Portfolio taja bencina slo by Taja Benčina

Taja BenÄ?ina

portfolio portfolio 1

CV 2

Osebne informacije Izobrazba Delovne izkušnje Jezik

3 4 5 6

Spretnosti in kompetence

Projekti The Rotterdamisch Leeskabinet

Bio-cocktails

37 49

Dom za ostarele Zatočišče- pasiven dizajn Osnovna šola v Lavrici Ravnikarjev paviljon

71 87 101

Risbe Risbe

119

Osebne informacije Ime / Priimek Naslov Telefon E-mail Državljanstvo Datum rojstva Spol Poklic

Taja Benčina Stritarjeva ul. 1, 3310 Žalec, Slovenija +386 51 341 916 taja.bencina@gmail.com Slovensko 24 Junij 1987 Ženska Arhitekt 3

Izobrazba Datum Naziv pridobljene izobrazbe Glavni predmeti oz. kompetence Naziv in naslov izobraževalne ustanove

September 2011 – Junij 2013 Master of science (MSc) in Architecture, Urbanism and Building Sciences, kraljevina Nizozemska, TU Delft, Cum laude Tehnologija gradnje, teorija oblikovanja, zgodovina arhitekture, WHY Factory seminar (Winy Mass), Urbane analize, Ornamatika, Historična teza, Trajnostni principi, Interjerji- zgradbe in mesta seminar (Tony Fretton), Explor lab (diploma) Technische Universiteit Delft, Postbus 5, 2600 AA Delft (The Netherlands)

Raven Evropskega ogrodja kvalifikacije

IS CED 5

September 2006 –

Datum Naziv pridobljene izobrazbe Glavni predmeti oz. kompetence Naziv in naslov izobraževalne ustanove Raven Evropskega ogrodja kvalifikacije

Univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, diplomsko delo še ni dokončano Arhitekturno snovanje in oblikovanje, arhitekturna teorija, zgodovina, osnove urbanizma, statika, mehanika Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Zoisova cesta 12, SI1000 Ljubljana (Slovenija) IS CED 5

Datum Naziv pridobljene izobrazbe Glavni predmeti oz. kompetence Naziv in naslov izobraževalne ustanove Raven Evropskega ogrodja kvalifikacije 4

February 2010 – July 2010 Master of science (in Architecture, building and planning), TU Eindhoven, Erasmus izmenjava Arhitekturna teorija, Aestetika trajnostnega oblikovanja (Seminar), Arhitektura in filozofija, Urbani koncepti, 3D modeliranje (Rhinoceros, Grasshopper, 3D Max) Technische Universiteit Eindhoven, Den Dolech 2, P.O Box 513, 5600 MB, Eindhoven (The Netherlands) IS CED 5

Izobrazba Datum Naziv pridobljene izobrazbe Glavni predmeti oz. kompetence Naziv in naslov izobraževalne ustanove Raven Evropskega ogrodja kvalifikacije

2002 – 2006 Gimnazijski maturant (Lyceum graduate) Splošna izobrazba I.gimnazija v Celju (Lyceum), Kajuhova ul. 2, SI-3000 Celje (Slovenia) IS CED 3

Datum Naziv pridobljene izobrazbe Glavni predmeti oz. kompetence

1993 - 2002 Osnovna izobrazba Osnovna izobrazba

Naziv in naslov izobraževalne ustanove

I.Osnovna šola Žalec , Šilihova ul. 1, SI-3310 Žalec (Slovenia)

Raven Evropskega ogrodja kvalifikacije

IS CED 1

Delovne izkušnje Datum Naziv delovnega mesta oz. funkcija Glavne naloge in pristojnosti

Naziv in naslov delodajalca Vrsta dejavnosti ali sektor

Oktober 2010 Arhitekt (študentsko delo) Sodelovanje pri idejni zasnovi javnega objekta (Eles, Beričevo) za natečaj (ZAPS), sodelovanje v procesu snovanja projekta, sodelovanje pri procesu risanja projekta in pripravljanja prezentacije projekta Ark Arhitektura Krušec, arhitektonsko planiranje, oblikovanje, urbanizem d.o.o. Vrtača 8, SI-1000 Ljubljana (Slovenija) Arhitektonsko planiranje, oblikovanje, urbanizem

Delovne izkušnje Julij 2009

Datum Naziv delovnega mesta oz. funkcija Glavne naloge in pristojnosti

Arhitekt (študentsko delo) Sodelovanje v procesu risanja projekta (za stanovanjsko naselje), modeliranja objekta (Archicad), ustvarjanja makete za projekt Reichenberg Arhitektura d.o.o u Dupleška ul. 21, SI-2000 Maribor (Slovenija) Arhitektonsko planiranje, oblikovanje

Naziv in naslov delodajalca Vrsta dejavnosti ali sektor

Oktober 2008 – Januar 2009 Arhitekt (študentsko delo) Soavtor idejne zasnove za Osnovno šolo (Lavrica) za natečaj (ZAPS), sodelovanje v procesu oblikovanja arhitekture, sodelovanje v procesu risanja idejne zasnove, sodelovanje v procesu predsatvitve projekta Reichenberg Arhitektura d.o.o Dupleška ul. 21, SI-2000 Maribor (Slovenija) Arhitektonsko planiranje, oblikovanje

Datum Naziv delovnega mesta oz. funkcija Glavne naloge in pristojnosti

Naziv in naslov delodajalca Vrsta dejavnosti ali sektor

Znanje jezika Materni jezik

Slovenski

Understanding

Angleški Hrvaški Nemški

Listening

Reading

Speaking

Writing

Spoken interaction

Spoken production

Proficient user

Independent user

Spretnosti in kompetence

Komunikacijske kompetence

- Dobro funkcioniranje v raznolikem okolju ter prilagoditev dinamičnim spremembam; - dobre komunikacijske in retorične kompetence, zaradi izkušenj s poučevanjem (učenje prostoročnega risanja).

Organizacijske/vodstvene kompetence

- Vodstvene kompetence in dobra koordinacija ter kooperacija, pridobljene s funkcijo blagajnika društva Koncept; - občutek za organizacijo pridobljen skozi profesionalne in personalne izzive.

Tehnične in strokovne kompetence

- Dobro poznavanje arhitekturne teorije in tehnologije, pridobljeno na TU Delft; - izkušnje z raziskovlnim delom, pridobljene na TU Delft; - izkušnje z praktičnim snovanjem idejnih projektov, pridobljene na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in pri študentskem delu.

Računalniške kompetence

- Zelo dobro poznavanje programov: ArchiCAD, Adobe Photoshop, Adobe Ilustrator, Adobe Indesign, Rhinoceros, Grasshopper; - poznavanje in uporaba programov: Corel Draw, AutoCAD, 3ds Max, Sketch up, Microsoft office, Adobe Flesh, Adobe Premier.

Umetniške kompetence

- Visoka stopnja prostoročnega risanja (sodelovanje v tečajih ter poučevanje tečajev); - fotografske sposobnosti (zaključen nadaljevalni tečaj); - slikarske sposobnosti (sodelovanje v tečaju); - dobro znanje grafičnega oblikovanja; - izkušnje s scenografijo.

Druge kompetence

- Dobitnik Zoisove štipendije za nadarjene šolarje oz. študente (od 2002 do 2011); - pridobljen IELTS certifikat iz angleščine z rezultatom 6.5 na višjisrednji ravni; - izkušnje pridobljene na različnih mednarodnih arhitekturnih delavnicah (Lodi a green city, Lody, Italy, August 2008 in Indesem, Delft, The Netherlands, April 2009); - izkušnje pridobljene na različnih Nacionalnih in Mednarodnih arhitekturnih konferencah (spr. ORIS, Ljubljana, Zagreb, itd.)

projekti projekti 9

The Rotterdamsch Leeskabinet 13 lokacija: vrsta: vloga in doprinos:

Rotterdam Individualno delo, akademski projekt Dizajniranje in prezentacija projekta, izdelava makete v merilu 1:100

leto: datum: nosilec seminarja:

Prvi letnik, drugi semester, Msc, TU Delft 20. 6. 2012 prof.dr.arh. Tony Fretton (T.Fretton@tudelft.nl) 9

ocena:

Bio-cocktails lokacija: vrsta: vloga in doprinos:

leto: datum: nosilec seminarja: ocena

Dom za ostarele lokacija: vrsta: vloga in doprinos: leto: datum: mentor: ocena:

37 Amsterdam Skupinsko delo, akademski projekt So-avtor pri študentskem projektu. Sodelovanje pri raziskavi za projekt, dizajniranju projekta, modeliranju in skriptiranju ter sodelovanje pri prezentaciji in izdelovanju kratkega filmčka. Prvi letnik, prvi semester, Msc, TU Delft 25.1.2012 Winy Maas, Prof., ir. 8

49 Rožna dolina, Ljubljana Individualno delo, akademski projekt Dizajniranje in prezentacija projekta, izdelava makete in fasadnega panela v merilu 1:1 Peti letnik, prvi semester, Fakulteta v Ljubljani 20. 3. 2011 doc.dr. Tomaž Krušec univ.dipl.ing.arh. (tomaz.krusec@arhitekturakrusec.si) 10

Zatočišče- pasiven dizajn lokacija: vrsta: vloga in doprinos:

leto: datum: mentor: ocena:

Osnovna šola v Lavrici llokacija: vrsta: vloga in doprinos:

leto: datum: nadzorni:

Ravnikarjev paviljon lokacija: vrsta: vloga in doprinos: leto: datum: mentor: ocena:

71 Ni definirana Skupinsko delo, akademski projekt Sodelovanje v procesu dizajniranja projekta (koncept, struktura, detajli), risanje projekta, modeliranje (3D računalsniški model), renderiranje in obdelava s photoshopom, presentacija projekta (powerpoint presentacija in plakati) Četrti letnik, drugi semester, Univerza v Eindhovnu 20. 6. 2010 Prof.. Sang Lee, M. Arch. (s.lee@tudelft.nl)

87 Lavrica Skupinsko delo, profesionalni projekt So-avtor projekta za državni natečaj (OŠ Lavrica), sodelovanje v procesu dizajniranja projekta (koncept, projekt), risanje projekta (tloris, fasade), sodelovanje pri pripravi prezentacije (plakati) Tretji letnik, prvi semester 30.1.2009 doc.Bogdan Reichenberg, univ.dipl.ing.arh. (b.reichenberg@arhitekturni-atelje.si)

101 park Tivoli, Ljubljana Individualno delo, akademski projekt Dizajniranje in prezentacija projekta Tretji letnik, drugi semester, Fakulteta v Ljubljani 10. 9. 2009 Prof..dr. Aleš Vodopivec univ.dipl.ing.arh. (ales.vodopivec@fa.uni-lj.si) 10

The Rotterdamsch Leeskabinet

kontekst

The Rotterdamsch Leeskabinet

Scheme: volumetric placement, relation with the context

‘Rotterdamisch Leeskabinet’ je posebna knjižna zbirka društva v Rotterdamu, ta je bila ustanovljena že leta 1859. Izvorno ‘Leeskabinet’ pomeni soba za branje, danes pa je, predvsem na Nizozemskem, asociacija za posebno zbirko, oziroma knjižnico. Obsežna knjižna zbirka zaobjema različne teme, kot npr. zgodovino, umetnost, filozofijo, teologijo in še mnoge druge. Prvotno je bila omenjena knjižna zbirka dostopna le članom organizacije, za ostale pa je bila nedostopna. Danes pa si knjižnica, zaradi prostorske stiske, deli prostore tudi z Erasmus univerzo v Rotterdamu, kateri študentje imajo dostop do knjižne zbirke. Želja organizacije je, da bi ponovno imeli svojo knjižnico, oziroma svoj zaprt oddelek v sklopu Erasmus univerze. Tako je bila naloga v sklopu seminarja zasnovati objekt, ki bi združeval oba programa, Leeskabineta in Univerze, tako da bi oba delovala neodvisno drug od drugega. Prvo vodilo pri oblikovanju objekta je bilo upoštevanje fizičnega konteksta. Objekt se vklaplja v okolico, saj po višini sledi okoliškim objektom. Obkrožujoče mase pa zasleduje tudi v tlorisu, kot je razvidno iz sheme levo. Pomembno je, da objekt zapira, oziroma pomaga oblikovati glavno ulico Meent, na katero meji na severo-zahodu.

geometrija zgradbe sledi kontekstu tako po višini kot tudi v tlorisu

Scheme: Programs

Solitude reading Book shelves Reading Relaxed learning/reading Enclosed learning facilities Open learning facilities Offices

branje v izolaciji knjige prosto branje Exhibition, presentations sproščeno učenje/branje zaprti prostori za učenje Cafe, coffee and reading odprti prostori za učenje pisarne razstava Services kavarna servis in kuhinja Entrance hall avla knjigarna jedra

Book store Sixth floor Core

različne funkcije

Scheme: program assemblies Leeskabinet Leeskabinet Learning centre center za učenje

Exhibition, presentation pisarne in razstava Offices hall, cafe avlaEntrance in kavarna

funkcionalni sklopi po nadstropjih

Scheme: Leeskabinet organization Open reading prosto branje

branje izolaciji Solitudev reading Books knjige Meetingza places, public reading prostor srečevanje in relaksacijo

Fifth floor

Leeskabinet

Koncept zgradbe in funkcionalni sklopi

Scheme: volumes knjižnica

Library Offices, exhibition

pisarne in razstava

avla in kavarna Entrance

hall, cafe

delitev zgradbe v glavne volumenske sklope

Scheme: atrium as a conncetion

atrij kot povezava različnih programskih sklopov

Kljub temu, da se vloga knjig v sodobnem svetu spreminja, bo proces branja vedno ostal prisoten. Branje je kompleksna aktivnost, na katero močno vpliva bralčevo okolje. Zato mora biti bralno okolje načrtovano premišljeno in skrbno. Predstavljena misel je bila drugo vodilo pri oblikovanju zgradbe. Koncept oblikovanja notranjosti knjižnice je bil vzpostaviti različne prostore za branje, z različnimi atmosferami, od bolj javnih in sproščenih, do bolj privatnih in strogih. Različne atmosfere so oblikovane z upoštevanjem prostorskih lastnostih in vplivajo na bralčevo percepcijo. Različni, a podobni prostori mejijo na skupni atrij, vertikalno verzel. Verzel simbolično poveže različne sklope programo, ki se nizajo vertikalno skozi zgradbo in so ločeni po različnih nadstropjih. Različni programi zahtevajo različne prostorske kvalitete. Razlike se izražajo tako v interierju, kot tudi eksterierju. V grobem se stavba loči na tri glavne sklope. V prvem delu se nahaja avla s kavarno, v drugem razstavni prostor in pisarne in v tretjem knjižnica Leeskabineta s prostori za učenje (Erasmus Univarza). Bolj podrobna razdelitev na sklope je prikazana na strani 16. Pomembno pa je izpostaviti, da so prostori Leeskabineta fizično ločeni (ter nedostopni) od prostorov univerze, po drugi strani pa so vizualno ter simbolično povezani z verzeljo.

Tlorisi

22.8 6.000

6.600

9.000

12.000 9.000

34.300

9.000

pritliÄ?je

Tlorisi

22.8 6.000

6.600

9.000

12.000 9.000

37.000

9.000

prvo nadstropje

Tlorisi 22.8 6.000 2.800

3.200

9.000

6.600 1.400

5.200

2.600

6.400

12.000 31.000 9.000 9.000

drugo nadstropje

Tlorisi 22.8 6.000

6.600

9.000

12.000 31.000 9.000 9.000

tretje nadstropje

Tlorisi 22.8 6.000

6.600

9.000

12.000 31.000 9.000 9.000

Ä?etrto nadstropje

Tlorisi 22.8 6.000

6.600

9.000

12.000 31.000 9.000 9.000

peto nadstropje

Prerezi

25.0 m

20.2 m

16.4 m

12.6 m

9.0 m

4.5 m

Prerezi

20.2 m

16.4 m

12.6 m

9.0 m

4.5 m

Scheme: ventilation

Schemes: cooling and heating

Spring, fall: natural ventilation

Exhausted air is removed trough the openable roof atrium

50mm 200mm

120

50mm

Summer, winter: mechanical ventilation Schemes: cooling Fresh air is provided trough mechanical ventilation systemand heating

Fresh air is provided trough ventilation convector or windows

Summer: mechanical cooling

Exhausted air is removed trough mechanical ventilation system (extractor) mehanska ventilacija poleti in pozimi

Winter: floor heating brickwork (panels) 120mm double-glazed window (insulated aluminum frame)

shema ventilacije

gravel fill hydro-insulation, polymere-mod. bitumnious m. rigid foam thermal insulation rubber dranage mat foam-glass insulation vapour barrier, bituminous primer leveling concrete concrete wooden panels

60mm

Climate schemes: global

detail 2

naravna ventilacija pomladi in jeseni

mes: global

shema ventilacije

Summer: mechanical cooling

Winter: floor heating

detail 3

Summer, winter: mechanical ventilation cooling and heating Fresh Schemes: air is provided trough mechanical ventilation system

mehanska hlajenje poleti

Summer: mechanical cooling

Winter: floor heating

Technology Interiors, buildings and cities TU Delft 2011/2012 Taja Ben!ina 4184243

shema ogrevanja

prerez fasadnega pasa Scheme Technology Interiors, buildings and cities TU Delft

19.3 m

19.8 m

20.2 m

Scheme

talno ogrevanje pozimi

Winter: floor heating 26

23.1 m

shema hlajenja

23.6 m

25.0 m

detail 1

Exhausted air is removed trough mechanical ventilation system (extractor)

3.55 m

4.05 m

4.5 m

5.6 m

detail 6

8.1 m

8.6 m

15.5 m

16.0 m

16.4 m

detail 5

detail 4

natural stone screed separating layer (with floor heating) separating layer (vapour barrier) foam-glass insulation leveling concrete concrete leveling concrete gravel

natural stone screed separating layer (with floor heating) sound insulation separating layer (vapour barrier) leveling concrete concrete

100mm 50mm 400mm 100mm 300mm

15mm 70mm

50mm 200mm

50 mm

15mm 70mm

Tehnologija

Fasade

severo-vzhodna fasada

jugo-zahodna fasada

Fasade

severo-zahodna fasada

jugo-vzhodna fasada

Percepcija

pogled s stranske ulice

Percepcija

pogled z vhode strani

Percepcija

niša s knjižnimi policami

Percepcija

Leeskabinet

Percepcija

kavarna in branje ob kavi

Bio-cocktails

plinska difuzija

temelji infrastruktura pesek glina organizmi

infiltracija evaporacija kompostiranje O2, N2, H2O

CO2

sončno sevanje

fungi nematode enchytraeidae amynthas micro arthropoda bacteria

33 x 10¹²/ 1 m³ 3601 x 106/ 1 m³ 11100 / 1 m³ 367 / 1 m³ 56460 / 1 m³ 172 x 10¹²/ 1 m³

172 x 10¹² / 1 m³

število živih organizmov v zemlji na območju prereza 100x100 metrov

število živih organizmov v zemlji varira skozi prerez glede na pojav človeških struktur v zemlji

Bio-cocktails

človeške strukture na območju 100x100x100 m3 dela Amsterdama

1-glina 23000m3 2-pesek 158000m3 1-glina 329000m3 2-pesek 430000m3 skupaj 940000m3

kanali 7000m3 100m3 kanalizacija

temelji 32000m3

21000m3 podzemna

60000m3 infrastruktura 940000m3 zemlja 1000000m3 skupaj

prerez skozi mesto Amsterdam

Predtsvljeni projekt je produkt polletnega eksperimentalnega studia po imenu ‘Way Factory’. WF je sad sodelovanja akademske plati TU v Delftu in praktične strani biroja MVRDV. Tedanja tema studia je bila ‘biodiverziteta’. Študentje pa smo skušali najti rešitve, ki bi vplivale na oživetje biodiverzitete v Amsterdamu. Večina bioloških procesov se pojavi v zgornji plasti zemlje. V urbanem okolju je ta plast povečini pokrita z nepermeabilnimi površinami, ki povzročajo znatne motnje v delovanju naravnih ciklov. Kot primer preučevanja ja bil izbran del Amsterdama dimenzij 100x100 m, ki mu je nato bila dodana višina 100 m. Za omenjeni del so bile narejene analize količine podzemnih struktur, vrste zemlje in števila živih organizmov. S pomočjo danih rezultatov je bil nato narejen diagram za celoten prerez mesta Amsterdam, ki prikazujeodvisnost količine živih organizmov od količine človeško ustvarjenih podzemnih struktur. Ugotovaljeno je bilo, da se s povečanjem količine podzemnih struktur drastično zmanjša količina živih organizmov ter naravnih procesov v zemlji. Za izboljšanje dane situacije je bil predlagan naslednji urbanistični sistem, ki temelji na izboljšanju ter pospešitvi naravnih procesov v zemlji. Bolj specifično, izrablja proces kompostiranja. 39

1 7 6

vsako gospodinjstvo loči in zbere organske odpadke

samo posebni člani odvržejo organske odpadke v smetnjak

določen tip rastlin privlači določene živali

različne vrste rastlin rastejo glede na vsebnost N in C v kompostu

3 4

toplota kisik voda dušik ogljik

vsaka dva meseca se v smetnjaku nabere 1m3 organskih odpadkov

organski odpadki padejo na dno smetnjaka- takrat se začne proces kompostiranja

kompost je raznešen v zemljo s pomočjo posebnih črvov proces delovanja sistema

prerez smetnjaka

aksonometrija smetnjaka

Delovenje sistema

gospodinjstva po Amsterdamu

Želja o ponovni vzpostavitvi naravnih procesov je vzpodbudila idejo o sistemu, ki upravlja z organskimi odpadki. V centru mesta Amsterdam živi 40 000 ljudi, ki proizvede 7000 m3 organskih odpadkov letno. Namesto, da eksportiramo odpadke iz mesta, predstavljeni sistem predlaga njihovo recikliranje kar ne mestu in jih ponovno naredi del naravnih procesov v zemlji. Organski odpadki bi bili skladiščeni v 7 km dolgem smetnjaku, ki bi bil pozicioniran ob ulicah Amsterdama.

sistem glavnih ulic v Amsterdamu

količina organskih smeti glede na ulico

skriptiranje podatkov

Delovanje sistema pa bi potekalo na naslednji način. Z uporabo posebne kartice prebivalci centra mesta dostopajo do smetnjakov. Izbirajo lahko med 4 različnimi vrstami smetjakov, v katere odvržejo različne vrste organskih odpadkov, glede na razmerje med ogljikom in dušikom. Smetnjaki delujejo v parih, tako za vsako vrsto odpadkov (4) delujeta dva smetnjaka, ki se izmenjujeta v obdobju 2 mesecev. Toliko časa namreč zahteva proces kompostiranja. Ko se smetnjak napolni, teža smeti avtomatsko vzpodbudi vzvod in smeti se transportirajo v spodnji prekat,.Takrat se začne proces kompostiranja. Volumen smeti se med procesom reduciral na 65%. Posebna vrsta črvov nato prenese ter premeša zemljo s kompostom. Različne vrste rastlin so posajene ob različnih smetnjakih, glede na vrsto proizvajenega komposta. Določeni vrtovi s specifičnimi rastlinami pa nato privlačijo določeno vrsto živali.

Guinea

Brokoli Paradižnik Jagode

Fižol

Solata

Zelje

Tulipan

60-1 61-1 90-1 150-1 170-1 250-1

Grozdje

Koruza Brusnice Iglice borovca Pšenica Lešnik Breza

Špinača

30-1 35-1 35-1 40-1 40-1 44-1 45-1 48-1

Borovnice

Olive Borovnice Listje Grozdje Jagode Tulipan Češnje Oves

Lešnik

20-1 20-1 20-1 20-1 20-1 20-1 25-1 25-1 25-1 25-1 25-1 25-1 25-1 26-1 27-1 28-1 28-1

Lilija

Trava Lilija Breskev Špinača Tulipan Ožepek Fuksija Gardenija Seno Solata Kropir Paradižnik Ostanki zelenjave Gorčica Korenje Guinea Slive

Olive

2.2-1 3.4-1 4/6-1 10-1 11-1 12-1 12-1 13-1 15-1 15-1 15-1 16-1 16-1 17-1 19-1

Koruza

Ostanki školjk Škampi Soja Lešnik Amarant Zelje Solata Jabolko Fižol Čebula Paprika Meso Hruška Brokoli Morska trava

Različni vrtovi

Stebelni vrt

Sadni vrt

koruza lešnik

Rožnti vrt

Listnati vrt

borovnica grozdje jagoda olive

lilija guinea tulipan

Različne rastline so posajene na štirih različnih vrtovih, glede na to v katero od štirih skupin spadajo. Štiri skupine varirajo glede na vsebnost ogljika ter dušika v kompostu. Proizveden kompost, ki odgovarja specifični skupini rastlin, drastično vzpodbudi njihovo rast. Specifične rastline pa nato privlačijo specifične žive organizme, kot je prikazano na shemi na strani 42. Tako je zagotovljena višja biološka diverziteta, ki temelji na količini ter vrsti predelanih organskih smeti. Število vrst organizmov bi tako narastlo za 20%. Najvišja stopnja biodiverzitete pa bi bila na mestu tranzicije med dvema vrtovoma. V stopnji dizajniranja je bilo proizvedenih več možnih prerezov ulice ter načinov implementacije dizajna. Končno pa je bil izbran le eden, ta je prikazan na straneh 44 in 45. Možnost kontrole nad organskimi odpadki ter procesom kompostiranja, da prebivalcem mesta Amsterdam možnost, da sodelujejo v procesu kreiranja mestne krajine.

špinača paradižnik

fižol brokoli

Štiriminutni video o podrobnem delovanju sistema pa je na valjo tudi na speltu: http://vimeo.com/70770159.

zelje solata

Prerez

Percepcija

Dom za ostarele

Ambienti

Dom za ostarele narava

mesto mediator

dvojnost

Slovenija velja za državo z visokim deležem starega prebivalstva. Starejši prebivalci velikokrat ostanejo sami v enodružinski hiši in nimajo nikogar, ki bi skrbel za njih. Po drugi strani pa veliko starejših ljudi ne želi v dom za ostarele, saj imajo ustvarjeno napačno predstavo o tej ustanovi. Dobra arhitektura lahko prispeva k boljši atmosferi domov ter spremeni napačne predstave. Danes si sodobni človek, v času fluidnosti in prehitrega toka življanja, želi predvsem miru in umirjenosti. To velja predvsem za starejše ljudi, ki si želijo umirjenega življenja blizu narave. S tem namenom objekt ustvarja različne bolj ali manj intimne ambiente, v neposrednem stiku z naravo.

zgradba kot mediator

zgradba se odziva na naravno okolje in urbano tkivo

Predstavljeni projekt je dom za ostarele s skolopom oskrbovanih stanovanj. Med drugim je kontekst prostora služil kot vodilo pri snovanju objekta. Objekt je lociran v Ljubljani, bolj specifično, v Rožni dolini. Lokacija se nahaja na robu urbanega in narekuje, da se objekt na eni strani vklaplja v mestno tkivo, po drugi strani pa spoštuje naravo in teren, ki se na lokacijo zažirata z druge strani.

kontekst

Koncept Javni program doma, ki se nahaja v transparentnem kubusu, je baza, ki je pozicionirana ob vznožje hriba. Čez njo sta naloženi lameli s stanovanjskimi enotami, ki zrasteta iz terena in se oblikujeta po njem. Objekt je zasnovan tako, da prostor prehaja pod in čez njega.

naravan, teren

transparentna baza

lameli zrasteta iz terena

koncept

struktura lesenih panelov

lesena streha

stkana lesena koža

steklo

prefabricirana lesena konstrukcija

lesene plošče

steklo

betonska konstrukcija nenosilne lesene stene betonska plošča

materiali in konstrukcija

Funkcija in materializacija pritok

pritok

park

atrij

pritok shema dostopov

oskrbovana stanovanja sobe doma športni center zdravstveni center komercialni program knjižnica vertikalne komunikacije servis restavracije

V transparentnem delu objekta, ki je orientiran proti mestu, je pozicioniran javni program. Javni program je organiziran okrog osrednjega atrija. V lamelah, ki se prepletajo z naravo, pa se nahaja stanovanjski del. V lameli bližje cesti so locirane sobe doma, v drugi lameli pa oskrbovana stanovanja. Lemeli oblikujeta tudi osrednji park, proti katerem je orientiran pol-javni program stanovanjskih lamel. Volumni objekta sestojijo iz različnih materialov. Tako je transparentna baza narejena iz betonske konstrukcije, zavita pa je v transparentno tkivo, dvojno stekleno fasado v kateri je pozicionirana transparentna tkanina. Konstrukcija lamel sestoji iz prefabriciranih lesenih nosilnih sten. Koža lemel pa je tekstura narejana iz pletenih lesenih penelov. Gostota teksture panelov se odziva na funkcije, ki so locirane za fasado objekta. Za projekt je bil po meri narejen model lesenega panela v merilu 1:1, panel je predstavljen na strani 33.

struktura lesenih panelov

funkcije

Situacija

Tlorisi

knjižnica sauna

kuhinjski deposit

fizioterapija kuhinja

športni center psihijater

jedilnica recepcija avla

osebni zdravnik trgovina bar administracija lekarna

recepcija

common place apartment area

skladišče območje parka

javni atrij

skladišče skupni prostor območje sob

10,66 9,56

6,36

3,36

0,00

-3,00

Prerezi

10,66 9,56

6,36

3,36

0,00

-3,00

5,00

Percepcija

vhod

Percepcija

park

61 27

Percepcija

atrium

Percepcija

28 interier

63 27

Percepcija

64 22

dinning room interier

Percepcija

Zahodna in ju탑na fasada

Model

model

situacija

Model

atrij

park

Model

vhodna stran

Kustomiziran panel

panel

Zatočišče- pasiven dizajn

sonce

veter

dež

senzacije

zatočišče

percepcija

Zatočiščepasiven dizajn filtracija

Projekt si prizadeva dvigniti posameznikovo zavedanje o obstoju naravnih elementov v urbanih območjih. Podobno kot človeška koža, koža dizajna absorbira naravne elemente, veter, dež in sonce. Objekt poleg tega, da posamezniku nudi zatočišče, ustvarja senzacionalno doživetje. Projekt usmeri posameznikovo pozornost k temeljnim prvinam arhitekture. V nasprotju s sodobnimi visokotehnološkimi zgradbami, je projekt inštalacija, ki deluje kot pasiven dizajn. Inštalacija bi bila postavljena sredi visoko obiskanega trga, pločnika ali drugega urbanega predela. Projekt bi ustvaril nova, mirnejša območja sredi hitro živečega sodeobnega mesta.

absorbcija

Instalacija kot zatočišče in mediator

models

index modeli

abstrakcija plasti ko탑e

Vpliv Obsežna raziskava je bila glavno vodilo pri snovanju inštalacije. Predmet preučevanja je bilo delovanje in sestava živalske kože. Bolj natančno sta bili preučevani koži dveh živali, rakovice in raka vitičnjaka. Raziskava se je osredotočila predvsem na mehanične in strukturne značilnosti kože teh živali. Različne komponente kože so bile kategorizirane, preučevane, nato pa interpretirane s pomočjo fizičnih modelov. Pridobljena načela so bila nato prevedena v arhitekturo.

prevod v arhitekturo

sheme prereza in tlorisa

tloris

Struktura Osnova dizajna je struktura narejena iz trikotnih aluminijevih okvirjev. Podporni stebri so podaljšek primarne strukture. modul

Zaščitna plast kože inštalacije je narejena iz serije diamantnih plošč. Diamantne plošče so postavljene tako, da tvorijo osnovne enote dizajna, te pa so nato združene v module. Vsak modul obsega izmenično enote za veter in vodo.

enota komponenta

Pod zaščitno plastjo diamantov se nahaja mehkejša plast membrane, ki med drugim formira tudi vreče za zbiranje vode. Vreče so pritrjene na treh koncih strukture. Z vrvjo so privezane na ogljišča trikotnika, osnovnega gradnika strukture. Vrvi zasledujejo glavne šive vreče in povzročajo zvijanje, oziroma razvijanje vreče. Oblika vreče je bila privzeta po obliki cveta.

skica ideje za strukturo

voda veter modul

membrana

faze procesa

vreÄ?a

Proces prazno

Voda je transportirana preko diamantnih plošč. Te so pritrjene na aluminjaste palice s pomočjo posebnih spojev. Ko količina vode naraste, teža vode povzroči premik plastičnih plošč, oziroma rotacijo spojev ter pretok vode v spodnjo plast. Podobno pri premiku plošč vstopi v notranjost tudi veter, skozi vsako drugo enoto, med ploščami. Predvideno je, da bodo ob močnem vetru premikajoče plošče povzročile zanimiv spektakel. Pod vsako ventilacijsko odprtino je nameščena vodonepropustna membrana. Z napetjem membrane se vstopajoča voda prenese do vreče. Pod enotami za vodo so nameščene vreče za vodo. Vreče so narejene iz majhnih komponent, v centru katerih je majhna odprtina skozi vodonepropustni meterial. Na teh mestih je razkrita notranja plast polimera. Ko večje količine vode pritečejo v vrečo, se notranja plast vreče, narejena iz absorbcijskega polimera, napoji in raztegne. Čez daljše časovno obdobje postanejo vlakna polimera bolj razdeljena in voda je skozi odprtine sproščena v okolje.

polno

faze delovanja

UV plastična zaščita palice

recikliran aluminij

translucentna elastična membrana

absorpcijski material iz polimera

recikliran aluminij

materiali

Detajli

plastiÄ?ni panel

membrana

rotacija vzvoda

vreÄ?a 85: sack

Percepcija

eksterier

Percepcija

senzacija

Percepcija

interier

Percepcija

pogled z vrha

Osnovna šola v Lavrici

okolica vrtec stanovanski bloki

Predstavljeni projekt je bil narejen za državni natečaj. Potrebno je bilo zasnovati osnovno šolo za devet razredov. Po eni strani morajo zgradbe izobraževalnih ustanov izražati določeno stopnjo represije, tako naj bi bile zasnovane kot jasne in pravilne strukture, pogosto funkcionalno organizirane. Po drugi strani pa šola pomeni drug dom za premnoge učence, zato mora izražati tudi stopnjo prijetnosti. Igrivost in prijetnost se lahko nakazuje pri bolj neformalnih delih zgradbe, kot npr. hodnikih, avlah, jedilnicah in tako naprej.

privatne hiše

prostorski koncept

V natečajnem elaboratu je bila definirana lokacija objekta, ki se nahaja v majhnem kraju po imenu Lavrica. Periferni značaj okolice je zahteval posebno strukturiranje arhitekture. Tako je zgradba razdeljena na manjše volumne, ki so v dialogu z okoliškimi stavbami.

odzivanje na okolijše objekte

transformacija rigidne forme v funkcionalne entitete

N situacija

telovadnica jedilnica kuhinja omarice knjižnica višji razredi

pritl

icje

prva triada

tloris

opozicija materialov

Arhitekturni koncept rigidni volumni

Poleg konteksta so specifično kompozicijo volumnov zahtevali tudi posamezni funkcionalni sklopi. Delitev v specifične volumne je posledica oblikovanih funkcionalnih sklopov in njihovih medsebojnih povezav. Postavljeni volumni ustvarjajo igro sekvenc, ki jo posameznik zazna, ko potuje po glavni komunikaciji. Ustvarjen je poseben ritem mas in praznin.

bolj javne funkcije

privatne funkcije

Vzdolž glavne komunikacije so na eni strani pozicionirani bolj javni programi, jedilnica, avla in telovadnica. Na drugi starni pa so bolj privatne funkcije, predvsem razredi različnih letnikov. Ker je na južni strani objekta predvideno igrišče, je v najbližjem volumnu pozicionirana prva triada. Zaradi prehajanja svetlobe do naslednjega volumna je ta volumen najnižji.

mehkejše vmesno območje

prva triada

knjižnica

višji razredi

kuhinja in jedilnica

Materialen dialog je ustvarjen s kompozicijo bolj rigidnih volumnov na eni strani ter omehčanih povezav med njimi na drugi. Rigidne sponke volumnov zaobjemajo mehkejše in igrivejše oblike vmesnih prostorov.

oblikovani volumni so rezultat formiranja potrebnih funkcionalnih sklopov šport triada javno

administracija

telovadnica funkcionalni sklopi

razredi

Ovoj Iz ovoja zgradbe je razviden kontrast dveh razliÄ?nih materialov.

osnovna ĹĄola lavrica

vzhodna fasada

prerezi

Prerezi

prerez 1

prerez 2

Percepcija

vhod

Percepcija

Avla

Percepcija

zunanjost

100

Ravnikarjev paviljon

101

탑eleznica

moderna galerija

podhod

drevored

glavna cesta

102

urbani elementi

Ravnikarjev paviljon Pred nekaj leti je bila obletnica rojstva enega izmed največjih Slovenskih arhitektov, Edvarda Ravnikarja. Ob tej priložnosti je bil cilj študentov pri projektiranju zasnovati paviljon za razstavo njegovih del. Naša naloga pa ni bila samo zasnovati objekta, ki bi gostil njegove ideje, ampak zasnovati paviljon, ki bi vzpostavil povezavo z njegovimi deli. Tudi lokacija je bila predeterminirana. Ta se nahaja na robu glavnega parka v Ljubljani, Tivolija. Postavitev ter geometrija objekta izhajata iz že obstoječih urbanih elementov.

prostorska zasnova usmerjen pogled zaščiten drevored

situacija

103

nadze

mni d

podzemni del

koncept poti

smer poti oziroma razstave

podhod

104

tloris

Telo

usmerjen pogled, zadnji segment razstave

Poleg obstoječega konteksta pa so na obliko paviljona vplivali še drugi dejavniki. Oblika paviljona namreč deluje kot lijak, ki preusmeri prebivalce iz tranzitnega podhoda in jih vodi v bolj mirno, osamljeno območje. Paviljon je programsko razdeljen v dva dela, na kar nakazuje tudi njegova oblika. V prvem, podzemnem delu, je posatvljena razstava starih načrtov in dokumentov. V drugem, nadzemnem in bolj svetlem delu, pa so locirani objekti, ki niso občutljivi na svetlobo. Celotna razstava je zasnovana kot pot, ki vodi obiskovalca čez življenje in delo znanega arhitekta. Razstava se začne z mlajšimi deli in konča s starejšimi. Na koncu razstave je obiskovalec zadržan pred neprehodno stekleno bariero, njegov pogled pa je usmerjen proti obstoječemu delu razstave- Ravnikarjevi prvi kreaciji.

park

lijak

105

zmanjševanje sekvenc

106

Okostje Okostje paviljona sestoji iz betona.Iz betona so tako nosilne stene, kot tudi plošče. Strešna ploskev je razdeljena na platforme, ki so podprte z jeklenimi nosilci. Pri tem pa ni edina funkcija nosilcev, da nosijo plošče. V nosilcih so integrirani tudi svetlobniki. Ko potujemo skozi plasti razstave, postajajo nosilci tanjši, platforme manjše, naše pričakovanje pa narašča. Pričakovanje je poudarjeno z elemntom svetlobe, ki prihaja skozi nosilce in nas vodi vse do konca razstave.

prerez

107

svetlobniki

108

Okostje

prerez

109 9

110

Koža Nenazadnje je paviljon drevesi, da njegov obstoj razkrit, je paviljon oblečen prefabriciranih refleksivnih panelov.

severna fasada

skrit med ni preveč v kožo iz kovinskih

111

112

Ko탑a

ju탑na in zahodna fasada

113

pot naprej

pot nazaj

razlika v percepciji

114

Percepcija Ko se opazovalec približa koncu razstave, se zaleti v stekleno bariero, ki ga usmeri nazaj na začetek razstave. Zaradi oblikovanja specifičnih velikosti sekvenc, se pot nazaj zdi psihološko krajša.

interier

115

Percepcija

116

eksterier

Percepcija

interier

117

118

risbes risbe 119

120 71

transformacija

Risbe

metamorfoza 114: exterior

72 121