Pregled zakonodaje by nuša mecilošek

OPERAT TIVNI PRO OGRAM SL LOVENIJA A - MADŽA ARSKA 20007 - 2013

PR REKOME EJNO UP PRA AVLJJANJ JE A1: Pregled P d zakon nodaje ES in nacion nalnih zaakonod daj

v okvviru pro ojekta »Preggled rabee geoterm malne eneergije, occena podzzemnih tteles term malne vode inn pripravva skupnega načrt rta upravlljanja vodonosnikkov v Mu urskozalskkem bazeenu«

T--JAM M

Proje ektni partn nerji pri izd delavi porročila:

Geološk ki zavod Slovenije (G GeoZS)

Magyar Állami Fö öldtani Inté ézet (MÁF FI)

Avttorji poroč čila: Joerg J Pres stor, M.Sc c. (GeoZS)) Annamária A a Nádor, Ph.D. P (MÁF FI) Andrej A Lap panje, M.S Sc. (GeoZS S)

Sodelavci S vi poročila a: pri izdelav Simon Mozetič (GeoZS) Tadej ej Fuks (Ge eoZS) Laura T Tóth (Nyud duvizig)

Directo or GeoZS::

Dire ector MÁFII:

Marko Kom mac, Ph.D.. Doc. M

Tam más Fancs ik, Ph.D.

Ljubljana, B Budimpeštta, 30.8.20 011

Vsebinaa 1.

Uvvod ....................................................................................................................................... 1

Preegled EU zaakonodaje .......................................................................................................... 2 2.1

Energetskka zakonodaaja .................................................................................................... 2

2.11.1

Prom mocija rabe energije e iz oobnovljivih virov ......................................................... 2

2.11.2

Energgetska statisstika ................................................................................................. 4

2.11.3

Metoode za izraču un deleža obbnovljivih virov v v term malnih aplikkacijah .................. 5

2.11.4

Eurosstat - kazalcci ...................................................................................................... 7

2.2

Zakonodaaja v zvezi z naravnimi viri .............................................................................. 9

2.22.1

Varsttvo podzem mnih voda prred onesnažženjem z nev varnimi snoovmi ..................... 9

2.22.2

Okvirr za ukrepe Skupnosti nna področju u vodne politike ...................................... 11

2.22.3

Varsttvo podzem mne vode preed onesnažeevanjem in poslabšanje p em....................... 16

2.22.4 Direkktivi o presoji vplivovv na okolje in o presoji vplivov nnekaterih naačrtov in proogramov naa okolje............................................................................................................. 18

2.22.5

Okoljjska odgovo ornosti v zvvezi s prepreečevanjem in i sanacijo ookoljske škode ... 19

2.22.6

Eurosstat – kazalcci ................................................................................................... 20

Meednarodne konvencije k in i bilateralnni sporazum mi .............................................................. 21 3.1 Helsinškaa konvencija o zaščiti in uravnotteženi rabi prekomejniih vodnih tokov t in mednnarodnih jezzer .................................................................................................................... 21 3.2

Konvencijja o varstvu u reke Donaave in Med dnarodna komisija za va varstvo reke Donave 22

Naacionalna zaakonodaja v Sloveniji ...................................................................................... 24 4.1

Splošni zaakonodajni okvir ............................................................................................. 24

4.2

Rudarska in energetska zakonoddaja .............................................................................. 25

4.3

Okoljska zaščita in vodna zakonnodaja z ozirrom na geotermalno ennergijo ................ 26

4.4

Pravni okkviri za mon nitoring poddzemne vodee ............................................................... 33

Naacionalna zaakonodaja na n Madžarskkem ............................................................................. 35 5.1

Uvod .............................................................................................................................. 35

5.2

Zakonodaajni okvir.......................................................................................................... 38

5.3

Rudarska zakonodajaa ..................................................................................................... 38

5.4

Energetskka zakonodaaja .................................................................................................. 43

5.5

Okoljska zakonodajaa...................................................................................................... 45

5.6

Zakonodaaja o upravljjanju z vodaami ............................................................................. 51

5.7

Pravni okkviri za mon nitoring poddzemne vodee ............................................................... 59

DODA ATEK 1 Povvzetek smern nic za moniitoring in prresojo preko omejnih vodda………… ……...62 DODAT TEK 2 Okvvir izdajanjaa dovoljenj nna Madžarsskem……… ……………… …………… ………80

1. Uvod Za učinnkovito prekkomejno upravljanje geeotermalnih h virov je klljučnega poomena usklaajevanjei nalog inn ciljev (od raziskav do o izkoriščanj nja teh virov v), med soseednjimi držaavami. Najprej je potrebnoo dobro spo oznati in raazumeti naraavni sistem, ki oskrbujje ta obnov vljivi vir, kar pom meni splošno razumeevanje geolloških struk ktur, termo odinamike, procesov, vplivov klimatskkih spremeemb in člloveških vpplivov. Naa tej osno ovi lahko pričnemo razvijati koncepttualni prekkomejni mo odel naravnnega sistem ma, s pom močjo katerrega lahko delamo nadaljnjje izboljšanne ocene, pro ognoze in rrazvijemo ustrezne u mettode za učinnkovito prek komejno upravljaanje vira. V naslednjem koraaku je pomeembno razum meti skupnii zakonodajni okvir, str trategije in dejanske d cilje. V tem okviruu sledimo kaazalcem, ki usmerjajo in i spodbujajjo naše možžnosti in nap predek. Upravljanje z geottermalnimi viri je razppeto med energetsko e zakonodajoo in zakono odajo, ki ureja naaravne vire. Energetsk ka zakonodaaja temelji izključno na n pridobivvanju energ gije in je usmerjeena k spodbbujanju rab be obnovljivvih virov in n njihovi trrajnostni raabi. Zakono odaja, ki ureja raabo naravniih virov, je osredotočeena na trajn nostno rabo o vseh ostallih virov, na n katere lahko poosredno ali neposredno o vpliva priddobivanje energije. e g nosillec zemeljsske toplotn ne energije,, izkoriščan nje tega Glede nna to, da je voda glavni obnovljivega vira neposredno n vpliva na vvodonosnikee in telesa podzemne p vvode. Zaradii tega sta Vodna direktiva inn Direktiva o podzem mnih vodah najpomemb bnejši EU zzakonski ossnovi za urejanjee prekomejnnega upravljjanja geoterrmalnih viro ov. odnih konveencij in priiporočil s področja p To poroočilo podaja pregled EU direktivv, mednaro izkorišččanja geoterrmalne enerrgije in okooljskih ciljev v, kot tudi slovenski in madžarsk ki pravni okvir, zakonodajo in i predpise s tega podrročja.

2. Pregleed EU zak konodajee Upravljanje geotermalnih viirov združuuje upravljanje energetske proizzvodnje naa eni in upravljaanje okoljskkih virov na n drugi sttrani. V naadaljevanju sledijo naajpomembnejše EU direktivve, definicijee in konceptti, ki tvorijoo ogrodje up pravljanja z geotermalnnimi viri.

2.1 Enerrgetska za akonodaja a 2.1.1 Promocija P raabe energijee iz obnovljjivih virov KTIVA 20099/28/ES EV VROPSKEG GA PARLA AMENTA IN SVETA A z dne 23 3. aprila DIREK 2009 o spodbujaanju uporab be energij e iz obno ovljivih virrov, sprem membi in poznejši razveljaavitvi direkttiv 2001/77//ES in 20033/30/ES. http://euur-lex.europpa.eu/LexUrriServ/LexU UriServ.do??uri=OJ:L:2 2009:140:00016:0062:SL L:PDF Ta direkktiva uvaja skupen ok kvir za spoddbujanje en nergije iz ob bnovljivih vvirov. Dolo očena sta obveznaa nacionalnna cilja za sk kupni deležž energije izz obnovljiviih virov v kkončni brutto porabi energijee in za dellež energijee iz obnovlljivih virov v v prometu u. Določenna so pravila glede statističnih prenosoov med držaavami članiicami, skup pnih projektov med držžavami član nicami in tretjimi državami, potrdil o izvoru, uppravnih posstopkov, informacij inn usposabljjanja ter dostopaa do elektrroenergetskeega omrežjja za energ gijo iz obn novljivih vvirov. Dolo očena so trajnostnna merila zaa pogonska biogoriva iin druga tek koča biogoriiva. 2. člen: (a) »eneergija iz obbnovljivih virov« v pomeeni energijo o iz obnovlljivih nefosiilnih virov,, namreč veter, ssonce, aerootermalno, geotermalno g o in hidrottermalno en nergijo ter energijo oceanov, o vodno energijo, biomaso, b plin, pridobljjen iz odpadkov, plin n, pridobljeen z naprav vami za čiščenjee odplak, in biopline; (c) »geotermalna energija« pomeni p eneergijo, ki jee shranjenaa v obliki ttoplote pod d trdnim zemeljskim površjeem; (d) »hiddrotermalnaa energija« pomeni ennergijo, ki jee shranjenaa v obliki tooplote v po ovršinski vodi; 5. člen: (4) Aerotermalna, geotermaln na in hidroteermalana to oplotna eneergija, pridoobljena s toplotnimi črpalkam mi, se upošteva za naamene odsttavka 1(b), v kolikor končna prroizvedena energija znatno presega prrimarni vno os energije,, potreben za delovan nje toplotnee črpalke. Količina K 2

toplote, ki se za namene n te direktive d štteje kot obn novljiva energija, se izzračuna v skladu s z metodollogijo iz Priiloge VII. PRILOG GA VII - Vključitev en nergije iz topplotnih črpaalk Količinaa aerotermaalne, geoterrmalne ali hhidrotermaln ne energije, ujeta s topplotnimi črp palkami, ki se šteeje za energgijo iz obnov vljivih virovv za namene te direktiv ve, ERES, sse izračuna v skladu z nasleddnjo formuloo: ERES = Quporabna * (1 – 1/S SPF) pri čemer je Quporabbna = ocenjjena skupnaa uporabna toplota iz toplotnih črp palk, ki izpoolnjujejo zaahteve iz člena 5((4), uporabljene na sleedeči način:: upoštevajo o se samo toplotne t črppalke, pri katerih k je SFU > 11,15 * 1/η, SFU = oocenjeni povprečni fak ktor sezonskke učinkovittosti navedeenih toplotnnih črpalk, η = razzmerje med skupno bruto proizzvodnjo eleektrike in porabo priimarne eneergije za proizvodnjo elektriike in se ga izračuna koot povprečjee EU na osn novi podatko kov Eurostatta. Komisijja do 1. jannuarja 2013 3 oblikuje ssmernice o tem, kako naj državee članice occenjujejo vrednossti Quporabbna in SFU U za razliične tehnologije in uporabe u topplotnih črp palk, ob upoštevvanju razlik v podnebniih razmerahh, zlasti na zelo z mrzlih območjih. o mogočajo upporabo aero otermalne, geotermalne g e ali hidrottermalne (31) Tooplotne črpaalke, ki om toplote pri koristni temperaturrni ravni, zaa svoje delo ovanje potreebujejo elekktrično ali drugačno d b treba ennergijo, ki se uporabllja za pogoon toplotnih h črpalk, pomožnno energijo.. Zato bi bilo odšteti ood skupne uporabne u energije. Uppoštevati bi se morale samo toplottne črpalkee, katerih produktt znatno presega primarrno energijoo, ki je potreebna za njih hov pogon. 16. členn Države članice v svojih s nacio onalnih akciijskih načrtih za obnov vljivo energgijo ocenijo o nujnost gradnje nove infraastrukture za z daljinskoo ogrevanjee in hlajenje, proizveddeno iz obn novljivih virov ennergije, za doseganje nacionalneg n ga cilja za leto l 2020 izz člena 3(1)). Države članice č v skladu s to oceno po p potrebi sprejmejo ukkrepe za razzvoj infrastrrukture za ddaljinsko og grevanje, ki se boo prilagajalaa razvoju proizvodnje p ogrevanja in hlajenja v velikih oobratih na biomaso, b sončno energijo in geotermaln no energijo. oplotnih črrpalk predv vidijo spodbude za tooplotne črp palke, ki Države članice v primeru to izpolnjuujejo minim malne zahtev ve za podellitev znaka za okolje, določene v Odločbi Komisije K 2007/7442/ES z dnne 9. noveembra 20077 o določiitvi okoljsk kih meril zza podelitev znaka 3

Skupnosti za okoljee električnim m, plinskim m ali plinskiim absorpcijjskim toplootnim črpalk kam (UL L 301, 220.11.2007,, str. 14).

2.1.2

E Energetska statistika

Baza poojmov in označb Eurosttat Slovar: Geotermalnna energija (Koda 55500) Geoterm malna energgija obsega energijo, ddostopno naa določenih mestih boddisi za proiizvodnjo električnne energije z uporabo suhe pare aali vroče slaanice visokee entalpije ppo hitri vpaaritvi (ko le-ta prriteče do ustja u vrtine)) ali za nepposredno rabo r kot to oplota za ddaljinsko og grevanje, kmetijsttvo, itd. Primarnna proizvoddnja energijje (TJ) je razlika v entalpiji med m tekočinno (fluidom m), ki jo proizvajja proizvoddna vrtina, in tekočinoo (fluidom)), ki se kon nčno odstraani (z reinjekcijsko vrtino). Vir: skuupni vprašallnik Eurostaat/IEA/UN--ECE o letnii energetskii statistiki vropskega paarlamenta in Sveta z dn ne 22. oktobbra 2008 o statistiki Uredba (ES) št. 10999/2008 Ev energetiike http://euur-lex.europpa.eu/LexUrriServ/LexU UriServ.do??uri=OJ:L:2 2008:304:00001:0062:SL L:PDF Ta ureddba vzpostavvlja skupni okvir za priipravo, pren nos, ocenjev vanje in razšširjanje prim merljivih statistikk energetike v Skupnostti. Države članice moorajo v sklaadu z Direkktivo 2001/7 77/ES Evro opskega parrlamenta in Sveta z dne 27. septembraa 2001 o sp podbujanju pproizvodnjee električnee energije izz obnovljiv vih virov energijee na notrannjem trgu z električnoo energijo (3) in Direektivo 20044/8/ES Evrropskega parlameenta in Svetta z dne 11. februarja 22004 o spod dbujanju soproizvodnjee, ki temelji na rabi koristnee toplote, na n notranjem m trgu z ennergijo, spo oročiti količinske poddatke o energiji. Za spremljaanje napreddka pri uressničevanju cciljev, določčenih v nav vedenih direektivah, so potrebni natančnni in posodobljeni podatki o energij iji. Direktivva 2002/91//ES Evropsk kega parlam menta in Sveta z dne 16 6. decembraa 2002 o en nergetski učinkovvitosti stavbb, Direktivaa 2006/32/E ES Evropsk kega parlam menta in Svveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitossti rabe kon nčne energijje in o energetskih storritvah in Diirektiva 200 05/32/ES Evropskkega parlam menta in Sveeta z dne 6. julija 2005 o vzpostav vitvi okvira zza določanjje zahtev za okolljsko primeerno zasnov vo izdelkovv, ki rabijo o energijo, zahtevajo, da državee članice 4

posreduujejo količiinske podaatke o poorabljeni energiji. e Za spremljaanje napredka pri uresničeevanju ciljeev, določeniih v teh direektivah, so potrebni naatančni, posoodobljeni podatki p o energiji ter boljša povezava p med m podatki o energiji in n ustreznim mi statističnim mi raziskav vami, kot so popiss prebivalstvva in gospo odinjstev terr podatki o prometu. p Države članice morajo m posrredovati K Komisiji (Eu urostat-u) letne nacioonalne stattistike o geoterm malni energgiji.

2.1.3

M Metode za izzračun deležža obnovljivvih virov v termalnih applikacijah

Za geottermalno energijo e obstaja velikoo definicij. EGEC (E European G Geothermal Energy Councill) predlaga definicijo, d po p kateri je geotermaln na toplota tista toplota, ki je shranjjena pod trdnim zemeljskim m površjem. EGEC preedlaga svoj statističen pregled gllede na Dirrektivo o spodbujjanju energgije iz obno ovljivih virrov za geottermalno en nergijo. Taa pregled naj n bi se upoštevval v naslednnjih oblikah h: -

E Električna energija e prid dobljena iz geotermaln nih virov,

T Toplota ((11) plavanje,, kopanje inn balneolog gija, (2) og grevanje prrostorov vk ključno z ddaljinskim ogrevanjem m, (3) uporaaba v kmetiijstvu, (4) uporaba u v rribogojstvu in (5) v iindustrijskihh procesih) pridobljenaa neposredn no iz geoterm malnih viroov,

T Toplota (vvečinoma plitva p geoteermalna) uporabljena u kot osnovva za geottermalne ttoplotne črppalke,

H Hlajenje (veečinoma prii geotermalnnih toplotniih črpalkah)).

Eurostaat definira geotermaln no energijo kot energijjo, ki je razzpoložljiva kot oddanaa toplota zemeljske skorje, navadno n v obliki o tople vode ali paare. Izkoriščča se na usttreznih messtih in se uporabljja za proizvvodnjo elek ktrične enerrgije z uporrabo suhe pare p ali vročče slanice z visoko entalpijoo po hitri vparitvi, kot tudi zza neposred dno uporab bo za daljiinsko ogrev vanje, v kmetijsttvu itd. Geeotermalna energija s e uporabljaa tam, kjerr je na vooljo kot »čista« ali obogateena z dodatkkom drugih goriv k geootermalnem m toku. Po definniciji THER RRA (www w.therra.infoo) geotermaalna toplotaa zajema le toploto iz globokih g geoterm malnih (umeestitev) sisttemov, ki to toploto izkoriščajo o direktno. Plitvi geo otermalni sistemi, ki za izkoriščanje uporabljajo tooplotne črpaalke, pokriv va metoda zza izračun okoljske (ambienntalne) toploote. Iz prakttičnih razloggov se skupna geoterm malna toplotaa, glede na način n uporaabe, navadno deli na dva tipa: geoterm malna toplotta in okoljsska (ambieentalna) top plota. Geoteermalna toplota se uporabljja neposreddno, medtem m ko je okkoljsko toplloto mogočče izkoriščaati samo z uporabo toplotniih črpalk.

Okoljskka toplota jee tukaj defin nirana kot eenergija vzeeta iz okoljaa, ki je lahkoo zrak ali tlla (plitva geoterm malna energija). Izkoriššča se s pom močjo meh hanskih ali absorpcijski a kih toplotnih h črpalk. Toplotnne črpalke so naprave, ki se uporabbljajo za prrenos toplotte iz hladnejjšega na top plejši vir in jih jje mogoče uporabljatti za pridoobivanje top plote iz zu unanjega okkolja za og grevanje notranjoosti zgradbe. Lahko predstavljaj p o zadosten n vir za og grevanje prrostorov, og grevanje gospodiinjske vode,, daljinsko ogrevanje o inn ponovno uporabo u top plote. EUROS STAT-ova metoda m izračuna: Eneergija na viišjem temp peraturnem izhodu iz toplotne črpalke je vsota toplote iz hlaadnejšega viira in elektrrične energije potrebnee za pogon črpalke. Pridobljjena toplotaa se lahko oceni takoo, da se od dšteje uporaabljena elekktrična eneergija od skupne proizvedenne energije.. Pridobljenna toplota predstavlja p »novo« tooploto in jee dodana prvotni produkciji toplote. Električna E eenergija, kii je potrebna za pogaanjanje črp palke, je označenna kot vnos v pri transformaaciji pod rubriko Toplotne T črpalke. Ustrezna U (transfoormacijska) proizvodnja toplote (eenaka vnosu u elektrike)) bo dodanaa celotni prrodukciji toplotnee črpalke. Na N ta način n je identifficirana porraba energijje toplotnihh črpalk in njihova celotna proizvodnnja je vkljjučena v preskrbo s toploto. Bodite ppozorni na to, da č ni vključeno v v objavljene bilance, transforrmacijsko obbmočje naslovljeno s »»Toplotne črpalke« ker je ppreveč nepoomembno, da d bi vplivaalo na identtifikacijo, pač p pa je poorabljena ellektrična energijaa in iz nje prridobljena toplota vkljuučena v štev vilkah pod »Drugi » prennosi« v bilan nci IEA. mljivo je šteeti geoterm malno energiijo uporabljjeno s toplotnimi črpaalkami najp prej med Sprejem toplotnee črpalke – OKOLJSK KA TOPLO OTA (vendar ločeno od o zraka inn površinske vode), potem ppa jo prištetii k celotni geotermalni g toploti. Predstavvitev porablljene elektriične energijje in pridob bljene toplotte v energettski bilanci je j precej zapletenna, zato jee potrebno o uporabiti poenostav vljen pristo op. V okvviru EU programa p Inteligentna energiija je potek kal projekt ThERRA. V okviru tega projekkta je bila izdelana metodollogija za beeleženje obn novljivega ddela pri proiizvodnji eneergije s topllotno črpalk ko. V tej meetodologiji so uporabljene naslednnje definicije: »Obnovvljiva energgija« je en nergija priddobljena izz naravnih procesov, ki se neprestano obnavljaajo. Viri: sončni, vettrni, geoterrmalni, amb bientalni, vodni v in ooceanski virri, trdna biomasaa, tekoča bioo-goriva in obnovljivi (reciklirani) odpadki. »Obnovvljiva toplotta« je tisti del energij e pridobljeene iz obnovljivega virra, ki se prretvori v toploto. VNOS eneergije iz obn novljivih viirov energijee je potrebn no ločiti od PROIZVOD DNJE iz obnovljivih virov. Proizvodnjjo obnovljivve toplote je j mogoče računati koot primarni toplotni vnos in kot toplotni izkoristek (koristno pproizvedeno o toploto).

T Toploto, pretvorjeno s toplotno črrpalko iz geeotermalnega ali ambienntalnega top plotnega vvira, je moggoče vključiiti v to metoodologijo.

M Metodologiijo je mogočče prilagodiiti Eurostato ovi metodollogiji in met etodologiji IEA.

S to metoddologijo je mogoče m oceeniti, če ev vropske države dosegaj ajo cilj EU po 20% ddeležu obnoovljive enerrgije v letu 22020.

2.1.4

Eurostat - kazalci

vljivih virovv (% od celotne (bruto)) porabe eleektrike) [tsieen050 – Proizvedena elektriika iz obnov http://eppp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/tablee.do?tab=tab ble&init=1& &language= =en&pcode= =tsien05 0] Kratek opis: Ta kaazalec je razzmerje medd proizveden no elektriko o iz obnovljljivih virov energije in celottno porabo elektrike v državi zza dano kolledarsko leeto. Kaže pprispevek elektrike, e proizveddene iz obnnovljivih viirov energijje, glede naa porabo ellektrike v ddržavi. Proiizvedena elektrikka iz obnovljivih virov v energije oobsega proizzvedeno eleektriko iz hhidroelektraarn (brez črpalnihh HE), vetraa, sončne en nergije, geootermalne en nergije in elektriko e iz biomase/od dpadkov. Celotnaa (bruto) držžavna porab ba elektrikee obsega vsso bruto držžavno proizzvodnjo elektrike iz vseh gooriv (vključčno samop proizvodnjo)), poleg teega pa še uvoženo ellektriko, od d katere odštejem mo izvoženoo elektriko.

Primarnna proizvodnnja obnovljive energijee - (1 000 to oe) [ten0008 81 – http://eppp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/tablee.do?tab=tab ble&plugin= =0&languagge=en&pco ode=ten0 0081] Kratek opis: primaarna proizv vodnja biom mase, hidroeenergije, geeotermalne energije, vetrne v in sončne energije je vključena v v obnovljivee energije. Primarnna proizvoddnja obnovlljive energiije: biomassa, hidroeneergija, geottermalna, vetrna v in sončna energija - (1 000 toe) [ten00082 – http://eppp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/tablee.do?tab=tab ble&init=1& &language= =en&pcode= =ten000 82] Kratek opis: Primaarna proizv vodnja: biom masa (vseb bnost toplote proizvedeenega biogo oriva ali bioplinaa; proizveddena toplotta po zgoorevanju med m sežigan njem obnovvljivih odp padkov); hidroennergija zajeema potenccialno in kkinetično en nergijo vod de, ki se v hidroeleektrarnah nih akumulacijskih eleektrarnah nii zajeta); spremenni v elektrikko (proizvedena elektrrika v črpaln geoterm malna energija obsega razpoložljivvo energijo v obliki to oplote, ki prrihaja iz no otranjosti Zemljinne skorje, običajno o v obliki vročče vode alii pare; vetrrna energijaa zajema kinetično k energijoo vetra, sprremenjeno v elektriko v vetrnih turbinah; t so ončna energgija zajemaa sončno sevanje,, ki se izrabblja za sončn no toploto ((za vročo vo odo), in za proizvodnjo p o elektrike. Delež oobnovljive energije v ceelotni (brutoo) končni po orabi energiije % [tsdcc110 – http://eppp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/tablee.do?tab=tab ble&init=1& &language= =en&pcode= =tsdcc1 10]

Kratek opis: Ta kaazalec je izrračunan na osnovi eneergetske stattistike, ki joo pokriva Uredba U o statistikki energetikee. Lahko se smatra kot ocena kazaalca opisaneega v Direkttivi 2009/28 8/ES, saj statistični sistem zaa nekatere tehnologije t obnovljivih h virov eneergije še ni dovolj razv vit, da bi ve. Seveda pa je dejan nski prispev vek teh tehhnologij tren nutno še zadostill zahtevam te Direktiv precej omejen. Več V informaacij o metoodologiji izračuna deeležev obnoovljive eneergije in h v Direktiivi 2009/288/ES o spod dbujanju Eurostaatove letne energetske statistike jje dostopnih uporabee energije iz i obnovljiv vih virov, Uredbi 109 99/2008/ES S o statistikki energetik ke in na preglednnem spletišču obnovljiivih virov ennergije Euro opske komisije (Tranpaarency platfform) http://ecc.europa.eu//energy/renewables/traansparency_ _platform/transparency_ y_platform_en.htm.

2.2 Zakonodaj Z ja v zvezi z naravnim mi viri Nekaterri od ključniih pogojev, katere je pootrebno oprredeliti pri pripravi p načrrta upravljaanja, so: Količinaa razpoložljjive podzem mne vode zza letni odv vzem, ki jo določimo taako, da od količine napajanj nja odštejem mo dolgoletn no povprečj e pretoka, potrebnega p za dosego ookoljskih ciiljev za z njim poovezane povvršinske vo ode (ekološkki pretok). Pri tem se upoštevajoo okoljske omejitve o glede izzkoriščanja podzemne vode, kot tuudi druge ekonomske e in tehnične omejitve povezane p z dostoppnostjo, prooduktivnosttjo in makssimalnimi stroški s proizzvodnje, kii so sprejem mljivi za razvijalcce. Maksim malna teoretična količinna razpoložljive podzemne vode zza odvzem je j enaka količini napajanja. Količinaa napajanjaa (za podzeemne vode)) je enaka skupni količini vode, ki prihaja (izhaja) izven coone nasičenj nja vodonosn nika in ga taako napaja. Vir: skuupni vprašallnik OECD//Eurostat - N Notranje vo ode Toplotnno onesnažeevanje voda je definiirano kot količina k seg gretih iztokkov iz indu ustrijskih procesoov, kot so npr. elektrrarne in ddrugi industtrijski objeekti, s tem mperaturo, ki k lahko ogroža/vvpliva na žiivljenje vod dnih organizzmov. Vir: Gloossary of Ennvironmentt Statistics, Studies in Methods, M Seeries F, Št. 667, United Nations, New Yoork, 1997.

dzemnih vodda pred oneesnaženjem z nevarnim mi snovmi 2.2.1 Varstvo pod Direktivva Sveta 80/68/EGS 8 z dne 17. decembraa 1979 o varstvu v poddzemne vo ode pred onesnažževanjem z določenimi nevarnimi snovmi Člen 1 Namen te direktivee je preprečiiti onesnažeevanje podzzemne vode s snovmi, kki spadajo v družine daljevanju: „snov „ iz sezznamov I alli II“, ter in skupiine snovi izz seznamov I ali II v Prrilogi, v nad kolikor je to mogočče, preverjaati ali odpravviti posledicce onesnažeenja, ki se jee že pojavilo. V tej dirrektivi pom meni: „podzem mna voda““ vso vod do pod zem meljskim površjem p v zasičeneem območjju in v neposreednem stiku z zemljo alli podtaljem m; „neposrredno odvajjanje“ vnoss snovi iz seznamov I ali II v podzemno p vodo, vend dar ne s pronicannjem skozi zemljo ali podtalje; p 9

„posreddno odvajanj nje“ vnos sn novi iz seznnamov I ali II v podzem mno vodo s pronicanjeem skozi zemljo aali podtalje;; „onesnaaževanje“ neposredno n ali posrednno odvajanjje snovi ali energije v podzemno o vodo s strani ččloveka, kaar ogroža zdravje z ljuddi ali oskrb bo z vodo, škoduje žživlju in vodnemu v ekosisteemu ali ovirra druge dov voljene rabee vode Člen 4 Države članice lahhko v primeru, da preedhodna preeiskava pok kaže, da je podzemna voda, v katero sse predvidevva odvajanjje snovi iz seznama I, trajno neprrimerna za ddrugo rabo,, zlasti v gospodiinjstvu in kmetijstvu, k č njihova pprisotnost ne n ovira odobrijo oodvajanje teeh snovi, če izkorišččanja zemeljjskih virov. Ta dovooljenja se lahko l izdajo o samo podd pogojem, da so bili sprejeti vsii tehnični varstveni v ukrepi, s katerimi se zagotov vi, da te snnovi ne mo orejo dosečči drugih vvodnih sisteemov ali ogrožatii drugih ekoosistemov. Države članice lahhko po predh hodni preiskkavi odobriijo odvajanjje zaradi poonovnega in njiciranja vode v isti vodonoosnik, in siccer vode za geotermičn ne namene, vode, načrppane iz rud dnikov in kamnoloomov, ali vode, načrpaane za gradbbeno inženirrska dela. Člen 6 Za umettno napajannje zaradi up pravljanja s podzemno o vodo potreebno posebnno dovoljen nje, ki ga države ččlanice izdaajo za vsak k primer possebej. To dovoljenje d se lahko izdda, kadar nee obstoja nevarnoost onesnažeenja podzem mne vode. Člen 100 Kadar je odstranjeevanje ali odlaganje z namenom odstranjeva o anja, ki lahkko vodi v posredno p odvajannje, dovoljenno v skladu s členoma 4 ali 5, se v dovoljenju u opredeli(joo) zlasti:

kkraj, kjer see izvede odsstranjevanjee ali odlagan nje, uporablljene metodde odstranjevanja ali oodlaganja,

bbistveni vaarstveni uk krepi, zlastii ob upošttevanju vrsste in konncentracije snovi v m materialih, ki se odsttranijo ali oodložijo, značilnosti sprejemneg s ga okolja in n bližini vvodnih prisppevnih povrršin, zlasti zza pitno, terrmalno in mineralno m voodo,

nnajvečja doovoljena kolličina materrialov v eneem ali več določenih d oobdobjih, kii vsebuje ssnovi iz seeznamov I in II, ter, kjer je to možno, saamih snovii, ki so naamenjene oodlaganju ali a odstranitv vi, ter ustrezzne zahtevee glede konccentracije teeh snovi,

v primerih iz člena 4((1) in členaa 5(1) tehnični varstveeni ukrepi, ki se sprejjmejo za ppreprečitev odvajanja snovi iz seznama I v podzem mno vodo in kakršneega koli oonesnaževaanja te podzemne vode s snovmi izz seznama III,

ppo potrebi ukrepi u za sp premljanje ppodzemne vode v in zlastti njene kakkovosti.

Člen 177 Glede oodvajanja v prekomejn ne podzemnne vode pristojni organ n države čllanice, ki namerava n izdati ddovoljenje za z takšno od dvajanje, obbvesti zadeevne državee članice, prreden je do ovoljenje izdano. Na zahtevoo ene od zaadevnih držaav članic in n preden je dovoljenje izdano, se pripravi posvetoovanje, pri katerem k lahk ko sodeluje Komisija. Člen 199 Kadar je to primerrno, lahko ena e ali več držav član nic posamiččno ali skuppaj sprejmee ukrepe, strožje ood tistih, predvidenih v tej direktivvi.

2.22.2

Okvir za ukrepe SSkupnosti na a področju vodne polittike

(Okvirnna vodna dirrektiva) Dirrektiva Evroopskega parrlamenta in Sveta 2000//60/ES z dne 233. oktobra 2000 2 o določčitvi okviraa za ukrepe Skupnosti na n področjuu vodne politike Namen te direktivve je določiti okvir za varstvo o celinskih površinskih ih voda, so omornic, p vode: v obalnegga morja in podzemne n slaabšanje stannja vodnih ekosistemov e v ter, glede na njihovee potrebe (a) ki prreprečuje nadaljnje po vodii, stanja koopenskih ek kosistemov in močvirrij, ki so neposredno n odvisni od d vodnih ekosisteemov, to staanje varuje in i ga izboljššuje; oložljivih (b) ki vvzpodbuja trajnostno rabo vode,, ki temeljii na dolgorročnem varrstvu razpo vodnih vvirov; (c) katerrega cilj je večje varstv vo in izboljššanje vodneega okolja, ki k se med dr drugim lahko o doseže s posebnimi ukrepi za postopno zmanjšaanje odvajan nja, emisij in uhajanjaa prednostniih snovi, ter ustavvitev ali posstopno odprravo odvajaanja, emisij in uhajanja prednostnihh nevarnih snovi; s (d) ki zzagotavlja postopno p zmanjšanje onesnaženo osti podzem mne vode inn preprečujje njeno nadaljnjje onesnažeevanje, in kov poplav iin suš (e) ki prrispeva k bllažitvi učink 11

ter s tem m prispeva k: k -

zzagotavljannju zadostniih zalog kakkovostne po ovršinske in n podzemnee vode, potrrebne za ttrajnostno, uravnotežen u no in praviččno rabo vode, zznatnemu zmanjšanju z onesnaževa o anja podzem mne vode, vvarstvu teritorialnih in morskih vooda, in uuresničevannju ciljev ustreznih meednarodnih sporazumov, skupaj s tistimi, katterih cilj jje preprečitti in odprav viti onesnaž evanje morrskega okoljja, z ukrepaanjem Skup pnosti na ppodlagi čleena 16(3), da se ustaavijo ali po ostopno od dpravijo odv dvajanje, em misije in uuhajanje prrednostnih nevarnih n snnovi, s konččnim ciljem m, da se v m morskem okolju o za nnaravno prrisotne snov vi dosežejoo koncentraacije, ki so o blizu vreednostim naaravnega oozadja, in za z sintetičnee snovi čim bližje vredn nosti nič.

Najpom membnejši zakonodajni z i dokumentt na področčju upravljaanja z vodaami (termallnimi) in upravljaanja s prekoomejnimi vo odonosniki jje Okvirna vodna direk ktiva 2000/660/ES (OVD D). Člen 8 vsebuuje predpisse za izdelavo prograamov moniitoringa za podzemnee vode. Mo onitoring podzem mnih voda v skladu s to direktivo see nanaša naa celotno telo podzemne ne vode, ven ndar prav tako poddpira integrrirano uprav vljanje pore čij in doseg go okoljskih h ciljev. V sskladu s to direktivo d monitorring podzem mnih voda ne obravnnava tistih lokalnih prrocesov in onesnažen nj, ki ne vplivajoo na celotnoo telo podzemne vode inn ne ogrožaajo doseganjje okoljskihh ciljev. Program m monitorinnga, ki izpolnjuje zahteeve OVD, mora m vključevati nadzoor stanja in trendov, ki služijjo kot osnoova količinsskemu in kkakovostnem mu monitorringu. Tak m monitoring vsebuje naslednj nje elementee: Mreža monitoringa za sprem mljanje koliičin, kateree glavna naaloga je osskrba s podatki za določiteev količinskkega stanja. Preiskovvalni (kakoovostni/kem mijski) moniitoring, kateerega nalog ga je sprem mljanje sprememb v naravnihh procesih zaradi z antro opogenih vpplivov, kot tudi t sledenjje trendov ddolgoročnih h variacij v konceentraciji onnesnaževal, in služi kkot osnova za vredno otenje kemijijskega stan nja teles podzem mne vode. Obratovvalni monittoring, ki omogoča poopis in sled denje trendo ov koncentrracij onesnaaževal v telesih ppodzemne vode, v ki im majo slabo kkemijsko sttanje ali pa so ogroženna (s kakov vostnega vidika). Posebnii predpisi veljajo v za prrekomejna ttelesa podzemne vode,, ki so skuppna dvem ali a večim državam m. Strategijja monitoriinga mora biti obliko ovana na podlagi p dvoo- ali večsstranskih sporazuumov in obbsega sodelo ovanje, izm menjavo pod datkov ter standarde zza zagotavlljanje in kontroloo kakovosti (Quality y Assurancce (QA) in i Quality Control (QC). Mo onitoring prekom mejnih vodoonosnikov mora m zajem mati vse tiiste parameetre, ki so povezani z vrsto (načinom m) uporabee sistema po odzemnih vood. Direktivva zahteva,, da je preeiskovalni monitoring g potrebno izvajati v celotnem obdobju načrtovaanja, medteem ko je obratovalni o monitoring g potrebno izvajati v oobdobjih, ko k se ne izvaja ppreiskovalnii monitoring g, vendar paa vsaj enkraat letno. Rezultaate monitorinnga je potreebno redno obdelovati.. Mrežo monitoringa inn njeno delo ovanje je potrebnno preveriti in i optimizirrati na vsakiih 6 let. 12

mene zaščitee okolja obsstaja potrebba po večjem m povezovaanju (v celooto) kakovo ostnih in Za nam količinsskih vidikovv tako povrršinskih kott podzemniih vod z up poštevanjem m pogojev naravnih n vodnih ttokov znotrraj hidrološk kega cikla. "Vodonnosnik": kam mninski slojj ali sloji alii druge geološke plasti pod zemeljjsko površin no, ki so dovolj porozne ali prepustnee, da omoggočajo pom memben tok k podzemnee vode ali odvzem pomembbnih količinn podzemnee vode. "Telo poodzemne voode": razloččen volumenn podzemnee vode v vodonosniku aali vodonossnikih. "Stanje podzemne vode": splo ošen izraz sstanja, ki gaa določa bo odisi njegovvo količinsk ko bodisi s in siccer tisto, ki je slabše. njegovoo kemijsko stanje, "Dobro stanje podzzemne vodee": stanje tellesa podzem mne vode, ko sta njegovvo količinsk ko stanje in njegoovo kemijskko stanje najjmanj "dobrri". "Dobro kemijsko stanje podzemne voode": kemiijsko stanjee telesa poodzemne vode, v ki izpolnjuuje vse pogooje iz pregleednice 2.3.22. v Prilogi V. V "Količinnsko stanjee": izraz sto opnje vplivva na telo podzemne vode zaraddi neposred dnega in posrednnega odvzem manja. p vode": dolgooročno povp prečno letno o stopnjo ceelotne obnov ve telesa "Razpolložljiv vir podzemne podzem mne vode, zm manjšano zaa dolgoročnni letni preto ok, potreben n, da se dossežejo cilji ekološke e kakovossti za z njiim povezan ne površinsske vode, določeni d v členu 4, taako da se prepreči kakršnoo koli pomeembno poslabšanje ekoološkega staanja teh voda in kakrššna koli pom membna škoda nna kopenskihh ekosistem mih, ki so z nnjim povezaani. "Neposrredno odvaj ajanje v pod dzemno voddo": odvajaanje onesnaaževal v poodzemno vo odo brez pronicannja skozi tlaa ali podtalje. "Onesnaaževanje": pomeni p nep posredno alii posredno vnašanje v sn novi ali topllote v zrak, vodo ali tla, ki jee posledicaa človekove dejavnosti in lahko šk koduje zdraavju ljudi alli kakovosti vodnih ekosisteemov ali koopenskih ek kosistemov,, ki so neposredno od dvisni od voodnih ekosiistemov; poškoduuje materiaalno lastnino ali škoduuje ali posega v uživ vanje in druuge dovoljeene rabe okolja. Države članice izvvedejo potrrebne ukreppe skladno s členom 16(1) in ( 8), z nameenom da postopnno zmanjšajo onesnaževanje s pre dnostnimi snovmi s in ustavijo u ali postopno odpravijo o 13

emisije,, odvajanje in uhajanj nje prednosttnih nevarn nih snovi kar k pa ne vpliva na ustrezne mednaroodne sporazzume iz člen na 1 za zadeevne pogod dbenice; Za podzzemno vodoo: (i) državve članice izvedejo i potrebne ukreepe, da prep prečijo ali omejijo vnaššanje onesn naževal v podzem mno vodo inn da prepreečijo poslabbšanje stanjaa vseh teles podzemnee vode, ob uporabi odstavkkov 6 in 7 teer brez vpliv va na odstavvek 8 tega člena č in ob uporabi u členna 11(3)(j); (ii) držaave članice varujejo, izzboljšujejo in obnavljaajo telesa po odzemne voode ter zago otavljajo ravnotežžje med odvvzemanjem m in obnavljaanjem podzzemne vodee, da se dobr bro stanje po odzemne vode dooseže najkaasneje 15 leet po začettku veljavnosti te direektive skladdno z določčbami iz Priloge V, ob uporrabi podaljšaanj, določennih skladno o z odstavko om 4, ter obb uporabi od dstavkov 5, 6 in 7 brez vplivva na odstav vek 8 tega čllena ter ob uporabi u člen na 11(3)(j); ukrepe, da se s obrne vssak pomemb mben in trajen trend (iii) držžave članicee izvedejo potrebne uk naraščannja koncenntracije katterega koli onesnažev vala, ki je posledica vpliva človekove dejavnoosti, da postoopno zmanjjša onesnažeenost podzeemne vode. Ukrepi za obračanjje trendov se s izvajajo sskladno z odstavki 2, 4 in 5 člena 17, ob upo oštevanju u in so naveddeni v ustreezni zakono odaji Skupnnosti, ter ob uporabi standarddov, ki se uporabljajo odstavkkov 6 in 7 inn brez vplivaa na odstaveek 8; 11. členn (j) preppoved neposrednega odvajanja onesnažev val v podzzemno voddo ob upo oštevanju naslednj njih določb: Države članice laahko dovolijo ponovvno injiciraanje vode, uporabljenne za izko oriščanje geoterm mične energiije, v isti vo odonosnik. ovolijo tudi:: Ob doloočitvi pogojev lahko do - iinjiciranje vode, v ki vseebuje snovii, ki nastajaj ajo v postop pkih za iskaanje in pridobivanje oogljikovodiikov ali izz rudarskihh dejavnostti, in injiciranje vodee zaradi tehničnih rrazlogov v geološke formacije, iz katerih h so bili ogljikovodik o ki ali drug ge snovi ppridobljeni,, ali v geolo oške formaccije, ki so zaaradi naravn nih razlogovv trajno nep primerne zza druge naamene. Tak ka injiciranj nja ne smejo vsebovatii nobenih ddrugih snov vi, razen ttistih iz zgooraj naveden nih postopko kov, - pponovno innjiciranje podzemne p vode, izčrrpane iz ru udnikov inn kamnolom mov, ali ppovezane z gradnjo ali vzdrževanjjem gradben nih objektov v,

iinjiciranje zemeljskega z a plina ali uutekočinjenega naftneg ga plina (UN NP) za sklaadiščenje v geološke formacije,, ki so zarradi naravnih razlogov v trajno neeprimerne za z druge nnamene,

iinjiciranje zemeljskega z a plina ali uutekočinjenega naftneg ga plina (UN NP) za sklaadiščenje v druge geoološke form macije, kadar ar prevladujee potreba po zanesljivii oskrbi s plinom in kkadar je injjiciranje tak ko, da se prrepreči kak kršna koli seedanja ali pprihodnja nevarnost n pposlabšanjaa kakovosti podzemne vvode,

ggradbena deela nizkih in n visokih grradenj in po odobne dejaavnosti na ppovršini ali pod njo, kki pridejo v stik s pod dzemno voddo. V te nam mene državee članice laahko določijjo, da se ttake dejavnnosti obrav vnavajo, koot da so biile dovoljene, če se izvajajo sk kladno s ssplošnimi zavezujočim z mi pravili, kii so jih držaave članice sprejele s za tte dejavnostti,

oodvajanje majhnih m koliičin snovi v znanstvene namene za opredeljevvanje, varov vanje ali ssanacijo voodnih teles, omejeno nna količino,, ki je nujn no potrebnaa za te nam mene pod ppogojem, da tako odvaajanje ne oggroža doseg ganja okoljskih ciljev, ddoločenih za z to telo ppodzemne vode; v

Prikaz sstanja podzeemne vode Države članice naačrtu upravlljanja povoodja priložijjo karto, na kateri staa za vsako telo ali de z barvnoo lestvico skladno s z zahtevami z ttočk 2.2.4 in 2.4.5 skupinoo teles podzzemne vod prikazanna količinskko in kemijssko stanje teega telesa ali skupine teles. Načrti uupravljanja povodij p p vseebujejo nasllednje elemeente: Načrti uupravljanja povodij (1) sploošni opis značilnosti vo odnega obm močja, zahteevan po člen nu 5 in Priloogi II. To vključuje v kartiranj nje lokacije in i meja telees podzemnee vode, (2) povzzetek pomeembnih obreemenitev inn vpliva člo ovekovega delovanja d nna stanje po ovršinske in podzeemne vode,, skupaj z: - oceno točkovnegaa onesnažev vanja, - oceno razpršenegga onesnažev vanja, vkljuučno s povzeetkom rabe zemljišč, - oceno obremeniteev količinsk kega stanja vvode vključčno z odvzem mi, - analizoo drugih vpplivov človeekovega deloovanja na sttanje vode; (4) kartoo mrež za spremljanje stanja, vzpoostavljenih za namene člena 8 in PPriloge V, in n karto s prikazom m rezultatoov program mov spremlj anja stanjaa, izvedenih h na podlaggi določb za z stanje podzem mne vode (keemijsko in količinsko); k ;

Opredellitev količinnskega stanjja podzemnne vode (Eleementi: glad dina podzem mne vode): Dobro sstanje: Gladdina podzem mne vode v telesu podzzemne vodee je taka, daa se pri dolg goletnem povpreččju letne stoopnje odvzem ma razpoložžljivi vir po odzemne vode ne izčrpaa. Temu uustrezno se gladina g pod dzemne vodde zaradi člo ovekovih po osegov ne sm me spremen niti tako, da bi to povzročilo: - nnedoseganjee okoljskih h ciljev, do ločenih po členu 4, za z z njo poovezane po ovršinske vvode, -

kkakršno kolli pomembn no poslabšannje stanja taakih voda,

kkakršne koli pomembne poškodbbe kopensk kih ekosistem mov, nepossredno odv visnih od ttelesa podzeemne vode,

in smer toka se zarradi sprememb gladinee lahko občaasno ali na prostorsko p oomejenem območju o trajno sspremeni, vendar v take spremembbe smeri nee povzročijo o vdora slaane vode alli drugih vdorov in ne kažejoo na trajen in jasno dolločen trend v smeri tok ka, ki bi ga povzročil človek č in l prišlo o do takih vddorov. zaradi kkaterega bi lahko

2.2.3

Varstvo po odzemne vodde pred oneesnaževanjem in poslabbšanjem

(Direktiiva o podzeemni vodi) DIREKTIV VA 2006/118/ES EVR ROPSKEGA A PARLAM MENTA IN SVE ETA z dne 12. decem mbra 2006 o varstvu podzemne p vode v pred onesnaževaanjem in poslabšaanjem Direktivva 2000/60//ES določa splošne dooločbe za varstvo v in ohranjanje o ppodzemne vode. V skladu s členom 17 navedeene direktiive je treb ba sprejeti ukrepe zaa preprečev vanje in m za occenjevanje dobrega nadzoroovanje onessnaževanja podzemne vode, vklljučno z merili kemijskkega stanjaa podzemn ne vode teer merili za ugotavlljanje pom membnih in n stalno naraščajjočih trendoov in za določanje izhoodiščnih točk k za obračanje trenda. Ta direektiva tudi dopolnjuje določbe, namenjen ne preprečeevanju ali omejevanju u vnosa onesnažževal v poddzemno vod do, ki so že vsebovane v Direktivii 2000/60/E ES, in je naamenjena preprečeevanju posllabšanja stan nja vseh tel es podzemn ne vode. V obdobbju med 16. januar 200 09 in 22. deecembrom 2013 2 se za vse v nove poostopke za izdajanje i dovoljennj v skladuu s členomaa 4 in 5 D Direktive 80/68/EGS up poštevajo zzahteve iz členov č 3 (Merila za ocenjeevanje kemijskega staanja podzem mne vode), 4 (Postoppek za ocenjevanje p vode) v in 5 ((Določitev pomembnih p h in stalno nnaraščajočih h trendov kemijskkega stanja podzemne ter opreedelitev izhoodiščnih toččk za obrat ttrenda) te diirektive.

„standarrd kakovossti podzem mne vode“ pomeni ok koljski stan ndard kakoovosti, izraažen kot koncenttracija doloočenega on nesnaževalaa, skupine onesnaževaal ali kazaalec onesnaaženja v podzem mni vodi, ki se ga zaradii varovanja zdravja ljud di in varstva okolja ne sme presečči; ‘pomem mben in staalno naraščajoč trend““ pomeni vsako v statisstično in z okoljskegaa vidika pomembbno poveččanje konccentracije onesnažev val, skupin ne onesnažževal ali kazalca onesnažženja v podzzemni vodi,, za kateregaa je v sklad du s členom 5 potreben obrat trend da; „vnos oonesnaževal v podzemn no vodo“ poomeni neposredno ali posredno p vnnašanje onesnaževal v podzeemno vodo kot k posledicco človekovve dejavnostti. „vrednoost ozadja“ pomeni kon ncentracijo snovi ali vrednost v kazzalca v teleesu podzemn ne vode, ki ne usstreza nobennim ali zgoljj zelo majhnnim antropo ogenim spreemembam nneokrnjenih h razmer; „osnovnna raven“ pomeni p povp prečno vreddnost, izmerrjeno vsaj med m referennčnima letom ma 2007 in 2008 na podlagi programov v spremljanjja, izvajanih h na podlagii člena 8 ma pri snovveh, določeenih po teh referenčnihh letih, meed prvim Direktivve 2000/60//ES, ozirom obdobjeem, za katerrega so na voljo v podatkki iz reprezeentativnega obdobja sprremljanja. Brez pooseganja v strožje s zahteeve druge z akonodaje Skupnosti S lahko državee članice izvzamejo iz ukreppov, določennih v odstav vku 1, tiste vvnose onesn naževal, ki: (a) so rrezultat nepposrednega odvajanja, dovoljeneg ga v skladu u s členom m 11(3)(j) Direktive D 2000/600/ES; (b) se po mnenju pristojnih p orrganov pojav avljajo v tak ko majhnih količinah k inn koncentracijah, da niti sedaaj niti v prihhodnje ne prredstavljajoo tveganja za z poslabšan nje kakovostti podzemne vode; (c) so pposledica neesreč ali izrrednih razm mer naravneg ga izvora, ki k jih ni biloo mogoče natančno n predviddeti, se jim izzogniti ali jih ublažiti; (d) so reezultat umeetnega napajjanja ali boggatenja telees podzemnee vode, dovvoljenega v skladu s členom 11(3) (f) Direktive D 200 00/60/ES; (e) se jjih po mneenju pristojn nih organovv v državaah članicah ne da tehnnično preprrečiti ali omejiti brez: ovosti okolj a v celoti alli (i) uukrepov, kii bi povečalii tveganje zza zdravje ljudi ali kako

(ii) nnesorazmerrno dragih ukrepov, da bi iz onesnaženiih tal ali podtalja odstranili o oonesnaževaala ali drugaače nadziralii njihovo prronicanje v tla in podtaalje; ali (f) so pposledica pooseganj v površinske vvode, da bi med drugim m ublažili pposledice poplav p in suše terr upravljali z vodami in n vodnimi ppotmi, tudi na mednarrodni ravni. Takšne dejjavnosti, vključnoo z rezanjeem, poglab bljanjem, prremeščanjem m in odlag ganjem useedlin v pov vršinskih vodah, se opravljaajo v sklad du s splošnoo zavezujočimi predpisi, in kjerr je to uporrabno, z dovoljennji in poobblastili, izdaanimi na poodlagi teh predpisov, ki so jih v ta namen sprejele p države ččlanice, če taki t vnosi ne n ovirajo urresničevanja okoljskih ciljev za zaadevna vodn na telesa v skladuu s členom 4(1) 4 (b) Dirrektive 20000/60/ES. ( do (f), see smejo upo orabiti le po o ugotovitvii pristojnih organov Izjeme, predvidenee v točkah (a) držav čllanic, da je zagotovljen no učinkoviito spremljaanje stanja zadevnih z telles podzemne vode, v skladuu s točko 2.44.2 Priloge V k Direktiivi 2000/60/ES, ali dru ugo ustreznoo spremljanjje. Pristojnni organi držav članic vodijo eviddenco izjem m iz odstavk ka 3 z nam menom, da o tem na podlagi zahteve uraadno obvesttijo Komisijjo.

2.22.4

Direkttivi o presojji vplivov naa okolje in o presoji vplivov nekateerih načrtovv in pprogramov na n okolje

Presoja vplivov naa okolje je postopek, kki zagotavljja, da se po otencialne vvplive odlo očitev na okolje uupošteva prred sprejetjeem teh odloočitev. Pressoja vplivov v na okolje se lahko izzvede za posamezne projektte, kot so np pr. globokee geotermalne vrtine, na n podlagi vvečkrat pop pravljene Direktivve 85/337/E EGS (poznaana kot EIIA Direktiv va), ali za javne j načrtte in progrrame, na podlagi Direktive 2001/42/ES 2 S (poznana kkot SEA Direktiva). Skupno načeelo obeh Diirektiv je n prog grami in prrojekti, ki predstavljajjo možno ttveganje zaa okolje, zagotovviti, da so načrti, predmett presoje vpplivov na ok kolje, predeen se jih odo obri/izda do ovoljenje. PPosvet z javn nostjo je ključen del postopkka presoje vplivov v na ookolje. Direktivve o presoji vplivov na n okolje sttremijo k doseganju d visoke v ravnni varstva okolja o in prispevaajo k vkljuučevanju ok koljskih viddikov v prip pravo projektov, načrttov in programov z namenoom zmanjšaanja vplivov v na okolje . Zagotavljaajo sodelov vanje javnossti pri odlo očanju in tako izbboljšajo kvaaliteto odloččitev. Projekkti in prograami sofinan ncirani s straani EU (koh hezijska, kmetijskka in ribiškka politika) morajo biiti skladni z EIA in SEA S direktiv ivami za prridobitev soglasjaa za finančnno pomoč. EIA E in SEA A direktive so s tako ključčna orodja zza trajnostn ni razvoj. Podrobnnosti o EIA in SEA so dostopne naa http://ec.eeuropa.eu/en nvironment//eia/home.h htm.

2.2.5

Okoljjska odgovo ornosti v zveezi s prepreččevanjem in n sanacijo ookoljske ško ode

DIREK KTIVA 20044/35/ES Evrropskega paarlamenta in i Sveta z dne d 21. aprrila 2004 o okoljski odgovorrnosti v zveezi s prepreččevanjem inn sanacijo okoljske škode Namen te direktivve je obliko ovati okvir okoljske odgovornosti, ki temeljji na načelu u "plača povzroččitelj obrem menitve", za preprečevannje in sanaccijo okoljske škode. 2. člen Opredellitve pojmovv V tej dirrektivi: 1. „okolljska škoda”” pomeni (a) škoddo, povzroččeno zavarrovanim vrsstam in narravnim hab bitatom, in sicer kakršno koli škodo, ki ima veečje škodljjive vplivee na doseg ganje ali vzdrževanje v e ugodnegaa stanja v se oceni glede g na staanje ob upo oštevanju ohranjennosti takih habitatov ali vrst. Resnnost vplivov meril izz Priloge I. I Škoda, povzročena p a zavarovan nim vrstam m in naravnnim habitaatom, ne vključujje prej ugottovljenih ško odljivih vpllivov, nastalih zaradi izvajalččevega dejannja, ki so ga g pristojnii organi izrecno dovolili skladno z določbam mi člena 6(3) in (4) ali čleena 16 Dirrektive 92/443/EGS alii člena 9 Direktive D 779/409/EGS, ali pri nosti, skladn no z enakovvrednimi do oločbami habitatihh in vrstah, ki niso zajeeti v zakonoodajo Skupn nacionaalne zakonoddaje o ohran njanju naravve; (b) škoddo na vodaah, ki je vssaka škoda z večjim škodljivim š vplivomna v ekološko, kemično k in/ali kkoličinsko stanje s in/ali ekološki potencial voda, kako or je opreddeljeno v Direktivi D 2000/600/ES, razenn škodljivih h vplivov, kkadar se uporabljajo u določbe čllena 4(7) navedene n direktivve; (c) škoddo, povzroččeno tlom, in i sicer vsaako onesnažženje tal, ki predstavljja znatno nevarnost n škodljivvih vplivovv na zdrav vje ljudi zzaradi nepo osrednega ali posrednnega vnosaa snovi, pripravkkov, organizzmov ali miikroorganizzmov v tla ali a pod tla; 2. „škoda”:pomenii merljivo negativno sspremembo o naravnegaa vira ali m merljivo priizadetost funkcijee naravnegaa vira, do kaatere lahko ppride neposredno ali po osredno;

2.2.6

Eurostat – kazalci

Odvzem m podzemnee vode, prosstornina – m milijoni m³ [ten00004 [ – http://eppp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/tablee.do?tab=tab ble&init=1& &language= =en&pcode= =ten000 04] Kratek opis: Odvzeem sladke vode v iz poddzemnih plaasti. Te so lahko stalnee ali začasne, bodisi umetno ali naravnno napajane. Podzemnna vode vk ključuje izv vire, bodisii koncentriirane ali razpršenne, ki so lahhko tudi pod dvodni. Odvzem m površinskke in podzem mne vode koot delež razzpoložljivih virov - % rrazpoložljiv vih virov površinsske in podzzemne vode [tsdnr310 http://eppp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/tablee.do?tab=tab ble&init=1& &language= =en&pcode= =tsdnr3 10] k kažee na skupeen odvzem vode kot delež d (odstootek) razpo oložljivih Kratek opis: Ta kazalec mne in površšinske vodee. Skupni leetni bruto oddvzem iz po odzemne virov, pporazdeljeniih v podzem vode jee prikazan kot deležž obnovljivvih virov podzemne p vode »držžav članic« «, ki so razpoložžljivi za odvzem, in kii so karakteerizirani kot dolgoletno o poprečje zza odvzem dostopne d podzem mne vode. Letni L skupn ni bruto odvvzem iz slaadke površinske vode je predstav vljen kot delež obbnovljivih virov v površšinske vode »držav člaanic«, ki so uporabni zza odvzem, in ki so izračunaani kot skuupni dolgotrajni viri sladke vod de (zunanji pritok pluus padavine minus evapotraanspiracija)) znižano zaa razpoložljiivo podzem mno vodo za odvzem.

3. Mednaro M dne konvvencije in bilateraln ni sporazu umi

3.1 Helsinškaa konvenccija o zašččiti in uravvnoteženi rabi r prekoomejnih vo odnih tokov in mednarrodnih jezzer Konvenncija o zašččiti in uravn noteženi rabbi prekomeejnih vodnih h tokov in mednarodn nih jezer (konvenncija o vodaah) (http://llive.unece.oorg/env/watter/text/text.html) je biila pripravljjena pod pokroviiteljstvom Ekonomske E komisije Z Združenih narodov n zaa Evropo (U UNECE) in n je bila podpisaana v Helsinnkih 17. marrca 1992. Konvenncija o voddah je nam menjena krrepitvi državnih ukreepov za zaaščito in ekološko e učinkovvito upravljaanje čezmejnih površinnskih voda in i podzemnih voda. Konvenncija zavezuuje pogodb benice k prreprečevanjju, nadzoru u in zmanjjšanju prek komejnih vplivovv, uporabi prrekomejnih h voda na raazumen in pravičen p naačin in k zag agotovitvi njjihovega trajnostnnega upravvljanja. Strranke, ki m mejijo na iste prekom mejne vodde, urejajo njihovo upravljaanje s poseebnimi spo orazumi terr ustanovitv vijo skupnih delovnihh teles. Konvencija vsebuje določbe o monitoring gu, raziskavaah in razvojju, posvetov vanju, opozzarjanju in alarmnih a sistemihh, medsebojjni pomoči in i izmenjavvi informaciij, kot tudi o dostopu doo javnih infformacij. Konvenncija je začela veljati oktobra 19996 in vsebu uje pomem mbne določbbe o spremlljanju in presoji čezmejnih voda, ocen no učinkovittosti ukrepo ov, sprejetih za prepreečevanje, nadzor in mejnih vpliv vov, ter izm menjavo in nformacij o spremljanjuu vode in odpadne zmanjšaanje prekom vode. D Drugi pom membni vidiiki se ukvvarjajo z usklajevanje u m pravil zza vzpostavitev in delovannje program mov spremlljanja, ki vvključujejo merilne siisteme in nnaprave, an nalitične tehnike,, obdelavo podatkov in tehnike vrednotenjja. V letu 1994 je U UN/ECE usstanovila Delovnoo skupino za z spremljaanje in pressojo prekom mejnih vodaa, ki je prippravila smeernice za spremljaanje in pressojo prekom mejnih voda v štirih knjigah: Almássyy, E., Buzáás, Zs., 1999 9: Guidelinees on Moniitoring and Assessmennt of Transb boundary Grounddwaters Voluume 1: Inveentory of trransboundarry groundw waters. UN/E ECE Task Force F on Monitorring & Asseessment und der the Connvention on the Protecttion and Usee of Transb boundary Watercoourses and Internation nal Lakes (Helsinki, 1992), Wo orking Proggramme 19 996/1999 Lelystadd, Netherlannd. van derr Grift, B., van Dael,, J.G.F., 19999: Guidelines on Monitoring M aand Assesssment of Transbooundary Grroundwaterrs Volume 2: Probleem-oriented d approachh and the use of indicatoors. UN/ECE Task Forrce on Monnitoring & Assessment A t under the Convention n on the Protectiion and Usee of Transbo oundary Waatercourses and Internaational Lakees (Helsink ki, 1992), Workinng Programm me 1996/1999 Lelystadd, Netherlan nd. 21

Arnold, G.E., Chriiastel, R. Novak, N V., Ognianik, N.S., N Simonffy, Z., 19999: Guideelines on Monitorring and Assessment A of Transbboundary Groundwater G rs Volume 3: Application of under the Convention models.. UN/ECE Task Forcee on Monittoring & Assessment A n on the Protectiion and Usee of Transbo oundary Waatercourses and Internaational Lakees (Helsink ki, 1992), Workinng Programm me 1996/1999 Lelystadd, Netherlan nd. Kloosterman n, F.H., 1999: Guideliines on Mo onitoring Uil, H.,, van Geer, F.C., Gehrrels ,J.C., K and Asssessment off Transboun ndary Grouundwaters Volume V 4: State S of thee art on mo onitoring and asseessment of groundwateer. UN/ECE E Task Forcce on Monittoring & Asssessment under u the Convenntion on thee Protection n and Use of Transb boundary Watercourses W s and Interrnational Lakes (H Helsinki, 19992), Workiing Program mme 1996/1 1999 Lelystad, Netherlaand. Povzeteek smernic je podan v Dodatku D 1.

3.2 K Konvencijaa o varstvu u reke Donnave in Mednarodn M na komisijaa za varstvvo reke Donavve Konvenncija o soddelovanju pri varstvu in trajnosttni uporabi reke Donaave (Konvencija o varstvu reke Donaave) (MVT TURD) preddstavlja spllošno pravn no osnovo za sodelov vanje pri prekom mejnem upraavljanju vod dnih virov v porečju rek ke Donave. Konvencijoo je 29. jun nija 1994 o enajst drržav, katerih h ozemlje sega v porrečje reke Donave: v Sofijii (Bolgarijaa) podpisalo Avstrijaa, Bolgarijaa, Češka, Hrvaška, H Maadžarska, Moldavija, M Nemčija, N R Romunija, Slovaška, S Slovenijja in Ukrajina – in EU U. Konvenccija je postaala veljavnaa leta 1998. V Slovenijji je bila ratificiraana konvenncija objavljena v Ur. l. RS, Št. 47//98. Donave (ICPDR, www w.icpdr.org) je transnacionalno Mednarrodna komisija za varsstvo reke D telo, ki je bilo ustaanovljeno za z to, da bi uveljavilo Konvencijo o o varstvu reke Donav ve. Delo Dunaju (Av vstrija). ICPDR podpira sekkretariat s seedežem na D Leta 20000 so usttanoviteljicee ICPDR tto mednaro odno komisijo postavvile za osn novo pri uveljavlljanju vseh prekomejniih vidikov E EU Vodne direktive d (W WFD) v poreečju reke Do onave. Glavni cilj Konveencije o vaarstvu rekee Donave (MVTURD D) je zagottoviti trajno ostno in nepristrransko upravvljanje in rabo r površinnskih in podzemnih vo oda v poreččju reke Do onave ter varovannje vodnih virov v poreččja reke Doonave za prrihodnje gen neracije. Too vključuje zaščito, sanacijoo in racionallno rabo površinskih inn podzemnih h voda. V Republike Sloveenije in Vlado V Repub blike Madžžarske o reeševanju Sporazuum med Vlado vodnogoospodarskihh vprašanj

Vodnoggospodarskaa vprašanja med Madžaarsko in Slo ovenijo se urejajo u v sklladu s Sporazumom med V Vlado Reppublike Slovenije iin Vlado Republike Madžarrske o reeševanju vodnogoospodarskihh vprašanj (Ur. ( l. RS, št. 2/95), ki je bil ratifficiran 27. 55. 1995, (U Ur. l. RS, 10/19955; 41/2001 (III.14.) ( vlaadna uredbaa). Sporazum m je usklajeen z Donavvsko konven ncijo. Na osnovi tega sporazzuma se je ustanovilaa Stalna slo ovensko – madžarska m komisija za vodno gospodaarstvo, ki jee do sedaj zaasedala na 115 zasedanjiih z overovlljenimi zapiisniki. Določbee sporazuma se nanašajjo na: - zzalogo talniih in površin nskih voda,, -

vvarstvo in obrambo o preed škodljiviim delovanjem voda,

uuporabo in izkoriščanjee voda,

zzaščito predd onesnažeevanjem in neracionaln no uporabo o voda, preuučevanje kakovosti k m mejnih voda,

ppreučevanjee vplivov po osegov na ookolje,

rraziskave, projektiranje p e, izvajanje in izmenjav vo podatkov v v zvezi s pprejšnjimi točkami t

njem termallne podzem mne vode so bile izppostavljene šele na Zadeve povezane z upravljn madžarska komisija k zaa vodno gosppodarstvo je pričela srečanjuu v letu 2011. Stalna slovensko – m izvajati aktivnosti za z prekomejjno upravljaanje termaln nega vodnega tesela poodzemne vo ode.

4. Na acionalnaa zakonod daja v Sloveniji

4.1 4 Sploššni zakono odajni okviir u tistee pravice inn dolžnosti pravnih Zakoni so splošni pravni aktii, ki v pravvni državi urejajo n oseb, kii niso urejeene z Ustavo. Po oblikki in vsebini so zakoni podrejeni Ustavi in nadrejeni o telo (parrlament, sk vsem oostalim pravvnim aktom m. Zakone sprejema zakonodajn z kupščina, kongress; v Sloveniiji je to Državni zbor RS) po tak ko imenovaanem zakonnodajnem postopku. Izvršni akti vkljuučujejo: ureedbe (ki jjih sprejem ma vlada), predpise ((ki jih sprrejemajo ministrsstva) in navodila (ki jih h sprejemajoo občine in druga telesaa). Geoterm malna enerrgija je v slovenski zakonodaji urejena z Zakonom m o rudarrstvu in Energettskim zakonnom (pod okriljem o Miinistrstva zaa gospodarsstvo / Direkktorata za energijo), Zakonom o vodah in Zakonom m o varstvu okolja (pod d okriljem Ministrstva M za okolje in n prostor / Direkttorata za okoolje). Delovnaa področja Direktoratta za energgijo (Minisstrstvo za gospodarstv g vo) so: preeskrba z energijoo in EU zaadeve, energ getsko planniranje in razvoj energ getike, gosppodarno rav vnanje z mineralnimi surovvinami in koordinacija k a upravnih postopkov, upravljanjje baz podaatkov in gospodaarske analizze na področčju energetiike, prestruk kturiranje podjetij p na ppodročju eneergetike, usklajevvanje zakonnodaje in izv vajanje razppisov. Direktorat za okollje (Ministrrstvo za oko kolje in prostor) skrbi za sistemskko pravno ureditev zadev vezanih na n okolje,, okoljskoo politiko, politiko preprečevvanja onessnaženja, biotehnoologijo, varrstvo naravee, celovito presojo vpllivov na ok kolje in voddo. Izvaja sttrokovne naloge s področja sistemskih h pravnih ookoljskih vp prašanj, zag gotavlja stro rokovne pod dlage za pripravoo predpisovv na svojem m delovnem m področju u, razvija siistemske reešitve in ko oordinira naloge v okviru kompetenc miinistrstva. Agencijja RS za okkolje (ARS SO) je instiitucija v ok kviru Ministrstva za okkolje in pro ostor, ki izdaja ddovoljenja, izvaja monitoring in ppripravlja po oročila o stanju okoljaa v Slovenijji. Izdaja različnaa okoljevarsstvena dovo oljenja (dovooljenja za velike v onesn naževalce, kkot na primeer: IPPC dovoljennja, dovoljeenja za izko oriščanje poodzemne vo ode, vodna dovoljenja,, vodna sog glasja) in napoveddi za vodne dajatve terr dajatve za onesnaževaanje vode, emisije e ogljiikovega dio oksida in odlagannje odpadkoov. Agencijaa vzdržuje eevidenco po otrebnega monitoringa m a in poroča o stanju. Agencijja RS za okkolje ima tud di lokalne ppisarne, ki so s locirane v vseh glavvnih rečnih bazenih: Zgornjaa Sava, Sreddnja Sava, Spodnja S Savva, Soča, Drrava, Mura, jadranske rreke in morjje.

4.2 Rudarska R in energettska zakon nodaja Zakon o rudarstvu: Geotermiččni energetsski vir je to oplotna enerrgija, ki se nahaja v geoloških plasteh pod površjeem tal in se obnavlja s ttoplotnim to okom iz Zemljine notraanjosti. Energettski zakon: geotermallna energijja: je toplotna energ gija, pridobbljena iz zemlje z z vodonossniki; Zakon o rudarstvu – ZRud-1 1 (Ur.l. RS,, št. 61/2010) kanje, raziskkovanje in izkoriščanjee mineralniih virov, vk ključno s Zakon o rudarstvu zajema isk toploto Zemlje. Zaakon izvaja Direktivo 994/22/ES Evropskega E parlamentaa in Sveta z dne 30. maja 19994 o pogojjih za izdajo in uporabbo dovoljen nj za iskanje, raziskovaanje in izko oriščanje ogljikovvodikov in Direktivo 2009/31/ES S Evropskega parlameenta in Svetta z dne 23 3. aprila 2009 o ggeološkem shranjevanjju ogljikoveega dioksidaa. Zakon o rudarstvuu določa, daa so mineraalni viri in viri zemeljjske toplotee v lasti držžave kot naravni viri. Raziskovanje miineralnih viirov vključn no z viri zemeljske topplote je breezplačno. Rudarskka pravica je podeljenaa za raziskoovanje ali izzkoriščanje mineralnih surovin v poslovne p namenee. Rudarska pravica za raziskovanj nje je dovoljjenje (izdan no kot pisnaa odredba pravni ali fizični osebi) za določeno primarno m materialno raziskovan nje minerallov na določenem območjuu. Rudarskko raziskovanje je ddejavnost za razisko ovanje minneralnih su urovin z izkopavvanjem, jaškkom ali vrttino brez spprememb na n videzu zemljišča. R Rudarska prravica ni očitno izključevalnna za določeeno območj e raziskovaanja, če je dodatno d ruddarsko dovoljenje za raziskovvanje odobrreno za razllične mineraalne vire in n če obstoječča rudarskaa pravica ni ovirana. Rudarsttvo dovoljennje za razisk kovanje se podeli za največ n 5 let in bi se lahhko podaljšaalo samo za čas trajanja "višje " sile"". Izkorišč anje Zemlj ljinega toplotnega viira je odv vzemanje malne energgije s horiizontalnimi ali vertik kalnimi izm menjevalnikii toplote (toplotne ( geoterm črpalke)) v zaprtih sistemih alli s črpanjeem podzem mne vode ko ot nosilca ttoplotne eneergije in njenim vračanjem v isti vodo onosnik (dubblet), kjer sta s črpalna in ponikalnna vrtina vssaj 25 m narazenn. Rudarska pravica za izkoriščanjje je izdanaa kot konceesija pravni ali fizični osebi za določenno primarnoo materialn no raziskov anje minerralov na do oločenem oobmočju. Rudarstva R pravica se ne zahteeva za izkorriščanje zem meljske toplote. Rudarska raziskoovalna praviica se ne bi moglla prenesti, prodati ali dati v najeem drugi prravni ali fizzični osebi,, in prav tak ko ne bi mogla ppostati stečaajna masa. Rudarsko R prravico podeljuje Ministtrstvo za goospodarstvo. urovinami jje v pristojjnosti Repu ublike (ureddbe, načrtovanje in Upravljanje z minneralnimi su nadzor) in lokalnihh skupnosti (opredelitevv območij, določenih za z rudarjenjje, glede naa njihovo prostorssko načrtovvanje). Držaavna rudarsska strategijja je temeljjni dokumeent, ki dolo oča cilje, direktivve in pogojee za usklajeeno raziskovvanje in izk koriščanje mineralnih m ssurovin, vk ključno z viri topplote Zemljee, najvišjo raven odvzzema in po ogoje razum mnega izkorriščanja. Do okument sprejmee vlada. Eneergetski min neralni viri, vključno s toploto Zemlje, so dooločeni kot strateško s pomembbni viri za gospodarski g i in socialnii razvoj repu ublike in izk koriščanje j e v javnem interesu na celottnem območčju Slovenijje. 25

Vrtanje vrtine globblje od 300 m je "zahteevna osnovn na rudarska operacija". Imetnik do ovoljenja za rudarrske raziskaave mora naaznaniti vrtaanje ali izko opavanje naa Rudarski iinšpektorat najmanj 15 dni vnaprej, kot k tudi vssem soglasoodajalcem in tudi Geeološkemu zavodu Sllovenije. Ministrsstvo, pristoojno za rudarstvo, izzdaja uredb bo o tehniččnih in zaaščitnih ukrrepih za rudarjennja, vključnno za vrtaanje vrtinee, ki je naamenjena za z rudarskoo raziskov vanje ali izkorišččanje. Vrtannje vrtine zunaj rudaarskega obm močja je v pristojnossti inšpekto orata za gradbenništvo. Imeetnik dovolj ljenja za rraziskovanjee mora om mogočiti G Geološkemu zavodu Slovenijje odvzem vzorcev izz izkopavannj, jaškov in i vrtin. Vzzorce je doovoljeno up porabljati samo zaa posodabljaanje državnih geološkihh kart. Energetski zakon – EZ (Ur.l. RS, št. 799/1999) Energettsko dovoljeenje izda miinister, pristtojen za eneergetiko. p eneergetsko do ovoljenje Investitoor mora preed pričetkom pripravee lokacijskega načrta pridobiti za nasleednje objektte, naprave ali omrežjaa (v nadaljnjem besedilu u: objekti): -

oobjekte za proizvodnjo p o električne energije naazivne elekttrične moči večje od 1 MW, ki sso priključeeni na javno o elektroeneergetsko om mrežje,

oobjekte za skladiščenje s e zemeljskegga plina ter terminale za z utekočinjjen zemeljsk ki plin,

oobjekte proizvodnje toplote nad 1 MW za daaljinsko ogrevanje ali nnamenjeno nadaljnji n pprodaji,

nneposredne oskrbovaln ne vode v skkladu s tem zakonom,

ppovezovalnni vod, ki prečka državnno mejo,

oobjekte ali zaokrožen ne gospodarrske lokacijje s priklju učno močjoo večjo od d 5 MW 3 ooziroma letnno porabo zemeljskega z a plina večjo o od 5 milijonov m .

4.3 Okoljska zaščita in n vodna zaakonodaja z ozirom na geoterm rmalno eneergijo Zakon o vodah (Z ZV – 1) (Ur..l. RS, št. 6 7/2002) Ta zakoon ureja upravljanje morskih, m cel inskih in podzemnih voda v ter uppravljanje vodnih in priobalnnih zemljiščč. Upravljan nje voda in vvodnih in priobalnih p zeemljišč naj bi obsegalo o varstvo voda, urrejanje vodda in odločaanje o rabi vvoda. Ta zaakon ureja tu udi javno ppremoženje in javne službe nna področjuu voda, vodn nih objektovv in naprav,, ter druga vprašanja, v ppovezana z vodo. v

Cilj uprravljanja vooda in vodn nih in priobbalnih zemlljišč je doseeganje dobrrega stanja voda in drugih z vodo povvezanih eko osistemov, dda se zagotovi varstvo o pred škoddljivim delovanjem voda, ddalje ohranjaanje in ravn novesje voddnih količin n in spodbu ujanje trajnnostne rabe voda za različnee vrste uporrabe, da se olajša razllične vrste rabe voda ob upoštevvanju dolgo oročnega varstva razpoložljivvih vodnih virov v in njihhove kakov vosti. Glede oopredelitve termalne t in termo-mineeralne vodee, uporabljen ne v zakonuu, je očitno,, da ta ni popoln. Termalnaa voda pom meni podzzemno vod do iz vrtine, izvira aali iz prisspevnega (zajezennega) obmoočja, ki izzpolnjuje ppredpisane pogoje (m merila še nniso priprav vljena v podrejenni uredbi). Termomineeralna vodaa pomeni teermalno vod do, ki ima lastnosti mineralne m vode. bmočje Vodovaarstveno ob 74. členn Da se zavarruje vodno telo, t ki se uuporablja za odvzem alii je namenjeeno za javno o oskrbo (1) D s pitno voddo pred oneesnaževanjeem ali drug gimi vrstam mi obremenj evanja, ki bi lahko vvplivalo na zdravstv veno ustrezznost vodaa ali na njeno n količčino, vladaa določi vvodovarstveeno območjje. Vlada lahkko na predlo og imetnikaa vodne pravice za prroizvodnjo pijač zavarruje tudi (2) V ppodzemno vodno v telo, ki se uporaablja za odv vzem mineraalne, termallne, termom mineralne aali druge poodzemne vo ode za proizzvodnjo pijaač. močij Označeevanje varsstvenih obm 78. členn (1) V Vodovarstvveno območj čje in območčje kopalnih h voda moraajo biti oznaačeni. (2) V Vodovarstvveno območčje označi izzvajalec obv vezne lokallne javne sluužbe oskrbee s pitno vvodo, razenn vodovarsttvenega obm močja za raabo mineralne, termalnne, termom mineralne aali druge podzemne vode za proiizvodnjo piijač, kjer jee to obveznnost imetnik ka vodne ppravice. (3) O Označevanjje območja kopalnih vooda zagotov vi lokalna sk kupnost. (4) M Minister preedpiše način n označevannja območijj iz prejšnjih h odstavkovv.

Odškod dnina 79. členn Če je biilo vodovarrstveno obm močje določeeno zaradi rabe r termalne, minerallne, termom mineralne ali drugge podzemnne vode zaa proizvodnnjo pijač, jee zavezanec za izplaččilo odškod dnine ali nadomeestila v naraavi imetnik vodne v praviice. Raziskaave podzem mnih voda 115. čleen (1) P Pravna ali fizična oseb ba, ki nameerava razisk kovati podzzemne vodee, mora izpo olnjevati ppredpisane pogoje in pred p izvedbbo del, poveezanih z razziskovanjem m podzemn nih voda, ppridobiti doovoljenje zaa raziskave. (2) Z Za dovoljennje iz prejšn njega odstav avka se smisselno uporaabljajo dolo čbe tega zaakona, ki sse nanašajoo na vodno dovoljenje. d (3) V dovoljennju se določčijo pogoji,, pod katerrimi se smee izvesti raz aziskava podzemnih vvoda. (4) V Vodo, ki joo oseba iz prvega odsstavka tegaa člena načrpa, lahko uporablja samo za rraziskave. Vse pridoblljene podatk ke mora oseeba iz prveg ga odstavkaa tega členaa v enem meesecu po (5) V zzaključku raaziskave po odzemnih vooda brezplaačno predati ministrstvuu. (6) V Vlada predppiše pogoje, ki jih moraa izpolnjevaati oseba iz prvega odsstavka tega člena ter vvrste podatkkov iz prejššnjega odstaavka: Pravillnik o vsebin ni vloge za pridobitev vodnega ddovoljenja in o vsebin ni vloge za pridobitev dovoljenja za raziskavvo podzemn nih voda ((Ur.l. RS, št. 79/2007).. Vodno soglasje in vodna pra avica Vodna soglasja se dodelijo za 1) koonstrukcije državnega pomena iin 2) povzzročitelje onesnažževanj večjeega obsega - to je IPP PC so izdan ne s strani osrednjegaa urada Ageencije za okolje ((Oddelek za upravljan nje z vodo v Ljubljanii). Vodna soglasja s za druge konstrukcije izdajajoo krajevni urradi, odvisn no od tega, kkje bo gradn nja potekalaa. Vodna ppravica za lastno l rabo (neposrednna uporaba) ter za javno o oskrbo z vvodo je pod deljena z vodnim dovoljenjem (neposredno jo izda osrednji urrad Agencijee za okolje)). 28

Vodna ppravica za prodajo p vod de (posrednoo uporabo) in za uporaabo termalnne vode je podeljena s koncesijo (Uredbba, ki jo je sprejela s vladda). Koncessija je potreebna (glede na dejansko o prakso Agencijje za okoljee Republike Slovenije) za rabo vode, ki preseega 20°C. Z Za nižje tem mperature je potrebbno le vodnno dovoljenj nje. Podrejenni izvršilni akt je predv viden za ureejanje rabe termalne t vode. Vodno dovoljenje 125. čleen Vodno ddovoljenje je j treba prid dobiti za nepposredno raabo vode za: 1. llastno oskrbbo s pitno vodo v ali oskkrbo s pitno o vodo, ki see izvaja kott gospodarska javna sslužba, 2. ttehnološke namene, 3. ddejavnost kopališč k in naravnih n zdrravilišč po predpisih p o zdravstvenii dejavnostii, 4. ppridobivanje toplote, 5. nnamakanje kmetijskegaa zemljišča ali drugih površin, p 6. pproizvodnjoo električnee energije v hidroelek ktrarni, če ni neposreddno priklju učena na jjavno elektrrično omrežžje, 7. ppogon vodnnega mlina, žage ali poddobne naprave, 8. vvzrejo vodnnih organizm mov za repoopulacijo alii lastno poraabo, 9. ppristanišče, če je investtitor oseba jjavnega praava, 10. zzasneževanjje smučiščaa, 11. ppostavitev plavajoče p naaprave po ppredpisih o pomorstvu p in varnosti pplovbe po celinskih c vvodah, 12. ddrugo raboo, ki preseg ga splošno rabo po tem zakonu u, pa zanjoo ni treba pridobiti p kkoncesije. Za odvvajanje odppadnih vodaa in oddajan anje toplote v vode je treba pridoobiti dovoljjenje po predpisiih s področjja varstva ok kolja.

Koncessija 136. čleen (1) Konncesijo je treeba pridobitti za rabo voode za: - pproizvodnjoo pijač, -

ppotrebe koppališč in pod dobno, če see rabi minerralna, termaalna ali term momineralnaa voda,

pproizvodnjoo električne energije v hidroelektrrarni, če je priključena p na javno ellektrično oomrežje,

ppristanišče, če je investtitor oseba zzasebnega prava, p

oodvzem napplavin, razen če gre za izvajanje jaavne službe po tem zakkonu,

vvzrejo vodnnih organizm mov za trg.

uje predpisaane pogoje. (2) Konncesijo lahkoo pridobi fizzična ali praavna oseba,, ki izpolnju (3) Konncesija se poodeljuje za določen d čass, vendar ne več kot za 50 let. (4) Konncesija se laahko na vlog go imetnikaa podaljša, če č so izpoln njeni vsi poggoji, ki so ob o izteku koncesijje predpisanni za njeno pridobitev. (5) Konncesijo v imenu konced denta podelj uje vlada, skladno s z do oločbami tegga zakona. Uredba o stanju poodzemnih voda v (Ur.l. RS, št. 25//2009) izvršuje pravilnnik za ocen no stanja mne vode (kemijsko ( in i količinskko) iz Okv virne vodn ne direktivee (2000/60//WS) in podzem Direktivve o podzem mni vodi (20 006/118/ES S) v zvezi z:

ppostopkom za določanjje vrednostii praga za kakovost k pod dzemne vodde,

pparametri kemijskega k in i količinskkega stanja,

sstandardi kaakovosti podzemne vodde,

vvrednosti prraga za kakovost podzeemne vode,

ppogoji za doobro količin nsko in kem mijsko stanjee,

m merili za ugotavljanje in obraččanje pomembnih in stalno naaraščajočih trendov oonesnaženjaa,

m merili za dooločitev obrremenjenossti vodnega telesa podzzemne vodee, ko je treb ba začeti iizvajati ukrrepe zaradii nedosegan anja ciljev, ki se nanašajo na ppodzemne vode, v in ddodatnimi zahtevami z za z pripravo pprograma ukrepov u za podzemne p vvode.

upravljanjaa z vodami Načrt u Načrt uppravljanja voda v za vod dna območjaa (River Baasin Water Managemen M nt plan, RBM MP) je v pristojnnosti Ministtrstva za ok kolje in prrostor. Min nistrstvo priipravlja RB BMP za ob be vodni območjii (Jadranskoo in Donavssko) (Ur.l. R RS, št. 61/20 011). Obmeejno območj čje termalnih h vodnih virov m med Madžarrsko in Slo ovenijo je del porečjaa Donave in s tem v načrtu uprravljanja povodjaa v obeh drržavah. V Sloveniji S oppazovan geeotermalni vodonosni v sistem vseb buje več vodnih tteles: Dravsska kotlina, Zahodne S Slovenske gorice, Vzho odne Slovennske gorice,, Murska kotlina iin Goričko. Povezavva: http://w www.mop.goov.si/si/delo ovna_podroccja/voda/naacrt_upravljanja_voda__za_vodni_o obmocji _donavee_in_jadrannskega_morj rja_2009_20015/ Zakon o varstvu okkolja (ZVO--1) (Ur.l. RS S, Št. 41/20 004) menjevanjeem kot temeeljni pogoj za trajnostn ni razvoj Ta zakoon ureja varrstvo okoljaa pred obrem in v tem m okviru določa d temeeljna načelaa varstva ok kolja, ukrep pe varstva okolja, spremljanje stanja ookolja in innformacije o okolju, eekonomske in finančn ne instrumeente varstvaa okolja, javne sllužbe varstvva okolja in druga z varrstvom okollja povezana vprašanjaa. bujanje in uusmerjanje takšnega t drružbenega rrazvoja, ki omogoča o Namen varstva okoolja je spodb ovost njegoovega življenja ter dolgoroočne pogojee za človeekovo zdraavje, počutjje in kako ohranjannje biotske raznovrstno osti. Cilji varrstva okoljaa so zlasti: -

--preprečitevv in zmanjšaanje obremeenjevanja okolja,

oohranjanje in i izboljšev vanje kakovoosti okolja,

ttrajnostna raba r naravniih virov,

zzmanjšanje rabe energiije in večja uporaba ob bnovljivih viirov energijje,

oodpravljanje posledic obremenj evanja oko olja, izboljjšanje poruušenega naaravnega rravnovesja in ponovno o vzpostavlj anje njegov vih regeneraacijskih spossobnosti,

ppovečevanje snovne uččinkovitostii proizvodnjje in potrošn nje ter

oopuščanje in nadomešččanje uporabbe nevarnih h snovi.

Za doseeganje ciljevv iz prejšnjeega odstavka ka se: -

sspodbuja prroizvodnjo in i potrošnjoo, ki prispev va k zmanjšanju obrem menjevanja okolja, o

sspodbuja raazvoj in up porabo tehnnologij, ki preprečujejo p o, odpravljaajo ali zmaanjšujejo oobremenjevvanje okoljaa in

pplačuje oneesnaževanje in raba narravnih virov v.

Ekološkki sklad Reppublike Slovenije (v naadaljnjem besedilu: b Sk klad) je javnni finančni sklad po predpisiih o javnih skladih, ki opravlja naaloge spodb bujanja razv voja na podrročju varstv va okolja z dajanjjem kreditovv, poroštev in drugimi oblikami fiinanciranja ter t spodbujaanja razvojaa. bo sredstev iiz državneg ga proračunaa Naloge Sklada v zvvezi s porab 144. čleen (1) Sklaad lahko oppravlja v im menu in za rračun ustano ovitelja nalo oge v zvezii s financiraanjem in sofinancciranjem iz sredstev državnega prooračuna skladno z zako onom. (2) Nalooge iz prejšnnjega odstav vka so zlastti: – pripraava in izvajaanje javnih razpisov r zaa dodeljevan nje sredstev proračuna ddržave za: 1. ssofinancirannje naložb v infrastruktturo varstvaa okolja državnega in lookalnega po omena, 2. ssofinancirannje spodbujjanja izrabee obnovljivih virov eneergije, učinkkovite rabe energije iin soproizvoodnje toplotte in elektriične energije, 3. ffinanciranjee namenov, za katere see lahko poraabljajo sred dstva Skladaa za vode, skladno z zzakonom, 4. ffinanciranjee državne in nfrastrukturre v primerru odpravljaanja posleddic naravnih h nesreč, sskladno z zaakonom, 5. ffinanciranjee obveznostti države v zzvezi s subssidiarnim uk krepanjem; – strokoovne nalogee, potrebne zaradi dodeeljevanja srredstev EU, ki se porabbljajo za vlaganja v infrastruukturo varsstva okoljaa in vodnoo infrastruk kturo držav vnega in llokalnega pomena, spodbujjanja izrabee obnovljiv vih virov eenergije, uččinkovite raabe energijee in soproiizvodnje toplote iin električnne energije za: z 1. ppripravo proograma projjektov, 2. uusklajevanje priprave,, strokovnoo svetovanje in nadzo or nad prippravo invessticijskottehnične dookumentacije projektovv, 3. ssodelovanjee z organi EU E v postopkku odobrav vanja posam meznih projeektov, 4. sstrokovno svetovanje s pri pripravvi, pregledu u in potrdittvi razpisnee dokumenttacije za pprojekte, 5. vvodenje razzpisov za izb biro izvajalcca projektov v, 32

6. sspremljanjee in poročan nje o ustrezznosti namenske porabee sredstev iizvedenih projektov p oorganom EU U; – sprem mljanje ustreeznosti nameenske porabbe sredstev iz prejšnjih točk. (3) Nalooge iz prejšnnjega odstav vka se podrrobneje dolo očijo v ustan novitvenem m aktu Sklad da. Uredba o vrstah poosegov v ok kolje, za kaatere je treb ba izvesti prresojo vplivvov na okollje (Ur.l. RS, Št. 78/2006, 722/2007, 32/2 2009) 4. člen Presoja vplivov naa okolje jee zaradi obbsega poseg ga obvezna za pridobiivanje geottermalne energijee ali virov termalne vo ode s površšinskimi izttoki vode s temperatuuro 4 °C alii več od povpreččne letne tem mperature kraja k ležiščaa ali z vsebn nostjo raztop pljenih soli 1.000 mg/l ali več. Uredba o emisiji snovi s in top plote pri oddvajanju od dpadnih vod d v vode inn javno kan nalizacijo RS, št. 47/20005) (Ur.l. R http://w www.uradnii-list.si/1/ob bjava.jsp?urrlid=200547 7&stevilka= =1902 Termalnna odpadnaa voda spad da v kategoorijo industrrijskih odpaadnih vod, zza katere taa uredba predpisuuje mejni emisijski e deelež oddanee toplote (8. člen) terr mejne vreednosti parrametrov industrijjske odpaddne vode (9. ( člen), kki so z urredbo oznaačeni kot nnevarna sno ov (npr. temperaatura v °C ter t koncenttracije npr. B, Al, As, Cu, Ba, Zn, Z Cd, Co, Cr, Fe, Cll (prost), TOC, A AOX, Fenolli v mg/l) in n mejno vreednosti letn nih količin nevarnih n snnovi v odpaadni vodi (npr. B, Al, As, Cu, C Ba, Zn n, Cd, Co, Cr, Fe, Cl C (prost), TOC, T AOX X, Fenoli v g/leto). oncentracijaa npr. B ne sme biti veečja od 1 Temperratura odpaddne vode nee sme preseeči 30 °C, ko mg/l, kooličina B v odpadni o vod di pa ne sm me presegati 1000 g/leto o. Nadaljee je v uredbii opredeljen na metodoloogija ugotav vljanja čezm merne obrem menitve (14.. člen) in določenna vsebina okoljevarstv o venega dovooljenja za ob bratovanje naprave, n ki oddaja indu ustrijsko odpadnoo vodo v poovršinske vode v (15. čleen), način izvedbe i prve meritve eemisije (26. člen) in opredeljjuje obratovvalni monito oring odpaddne vode (27. člen).

4 4.4 Pravvni okviri zza monitorring podzeemne vodee Tudi v Sloveniji predstavlja p okvirna dirrektiva o vodah v 2000/60/ES osnnovo za mo onitoring podzem mnih voda.

Država zagotavljaa monitorin ng podzemnnih voda (državni ( mo onitoring zza določanje stanja vodnih teles podzemne vodee (VTpoV) glede na določila d ok kvirne vodnne direktivee) zaradi ugotavljjanja kemijskega in ko oličinskega stanja podzzemnih vod da (Uredba o stanju podzemnih voda Urr.l. RS, št. 25/2009 2 Decree on grooundwater status). Mon nitoring poddzemnih vod da po tej uredbi v imenu miinistrstva zaa okolje op ravlja Urad d za hidrolo ogijo in stannje okolja Agencije A RS za ookolje (ARS SO). Način iizvajanja monitoringa m podzemnihh voda, vseebino programa moniitoringa podzemnih voda terr način in obliko o poroččanja o izsleedkih monittoringa pod dzemnih vodda podrobneeje ureja predpis,, ki ureja monitoring m podzemnih p vvoda (Praviilnik o mon nitoringu poodzemnih vo oda Ur.l. RS, št. 31/2009 Rules R on groundwater g r monitorin ng). Monito oring je naadalje razdeljen na kakovosstni (nadzorrni in operattivni) ter kooličinski mo onitoring. Poleg državnega monitoring g, za ugootavljanje stanja s VTp poV poznaamo še op perativni monitorring, ki je obveza o nosillcev vodnihh pravic, daa poročajo in n izhaja nepposredno izz Zakona o vodahh. Izvajanje operativneega monitorringa sprem mlja Urad zaa upravljanj e z vodamii ARSO. Iz posebbnih zahtevv 50. clena ZV-1 Z je voddna pravica pogojevanaa z doloceniimi obvezno ostmi, in sicer daa stranka zagotovi z naamestitev m merilne nap prave za ugotavljanje u e dejansko odvzete kolicinee vode takoo, da je lah hko vsak treenutek možžno preveritti trenutno in skupno odvzeto kolicinoo vode. Straanka mora prav tako zagotoviti monitoring m nivojev poodzemne vo ode. Vse meritve je treba oppravljati vsajj enkrat teddensko. Ob vsaki v meritv vi je treba zzabeležiti daan in uro izvedenne meritve. V primeru režima r črpaanja s prekin nitvami je treba t zabeleežiti nivo po odzemne vode tuudi neposreddno pred naaslednjim cciklusom crrpanja in med m njim. G Graficni prik kaz vseh meritev na letnem diagramu mora m strankka poslati Ministrstvu M za okolje iin prostor, Agenciji A RS za ookolje, in sicer s do kon nca januarjaa za pretek klo leto. Diaagram moraa biti posreedovan v ustrezneem merilu na n listu form mata A4 ali A A3 in v dig gitalnem form matu Excell (*.xcl). Poročilaa o opbratovvalnem mon nitoringu soo del vodnega katastra, ki ga določča 155. člen n zakona o vodahh: (1) Voddni kataster sestavljajo popis voda in popis vo odnih objekttov ter naprrav. (2) V poopis voda se vnašajo ppodatki o po ovršinskih in podzemniih vodah, vodnih v in prioobalnih zem mljiščih, voddnem in morskem m do obru, varstvvenih in og groženih obm močjih po tem m zakonu inn zavarovan nih območjiih po drugihh zakonih. (3) V poopis vodnih h objektov iin naprav see vnašajo po odatki o voddni infrastru ukturi in o voodnih objekttih in napraavah, namen njenih izvajaanju vodnihh pravic. Zahtevee po obratovvalnem mon nitoringu noosilcev vod dnih pravic in način izvvajanja mon nitroinga niso urrejene z podzakonsk p imi akti ((pravilniki) temveč se s obveza in način izvedbe obratovvalnega monitoringa zapišejo z v vodno dov voljenje ali pa kot ppriloga priložijo k koncesijjski pogodbbi.

5. Nacio onalna zaakonodaja a na Madžarskem 55.1 Uvod d Regulaccijski okvirii za rabo geeotermalne energije so o na Madžarskem razm meroma zap pleteni in povezanni z rudarsttvom, energ getiko, varsttvom okolja in upravljjanjem z voodami (Preglednica 1). Kljuub stalnim prizadevanje p em za usklaaditev zakon nodaje je naa tem podroočju še vedn no veliko protislovij v zakonnih, ki skup paj z zapleteenimi posto opki za izdaajo licenc, ppredstavljajo veliko oviro zza uporabnnike in pottencialne iinvestitorje. Usklajevaanje potrebb teh sekto orjev in razjasniitev vlog razzličnih orgaanov bi veliiko pripomo oglo k poveečani rabi geeotermalne energije na Madžžarskem. V zadnj njih nekaj letih je bilo o na Madžaarskem s strani stroko ovnih organnizacij, delavnic in Madžarrskega uradda za rudaarstvo in ggeologijo pripravljeni p h precej ssplošnih prregledov zakonoddaje, kakor tudi pregledov, ki soo se osredo otočili na do oločene reggulativne sk kupine s predlogi za blaženjje pravnih ovir o pri rabii geotermaln ne energije (Preglednicca 2). Cilj te študije je podaati splošno sliko o praavnih okviriih v zvezi z izkoriščanjem geoteermalne eneergije na Madžarrskem, ki deloma teemelji na predhodnih h pregledih h, predvsem m pa na podlagi razčlenjjenega preggleda trenuttnih predpissov, pri tem m je obravn navano stanj nje iz prve polovice p leta 20111. Pregleddnica 1: Državni predpisi v zvezi z rabo geoterrmalne enerrgije Predpissi v zvezi z rudarstvom m Zakon X XVI iz leta 1991 o koncesijah Zakon X XLVIII iz leeta 1993 za rudarstvo Vladna uredba 203/1998 (XII..19.) o izvrššbi zakona XLVIII X iz leeta 1993 za rudarstvo Vladna uredba 2677/2006 (XII..20.) o Maddžarskem uradu za rudaarstvo in geoologijo Vladna uredba 544/2008 (IIII.20) o dooločitvi possebnih vred dnosti minneralnih surrovin in geoterm malne energiije in metod d izračuna vvrednosti Vladna uredba 1003/2011 (VII.29.) o rannljivosti in presoji vp plivov na nnaravno pojjavljanje malno energiijo mineralnih surovinn in geoterm Predpissi v zvezi z energetiko o Zakon L LXXXVIII iz leta 2003 3 o davku naa energijo Zakon X XVIII iz letaa 2005 o daaljinskem oggrevanju Vladna uredba 1557/2005 (V VIII.15.) o izvršbi zak kona XVIII iz leta 22005 o dalljinskem ogrevannju Zakon L LXXXVI izz leta 2007 o električni energiji Vladna uredba 2733/2007 (X.19.) o izvršbbi nekaterih h predpisov Zakona LX XXXVI iz leeta 2007 o elektriični energiji 35

Vladna uredba 3899/2007 (XII.23.) o sisteemu obvezn nega sprejem ma in odkup upne cene ellektrične energijee proizvedeene iz obno ovljivih virrov energijje in odpad dkov, kot ttudi soproiizvedene električnne energije GKM/M Ministrska uredba u 110 0/2007 (XIII.23.) o metodah m izrračuna za določitev količine koristnee toplote in soproizvedeene električčne energije Predpissi iz področčja varstva okolja Zakon L LIII iz leta 1995 1 o splošnih praviliih varstva ok kolja Zakon X XLIII iz letaa 2000 o rav vnanju z odp dpadki Vladna uredba 2199/2004 (VII..21.) o varsttvu podzem mnih voda Vladna uredba 2200/2004 (VII.. 21.) o varsstvu površin nskih voda nja rečnih vvoda Vladna uredba 221/2004 (VII..21.) o nekaaterih pravillih upravljan KvVM /Ministrskaa uredba 30//2004 (XII..30.) o nekaaterih pravillih pregledaa ocenjevanj nja stanja podtalniice KvVM /Ministrskaa uredba 33//2005 (XII.227.) o uprav vnih stroškiih varstva ookolja in uprravljanja voda Vladna uredba 3144/2005 (XII..25.) o izdajji dovoljenj glede na prresojo vplivvov na okoljje Predpissi v zvezi z upravljanjjem z vodam mi Zakon L LVII iz leta 1995 o uprravljanju z vvodami KHVM / Ministrsska uredba 18/1996 ((VI.13) o vsebini priijavnega obbrazca in aneksov, a kateregaa predložiteev je potrebn na za pridobbitev vodneega dovoljen nja Vladna uredba 72/1996 (V.2 22.) o izvajjanju poobllastil organov na podrročju uprav vljanja z vodami Vladna uredba 121/1996 (VII..24. ) o vzpoostavitvi in uporabi jav vnih kopališšč 1 (VIIII.29.) o razplinjevan r nju proizveddene in dobavljene KHVM /Ministrskka uredba 12/1997 vode v potenccialnih vodn dnih virov in n vodnih Vladna uredba 1233/1997 (VII.8.) o zaščiiti vodnih virov, obratovv, ki oskrbujejo s pitno vodo v KHVM /Ministrskka uredba 23/1998 2 (X XI.6.) o registru za up pravljanje z vodami pristojnih p inšpektooratov KHVM / Ministrskka uredba 43 3/1999 (XIII.26.) za izraačun pristojbine za voddne vire EüM/ M Ministrska uredba u 74/19 999 (XII.25 .) o naravniih zdravstveenih dejavniikih KvVM / Ministrskaa uredba 24 4/2007 ((VIII.3.) o predp pisi varnosti vodooskrbbe KvVM / Ministrskka uredba 101/2007 1 (X XII.23.) o strokovnih zahtevah zza posege v zaloge podzem mne vode in izdelavo vo odnjakov KvVM / Ministrskka uredba 30 0/2008 (XIII.31.) o tehn ničnih pred dpisih v zveezi z dejavn nostmi in obrati, kki nam omoogočajo izko oriščanje in varstvo vod da. 36

Vladna uredba 1477/2010 (IV.2 29.) o sploššnih predpissih v zvezi z dejavnostm mi in obratii, ki nam omogoččajo izkorišččanje in varrstvo voda. Posebni predpisi v zvezi s top plotnimi črrpalkami: ejemu odpad dkov, ki izhhajajo iz eleektričnih Vladna uredba 2644/2004 (IX.23.) o ponoovnem sprej in elektrronskih prippomočkov KTM / Ministrska uredba 10//1995 (IX.2 8.) o okoljsskih taksah in izvršbi Z Zakonat LV VI iz leta 1995 o ookoljskih taaksah določene za nekaatere proizvode GKM / Ministrskka uredba 96/2005 9 (X XI.4.) o preedpisih za nekatere ppostopke v zvezi z izgradnjjo posebnihh objektov, ki k so pod prristojnostjo rudarskih in nšpektoratoov TNM / M Ministrska uredba 7/20 006 (V.24.) o določitvi energetskih h lastnosti sstavb Pregleddnica 2: Nekkateri pomeembnejši preegledi Mad džarske zako onodaje v zzvezi z geottermalno energijoo T. 2007: Prravne ovire pri Hámor T p rabi geootermalne en nergije na Madžarskem M m, državi pro ofil – Končnno poročiloo o geoterm malni pravnii ureditvi – Projekt GT TRH. – Rokkopis (v an ngleškem jeziku). KHEM,, 2008: Naacionalni akcijski a naččrt za izko oriščanje obnovljivih o virov energije na Madžarrskem 2010 – 2020 – Rokopis R (v m madžarskem m jeziku). Mádlné Szőnyi J., Rybach L., Lenkey L L., Hámor T., T Zsemle F. F 2008: Preegled nacio onalne in mednaroodne rabe geotermalne energijee in njenee prihodnjee možnostii na Madžžarskem: Priporoččila za vladdo – Rokopis (v madžarrskem jezik ku). Rezessyy G., Szanyyi J., Hámorr T. 2005: P Priprava na nacionalno o oceno geootermalnih virov v l– MGSZ, Rokopis (vv madžarskeem jeziku). Poleg zzakonskih predpisov p zaavirajo širjeenje uporab be obnovljiv vih virov eenergije, vk ključno z geoterm malno energgijo, tudi šteevilne ekonnomske ovirre (način ob blikovanja cen, davčnii sistem, pomanjkkanje investicijskih podpor - ugoddnih posojill in zavarov vanja tvegannj, nekonku urenčnost v primeerjavi s cenno zemeljsk kega plina,, pomanjkljjiva usklajeenost s sisttemom trgo ovanja z emisijam mi CO2 itdd.). Na podlagi ekonnomskih an naliz bi bilo o potrebno izdelati programe p spodbudd, da bi lahhko spodbu udili metodde geotermaalne rabe in n tehnologijije, ki pred dstavljajo najboljšše razmerjee med stro oški in soccialnimi ko oristmi. Pottrebno bi bbilo priprav viti tudi primernnejšo, bolj realistično o metodoloogijo oblik kovanja cen n energijskke proizvod dnje, ki upoštevva tudi zuunanje stroške (nadom mestilo za okoljsko škodo in stroški za njeno preprečeevanje). Raazprava o ek konomskih sstališčih sicer ni del te študije.

5.2 Za Zakonodajn ni okvir Na Maddžarskem soo osnovna zakonodajnna, sodna in n izvršilna ustavna poooblastila raazdeljena med razzlične držaavne organee. Demokraatično izvolljen državn ni zbor (parrlament) je najvišji zakonoddajni in pollitični organ n v državi. Ustava preedstavlja vrh zakonodaajne oblasti. Civilni zakonikk je nad ostaalimi zakonii v hierarhijji. Vlada iin njeni člaani ter min nistri predsttavljajo vm mesni člen med m zakonoodajno in izvršilno i oblastjoo, saj so poooblaščeni zaa izdajo vlaadnih uredb, ki so v sk kladu z zakooni. Lokalne oblasti so poobblaščene za izdajo lokalnih vladnnih uredb, katerih k veljaavnost je oomejena na določen upravni teritorij inn predstavljaajo najnižjoo raven zak konodaje. Vse V ostale kkvazi-pravnee oblike, kot so ddirektive vlaadnih agenccij, tehničnii standardi državnih d in mednarodnnih organizaacij, niso zavezujoče, vendarr pa imajo pomembno p vvlogo v prak ksi. V skladdu s 57. člennom Ustavee ima vsak ddržavljan prravico, da see obrne na ssodišče prisstojno za njegovee pravice alii obveznostti. Sodni sisstem na Mad džarkem im ma tri ravni. Lokalna, občinska, o okrajna in tematskka (npr. deelovno) soddišča predsttavljajo prv vo raven. D Devetnajst okrožnih o sodišč in občinskko sodišče v Budimppešti predsttavljajo dru ugo raven.. Vrhovno sodišče predstavvlja vrh soddnega sistem ma, njegovii sklepi so obvezni za vse nižje vveje pravnee oblasti. Ustavnoo sodišče nii del sodneg ga sistema v ožjem pom menu, vendaar ima poseebno vlogo in oblast v zakonnodaji in s teem posredno o tudi v javn vni upravi. Javni uppravni zakoonski postop pek (postopkki izdaje do ovoljenj) je opredeljen z Zakonom m CXL iz leta 20004 o sploššnih praviliih državne uprave. Poleg P definiiranja uprav avnih posto opkov in pristojnnosti različnnih organov,, omenjeni zakon prizn nava pomen n strokovnihh organizaccij in jim tako om mogoča udelležbo in mo ožnost pritožžbe v postop pku izdaje dovoljenj d (sstranka v po ostopku). Soupravvljalski sisteem pomeni,, da v postoopku izdajan nja dovoljen nj (npr. okooljskega dov voljenja) končni sklep izda pristojen strokovni s orrgan (npr. lokalni oko oljski inšpeektorat), ki zbira in upoštevva pogoje inn predpise drugih d zaintteresiranih organizacij (npr. upravve za vode,, lokalne uprave iipd.).

5.3 Ruddarska zakkonodaja Zaradi strateških razlogov, upravljanjee z mineralnim suro ovinami šee ni del skupnega evropskkega pravneega reda. Od dločitve v zzvezi z upravljanjem z mineralnim mi surovinaami so v pristojnnosti posam meznih držaav članic. Vendar see ta trend počasi sprreminja. Zakon Z o rudarsttvu XLVIIII iz leta 1993 1 je posstal veljaveen 14. junija 1993. Zaakon je bil kasneje večkrat spremenjenn. Zadnja sprememba zakona je postala p veljjavna 25. juunija 2011. Vladna uredba 203/1998 (XII.19) ( je odgovorna za izvajanjee Zakona o rudarstvu. Eden izzmed ciljevv Zakona o rudarstvuu (1§) je nadzor n izkoriščanja (ruudarjenja) naravnih n surovin. Med drugiim ta zakon n obravnavaa tudi razisk kave, izkoriščanje in upporabo geottermalne energijee (v primerru, da ni po ovezana z oodvzemom termalne podzemne p vvode) ter vsse ostale dejavnoosti v zvezi s pridobivaanjem geoteermalne eneergije. Razisskave in izkkoriščanje teermalnih podzem mnih voda in i s tem geotermalne g e energije niso n regulirrane z Zakkonom o ru udarstvu, temveč so reguliranne z okoljsk ko zakonodaajo in zakon nodajo na po odročju uprravljanja z vodami. v

S sprem membo Zakoona o rudarsstvu v začettku leta 201 10 (po dolgii razpravi) sse je poskuššalo vsaj deloma ublažiti nezzdružljivostt med zakonnodajo na področju p uprravljanja z vvodami in rudarsko r zakonoddajo glede geotermalne g e energije. V skladu s spremembo o zakona je območje pod p 2500 m globiine pod povvršjem smatrrano kot zap aprt prostor (49§), katerrega raziskoovanje je mogoče m le s predhhodno pridoobitvijo kon ncesije (gleej prilogo 1). Dovoljeenja za razziskave in uporabo geoterm malne energiije pod glob bino 2500 m m, v primerru, ko se vo oda pri tem ne odvzem ma, izdaja rudarskii inšpektoraat. V skladu u z Vladno uredbo 267 7/2006 mora Madžarskki urad za ru udarstvo in geoloogijo spoštoovati pristojjnost rudarsskega inšpeektorata in delovati v skladu s prredpisi v Zakonuu o rudarstvuu (44 §). Prostor,, ki sega do d globine 2500 m pood površjem m, je v sk kladu z Zakkonom o ru udarstvu definiraan kot odprtt prostor, kjjer pridobiteev koncesije za vrtanjee ni potrebnna. Tako do ovoljenja za uporrabo geoterrmalne eneergije kot tudi za od dvzem term malnih vodaa izdajata okoljski inšpektoorat in inšppektorat za upravljanjee z vodam mi. V skladu u s členom m 22/B § Zakona Z o rudarstvvu se dovoljjenje za izk koriščanje ppodzemnih voda v v odprrtem prostor oru istočasno o nanaša na dovooljenje za raaziskave, izzkoriščanje iin uporabo geotermaln ne energije, zato mora rudarski inšpektoorat nastopaati kot sodellujoč organ pri postopk ku izdajanjaa dovoljenj. V skladdu s 3. členoom Zakonaa o rudarstvvu so mineraalne surovin ne in geoter ermalna eneergija, na svojem naravne mestu m pojavlj ljanja, v držžavni lasti. Ko se geottermalno ennergijo izko orišča za energetssko oskrboo, preide v last ruddarskih pod djetnikov, ki k plačajo pristojbino o (20§). Dovoljeenja izdajajoo rudarski inšpektorati i i (na prvi stopnji) ali odgovorni o m minister (v primeru koncesijjske pogodbbe). Zakon o rudarstvuu definira tri t tipe razisskav in rud darskih dejaavnosti. Prvvi tip so prredhodne površinsske raziskaave (4§) zaa katere priidobitev do ovoljenja ni potrebna.. Za opravlljanje te dejavnoosti podjetjee potrebuje sporazum z lastnikom m oz. uporaabnikom zem emljišč in jee dolžno obvestitti pristojne rudarske organe o o prričetku razisskav vsaj 30 3 dni vnapprej. Poročiilo mora vsebovaati načrt razziskav (besedilni opis in karto lo okacij). S taakimi raziskkavami pod djetje ne pridobi ekskluzivnnih pravic za izkorišččanje mineeralnih suro ovin. Geozznanstvene podatke pridobljjene tokom m raziskav je potrebnoo posredov vati Madžarrskem uraddu za rudaarstvo in geologijjo. Rudarskke dejavnossti, ki se izv vajajo na poddlagi dodeljjenih dovoljjenj, so deffinirane v čllenih 5-7 Zakona o rudarstvvu. Rudarsski inšpektoorat dodeljuje dovoljeenja za razziskave v odprtem prostoruu (do 2500 m pod pov vršjem). Too dovoljenjee daje podjetniku ekskkluzivne prravice za raziskavve določenne mineraln ne surovinne na točn no določen nem območčju in praavice za uzpostaavitev rudarsske parcele v določeneem časovnem m okviru. V skladu s 55. členom Zakona Z o rudarstvvu je rudarrski inšpek ktorat pristoojen za izd dajo dovoljjenj za razziskave in uporabo geoterm malne energiije, vključno z dovoljeenji za izgraadnjo in obrratovanje pootrebnih podzemnih in površšinskih objeektov, razen n v primeruu ko za dejjavnost ni potrebna p pri ridobitev do ovoljenja (npr. v primeru koo ni odvzem ma termalniih voda). Vodno V dovolljenje za upporabo geottermalne energijee in za odvzzem termaln nih voda je potrebno tu udi v primeerih vrtanja globlje od 2500 m. V skladdu s spremeembo Zako ona o rudarrstvu (Febru uar 2010) lahko upora rabniki geottermalne energijee, ki so že pridobili veeljavno voddno dovoljeenje (za izg gradnjo ali obratovanjee), svojo dejavnoost nadaljujejo za določen čas ppod pogoji,, ki so nav vedeni v vvodnem dov voljenju. Postopkke izdajanjaa dovoljenj za z raziskavee, izkoriščan nje in uporaabo geoterm malne energije, ki so v teku, jje potrebnoo ustaviti, v primeru koo se izvajajo na območčjih, ki so rrazglašena za z zaprta območjaa (>2500 m) m po začetku veljavnossti zakona (g glej prilogo 1). Tretji tiip raziskavv/uporabe jee osnovan na koncesiiji, katere splošni preedpisi so opisani v Zakonu u XVI o koncesijah h, specifičnni predpisi v zvezi z mineralni nimi surovinami in 39

geoterm malno energgijo pa so opisani o v Z Zakonu o rudarstvu r v členih 8-119. Zaprta območja (globljee od 2500 m pod površšjem) se lahhko dodeli za raziskav ve in uporabbo s strani Ministra pristojnnega za ruddarstvo tako o domačim m kot tujim m, tako fiziččnim kot ppravnim osebam in njihovim m družbam brez pravn nih podlag po sklenitv vi koncesijsske pogodbbe (8§). Vsebino in vrednottenje javnih razpisov urrejajo členi 10-11. u u predpisovv iz Vladnee uredbe V skladdu z 9. člennom Zakonaa o rudarstvvu – in ob upoštevanju 103/20111 (VI.29.) o kompleeksni ranljiivosti in presoji p vplivov na naaravno pojavljanje mineralnih suroviin in geoterrmalno eneergijo - morra minister pri p izdelavi koncesij up poštevati zaprta oobmočja, ki so ugodna za rudarjenjje surovin ali a za izkoriščanje geoteermalne eneergije. 03/2011 (VII.29.) je cilj pri presoji vpliva in rranljivosti določitev d V skladdu z Vladnoo uredbo 10 takih oobmočij, kjer se rudaarskih dejavvnosti ne sme izvajaati zaradi rrazličnih sttrateških razlogovv, kot so varstvo v oko olja, upravljjanje z vod dami in varrovanje vodda, zaščita kulturne dediščinne, kmetijstvo, javno zdravje, držaavna obram mba, raba zem mljišč ali paa zaradi strateškega upravljaanja z mineralnimi zaalogami. N Namen takih h študij je vzpostaviteev pravil ru udarskih dejavnoosti, ki se izvvajajo v okv viru koncessijske pogod dbe. V skladdu z 2. člennom raziskaave in študiije izvaja Madžarski M urad u za ruddarstvo in geologijo g (MBFH H) skupaj z geofizikalni g im inštitutom m Eötvös Loránd, L Mad džarskim geeološkim in nštitutom in Direkktoratom zaa varovanjee voda in ookolja, v raziskave so vključeni ttudi nekaterre druge javne oorganizacijee, ki so nav vedene v P Prilogi 1 uredbe. u Štud dije se izveede za tistta zaprta območjaa, kjer so poogoji za rud darjenje suroovin in izko oriščanje geeotermalne eenergije ugo odni. Pri tem se upošteva tako geološke danosti kot tudi pobude podjjetnikov. Poodrobnejša vsebina študije jje podana v Prilogi 2 uredbe. u Ta vvključuje geografski opis lokacij, opis rabe zemljišč, z geološkke, hidrogeeološke in tektonske značilnostti območjaa, opis preedhodnih raziskav, r vodovarrstvena obm močja, stanje površinskkih in podzemnih vodn nih teles in njihov monitoring, količinaa odvzema podzemnih h voda, osstala veljavna dovoljenja za raziiskave in uporabo. u Študija prav takoo vključujee pregled podatkov v zvezi z geološkim mi karakterristikami geoterm malnih vodoonosnikov, predvidene p zaloge ozirroma količine za izkorriščanje, preedvidene raziskavve in metoode razisko ovanja, preggled energeetskega kon ncepta, trajjanje dejav vnosti in predviddeni vplivi na n okolje s posebnim ppoudarkom na površinsska in podzzemna vodn na telesa, zaloge ppitne vode, območja vaarovanja narrave (Naturra, 2000) in morebitne pprekomejnee vplive. V skladdu s 4. člennom MBFH H posreduje študijo jav vnim organo om, navedeenih v Prilo ogi 1, za komentaar in dopoolnitev štud dije s speccifičnimi podatki. p Naavedeni orggani določčijo tista področja, kjer se ruudarske dejaavnosti ne ssmejo izvajaati ali pa se lahko izvajjajo pod dolločenimi omejitvvami. V sklaadu s členi 5-6 MBFH zbira te do odatne podatke in jih vkključuje v poročilo, p ki ga naato pregledaajo sodelujo oči organi iin preverijo o, če so bili njihovi koomentarji in n dodatki pravilnoo vključeni v poročilo. Po javni obbravnavi MB BFH izdela zaključno pporočilo. V skladdu z 10. čllenom Zako ona o rudar arstvu Minisster razpišee javni razppis za konccesijo, v katerem m je – poleeg splošne vsebine Zaakona XVII iz leta 19 991 o konccesijah – določeno d koncesijjsko območčje z navedb bo drugih žee obstoječih h ponudb v lasti l tretjih oseb, ter so o opisane dejavnoosti, ki se boodo izvajalee v okviru kkoncesije in n program del ter naštetti predpisi v zvezi s presojo ranljivosti in vpliva, kot so tuddi določenii vrednostni papirji, kki jamćijo dejansko d izvedboo projekta. Poziv P moraa vsebovati tudi razpissne pogoje, plačilne doolžnosti, predpise o sanaciji in smernicce za vredn notenje. Pooziv mora biti b objavljeen v Uradnnem listu Evropske E unije. 40

V skladdu z 12. členom Zaakona o ruudarstvu Minister M sk klene konceesijsko pog godbo z zmagovvalcem javnnega natečajja. V konceesijski pogo odbi je določen čas trajjanja, progrram dela in vreddnostni papirji, ki jam mčijo za deejansko izv vedbo projeekta. Imetnnik koncesiije mora ustanovviti koncesijjsko podjetjje za opravvljanje rudarrskih dejavn nosti najkassneje v 90 dneh po podpisuu pogodbe (13§). Pogodba se lahko sklene za obdobje, o kii ni daljše od o 35 let, in n se lahko še enkrat podaljša, p vendar nne več kot za z polovico o trajanja kooncesijske pogodbe. p V skladu s 144. členom Zakona Z o rudarstvvu predvideeno obdobjee za raziskaave geoterm malne energije ne sme biti daljše od štirih let znottraj obdobjaa trajanja koncesije. k P Podaljšanje je mogočee največ dvvakrat, za polovico p prvotnega obdobjaa trajanja raaziskav ob vvsakem pod daljšanju. V roku enegga leta od zaključka raziskavv lahko izvaajalec rudarrskih del prrične z načrrtovanjem varstvenega v območja teermalnih voda (eekvivalent pridobivaln nega prostoora pri rud darski prav vici). V priimeru konccesijskih dejavnoosti zaradi presoje p vpliv vov na oko lje (glej Vladno uredbo 314/20055 (XII.25.)),, trajanje tega posstopka ni om mejeno na eno e leto. Koncesiijska pogoddba (22§) daaje podjetnikku ekskluziivno pravico o, da predlooži tehnični načrt, in – v prim meru odobriitve – pričettek geološkkih raziskav (instrumen ntalne meritvve, analize, vrtanja) ter priččetek načrttovanja varrstvenega območja teermalnih voda v na p odlagi odo obrenega zaključnnega poročila o razisk kavah. Poseebni predpiisi za razisk kave, izkorriščanje in uporabo geoterm malne energiije so povzeeti v sekcijii 22/B Zako ona o rudarrstvu. V sklladu s temi predpisi se lahkoo v zaprtihh območjih (> -2500 m) geoterm malno energ gijo izkoriššča le v vaarstvenih območjiih termalnee vode, ki jiih določi ruudarski inšp pektorat. V skladu s 155. členom Zakona Z o rudarstvvu je potrebbno z uporrabo v enerrgetske nam mene pričeti v roku trreh let po določitvi d varstvennih območijj termalne vode, v nassprotnem prrimeru je potrebno izpplačati nado omestilo, ponavaddi pa konceesiji prenehaa veljavnostt. Potrebno je opozoritti, da je ruddarska zakon nodaja v zvezi z varstvenimii območji teermalne vodde še vedno o pomankljiv va. V skladdu z 20. člennom Zakonaa o rudarstvvu predvideena stopnja rudarske r prristojbine zn naša 2 % vrednossti pridobljeene geoterm malne energ rgije. Rudarrske pristojjbine ni pootrebno plačevati v primeruu izkoriščanj nja geotermaalne energij e iz medijev v s temperaaturo nižjo ood 30 °C terr za tisto količinoo geotermalne energije, katere iizkoristek izrabe preseega 50 % (s tem se podpira učinkovvita uporabaa). V skladdu s 4. členoom Vladnee uredbe 2003/1998. (X XII.19.) o izzvršbi Zakoona o ruda arstvu je potrebnno pristojbinno odmeriti za vsak speecifičen prim mer posebejj in se jo pllača na za ta namen vnega proraačuna. Sekccija 34 se nanaša naa medije (vode) ( s ustvarjeen ločen raačun držav temperaaturo višjo od o 30 °C in n določa deelež geoterm malne energ gije, ki se joo uporabi v namene energetsske proizvoodnje. V zvezi z s tem m se osebaa, ki geoterrmalno eneergijo uporrablja za medicinnske, balneoološke ali naamene vodoooskrbe, na osnovi vod dnega dovolljenja ne sm matra kot rudarskii podjetnik, tudi v priimeru, ko sse odvzete termalne vode v uporab ablja za sek kundarno energetssko proizvoodnjo. Vladnaa uredba 54/2008 5 (IIII.20.) dolooča specifiččne vredno osti geoterm malne eneergije in njihovee metode izzračuna. V skladu s 33. členom laahko vredno ost pridobljjeno iz geottermalne energijee – izkorišččeno za namen proizvvodnje enerrgije - definiramo kott zmnožek količine pridobljjene energije (E) (iz meedija s tempperaturo najmanj 30 °C C) in specifiččne vrednossti. V skladdu s priloggo 1/b Vlad dne uredbe specifičnaa vrednost – v primerru, ko geottermalno energijoo pridobivam mo direktno o skupaj z nnosilcem geeotermalne energije (»ttermalno po odzemno vodo«), znaša 16550 Ft/GJ, medtem koo v primerru izkoriščanja geoterrmalne eneergije iz toplotneega toka v Zemljini Z skorji, znaša 3325 Ft/GJ. Meritve količine pridoobljene geottermalne 41

energijee v namen proizvodnje p e energije m mora izvajatti podjetnik (temperatuuro in iztok na ustju vrtine, ttemperaturoo termalne vode v na izhoodu iz toplo otnega izmeenjevalnika)). Na osnov vi tega se izračun pridobljenee geotermaln ne energije z odvzemo om termalnieevode glasi : E = V • (Twh-The))/2 • 0,004186, kjer je E = koliičina pridobbljene energ gije v GJ V= voluumen odvzeete vode (m3) Twh = ttemperaturaa na ustju vrrtine (°C) The = teemperatura na iztoku izz toplotnegaa izmenjevaalca (°C) Rudarskka pristojbinna v 1000 Forintih: F E • 1650 / 100 00 rmalne enerrgije v toplo otnem izmeenjevalcu see izračun V primeeru binarnega izkoriščanja geoterm glasi: E = V • (Twh-The))/2 • Tf, kjerr je E = koliičina pridobbljene energ gije v GJ V = volumen odvzeete termalnee vode merjjen na ustju u vrtine (m3) Twh = ttemperaturaa na ustju vrrtine (°C) The = teemperatura na iztoku izz toplotnegaa izmenjevaalca (°C) Tf = speecifična topplota tekočin ne GJ/m3 • °C Rudarskka pristojbinna v 1000 Forintih: F E • 325 / 1000 0 ona o rudarrstvu o posrredovanju geoloških g ppodatkov in n njihovi V skladdu s 25. čleenom Zako obdelavvi mora nossilec rudarsske pravice letno posrredovati geo ološke poddatke, pridobljene v okviru rrudarskih dejavnosti, d pristojni p orgganizaciji za z geološke raziskave. Po Vladnii uredbi 267/20006 (XII.20.) o Madžžarskem u uradu za rudarstvo in geologgijo je im menovana organizaacija odgovvorna za izvajanje drržavnih geo oloških nallog, vključčno z uprav vljanjem Državneega arhiva geoloških h, geofizikaalnih in ru udarskih podatkov. Z Začetne po odatke o geološkkih pogojih v termalnih h vodonosniikih je potreebno posred dovati v zakključnem po oročilu o raziskavvah, medteem ko je potrebno iizračunane proizvodnee količine letno pošiljati na Madžarrski urad za rudarstvo in n geologijo . Podatki o lokaciji prospekcijs p skih raziskaav, količinah h letne proizvodnje in podatki o imetniku i dovoljennja so javnni. Podatki o tehnologgiji pridobiv vanja, meto odah raziskkav in izko oriščanja, logistikii, pridobljennem znanju u v zaključnnem poročillu in podatk ki o ocenah zalog so zaaupni, in sicer v obdobju veljavnosti v dovoljenjaa vse do sprejetja s naačrta zapiraanja rudnik ka, ali v odsotnoosti varstvennih območijj termalnih voda – za 1 leto po sp prejetju zakključnega po oročila o raziskavvah. Rudarskka dejavnosst se lahko izvaja le v primeru sprejetja teehnološko-ooperativneg ga načrta (Zakon o rudarstvvu 27§), ki ga je potrrebno pripraaviti ob up poštevanju nnaslednjih vidikov: tehničnaa varnost, zdravstvenaa in protippožarna varrnost, zahteeve upravljaanja z min neralnimi surovinaami, upravlljanje z vod dami, varsttvo okolja, ohranjanje narave in pokrajine. Vsebina 42

tehnološško-operativvnega načrtta je urejenna v 13. čleenu Vladne uredbe 2003/1998. (X XII.19.) o izvrševaanju Zakonaa o rudarsvu u in jo odobbri rudarski inšpektoratt. V skladdu z Vladnno uredbo 203/1998 (XII.19) – med drug gimi – sleddeče zadeve sodijo neposreedno pod pristojnost Madžarskega M a urada za ru udarstvo in geologijo nna prvi stop pnji (3§): register rudarskih pristojbin, nadzor nadd prihodki iz rudarskih pristojbiin, pripravaa odločb ministraa v zvezi z upravljan njem z minneralnimi surovinami s in koncesijijskimi pog godbami, upravljaanje Madžarskega drržavnega ggeološkega, geofizikalnega in rrudarskega arhiva, geološkki in rudarskki informaciijski sistem,, kot tudi drržavni regisster mineralnnih in geoteermalnih zalog. V skladdu s členom m 22/B Zaakona o ruudarstvu in na podlagi GKM /M Ministrska uredba 96/20055 (XI.4.) o predpisih p za z nekateree postopke v zvezi z izgradnjo i pposebnih ob bjektov, ki so ppod pristojnnostjo rudaarskih inšpeektoratov sodi licencirranje izkorriščanja in uporabe geoterm malne energiije v odprtih h območjihh brez vodneega dovoljeenja (npr. geeotermalne toplotne črpalke)) pod pristtojnost rudaarskih inšpeektoratov. Za izkorišččanje in upporabo geottermalne energijee iz zemeljske skorje do globinee 20 m do ovoljenje nii potrebno, kljub tem mu pa so podjetniiki dolžni pridobiti ostaala potrebnaa dovoljenjaa.

5.4 Enerrgetska za akonodaja a Notranji predpisi v zvezi z eneergetiko, prredvsem gleede električn ne energije,, so bili v leetu 2007, v skladuu s splošnim mi obvezno ostmi liberizzacije trga, deloma sprremenjeni. G Glavni cilj Zakona LXXXV VI iz leta 2007 o elekttrični energgiji (1§) je spodbujanjee konkurenččnosti gospodarstva z razvoojem učinkkovitega trrga električčne energiije, z uvelljavljanjem m načel en nergetske učinkovvitosti, varčevanjem z energijo e in varno oskrb bo v skladu u z načeli trrajnostnega razvoja. Poleg teega je cilj teega zakona pomagati ppri proizvod dnji električčne energijee iz obnovljjih virov in odpaadkov, kot tudi elektrrične energgije iz soprroizvodnje. Določbe zzakona o električni e energiji soproizveddeni s termaalno energijjo je potreb bno upoštevati v skladuu s predpisii Zakona XVIII izz leta 2005 o daljinskem m ogrevanjuu (2§). Členi 9--13 ločeno obravnavajo kako spoodbujati pro oizvodnjo ellektrične ennergije, proiizvedene iz obnovvljivih virovv in odpadk kov kot tudii soproizved dene električne energijee zavoljo varovanja okolja iin narave teer tudi zman njšanja poraabe primarn nih virov en nergije. Za tta namen see ustvari diferencciran, obvezen sistem sprejemannja glede energetskih e virov, proiizvodnih procesov, p nominallne učinkovitosti elek ktrarn, učinnkovitosti pretvorbe p energije e in časa vzpo ostavitve elektrarrne. Pri tem je potrebno o upoštevatii slednje: 

ppotrebno jee zagotoviti ustrezno ddolgoročno varnost in skladnost z načeli en nergetske ppolitike



zza ohranjannje konkureenčnosti prroizvajalcev v električne energije jee potrebno ublažiti sslabši konkuurenčni položaj v postoopku prodajje proizvedeene električčne energije



cceno, količčino in traajanje za eelektrično energijo e jee potrebno določiti glede g na ppovprečen čas povrniitve stroškkov proizvo odnega procesa, učinkkovitosti raabe vira 43

eenergije v skladu s z narravnimi poggoji na Mad džarskem, nosilnost n upporabnikov in glede nna razvoj na področčju tehnolooške učinko ovitosti, ko ot tudi vppliv tehnolo ogije na 3 oobratovanjee električnih h sistemov m 

ccilj obveznnega sprejem manja soprooizvedene električne e energije e moora biti usm merjen k sspodbujanjuu rabe soprroizvedene energije, ki k temelji na povprašševanju po koristni ttoploti, tem meljiti moraa na prihrannkih pri po orabi primarrnih virov energije in ne sme oovirati nadzzora električčnega omrežžja

Tako sooproizvedenna električnaa energija, kki presega povpraševan p nje po korisstni toploti, kot tudi proizvodnja toplotnne energije iz obnovljivvih virov see ne sme pospešiti (olajjšati) preko omrežja obvezneega sprejem manja z upošštevanjem teeh vidikov. Proizvaj ajalec je doolžan vzpostaviti dogoovor uravno ovešenega kroga k v sklladu s kom mercialno kodo oddobritvenegga operaterjaa sistema. O Obvezna od dobritev se lahko l dosežže z tržnimii cenami (11§) alli na sprejeemnih cenah h določenihh s predpiso om (Vladna uredba 3389/2007 (X XII.23.). Glede nna zahteve proizvajalcca Madžars ki urad za energetiko preveri kooličine proiizvedene električnne energije in koristne toplote, pri ridobljene izz obnovljiviih virov eneergije ali od dpadkov, kot tudii primarne vire v energijee za proizvoodnjo soproiizvedene en nergije. V skladdu z Zakonoom LXXXV VIII iz leta 2003 o dav vku na enerrgijo ni pottrebno plačaati davka za energgijo za lastnno oskrbo, ki k je bila prooizvedena izz obnovljiviih virov eneergije (3 §). Vladnaa uredba 389/2007 3 (X XII.23.) o sistemu obveznega o sprejema in odkupn ne cene električčne energijje proizved dene iz ob bnovljivih virov enerrgije in oddpadkov, kot k tudi soproizzvedene eleektrične en nergije je še posebej pomemben pri korišščenju geottermalne energijee. Uredba obravnava o podrobno spplošna praviila obveznosti fiksnih ccen (feed-in n tariffs) za proiizvedeno električno e energijo izz obnovljiv vih virov in odpadkkov (3§), primere sprejem manja (4§), administrati a ivne licenčnne postopkee (6§) in praavila izvajaanja (7§), po otrdilo o porekluu (8§) in korake k nadzzora (9§). Priloga 1 vsebuje ob bvezne osnnovne cene odkupa (sprejem ma) za elekktrično energijo, proizvvedeno iz obnovljivih o virov energgije v geoteermalnih elektrarrnah z močjoo do 20 MW W. Ft/kWh obdobje visokega 29.56 povprašeevanja (koničnoo) normalnoo obdobje

26.46

obdobje nizkega 10.80 povprašeevanja GKM/M Ministrska uredba 11 10/2007 (X XII.23.) obrravnava metode m izraačuna za določitev d količinee koristne toplote t in soproizvedeene električčne energijee. Zakon XVIII iz leeta 2005 o daljinskem m ogrevanju u obsega vssa pravna raazmerja, ki vplivajo na proizzvodnjo, doobavo in up porabo geottermalne en nergije za namene n daljjinskega og grevanja. Določbee v zvezi z izkoriščaanjem in vvzpostavitvij ijo proizvod dnje geoterrmalne eneergije za namenee daljinskega ogrevanjaa je potrebnno izvajati v skladu z Zakonom XL LVIII iz letaa 1993 o rudarstvvu, kot tudii s predpisi Zakona LV VII iz leta 1995 o uprravljanju z vodami. Prravila za 44

določiteev najvišjihh administrrativnih cenn za daljin nsko ogrev vanje so naavedena v Zakonu LXXXV VII iz leta 1990 1 o dolo očitvi cen ((57§). Okoljjske in finaančne koristti uporabe energije, e proizveddene iz obnnovljivih viirov ter sopproizvedenee energije, je j potrebnoo vzeti v po oštev pri določevvanju cen. V skladdu s 1. členoom Vladne uredbe 1577/2005 (VIIII.15.) o izv vršbi zakonaa XVIII iz leta 2005 o daljinnskem ogreevanju morrajo biti moožnosti izk koriščanja obnovljivih o virov energije ter njihove tehnične inn ekonomsk ke razmere raziskane s strani vlaagatelja dovvoljenja v postopku p obratovvanja, rekonstrukcije alii širitve obj ektov za prroizvodnjo energije e za nnamene dalj ljinskega porabo obno ovljivih enerrgijskih meedijev, je ogrevannja. Rezultaate raziskav,, ki so usmeerjene v up potrebnno priložiti vlogi v vseeh primerihh. Gradbeno o in uporab bno dovoljeenje za proiizvodnjo energijee v namene daljinskega ogrevanjaa izda organ n, pristojen n za uporaboo obnovljiv vih virov energijee, v primerru, če so ekonomske e razmere enake e ali boljše b v priimerjavi z drugimi možnosstmi pridobiivanja energ gije.

5.5 Okkoljska zakkonodaja Zakon LIII iz letta 1995 o splošnih ppravilih varrstva okoljaa urejuje ppredpise v zvezi z varovannjem in vzddrževanjem naravnih n viirov, njihov vo trajnostno o rabo in uppravljanjem m. 2. člen zakona določa poddročje pristo ojnosti, ki zzajema neživ ve dele oko olja (vključnno s tlemi in vodo), njihovo naravno inn umetno usstvarjeno okkolje, dejav vnosti, ki so o povezane z njihovo uporabo, u obremennitvijo in deejavnosti, ki predstavlj ajo tveganjee za okolje ali ga onesnnažujejo. Varovannje tal je urejeno u v čllenih 14-177. V skladu s 14. členom varovannje tal obseega tako površje kot podpovvršje, prst, kamnine inn minerale kot tudi njiihove proceese. V skladu s 15. kujejo tako na površini kot pod njo, n odlagatii je mogočee le tiste členom lahko ti prrocesi učink o oz. jih ne oonesnažujejjo. materialle, ki na tla ne vplivajo Osnovnna načela v zvezi z vaarovanjem voda so naavedena v členih 18-221. V sklad du z 18. členom varovanje voda v obseg ga tako varoovanje površinskih kot tudi podzem emnih voda,, njihove zaloge, kakovostnno (vključn no s tem mperaturnimi pogoji) in količinnsko stanjee voda. vani in izved deni na tak način, da ustrezajo u Obremeenitev in poosegi v okollje morajo bbiti načrtov ekološkkim standarddom, kot np pr. stanje p ovršinskih in podzemn nih voda see zaradi possegov ne sme pooslabšati. Ukrepe U za dosego zaddovoljivegaa stanja je potrebno določiti v načrtih upravljaanja z vodam mi, katerih podrobnosti p i ureja Vlad dna uredba 221/2004 2 (V VII.21.) (gleej tam). V skladdu z 19. členom je pri posegih v ookolje potrebno zaščititi kopenskke ekosistem me, ki so odvisni od podzem mne vode. Kakovostno iin količinsk ko stanje pod dzemnih vooda se pri po oseganju v okoljee ne sme poslabšati. V skladdu z 20. čleenom morajjo biti vodnni viri namenjeni za oskrbo o z miineralno vodo in za medicinnske namenee zaščiteni z Vladno urredbo 123/1 1997 (VII.18 8.) o zaščitii vodnih viro ov. V skladdu z 21. člennom se rabaa voda, njihoova obremeenitev, izpusst izrabljeniih in odpadn nih voda v vodnaa telesa – poo potrebnem m postopkuu - lahko izv vaja do te mere, m da se ne ogroža naravnih n procesoov ter kakovvostne in količinske k oobnove vod dnih virov. To je poseebej pomem mbno pri 45

reinjekttiranju termalnih voda, ki je med ddrugim urejjena v Vladnih uredbahh 147/2010 (IV.29.) in 219/22004 (VII.21.) (glej tam m). V skladdu z 68. členom č je potrebno ppred pričetk kom dejavn nosti, ki ppredstavljajo o veliko obremennitev za okkolje, prioriitetno izvessti presojo vpliva na okolje, kattere podrob bnosti so navedenne v Vladni uredbi 314/2005 (XII..25.)(glej tam m). Namen Vladne urredbe 219/2 2004 (VII.221.) o varsstvu podzemnih vodaa je urejanje nalog, pravic iin dolžnostti, povezaniih z zagotaavljanjem in n ohranjanjem dobregga stanja po odzemne vode, s postopnim m zmanjševaanjem in preeprečevanjeem onesnažženosti vodaa, s trajnostno rabo voda, kki temelji naa dolgoročn nem varstvuu razpoložljjivih virov podzemne voda, in s sanacijo geološkkega medija. V skladdu s 4. Členoom, kot osn novnim načeelom, je pottrebno izpollniti cilje zaa dosego ustreznega kakovosstnega in kooličinskega stanja podzzemnih vod dnih teles do o roka naveedenega v Zakonu Z o splošnihh pravilih varstva v oko olja (Decem mber 22, 2015). 2 Za dosego d teh ciljev je potrebno p zagotovviti, da ne prihaja p do nadaljnjega n poslabšanja stanja po ovršinskih inn podzemn nih voda, zmanjšaati je treba vse negativ vne človeškke vplive naa vode, stan nje slabih inn ogroženih h vodnih teles je potrebno poostopno izb boljšati, obm močja, kjer je j stanje geeološkega m medija ali po odzemne m biti registriranna in pod naadzorom ter je potrebnno njihovo stanje s vode pooslabšano, morajo postopkki sanacije izboljšati. Skupno sttanje podzemnih vod da določa sslabša izmed ocen kakovosstnega ali količinskegaa stanja. i podrobno osti opredeliitve njihoveega stanja so o urejena v KvVM /Ministrska Opis voodnih teles in uredba 330/2004 (X XII.30.) o neekaterih pravvilih ocenjeevanja stanja podzemnee vode (glejj pregled zakonoddaje). Telo poodzemne voode je v dob brem količinnskem stan nju takrat, ko k dolgoročnni (min. 6 let) l letni odvzem m ne presegga razpoložljivega viira podzem mne vode, določenegaa v Vladnii uredbi 221/20004 (VII.21.)), odvzem ne povzroči ttrajnega zniižanja nivojja podzemnne vode, eko ološko in kemijskko stanje poovezanih površinskih vvod ni ogrožženo zaradi poslabšanj a stanja pod dzemnih voda, kkar bi lahkko oviralo doseganje okoljskih ciljev. Pom membni krriteriji za ustrezno količinssko stanje podzemne vo ode so še, dda ne sme prriti do sprem memb toka ppodzemnih voda, ki bi lahko povzročile spremem mbe v kem mijskem ali fizičnem stanju vodnnega telesaa, ter da mi, odvisni od o podzemnnih voda, nee smejo biti ogroženi. kopenskki ekosistem Vodno telo je v dobrem d kem mijskem staanju, če mo onitoring nee pokaže znnakov onessnaženja, izmerjenne vrednostti ne preseg gajo mejnihh vrednosti, ne predstav vlja ovire zza dosego okoljskih o ciljev ppovezanih površinskih p voda kot pposledica sllabega kako ovostnega sstanja in nee ogroža kopenskkih ekosisteemov, ki so odvisni od ppodzemnih voda. Vodno telo je v dobrem d kak kovostnem sstanju, če ima dobro kemijsko k sttanje in se njegova temperaatura ne znniža do te mere, da bi lahko pozročila spremembee v kemijsskem ali kakovosstnem stanjuu ter spremeembe podzeemnega tok ka vode, ter ne n ovira njeegove izrabee. V skladdu s členom m 4/B je pottrebno medd upravljanjem z vodam mi povodij izdvojiti po odzemna vodna ttelesa, ki soo ogroženaa – v skladu du s predpissi v KvVM M /Ministeriial Decree 30/2004 (XII.30..) – kjer je opaženo trajno znižannje nivoja podzemne p vode v ali piezzometričneg ga tlaka, ali pa see onesnažennje stalno po ovečuje.

V skladdu s 5. čleenom omejjitev vodniih teles po odzemne vo ode temeljii na določitvi mej vodonossnikov, teemperature vode, ppodpovršinsskih razvo odnic, hiddrodinamičn nega in kakovosstnega stanj nja podzemn nih voda. P Podrobnostii so navedeene v Vladnni uredbi 221/2004 2 (VII.21..) o nekateerih pravilih h upravljanj nja povodij.. Monitorin ng podzemnnih vodnih teles je potrebnno izvajati v skladu s predpisi v KvVM /Ministrskaa uredba 300/2004 (XIII.30.) o nekateriih pravilih ocenjevanjja stanja ppodzemne vode v in v skladu s ppredpisi v zvezi z upravljaanjem povodij. Na podlagi ugotovvitev je potreebno stanje podzemnihh vodnih telles redno ocenjevvati, toda vsaaj vsakih 6 let v povezaavi z načrti upravljanjaa z vodami. V skladdu s 6. člennom so za raziskavo sstanja vodn nih teles, njihov monittoring in morebitne m potrebnne ukrepe zaadolženi oko oljski, naravvovarstveni in vodnogo ospodarski iinšpektoratii. V skladdu s 7. člennom je pottrebno podzzemne vodee klasificiraati glede naa njihovo stanje s in stopnjo zaščite, upooštevajoč njjihovo napaajanje, transsmisivnost vodonosnika v a in vodovaarstvenih območijj. Smernicee za klasifik kacijo so navvedene v Prrilogi 2. V skladu s tem m so vodov varstvena območjaa virov mineralne vod de ali vodee za mediccinske nameene obravnnavana kot izjemno ranljivaa območja. V skladdu z 9. členoom odvzem m vode za doosego dobreega kakovo ostnega stanj nja ne sme presegati p mejne vvrednosti odvzema o (M Mi) in ne sm me povzroččiti fizičneg ga ali kemiijskega posslabšanja vodnegaa telesa. V skladu s z Vladno uredbbo 221/2004 4 (VII.21.) o nekaterih ppravilih uprravljanja s povoddji je potrebbno mejno vrednost v oddvzema (Mi) določiti na več mestiih v vodnem m telesu, kar zagotavlja lažje doseganje okoljskihh ciljev, preeprečuje trajjna znižanj a nivoja po odzemne vode/pieezometričneega nivoja in ne povzrroči mešanjja površinsk kih in podzzemnih voda, kar bi lahko ppovzročilo negativne spremembbe kakovosstnega stan nja. Členi 4-5 navajaajo tiste dejavnoosti, ki se nee smejo izvaajati (ali pa le pod dolo očenimi omeejitvami) naa ranljivih območjih o podzem mnega vodneega telesa. Vodno dovoljenje (dovoljenjee za odvzem m vode) je urejeno v 12. členu. V skladu s tem se lahko vvodno dovooljenje izdaa le v prim meru, ko odvzem vod de – ob uppoštevanju vseh že obstoječčih odvzem mov vode v dani reegiji – ne ogroža doseganje ookoljskih ciljev c in učinkovvitosti ukreppov določeenih v Vladdni uredbi 221/2004 (VII.21.) o nekaterih pravilih upravljaanja s povoddji. Varovannje kakovoosti podzem mnih voda jje urejeno v 10. člen nu. Najpom membnejši vidiki v za ohranjannje kakovosti so preprrečitev reinjjektiranja onesnaževal v podzemnne vode in omejitev o poslabšanjee kemijskeg tistih deejavnosti, ki k bi lahko povzročile p ga stanja voodnega teleesa ali bi lahko poovzročile trrajno povečaanje koncenntracije onesnaževal v podzemni p vvodi. Izpust oodpadnih snnovi v podzemne vode je reguliran n v 13. člen nu. V skladdu z določbaami tega člena see odvzeto vodo v lahko ponovno vrrača v isti vodonosnik v le v primeeru, ko reinjjektirana voda nee vsebuje drugačnih d snovi s kot oodvzeta vod da (npr. geotermalna uuporaba v zaprtem krogotooku) in tako ne ogroža kakovostneg k ga stanja po odzemne vo ode. Okoljskki register poodzemnih voda v in geolloškega oko olja (FAVI) je urejen v členih 34-3 35. Vladnaa uredba 220/2004 2 (VII. ( 21.) o varstvu u površinskih voda je pomem mben pri obravnaavanju izpuusta termaln nih voda ((brez reinjeektiranja) v površinskke vode, kaar lahko povzročči onesnažennje, saj lahk ko termalnee vode vsebu ujejo nekateere naravnee snovi (npr. ostanki ogljikovvodikov, nekatere ko ovinske eleemente), kii so na seeznamu “nnevarnih sn novi” za

površinsske vode v Prilogi 1. V uredbi sso naveden ne podrobnee določbe o izpustih odpadnih o voda, njjihovem čišščenju, mejn nih vrednosttih izpustov v itd. KvVM /Ministrsk ka uredba 30/2004 (X XII.30.) o nekaterih pravilih oocenjevanja a stanja podzem mne vode see nanaša naa pravice inn dolžnosti, določene za označevaanje teles po odzemne vode, kkarakterizaciijo in ocen no njihovegaa stanja, monitoring, m revizijo r preedhodno om menjenih nalog, kkot tudi zbirranje, obdelavo in posreedovanje po odatkov pottrebnih za izzvedbo teh nalog. Pravila določanja teles t podzemne vode sso obravnav vana v člen nih 2-3. 2. člen določaa pravila prostorsske razmejiitve (identifikacija, prredstavitev v GIS bazzah). V priimeru prek komejnih vodonossnikov morra biti določčanje teles podzemne vode usklajjeno s soseednjimi držaavami, v postopeek mora bitii vključen tudi t Madžar arski geološk ki inštitut (MAFI). ( V skladu s 3.. členom morajo biti vodna telesa dolo očena gledee na tip in pojavljanjee vodonosnnika, kot so o kraški, razpokliinski in medzrnski m vodonosniki v i bazenskih h območij ter razpokklinski vodonosniki goratih območjih. Na N podlagi temperaturre iztoka laahko razliku ujemo dva gglavna tipa,, in sicer hladne vode s tem mperaturo pod p 30 °C iin termalnee vode s teemperaturo nad 30 °C C. Telesa podzem mne vode je potrebno raazmejiti gledde na podzeemne razvodnice, tokovvni režim, geološke g zgradbee vodonosniika, naravnee hidrogeokkemične razzmere in ran nljivost. V ppostopku določanja d je potrebbno definiraati vse vodo onosnike z zzadostno po oroznostjo in i prepustnoostjo, ki dov voljujejo 3 odvzem m več kot 1000 m /dan, kot k telesa poodzemne vo ode. ne vode je obravnavan na v členih 4-7. V sklladu s 4. čllenom je Karakteerizacija telees podzemn potrebnno vodna telesa karakterizirati s pposebnim poudarkom p na registrirrana vodov varstvena območjaa, vodna teelesa s tvegaanjem, in tiiste dele prrekomejnih vodonosnikkov, ki bi jih lahko prizadelli prekomejni vplivi, kot k tudi tistee dele vodon nosnikov, ki k napajajo ppovršinske vode ali kopenskke ekosistem me. V skladdu s 5. členoom je potreb bno izvesti prvo državno presojo za vsa vodnna telesa naa podlagi razpoložžljivih geoloških in hidrogeološk h kih podatk kov, podatkov o rabi zemljišč, podatkov p monitorringa itd. Oppredeliti je potrebno vvsa ogroženaa vodna teleesa. Presojaa vključuje izdelavo digitalnnih kart v merilu m 1:50 00.000 (bazza podatkov v) in ustrezna besedilla, ki pred dstavljajo p (geo ološke in hiidrogeološk ke lastnosti vodonosnikkov in neprrepustnih naravnee geološke pogoje plasti, tookovni režim m), naravno o količinskoo stanje vod dnega telesaa (območja nnapajanja in n iztoka, prostorsske in časovne sprem membe pieezometričneega nivoja), naravno kakovostno o stanje vodnegaa telesa (kkemijska sestava, tem mperatura), površinskaa vodna teelesa in kopenske k ekosisteeme, ki so odvisni od d kakovostnnega in kem mičnega staanja teles ppodzemne vode, v in dejavnoosti, ki vpliivajo na kaakovostno iin količinsk ko stanje teeles podzem mne vode (odvzem ( vode, onnesnaženje itd.). Prilog ga 1 vsebuj e seznama podatkov in n informacijij, ki jih je potrebno p zvezno pridobivati za nadaljjnjo karaktterizacijo, kot k so lokacije odvzeemov vodee, načini uporabee, kemijska sestava in temperatura t a koriščene vode, obmo očja znižanjja (depresijee) zaradi odvzem ma vode, kakkovost in ko oličina reinj ektirane vode, potenciaalna onesnaaženja na naapajalnih območjiih. V skladdu z 9. členoom je potreb bno stanje tteles podzem mne vode ocenjevati o inn presojati na način določenn v Prilogi 2. Tekom presoje kakkovostnegaa stanja je potrebno p raaziskati odn nos med vsebinoo prijavnegga obrazca,, ki ga je p potrebno predložiti za a pridobiteev vodnih pravic p – definiraan v Vladnii uredbi 22 21/2004 o nnekaterih prravilih upraavljanja s ppovodji – in n realno obremennitvijo (kooličino odv vzete vodee) s sledeččimi preisk kusi: vodnnobilančni preiskus 48

(razmerj rje med koliičino odvzeete vode in napajanjem m vodonosniika), preiskkus površinsske vode (vpliv nna odvisnee površinsk ke vode), preiskus ekosistema (vpliv na odvisne kopenske k ekosisteeme), preiskkus tokovn nega vzorcaa (vpliv naa vdore slan ne vode alli vode z drugačno d kemijskko sestavo). Tekom presoje kaakovostnegaa stanja moorajo biti izvedeni naaslednji testti: splošni preiskus kakovossti vode (zaa določitev prostorske p rrazporeditvee onesnažen nja), preiskuus površinsk kih voda (vplivi oonesnaženjaa na ustrezn ne površinskke vode), prreiskus ekosistema (vpplivi onesnaaženja na ustreznee kopenskee ekosistem me), preiskuus pitnih vo oda (vplivi onesnaženj nja na zalog ge pitne vode), ttemperaturnni test. Za presoojo kemijskkega stanja je j potrebno določiti koncentracije snovi v narravnem ozad dju. V skladdu z 11. člennom je potrrebno vse ppodatke o prresoji teles podzemne vode shran njevati in predstavviti v GIS sistemu s v merilu m 1:5000.000. Poro očilo o dejaanskem stannju (z utemeeljitvijo) mora biiti predstavlj ljeno v načrttih upravljaanja z vodam mi. V skladdu z 12. člennom je potreebno sprem mljati spremeembe kakov vostnega in količinskeg ga stanja podzem mnih voda. Regionaalni sistem monitoring ga obsega kkoličinski monitoring m (opazovanjee nivoja po odzemne vode, ppiezometričnnega nivojaa in izdatnnosti izviro ov), kakovo ostni in kolličinski mo onitoring površinsskih voda odvisnih o od d teles podzzemne vode, redni nadzor kakovvosti vode, posebne regionallne monitorringe, monittoring podzzemnih vodaa, ki ga izvaaja Madžarsski geološkii inštitut, informaacijski in oppazovalni sistem s tal, kkakovostni in količinski monitoriingi, ki jih izvajajo lokalne uprave, kott tudi poseb bne znanstveene raziskav ve. dpadkov, Okoljskki monitoring obsega opazovalnne sisteme na vodovodih, odlaggališčih od monitorringov poveezanih z vaarovanjem ppitnih, min neralnih in medicinskih m h vodnih virov, v ter opazovaalnimi sistem mi sanacijsk kih del na oonesnaženih h območjih. V skladdu s 14. člennom morajo o biti zgoraaj omenjeni sistemi priipravljeni nna ustrezen način za zagotavvljanje ustreeznih meriln nih mest v sklopu opaazovalnega sistema voodnih teles, ki mora biti dolločen v naačrtih uprav vljanja z vvodami povodja. Mon nitoring voodnih teles obsega količinsski in kakovvostni moniitoring. Kolličinski mo onitoring daaje informaccije o dolog goročnih spremem mbah nivojja podzemn ne vode inn piezomettričnega nivoja, kot ttudi sprem membe v izdatnossti izvirov. Kakovostnii monitoringg daje inforrmacije o kakovostnem k m stanju podzemnih voda inn o njihovvem vplivu na zalogee pitne vod de in kopeenske ekosiisteme. V primeru prekom mejnih vodonnosnikov jee potrebno pprilagoditi gostoto g opaazovalne mrreže na naččin, da je primernna za popis in nadzor vplivov oddvzema v so osednjih državah, kot tudi za oprredelitev prekom mejnih smeri toka podzeemnih voda in pretoka.

V skladdu s 16. čleenom je pottrebno izvajjati karakterizacijo in presojo stan anja teles po odzemne vode naa podlagi zgoraj z omeenjenih sisttemov mon nitoringa v okviru naččrtov uprav vljanja z vodami. Podatke shhranjujejo okoljski, o narravovarstveeni in vodno ogospodarskki inšpektorati. Cilj Vlaadne uredbe 221/200 04 (VII.21..) o nekateerih pravillih upravljjanja s povodji je integraccija vseh deejavnosti po otrebnih za dosego usttreznega staanja voda ddoločenega v Vodni direktivvi, ki določaa vsebine naačrtov upravvljanja s pov vodjem (z vodami). v V skladdu s 3. člennom načrti upravljanjaa z vodamii vključujejjo vse dejaavnosti, ki bi b lahko potenciaalno vplivaale na kako ovostno in količinsko o stanje, ko ot tudi ekoološko stanjje voda, analize, potrebne ukrepe u za do osego dobreega stanja skupaj s z njiihovimi proogrami mon nitoringa. ij in 4 regio onalna povoodja (Donav va, Tisa, Načrte uupravljanja z vodami za 42 lokallnih povodij Drava iin Balaton) izvajajo (n na podlagi enotne mettodologije) okoljski inn vodnogosp podarski direktorrati, medtem m ko državn ni plan, ki zzajema celo otno ozemljje države, iizvaja Direk ktorat za zaščito vvoda in okoolja (VKKI)). Načrti uupravljanja z vodami vsebujejo v – med drugiim – vodov varstvena obbmočja (v skladu z Vladno uredbo 1223/1997 (V VII.8.)), reggistre, ekon nomske anaalize povezzane z rab bo vode, različnee mejne vreddnosti določčene v Vladdni uredbi 219/2004 (V VII.21.) o vaarovanju podzemnih voda, pprepoznavannje stalnih trendov pooslabševanjaa in ukrepee za obrat teh trendov v, ocene kemijskkega stanja podzemne p vode. v V skladdu s 4. člennom je potreebno v prim meru prekom mejnih vod donosnikov pripraviti načrte n za upravljaanje z vodam mi v sodelovanju s soseednjimi držžavami. 12. členn povzema vsebino načrtov za uupravljanje z vodami, kot so geoografska leega teles podzem mne vode, njihova n karaakterizacija,, s poudark kom na obrremenitvi inn odvzeman nju vode (razpršeena in točkkovna onesnaženja, oddvzem vod de in reinjeektiranje), iidentificiran nje teles podzem mne vode, kii so v povezzavi s površiinskimi vod dami in kopenskimi ekoosistemi. Po o začetni presoji je potrebnno izvesti nadaljnje ppresoje ogrroženih vod dnih teles in za prek komejne h ciljev (usstrezno stannje). Te prresoje je vodonossnike določčiti ukrepe za dosegoo okoljskih potrebnno izvesti najkasneje n do d 22. 12. 2013, kasn neje jih je potrebno pponovno ovrednotiti vsakih 6 let in po potrebi p izvessti spremem mbe. ka uredba 33/2005 3 (XIII.27.) o okoljskih dajatvah, o vaarovanju na arave in KvVM /Ministrsk upravi dolooča pristojb bine, ki jihh je potrebno plačati za različnaa vodna do ovoljenja vodni u (predhoodno, gradbeeno, uporab bno), v odviisnosti od količine k odv vzema in reiinjektirane termalne t 3 vode (v m /dan). V skladdu z Vladnoo uredbo 314/2005 (X XII.25.) je potrebno p izv vesti presojoo vplivov na n okolje za dejavvnosti, ki vssebujejo odv vzem podzeemne vode v količini večji v od 5 m milijonov m3/leto ali reinjekttiranje večje od 3 miilijone m3/lleto za pro oizvodnjo elektrike e alli direktne toplote, oziromaa za vse prrimere, kjerr odvzem ttermalne vo ode v krašk kih vodonossnikih pressega 500 m3/dan oz. 2000 m3/dan za medzrnske m vvodonosnikee. Poleg teg ga je potrebbno presojo vplivov m 20 MW W ali več teer za vse ellektrarne na okoljje izvesti zaa vse geotermalne elekktrarne z močjo ne gledee na proizvvedeno elekttriko, ki se nahajajo na vodovarsttvenih obm močjih za miineralne, medicinnske vodne vire v in vire pitne vode ali naravov varstvenih območjih. 50

Presoje vplivov na okolje potrjujejoo okoljski, naravovarrstveni in vodnogosp podarski inšpektoorati. Tekom izdelave globokih g teermalnih vrrtin je potrrebno s prroizvedenim mi odplakam mi (npr. odplakee, odpadna olja o iz vrtallne opreme)) ravnati v skladu z do oločbami Zaakona XLIIII iz leta 2000 o rravnanju z odpadki. o

5.6 Zakonodaj Z ja o upravvljanju z vodami v Zakon LVII iz leeta 1995 o upravljanjju z vodam mi obsega površinske p iin podzemn ne vode, mi rezervoaarji), vse dejjavnosti, njihove vodonosnikke (vključno s termalnnimi vodamii in njihovim ki vplivvajo na vodoonosnike, up porabo in uupravljanje z vodnimi viri, v kot tudii zbiranje, obdelavo o in posreedovanje vsseh podatko ov, ki so p otrebni za ocenjevanjee (podzemnnih) voda in n njihov monitorring. V nadaaljevanju beesedila govoorimo le o podzemni p vo odi. V skladdu s 6. členoom so podzeemne vode iin njihovi naravni vodo onosniki v ddržavni lastii. Upravljanje z vodaami je urejeeno v členihh 14-15. V skladu s 14 4. členom jje potrebno zaščititi mineralne in mediicinske vod de z opredeelitvijo vod dovarstvenih h območij, ki so regu ulirane v Vladni uuredbi 123//1997 (VII.8 8.) o zaščiti vodnih viro ov (glej tam m). V skladdu s 15. čleenom se lah hko vire poodzemne vo ode izkoriščča le do meere, da se vzdržuje v dinamiččno ravnovvesje med odvzemom o in napajan njem brez poslabšanj a stanja, in hkrati izpolnjuuje cilje povezane z dobrim sstanjem voda naveden nih v Voddni direktiv vi. Med izkorišččanjem mineeralnih, med dicinskih inn termalnih vod bi moralo imeti prrednost baln neološko izkorišččanje. Term malno vodo, odvzeto zggolj v nameene izkorišččanja geoteermalne eneergije, je potrebnno reinjektirrati v sklad du z Vladnoo uredbo 147/2010 (IV.29.) o spplošnih predpisih v mi in ustanov vami, ki nam m omogočaj ajo izkoriščaanje in varsttvo voda (gllej tam). zvezi z dejavnostm Zakon ddoloča prednnost pri zad dostitvi potrreb po vodi v sledečem vrstnem reedu (15§): - rraba vode za namene vodooskrbbe, javnega zdravja in n interventnno posredov vanje ob nnesrečah - zza medicinsske namene, kot tudi zaa neposredn ne storitve za prebivalsttvo -

zza napajanje živine in ribogojstvo r

zza ohranjannje narave

zza gospodarrstvo

zza ostale deejavnosti (np pr. šport, rekkreacija, turrizem, balneologija)

To pom meni, da je odvzem terrmalne vodde za namen ne proizvod dnje energijje, kot gosp podarska dejavnoost postavljeena nizko v prednostni lestvici. Člen 155/A ureja pristojbine p za z uporabo vodnih virrov, katere je uporabnnik dolžan plačevati p državi za dejanskko porabljen no ali preddvideno ko oličino vodee, določenee v gradbeenem ali obratovvalnem vodnnem dovoljeenju. Osnovvna višina pristojbine p jee določena v členu 15//B na 4,5 3 dvzem vodee presega za 10% količino k naavedeno v vodnem HUF/m . V primeeru, da od dovoljennju, znaša višina v pristo ojbine 9 HU UF/m3 za preeseženo kolličino. Če oodvzem vod de poteka 3 brez priidobljenega vodnega do ovoljenja, zznaša osnov va 28,9 HUF F/m . Podroobnosti izraččunov so navedenne v KHVM M / Ministrsk ka uredba 443/1999 (XIII.26.) za izrračun pristoojbine za vo odne vire (glej tam m). V skladdu s členom m 15/C ni pootrebno plaččevati pristo ojbine v prim meru, da see celotno količinoo odvzete vode v vrača nazaj (reinnjektira) v isti vodon nosnik. Prisstojbine za odvzem termalnne vode sam mo v energ getske nameene se lahk ko zmanjšajjo za zneseek, ki se porabi za izgradnjjo reinjekcijjske vrtine v danem lettu. Členi 228-29 stanndardizirajo vsebino vvodnih dovoljenj. In nšpektorat lahko izdaa vodno dovoljennje le v prim meru, da rab ba vode ne oogroža vodn nih virov in n je v skladuu z ostalimi predpisi v zvezi z varovnjeem vodnih količin, k uprravljanjem s podzemnimi vodnimi mi viri in kak kovostjo vode. N Novo vodnoo dovoljenjee je mogočče izdati le v primeru, ko je potrrebna količiina vode razpoložžljiva. Vsebinaa prijavneega obrazca a za pridoobitev vodnega dovoljenja in nnjegovih prilog p je standarrdizirana v KHVM / Ministrsk ka uredba 18/1996 (VI.13). ( Priijave za prridobitev predhoddnih gradbbenih in uporabnih u dovoljenj je potrebn no predložžiti na regionalne okoljevaarstvene in naravovarsstvene inšpeektorate terr vodnogosp podarske innšpektorate.. Uredba zelo poodrobno obrravnava razzlična dovooljenja. V nadaljnjem n besedilu boodo obravn navani le najpomeembnejši prredpisi v zvezi z rabo teermalnih vo od. ajo različni tipi t vodnih dovoljenj. Predhodno dovoljenjee se nanaša na splošne zahteve Obstajaj upravljaanja z voddami in osn novne tehnnične param metre predv videnih dejjavnosti terr določa količinoo vode, ki se jo bo v prrihodnje upporabljalo (k kar inšpekto orati zabeleežijo kot preedvidene količinee vode in jo j pri prih hodnjih prijjavah pono ovno obravnavajo), veendar ne dovoljuje d vrtalnihh del ali upporabe vod de. Gradbenno dovoljen nje je potrrebno za vr vrtanje, sanaacijo ali opustiteev vrtin. Lee z uporabn nim dovoljeenjem se prridobi pravica za raboo vode za določeno d časovnoo obdobje. V skladdu s 1. čleenom in prrilogo 1 m mora prijavaa za pridob bitev predhhodnega do ovoljenja vključevvati načrtovvano rabo vode, v kakovvost in količino vode, ki se jo bbo odvzelo, časovni razporedd, načrtovaane metodee za čiščennje vode, tehnologija vrtanja, reezultate preedhodnih raziskavv (če so bilee kakšne), karta k lokacij , območje vpliva v vodnjjaka, druga raba vode itd. i 2. člen iin priloga 2 vsebujeta odločbe o o vvsebini vlog ge za pridob bitev gradbeenega dovolljenja, ki mora vssebovati dookumentacijjo o lastninnskih praviccah. Vloga mora vseboovati inform macije o kategoriiji rabe vodde (zasebna,, javna), nam menu uporaabe (kmetijsstvo, balneoologija, eneergetika), tipu cilljnega voddnega vira//vodonosnikka (razpok klinski, kraaški, medzrrnski), tem mperaturi podzem mne vode, naatančni lokaaciji vrtanjaa (naselje, coordinate, itd.). i Poleg tega so pottrebne še 52

podrobnne informaacije o rab bi podzemnne vode (k kakovost, količina, k srrednje in največje vrednossti), tehničnnih parametrih za obrratovanje (p periodično, stalno), ppodrobnih tehničnih paramettrih vodnjakka/vrtine (g globina, preemer, filterski intervalli itd.), prettokih (l/s, m3/dan), tipu vodnjaka (narravni iztok k, črpanje, v tem prim meru tehniččni paramettri črpanja)), drugih napravaah v povezzavi z vod dnjakom, oobjektih zaa vzorčenjee vode, zaaščiti vodniih virov (vodovaarstvena obm močja). Vlo oga za pridoobitev dovo oljenja mora vsebovatii tako geolo oški opis (tudi litološki stolppec vrtine) kot k tudi hiddrogeološki model s hiidrogeološkkimi parameetri enot, pogoji nnapajanja inn odtoka po odzemnih voodnih virov v glede naraavnega stanjja (pred odv vzemom vode) kkakor tudi ob o delovanju u vodnjaka . Hidrogeolloški modell mora vkljuučevati vplive vseh ostalih oodvzemov vode v na ciljnem območčju, vključn no s predvid denimi količčinami rabe vode, ki so bile iizdane v preedhodnem dovoljenju, d kakor tudi opis kakovo ostnega stannja podzemne vode. V vlogi za pridobittev dovoljen nja je potrebbno opisati potencialnee vire onesnnaževanja v skladu s prilogo 3 (komunaalni, industtrijski, kmeetijski, prom metni, rudarski, drugi viri) in uk krepe za Dokumentacija mora zaščito (npr. vzposstavitev sisttema monittoringa, razllične omejitve itd.). D vključevvati načrt ukkrepanja za preprečitevv morebitnih h okoljskih katastrof. Vsebinaa uporabnegga vodnega dovoljenjaa je urejena v 6. členu. Njegovi naajpomembn nejši deli so podaatki o uporaabniku, v primeru p kakkršnih koli odstopanj od o gradbeneega dovoljeenja tudi podrobnna tehničnaa dokumenttacija dejannskega stanjja, rezultatii testiranja, pogoji, prravice in dolžnossti pri uporaabi in hidrog geološko pooročilo. 22.) o izvajjanju poobllastil organov na podrročju uprav vljanja z Vladna uredba 72/1996 (V.2 vodami urejuje poooblastila orrganizacij, zadolženih za upravljanje z vodaami. V skladu s 1. o okoljski, o narravovarstveeni in vodno ogospodarskki inšpektorrati. Ena členom te naloge opravljajo izmed nnajpomembbnejših nalo og je izdajaa različnih vodnih dovoljenj (pooglej podrob bnosti v KHVM / Ministrskka uredba 18 8/1996 (VI. 13)). ktorat oz. se s lahko sppremeni na prošnjo Vodno dovoljenje lahko spreemeni pristtojen inšpek u z 11. člennom se lahk ko vodno dovoljenje sppremeni naa prošnjo imetnikka dovoljenjja. V skladu imetnikka dovoljenja v primeru u rekonstrukkcije vrtine//vodnjaka, različne upoorabe od nav vedene v vodnem m dovoljenjju, različn ne količinee odvzema vode ali pa v prrimeru sprremembe lastnikaa/uporabnikaa. Vlogi za z spremem mbo vodnega dovoljeenja mora biti priložžena vsa dokumeentacija, ki je j potrebnaa za presojo zahtevanih h sprememb b. V skladu z 12. členo om lahko pristojenn organ sprremeni vodn no dovoljennje v primerru, če so se spremenilii pogoji – na osnovi katerih jje vodno doovoljenje izdano - preddvsem v zveezi s količin no odvzemaa, mejnega odvzema o (Mi) alii kritične meeje onesnažženja razpoloožljivih vod dnih virov. V skladdu s 14. čleenom se lah hko vodno ddovoljenje odvzame v primeru, kko imetnik vodnega dovoljennja ne izpolnjuje dolžn nosti ali v pprimeru znaatne spremembe pogojeev (glede naa pogoje ob izdaaji vodnegaa dovoljenjaa). Členi 115-16 urejuj ujejo primerre vodnjakoov/vrtin, kii so bili zgrajenii oz. obratujjejo brez usstreznega doovoljenja. V posebnih okoliščinah o h se lahko zaaprosi za posebnoo dovoljenjee. 18. člen urejuje u razliične kazni. Poleg izzdaje vodnnih dovoljen nj je ena izzmed glavn nih nalog okoljskih, o nnaravovarstv venih in vodnogoospodarskihh inšpektorratov določčitev vodov varstvenih območij o (9 §). Podrobnosti so urejene v Vladni urredbi 123/1997 (VII.8.)) o zaščiti vodnih v virov v.

Vladnaa uredba 1223/1997 (VIII.8.) o zašččiti vodnih virov obrav vnava glavnne naloge varovanja vodnih virov pitnee in mineraalne vode tter vode zaa medicinsk ke namene,, v povezaavi s 14. členom Zakona LV VII iz leta 1995 o uppravljanju z vodami. Uredba U obraavnava dejaanske in potenciaalne vire zggoraj omen njenih tipovv vodnih viirov (vključčno s termaalnimi podzzemnimi vodami)), kot tudi njihovo n obdeelavo, skladdiščenje in distribucijo. d . V skladdu z 2. čllenom varo ovanje takiih podzemnih vodnih h virov zahhteva dolo očitev in vzdrževvanje vodovvarstvenih objektov inn območij, ki morajo o biti razdeeljena na notranja, n zunanjaa in hidrogeeološka vodovarstvena območja. Meje M teh ob bmočij moraajo biti dolo očene na podlagi hidrogeolooških pogojjev, dejanskkih ali poteencialnih odvzemov vvode ter na podlagi ostalih ppodrobnostii navedenih h v Prilogi 22. V skladdu s 3. členom je naloga n notrranjega vod dovarstveneega območjja tehničnaa zaščita vrtine/vvodnjaka inn zaščita vodnih vvirov pred neposredn nim onesnnaženjem. Zunanje vodovarrstveno obbmočje mo ora ščititi vodne viree pred razzličnimi viiri onesnažženja in bakterijskim onesnnaženjem, medtem m ko mora hidro ogeološko vodovarstve v eno območjje vodne mi viri oneesnaženja, ki k morajo biti b opisanaa za dele ali a pa za vire zašščititi pred nenevarnim celotno napajalno zaledje. z V skladdu s 4. členoom je dimen nzioniranje vodovarstv venih območij odvisnoo od časa po otovanja, ki je preračunana iz i hitrosti to oka podzem mne vode (n npr. čas, ki je potrebenn, da onesn nažilo ali drug voodni delec dooseže mesto o odvzema) . 8. člen povzema glavne g vidiike dimenzzioniranja raazličnih vodovarstveniih območij, kot so ciljni gllobinski interval, dovo oljena količiina odvzem ma vode, geo ološke paraametre vodo onosnika zaščitennih vodnih virov, v omejiitve pri rabii zemljišč, potrebne p uk krepe in moonitoring terr njihovo presojo.. V skladdu z 10. členom č se lahko v raazličnih vo odovarstvenih območjiih izvajajo le tiste dejavnoosti, ki ne ogrožajo kakovostnegga in količiinskega stan nja vode. 111. člen ob bravnava omejitvve za izvajannje dejavno osti v notraanjem vodov varstvenem m območju, 12. člen ob bravnava ovarstvenem m območju u, 13. člen n pa obrav avnava omeejitve v omejitvve v zunannjem vodo v nem obmoočju. Dejav vnosti, ki predstavljaj ajo potencialen vir hidrogeološkem vodovarstve onesnažženja, so kmetijstvo, k živinorejaa, industrijaa, promet itd. Podrooben seznaam vseh prepoveedanih dejavvnosti v različnih conahh je podan v prilogi 5. Vladnaa uredba 1221/1996 (V VII.24. ) o vvzpostavitv vi in uporabi javnih kkopališč ob bravnava tudi term malna zdravvilišča, ki imajo pravicco opravljati medicinske dejavnossti (1§). V skladu s 5. členoom morajo biti b vodni viri, v iz katerrih se pridob biva voda za z javna koppališča, zašščiteni in vodovarrstvena obm močja moraajo biti zasnnovana (dim menzioniran na) v skladu du z Vladno o uredbo 123/19997 (VII.18.)). V skladdu z KHVM M /Ministrsk ka uredba 23/1998 (X XI.6.) o regiistru za uprravljanje z vodami pri vod dnih inšpektoratih so podzemne p vvode in njih hovi vodono osniki, kot tuudi povezan ne vodne 54

zaloge, njihova kakovost in količina k dell državnegaa sistema vo odnega regiistra. Registter mora drogeološke,, hidrološkee in tehničn ne podatke kot tudi relevantna vsebovaati vse priključene hid ekonom mska in pravna dejstv va in slikee. Osnova registra so s vodna ddovoljenja, katerih podrobnnosti so navvedene v KH HVM / Miniistrska ured dba 18/1996 6 (VI.13). V skladdu z 8. členoom je pripraava in vzdržževanje vod dnega registra dolžnostt regionalnih h vodnih direktorratov. Podattke o zalogaah vode je ppotrebno po osodabljati in ponovni oceniti na vsakih 5 let, meddtem ko je spremembe s v vodni biilanci na raččun rabe vo ode potrebno no ocenjevatti stalno, najmanjj enkrat letnno. Uporabnniki so dolžžni plačati pristojbino p zza rabo vodn nih virov, kot k je termallna podzem mna voda, in to ppo količini odvzema. Metoda izr zračuna je urejena v KHVM /M Ministrska uredba 43/19999 (XII.26.). V skladu s prilogo 1 v primeru terrmalnih vod d velja nasleednji izraču un: VKJ= V (m3) ‫ ٭‬A (Ft/ ( m3) ‫ ٭‬m ‫ ٭‬g V: količčina odvzetee vode A: osnoovna pristojbbina (določeena v Zakonnu o državn nem proraču unu, letno) m: faktoor spremem mb (nemerjen n odvzem vvode: 2, merrjen odvzem m vode: 1) g: faktoor spremem mb v zvezi s tipom raabe in tipo om vodnih virov. V pprimeru podzemnih termalnnih vod so vrrednosti parrametra “g”” sledeče: medicinska m javna Voda medicinskke namene termalna (>30 °C)

piitna voda

kopallna druga

za 1

voda 1

7,5

ode, na podllagi katere se plača priistojbina V skladdu s 5. členoom mora biiti količina odvzete vo za vodnni vir, merjeena zvezno s certificirannim vodnim m števcem, s katerim m mora biti oprremljeno ustje vrttine. KvVM /Ministrsk ka uredba 24/2007 2 ((V VII.3.) o prredpisih va arnosti vodoooskrbe ob bravnava podrobnnosti tehničnnih in varno ostnih vpraššanj povezaanih z dejav vnostmi v zvvezi z vodn nimi deli, kot so vvrtanje vodnnjakov, čišččenje voda, vzpostaviteev in obrato ovanje kopaališč itd., vk ključno z njihovim m načrtovannjem, gradnj njo, obratovaanjem, obno ovo, opustittvijo itd. KvVM /Ministrsk ka uredba 101/2007 1 (X XII.23.) o strokovnih s zahtevah zza posege v zaloge podzem mne vode in i navodila a za izdelaavo vodnja akov obseg ga vse dejaavnosti pov vezane z 55

načrtovaanjem, izveedbo in obratovanjem pproizvodnih h, reinjekcijjskih in opaazovalnih vrtin, v kot tudi praavice in dolžžnosti njihovih načrtovvalcev, izvajjalcev in nad dzornikov. Tekom načrtovanja (3§) je potrebno p poogoje v vo odnem dovo oljenju upooštevati v skladu s z Vladno uredbo 722/1996 (V.2 22.) o izvajjanju poobllastil organ nov na podrročju uprav vljanja z vodami. Upoštevatti je potrebn no, da vrtinaa ne sme prredstavljati hidrodinam mične povezave med m telesi poddzemne vod de. različnim V skladdu s 5. člennom velja, da je potreebno za izv vedbo vrtin n globljih ood 30 m predhodno pridobitti vodno dovoljenje. Med vrtanjjem je pottrebno izvaajati geofiziikalne, tehn nične in hidrodinnamične meeritve, ki so navedene v Prilogi 1. Te so sledeče: Geofizikkalne merittve: SP, naravna gama aktivnost, upornost, u ko ot dodatne m meritve: nev vtronska poroznoost, mikrolog, temperratura na ddnu vrtine, sonične meritve, m meritve tem mperatur, upornosst izplake, magnetna m su usceptibilnoost Tehničnne meritve: meritve nottranjega preemera vrtinee, pozicije filtrov f itd. Hidrodiinamične meritve: m črpaalni poizku si in meritv ve temperatture pri maaksimalnem pretoku (pod 1000 m - tempperature na dnu vrtine, pod 500 m – zvezne meritve tem mperature, izdatnost i vrtine (ppri 80, 60 inn 40 % mak ksimalnega ppretoka), tlaačni gradien nt itd. Inšpektoorati lahko izvajalca op prostijo izveedbo teh meeritev v prim meru, če lahhko dokaže, da je iz obstoječčih vrtin naa tem obmo očju na razppolago dov volj podatko ov, tako daa nove meriitve niso potrebnne za določittev tehničniih parametroov vrtine. V skladdu s 5. čleenom je potrebno vs ebnost plin nov v vrtin ni meriti v skladu z KHVM /Ministrrska uredba 12/1997 (V VIII.29.) o rrazplinjevan nju in vzorčenju plinovv podzemnih h vod. Posebenn člen (5/A) obravnavaa termalne vrtine. V skladu s tem m členom m morajo biti termalne t vrtine oopremljene s posebnim m ustjem, kii omogoča razlikovalen n (diferenciiran) odvzeem glede na dejannske potrebbe, in s tem omogoča ggospodarno in trajnostn no rabo term malnih vodn nih teles. Termalnne vrtine morajo m bitii opremljenne z napraavami, ki so odpornee na temp peraturne spremem mbe in kem mično agressivne vode. Poleg tegaa je pomem mbno pri izzvedbi takšn nih vrtin preprečeevati obarjaanje minerallov in omoggočiti možn nost čiščenjaa vrtin. Dokumeentacija in obveznosti o pri posredoovanju podaatkov za zak ključene vrttine so obraavnavane v 8. čllenu. Hidroogeološko poročilo p jee potrebno pripraviti v primeru odvzema vode iz medzrnsskih, kraškkih in razp poklinskih vodonosniikov, kjer količina oodvzema/reiinjekcije presegaa 1,5 m3/dann, kot tudi za z opazovaalne vrtine, če so repreezentativne za določen no vodno telo in so del reggionalnega sistema moonitoringa. Hidrogeolo oško poroččilo mora pripraviti p izvajaleec vrtine, njjegova vseb bina je doloočena v Priilogi 2. Vseebovati morra osnovne podatke (katastrssko številkoo, koordinatte, lokacijo itd.), tehno ologijo vrtan nja, geološkke podatke, globino cevitve in globine filtrov, f obraatovalne poddatke, diagrrame pretok ka itd. Inšpeektorat pošljje kopijo hidrogeološkega poročila regionalnem m okoljev varstvenemu u in voodnogospod darskemu direktorratu, kot tuddi Geološkem mu inštitutuu Madžarsk ke. Členi 10-11 se naanašajo na vrtine v za oddvzem term malne vode. Posebne zzahteve vklljučujejo v in pieezometričneega nivoja tako na meritve temperatuure, pretokaa, nivoja poodzemne vode proizvodnih kot tuddi reinjekcijjskih vrtinahh. Določenaa je tudi frek kvenca izveedbe teh meeritev.

Za term malne izviree veljajo en naki predpissi kot za teermalne vrttine (12§), vendar je potrebno p meriti tuudi izdatnosst izvira, tud di če voda oodteka stran n brez kakršnekoli korisstne rabe. V skladdu s 5. členoom KvVM /Ministrska / a uredba 30/2008 (XII.31.) o tehhničnih predpisih v zvezi z dejavnosttmi in obrrati, ki naam omogoččajo izkoriiščanje in varstvo voda v ter ublažiteev posledicc onesnažeenja voda je potrebn no med naačrtovanjem m vrtine up poštevati hidrogeološki moddel ciljnih teles podzem mne vode, kot tudi vsse podatke v zvezi z zalogami z podzem ma (Mi), ek mne vode, mejno m vredno ostjo odvzem kološkim minimumom m in kakovosstjo vode v vodonnosniku. V primeru teermalnih vrrtin je potreebno zagotoviti v le-tteh meritve nivojev podzem mne vode, zvvezne meritve količinee odvzete vode, v meritv ve spremem mb kakovosstnega in količinsskega stanjaa zalog podzzemne vodee, kot tudi om mogočiti vzzorčenje. Razdalja med vrtinnami mora biti b določenna na tak naačin, da klju ub soproizvo vodnji vrtin iz istega vodonossnika, zmannjšanje količine odvzem ma ne preseeže 10 % zaačetnih koliičin za vsak ko vrtino posebej. Pri določanju razdallje je potrebbno upoštevati lokalnee pogoje, zzmanjšanje pretoka, znižanjee nivojev poodzemne vo ode, tlaka, kkakovosti in n temperaturre. KHVM M /Ministrska uredb ba 12/19977 (VIII.29 9.) o razp plinjevanjuu proizved dene in dobavljjene vode je potrebn no upoštevaati pri izko oriščanju teermalnih vood, saj imaajo le-te pogostoo visoko vssebnost plin na. V skladdu s 1. čleenom uredb ba obsega vse vodne objekte povezanne s proizvvodnjo, čišččenjem, sklladiščenjem m, transportom in distr tribucijo tak kih vod. Podzem mne vode poo vsebnosti plina uvršščamo v 3 razrede, r ki jih med seeboj razlikuj ujemo po količini raztopljeniih ogljikovo odikov pri tlaku 1013 milibarov in temperat aturi 20 °C, in sicer razred A A: pod 0,8 l// m3, razred d B: med 0,88-10 l/ m3, razred r C: naad 10 l/ m3. V skladdu z 2. členoom je imetn nik vodnegaa dovoljenjaa med črpaln nim poizkuusom dolžan n izvajati meritve vsebnosti plinov v od dvzeti podzzemni vodi in po potreebi ustreznoo spremenitti vodno dovoljennje. 3. člen obravnava različne po ostopke razpplinjevanja za razredaa B in C. R Razplinjevan nje mora biti izveedeno na takk način, da ne n povzročii poslabšanjja kakovostnega stanjaa voda. Pri upoorabi termallnih vod v balneološkke namene je j v veliko primerih ppotrebno up poštevati določbee iz EüM M/ Ministrsska uredb ba 74/1999 9 (XII.25.)) o naravvnih zdrav vstvenih dejavniikih. V sklaadu s 15. členom č je laahko termin n naravna mineralna m vvoda ali meedicinska voda upporabljen le v primeru, ko kakovosstno stanje vod v izpolnjuje zahtevee navedene v Prilogi 2. Te zaahteve za naaravne mineeralne vode so: pridobiiva se jo iz varovanega v a vodonosnik ka, je po svojem izvoru čistta, po svojii kemijski iin mikrobio ološki sestaavi je nenevvarna zdrav vju ljudi, količinaa raztopljennih snovi je stalna in zznaša minim malno 1000 mg/l ali paa znaša med d 500 in 1000 m mg/l in vsebuuje katero od aktivnih bbioloških ko omponent navedenih n v prilogi. V skladu s prilogo 2 medicinssko vodo deefiniramo koot naravno mineralno m vodo, v ki imaa dokazan zdravilni z učinek. Oskrbovalec z vodo je dolžan iizvajati preeizkuse kakovosti na ssvoje lastnee stroške vsakih 5 let v prim meru, da see vode uporrabljajo zun nanje (npr. za kopanjee), in vsake 2 leti v primeruu, da se uporrabljajo notranje (npr. zza pitje). V skladdu z 22. čllenom vodii register m mineralnih in i medicinsskih vod teer tudi zdraviliških centrov Državni zaavod za zdraavstveno vaarnost.

Vladna uredba 1477/2010 (IV.2 29.) o sploššnih predpissih v zvezi z dejavnostm mi in obratii, ki nam omogoččajo izkorišščanje in varstvo vooda vsebujee najpomem mbnejše prredpise v zvezi z reinjekttiranjem term malnih vod. V skladdu z 10. člennom morajo o biti vodni objekti (vrttine), ki so namenjeni samo za en nergetske namenee, načrtovanni na način n, da njihovvo obratovaanje ne vpliva negativvno na izdaatnost in temperaature kraškiih termalnih h izvirov. O Odvzeta terrmalna vodaa za energeetske namene mora biti po nnjeni uporabbi reinjektirrana v isti voodonosnik. V skladdu z 11. čleenom se lah hko podzem mne termaln ne vode upo orablja v m medicinske in druge zdravstvvene namenne, kot pitnee – in minerralne vode, za balneolo oške namenne, za oskrbo o s toplo vodo v gospodinjstvih, proizvodnjo tooplote in elektrike. Prri načrtovaanju uporab be se je potrebnno usmeriti v večnam menske (kaaskadne) siisteme, praav tako je potrebno težiti k gospodaarni rabi voode. Uporab bo plinov, rraztopljenh v vodi, je prav p tako ppotrebno up poštevati. Pri izgrradnji vodniih objektov v za uporaboo termalne vode je po otrebno omoogočiti vareen izpust izrabljennih vod, prredvsem je treba t poskrrbeti za rein njektiranje. Skozi celotten postopeek izbora potenciaalnega površinskega rezervoarja r je potrebn no upoštevaati okoljskee vidike in naravne napajalnne procese. Termalno vodo za naamene oskrb be gospodin njstev s topplo vodo je mogoče dostavitti v vodovodni sistem le v primeru ru, da izpoln njuje standaard za kakovvost pitne vode. v Če je termalna voda potrjena ko ot mineralnna ali mediicinska vod da, je potreebno čiščen nje vode načrtovaati na podllagi individ dualnih analliz. Medicin nske vode se smejo ččistiti le s pomočjo p tehnologgij, ki ne osslabijo njiho ovega zdravvilnega učin nka. Pri načrrtovanju reinnjektiranja je j potrebnoo določbe tee uredbe upo oštevati pri izdajanju dovoljenj d od trenuutka veljavnnosti uredbee, z izjemo tistih dejav vnosti, za katere k je biloo predhodn no vodno dovoljennje izdano pred p njegov vo pravnomoočnostjo (78§). Pod ob bsegom te ur uredbe so op perativna vodna ddovoljenja, ki k bodo veljjavna po 222. 12. 2012 ter njihovo podaljšanjee. Izjeme prri veljavi se lahkoo določijo za z tiste uporrabnike, ki iizrabljajo teermalne vod de samo za eenergetske namene, iz vodnnih teles s slabim ali poslabšajoočim kakov vostnim stan njem (v skkladu s preesojo pri načrtovaanju upravlljanja s pov vodji) do 222. 12. 2014 4 ter do 22. 12. 2020 v primerih uporabe termalnne vode iz voodnih teles z dobrim kaakovostnim m stanjem.

5 5.7 Pravvni okviri zza monitorring podzeemne vodee Okvirnaa vodna dirrektiva (OV VD) določa standardizirrane predpiise na ravnii EU za mo onitoring podzem mnih voda na n Madžarsskem. Osnoovna držav vna zakonod daja je vezzana na zaakone na področju varstva okkolja in uprravljanja z vvodami. Pri načrrtovanju uprravljanja s povodji je oopredeliti znatna z in staalna znižanjja nivoja po odzemne vode/pieezometričneega nivoja ter znatnee in stalne povečane koncentraccije onesnaaževal v ogrožennem telesu podzemne vode, v sskladu z Vladno V ured dbo 219/20004 (VII. 21.). 2 Za opredeliitev teh groženj je potrebno iizvajati mo onitoring podzemnih voda. Na podlagi rezultatoov monitoriinga je potrebno stanjee podzemne vode redno o ocenjevatii, najmanj na n vsakih 6 let v sskladu z naččrtom uprav vljanja s povvodji. Monitorring je potreebno izvajaati v skladu z določbam mi Vladne urredbe 221/22004 (VII. 21.). 2 Cilj te uredbbe je integraacija ukrepo ov in akcijskkih program mov za doseego in ohrannitev dobreg ga stanja voda, določenega s posebnimi zakoni, teer določitev v vsebine naačrtov upravvljanja z vo odami in pravil nnačrtovanja. Uredba prav tako določa, d da je j “potrebnoo zagotovitii, da se stan nje voda naa državnih mejah m ne poslabšaa in z medsebojni ukrepi zagotoviiti dobro staanje voda”. V zvezii z monitoriingom podzzemnih in ppovršinskih voda ter vodovarstvennih območij ij uredba določa, da je potrebbno izdelatii in izvajati program monitoringa, katerega vssebina je do oločena z ločeno zzakonodajo. Program monitoringa m a mora biti načrtovan, n izdelan in izzveden na taak način, da je zddružljiv s tehničnimi sp pecifikacijam mi ter stand dardiziranim mi metodam mi in postop pki, ki so določenni v 21. čllenu OVD, z namenoom učinkov vitega in zanesljivega z a izvajanja načrtov upravljaanja z vodam mi. KvVM / Ministrskka uredba 30/2004 3 (XIII.30.) ureju uje pravice in obveznoosti pri naččrtovanju teles poodzemne vode, v karak kterizacijo in presojo o njihovegaa stanja, m monitoring, pregled predhoddno omenjenih nalog, kot k tudi zbiiranje, obdeelovanje in poročanje p ppodatkov, potrebnih p za izvajjanje teh nalog. n V sk kladu z ureddbo je potrrebno slediti spremem mbe količinsskega in kakovosstnega stanj nja podzemn nih voda s pomočjo mreže m mon nitoring, ki zaznava raazpršene antropogene vplivee in vplive naravnih n proocesov na količinsko k in n kakovostnno stanje po odzemne vode (ookoljski moonitoring). Poleg P tega vključuje monitoring, ki zaznavva točkovne vplive človeškkih dejavnoosti, ki vpllivajo na kkoličinsko in kakovostno stanjee podzemn nih voda (monitooring vpliva na okolje). Detekcij ija in objekkti monitorringa telesaa podzemnee vode morrajo biti zaabeleženi v načrtih upravljaanja z vodam mi. Monitoring podzem mnih voda tvorijo: t količinski monnitoring, kak kovostni monitorring, ki vljučuje v sp premljanje kemijskih parametro ov, in kem mijski obrratovalni monitorring. 59

Cilj kkoličinskegga monito oringa jee opazovanje spreememb nnivoja po odzemne vode/pieezometričneega nivojaa ter dolggoročne sp premembe pretoka (iizdatnosti) izvirov. Kakovoostni monitooring opisuje skladno inn celovito sliko kakovo ostnega stannja podzemn nih voda in njihoov vpliv na ekosisteme e in vire pitnee vode. drobnosti vvidikov o vzpostavitvi v i različnih monitoring gov teles Priloga 3 uredbe podaja pod podzem mne vode. V skladu s tem t prostorrska gostotaa mreže in pogostost m meritev mo orajo biti določenne na načinn, da omogočajo zane sljiv pregleed in nadzo or spremem mb piezomeetričnega nivoja zzaradi odvzzema vode in/ali i dotokka, kot tudi določitev bilanc b in sm mer toka po odzemne vode preko meje. KHVM M / Ministrsska uredba 22/1998. ((XI. 6.) ureejuje institu ucionalno oozdaje in podrobne p naloge monitoringg in hidrografskih deejavnosti. Te dejavno osti obsegaajo prepozznavanje, vrednottenje in napooved količin nskih in kakkovostnih značilnosti z podzemne p vvode, oceno njenega stanja z ustreznim pristopom. p V poveezavi z osnnovnimi po odatki, poveezanimi z upravljanjeem z vodam mi, Vladnaa uredba 178/19998 (XI. 6.) navaja, da je potrebbno vzpostaaviti in izv vajati inform rmacijski siistem za upravljaanje z vodaami z nameenom zbirannja, obdelo ovanja in diistribucije ppodatkov zaa naloge upravljaanja z vodaami, ki jih izvajajo držžavne in lok kalne oblastti. KHVM / Ministrskaa uredba 23/19988 (XI.6.) o registru r uprravljanjami z vodami vodnih v inšpeektoratov ur ureja način izvajanja i in ostalee podrobnossti. V skladdu z Zakonoom XLVI izz leta 1993 o statistiki podatki, po osredovani s strani opeeraterjev, dopolnjujejo rednee meritve monitoringa. V okviru Državnega D statističnega s a programa zbiranja 9 (XII. 15..) – posreddovanje staatističnih podatkoov – v sklladu z Vlaadno uredboo 288/2009 podatkoov za namenne upravljan nja z vodam mi, raziskav ve in analize, je obvezn zno za regio onalne in občinskke vodovodee, mesta in lokacije, kki imajo lasstne vodovo odne sistem me, in tudi podjetja, p instituciije in organnizacije, ki zagotavljajo z o oskrbo z vodo v ali kan nalizacijo. V okviru ob bveznega posredoovanja podaatkov morajo uporabnikki izvajati meritve m paraametrov, naavedenih v Prilogi P 3 KöViM M / Ministrskka uredba 21 1/2002 (IV..25.). Poleg oobveznega posredovan p nja podatkoov, morajo uporabniki, ki pridobbivajo mineeralno in medicinnsko vodo, izvajati i tudii redne konttrolne merittve. KvVM / Ministrskka uredba 10 01/2007. (X XII. 23.) obssega tipe in pogostost zzahtevanih meritev, ki so prredvidene v operativn nem vodnem m dovoljenjju, ki ga izzdajo vodnee oblasti. Obstajajo O specifiččne zahtevee glede preeiskav za m mineralne in medicin nske vode. V proizvo odnih in reinjekccijskih vrtinnah je potreb bno meriti iin beležiti pretok, p tlak na ustju vrttine, dinamiični nivo podzem mne vode inn temperatu uro, v skladdu z operaativnimi preedpisi, venddar najman nj enkrat dnevno,, po možnosti z digitalnim sistemoom za prido obivanje podatkov. V oopazovalnih h vrtinah je potreebno meriti in beležiti temperaturro, dinamiččni nivo po odzemne voode in tlak na ustju vrtine, najmanj ennkrat teden nsko. Lahkko so zahteevane bolj pogoste m meritve v skladu s z 60

operativvnimi predppisi. V okv viru mesečnne kontrolee aktivnih termalnih vvrtin, ki ob bratujejo neprekinnjeno, moraajo operaterrji izmeriti tlak na ustjju vrtine, dinamični niivo podzem mne vode in tempperaturo iztooka. Poleg rednih preegledov, je potrebno izzvajati še pperiodične preglede p pred in po vzdrževvalnih delih in spremem mbah, vendaar najmanj vsaka v 4 letaa. Nekateri pregledi, p npr. pliinske analizze, je poteb bno izvajatii s pogosto ostjo, naved deno v possebnih pred dpisih. V skladu z KHVM / Ministrska M uredba u 12/11997 (VIII.2 29.) je imetnik vodnegga dovoljenja dolžan redno izzvajati meriitve vsebnosti plinov v vodi (vsak kih 5 let za kategorijo k ““A”, vsaka 3 leta za kategoriijo “B”, in vsake v dve leeti za kategoorijo ” C”). V skladdu z EüM/ Ministrska M uredba 74/11999 (XII.2 25.) o narav vnih mediciinskih dejav vnikih je operaterr, zadolžen za oskrbo z vodo, dolžžan izvajati kontrolo kaakovosti na svoje lastnee stroške vsakih 5 let, če se vode v uporab bljajo za zunnanjo rabo, in vsaki 2 leti, l če se jihh uporablja za pitje. Predpisee, v zvezi s termalnimii vrtinami, j e potrebno ustrezno prilagoditi zaa termalne izzvire.

DODATE EK 1 Povzettek smernicc za monitorring in preso ojo prekom mejnih voda Namen smernic jee pomagati vladam inn skupnim telesom t prii razvoju uusklajenih pravil p za vzpostaavitev in deelovanje sisstemov za monitoring prekomejn nih vodonoosnikov ter presojo. Ciljna skupina soo odločevallci in načrrtovalci na ministrstviih, organizzacije in in nstitucije odgovorrne za okooljske, vodn ne in hidroogeološke zadeve z in vsi tisti, kki so odgov vorni za upravljaanje s prekoomejnimi vo odonosniki. V skladdu z definicij ijami, ki so uporabljenee v smernicaah: • monitooring Monitorring je posstopek pon navljajočegaa opazovan nja za dolo očene nameene, enega ali več elementtov okolja, v skladu z vnaprej v dolločenim razzporedom v prostoru inn času ter z uporabo primerjaalnih metodologij za okoljsko zzaznavanje in zbiranje podatkovv. Monitoriing nam omogočča vpogled v trenutno stanje s okoljaa in preteklee trende. • presoja Gre za vrednotenjje hidrološk kega in kem mičnega sttanja podzeemnih vodaa glede na naravno ozadje, učinke na ljudi l in tren nutno ter prredvideno raabo, ki lahk ko negativnno vpliva naa zdravje ljudi alii okolje. • preiskkave Časovnii omejeni inntenzivni programi p zaa merjenje, vrednotenjee in poročaanje stanja sistemov s podzem mnih voda zaa določen naamen. d mejje ponavadi di ne sovpad dajo z naraavnimi mej ami vodonosnikov, Zaradi ttega, ker državne lahko podzemne voode tečejo iz i ene državve v drugo.. Poleg tegaa lahko odvvzem vode ali a druge dejavnoosti na eni sttrani meje negativno n vvplivajo na stanje s podzeemnih vodaa na drugi strani. Za razlikovvanje naravvnih značiln nosti od anntropogenih h vplivov je j potrebnoo zbrati po odatke o vodonossniku in tokku podzem mnih voda nna obeh straaneh meje. Na podlaggi podatkov iz obeh sosednjiih držav lahhko celotna slika kaže nenadne in nerealne sp premembe v geologiji in stanju podzem mne vode na mejnih obm močjih. Nadaljnnje so bile lahko obsto oječe mrežee za monito oring vzposstavljenje zza različne namene, merilnaa mesta, čassi in pogosstost se lahk hko ne ujem majo, kakorr se lahko ttudi vredno otenje in predstavvitve podatkkov razlikujjejo. Poleg ttega je pogo osto zelo težko pridobiiti potrebne podatke zaradi logističnih težav. Posledično se lahko zaradi od dsotnosti pr primernega sistema monitorringa prekom mejnih podzzemnih vodda pojavljajo o napake prri karakterizzaciji vodon nosnikov in napovvedovanju ter t vrednoteenju spremeemb toka in stanja podzzemnih voda da. Razvoj in vrednottenje strateg gije za upraavljanje s podzemnim p mi vodami j e predpogo oj, da se lahko m monitoring in i vrednoteenje podzem mnih voda v sosednjih h državah iz izvaja na prrimerljiv 62

način. T To pomeni, da so postopki vzorčeenja ter kem mijske in nu umerične annalize primerljive v obeh držžavah. Pri izvajanju prekkomejnega monitoringga in pressoje je nujjno predstaaviti hidrog geološke M naj bi vsebovvali karakterizacijo koncepttualne moddele in/ali grafične sheme. Modeli prekom mejnih vodonnosnikov (g geometrijo) , tokovni režim, vklju učno z napaajalnimi obm močji in območjii iztoka, in i potek kakovosti k podzemnih h voda. Po oznavanje tokovnega režima podzem mnih voda poomeni predv vsem določčanje napajaalnih območčij in območčij iztoka teer načina (hitrost,, smer) tokaa vode skozzi vodonosnnike. Dejavn nosti na nap pajalnih obm močjih na eni e strani meje laahko negativvno vplivajo na količiino in kako ovost podzeemne vode na drugi sttrani. Za določevvanje napajaalnih in izto očnih pogojjev na dolo očenih obmo očjih je pottrebno razumevanje interakccije med poovršinskimii in podzem mnimi vodaami. Torej so za opreedelitev pojjavljanja podzem mne vode potrebni p geeološki, geoofizikalni in i hidrogeo ološki poda datki. Prav tako je potrebnno poznavaanje dinamiike toka ppodzemne vode, kot so sezonsske ali dollgotrajne spremem mbe hitrostti ali smerii toka podzzemne vodee, ki jih po ovzročajo ččloveške ak ktivnosti, predvseem odvzem vode. Kako ovost podzeemne vode je neskonččno spremennljiva v pro ostoru in času, veendar v razliičnih prosto orskih in čassovnih lestv vicah kot po ovršinske voode. K vreddnotenju poodzemnih voda v je pootrebno prisstopiti celo ovito in uppoštevati merila m za kakovosst in količiino vode za z različno uporabo, kot k tudi zaahteve ekossistemov (eekološke standardd). Potrebnno je zazum mevanje vzzročno-posleedičnih meehanizmov med rabo vode in njenimi posledicam mi. Ko see določi pootrebne po odatke, se lahko izbeere ustrezeen način monitorringa in straategije vred dnotenja. Spplošni pristo op k ciklu monitoringa m a ponuja pom memben pristop ppri pripravii programov v monitoringg in vrednottenju prekomejnih poddzemnih vod da. Celovitoo upravljanj nje z vodam mi vključuje tako kakov vostne kot količinske k vvidike. Vrednotenje povezanno s tem namenom n vključuje v c elovit mon nitoring, ki nudi inforrmacije o različnih r temah/vvidikih (upooraba, funk kcije, hidroogeologija, tokovni reežim, napreedek pri do oseganju strateškkih ciljev). Analiziranjje, načrtovaanje in uprravljanje z vodnimi vviri zahtevaa celovit prekom mejni in multidisciplin m naren pristtop, z večč dejavnikii in akterjji. Za prek komejne miko in medssebojno pov vezanimi to okovnimi siistemi je tak k pristop vodonossnike z njihhovo dinam zelo pom memben in bo v prihod dnosti še poomembnejšii, saj je vod da eden od kključnih dejjavnikov za trajnoostni razvojj v Evropi. Podatkee o prekom mejnih podzeemnih vodaah je mogo oče dobiti izz primarnihh virov, kott so npr. program mi monitorinngov, napov vedi z modeeli in drugih h virov (nprr. baze podaatkov), ki vsebujejo v statistične ali adm ministrativnee podatke. Kombiniraana uporabaa teh virovv podatkov v ponuja optimalne pogoje za strošk kovno učinnkovitost. Pri P prekom mejnem priistopu je potrebno p izpostavviti, da nobbena kombin nacija ali p ovezovanjee the virov ni n možna, čče podatki niso bili predhoddno usklajenni. Predpoggoj za monnitoring in vrednotenje v e virov pod dzemne vod de v splošne nem in prek komejnih podzem mnih vodnihh teles v določenem d primeru jee predhodn na karakteriizacija pom membnih vodonossnih sistem mov in dejan nskega stanjja tokov po odzemne vo ode. Na mejji med držaavami se lahko prekrivajo raazlični toko ovni sistemii in lahko se s celo pojaavijo tokovii v nasprotn ni smeri. 63

Potrebnno je določčiti napajaln na območj a in obmo očja iztoka,, vključno z interakccijo med površinsskimi in podzemnim p mi vodami. Prekomejn ni vodonossniki imajoo lahko napajalno n območjee na eni straani meje, ob bmočje iztooka pa na drrugi strani. Dejavnosti D znotraj nap pajalnega območjaa na eni strrani meje laahko negatiivno vplivaajo na kakovost podzem emne vode na n drugi strani. N Nadaljnje jee potrebno karakterizira k ati prekomeejne prepusttne (vodonoosne) plasti,, cone in strukturre, in tako pripraviti p ustrezno u slikko geometrrije the plassti, con ali struktur. Vse V to je potrebnno za praviilno oceno morebitnihh prekomejjnih pojavo ov. Zato jee potrebna celovita interpreetacija prekkomejnih geeoloških, geeofizikalnih h in hidrogeoloških poodatkov. Po odatki o obsegu različnih plasti p so tu udi potrebnii za praviln no načrtovaanje in izbbor reprezen ntativnih lokacij za prekom mejno mrežo o monitorinnga za pod dzemne vod de in dodat atno za vred dnotenje podatkoov o nivojihh in kakovossti podzemnne vode. Po preddhodni karakkterizaciji sistemov s poodzemnih vo oda bo nadaaljnji monitooring nudil podatke o dinam miki vodonoosnika, kot so sezonskke variacije in spremem mbe v tokovvnem sistem mu, in o učinkih ukrepov inn ostalih anttropogenih vplivov. Zaaradi tega je potrebno nadzirati kakovost, k nivo in odvzem poodzemne vo ode, kot tuddi površinsk kih vodnih sistemov, s kii predstavljaajo meje ntegrirano vrednotenje rezultato ov monitorring podzem mnih in sistema podzemniih voda. In površinsskih voda je nujno, v nekaterihh primerih je priporočljiva integgracija mon nitoringa uporabee podzemniih in površiinskih vodaa. Modeliraanje tokov podzemne p vode je lah hko zelo uporabnno za opredeelitev sistem ma toka poddzemnih vod da. Potrebnno je določčiti tridimeenzionalno sliko prek komejnih vo odonosnikoov in dejan nski tok podzem mne vode iz napajalnih h območij ddo območij iztoka. Nap pajalni vir jje lahko in nfiltracija padavinnskih vod ali a iz površiinskih vodnnih teles, izztok v splošnem predsstavljajo po ovršinski vodotokki in točke odvzema. o Poleg P geomeetrije tokovnega sistem ma podzemnnih vod, je potrebno p zbirati tudi dodattne inform macije o kaakovostnih in količin nskih vidikkih, npr. padavine, p evapotraanspiracija,, odvzem, bazni tokovi vodotokov v base flows of streams,, vodna bilaanca itd. Rezultaati predhodnne presoje bi morali vključevatti: določitev v morebitnnih dinamiččnih mej prekom mejnih sistem mov toka podzemnih voda, karrakterizacijaa prekomejjnih vodonosnikov, nih in količinskih znaačilnosti po odzemne akvitardde in akvikklude, opis relevantnihh kakovostn vode in določitev sodelujočih s vodnogospoodarskih orrganov.

1. Oprredelitev nnalog upraavljanja z vodami v 1.1 Fuunkcije, prittiski in cilji Upravljanje s podzzemnimi vo odami je dell integriraneega sistemaa za upravlj anje z vodn nimi viri in zaščito. Osrednji elementi v upravljanjju s podzem mnimi vodam mi so funkccije in uporaabe teles podzem mne vode (vvodonosniko ov), problem mi in pritisk ki (grožnje)) ter vpliv uukrepov naa celotno delovannje vodnega telesa (slik ka 2.1). 1.22 Funkcije/u uporabe

Po karakkterizaciji vodosnika v jee eno izmedd prvih vpraašanj, ki ga morajo obrravnavati so odelujoči organi zza upravljannje z vodam mi, ocena dej ejanskih in možnih m prih hodnjih funkkcij in uporrab, ki je osnovanna na količinnskih in kak kovostnih pparametrih obravnavane o ega sistemaa podzemne vode. Možne funkcije inn uporabe po odzemnih vvoda so: oskrba s pitno vodo, nam makanje km metijskih zemljiščč, tehnične vode (v in ndustriji), ggeotermalnaa raba. Poleeg tega je vzdrževanje nivoja podzem mne vode in/ali i kako ovosti podzzemne vod de pomemb bno za ohhranjanje ek koloških standarddov, baznihh tokov vodo otokov, odvvzema iz vodnjaka, itd.

1.3 Grožnje/problemi Grožnjoo predstavljaa dejavnost ali situacijaa, ki lahko povzroči p pro obleme v kaakovosti alii količini podzem mnih voda. Še Š posebej to velja zaa primere, ko k sta grožnja in z njoo povezan problem ločeni z državno mejo. V tem primeruu je potreb ben prekom mejen pristoop k uprav vljanju s podzem mnimi vodam mi. Grožnjee lahko vkljuučujejo pottencialne vire onesnažeenja. Poleg groženj, ki lahkoo povzročijjo negativn ne vplive nna kakovostt, lahko nezzaželene vpplive na ko oličinsko stanje ppodzemne voode povzročči tudi odvzzem, itd. Problem mi podzemnnih voda so s opredeljeeni kot nezaželjene situacije s v zvezi z ljudmi in okoljem m, ki se nannašajo na up porabo podzzemne vodee in/ali funk kcije. Npr. oodvzem vod de lahko povzročči povečanoo slanost, prekomerno p o črpanje laahko povzro oči znižanjee nivoja po odzemne vode, kkar lahko poovzroči prob blem kot soo izsuševanj nje, pogrezaanje in probblem pri tem meljenju. mne vode iin določitev v trendov sta potrebbni zato, da d lahko Spremljjanje bilancce podzem ugotovimo prekom merno črpanjje. 1.4 Ukrep epi Po opreedelitvi funnkcij, uporab be, problem mov in grožženj za viree podzemnee vode je potrebno p določiti alternativnne ukrepe za zaščito inn/ali ponovn no vzpostav vitev in/ali zagotovitev v funkcij in uporaabe podzem mnih voda, kar k je nalogga vodnih up pravljalcev in oblikovaalcev zakonodaje na področju voda. Koončna izbiraa ukrepov m mora biti ossnovana na vrednotenjuu različnih ukrepov in njihoovih okoljskkih, ekonom mskih in so cialnih vpliivih, v okviru integriraanega in ceelovitega pristopaa k ravnanjuu z okoljem. 1.5 Doloočanje predn nostnih nalo og Naloge in cilje na področju upravljanja u s podzemniimi vodami je potrebnno prioritizirrati – ob n lokalni upoštevvanju relevaantnih sporaazumov – nna različnih ravneh/merrilih (npr. reegionalni in nivo, niivo vodosniika). Predno ostne nalogee so določeene glede naa nujnost pootrebe po podatkih, p ki bodo osnova za izvajanje i monitoring. m

2. Poddatkovne potrebe p 2.1 Specifiikacija poda atkovnih pottreb Podatki, potrebni za z izvajanjee monitorinnga in vredn notenje prekomejnih ppodzemnih voda, bi morali bbiti osnovanni na podlag gi vprašanj v ciklu polittike življenjja policy liffe cycle V prvi ffazi je potreebno izpostaaviti vprašaanje, ali splo oh obstaja realen r okoljjski problem m. Ko na vprašanj nje dobimo pritrdilen p odgovor, je ppotrebno ob blikovati po olitico (strattegijo). V drugi fazi je ozaveeščenost javvnosti o spo osobnosti reeševanja preeblemov no osilcev odloočitev visoka, kar se odraža v politični teži odločiitev. V trettji fazi se politika p izv vaja in začnne se z izv vajanjem ukrepovv. V četrti fazi f se osred dotoča na “sskoraj” rešeene okoljskee probleme.. Prva in drruga faza zahtevaata surove podatke in n raziskavee za določitev probleema in vzrrokov za nastanek n problem ma. Tretja inn četrta fazza zahtevajoo natančnejjše podatkee za izbiro najbolj učiinkovitih ukrepovv in določiteev njihovih učinkov. Ustreznna opredeliteev potreb po o podatkih zzahteva, da se skrbi in odločitve ddoločajo vnaaprej. Po strukturrirani speciifikaciji po otrebe po podatkih se bo prim merno prillagajal monitoring. Specifikkacija potrebbe po podattkih vključuuje:



vvzpostavitev kriterijev v vrednotenj nja. Tej kritteriji naj bi predstavljaali vodila za z razvoj sstrategije vrednotenja. v . Kriteriji za vrednottenje, ki so o opredeljeeni za vsak k primer pposebej, določajo izbirro metodoloogije ocenjevanja.



kkoličinska opredelitev o podatkovnnih potreb, ki k mora jasn no opredeliiti kateri po odatki so ppomembni za sprejem m odločitev. To bo vplivalo na po ogostost in natančnost meritev iitd.



sspecifikacija zahtev zaa poročanje in predstav vitev podatk kov o izdelkku the speccification oof requirem ments for rep porting and presentation n of the info ormation prroduct

3. Prekomeejni monitooring in prresoja pod dzemne voode Pri doloočanju strattegij monito oring prekoomejnih podzemnih vo oda je potre rebno določčiti in se dogovorriti o nasleddnjih zadevaah: a) pprekomejni vodonosnik ki in odnosii s površinskimi vodam mi in povezaanimi ekosistemi; b) sspecifične človekove č rabe prekom mejnih podzeemnih vodaa; c) ppritiski, ki vplivajo v na zgoraj omeenjene človeekove rabe; d) kkoličinsko ali kako drugače d jasnno opredeljjene cilje upravljanja, u , ki naj bi določili oomejitve, inn jih je mog goče izvesti v določenem m časovnem m obdobju. 3.1 Ciilji in tipi monitoringa m V nacioonalnem koontekstu pozznamo dvaa različna tiipa mrež monitoringov m v, ki jih meed seboj razlikujemo glede na cilje. To o so osnovnne ali refereenčne mrežee monitoringg in posebn ne mreže monitorringa. Cilji referenčnih h mrež moniitoringa (prreglednici 3.2 in 3.3) soo: (1) zagottavljanje podatkoov za karaktterizacijo reežimo podzeemne vode,, (2) zagotav vljanje podaatkov za od dkrivanje dolgoroočnih trendoov nivoja podzemne p vvode ali kak kovosti pod dzemne vodde, in (3) služi s kot referenččna mreža za z izvedbo posebnih p mrrež monitorringa. V prim meru prekom mejnih vod donosnikov je potrebn no pri izvaajanju monnitoringa up poštevati dogovorre, ki izhajaajo iz Helsin nške konvenncije ali dru ugih mednarrodnih sporrazumov in direktiv, ki veljajjo za določeeno območje. Specifikkacija ciljevv monitorin nga bi morrala predvseem pojasnitti, zakaj soo potrebni določeni podatki (npr. za spprejem določenih odloččitev). Prav tako bi mo orala prikazaati predvideeno rabo podatkoov (namen) in nacionaln ni interes zaa upravljanjje prekomejnih območiij. Glavni ttipi monitorring so naslednji: a. Osnovni/referenččni monitorring ng vključujee državni monitoring. m Ta tip monnitoring vzp postavlja Osnovnni/referenčnii monitorin stanje oozadja (refeerenčno staanje) in takko omogoči ugotavljan nje trendov,, ki jih pov vzročajo antropogeni ali narravni vplivii. Za državnno oceno sttanja so pottrebne dolgooročne evid dence, ki omogoččajo opredeelitev moreb bitnih vplivvov s pomo očjo statističčnih analiz.. Pogostost meritev (vzorčennja) je priblližno 1-4 krrat na leto iin je odvisn na od značillnosti vodonnosnika. V odprtem vodonossniku je potrebno p meritve m in vzorčenjaa izvajati bolj pogossto kot v zaprtih vodonossnikih. Poggosto se tak tip monitooring izvaja v različnih h merilih (ddržavno, reg gionalno, lokalno)), vendar je j gostota mreže m običčajno razmeeroma nizk ka. Pri takeem monitorringu se ponavaddi spremljaa le osnovn ne terenske parametre in glavne ione. V prrimeru prek komejnih vodonossnikov se lahko mon nitoring loččeno izvajaa na obeh straneh m meje, vendaar so za statistične analize nujni n enotni postopki, ki jih določči skupen organ. Nalogga skupnegaa organa 67

je tudi ddoločitev klljučnih paraametrov moonitoringa teer statističn na organizaccija in interp pretacija neobdellanih podatkkov. b. Moniitoring poveezan s funkccijami in upporabo (sklaadnost) Ta tip m monitoring služi s kot zaščita funkciij in uporab be of functio ons and usees. Monitoriing mora odgovorriti na vpraašanje, ali je j uporaba podzemne vode sklad dna s predppisi in stand dardi, ki izhajajoo iz zakonoov in direkttiv na podrročju podzeemnih vodaa. Gostota m mreže in pogostost p meritev sta odvissni od fun nkcij in upporabe pod dzemne vo ode. V priimeru prek komejnih vodonossnikov to pomeni, p daa se moratta državi dogovoriti d o uporabi ppodzemne vode in funkcijaah. Ker se lahko rezulltate monitooringa uporrablja kot osnovo o za nnadaljnje uk krepe, je priporoččljivo, da see predhodno o vzpostavi prekomejnii program zagotavljanj a kakovostii. c. Moniitoring za poosebne nam mene nja s podzeemnimi vod dami zahtev vajo posebnne vrste razziskav in Nekaterre dejavnossti upravljan monitorringa. To soo npr.: • razvoj in ocenjevaanje posebn nih vodovarrstvenih obm močij; • izvajannje in ocenjjevanje ukreepov za sannacijo; • preiskkava medsebbojne povezzanosti povrršinskih in podzemnih p voda; v • modelli za napoveedovanje miigracije oneesnaževal. Gostotaa mreže in pogostost meritev staa pogosto višji v kot prri predhodnno omenjen nih tipih monitorringa in sta s tesno povezani s tipom vodonosnik ka. V prim meru prek komejnih vodonossnikov ta tipp monitorin ng zahteva teesno sodelo ovanje med vpletenimi državami. d. Zgoddnje opozarjanje in nadzzor Cilj te strategije jee zbiranje podatkov p o tem, ali laahko in kje nezgodna razlitja vpllivajo na oskrbo s pitno voddo, ugotavljanje grožennj za javno zdravje, ki jih predstaavljajo opušščena ali nezakonnita odlagallišča, in določitev dejaanskih virov v poslabšan nja kakovossti podzemn ne vode. Ta tip monitoringg ni primeren za upraavljanje s termalnimi t vodami in ga tako ne n bomo obravnaavali v sledeečem besediilu.

3.2 Ključni viddiki monitorringa in ocenjevanja a. Obstooječi podatkki in sistemii monitoringga Najprej je potrebnno zbrati po odatke o reelevantnih delih d preko omejnega voodonosnikaa. Ali so relevanttni podatki že na voljo iz drugihh virov (np pr. obstoječi sistemi m monitoring, posebne raziskavve, modeli itd.)? Ali lahko l obstooječi monito oring in infformacijski sistemi zaagotovijo 68

potrebnne podatke s sprememb bo njihovegaa delovanjaa? Ali je mo ogoče uporaabiti obstojeeče baze z od novega n sisteema monitorringa? podatkoov? Kaj to zahteva Take innventarje inn ostale preedhodne deejavnosti jee potrebno izvajati preed izvedbo samega monitorringa v prrekomejnih vodonosniikih. Obseg g teh dejaavnosti je odvisen od ciljev program ma, zapletenosti hidro ogeologije in od štev vila in vrstte zadev, kki jih je potrebno p obravnaavati. Raziskkave naj bi zagotovile osnovne po odatke, potrrebne za vzzpostavitev čim bolj učinkovvitega monittoring. Inveentarji vkljuučujejo splo ošni pregled d vseh razpooložljivih po odatkov, pomembbnih za obbravnavane vidike, occenjevanje značilnosti z vodonosnikkov, hidrog geološke pogoje itd. Potrebaa – če obstaaja – po osttalih podatk kih bo postal bolj jasnna kot posleedica the inventarrjev. Razisskave je po otrebno oppraviti v prrimeru, če inventor nnakaže maanjkajoče podatkee. Raziskavee so koristnee tudi pri dooločanju vaariabilnosti parametrov p monitoring ga v času in prostoru. b. Tip m monitoringa Če je m monitoring potreben, kakšen k tip monitoring ga? Bo enaa raziskava zadostna ali a bodo potrebnne razširjenee raziskave?? c. Tehniike monitorringa Katere so razpoložžljive in prrimerne tehn hnike monitoring (npr. daljinsko zzaznavanje, zvezen sistem m monitoring))? d. Pristoop po korakkih Ali je ppristop po korakih, k ki vodi v od groobih do nataančnejših occen, smiseleen? Glede na n to, da lahko m monitoring služi s različn nim namenoom (ciljem) in se tako potrebe p po ppodatkih razzlikujejo od grobbih podatkkov pa do natančnih diagnostiččnih podatk kov, je tuddi izbira merjenih m paramettrov in metod odvisna od tega. Prristop po ko orakih, ki bo b vodil od splošnih pa do vse bolj poddrobnih oceen, je še po osebej prip oročljiv prii ocenjevan nju kakovossti podzemn ne vode. Vsak koorak naj bi se zaključill z oceno alli so pridob bljeni podatk ki zadostni ali ne. V splošnem velja, daa je pristop po korakih priporočljivv zaradi stro oškovne učiinkovitosti. e. Ocenna ranljivosti vodonosniika osnika posvvetiti več po ozornosti V sploššnem velja, da je potreebno bolj raanljivim dellom vodono pri monnitoring. Ocena O ranljivosti vodoonosnika omogoča o do oločanje boolj ranljiviih delov vodonossnika in s tem pripraavo ustreznnega (bolj intenzivneg ga) monitorringa. Inten nzivnejši monitorring se takoo izvaja za bolj b ranljivee dele vodon nosnika, kjeer so poslabbšanja bolj verjetna. v Oceno rranljivosti vodonosnika v a je potrebnno upoštevatti pri interpretaciji in pporočanju reezultatov monitorring z nameenom, da see oceni, če so viri pod dzemne vod de ustreznoo zaščiteni in ali so ukrepi, sprejeti v skklopu načrtaa varovanjaa podzemne vode, zadostni.

f. Ocenaa tveganja Ocena ttveganja lahhko pomagaa pri priorittizaciji dejaavnosti mon nitoringa. N Na primer, relativno r majhen prekomejni vodonosniik na redkoo naseljenem m območju je j manj izpoostavljen grrožnjam. Če je oobmočje bogato s po ovršinskimii vodami in posledičn no se velikko manj uporablja u podzem mne vode, potem ni veliko funkcijj vezanih na n ta vodonosnik. Z zeelo preprostto oceno tveganjaa lahko prisstojni organ ni določijo, dda je monittoring na dru ugih območčjih bolj priioriteten. Ocena ttveganja je lahko uporrablja tudi zza ugotavljanje, ali bo o izbrana sttrategija mo onitoring zadovolljila podatkoovnim potreebam. Optim mizacija mrreže monito oring bo vkljljučevala tu udi ocene tveganjaa; če se šteevilo vrtin zmanjša, z boodo pridoblljeni podatk ki iz manjšeega števila vrtin še vedno zzadostovali potrebam? p g. Modeeli Modeli,, predvsem matematičn ni modeli, im majo pomem mbno vlogo o pri monitooring in ocen njevanju prekom mejnih vodonnosnikov. Lahko L pripoomorejo prii integriraneem modelirranju prekomejnega območjaa (analize sistemov toka podzzemne vod de v velik kem meriluu), pri naadziranju alternatiivnih polittik, pri op ptimiziranjuu mreže monitoringa, m in ocenjeevanju opeerativnih ukrepovv, kot so: uspešnost u izvedenih uukrepov, do oločitev vplliva na poddzemne vod de. Pred integriraanim modeliranjem prekomejnih območij bii morala bitti izvedena analiza reg gionalnih sistemov toka poddzemne vod de v velikeem merilu. Cilj takeg ga modeliraanja bi mo orala biti vzpostaavitev konnceptualnegaa (ali iddentifikacijsk kega) modela, ki zahteva relativno r hko uporabljja skupaj z monitoring gom, kot poenosttavljen pristtop k modeeliranju. Moodele se lah tudi za optimizacijjo programaa monitorinnga. Uspešn no matematično modelliranje je možno m le, če je meetodologija modeliranjja ustrezno usklajena z zbiranjem podatkov, obdelavo podatkov p in ostaalimi tehniikami/pristo opi za oceenjevanje značilnosti sistemov podzemnee vode. Pomemb mbno je om meniti, da je j dostopnoost podatko ov (vmesniiki podatkoovnih baz in GIS) ključnegga pomena pri mo odeliranju prekomejniih vodonosnikov, poomembna je tudi standarddizacija proogramske op preme. h. Kazaalci (indikatoorji) Monitorring in preesoje je pottrebno načrrtovati na tak t način, da se poveeča zmogljivost za prilagajanje ciljem, glede na podatkovne p potrebe za odgovorno upravljanjee z vodami. Kazalci bodo prripomogli k celoviti presoji. Iskkanje praviih kazalcev v zahteva uuravnotežen n pristop (komproomis) med podatkovnimi potrebaami nosilceev odločitev v ter stroškki in omejittvami za pridobittev ustrezniih podatkov v. Poudaritii je potrebn no pristop po p korakih za izbiro in razvoj kazalcevv. Ta lahko temelji na ključnih eleementih uprravljanja s podzemnimi p i vodami; problemi, p pritiski (grožnje) inn vplivi razlličnih ukreppov na celottno delovanjje sistema ppodzemnih voda. v i. Odgovvornosti Kdo boo odgovorenn za organ nizacijo sisttema monittoring (načrrtovanje, izzvajanje, deelovanje, ocenjevvanje)? j. Finannčna sredstva in kadri Kakšen proračun je j na voljo o, kakšen kkader? Pristtojni organii bi se morrali zavedaati, da je potrebnno monitorinng podzemn nih voda zaggotoviti za daljše d časov vno obdobjee. 70

Stroškovno učinkovitost monitoringa lahkko izboljšam mo ob upošttevanju sleddnjega: 

ddogovor o podatkovnih p h potrebah iin ciljih mon nitoringa;



vvzpostavitev ustreznih h program mov monito oring, ki so s tesno ppovezani z zgoraj oomenjenimii podatkovn nimi potrebaami;



uuporaba moodelov, ki prripomorejo k integriran nem modeliiranju prekoomejnega ob bmočja;



oobravnavannje izvirov kot k opazovaalne objektee, saj zanje ni n potrebnoo vrtanje in odražajo nnemotene, reprezentattivne vzorcce podzemn ne vode. Poleg P tega podatki iz izvirov pponavadi odražajo širšše območje napajalneg ga zaledja reflect r aggreegated information, m medtem ko nam opazovalne vrtinee dajo le toččkovne podatke.

k. Integracija Integraccija dejavnoosti monitorringa zaradii boljše stro oškovne učiinkovitosti v začetni fazi f cikla monitorringa lahko povzroči neustrezno n načrtovanjee mreže mo onitoringa ((preveč ali premalo obširna mreža). Zato Z je prip poročljivo, da se mreežo monitorringa prilaggaja glede na cilje monitorringa ali poodatkovne potrebe. p Inttegracijo monitoringa m je potrebnoo upoštevatti v fazi izvajanjja. Rezultat razvoja strategije monnitoringa bi morala bitii specifikaciija ene ali več v opcij monitorring, za kateere je potreb bno zasnovaati sistem.

4. Izvajanje I pprogramov v monitorringa Načrtovvanje mrežee monitoring ga vključujee določitev naslednjega n a: 

ggostota opaazovalne mreže in lokaccije merilnih h mest;



pparametri monitoringa m ;



vvrste merilnnih mest;



ppogostost meritev m in vzzorčenj.

Načrtovvanje je funnkcija izbiree vrste merillnih mest, gostote g in lo okacije, vzoorčevalnih metod m in pogostoosti ter izbire merjenih parametrovv. Tabela 5.1 1 prikazuje osnovne deejavnike, ki vplivajo na izbiro. Hidrogeeološke znaačilnosti preekomejnih vvodonosniko ov, raba vode in razpooložljivost finančnih f sredstevv so osnovvni dejavn niki, ki jihh je potreb bno upošteevati pri pprojektiranju u mreže monitorringa. Tehniični vidiki programov p m monitoringaa so predstaavljeni spoddaj.

4.1 Gosstota opazovvalne mrežee Zaželjenno oz. ciljnno gostoto opazovalnee mreže v osnovi dolo očimo gledde na komp pleksnost hidrogeoloških in hidrokemiičnih razmeer v vodon nosniku. Hidrogeološk H ke enote z visoko stopnje heterogenoosti zahtevajjo višjo gosstoto opazov valne mrežee. Za vodonnosnike, za katere k je nje in/ali ddrugi antrop pogeni vpliv vi, je prav ttako potreb bna višja značilnoo intenzivnoo izkoriščan gostota opazovalnee mreže.

44.2 Izbor lo okacij Lokacije oz. merilnna mesta op pazovalne m mreže morajo o biti reprezzentativne gglede na: • razmejitevv relevantnih sistemov toka podzem mne vode; • razprostraanjenost vod donosnikov,, akvitardov v in akviklud dov Merilnaa mesta za opazovanjje nivoja ppodzemne vode v so laahko vrtine ali vodnjaaki, pod pogojem m, da niso pod prevelikim vplivoom odvzem ma vode na bližnjem oobmočju. Prav tako lahko izzviri predstavljajo reprrezentativnaa merilna mesta. m Glede reprezenttativnosti po odatkov, lahko enn izvir nadoomesti večjee število opaazovalnih vrtin/vodnjak v kov.

4.3 Param metri Izbira m merjenih paarametrov monitoringg je povezaana s ključčnimi param metri uprav vljanja z vodami in je odvisnna od: • zahtev deffiniranih fun nkcij in rabee sistema po odzemne vo ode; • groženj, katerim k je izpostavljen ssistem podzzemnih vodaa; • aktualnih problemov. p

4.4 4 Merjenje količin in postopki p vzo orčenja Nivoje podzemne vode je po otrebno meeriti glede na n fiksno referenčno r točko. Potrrebno je opredeliiti reprezenntativnost izzmerjenega nivoja podzemne vodee glede na dejanske po ogoje na ustju vrrtine. Na prrimer na ob bmočju, kjerr poteka od dvzem vodee, je potrebnno upoštevati vpliv črpanja na nivo podzemne p vode. V zzaprtem ali večplastneem (multilaayer) preko omejnem vodonossniku bi morala m biti predvidenna izgradnjaa združenjaa (cluster) merilnih mest m na različnihh globinah. To pride v poštev tudii za opazovaalne mreže za kakovostt voda. Postopkki vzorčenjaa se razliku ujejo glede na to, katteri parameter ali skuppino param metrov je potrebnno meriti. Nekatere N parametre, kott npr. tempeeratura, pH,, raztopljeni ni kisik in ellektrična D paraametre je potrebno p prevodnnost, se lahhko meri neposrednoo na kraju samem. Druge analiziraati v laboraatoriju. V takih t primeerih je potrebno pobraati vzorce iin jih transp portirati, včasih ppod posebniimi pogoji. Ko je potreeben velik nabor n param metrov je pootrebno odv vzeti več vzorcevv, vsakega hranimo posebej p v različnih posodah p in n z uporabbo različnih h tehnik ohranjannja. Vzorcee vode se laahko odvzeema iz opazzovalnih alii proizvodnnih vrtin/vod dnjakov. Vzorci vode iz vrrtin ali izviirov, ki preedstavljajo bolj ali maanj konstatnne relativno o visoke pretoke,, lahko zaggotovijo reprezentativnee vzorce zaa kakovost vode, v predvvsem v prim meru, ko vrtine ppopolnoma prebadajo vodonosnikk (popolni vodnjaki) in imajo fi filtre namešščene na znatnem m delu debelline vodono osnika (slikaa 5.1). Vzorci so manj reeprezentativ vni, ko imaamo opravk ka z vertikaalnimi variiacijami v kemijski k sestavi podzemne vode. Vzorec vode izz proizvodn ne vrtine laahko predsttavlja sprem menljivo k so priteklle skozi razzlične filtre ali odprte dele vrtinee. V tem mešanicco podzemnnih voda, ki primeruu odvzeta voda v izhaja iz velike ddebeline vo odonosnika ali morda več vodonosnikov. Odvzetii vzorci izz takega tipa vrtine so lahko nereprezent n tativni poka kazatelji mo orebitnih poslabšaanj kakovoosti podzem mne vode, ssaj ne prik kazujejo dejjanskega vppliva dejav vnosti na površju.

Drug prroblem pri reprezentattivnosti vzoorca je vezaan na samo vrtino, v pprimeru, ko o se le-ta nahaja v napajalnnem območjju ali obm močju iztokaa z znatno vertikalnoo komponen nto toka podzem mne vode. Vzorčenje v opazovvalnih vrtin nah ima podobne p om mejitve v zvezi s hidrogeološko reprrezentativno ostjo in spreemembo vzo orca. Ustreznna metoda zaa vzorčenje v opazovallnih vrtinah h je z uporab bo majhne, prenosne ellektrične potopnee črpalke. Odvzem O vzo orcev podzeemne vode iz opazovallnih vrtin jee potrebno izvesti v dveh koorakih. V prrvem koraku u je potrebnno odstranitti stoječo vo odo iz vrtine ne, v drugem m koraku pa je pootrebno odvvzeti vzorec. Za odstrannitev stoječee vode se laahko uporabbi močno ellektrično črpalko,, vendar mora m biti črpalna kaapaciteta prilagojena hidrogeolooškim pogo ojem. V splošnem m velja, da znižanje niivoja podzeemne vode ne n sme biti večje od 2 metrov ali večje od 10 % ddebeline nassičene cone vodonosniika. S počasnim črpanjjem prepreččimo vstop zraka v vzorec. Črpalko see v vrtino sp pušča vse doo filtra, ven ndar še vedn no nekolikoo nad njim (tako, ( da se prepreči poškoddbe črpalkee zaradi dootoka peskaa ter tudi zaradi hidrav avlike samee vrtine). p naddzirati z meritvami pH H vrednostii, temperatu ure in/ali Odstrannitev stoječee vode je potrebno električnne prevodnnosti. Vzorrce je trebaa odvzeti takrat, ko se vrednossti teh parrametrov stabiliziirajo. Vzorcce za anorgaanske analizze je ponavaadi potrebno o filtrirati, ppreden se jih h shrani, in se takko iz vzorcca odstrani suspendiran s ne delce, ki se lahko raaztopijo le ttakrat, ko se dodaja kisline, kar povzročči popačenee vrednosti kkoncentraciije raztopljeenih snovi. Stranke bi se moraale dogovorriti o standaardnih meto odah vzorčen nja. Postoppek vzorčenjja izvaja usposobbljeno osebjje. Kemičnee analize moorajo izvajaati licenciran ni laboratoriiji.

4.5 5 Pogostost vzorčenja in i merjenja količin Pogostoost vzorčenjja, navedenaa v program mih monitorring kakovo osti podzem mnih voda, ponavadi p temelji na proračuunskih in drugih d virihh, kot tudi na strategijah. Kljubb temu je potrebno p upoštevvati tudi znaanstvene in tehnične t viddike. Pogostoost meritev nivojev po odzemne voode je v veeliki meri odvisna o od nihanja po odzemne vode, kki se določi glede na hidrogeološk h ke razmere (tip in glob bina vodonnosnika), hidrološke razmeree (meteoroloogija) in člo oveške vplivve (npr. odv vzem vode)..

4.66 Statistične metode Pri naččrtovanju opazovalne o mreže si pomagamo o z različn nimi pristoopi in statiističnimi metodam mi. Opredellimo lahko dve splošnii področji: 

reprrezentativno ost: optimizziranje mrežže za zagottavljanje usstrezne zasttopanosti hidrrogeoloških kompleksnnosti in kako ovostnih varriacij



ocenna zanesljiv vosti: vodillo pri določanju potreebne pogosstosti vzorččenja, da lahkko sledimo spremembam s m povprečn nih koncentracij katereega koli paraametra v časuu.

osta uporabblja pri optiimizaciji Primer statistične metode je t.i. metoda krigiranja, ki se pogo količinsske mreže monitoring ga. To tehnniko se po onavadi upo orablja za zmanjšanjee števila opazovaalnih objekttov.

4.7 Strošški Obstojeeča merilnaa mesta ali proizvodnee vrtine, lo ocirane v prekomejnem p m vodonossniku, je potrebnno vedno upoštevati v začetni z fazi programa monitoring, m predvsem v namene vzorčenja v podzem mne vode. Kjer K je mo ožno, je pootrebno izb brati vrtine v javni laasti za zag gotovitev neprekinnjenega doostopa. Z upoštevannjem finan nčnih vidik kov pri nnačrtovanju u mreže monitorringa je možno m razzlikovati m med kapitaalskimi, vzzorčevalnim mi in anaalitičnimi komponnentami. V splošnem so stroški zaa mreže kolličinskega monitoringa m a nižji kot sttroški za mreže monitoringa kakovostti. Consideering the financial f asspects of nnetwork design, a distinctiion can be b made between b caapital, sam mpling and analytical componen nts. For groundw water quanntity netwo orks in geeneral the capital co osts and aalso the sampling s (observaation) costss will be som mewhat low wer than for groundwateer quality neetworks. Za količčinski monnitoring pod dzemnih vodda so značiilni višji strroški, če jee opazovaln na mreža bolj gossta in je potrrebna večjaa pogostost iizvajanja meritev. m Dod datni stroškii upravljanjaa z večjo količinoo podatkov so bistveno manjši v prrimerjavi s stroški izvaajanja meriteev. Za monnitoring kakoovosti podzzemnih vodaa so značiln ni višji strošški le v prim meru, če je potrebna p izgradnjja velikega števila nov vih vzorčevvalnih mestt za nadomeestitev obsttoječih neprrimernih mest alii za zagotavvljanje dodaatne pokrito sti. Stroški za dodatne vzorčevalnne (potopne)) črpalke ali terennsko oprem mo so relativ vno nizki. D Dolgoročno gledano mo ora biti zmeeraj na zalo ogi nekaj kapitalaa, s katerim se sledi teh hničnemu raazvoju in izzpolnjuje veedno višje zzahteve deteekcijskih mej. 4.8 Povzetek:: osnovna ppravila za usspešen prog gram monitooringa 1. Najprej je potrebn no določiti cilje moniitoringa in program nnato prilago oditi tem ciljem in i ne obratn no (kot je poogosto pri večnamensk v kem monitooringu). Pottrebno je pridobitti ustrezno finančno f poodporo. 22. Tip in značilnostii vodonosnnika je pottrebno v celoti poznaati (najpog gosteje s pomočjo predhodn nih raziskavv), vključno o s časovnim mi in prostoorskimi varriacijami kov so kaarte obravn navanega znotraj vodonosniika. Zelo uporaben vir podatk prekom mejnega vod donosnika v primernem m merilu (n npr. v meriilu 1:200.00 00). Viri podatkoov so lahko:: - hidrogeološ h ške karte in karte ranljivosti območja (če obsttajajo); -

kkarte izolinij spodaj leežečih in zg goraj ležečih h geološkihh formacij (glede na v vodonosnik k);

k karte nihanjja nivojev ppodzemne vode;

kkarte in pop pisi hidrogeeoloških vrtin (karakterristični proffili in hidrogeološki p parametri), opazovalnnih vrtin (zz osnovnim mi podatki),, večjih od dvzemov p podzemne vode (voddnjaki/vrtinee), lokacije in podatkki o odvzeemih ter p podatki iz vrtin v za rednno vzorčenjee kakovosti vode (spiseek parametrrov);

v izotopsk vsi ki podatki o starosti in izvoru i podzzemne vodee.

33. Potrebnno je izbrati primeren tiip vrtin (ali izvira). 44. Paramettre, vrste ter pogostostt meritev in vzorčenj, kakor k tudi lookacije, mo orajo biti primernno izbrane glede g na cilj e monitorin nga. 74

55. Analitiččno terensk ko opremo tter objekte za laboratorijske in ppodatkovnee analize (npr. moodeliranje) je j potrebnoo izbrati gled de na cilje monitoringa m a in ne obrattno. 66. Potrebnno je vzpostaaviti celovitto in operativno shemo o obdelave ppodatkov (D DAP). 77. Monitorring podzeemnih vodda je potrebno izvajjati skupajj z monittoringom površinskih voda, kjer k je to sm miselno. 8. Kakovoost pridobljjenih podaatkov je po otrebno red dno pregleedovati s pomočjo p notranjee in zunanjee kontrole. Podatke je potrebno posredovati nnosilcem od dločitev. Posredoovani podatki morajoo biti obdeelani, intep pretirani in ocenjeni s strani strokovnnjakov, prilložena moraajo biti ustreezna priporo očila za uprravljalne uk krepe. 99. Program m je treba redno ocenjeevati, še po osebej v primeru, če see je stanje ali a kateri koli vplliv na podzeemne vode sspremenil, tako t naravno kot zaradi di sprejetih ukrepov. u

5. Upraavljanje podatkov Podatkee, pridobljeene z izvajaanjem proggrama moniitoringa, je potrebno ppotrditi, sh hraniti in omogoččiti dostop do d le-teh. Cilj C upravljaanja podatk kov je pretvoriti podatkke v tako ob bliko, ki izpolnjuuje specifičnne podatkov vne zahtevee.

5.1 Korakii pri upravljjanju podattkov Zbiranjee in obdellava podatk kov je veliik strošek. Za zaščito prihodnj e uporabe zbranih podatkoov je potrebnno narediti več korakovv, preden laahko podatk ke ustrezno uporabimo:: 

ppodatke je potrebno p an nalizirati, intterpretirati in i pretvoritii v določenoo obliko;



zzbrane podaatke je potreebno ovrednnotiti ali po otrditi preden n so dostoppni uporabniikom oz. ppreden jih vnesemo v v arhive a podat atkov;



ppodatke je potrebno posredovati p i osebam, ki k jih potreebujejo za sprejem od dločitev, vvrednotenjee modelov, ocenjevanj nje upravljaanja. Podatk ki morajo biti posred dovani v oobdelani obbliki različniim ciljnim sskupinam (n npr. GIS karte so lahkoo dostopne);



ppodatki in informacijee, ki so pootrebne za nadaljnjo uporabo, u jee potrebno shraniti. IIzmenjavo podatkov je potrebno olajšati, nee le na ravn ni nadzorneega organa,, temveč ttudi drugih ustreznih ravneh r (na mednarodn ni, regionaln ni ravni, naa ravni vodo onosnika iitd.).

5.2 Podatkovn ni slovar Prvo arhhiviranje poodatkov običajno poteeka na za monitoring m pooblaščeni p ih agencijah h znotraj vsake posamezne države. d Prek komejno soddelovanje vključuje v izm menjavo poddatkov, predvsem v primerihh, ko se upoorablja mod deliranje zaa skupne oceene. Baze podatkov p je potrebno uskladiti. u Za lažjoo primerljivvost podatko ov so potrebbni strogi in n jasni sporaazumi o koddiranju pod datkov in meta-poodatkov. V primeru, p ko o se podatkee shranjuje (arhivira), je j potrebno posvetiti po ozornost standarddizaciji proggramske opreme za uprravljanje s podatki p in formatu f shraanjevanja po odatkov, z nameenom izbolljšanja izm menjave poddatkov. Do ogovori, v zvezi z rrazpoložljiv vostjo in 75

distribuucijo podatkkov, lahko olajšajo izzmenjavo podatkov. p Skupaj S je potrebno pripraviti p podatkoovni slovarr, ki vsebu uje informaacije in do ogovore o terminologgiji, uporab bljeni za izmenjaavo podatkoov.

5.3 V Vrednotenje podatkov Ne gledde na izveddene kontrole kakovostti posamezn nih postopk kov (izdelavva vrtin, vzzorčenje, analize)), mora biti vrednotenjje podatkovv sestavni del d ravnanjaa s podatki. Redna kon ntrola na novo prridobljenih podatkov mora vkljuučevati deteekcijo izsto opajočih vrrednosti (“o outlier”), manjkajjočih vrednnosti in ostaalih očitnih napak (nprr. mg/l nam mesto μ/l). PProgramskaa oprema pomagaa pri opravlljanju različčnih kontroolnih funkciij, kot so korelacijske analize in uporaba mejnih parov (limiit pair). Klju ub temu, staa strokovnaa presoja in temeljito pooznavanje sistemov s mne vode nuujno potreb bna za ustreezno vredno otenje podaatkov. Ko sso podatki temeljito t podzem preverjeeni in potrebni popravk ki in dopolnnitve izvedeeni, so lahk ko odobrenii in lahko postanejo p dostopnni uporabnikkom. 5.4 4 Shranjevaanje podatko ov in meta-p podatki p na voljo v za upoorabo v prih hodnosti, je potrebno ppodatke hran niti tako, Za to, dda so nam podatki da so doostopni in popolni p gled de na pogojje in zahtev ve (npr. mejje detekcije) e), ki se nan našajo na zbiranjee podatkov in analize. Podatke o velikosti in n enotah je potrebno shhraniti. Pottrebno je shraniti tudi zadoostno štev vilo dodatnnih podatko ov (meta-p podatki), kki so potrrebni za ovalnega interpreetacijo. Običčajno se shrrani podatkke o lokacijii in globini vzorčenja, vrsti opazo objekta,, predpogoojih in an nalitičnih tehnikah. Za namen ne modelirranja prek komejnih vodonossnikov je standardizaacija dostoppnosti podatkov (vmeesniki za bbaze in GIS) bolj pomembbna kot stanndardizacijaa uporabljenne programsske opreme. Ogromnne količine pridobljeniih podatkovv z monitorringom pod dzemnih vooda je pripo oročljivo shranjevvati v relaacijskih po odatkovnih bazah, ki k bi moraale biti teemelj integ griranega geograffskega infoormacijskegaa sistema (GIS). Čep prav lahko o podatke shranimo v dobro zasnovaanih podattkovnih baazah, je innformacijsk ki sistem potreben za upravljjanje in vizualizzacijo shrannjenih podaatkov v raazličnih forrmatih, kot so karte, grafi, diag grami in poročilaa. Grafični vmesniki bodo omoggočili uporrabniku prijjazen dostoop in uprav vljanje s podatki,, saj uporabbniku ne bo potrebno ppoznati fiziččne strukturre podatkovvne baze. Ključnega K pomenaa je, da je j vsaka podatkovna p a baza zav varovana pred p nezažželjenimi vnosi v in spremem mbami podaatkov.

5.5 Analizaa in interpreetacija poda atkov Pretvorbba neobdelaanih podatk kov v inform macije vklju učuje analizze in interprretacije neob bdelanih podatkoov. Analiza podatkov je j potrebnoo vključiti v DAP (Datta Analysis Protocol), ki jasno določa strategije analiziranja a podatkov in upoštev va specifičn ne karakteriistike obrav vnavanih podatkoov, kot so manjkajočči podatki, meje detekcije, cen nzurirani poodatki, izstopajoče vrednossti (“outlierrs”), drugee nepravilnnosti in seerijske koreelacije. Obbičajno se podatke shranjujje na računnalnikih in tako lahkoo analize podatkov, p predvsem p sttatistične op peracije, izvajam mo s pomočjo ustrezn ne program mske oprem me in/ali s pomočjo GIS-a. Za dosego standarddne avtomaatizirane an nalize podattkov je pottrebno uporrabiti prilaggojeno programsko opremo. 76

5.6 IIzmenjava podatkov p Podatkee je za usppešno izmeenjavo potrrebno stand dardizirati (ustrezen ( foormat). Pod datkovni slovar m mora predsstavljati osn novo za dooločanje tak kih standard dov oz. forrmatov. Sisstemi za shranjevvanje podattkov v obeh h državah m morajo biti sp posobni obv vladovanja formata izm menjanih podatkoov in omogoočajo uvoz podatkov p v programe za z modeliran nje ali analiize.

5.7 Poroča anje DAP lahhko obsegaa tudi formaate (obrazcee) za poročanje rezultaatov (npr. G GIS karte). Protokol P za poročanje lahkoo pomaga pri p določanj u različnih karakteristik za vsakoo uporabo ali a ciljno skupinoo in bi mooral vključčevati nekaatere smern nice v zveezi s frekvvenco proizvodnje, vsebinoo/podrobnosstmi informacij in preddstavitvenim mi formati. Cilje moniitoringa je potrebno p predstavviti v poročiilih. Poročannje podatkoov je zadnjii korak v pprogramu upravljanja podatkov p inn povezuje procese zbiranjaa in obdelavve podatkov v z uporabniiki le-teh. Za Z distribuciijo podatkovv je potrebn no redno pripravlljati poročilla. Pogostosst in raven podrobnosti sta odvissni od nameembnosti po odatkov. Priporoččljivo je, da d se pri izzdelavi letnnih poročil za prekomeejne sistem me podzemn nih voda osredotooča na poveezavo med političnimii ukrepi (drružbenimi odzivi) o in sttanjem obraavnavnih podzem mnih vod.

6. Skuupno oz. usklajeno u ddelovanje in instituccionalna uureditev Uspešnaa priprava in i izvajanjee politik, sttrategij in metodologij m za upravlj anje s podzzemnimi vodami je odvisnna od institucionalnihh vidikov. Ti vključujejo organ anizacije, strukture, n organizacijij. dogovorre za sodeloovanje ter odgovornostti vpletenih institucij in

6.1 Usklajenni akcijski na ačrti in prog grami Pogodbenice se moorajo dogov voriti o kvanntificiranih ciljih uprav vljanja (quanntified man nagement targets). Te cilje jee potrebno vključiti v usklajene akcijske a naččrte in proggrame. Ta načrt n oz. program m bi moral obravnavati o tudi druge ukrepe, katterih cilj je doseči d racioonalno upraavljanje s podzem mnimi vodam mi, ohranjan nje virov poodzemne vode in varov vanje okoljaa. Akcijski načrti n oz. program mi bi moralii vključevatti določbe zza medsebo ojno pomoč, kjer je to potrebno. Akcijske A načrte ooz. program me bi morali biti odobbreni na miinistrski rav vni ali s strrani drugih h visokih uradnikkov. Akcijskki načrt oz.. program jje lahko izp peljan iz ob bstoječih drržavnih naččrtov oz. program mov ali pa predstavlja p osnovo o za uustanovitev takih t državn nih načrtov oz. program mov.

Skupni akcijski naččrt bi morall vsebovati nnaslednje po ostavke: a. U Uporabo poodzemne vo ode, ob upošštevanju om mejitev. b. V Vodovarstvvena območčja, ob upooštevanju dejstva, d da ta območjja pripomo orejo pri ppreprečevannju onesnaženja podzzemnih vod da v sedan njih in preedvidenih območjih o oodvzema zaa namene osskrbe s pitnoo vodo. c. G Gospodarskke dejavno osti, pri ččemer je potrebno posebno p ppozornost nameniti n pprekomejnim vplivom m gospodarsskih dejavn nosti na kak kovost ali kkoličino po odzemne vvode. Izmeenjava potreebnih podattkov in dvostransko ali a večstrannsko sodelo ovanje je nnujno za ta namen. d. O Odvzem poodzemne vod de, ob upošštevanju, da so potrebnii dogovori o odvzemih h vode za ggospodarskke namene, da d se zagotoovi trajnostn na raba podzemne vodee. 6.2 6 Skupni oorgani in njjihove dejavvnosti Vlade vvpletenih drržav bi moraale ustanovviti skupne organe, o kjerr ti še ne obbstajajo, in vključiti monitorring in presoje prekom mejnih vodonnosnikov med m naloge le-teh. Mannj je pomem mbno, če vpletenee države ustanovijo bodisi veeč skupnih h organov odgovorniih za prek komejne vodonossnike bodissi en skupni organ, ki j e odgovoreen tako za površinske kkot podzemn ne vode. Vendar pa je bisttvenega pom mena ob uustanovitvi dveh ali več v skupnihh organov v istem povodjuu, da se države dogovo orijo o načinnih in sredsstvih za usk kladitev dejaavnosti teh skupnih organovv. Države bi morale, kjer je to primerno, zaaupati skupn nemu organ nu pripravo in nadzor izvajanja i usklajennega akcijskega načrtaa ali pa usstanovitev delovne d sku upine v priistojnosti skupnega organa, ki je odgovvorna za razziskave v zzvezi z mon nitoringom in i presojo, kki naj bi po otekale v okviru aakcijskega načrta, n kot tudi t za opreedelitev in izvajanje mo onitoringa iin strategije presoje, vključnoo s tehničniimi, finančn nimi in orgaanizacijskim mi vidiki. Države bi morale, preko svojih skupnih organov, vzpostaviti v tesno t prekoomejno sod delovanje u s prostorskim m načrtovan njem in razvvojem, varsstvom in med uprravnimi orggani, ki se ukvarjajo monitorringom poddzemnih vod da, v zgodnnji fazi načrrtovanja in na vseh ravvneh upravee. To bo pomagaalo pri reševvanju konflliktov interresov tako v državnem m kot prekoomejnem ko ontekstu. Zaradi razlik pri postopkih izdaje dovooljenj, bi morale m držaave uskladi diti postopk ke izdaje protju z obsttoječo držav vno zakono odajo ali pa prilagoditi državno dovoljennj tako, da niso v nasp zakonoddajo temu namenu. n Preko skupnih orrganov mo orajo državve omogoččiti izmenjavo (dostoopnost) relevantnih podatkoov o kakovoosti in količini podzem mne vode. Skupni org gani bi morrali omogoččiti javni dostop do nekaterrih relevanttnih podatkkov. Za do osego učink kovite izmeenjave podaatkov je potrebnno upoštevaati meddržavne dogovoore oz. praavila, ki so bila predhhodno določena. Ti dogovorri bi moralii specificiraati obliko inn pogostostt poročanjaa. Vzpostavi vitev in vzd drževanje skupne baze podaatkov je praav tako pripporočljivo. Pri priprav vi teh dogoovorov je potrebno p upoštevvati obveznnosti iz dru ugih mednaarodnih spo orazumov in nadnaciionalnega pravnega p okvira, kot so npr. direktive Ev vropskega ssveta. p prrenesti odgo ovornosti, v zvezi s sisstemi kakov vosti, na Države bi morale, kjer je to primerno, skupne organe. Possebno pozornost je pottrebno nameniti usklajeevanju posttopkov vzorrčenja in metodollogij obdellave podatk kov, kot tu tudi akredittaciji laborratorijev. SSpodbujati je j treba 78

sodelovvanje pri izvvajanju monitoringa nna lokalni ravni, vključčno z nepoosrednimi sttiki med laboratooriji in vplettenimi instittucijami.

6.3 Osstale ureditvve na državvni in/ali lokkalni ravni ucionalnih, pravnih in upravnih ureditev u naa državni in n lokalni Pomanjkanje ustreeznih institu ravni laahko zelo ovira o mednarodno soddelovanje. Take T ureditve obsegajoo sodelovanje med lokalnim mi oblastmi, odgovorno ost za podzeemne vode in lastništvo o, zakonodaajo in predp pise (npr. vodna dovoljenjaa, vodovarrstvena obbmočja), usklajevanje u monitorinnga kakov vosti in količinsskega moniitoringa s strani razliičnih držav vnih instituccij ter imeenovanje drržavnega referenččnega laboraatorija. Države bi morale zagotoviti dovolj finnančnih sred dstev za izvajanje moonitoringa in i ostale dejavnoosti (presojee, skupne raziskave). r Financiranjje je lahko del rednegga proračun na. Vsak država mora poskrrbeti za sv voje finačnee potrebe. Financiranje F e je lahko zasnovano npr. na taksah iin davkih za z onesnažeevanje okollja pollution n charges or o fees. Usttanovitev okoljskih o skladovv, preko kateerih lahko podjetja p dobbijo posojilaa za investiccije, lahko oolajša financciranje.

DODATEK K 2 Okvir izzdajanja dov voljenj na Madžarskem M m Izkorišččanje geoterrmalne enerrgije na Maddžarskem jee pod dvojno ureditvijoo rudarskih zakonov in zakoonov varstvaa okolja – upravljanjee z vodamii. Uporaba geotermalnne energije spada v področje Zakona XLVIII iz leta 1993 za rudarsttvo, razen v primerihh, ko se naanaša na proizvodnjo podzeemne vodee (1§). V primeru odvzema o podzemnih p voda je potrebno p gospodarstvvo zakonodaajo. Prav tak ko je postoppek izdaje dovoljenj d upoštevvati okoljskoo in vodnog dvojno urejen in jee odvisen od o dveh osnnovnih kriteerijev: od teega ali se ppri rabi geottermalne energijee odzvema voda v ali ne, ter od gloobine (nad ali a pod glob bino 2500 m m, npr. dolo oča ali je potrebnna pridobiteev koncesijee ali ne, v skladu z Zakonom Z o rudarstvu)). V skladu u s temi kriteriji se postopek za izdajo dovoljenj pprične pod pristojnostjo okoljskihh organov (m manj kot m vode) alii rudarskih organov (v več kot 25000 m globiine, brez 2500 m globine, z odvzemom odvzem ma vode). Kljub K temu v vseh priimerih partn nerski orgaan sodeluje v postopk ku izdaje dovoljennj kot svetoovalni organ n (Tabela 1)). V zvezzi z rudarskimi in geeološkimi zzadevami je pristojen n organ M Madžarski urad u za rudarsttvo in geoloogijo, ki gaa predstavljaa 5 regionallnih uradov (rudarski in inšpektorati, na prvi stopnji). Madžarskki urad za rudarstvo iin geologijo o je kot vlladna agenccija pod naadzorom Ministrsstva za razvvoj. Njegov va glavna nnaloga pri postopku izzdaje dovolljenj je pov vezana s koncesijjskimi posttopki (več kot 2500 m globinee) in tehniččno-varnostn tnimi dovolljenji za globokee vrtine (za podrobnost p i glej Zakonn o rudarstv vu v pregled du zakonodaaje). V zvezzi z okoljskimi in vodnogospo v odarskimi zadevami je pristojeen organ Državni D inšpekttorat za okoolje, naravo o in vode, kki je pod naadzorom Ministrstva zaa podeželjsk ki razvoj. Na prvi stopnji ga predstavlja 10 regionaalnih inšpek ktoratov in 2 podurada (“okoljski organi”). o Pri posttopku izdajee dovoljenj je odgovorren za izdajjo različnih vodnih in okoljskih dovoljenj d ter razm mejitev vodoovarstvenih območij (gglej podrobn nosti v preglledu zakonoodaje).

i dovo oljenj Tabela 1 Postopki izdaje Globina pod površjjem (m)

Prristojen org gan za Svvetovalni izzdajo dovoljenj (soodelujoči) organ prri izdaji dov voljenj

0-20 20-25500

Odprrt prosttor

Zaprt Z krogg, brez Regionalni R odvzema o vode Rudarski R (geotermaln ( ne in nšpektorat toplotne ččrpalke, GSHP) G Reegionalni Odvzem O teermalne Regionalni R vode v in nšpektorat za Ruudarski ok kolje, naraavo in inššpektorat vo ode (teehničnovaarnostna doovoljenja za glooboke vrtin ne)

> 25000

Zaprrt prosttor (konncesije)

Odvzem O teermalne Regionalni R vode v Rudarski R in nšpektorat

Innšpektorat za okkolje, naraavo in voode (vodna ( doovoljenja)

Brez B oddvzema Regionalni R termalne vode Rudarski R (EGS) ( in nšpektorat

Innšpektorat za okkolje, naraavo in voode (p presoja vpplivov na ok kolje)

nosti zgorajj naštetih prvostopenj p jskih region onalnih orgaanov ne Nobenoo od obmoočij pristojn sovpadaa z uradnim mi EU NUTS S statističnim mi regijami na Madžarrskem. Poleg ttega imajo tudi lokallne občine pomembno o vlogo prri postopkuu izdaje do ovoljenj. Madžarrski urad zaa energijo ima i glavnoo vlogo pri licenciranjju za elektrrarne, elekttrično in plinsko omrežje inn pri postav vitvi tržnih ccen. Madžaarski urad za z energetikko nima reg gionalnih uradov. Postopeek za izdajjo dovoljen nj izvajajo pristojni organi o (glejj “pristojnee organe za izdajo dovoljennj” v tabelii 1), ki morajo zbrati inn vključiti mnenja m sod delujočih org rganov pri postopku p izdaje ddovoljenj, taako da to ni naloga vlaggatelja (ven ndar mora vllagatelj prisskrbeti vso potrebno p dokumeentacijo). (gglej princip ‘’ vse na eenem mestu u’’ v Zakonu u CXL iz leeta 2004 o splošnih pravilihh državne upprave in njen nih postopkkih).

1. Korakii za izdajo o dovoljenj nj 1. Z Za izvedboo predhod dnih površiinskih raziiskav moraa podjetje imeti dog govor z llastnikom/uuporabnikom m zemljiščaa in mora posredovati poročilo o začetku raziskav rrudarskim organom o vsaj 30 dni prred pričetko om raziskav (za same poovršinske raziskave nni potrebnaa pridobitev v dovoljenjja s strani rudarskega inšpektoraata). Poročiilo mora vvsebovati načrt n raziskaav (opis in kkarto lokacijj) (Zakon o rudarstvu, 4§). obini do 25000 m pod površjem p 2. IIzkoriščanjee geotermallne energijee na Madžarrskem v glo sse dogaja sttalno z odvzzemom term malnih vodaa (z izjemo geotermalni g ih toplotnih h črpalk). P Postopek zaa izdajo teh h dovoljenj jje v pristojn nosti Region nalnih inšpeektoratov zaa okolje, nnaravo in vode, v kjer jee treba vloggo predložitti. Postopkii za izdajo ddovoljenj (v vloge za ppredhodno, gradbeno in i uporabnoo dovoljenjee) so urejenii v KHVM / Ministrska uredba VI.13) in Vladni V ureddbi 72/1996 (V.22.) (glej podroobnosti v pregledu p 18/1996 (V zzakonodajee). P Postopek za z izdajo dovoljenj d zza proizvod dne in rein njekcijske vrtine je potrebno p oobravnavatii ločeno, čeprav sta si ppostopka prrecej podobn na. T Tehnično-vvarnostna do ovoljenja zaa vrtanje glo obokih vrtin n izdaja Ruddarski inšpeektorat. V primeru, da dejavno osti spadajo v okvir ok koljskih štud dij (presoja vplivov naa okolje), m mora uporrabnik pred dhodno pri dobiti veljavno okoljjsko dovoljljenje (izdaajajo jih ookoljski inššpektorati). Podrobnossti so naved dene v Vlad dni uredbi 314/2005 (XII.25.) ( ((glej pregleed zakonodaaje). 3. Z Za izkorišččanje geoterrmalne enerrgije v prostoru, globlje od 2500 m pod pov vršjem (z aali brez odvvzema termaalne vode), je potrebno o pridobiti koncesijo, k ppostopek je naveden v Zakonu o rudarstvu v členih 8--19 kot tudii v Vladni uredbi u 103//2011 (VI.2 29.) (glej ppregled zakkonodaje). Okoljsko dovoljenje in (če je potrebno) vodna do ovoljenja iizdajajo okooljski inšpektorati (glejj zgoraj).

2. Dalljinsko ogrrevanje Na poddročju daljiinskega ogrrevanja sta pooblaščeena dva org gana: Madžžarska kom misija za energijoo in lokalnna samoupraava. V sklladu z Zak konom XVIIII iz leta 22005 o dalljinskem ogrevannju (členi 4--8) je Madžžarski urad zza energijo pristojen organ v prim meru, ko se toplotno in elekttrično energgijo proizvaaja za gradnnjo, tako lo očeno kot kombinirano k o, in ko se toplotna energijaa proizvaja delno ali popolnomaa za potrebee daljinskega ogrevannja. Iz tega razloga dovoljennje za nam mestitev in uporabno u ddovoljenje za z objekte, ki proizvaj ajajo toploto o, izdaja Madžarrski urad za energetiko. V ostalih pprimerih (n npr. proizvodnja samo ttoplotne energije za daljinskko ogrevanjje, vendar brez proizzvodnje elek ktrične eneergije) je zza izdajo dovoljenj d pristojnna lokalna saamouprava.

3. Tooplotne črrpalke Postopeek izdaje doovoljenj za postavitev p ttoplotne črp palke na zem meljski vir ttoplote z naavpičnim zaprtim m krogom dubletom d (zemlja-vod ( da) izvaja rudarski in nšpektorat v skladu z GKM /Ministrrska uredbaa 96/2005 (XI.4.). ( Vloogo za toplotne črpalk ke na vodnii vir toplotee (vodavoda) kot odprti krrog je potreb bno predložžiti regionaln nim okoljsk kim oblastem m.