISO/IEC 17025

SIST EN ISO/IEC 17025

Stanje akreditacijskih postopkov: 230

78

28

učinkovitosti varstva javnega interesa, saj gre posredno za zaščito zdravja, okolja, pitne vode, varnosti.

Preverjanje preveriteljev poročil o emisijah toplogrednih plinov

- ISO 9001 - ISO 14001 - BS OHSAS 18001 - ISO 13485 - ISO 22000 - ISO 50001

Gradbeništvo, elektrotehnika, kmetijski pridelki, ekološka pridelava in predelava kmetijskih pridelkov in živil , trajnostno gospodarjenje z gozdovi po PEFC shemi elektromehanske naprave, EMC

varilci

Preverjanje in potrjevanje v skladu z Uredbo (ES) št.

1221/2009

Emisije toplogrednih plinov

Postopki kontrole

Standardi za sisteme vodenja

Standardi ali drugi dokumenti za procese

Standardi, ki določajo različne zahteve za uspobljenost osebja

Uredba 1221/ES

Standard za preveritelje

Kontrolni organ

Certifikacijski organ za sisteme vodenja

Certifikacijski organ za proizvode

Certifikacijski organ za osebje

Okoljski preveritelj

Preveritelj poročil o emisijah toplogrednih plinov

SIST EN ISO/IEC 17020

SIST EN ISO/IEC 17021

SIST EN ISO/IEC 17065

SIST EN ISO/IEC 17024

Uredba 1221/ES

SIST EN ISO 14065

106

1

11

3

1

2

Kontrola merilnih inštrumentov, oprema pod tlakom, tahografi, kakovost goriv, dvigala, protieksploziva zaščita, merila za merjenje izpušnih plinov vozil, dolžinska merila, merilniki tlaka, parni sterilizatorji, vodomeri, merilniki toplotne energije plinomeri, taksimetri

Kontrola

23

w w w . z v e z a - z s i s . s i

Okoljsko presojanje

Certificiranje proizvodov

s l o v e n i j e

Certificiranje osebja

Certificiranje sistemov vodenja

i n ž e n i r j e v

Strokovna področja akreditacije so zelo raznolika in v glavnem obsegajo vse ključne dejavnosti, ki jih srečujemo tako v vsakdanjem življenju kot tudi v strokovno zelo specifičnem okolju.

s t r o j n i h

Poleg izvajanja akreditiranja organov za ugotavljanje skladnosti opravlja SA še druge naloge. Usposablja ocenjevalce in druge strokovne sodelavce, svetuje upravnim organom, skrbi za promocijo akreditacije ter za ozaveščenost o njenem pomenu, skrbi za razvoj in uvajanje akreditacije na nova strokovna področja ter participira v evropskih in mednarodnih združenjih za akreditacijo. V skladu s Sklepom o ustanovitvi so organi SA svet, direktor in odbor za akreditacijo. V tehničnem oddelku SA dela visoko usposobljeno osebje, ki je odgovorno za zagotavljanje celovitosti sistema akreditiranja, razvoj, usposabljanje ocenjevalcev in za izvajanje ocenjevanj. Ta oddelek sestavljajo področja kalibracijskih laboratorijev, preskusnih laboratorijev, kontrolnih organov in certifikacijskih organov.

Funkcionalno strukturo pa dopolnjuje obsežen nabor (več kot 160) vrhunskih strokovnjakov.

z v e z a

Svet SA je leta 2011 sprejel dokument Strategija akreditiranja v Republiki Sloveniji do leta 2020, ki med drugim opredeljuje dolgoročne stratežke cilje na strokovnem, finančnem ter kadrovskem področju.

Izmed strokovnih ciljev je vredno izpostaviti podporo slovenskemu gospodarstvu pri doseganju globalne konkurenčnosti. Akreditacija, ki je na vrhu piramide ugotavljanja skladnosti (zakonodaja in tehnični predpisi > proizvajalci > organi za ugotavljanje skladnosti > akreditacija), mora s svojim delovanjem prispevati, da je veriga kakovosti ustrezna. Sistem akreditiranja v Sloveniji, ki na odziven in mednarodno primerljiv način ugotovi usposobljenost laboratorija, kontrolnega organa ali certifikacijskega organa za izvajanje dejavnosti ugotavljanja skladnosti, prispeva k podpori slovenskega gospodarstva pri doseganju globalne konkurenčnosti. Tako lahko slovenski proizvajalec izdelek ali storitev na trgu deklarira kot skladnega z dogovorjenimi lastnostmi. SA pa je med strateške cilje uvrstila tudi skrb za varnost potrošnikov. Potrošnikom omogoča zaupanje v izdeleke ali storitve, ki so v uporabi v vsakdanjem življenju slehernega državljana.

S tem je viden prispevek k zagotavljanju visokih standardov kakovosti. Akreditacija odločilno prispeva k

SLOVENSKA AKREDITACIJA

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

Akreditacija ni zgolj enkratno ocenjevanje in potrditev, pač pa gre za stalno zagotavljanje in redni nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za vzdrževanje akreditacije.

Kot podlaga za izvajanje akreditacijskih postopkov se uporabljajo mednarodni harmonizirani standardi (ISO) za oceno skladnosti. Če organ za ugotavljanje skladnosti želi pridobiti akreditacijo na določenem strokovnem

24

področju, se mora vključiti v postopek akreditiranja. Na podlagi prijave SA izvede postopek ocenjevanja. Pri tem se preverja neodvisnost in nepristranskost organizacije, strokovnost osebja, zagotovljenost potrebnih virov, zagotavljanje sledljivosti meritev in kalibracije, jasnost in pravilnost poročanja o rezultatih, zmožnost ohranjanja kakovosti. Še preden stranka vloži prijavo za akreditacijo,

25

w w w . z v e z a - z s i s . s i

Akreditacija pomeni potrditev usposobljenosti.

Usposobljenosti tistih, ki merijo, preskušajo, kalibrirajo, izvajajo kontrolo in certificiranje ter preverjanje.

Akreditacija je ključen del tehnično kakovostne infrastrukture v državi in nudi: podporu gospodarstvu, omogoča izvajanje zakonodaje posameznih ministrstev in ščiti potrošnika. Akreditacija je zelo povezana z zaupanjem; zaupanjem v kakovost proizvodov in storitev, ki jih uporabljamo. Vloga akreditacije je dvojna, na eni strani varuje potrošnika, da ima lahko zaupanje v proizvode in storitve, ki jih uporablja, na drugi strani pa akreditacija podpira slovensko gospodarstvo, saj odstranjuje ovire pri trgovanju. SA je mednarodno priznana inštitucija, saj smo uspeli v evalvacijskih postopkih dokazati, da kot nacionalni akreditacijski organ izpolnjujemo vse mednarodne zahteve za akreditacijo in smo lahko podpisali sporazume o medsebojnem priznavanju akreditacijskih listin. Na ta način so poročila o preskusih, kontroli in certifikati, ki jih izdajajo slovenski akreditirani organi mednarodno veljavni in so sprejeti v mednarodnem prostoru. Akreditacija podpira konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

s l o v e n i j e

Akreditacija, kot dejavnost, je skrita očem, saj se nahaja na vrhu piramide kakovosti. V piramidi kakovosti nastopajo regulatorji, proizvajalci, organi za ugotavljanje skladnosti, inšpekcijske službe, standardizacija in meroslovje. Zakonodajalci pripravljajo tehnično zakonodajo. Laboratoriji, kontrolni organi, certifikacijski organi in preveritelji ugotavljajo skladnost proizvodov in storitev. Inšpekcijske službe izvajajo nadzor nad delovanjem trga. Standardizacija skrbi za ustrezno pripravo in implementacijo standardov. Meroslovje zagotavlja sledljivost merjenja. Akreditacijski organ, v Sloveniji je to SA, pa ugotavlja in potrjuje usposobljenost tistih, ki izvajajo meritve, preskušanja, kontrole in certificiranja ter preverjanja. Vloge vseh v tej piramidi so medsebojno prepletene, vsaka je pomembna. Le takrat, ko vsak od nas opravi svojo nalogo in poslanstvo, bo sistem zagotavljal, da bodo na trgu proizvodi ali storitve, s katerimi bomo kot potrošniki zadovoljni.

Proizvodi in storitve bodo imeli pričakovane lastnosti, bodo varni za zdravje in okolju prijazni. Tako tudi akreditacija pripomore, da nam je kot potrošnikom vsak dan enostavnejši in bolj brezskrben, saj lahko zaupamo v kakovost proizvodov in storitev ter se v okolju, v katerem živimo, dobro počutimo. Hkrati akreditacija preko zaupanja vrednih storitev akreditiranih organov služi proizvajalcem pri izboljševanju kakovosti svojih proizvodov in storitev. Z zasledovanjem ideje: enkrat preskušeno, enkrat certificirano – vsepovsod sprejeto, pa prispeva k zmanjševanju ovir pri trgovanju.

i n ž e n i r j e v

1. Akreditacija na eni strani pripomore k večji kakovosti ter varnosti izdelkov in storitev s čimer povečuje zaupanje potrošnikov, na drugi pa k povečevanju konkurenčnosti. Kje vi vidite bistveni pomen akreditacije za celotno družbo, katere naloge Slovenske akreditacije (SA) so pri tem najpomembnejše?

Aktivno mednarodno sodelovanje in primerjljivost sta pomembna vidika akreditacije. SA je polnopravna članica Evropskega združenja za akreditacijo (European cooperation for Accreditation) in članica dveh mednarodnih združenj za akreditacijo - Mednarodnega združenja za akreditacijo laboratorijev (ILAC) in Mednarodnega akreditacijskega foruma (IAF). Sklenila je tudi sporazume o medsebojnem priznavanju akreditacij (MLA, MRA).

Z Uredbo 765/2008/ES o akreditaciji in nadzou trga so se v Evropskem prostoru poenotila temeljna pravila za akreditacijo. Cilj EU pa je enotni certifikt za celotno območje, s čimer bi preprečili obstoj večkratnih, kar pogosto zgolj povečuje stroške, ne pa vednosti.

s t r o j n i h

združenji ILAC in IAF razvili lasten znak, ki se uporablja v povezavi z nacionalnim akreditacijskim znakom držav podpisnic sporazuma o medsebojnem priznavanju akreditacij, med katere spada tudi SA.

z v e z a

se z njo praviloma opravi informativni razgovor. Za sprejem odločitve ima SA določen interni rok dveh mesecev. Postopek se začne s prijavo na podlagi katere SA ugotovi, če so izpolnjeni pogoji za začetek postopka.

V kolikor so, sklene s stranko pogodbo o vzpostavitvi in vzdrževanju akreditacije. Sledi ocenjevanje. Direktor SA imenuje ocenjevalno komisijo, ki jo sestavljajo vodilni ocenjevalec in en ali več strokovnih ocenjevalcev.

Komisija izvede ocenjevanje po zahtevah relevantnega standarda. V primeru ugotovljenih neskladnosti, lahko stranka še izvede korektivne ukrepe in o njih poroča SA. Ocenjevalna komisija nato pripravi priporočilo za odločitev o akreditaciji, direktor SA pa sprejme odločitev o akreditaciji. Sledi izdaja akreditacijske listine, s katero se potrdi usposobljenost, stranka pa s tem pridobi pravico uporabljati akreditacijski znaki z lastno identifikacijsko številko. Da bi bile akreditacije prepoznavne tudi v mednarodnem prostoru, sta mednarodni akreditacijski

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

V SREDIŠČU: SLOVENSKA AKREDITACIJA Posebna vrednost akreditacije je v preverjeni usposobljenosti, ki jo v postopku ocenjevanja potrdijo izkušeni in neodvisni strokovnjaki. Neodvisna ocena zmanjša verjetnost neustrezne storitve in nepravilnih rezultatov. Posledično pa je manjša tudi možna škoda, ki bi jo neustrezno delo povzročilo ugledu organizacije.

V prvi vrsti gre torej za večjo gotovost glede pravilnosti rezultatov meritev, kalibracij, kontrol. S formalnega vidika je poročila ali certifikate kot “akreditirane” najlažje prepoznati po akreditacijskem znaku, ki je sestavljen iz simbola in logotipa SA ter navedbe registracijske številke akreditiranega organa in katerega navedba zagotavlja tudi prednosti, ki jih akreditacija prinaša. Pomemben vidik akreditacije je njena mednarodna primerljivost, saj so podlaga za njeno izvajanje mednarodni standardi in harmonizirani postopki, ki omogočajo primerljivost »akreditiranih« rezultatov in zagotavljajo zaupanje tudi izven nacionalnih meja. Ker je SA podpisnica vseh mednarodnih sporazumov o medsebojnem priznavanju akreditacij, t.i. MLA, so taki rezultati sprejeti in priznani tudi mednarodno.

Akreditacija ni zgolj enkratno ocenjevanje in potrditev usposobljenosti, pač pa pomeni stalno zagotavljanje in redni (letni) nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za vzdrževanje akreditacije. Ocenjevanja in letne nadzore izvajajo ekipe usposobljenih in neodvisnih ocenjevalcev, ki pri akreditiranih organih preverjajo izpolnjevanje zahtev za sisteme vodenja ter strokovno usposobljenost za izvajanje aktivnosti iz akreditiranega obsega.

2. Kaj je tista ključna prednost akreditacije, da je to uveljavljen mehanizem potrjevanja usposobljenosti laboratorijev, kontrolnih organov in certifikacijskih organov?

Ključna prednost je, da je akreditacija mednarodno uveljavljen in primerljiv sistem potrjevanja usposobljenosti in je sprejeta v pretežnem delu sveta.

To je sistem, ki temelji na zahtevah standarda SIST EN ISO/IEC 17011:2004 (Splošne zahteve za akreditacijske organe, ki akreditirajo organe za ugotavljanje skladnosti) ter ob upoštevanju pravil mednarodnih združenj za akreditacijo (EA, ILAC in IAF) omogoča transparentnost in verodostojnost delovanja akreditiranih organov za ugotavljanje skladnosti, kot so kalibracijski in preskuševalni laboratoriji, certifikacijski in kontrolni organi ter preveritelji in okoljski preveritelji.

V Sloveniji se je razvoj sistema akreditiranja pričel pred 26

20 leti. Akreditacijo uporablja danes v svetu večina držav (vse Evropske države, države severne in južne Amerike, azijske države, pacifiške države in tudi del držav Afrike). V Evropi je sistem podprt še z zakonodajnim aktom, saj je leta 2010 stopila v veljavo Uredba 765/2008 o akreditaciji in nadzoru trga, ki predpisuje zahteve za nacionalne akreditacijske organe in podaja okvir za akreditacijsko infrastrukturo v Evropi. S sprejetjem zakonodajnega paketa za proizvode je akreditacija postala preferenčni model pri izpolnjevanju zahtev organov za ugotavljanje skladnosti, ki delujejo kot priglašeni organi na skupnem evrospkem notranjem trgu.

Akreditacija s spodbujanjem višjih standardov kakovosti, z doslednim, preglednim in celostnim obvladovanjem tehničnih zahtev ter s posledičnim izboljšanjem verodostojnosti rezultatov odločilno prispeva k učinkovitosti varstva javnega interesa (npr. zdravje, varnost, varstvo potrošnikov in okolja).

•

Podjetja uporabljajo akreditirane storitve, ker se lahko zanesejo na rezultate preskusov, poročila o kontroli ali certifikate, ki jih prejmejo.

•

Regulatorji lahko določajo celovito politiko ali tehnične zahteve ter se za zagotavljanje skladnosti opirajo na akreditirano preskušanje, kontrolo ali certificiranje.

•

Potrošniki lahko zaupajo dobaviteljem in trgovcem, da so poskrbeli za vse potrebno za zagotavljanje izdelkov, ki so skladni s predpisi in varni za uporabo.

3. SA je mednarodno zelo dobro vpeta. Kako pomembne se vam zdijo mednarodne povezave?

Slovenska akreditacija je od leta 1999 polnopravna članica Evropskega združenja za akreditacijo (EA European co-operation for Accreditation) in od leta 2002 tudi polnopravna članica obeh mednarodnih združenj za akreditacijo Mednarodnega združenja za akreditacijo laboratorijev (ILAC - International Laboratory Accreditation Cooperation) in Mednarodnega akreditacijskega foruma (IAF – International Accreditation Forum).

Slovenska akreditacija je vzpostavila sistem akreditiranja, ki je usklajen z vsemi mednarodnimi zahtevami, kar dokazujemo v medsebojnih preverjanjih s strani EA in obeh mednarodnih združenj za akreditacijo ILAC in IAF. Tako dokazana usposobljenost nam je omogočila podpis sporazumov o medsebojnem priznavanju akreditacij za

w w w . z v e z a - z s i s . s i

27

s l o v e n i j e

Akreditacija je z omenjeno Uredbo postala »podaljšana roka

i n ž e n i r j e v

4. Kaj pa sodelovanje doma; po eni strani z državnimi organi in po drugi s strokovnjaki? Kako pridobivate strokovne ocenjevalce? Katera znanja inženirstva so najbolj željena?

s t r o j n i h

vsa področja akreditiranja, na katerih delujemo: kalibriranje, preskušanje, kontrola, certificiranje sistemov vodenja, certificiranje proizvodov, certificiranje osebja, preverjanje poročil o emisijah toplogrednih plinov in EMAS preverjanje. Ti sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij omogočajo, da podjetjem, ki prodajajo svoje izdelke v tujini ni potrebno ponovno pridobivati poročil o preskusu ali certifikatov. Na ta način je akreditacija pomembna podpora slovenskemu gospodarstvu, ki tako lahko učinkovito in konkurenčno trži proizvode in storitve na mednarodnem trgu.

Stalno osebje SA šteje 17 zaposlenih, večinoma so to vodilni ocenjevalci. Strokovni ocenjevalci, ki jih imamo danes preko 160 registriranih, z nami pogodbeno sodelujejo.

Osrednji del akreditacijskega postopka je ocenjevanje v laboratoriju, kontrolnem organu ali certifikacijskem organu. V tej povezavi so ocenjevalci, tako strokovni kot vodilni ključni. Slovenska akreditacija temu vprašanju posveča veliko pozornosti, predvsem zaradi zagotavljanja neodvisnosti. Velikokrat uporabljamo tuje strokovne ocenjevalce, ki prihajajo iz različnih evropskih držav.

Zavzemamo se za to, da uporabljamo vrhunske strokovnjake, ki v postopkih ocenjevanja prispevajo k temu, da se kakovost dela akreditiranih organov nenehno izboljšuje.

Pomembno je, da strokovni ocenjevalci prihajajo iz organizacij s tehničnim znanjem, in so v stiku z tehnično stroko. Ocenjevalci prihajajo iz različnih inštitucij, univerz, podjetij, laboratorijev, kontrolnih organov in certifikacijskih organov. Na Slovenski akreditaciji strokovnega ocenjevalca ustrezno usposobimo, da zna pravilno tolmačiti zahteve harmoniziranih akreditacijskih standardov in da pridobi vse potrebne ocenjevalske tehnike. Pri ocenjevalcih so najbolj zaželena praktična znanja v kombinaciji z zadostno mero teoretičnega znanja. Samo tak ocenjevalec, ki je dnevno v stiku s stroko, bo znal pravilno oceniti, ali organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje vse zahteve za akreditacijo in znal pravilno ugotoviti, kaj je ključno in kaj vpliva na rezultat meritve preskušanja oz. kontrole. Tak ocenjevalec bo tudi prispeval k dvigu znanja v organih za ugotavljanje skladnosti. Strokovne ocenjevalce iščemo preko različnih poti.

z v e z a

države«, saj je definirana kot javna storitev s podporo in avtoriteto države (»public authority activity«). Sodelovanje z vsemi državnimi inštitucijami in ministrstvi je ključno, saj se akreditacijo kot predpogoj za delo na reguliranem področju vedno več uporablja.

Pomembno je, da lahko sodelujemo s pripravljalci zakonodaje že v začetni fazi. Samo na ta način je lahko akreditacija ustrezno in pravilno umeščena in predpisana z zakonodajo.

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

V SREDIŠČU: SLOVENSKA AKREDITACIJA Obrnemo se na različne inštitucije, kjer predvidevamo, da obstaja potrebno znanje; preko Odbora za akreditacijo in različnih strokovnih združenj. Uporabljamo tudi direktne kontakte z že obstoječimi ocenjevalci ali pa se obrnemo na druge akreditacijske organe v Evropi. Včasih nas različnih strokovnjaki sami poiščejo in potem skupaj ugotovimo ali je področje, ki ga strokovnjak pokriva, za nas zanimivo in ali obstaja na tem strokovnem področju potreba po ocenjevalcu.

5. Razvijate tudi nova področja akreditiranja.

Kako pomembno je tu vaše sodelovanje (doma in v mednarodnem prostoru), se srečujete tudi z morebitnimi ovirami?

V skladu z Zakonom o akreditaciji (UR. l. RS 59/99) moramo omogočiti vključitev v postopek akreditiranja vsakemu, ki dokaže usposobljenost, pod pogojem, da je področje akreditiranja ustrezno uvedeno. Nova področja akreditiranja uvajamo v skladu z letnim programom dela, ki ga sprejeme svet SA in potrdi Vlada RS. Zadnja leta kadrovski viri ne omogočajo tako hitremu sledenju razvoja novih področij akreditiranja, kot bi si želeli organi za ugotavljanje skladnosti in zakonodajalci. V tem pogledu je zelo pomebno sodelovanje z ministrstvi in to že v zelo zgodnji fazi razvoja področja akreditiranja.

Prav tako je potrebno, da SA sodeluje v ustreznih mednarodnih tehničnih odborih v sklopu mednarodnih združenj za akreditacijo, kjer se pripravljajo vodila in usmeritve za nova področja akreditiranja in na izobraževanjih za ocenjevalce. Razvoj posameznega področja velikokrat izvedemo s pilotnimi projekti, v katere z javnim pozivom vključimo nekaj zainteresiranih kandidatov.

Zaradi relativno majhnega gospodarskega območja, na katerem delujemo, se soočamo s problemi neodvisnosti ocenjevalcev. V vseh tistih primerih, kjer ne moremo zagotoviti povsem neodvisnega in nepristranskega ocenjevalca, sodelujemo s strokovnimi ocenjevalci iz tujine. Po eni strani to podraži sistem akreditiranja, po drugi strani pa s tem pridobimo določeno strokovno znanje in izkušnje iz različnih držav.

6. Pomembno je, da je delo SA neodvisno. Kako slednje zagotavljate?

Akreditacija je zadnji nivo ugotavljanja usposobljenosti.

Ko izdamo akreditacijsko listino, akreditirani organ s tem dokazuje svojo usposobljenost z mednarodnimi standardi za delo na določenem specifičnem področju.

28

Dodatno preverjanje ni potrebno. To pomeni, da je izredno pomembna strokovnost, nepristranskost in neodvisnost našega delovanja. Integriteta Slovenske akreditacije je ključna. V SA veljajo zelo visoka etična načela; neodvisnost izvajanja postopkov akreditiranja in odločanja se zagotavlja z različnimi mehanizmi. Evropsko združenje za akreditacijo redno izvaja preglede delovanja SA v t.i. medsebojnem preverjanju (»peer evalvacijah«), kjer izkušeni in usposobljeni evalvatorji pregledajo sistem in izvajanje postopkov akreditiranja.

7. Kakšni so načrti za letošnje leto, kako vi vidite razvoj akreditiranja?

V letošnjem letu nas čaka veliko razvojnih projektov.

Lani smo začeli vzpostavljati akreditiranje na področju medicinskih laboratorijev. Pri tem smo sodelovali s Švedsko akreditacijsko službo SWEDAC, ki je izvedla tečaj za ocenjevalce za področje standarda SIST EN ISO 15189. Nato smo vključili v usposabljanja in izvedbe predocenjevanj ocenjevalca, ki delata za angleško akreditacijsko službo UKAS in irsko akreditacijsko službo INAB. Vzporedno usposabljamo domače ocenjevalce, ki bodo v prihodnosti prevzeli ocenjevanja na tem področju. Pričakujemo, da bo to področje akreditiranja vzpostavljeno v letošnjem letu s podelitvijo prvih akreditacijskih listin na področju medicinskih laboratorijev.

Letos zaključujemo tudi pilotni projekt ocenjevanj za namen priglasitve po gradbeni Uredbi CPR - Uredbi (EU) št. 305/2011.

V letu 2016 bomo pričeli z razvojem akreditiranja na področju eIDAS. Gre za Uredbo (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu. Uredba ureja vzajemno priznavanje elektronskih identifikacijskih sredstev in postavlja enotne zahteve za ponudnike kvalificiranih storitev zaupanja.

V prihodnosti nas čaka še veliko novih področij akreditiranja, saj lahko pričakujemo, da se bo akreditacijo uporabilo vsepovsod tam, kjer se izvajajo aktivnosti ugotavljanja skladnosti v povezavi z zdravjem ljudi, prehrano, prometom v povezavi z varnostjo, okoljem v povezavi z ekologijo in učinkovito rabo energije.

z v e z a

s t r o j n i h

i n 탑 e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

29

BLOOM – avtomatsko krmiljenje za rastlinjake

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

BLOOM – avtomatsko krmiljenje za rastlinjake in umetne habitate Z večanjem števila prebivalstva in predvsem deleža mestne populacije, se povečujejo potrebe po pridelavi hrane. Hkrati s pričakovanji o večanjih količinah pridelane hrane se višajo tudi zahteve o njeni kakovosti in želje po nižjih cenah. S prehodom iz klasičnega kmetovanja oz. gojenja zelenjave na vedno bolj avtomatizirano pridelavo, lahko pridelovalci sledijo zahtevam trga in ekološkim standardom. Kmetijstvo je na globalni ravni največji porabnik sladke vode, saj jo porablja kar 70 %, zato je usmerjanje k smotrnejši porabi vode nujno, tako z ekološkega kot finančnega vidika.

Na drugi strani opažamo porast gojenja rastlin v urbanih središčih in celo stanovanjih, kot odraz želje po doma pridelani hrani z znanim poreklom in znano uporabo kemijskih preparatov.

Napredek v botaniki, razvoj področja hidroponike in drugih alternativnih načinov gojenja rastlin nam ponuja baze informacij o idealnih pogojih za rast določene kulture. Ob uporabi teh podatkov lahko močno povečamo izplen, zdravje rastlin ter kakovost produkta.

Zagotavljanje optimalnih pogojev za rast rastlin je mogoče z avtomatizacijo nadzora nad klimatskimi pogoji v habitatu. Zaradi cene tovrstnih popolnoma avtomatiziranih nadzornih sistemov, se tako manjši profesionalni pridelovalci, kot napredni ljubiteljski gojitelji težko odločajo za tovrstno investicijo.

Najpogostejši približek polni avtomatizaciji je pol avtomatizacija v okviru vgradnje mehanskih komponent, ki nadomeščajo ročno odpiranje stranic rastlinjaka zalivanje ipd. Predstavljeni modul prvenstveno nagovarja te uporabnike.

Sistem BLOOM (Bio-Logični Opazovalno Optimizacijski Modul) je modul za nadzor in upravljanje z umetnimi habitati, prvenstveno razvit za rastlinjake. S spremljanjem 30

pogojev v in izven habitata z namensko razvito logiko teži k vzdrževanju nastavljenih vrednosti določenih parametrov. Ker sistem pri vzdrževanju pogojev v notranjosti izkorišča pogoje zunaj rastlinjaka, se poraba energije za vzdrževanje želenih pogojev zniža na najmanjšo možno.

Bloom omogoča avtomatsko zalivanje, vzdrževanje temperature v rastlinjaku, nadzor vlage zraka, ter podaljševanje svetlega dela dneva.

Modul je sestavljen iz štirih po funkcionalnosti deljenih sklopov. Prvi sklop sestavlja senzorski paket, komplet senzorjev za temperaturo in vlago zraka, ki meri v in izven rastlinjaka, senzor za nivo osvetlitve, senzor za vlago tal, in v trenutni aplikaciji, senzor za nivo vode v rezervoarju. Drugi, krmilni sklop, je sestavljen iz priklopov za senzorje, krmilnika in programske logike, ki skrbi za krmiljenje perifernih enot tako, da ostajajo merjene vrednosti znotraj habitata v nastavljenih mejah. Tretji sklop sestavljajo na krmilnik vezana stikala, ki vklapljajo periferne enote glede na ukaze krmilne enote. Namensko razvita Windows aplikacija za nadzor in upravljanje predstavlja četrti sklop in je vmesnik med modulom ter uporabnikom. V aplikaciji uporabnik nastavlja mejne vrednosti in v realnem času nadzoruje trenutno izmerjene vrednosti.

Sistem je zasnovan kot popolnoma samostojno delujoča enota, ki zahteva uporabnikovo prisotnost le, ko želi le ta spremeniti mejne vrednosti ali nadzorovati trenutno stanje. Povezava z računalnikom za delovanje sistema ni potrebna.

Modul BLOOM je bil kot del predstavitvenega rastlinjaka v napredni prototipni verziji premierno predstavljen na sejmu IFAM 2016.

Nadaljni razvoj bo posvečen testiranju zanesljivosti, ter dodajanju novih funkcionalnosti, saj želimo zagotoviti sistem, ki bo uporabniku zagotavljal nadzor in upravljanje z vsemi parametri, ki jih njegova aplikacija zahteva.

rastlinjake in umetne habitate Viri:

z v e z a

• Maupin, M.A., Kenny, J.F., Hutson, S.S., Lovelace, J.K., Barber, N.L., and Linsey, K.S., 2014, Estimated use of water in the United States in 2010: U.S. Geological Survey Circular 1405, 56 str., http:// dx.doi.org/10.3133/cir1405

s t r o j n i h

• Deelstra, T. & Girardet, H. (1999) Urban Agriculture and Sustainable Cities, Thematic Paper 2, Urban Agriculture, Resource Centre on Urban Agriculture and Forestry, The Netherlands

i n ž e n i r j e v

Več informacij na: bloom-control.blogspot.com bloom_info@yahoo.com

s l o v e n i j e w w w . z v e z a - z s i s . s i

31

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

INTERVJU - PROF. DR. BOJAN DOLŠAK

INTERVJU – PROF. dr. BOJAN DOLŠAK Pripravila: Andreja Cigale »Spremembe so vedno dobrodošle« so besede dekana Fakultete za strojništvo v Mariboru, prof. dr. Bojana Dolšaka, ki je junija 2015 prevzel vodenje. Fakulteta za strojništvo v Mariboru sobiva v isti stavbi z gradbeniki, prometniki in arhitekti, kemiki ter računalničarji in električarji na Smetanovi ulici 17 v Mariboru. Vse štiri fakultete so se včasih združevale pod imenom Tehniške fakultete, kasneje pa so se razdružile, čeprav fizično še vedno ostajajo pod isto streho.

Sodelovanje med njimi je odlično, med njimi celo poteka koordinacija tehniških fakultet v sestavi vseh štirih dekanov in tajnikov. Tehniki trdno držijo skupaj, predvsem pri skupnih interesih, pri obnovi stavbe in pri dogovarjanju skupnih prostorov, hkrati pa ohranjajo svojo avtonomnost. Več o Fakulteti za strojništvo pa nam je povedal dekan, prof. dr.

Bojan Dolšak.

1. Z junijem 2015 ste prevzeli v svoje roke vodilne vajeti Fakultete za strojništvo v Mariboru, te vajeti pa je možno voditi na več načinov. Katero pot vladanja ste prevzeli vi?

Svoje funkcije ne vidim kot vladanje, ampak kot vodenje, usmerjanje. Vsi smo na isti ladji, zato moramo držati skupaj.

Seveda pa človek sam ne more narediti nič, zato imam ob sebi super ekipo, ki sem si jo izbral. Na fakulteti je ogromno dobrih posameznikov, katerim poskušamo zagotoviti dobre pogoje za delo. Glede na odziv menim, da so ljudje kar zadovoljni. Seveda nikoli ni vsem prav, ne želim voditi fakultete tako, da bi moral biti vsem všeč. Smo si različni in imamo drugačne poglede na določeno stvar, to je povsem nekaj normalnega. Po zelo dolgem času spet sklicujemo

32

5. Ali menite, da tehnika zavzema dovolj trdno mesto v osnovnošolskem in srednješolskem sistemu?

Zelo sem vesel, da nam je od države končno uspelo dobiti 33

w w w . z v e z a - z s i s . s i

Vsaka veda bi rekla zase, da je premalo zastopana.

Tehnike se zelo dobro spomnim v osnovni šoli. V tisti uri učitelj učenca res ne more naučiti veliko, lahko pa mu da delovne navade. To pa študenti potrebujejo pri nas. Kot profesor vidim, da imajo največ težav prvi letniki, ker je zanje povsem nov sistem, nov način dela. Tisti, ki nimajo delovnih navad, se tri mesece iščejo, ker jih nihče ne priganja. Ko pride izpitni rok, pa ne vedo, kako bi se učili.

Opažam, da se boljši dijaki ne odločajo za študij tehnike, razen redkih izjem. Pred leti se je na našo fakulteto vpisala zlata maturantka in študij zaključila s povprečno oceno 10,00, lani pa je tudi doktorirala. Kaže se, da imajo tisti, ki prihajajo iz srednjih tehniških šol, težave z matematiko, tisti, ki so iz gimnazije, pa imajo probleme s tehniškimi predmeti. Pogovarjamo se, da bomo uvedli uvajalne tečaje, da se bo znanje še pred začetkom pedagoškega procesa vsaj približno izravnalo.

s l o v e n i j e

3. Kateri zastavljeni cilj ste že dosegli v času svojega mandata?

Ta slogan je nastal pod prejšnjim vodstvom, ko smo prenavljali vizijo in strategijo. Slogan je nastal demokratično - bil je spletni vprašalnik, kjer smo zaposleni lahko posredovali svoje predloge, komentarje.

S sloganom se popolnoma strinjam. Zagotovo inženir je ustvarjalec. Če hočemo boljšo prihodnost, zagotovo potrebujemo inženirje, ki bodo ustvarjalni.

i n ž e n i r j e v

Moja ekipa je sestavljena iz odličnih posameznikov.

Sam sem zagovornik heterogenih skupin, zato imam v ekipi tudi dve ženski. Ženske morda opazijo nekaj, česar moški na primer ne opazimo, velja tudi obratno. Na plan pridejo različne ideje, ki jih analiziramo iz različnih zornih kotov in tako poskušamo najti najoptimalnejšo rešitev.

Mojo ekipo sestavlja prodekan za pedagoško dejavnost, prodekanja za raziskovalno dejavnost, prodekan za sodelovanje z gospodarstvom in prodekanja za kakovost.

Funkcijo prodekanje za kakovost sem uvedel na novo, ona je tako rekoč slaba vest vseh nas. Najprej je bila predsednica samoevalvacijske komisije, sedaj pa je to delo prevzel nekdo drug. Njeno delo je koordiniranje predlogov, priprava in sprotno spremljanje akcijskega plana. Pravzaprav je vezni člen med vsemi delujočimi procesi na fakulteti ter skrbi, da le-ti potekajo kakovostno. Čaka nas ogromno dela, pripravljamo reakreditacijo sedmih študijskih programov na vseh ravneh študija. Tu ima prodekan za pedagoško dejavnost glavno vlogo.

Ustanovili smo delovne skupine, ki pripravljajo program, nato gre vsa dokumentacija v pregled predstojnikom, na komisije in nato še na sejo senata. Zares se trudimo, da zajamemo vse, ki se jih določena zadeva tiče – postopki so morda daljši, vendar kot že rečeno stremimo k transparentnosti.

4. Izbrali ste naslednji slogan: »Inženirji soustvarjamo boljšo prihodnost«. Ga lahko prosim komentirate?

s t r o j n i h

2. Dejali ste, da imate ob sebi odlično ekipo, jo lahko prosim predstavite?

v trajno last objekt, ki ga že vrsto let uporabljamo kot najemniki. Šlo je za brezplačen prenos lastništva – to je bil največji projekt v 6 mesecih mojega dekanstva.

Pred tem je bil objekt v lasti srednje šole, mi smo bili le najemniki. Kar precej težav je bilo glede pridobitve lastništva, postopki so zapleteni in dolgotrajni, strinjati se morajo vsi, tako rektor, ministrica, na koncu pa mora vse odobriti še vlada. Potem se je pojavila še možnost odstopa ministrice. Če bi se to zgodilo, bi se postopki pridobitve še bolj zavlekli. Vesel sem, da se je vse dobro izteklo. Pridobili smo delavnice srednje šole. Prostore moramo povsem na novo sanirati in jih prilagoditi našim potrebam – tu bodo svoje prostore dobili nekateri laboratoriji. Financiranje za sanacijo bomo poskušali pridobiti tudi z razpisi in upam, da bodo dela čim prej stekla.

z v e z a

zbor vseh zaposlenih, kjer predstavljamo analize stanja poslovanja in druge aktualne teme, ki se tičejo vseh, ki delamo na fakulteti, ne le tistih, ki so izvoljeni v določen naziv in so člani Akademskega zbora. Zagovarjam transparentnost, znotraj hiše ni skrivanja. Mislim, da je pomemben vsak člen, tudi čistilka, da nek sistem deluje tako, kot mora. Potrebna pa je organizacija, ki pripelje do učinkovitosti in dosego zastavljenih ciljev. Res pa je, da od prejšnjega dekana nisem prevzel »kaosa«, stvari so bile postavljene, vendar vedno stremimo k temu, da bi bili še boljši in sledimo svojim načrtom. Moja vrata pisarne so vedno odprta za vse, veliko se pogovarjamo in iščemo rešitve. Predloge usklajujemo na širši ravni in jih tudi dobro argumentiramo, zato so najbrž tudi naše seje senata razmeroma kratke.

INTERVJU - PROF. DR. BOJAN DOLŠAK

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

6. Na kakšen način pritegnete dijake, da se vpišejo na vašo fakulteto, katere dejavnosti uporabljate?

To je zanimiv poklic, poln novosti, želimo jim predvsem pokazati, kaj je poklic inženirja, kaj bodo, ko bodo doštudirali. Dober dokaz so nekatere znane osebnosti, ki so študirale pri nas in so uspešne na svojem področju.

Tehnika se hitro spreminja, medtem ko pri bazičnih znanjih ni večjih in hitrih tektonskih premikov. Pri tehniki rešitev enega problema pogojuje nek nov problem, gre za začarani krog in prav to je naš izziv.

7. Koliko prostih mest razpišete?

Letos smo razpisali 100 mest na univerzitetnem in 100 na visokošolskem programu. Na letošnjem informativnem dnevu smo s pomočjo vprašalnikov pridobili povratne informacije glede vpisa - pričakujemo, da bodo mesta s prvo prijavo polna. Lani smo imeli na visokošolskem študiju celo omejitev vpisa. Več študentov si ne moremo privoščiti, ker kadrovsko tega nismo sposobni speljati.

Smo pa v času varčevalnih ukrepov, ko nekateri od nas pričakujejo, da bi morali kontaktne ure še zmanjšati, vendar tega ne nameravamo storiti, ker smo jih že zmanjšali na mejo, ko se še zagotavlja kakovost. Ne moreš narediti dobrega inženirja, če mu daš prvo uro v roke knjigo, da jo predela sam. Tudi v prejšnjem sistemu, ko je bila plačana kvantiteta in ne kvaliteta, nismo zniževali kriterijev.

8. Francoski pisatelj Balzac je podal tezo: »Ni velikega talenta brez velike moči volje.« Se strinjate?

S to tezo se ne strinjam povsem. Samo moč je premalo, tudi sam talent je premalo – oboje je potrebno. Z močjo ne moreš pridobiti talenta in obratno tudi ne. Največji problem je motivacija, stanje v družbi je porazno, vlada kar neka splošna apatičnost. Predvsem med mladimi v predavalnici opažam, da kljub mojemu trudu predstaviti nekaj zanimivega, med poslušalci ni navdušenja za določeno stvar, ni pravega elana. Če uspeš zmotivirati ljudi, potem si naredil največ, kar lahko! Študentom tudi poudarjam, da morajo znati svoje rešitve nekega problema tudi predstaviti – to je ključnega pomena pri iskanju zaposlitve in pri nadaljnji karieri.

9. V letu 2014 ste bili izbrani v ožji izbor nominirancev za nagrado Mentor leta, ki jo podeljuje Društvo mladih raziskovalcev Slovenije. Kaj je ključ do uspešnega sodelovanja z mladimi raziskovalci?

34

Res je, v letu 2014 sem bil uvrščen med 5 nominirancev in edini iz Maribora. Bil sem počaščen. Delo z mladimi raziskovalci je izziv tudi zame. Najbolj pomembna je tema, ker kandidat mora z njo živeti. Na začetku so malce izgubljeni in jih je tudi strah, kaj če se ne bo izšlo, kajti treba je narediti izviren prispevek k znanosti, hkrati pa so zavezani še k pogodbi o financiranju. Vsem svojim mladim raziskovalcem poskušam doktorski študij ponazoriti z zgodbo o tunelu. Če že na začetku vidiš skozenj, potem verjetno enako vidi še množica ljudi, to torej ne bo znanstveni doprinos. Moraš iti v tunel, začutiti temačnost, a na koncu tunela opaziti neko svetlikanje, ki je kot slutnja, da tam očitno nekaj je. Naloga mentorja je, da študenta usmerja, da ne zatava v temi. Doktorski študij je individualni študij, vendar ni dovolj, da mentor naloži kandidatu le delo in na koncu naredi le hitri pregled dela.

Tu gre za proces, kjer je potrebno sodelovanje. Spomnim se, da sem bil mentor enemu doktorskemu študentu, ki je skoraj vsak dan poln dobrih idej prišel k meni. Čeprav sem bil na tesnem s časom, nisem imel srca, da bi ga zavrnil.

Lepo je delati in sodelovati s takimi študenti!

10. Ostaniva še pri pedagoškem delu. Vaši študenti sodelujejo v več različnih projektih. Medijsko najbolj odmeven je Formula Student. Ali so po vašem mnenju pri razvoju kariere mladih študentski projekti pomembni in zakaj? Študentski projekti so vsekakor koristni za študente, saj se naučijo timskega dela, hkrati pa se povezujejo tudi s študenti drugih študijskih smeri. Zelo pomemben pa je tudi praktični stik z industrijo. Tu mislim predvsem na praktično usposabljane, ki je del študijskih programov. Študenti morajo začutiti utrip delovnika v podjetju.

Prakse na fakulteti ureja koordinator, ki razpolaga s široko bazo podjetij. Nekateri študenti si prakso najdejo v svojem domačem okolju, kar se je izkazalo za pozitivno, saj se je ta študent v tistem podjetju največkrat tudi zaposlil.

11. Imate morda podatek, koliko vaših študentov se po diplomi zaposli po zaključku študija?

Podatke glede zaposljivosti pridobimo s pomočjo vprašalnikov, katere diplomati izpolnijo na podelitvi diplom, ki potekajo dvakrat letno. V letu 2015 je na prvi stopnji skupno diplomiralo 140 študentov, od tega se jih je 63 % vpisalo na magistrski študij, 30 % pa se jih je zaposlilo v šestih mesecih po zaključku. Na

z v e z a s t r o j n i h i n ž e n i r j e v s l o v e n i j e

magistrskem študiju se je v šestih mesecih po zaključku študija zaposlilo kar 83 %, kar je zelo dober podatek! Če povzamem prvo in drugo stopnjo skupaj, je od skupno 87 vseh zaposlenih diplomantov zaposlitev dobilo v stroki kar 82, kar je 95 %. To je res dokaz, da strojni inženirji so zaposljivi, da gre za perspektiven poklic. Študij tehnike ni lahek študij, dobre delovne navade, motiviranost in ambicije so pri pridobivanju prve zaposlite še kako potrebne.

12. Se vam zdi, da mora fakulteta, ki se financira iz javnih sredstev, »služiti« slovenski družbi v obliki dodane vrednosti?

Absolutno, dodana vrednost zagotovo mora biti.

Znanje, ki ga posredujemo, se odraža v dodani vrednosti slovenske družbe, razvoja. Kot družba se moramo izkazovati tudi navzven, v širšem pomenu. Fino je, če naše raziskave gospodarstvo lahko zgrabi in uporabi. Ideja tesnejšega sodelovanja je bila, ko je ministrstvo izdalo razpis za mladega raziskovalca iz gospodarstva. Sam sem bil mentor dvema raziskovalcema iz gospodarstva in enemu somentor. Pri določitvi teme smo imeli kar težave, saj smo morali doseči znanstveni doprinos, hkrati pa je treba zadovoljiti interes podjetja. Če gre za inovativen pristop, podjetje tudi zahteva, da delo ni prosto dostopno, študent pa je zavezan k objavi znanstvenega prispevka. Na koncu se je vse dobro izšlo, kar sem zelo vesel.

35

w w w . z v e z a - z s i s . s i

Slika celotne ekipe - od leve proti desni: 1. izr. prof. dr. Iztok Palčič – prodekan za izobraževalno dejavnost 2. red. prof. dr. Simona Strnad – prodekanja za raziskovalno dejavnost 3. prof. dr. Bojan Dolšak - dekan 4. red. prof. dr. Tatjana Kreže – prodekanja za kakovost 5. red. prof. dr. Nenad Gubeljak – prodekan za sodelovanje z gospodarstvom

INTERVJU - PROF. DR. BOJAN DOLŠAK

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

13. Tehniške fakultete ste pogosto vpete tudi v industrijsko okolje, kar kaže na dober prenos teorije v prakso. Kako vzdržujete povezave s podjetji?

Sodelovanja s podjetji je premalo. Maribor je bil pred časom velik industrijski bazen, potem je vse skupaj propadlo. Imamo dobre povezave s podjetji, vendar bi jih bilo lahko več, tega se zavedamo. Tu vidimo še veliko priložnosti, prav zato imamo tudi prodekana za sodelovanje z gospodarstvom, ki dela dobro in izstopa po številu sodelovanj s podjetij, torej ima izkušnje. Velika ovira pa je tudi kadrovska podhranjenost, zaradi katere je naše sodelovanje z industrijo omejeno. Izpostavil pa bi dobro delujoč Alumni klub. Na fakulteti imamo tudi strateški svet, katerega člani so vodilni ljudje priznanih podjetij, ki nam posredujejo povratne informacije glede prenovljenih študijskih programov, se pravi kako se izkažejo v praksi. Pogosto se podjetja obrnejo na nas, če potrebujejo strojniški kader, predvsem so zainteresirani za absolvente, ki so tik pred diplomo.

14. Pomembne pa so povezave tudi z drugimi sorodnimi pedagoškimi ustanovami. S katerimi najtesneje sodelujete?

Redno sodelujemo s članicami znotraj univerze, na primer z Medicinsko fakulteto in Fakulteto za kmetijstvo, seveda pa smo tudi v tesni povezavi s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Glede na bližino Avstrije, sodelujemo tudi z Gradcem in Dunajem, sicer pa imamo širom po svetu sklenjene sporazume, smo mednarodni. Na zadnje smo podpisali dva dogovora z Japonsko, tudi s Kitajsko dogovarjanje že poteka.

15. Interdisciplinarnosti se v zadnjem času daje velik pomen. Kakšen pomen ji pripisujete vi?

Na fakulteti ne želimo »delati interdisciplinarnih strojnikov«, to ne gre. Različnih znanj, ki bi jih danes moral obvladati vsestranski »interdisciplinarni« inženir je preprosto preveč. Strojni inženir mora imeti kompetence iz svoje stroke, mora pa biti sposoben delovati v interdisciplinarnem timu. Študente združujemo, da okusijo delo v timu, sem spadajo tudi tako imenovani PKP projekti. Sicer pa interdisciplinarnost podpiram. Tudi v svojem laboratoriju imam sodelavca, ki je po izobrazbi oblikovalec, ki ima pri razvoju izdelka pomembno vlogo.

Eden izmed naših zaposlenih asistentov, ki je fizik, je

36

določeno snov študentom konstrukterstva pri vajah na strokovnem področju razlagal s fizikalnega stališča, kar je super! Na oblikovanju imamo zaposlenega tudi filozofa, ki je bolj umetniški tip človeka – menim, da je uspešno sodelovanje z drugimi disciplinami dodana vrednost v tehniki.

16. Inženirstvo ima v Sloveniji že dolgo tradicijo, strojništvo se razvija in prilagaja sodobnim tehnološkim spremembam. Kako vidite razvoj strojništva na Slovenskem v naslednjih 20 letih?

Problemi se generirajo z reševanjem prejšnjih problemov, to je začarani krog. Svet ni tako enostaven, žal ali pa k sreči. V Sloveniji se hvalimo, da smo eden največjih izvoznikov, vendar slika ni tako rožnata. Večina, kar izvozimo, ni plod domačega znanja. Mnoga podjetja se zadovoljujejo, da delajo za tujega naročnika po načrtu, ki so ga dobila od zunaj. Dolgoročno je to nevarno, saj se zgodba lahko obrne čez noč. Mislim, da bo v roku dvajsetih let še kakšna kriza. Imamo pa tudi vrhunska podjetja, ki vlagajo v razvoj, vendar ta niso množična.

Zaenkrat izvoz znanja večinoma še vedno poteka preko ljudi, ki gredo delati v tujino. Tu vidim velik problem. Če želimo, da bo strojništvo v prihodnosti uspešno tudi v Sloveniji, moramo staviti na lasten razvoj. Primer je podjetje, ki izdeluje polizdelke za tujino, hkrati pa tako zaslužen denar vlaga v lasten razvoj svojega proizvoda.

Lasten razvoj pelje tudi do neke samostojnosti podjetja, tu pa je prihodnost!

17. Hvala lepa za pogovor ter uspešno vodenje Fakultete za strojništvo v Mariboru še naprej!

V SREDIŠČU: JANEZ PEKLENIK Akademik zasl. prof. dr.

Janez Peklenik z v e z a

(1926-2016)

s t r o j n i h

Prejemnik nagrade ZSIS za življenjsko delo v letu 2007

i n ž e n i r j e v

Nekrolog

37

w w w . z v e z a - z s i s . s i

J. Peklenik je bil redni član mednarodne akademije CIRP (The International Academy for Production Engineering) od 1966; Fellow – Institution of Mechanical Engineers of GB od 1971; VDI od 1956; ASME od 1968; častni profesor univerze v Birminghamu od 1976; častni profesor in doktor Nanjing University of Aeronautics § Astronautics (Kitajska) od 1981; Fellow akademije SME (ZDA) od 1986; Fellow Academia Europaea od 1988; ustanovitelj Inženirske akademije Slovenije (IAS), 1995; predsednik IAS, 1995–2001; častni član IAS od 2001; dopisni član International Academy of Engineering, Moskva, od 1995; častni član CIRP-a od 1997; izredni gostujoči profesor na Carnegie Institute of Technology v Pittsburghu (ZDA), 1962/63; gostujoči profesor Technische Universität Berlin, 1968; University of Melbourne, Avstralija, 1969; University of Kobe, Japonska ,1998.

s l o v e n i j e

Janez Peklenik se je rodil 11. junija 1926 v Tržiču. Od leta 1941 je bil orodjarski vajenec v Kranju. Maturiral je 1946 in 1954 z odliko diplomiral na Fakulteti za strojništvo.

1957 je na TH v Aachnu dosegel doktorat znanosti in se 1961 habilitiral za področje avtomatizacije; od 1961 do1964 je bil docent na TH v Aachnu; 1964–1972 redni profesor na University of Birmingham (Velika Britanija), kjer je ustanovil prvo stolico za obdelovalne sisteme na svetu; 1964 redni profesor za tehnično kibernetiko na University of Illinois, Urbana (ZDA); 1972 se je vrnil v Slovenijo na Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani kot redni profesor za kibernetiko in obdelovalne sisteme. Ustanovil je katedro za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo z laboratorijem.

Od 1973 do 1976 je bil dekan, 1976–1979 prodekan za raziskovalno delo, 1987–1990 rektor, od 1996 naprej zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Od leta 1979 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

V SREDIŠČU: JANEZ PEKLENIK Ustanovitelj in glavni urednik revije CIRP Journal of Manufacturing Systems od 1971; član izdajateljskih svetov znanstvenih revij: Journal on System Science od 1970, Journal on Production Engineering Research od 1972, Materials Processing-Theory and Practices (New York 1977), CIRP Annals, 1981–1989, Robotics and Computer-Integrated Manufacturing od 1984, Journal of Advanced Manufacturing Processes (New York) od 1985.

Bil je sourednik SME Journal of Manufacturing System (Detroit) od 1981.

Znanstveni sodelavec OECD, 1965–68; predsednik CIRPovih mednarodnih seminarjev Manufacturing Systems, 1968–1998; predsednik znanstveno-tehničnega komiteja STC-CIRP Surfaces, 1970–1973; član predsedstva CIRP-a, 1973–1976; predsednik STC-CIRP Abrasive Processes, 1977–1980; predsednik STC-CIRP Design, 1985–1988; predsednik CIRP-a, 1979–1980; član komiteja za izbiro Fellows of SME, 1997–2008; svetovalec Južne Afrike za vprašanja znanstvene politike, 1994–1996; svetovalec Norton Corp., USA, 1962–1963, in Rolls Roycea, 1965–1969.

Glavna področja njegovega znanstvenoraziskovalnega dela so zajeta v preko 352 znanstvenih razpravah, objavljenih večinoma v uglednih ameriških, angleških in nemških revijah, je imetnik 11 mednarodnih in 4 domačih patentov, 15 velikih realiziranih projektov v industriji in izobraževalnih institucijah. Raziskovalno delo obsega sledeča področja: fizika in mehanizmi brusilnih in odrezovalnih procesov, korelacijska teorija tehničnih površin, tribološke raziskave sistemov tehničnih površin, sprotna identifikacija odrezovalnega procesa, geometrično in performančno adaptivno krmiljenje obdelovalnih sistemov, kinematizacija procesa za grupno tehnologijo, avtomatizacija delovnih sistemov z računalniškim krmiljenjem, kibernetizacija procesa testiranja študentov, lastnosti in dinamika teles z izrazito naključno strukturo, laserska merilna tehnika, kompleksnost proizvodnih in delovnih sistemov, univerzitetno izobraževanje proizvodnih inženirjev za naslednje tisočletje in še nekatera druga področja.

38

Pri njem je diplomiralo 226 inženirjev in prejelo

naziv 86 magistrov znanosti, 30 doktorjev znanosti, od teh štiri na University of Birmingham,Velika

Britanija.

Za svoje dosežke je prejel vrsto nacionalnih in mednarodnih priznanj: univerzitetna Prešernova nagrada za študente (1950 in 1952); F. W. Taylor medal of CIRP (1959); državna Kidričeva nagrada (1974); medalja Okoshi; plakete SME (1970, 1975, 1982, 1991, 1995, 1998); F. W. Taylor Research Medal, SME (1981); nagrada Sklada Borisa Kidriča za inovacijo (1987); nagrada Georga Schlesingerja, Berlin (1988); ambasador Republike Slovenije za znanost (1992); državna nagrada Republike Slovenije za znanstvene raziskave (1996); ustanoviteljska nagrada CIRP-a za 40th International Seminar on Manufacturing Systems (2007); zlati doktorat TU Aachen, Nemčija (2008).

Družbena priznanja: medalja za hrabrost (1945); red zaslug za narod III. stopnje (1951); red dela z rdečo zastavo (1986).

Akademik zasl. prof. dr. Janez Peklenik je bil jasnih misli in svetovnih nazorov, ki je s svojim delovanjem vpeljal sodobno strojništvo v slovenski prostor in ga trajno zaznamoval.

V spomin delovanja uglednega profesorja so se mu na žalni seji na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani poklonili njegovi akademski kolegi.

Akademik zasl. prof. dr. Janez Peklenik nam bo ostal v trajnem spominu.

Vir: http://www.sazu.si/o-sazu/clani/janez-peklenik. html

INFORMATOR

z v e z a s t r o j n i h

Med člani zmagovalne podjetniške skupine je tudi

Člani podjetniške skupine Jaka Pribošek, Marko Pribošek, Teja Kozel, Jan Pribošek (Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani) so razvili in izdelali tanko upogljivo zrcalo, ki ima na zadnji strani piezoelektrične aktuatorje. Obliko zrcala lahko s pomočjo krmiljenja napetosti na aktuatorjih poljubno spreminjamo. Zrcalo omogoča dvoosni nagib in sočasno ostrenje slike, odlikujeta pa ga izredno hitro delovanje in velika natančnost. S pomočjo vpeljave inovativne tehnologije izdelave je članom skupine uspelo proizvodne stroške znižati na desetino cene konkurenčnih sistemov na trgu. Vizija članov skupine je zapolniti vrzel nizkocenovnih deformabilnih zrcal, se povezati s slovenskimi proizvajalci optičnih in laserskih sistemov ter s produktom prispevati h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Vir: https://www.uni-lj.si/v_ ospredju/2016031809162033/ Avtor fotografij je Željko Stevanić, IFP, d. o. o 39

w w w . z v e z a - z s i s . s i

Nagrado za najboljšo inovacijo je prejel projekt z naslovom ‘Piezoelektrično deformabilno zrcalo’, sledila pa sta mu projekta ‘Zaviralci butirilholinesteraze za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni’ in ‘SupraLac’. Avtorji vseh treh zmagovalnih inovacij so prejeli podporo pri komercializaciji inovacije in denarno nagrado iz Rektorjevega sklada v skupni vrednosti 6000 evrov.

Projekt Pizeoelektrično deformabilno zrcalo

s l o v e n i j e

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik je podelil Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani za leto 2016. Strokovna komisija je letos izmed 22 ekip, ki je štela 76 tekmovalcev, izbrala osem finalistov, izmed njih pa tri zmagovalne.

mladi raziskovalec iz Fakultete za strojništvo v Ljubljani, Jaka Pribošek.

i n ž e n i r j e v

REKTORJEVO NAGRADO ZA NAJ INOVACIJO UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2016 JE PREJEL PROJEKT PIEZOELEKTRIČNO DEFORMABILNO ZRCALO

INFORMATOR Mednarodni strokovni sejem IFAM in INTRONIKA 2016

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

Dr. Mihael Debevec, FS UL Na celjskem sejmišču je v organizaciji podjetja ICM Celje od 27. do 29. januarja 2016 potekal sejem IFAM in INTRONIKA 2016 s celovito predstavitvijo stanja tehnike na področju avtomatizacije, mehatronike ter industrijske in profesionalne elektronike. Številni razstavljavci iz Slovenije in šestih drugih evropskih držav (Avstrije, Italije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Srbije) so predstavili integralne ponudbe izdelkov in tehnologij, zastopniško pa še vrsto poznanih dobaviteljev tovrstne opreme iz drugih držav sveta.

Izvedena je bila tudi platforma študentov in dijakov, kjer so se na posameznih razstavnih prostorih predstavile srednje šole, dijaki in študentje, na voljo pa so imeli poseben dodaten razstavni prostor, kjer so razstavili svoje izdelke in raziskave. V okviru platforme je bil prostor namenjen tudi podjetjem, ki se prikazujejo s produkti in storitvami, ki so namenjene za izobraževanje in usposabljanje naših mladih.

Vzporedno z razstavami je potekal tudi bogat obsejemski program predavanj. Predstavljeni so bili naslednji zanimivi prispevki: • • • • • • • • • • • •

40

Gleich, D.: Radar z umetno odprtino (UM FERI, Inštitut za avtomatiko), Golob, M., Bolf, N., Mohler, I., Muškinja, N.: Izboljšave in optimizacija procesnega vodenja industrijskih objektov (UM FERI, Inštitut za avtomatiko, Univerza v Zagrebu, FKKT), Verber, D.: Superračunalnik v mojem žepu (UM FERI, Inštitut za informatiko), Rabuza, R.: Robot za reševanje Rubikove kocke (UM FERI, Inštitut za avtomatiko), Radminič, R.: Izdelava mehatronskega učila – od ideje do izdelka. Sestavljalna postaja kock (Šolski Center Kranj), Jesenik, M.: Iskanje skritih poškodb v prevodnem materialu in ocena njihove globine (UM FERI, Laboratorij za Aplikativno elektromagnetiko, Inštitut za Močnostno elektrotehniko), Bratina, B., Šafarič, R.: Vakuumski reaktor za sušenje komunalnega mulja (UM FERI, Laboratorij za kognitivne sisteme v mehatroniki, Inštitut za robotiko), Zamuda, A.: Razporejanje proizvodnje v energetiki z diferencialno evolucijo in omejitvami (UM FERI, Inštitut za računalništvo), Kesak, T.: Grafični vmesnik Matlab-a kot pomoč pri preučevanju električnega polja (UM FERI, Inštitut za močnostno elektrotehniko), Cvirn, R.: Možnosti, ki jih ponuja 3-dimenzionalni zajem Slovenije za njen razvoj (UM FERI, Inštitut za računalništvo), Brdnik, L.: Tiskanje v tretjo dimenzijo : Izdelava tiskalnika 3D (UM FERI, , Inštitut za močnostno eletrotehniko), Debevc, M.: Dostopnost produktov in storitev za osebe

•

s posebnimi potrebami (UM FERI, Inštitut za medijske komunikacije), Fister Jr., I.: Umetni športni trener (UM FERI, Inštitut za računalništvo).

Na sejmu smo lahko videli izredno bogat razvoj in ponudbo sodobnih senzorjev in merilnikov (tudi domačih podjetij) ter različno moderno elektronsko opremo za industrijsko avtomatizacijo. Pri tem še posebno izstopa ponudba močnostne elektronike, vključno z napajalniki in elementi za gradnjo električnih in elektronskih omrežij. Predstavljeni so bili tudi industrijski roboti vodilnih svetovnih proizvajalcev za vgradnjo v robotizirane obdelovalne in montažne celice. Seveda je bila opazna tudi bogata ponudba opreme za računalniško vodenje in nadzor proizvodnih procesov ter označevanje. Programi sestavin in enot strojniškega dela mehatronike so bili skromni, sicer pa je to predvsem sejem elektronike.

Na sejmu se je predstavila tudi Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani. V ospredju je bila predstavitev fakultetnih serijskih publikacij, strokovne revije Ventil in znanstvene revije Strojniški vestnik. Preko promocijskih materialov pa so svoje dosežke na raziskovalnem področju in v sodelovanju z industrijo predstavili laboratoriji LASIM (Laboratorij za strego, montažo in pnevmatiko), LAVAR (Laboratorij za varjenje) in LFT (Laboratorij za fluidno tehniko).

Sejem je po videnem uspel in tudi v prihodnjem letu lahko pričakujemo novosti in pestro ponudbo na sejmu IFAM in INTRONIKA konec januarja 2017, ki ga organizatorji že najavljajo.

INFORMATOR

z v e z a s t r o j n i h i n ž e n i r j e v

SEJEM PRILOŽNOSTI

s l o v e n i j e

Fakulteta za strojništvo je v sodelovanju s Kariernimi centri UL in ŠS FS že tretje leto zapored organizirala Sejem priložnosti, ki je potekal 24. marca 2016 ob 12.00 v petem nadstropju fakultete. Gre za »spoznavni dogodek« predstavnikov podjetij in študentov.

Na dogodku se je predstavilo deset najvplivnejših in med študenti zaželenih podjetij: Danfoss Trata, Yaskawa, Akrapovič, Kolektor, Gorenje, Lek, Inštitut IRNAS, Iskra sistemi, Brinox, Knaufinsulation. Študenti so imeli po predstavitvi čas za pogovor s predstavniki podjetij in tako prišli v stik s potencialnimi delodajalci. Tisti študenti, ki so se predhodno udeležili delavnic v organizaciji Kariernih centrov UL, so se preizkusili na »hitrih zmenkih«, ki so prava simulacija razgovora za službo.

41

w w w . z v e z a - z s i s . s i

SEJEM PRILOŽNOSTI REKORDNO OBISKAN

INFORMATOR

Tudi podjetja v dogodku Sejem priložnosti vidijo zelo dober potencial, saj spoznavajo mlade izobražence, ki predstavljajo potencialni kader.

Predstavnik podjetja Yaskawa je poudaril: »Zelo dobro sodelujemo s fakultetami in to sodelovanje želimo ohraniti in nadgraditi, saj je tak način

dela v preteklosti že podal dobre rezultate.« Tudi v podjetju Danfoss so bili zadovoljni, saj so po njihovih besedah študenti pokazali veliko interesa, zato bodo poiskali možnosti za prakse, z nekaterimi študenti so celo že v dogovarjanju. Med študenti so potencialne štipendiste prepoznali tudi predstavniki podjetja Kolektor.

Predstavniki IRNAS-a (Inštitut za razvoj naprednih aplikativnih sistemov) so se letos prvič predstavili na Sejmu priložnosti in strnili slednje: »Za naše podjetje je pomembno, da

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

Študenti so bili z dogodkom zelo zadovoljni, saj so lahko na učinkovit način spoznali podjetja, jih med seboj primerjali in se tudi praktično preizkusili.

Da je zanimanja med študenti veliko, je dokazala tudi številčna udeležba.

42

INFORMATOR

z v e z a s t r o j n i h i n ž e n i r j e v

pridemo v stik s študenti čim prej, saj nam to omogoča, da se z njimi vzajemno spoznamo, s primernimi kandidati pa lahko začnemo sodelovanje že v času študija (preko študentskega dela ali praktičnega usposabljanja). Tako se s sodelovanjem na različnih projektih študenti seznanijo z našim načinom dela, kar jim olajša prehod v samostojno razvojno delo po zaključenem študiju. Istočasno pa jim nudimo spodbudno razvojno okolje, ki podpira iskanje inovativnih rešitev in uresničevanje lastnih zamisli, uporabo naše delavnice in mentorstvo. Vse to študentom omogoča, da s praktičnim delom in konkretno aplikacijo dopolnijo in nadgradijo znanje, ki ga pridobivajo na fakulteti.«

s l o v e n i j e

Sejem priložnosti je bil letos rekordno obiskan, kar res kaže na veliko zanimanje. Dogodek predvsem študentom predstavlja odlično priložnost pri načrtovanju svoje kariere v gospodarstvu, hkrati pa dokazuje tesno in učinkovito povezovanje fakultete z industrijo.

43

w w w . z v e z a - z s i s . s i

Tudi v podjetju Brinox so bili zadovoljni z dogodkom, saj si na tak način pripravljajo bazo z možnimi kandidati za zaposlitev in študentsko delo.

Dogodek je potekal v prijetnem vzdušju in glede na pozitivne vtise udeležencev ter organizatorjev bo dogodek vsekakor organiziran tudi naslednje leto!

Foto: Valentina Jančič

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

INFORMATOR

44

INFORMATOR

z v e z a

s t r o j n i h

i n 탑 e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

45

JEZIKOVNI ODTENKI PODOBNI IZRAZI – RAZLIČNI POMENI

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

w w w . z v e z a - z s i s . s i

Andreja Cigale

Včasih naletimo na podobne izraze, med katerimi so večje ali manjše pomenske razlike, pri nekaterih pa je ta meja zelo zabrisana, tako močno, da jim lahko rečemo kar sopomenke.

Razlikovanje je v nekaterih primerih nujno, saj gre za precejšnje pomenske razlike. Predstavili bomo le nekaj primerov, ki se pogosto pojavljajo v besedilih.

TEHNIČNI - TEHNIŠKI Tehnični: ki je v določeni zvezi s tehniko (dejavnostjo, izdelkom ali načinom dela). Tehnični strokovnjak – strokovnjak za tehniko, tehnična izobrazba (dejavnost, veda), tehnični izum – izum na področju tehnike, tehnični direktor – direktor za dejavnost, praktično uresničevanje dejavnosti, tehnična trgovina – trgovina s tehničnimi izdelki, tehnični podatki – podatki o tehničnem izdelku, tehnični pregled – pregled izdelka glede na delovanje, tehnični prevzem – prevzem izdelka s pregledom lastnosti, tehnična napaka – napaka izdelka glede na potrebne, ustrezne lastnosti.

Tehniški: ki je v določeni zvezi s tehniko, vedo o tehniki, strokovnjaki za tehniko. Tehniško društvo – društvo tehnikov, tehniški izrazi – izrazi s področja tehnike kot vede oz. izrazi, ki jih uporabljajo tehniki, tehniški slovar – slovar tehniških izrazov.

Vendar nekatere pojme poimenujemo tako z besedo tehnični kot tudi tehniški, v teh pomenih sta izraza povsem zamenljiva oz. sopomenska:

- tehnična šola = tehniška šola

- tehnični izraz = tehniški izrazi

- tehnična pisava = tehniška pisava.

46

JEZIKOVNI ODTENKI AVTOMATIČNI – AVTOMATSKI – AVTOMATNI

z v e z a

Avtomatični:

- ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti, samogibni (avtomatično delovanje)

- nanašajoč se na avtomatiko, samodejni (avtomatični izklop, avtomatično krmiljenje).

Avtomatski:

- nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejno delovanje (avtomatska

meteorološka postaja, avtomatki pilot, avtomatsko orožje).

Avtomatni: namenjen za delo, predelavo z avtomati (avtomatno jeklo).

s t r o j n i h

ELEKTRIČNI – ELEKTRIŠKI Električni: nanašajoč se na elektriko (električni stroj, električni potencial).

Elektriški: je v posredni zvezi z elektriko (elektriške merske enote).

i n ž e n i r j e v

ENERGIJSKI – ENERGETSKI Energijski: nanašajoč se na energijo (energijska vrednost živila, energijski zakon, energijski izkoristek).

Energetski: nanašajoč se na energetiko (energetska politika, energetski objekt, energetski vir).

MEHANIČNI – MEHANSKI – MEHANIŠKI

s l o v e n i j e

Mehanični:

- ki deluje ob uporabi orodja, stroja, sile mišic ali na osnovi prenašanja gibalne/zaviralne sile z

vzvodi, vzmetmi (mehanična lopata, mehanična stiskalnica, mehanična roka)

- ki poteka brez sodelovanja, volje , zavesti (mehanično ponavljanje, mehanična poškodba)

- prostor, v katerem se popravljajo, izdelujejo stroji, naprave (mehanična delavnica).

Mehanski: ki se nanaša na mehaniko kot vedo (mehanska energija, mehansko delo).

Mehaniški: ki se nanaša na mehanike (mehaniški poklic).

w w w . z v e z a - z s i s . s i

SISTEMATIČNI – SISTEMATSKI – SISTEMSKI Sistematični: ki poteka po sistemu, urejen, načrten, premišljen (sistematična metoda, sistematično raziskovanje).

Sistematski: nanašajoč se na sistematiko ali sistem (sistematski pregled, sistematsko zbiranje gradiva).

Sistemski: nanašajoč se na sistem (sistemska rešitev, sistemska tehnika).

Pri večini izrazov prihaja do pomenskih razlik, pri nekaterih (tehnični, tehniški) pa so nekateri pomeni povsem prekrivni.

Vir: • •

Šmalc A. Muller J.: Slovensko tehniško izrazje. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ljubljana, 2011.

Slovar Slovenskega knjižnega jezika. Ur. Bajec A. Državna založba Slovenije. Ljubljana, 1991.

47

w w w . z v e z a - z s i s . s i

5. mednarodna konferenca strojnih inženirjev 2016

INŽENIRSTVO – Sodelovanje industrijskega in akademskega okolja za kakovostnejše življenje LJUBLJANA, CANKARJEV DOM 18. OKTOBER 2016 OB 1900

z v e z a

s t r o j n i h

i n ž e n i r j e v

s l o v e n i j e

NAJAVA DOGODKA

AKADEMIJA STROJNIŠTVA 2016

Spoštovani, Zveza strojnih inženirjev Slovenije in Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani z Alumni klubom ponosno najavljamo že tradicionalni slavnostni dogodek slovenske strojne in inženirske stroke, tretjo Akademijo strojništva z mednarodno konferenco strojnih inženirjev 2016.

Glavni namen dogodka je poudariti vlogo in dosežke slovenskega inženirstva ter odmevne rezultate sodelovanja industrijskega in akademskega okolja za še večjo gospodarsko rast in kakovostnejše življenje. Na slavnostnem dogodku bomo počastili najuspešnejša podjetja in zaslužne posameznike tudi s podelitvijo nagrad.

Spoštovani, prijazno vas vabimo, da 18. oktobra 2016 prisostvujete na naši slavnostni Akademiji strojništva v Cankarjevem domu v Ljubljani s pričetkom ob 19. uri. prof. dr. Brane Širok dekan Fakultete za strojništvo, Univerze v Ljubljani

prof. dr. Iztok Golobič predsednik Zveze strojnih inženirjev Slovenije