Zaposlitveni torek by j talentiran

Tadeja Ozebek

ZAPOSLITVENI TORKI

Zavod Nefiks v sodelovanju s Ĺ OU v Ljubljani

Zaposlitveni torki

ZAPOSLITVENI TORKI

Tadeja Ozebek Zavod Nefiks v sodelovanju s Ĺ OU v Ljubljani

Zaposlitveni torki

Kazalo vsebine

Dobre prakse na področju povezovanja mladih in delodajalcev Prvi zaposlitveni torek: Zavod Inepa in CeGD Drugi Zaposlitveni torek: Občina Idrija Tretji Zaposlitveni torek: Pro plus d.o.o. Četrti zaposlitveni torek: Zavod Šentprima Okrogla miza Zaposlitveni torek: Ali delodajalci res iščejo izkušnje? Intervju: Vida Špindler, ŠOU v Ljubljani Intervju: Tadeja Ozebek, Zavod Nefiks Kako sem doživljala Zaposlitveni torek – Romina Godnič, Nefiks tutorka in absolventka andragogike

7 8 9 10 12 13 13 15 16 17

Zaposlitveni torki

Dobre prakse na področju povezovanja mladih in delodajalcev Sodelavci Zavoda Nefiks so že v letu 2010 pričeli s projekti na področju povezovanja mladih in gospodarstva ter zaposlitvenega opismenjevanja. Novembra 2010 so tako prvič izvedli dogodek Podjetni petek, k kateremu je prva pristopila korporacija Hidria. Sledila so ji še podjetja Ljubljanske mlekarne, Gorenje in Lifeclass. Projekt se je izkazal za izjemno uspešnega in je bil dobro sprejet tako s strani mladih, kot s strani delodajalcev oziroma gospodarstva. Podjetni petek je usmerjen v povezovanje mladih z gospodarstvom, na podlagi dobre prakse pa je ŠOU v Ljubljani izrazil interes za izvedbo podobnega projekta. Tako je nastal Zaposlitveni torek, ki je s štirimi dogodki in okroglo mizo z delodajalci mlade peljal v različne sektorje zaposlovanja – nevladni sektor, javni sektor in gospodarski sektor. Sodelovanju v zaposlitvenem torku so se pridružile naslednje organizacije: Zavod Inepa, CeGD, Občina Idrija, Pro plus d.o.o. in Zavod Šentprima.

manjka: - LOGO EGOVERNANCE - LOGO PROPLUS

Zaposlitveni torki

Prvi zaposlitveni torek: Zavod Inepa in CeGD

Drugi Zaposlitveni torek: Občina Idrija

Za prvi Zaposlitveni torek sta vrata odprli kar dve instituciji – Center za razvoj e-upravljanja v jugovzhodni Evropi (CeGD), ki deluje kot institucija javno-zasebnega partnerstva ter nevladna organizacija Inštitut za elektronsko participacijo (INePA). Obe se ukvarjata z e-državljanstvom, mladi pa so pri njih spoznali ključne kadre, delovne procese in se naučili, kako pripraviti prijavo na razpis.

Zaposlitveni torek na Občini Idrija je mladim omogočil spoznavanje javne uprave. Mladi so spoznali ključne kadre Občine Idrija, delovne procese in specifike dela v javni upravi. Mlade je tudi na drugem Zaposlitvenem torku navdušil inovativen pristop k boljši zaposljivosti. Zaposlitveni torek je eden redkih načinov, da mladi spoznajo delovne procese in delovanje vseh sektorjev. Še bolj pomembno je, da iz prve roke, od kadrovikov in strokovnjakov na področju zaposlitvene pismenosti izvedo, kaj se od njih pričakuje pri iskanju zaposlitve. Med pridobljenimi informacijami so temeljne naslednje: kako napisati prijavo na razpisano delovno mesto, kaj je motivacijsko pismo, na kaj paziti pri sestavi življenjepisa in kaj pričakovati na zaposlitvenih razgovorih.

Direktor Zavoda INePA Simon Delakorda je na koncu na podlagi izmišljenega razpisa za delo, pripravljenega prav za to priložnost, z udeleženci izvedel tudi simulacijo zaposlitvenega razgovora.

Mladi se po zaključku študija soočajo z visoko brezposelnostjo in pomanjkanjem delovnih izkušenj, delodajalci pa opozarjajo tudi na visoko neskladje ponudbe in potreb po kadrih na trgu dela. Velik interes za udeležbo na Zaposlitvenih torkih priča o tem, da mladi nujno rabijo take projekte, s čimer se strinja tudi udeleženka Sabina Carli, študentka mednarodnih odnosov na ljubljanskem FDV-ju: »Menim, da je treba o svojih željah, interesih, kariernih možnostih razmišljati že zelo zgodaj. Tega se poskušam držati tudi sama – iščem možnosti za neformalno izobraževanje, delovne izkušnje in drobne nasvete, ki ti pomagajo postati bolj zaposljiv.« Predstavniki Zavoda INePA in CeGD so o odločitvi za sodelovanju pri projektu Zaposlitveni povedali: »Projekt Zaposlitveni torek se nam zdi odlična priložnost, da se mladim iskalcem zaposlitve približa trg dela, saj vemo, da jim na izobraževalnih institucijah tega ne nudijo v zadostni meri. Mladi so slabo seznanjeni z možnostmi dela, ki se skrivajo tudi v drugih sferah družbenega delovanja, ne samo v gospodarstvu in javni upravi. Tako smo se odločili, da jim pobližje predstavimo naši instituciji s področja informacijske družbe, e-uprave in e-demokracije, ki sta povezani z delovanjem nevladnega sektorja in vpeti v projektno delo v Sloveniji in tujini. Želimo, da bi iskalci zaposlitve razmišljali širše in bolj inovativno ter si tako sami znali vzpostaviti delovne pozicije.«

Mladi so se iz Idrije odpravili opremljeni z znanji, kako iskati in pridobivati zaposlitve, sodelavci Občine Idrija pa so jim zaupali neprecenljive informacije o tem, kako deluje javna uprava in česa si kadroviki želijo slišati na razgovorih.

Obe instituciji in tudi organizatorji so bili navdušeni nad odzivom, ki ga je Zaposlitveni torek izzval pri mladih. Prosta mesta so bila zapolnjena izjemno hitro, kar kaže na resnično nujnost tovrstnih projektov. To potrjujejo tudi motivacijska pisma udeležencev, ki se skoraj po pravilu soočajo z velikimi težavami pri pridobivanju zaposlitve. Udeleženka Manca pravi, da se je na zaposlitveni torek prijavila, ker je želela podrobneje spoznati vse vidike zaposlitvene pismenosti in kaj izboljšati, ko išče zaposlitev: »Projekt kot tak se mi zdi za mlade koristen in uporaben,tako za študente, kot tudi za diplomante, ki že iščejo zaposlitev. Pridobila sem veliko novih in uporabnih informacij s strani delodajalcev, spoznala nove ljudi in se odločila odpreti e-Nefiks.«

Zaposlitveni torki

Tretji Zaposlitveni torek: Pro plus d.o.o. Po uspešno izvedenih prvih dveh Zaposlitvenih torkih so mladi na tretjem spoznavali delovne procese še v gospodarstvu, in sicer v multimedijskem podjetju Pro plus, d.o.o., ki ustvarja programe POP TV, Kanal A in POP BRIO. Udeleženci Zaposlitvenega torka v medijski hiši Pro plus so tudi tokrat domov odšli navdušeni. Študent Matic Korošec, ki se je udeležil že dveh Zaposlitvenih torkih, pripoveduje: “Prepričal me je že prvi zaposlitveni torek, zdaj pa se je že drugič izkazalo, da so Zaposlitveni torki vir koristnih informacij in nudijo vpogled v (tokrat) delovanje medijev in delovno klimo ter pričakovanja vodilnih kadrov institucij(e), ki se predstavlja. Všeč mi je bilo, ker so predstavili enega najmočnejših medijskih hiš, ki je meka za diplomante skoraj vseh smeri FDV in všeč mi je, da se povedo osebne zgodbe o karierni poti in kakšno delo dejansko je.” Aljaž Gaber, minister za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani, je vesel, da so mladi zadovoljni: “To pomeni, da nam na vsakokratnem dogodku - doslej smo organizirali tri - uspe doseči cilj, ki smo si ga zadali ob pripravi projekta, torej, povezati mlade in delodajalce. Mladi se na Zaposlitvenih torkih srečajo s posameznimi delovnimi procesi in okolji in si tako lažje predstavljajo, kaj pomeni delati in delovati v nekem določenem segmentu družbe - javni upravi, gospodarstvu, nevladnem sektorju.” Mlade je tudi tokrat navdušil inovativen pristop k boljši zaposljivosti. Projekt Zaposlitveni torek, ki je nastal na podlagi dobre prakse že uveljavljenega projekta Zavoda Nefiks, Podjetnega petka, mladim omogoča večje povezovanje z delodajalci.

In zakaj se delodajalci odločajo za sodelovanje v tovrstnih projektih? Nataša Plementaš, direktorica kadrovske službe v podjetju Pro plus: “Na Pro Plus-u smo vedno pripravljeni na sodelovanje s fakultetami in študentskimi organizacijami, zato smo se z veseljem odzvali na pobudo Zavoda Nefiks. Študentje, bodoči diplomanti namreč predstavljajo najboljši vir novih potencialnih kadrov tudi za naše podjetje. Zaposlitveni torek je dobra priložnost za sodelovanje in odličen način, da študentje spoznajo tudi široko paleto poklicev in znanj, ki jih združuje multimedijska dejavnost.’’ Zanimanje za tretji Zaposlitveni torek je bilo izjemno, organizatorji pa to pripisujejo ekskluzivni lokaciji in tudi čedalje večji potrebi študentov in mladih iskalcev zaposlitve po tovrstnih dogodkih. Tadeja Ozebek, vodja projekta Zaposlitveni torek pri Zavodu Nefiks, o projektu pravi: “Mladi pri iskanju zaposlitve potrebujejo pomoč in podporo. Zaposlitveni torek je izjemna priložnost, da to dobijo. Vpogled v realno delovno okolje je tisti, ki Zaposlitveni torek postavlja na edinstveno mesto v Sloveniji. S tem smo pionirsko začeli pri projektu Podjetni petek in zdaj skupaj s ŠOU v Ljubljani študentom širimo pogled ne le v gospodarstvu, temveč v vseh sektorjih.” Slike ob tem tekstu: Natasa plementas, Zaposlitveni razgovor pro plus, Skupna slika pro plus

Zaposlitveni torki

Četrti zaposlitveni torek: Zavod Šentprima

Projekt Zaposlitveni torek, ki sta ga od oktobra do decembra 2011 organizirala resor za študijsko problematiko Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) in Zavod Nefiks, se je zaključil z Zaposlitvenim torkom v Zavodu Šentprima, ki se ukvarja s svetovanjem, usposabljanjem in rehabilitacijo invalidov.

Ob zaključku projekta je Aljaž Gaber, minister za študijsko problematiko na ŠOU v Ljubljani poudaril, da so izkupički pilotnega projekta odlični: »Cilj projekta je bil povezati mlade in delodajalce, kar nam je na štirih dogodkih tudi uspelo. Številnim mladim smo približali posamezne delovne procese in okolja – gospodarstvo, javno upravo, nevladne organizacije - , na podlagi česar so si lahko ustvarili konkretno sliko o tem, kaj predstavlja neko delovno mesto v neki ustanovi. Zanimanje za Zaposlitvene torke med mladimi in dobra udeležba sta dokaz, da se mladi resno ukvarjajo z iskanjem zaposlitve, zato že razmišljamo, da bi s podobnimi projekti nadaljevali tudi v prihodnje.« Na zadnjem Zaposlitvenem torku so imeli mladi priložnost klepetati s štirimi uspešnimi damami, ki kariero delajo v nevladni organizaciji, Zavodu Šentprima, ki se ukvarja s svetovanjem, usposabljanjem in rehabilitacijo invalidov. Z njimi so delile neprecenljive izkušnje, napotke, po delavnici zaposlitvene pismenosti pa so na podlagi motivacijskih pisem izvedli še simulacijo zaposlitvenega razgovora. Tadeja Ozebek, vodja projekta Zaposlitveni torek pri Zavodu Nefiks: »Zgodbe mladih, ki neuspešno iščejo zaposlitev, nas vsak dan, ko delamo na terenu, utrjujejo v prepričanju, da delamo prave in resnično potrebne projekte. Kot vodilna organizacija na področju beleženja in priznavanja neformalnega znanja vedno znova poudarjamo, kako pomembno vlogo imajo neformalne izkušnje. To je ena redkih poti, da imajo mladi po zaključku študija nekaj pokazati, ko stopijo pred delodajalca. Če se udeležujejo projektov, kot je Zaposlitveni torek, krepijo svojo zaposlitveno pismenost, z vpisovanjem v e-Nefiks pa zavedanje o lastnem znanju in sposobnostih.«

Okrogla miza Zaposlitveni torek: Ali delodajalci res iščejo izkušnje? Na okrogli mizi z naslovom Zaposlitveni torek so se srečali doslej sodelujoči pri projektu Zaposlitveni torek - delodajalci, organizatorji projekta in mladi udeleženci. Okroglo mizo je moderiral Jože Gornik, gostje Mirjam Trebše iz medijske hiše Pro plus d.o.o., Mateja Delakorda iz Zavoda Inepa, Aljaž Gaber iz ŠOU v Ljubljani in Tadeja Ozebek, vodja projekta Zaposlitveni torek pri Zavodu Nefiks pa so v enourni razpravi govorili o projektu samem in tem, kaj je odločilno za uspešno pridobivanje zaposlitve. V razpravi so tako ugotovili, da si delodajalci želijo aktivnih, razgledanih in odprtih iskalcev zaposlitve. Mirjam Trebše iz medijske hiše Pro plus: »Dobro je, da se iskalci zaposlitve predhodno pripravijo na razgovor, saj tako pokažejo zanimanje in interes za razpisano delovno mesto. O kandidatu, ki išče svojo prvo zaposlitev, pa nas zanimajo predvsem njegovi dolgoročnejši karierni interesi, morebitne izkušnje s podobnim ali drugim delom že med študijem, kot tudi prostočasne aktivnosti ter sodelovanje v raznih prostovoljnih društvih.« Kratka anketa med mladimi je pokazala, da si odprtih delodajalcev želijo tudi sami. Želijo si dinamičnega in spodbudnega delovnega okolja, mentorstva in več delodajalcev, ki bodo podpirali zaposlovanje mladih brez formalnih delovnih izkušenj. Pri delodajalcih jih odbija vzvišenost in podcenjevanje iskalcev, prav tako pa jih odbije to, da je podjetje v finančnih težavah. Mateja Delakorda iz Zavoda Inepa je še poudarila, da je zelo pomembna samoiniciativnost mladih: »Pri nas sodelujemo z mladimi strokovnjaki, ki nas sledijo in poznajo naše delo ter sami točno vedo, kaj lahko doprinesejo. Tisti, ki se sami obrnejo na nas s predlogi, nas najbolj prepričajo in jih zato skušamo vključiti v projektno delo. Poudarila pa bi tudi vzpostavljanje osebnega stika z delodajalci kot dela samoiniciativnosti. S sodelovanjem na zaposlitvenem torku in z lastno izkušnjo smo želeli poudariti predvsem vidik samozaposlovanja kot načina iskanja zaposlitve. Tovrstne možnosti so posebej odprte v nevladnem sektorju, kjer lahko mladi, ki imajo jasno predstavo o tem, kaj želijo početi v življenju in imajo tudi že pridobljeno teoretsko podlago ter sposobnost zaznavati potrebe v njihovem okolju, izpolnijo svoje ambicije.«

Zaposlitveni torki

Intervju: Vida Špindler, ŠOU v Ljubljani Ravno zato, ker se zavedajo problematike zaposljivosti mladih in želijo spodbujati samoiniciativnost, so se v ŠOU v Ljubljani odločili za izvedbo projekta Zaposlitveni torek. Doslej so se zgodili že trije: na prvem so študentje obiskali Center za razvoj e-upravljanja v jugovzhodni Evropi (CeGD), ki deluje kot ustanova javno-zasebnega partnerstva, ter nevladno organizacija Inštitut za elektronsko participacijo (INePA), na drugem Občino Idrija, na tretjem pa multimedijsko podjetje Pro plus, d.o.o.. Organizatorji pa so navdušeni, ko je njihov trud in delo vidno v konkretnih rezultatih. Tako je udeleženka enega izmed Zaposlitvenih torkov, kmalu po dogodku po dveh letih iskanja dobila vabilo na razgovor in zaposlitev enega izmed podjetij v lokalnem okolju. Taki primeri kažejo na resnično nujo in potrebo po tovrstnih projektih v Sloveniji, saj mladi potrebujejo vpogled v realno delovno okolje, pogovor s kadoviki in priložnost za socialno mreženje. Pri tem lahko projekti, kakršen je Zaposlitveni torek, uradnim inštitucijam in predvsem mladim nudijo neprecenljivo komplementarno podporo pri reševanju problematike zaposljivosti mladih.

Kako je ŠOU doživljal sodelovanje v projektu Zaposlitveni torek? Sodelovanje pri projektu Zaposlitveni torek je odlična izkušnja, saj smo mladim smo pomagali v svet iskanja zaposlitve. Zavedamo se, da je iskanje zaposlitve, predvsem prve, velika težava, še težje pa je tistim, ki so neizkušeni. Zato nas veseli, da smo s projektom začeli mlade ozaveščati ter jim pomagati pri iskanju zaposlitve.

Kakšni se vam zdijo rezultati projekta? Glede na dobre odzive tako s strani sodelujočih kadrovnikov kot s strani mladih, ki so se Zaposlitvenih torkov udeležili, smo s projektom izjemno zadovoljni. Informacija, da je ena izmed udeleženk kmalu po Zaposlitvenem torku na Občini Idrija dobila zaposlitev, naše zadovoljstvo s projektom le še povečuje. Želimo si, da bi se nekaj podobnega organiziralo pogosteje, predvsem pa, da bi zanimanje za to naraščalo tako s strani mladih kot s strani kadrovnikov.

Zakaj ste se odločili za sodelovanje? Kot sem že omenila, iskanje zaposlitve je v tem času zelo težavno, s tem projektom pa smo želeli mladim to približati, jim povedati osnovne informacije, ki bi jim koristile ter jim s tem tudi pomagati.

Kakšna bo prihodnost projekta? Zaradi navdušenja nad projektom, ki je bilo prisotno tako med mladimi kot tudi med kadrovniki in ker smo z njim izredno zadovoljni tudi mi, smo se odločili projekt nadaljevati tudi v prihodnjem letu. Želimo si, da bi bil projekt še naprej tako uspešen, predvsem pa, da bi nekaj podobnega razširili na vse fakultete.

Zaposlitveni torki

Intervju: Tadeja Ozebek, Zavod Nefiks (intervju objavljen v časopisu Dnevnik, avtorica Sabina Lokar)

Zakaj ste se po Zaposlitvenih petkih v gospodarstvu odločili še za Zaposlitveni torek in obiske v nevladnih organizacijah in javni upravi? Na željo ŠOU v Ljubljani, da bi skupaj izpeljali podoben projekt. Poimenovali smo ga Zaposlitveni torek in ga, da bi mladim ponudili čim širši vpogled na trg dela in delodajalce, razširili na vse delodajalce, torej tudi na javno upravo in nevladne organizacije.

Kako so mladi ocenili delo v idrijski občinski upravi? Je zanje takšno delo izziv? Mladi so bili po predstavitvi na idrijski občinski upravi navdušeni. Spoznali so, da javna uprava ni samo birokracija, ampak je tudi projektno, vsebinsko delo, ki ponuja nove izzive in zahteva prožnost in ustvarjalnost.

Kakšne možnosti imajo sicer mladi, da se zaposlijo v nevladnih organizacijah ali v javnem sektorju?

Kako sem doživljala Zaposlitveni torek – Romina Godnič, Nefiks tutorka in absolventka andragogike Zaposlitvenega torka sem se udeležila prvič. Moji vtisi so zelo pozitivni. Sama sem že bila na razgovoru za službo, udeležila sem se že delavnice o zaposlitveni pismenosti, prav tako sem uporabinca Nefiksa. Potrebovala sem samo še stik z delodajalci. In sem dobila pravega - prijazni, dostopni zaposleni in vodilni v Šentprimi so nam posredovali uporabne informacije, zanimive izkušnje iz službe, iz razgovorov z bodočimi zaposlenimi. Zame je bil zaposlitveni torek uporabna izkušnja in zagotovo se ga bom še udeležila. Najbolj me je navdušila sproščenost med udeleženci in vodilnimi iz podjetja, dobra organizacija dogodka. Zaposlitveni torek priporočam takorekoč vsem. Tistim, ki iščejo prvo zaposlitev, tistim, ki iščejo informacije in zveze z delodajalci. Povezovanja med študenti, diplomanti in delodajalci je še vedno premalo. Mislim pa, da se stanje izboljšuje, zato so Zaposlitveni torki odlična ideja. Slika: Romina

Javna uprava zaposluje malo, podobno pa tudi nevladne organizacije. Ena izmed možnosti je sodelovanje pri evropskih projektih. Kot je mladim povedal župan občine Idrija Bojan Sever, priložnosti so, le videti in izrabiti jih je treba.

Se morajo mladi za zaposlitev v javnem sektorju potruditi in izkazati bolj kot za zaposlitev v gospodarstvu? Mislim, da ob trenutnih razmerah na trgu dela ni velikih razlik. Vse bolj pogosto je projektno delo, tudi v javni upravi, kar od mladih zahteva kompetence, ki jih težko pridobijo v formalnem sistemu. Zato so nujni tudi neformalni načini pridobivanja znanj. Diploma je zgolj vstopnica za trg dela, dodano vrednost morajo mladi poiskati drugje. Pomembno je, da diploma ni cilj, ampak le pot do cilja v življenju.

Kako naj mladi, zaposleni v javni upravi, ohranijo svojo vrednost na trgu? Kot javni uslužbenci jo navadno hitro izgubijo. Glede na spremembe v načinu dela, ki se pojavljajo v javni upravi, morajo tako ali tako pokazati projektne rezultate, tako da jim to tržno vrednost zgolj povečuje. Kar zadeva klasično delo v javni upravi, pa si lahko znotraj organizacije poiščejo projekte, sicer pa lahko tržno vrednost povečujejo tudi v prostem času z osebnimi, morda tudi civilnodružbenimi projekti. Neformalno pridobljena znanja so pri delodajalcih vse bolj pomembna, saj prav ta ustvarjajo dodano vrednost.

Zaposlitveni torki

MOJE BELEZKE

Zaposlitveni torki

Projekt smo nadgradili:

Nefiks je projekt za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja. Namenjen je beleženju vseh vrst znanja, izkušenj, kompetenc, ki jih mlad človek pridobi zunaj šole. Uporabljajo ga mladi od 14 let naprej, vanj pa se vpisuje neformalno pridobljeno znanje iz šestih tematskih področij: • pridobivanje znanja z aktivnim državljanstvom in odgovornim delom na projektih, • pridobivanje znanja z delom, • pridobivanje znanja v organiziranih oblikah izobraževanja, • pridobivanje znanja na taborih in s prostovoljnim delom, • pridobivanje znanja v tujini in • ostali načini pridobivanja znanja. Nefiks obstaja v dveh oblikah.

s portalom www.talentiran.si, čigar namen je z informiranjem in s svetovanjem spodbujati mlade k dovolj zgodnjemu razmišljanju o vseživljenjski karierni orientaciji, k odločanju za različne oblike neformalnega izobraževanja in posledično k zviševanju možnosti za zaposlovanje. Na portalu so tudi informacije o Nefiksu, prodajnih mestih, tutorstvu in ostalih naših aktivnostih.

Izvajamo in pripravljamo delavnice in izobraževanja ter posvete za dijake, študente in prve iskalce zaposlitve: Kam po maturi, Služba me - ne išče, Podjetni petki, Matrica uspeha itd.

Razvili smo sistem Nefiks tutorstva. Naši tutorji so prostovoljci, ki z vrstniškim svetovanjem drugim mladim predstavljajo Nefiks ter aktivno sodelujejo pri vseh naših dejavnostih. Pripravljamo Nefiks nagrado – podelitev priznanj tistim, ki imajo v Nefiksu zabeleženih največ kompetenc.

Knjižica Nefiks omogoča vpisovanje vseh kompetenc. Organizacija oz. odgovorna oseba pa vse to potrdi z žigom in podpisom.

E-Nefiks omogoča poleg vpisovanja tudi ustvarjanje Europass življenjepisa, zbiranje priporočil itd. Uporaben je tudi za organizacije, ki lahko vse našteto vpisujejo svojim mladim članom in uporabnikom.

Izdajamo Nefiks publikacije s tematikami zaposlovanja, kompetenc, zaposlitvene pismenosti, socialnega vključevanja itd. Izdajamo elektronski časopis e-Nefi.

Po Sloveniji imamo široko razvejano mrežo več kot 40 prodajnih mest. Predstavljamo se na prireditvah, sejmih, stojnicah, okroglih mizah in v tiskanih in drugih medijih.

Zaposlitveni torki

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT URAD ZA MLADINO