Zbirka nasvetov za pravilno pripravo tiskovin by Tjaša Vidmar

Zbirka nasvetov za pravilno pripravo datotek tiskovin

Zbirka nasvetov za pravilno pripravo datotek tiskovin Avtorica: Maja Tinta Recenzentki: doc. dr. Raša Urbas in doc. dr. Urška Vrabič Brodnjak Lektorica: Marjanca Šoško Fotografije: iz slikovne zbirke Fotolia (www.fotolia.com) Izdano v samozaložbi. Oblikovanje in prelom: Maja Tinta Priprava za tisk: Maja Tinta Tisk: A-media, d. o. o. Naklada: 50 izvodov Plave, junij 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 655.5:004(035) 655.26(035) TINTA, Maja Zbirka nasvetov za pravilno pripravo datotek tiskovin / Maja Tinta ; [fotografije iz slikovne zbirke Fotolia]. - Plave : samozal., 2016 ISBN 978-961-283-665-8 285068544

Uvodnik Glavni razlogi za nastanek priročnika? Pri delu v grafični pripravi opažajo, da stranke dostavljajo v grafični studio nepravilno pripravljene datoteke za tisk. To povzroča težave pri tisku in nato v procesu dodelave. Zaradi nepravilno pripravljenih datotek za tisk doživljajo nezadovoljstvo ob prevzemu nekakovostnih tiskovin tudi stranke. V primeru, da je potrebno datoteko popravljati, preden gre v proces tiska, so s tem povezani dodatni stroški. Na spletu je mogoče najti veliko napotkov in nasvetov, kako pravilno pripraviti tiskovino. Te informacije večinoma posredujejo različna podjetja, ki se ukvarjajo s tiskom in dodelavo tiskovin. Interes vsake spletne tiskarne je, da ji stranke pošljejo datoteke, ki ne povzročajo težav v tisku in dodelavi. Posamezni napotki in informacije v priročniku bodo v pomoč pri pripravi datotek tiskovin. Pravilno pripravljena datoteka za tisk prihrani čas, saj v grafičnem podjetju ni potrebno naknadno popravljanje datotek. S popravljanje datotek so povezani tudi dodatni stroški, ki se prištejejo k stroškom tiska in stroškom dodelave. Komu je priročnik namenjen? Priročnik je namenjen vsem, ki želijo pravilno izdelati datoteko za tisk tiskovine. Vsebina priročnika? Priročnik je razdeljen po poglavjih, pri vsakem pa so dodani nasveti in napotki, kako izboljšati postavitev tiskovin. Priročnik poleg tega nudi tudi splošne informacije o velikosti formatov tiskovin in materialov, porezav in razreza ter zgibanja in vezanja tiskovin in usmerja pri zakonitostih procesov postavitve posameznih grafičnih elementov.

Kazalo Uvodnik ................................................................................................................................................................................ 3 Kazalo ....................................................................................................................................................................................... 5 Od ideje do grafičnega izdelka ......................................................................................................................................... 6 Format papirja ..................................................................................................................................................................... 8 Dimenzije grafičnega izdelka .......................................................................................................................................... 12 Zgibanje .............................................................................................................................................................................. 16 Vrste vezav .......................................................................................................................................................................... 22 Programska oprema ........................................................................................................................................................ 32 Nastavitev delovnega okolja .......................................................................................................................................... 34 Priprava novega dokumenta .......................................................................................................................................... 36 Besedilo .............................................................................................................................................................................. 43 Ločljivost fotografij ........................................................................................................................................................... 46 RGB in CMY(K) barvni način ............................................................................................................................................ 48 Tisk črne ............................................................................................................................................................................. 51 Vektorska in bitna grafika ................................................................................................................................................ 52 Priprava predloge za tisk ................................................................................................................................................. 54 Izvoz datoteke v PDF ........................................................................................................................................................ 58 Datoteka za tisk letaka .............................................................................................................................................. 62 Datoteka za tisk brošure, vezane z žico .................................................................................................................. 63 Datoteka za tisk brošure, lepljene v hrbtu ............................................................................................................. 64 Datoteka za tisk brošure, vezane v trdo vezavo .................................................................................................... 65 Datoteka za tisk brošure, vezane s spiralo ............................................................................................................. 66 Datoteka za tisk in izrez nalepk na tiskalniku ....................................................................................................... 68 Viri in literatura .................................................................................................................................................................. 70

Le pravilen postopek bo idejo pripeljal do pravilnega in kakovostnega izdelka.

Od ideje do graﬁčnega izdelka 1 PRIPRAVA DELOVNEGA OKOLJA

2 NAČRTOVANJE TISKOVINE IN NJENE IZVEDBE

Pravilno delovno okolje sestavljajo:

Pri načrtovanju tiskovine je potrebno:

•

umerjen (kalibriran) monitor, saj le tako zagotovimo pravilen prikaz barv na zaslonu;

•

izbrati format tiskovine (glej stran 12), pri čemer je potrebno upoštevati format papirja (glej stran 8);

•

grafični programi za oblikovanje tiskovine: Adobe InDesign, Adobe Illustrator, Adobe Photoshop, CorelDRAW itd.

•

določiti število strani: tiskovina lahko obsega le en list – enolistna tiskovina (npr. letak), lahko pa obsega več strani – večlistna tiskovina (npr. brošura) (glej stran 42);

•

določiti način zgibanja (glej stran 16);

•

določiti vrsto vezave (pri večlistni tiskovini), pri čemer moramo poznati omejitve in prilagoditve pri oblikovanju (glej stran 22);

•

določiti tehniko tiska;

•

določiti način dodelave in oplemenitenja tiskovine (npr. suhi tisk, zlatotisk, lakiranje, plastificiranje).

•

pravilna nastavitev barvnih profilov v grafičnem programu (glej stran 34).

OPOZORILO! Programi Microsoft Oﬀice (npr. PowerPoint, Word, ...) in LibreOﬀice niso primerni za izdelavo datotek za tisk!

3 PRIPRAVA NOVEGA DOKUMENTA

4 DOSTAVA DATOTEKE V GRAFIČNI STUDIO

Pri pripravi novega dokumenta je potrebno določiti:

Pred tiskom je potrebno pravilno pripraviti:

•

dimenzije tiskovine in robov (glej stran 38);

•

dodatek za porezavo (ang. Bleed) (glej stran 41);

•

oznake za porezavo (ang. Trim) (glej stran 41);

•

vrsto pisave (črkovne vrste) (glej stran 43);

•

debelino črt (linij) vektorskih predlog (glej stran 53);

•

ločljivost fotografij (glej stran 46);

•

vektorsko in rastrsko grafiko (glej stran 52);

•

barve tiska: procesne (CMYK) in dodatne (ang. Spot) (glej stran 48).

•

nastavitve in obliko zapisa PDF formata datoteke (glej stran 58).

Pri določanju dimenzij grafičnega izdelka je potrebno upoštevati format papirja, na katerem se bo tiskovina tiskala.

Format papirja Formati papirjev A, B in C Formati papirjev so določeni z mednarodnim standardom SIST EN ISO 216:2009 – Pisalni papir in nekatere vrste tiskovin – Obrezane pole – Formata A in B z oznako vzdolžne smeri. [1] Omenjeni standard se uporablja povsod, razen v ZDA, kjer uporabljajo drugačne dimenzije tiskovnih materialov. Glede na SIST EN ISO 216 klasifikacijo velikosti papirja ločimo velikostne formate A, B in C.

Posamezne dimenzije formatov velikosti A, B in C so prikazane v preglednici 1, kjer so velikosti posameznih dimenzij napisane najprej z vrednostjo širine in nato višine. Preglednica 1: Dimenzije obrezanih formatov papirja A, B in C Format A (mm)

Format B (mm)

Format C (mm)

841 × 1189

1000 × 1414

917 × 1297

594 × 841

707 × 1000

648 × 917

420 × 594

500 × 707

458 × 648

297 × 420

353 × 500

324 × 458

210 × 297

250 × 353

229 × 324

148 × 210

176 × 250

162 × 229

Format A je definiran kot razmerje stranic 1 : √2, zaokrožen na najbližji milimeter. Format A0 je definiran kot površina s ploščino 1 m2. Format A1 in nato posledično ostali formati A2, A3 itd. so določeni kot polovica večjega formata po krajši stranici. Format A0 meri 841 × 1414 mm. Format B0 meri 1000 × 1414 mm. Format C uporabljamo predvsem za kuverte (npr. list formata A4 lahko vstavimo v kuverto formata C4). [2]

Formati papirjev RA in SRA Neobrezani formati papirjev po standardu SIST EN ISO 217:2013 – Papir - Neobrezane pole – Označevanje in dovoljena odstopanja za osnovne in dopolnilne formate ter navedba vzdolžne smeri vlaken v papirju (MD) so formati RA in formati SRA, ki so malenkostno večji od formatov A, kar omogoča tisk z dodatkom za porezavo (ang. Bleed), ki ga potrebujemo za vezavo in porezavo na končni format tiskovine. [1]

Posamezne dimenzije formatov RA in SRA so prikazane v preglednici 2. Preglednica 2: Mere formatov RA in SRA Format RA (mm)

Format SRA (mm)

RA0

1220 × 860

SRA0

900 × 1280

RA1

860 × 610

SRA1

640 × 900

RA2

610 × 430

SRA2

450 × 640

RA3

305 × 430

SRA3

320 × 450

RA4

215 × 305

SRA4

225 × 320

Format RA ima površino, ki je 5 odstotkov večja od formata A (RA0 obsega površino 1,05 m2). Format SRA ima površino za 15 odstotkov večjo od formata A (SRA0 obsega površino 1,15 m2).

52 mm

148 mm

74 mm

105 mm

210 mm

841 mm

420 mm

A6 A4

594 mm

1189 mm

297 mm

Shematski prikaz razreza pole formata A0

62 mm

176 mm

88 mm

125 mm

250 mm

1000 mm

500 mm

B6 B4

707 mm

1414 mm

353 mm

Shematski prikaz razreza pole formata B0

V poglavju so predstavljene dimenzije nekaterih tiskovin.

Dimenzije graﬁčnega izdelka Poslovna vizitka in dopisni list Poslovna vizitka in dopisni list sta najpogosteje uporabljena pri poslovni komunikaciji podjetja. Dimenzije vizitk so lahko različne.

Primeri dimenzije vizitke

Primer dimenzije dopisnega lista

85 × 54 mm ostri robovi A4 (210 × 297 mm)

170 × 54 mm ležeča zgibana vizitka

108 × 85 mm pokončna zgibana vizitka

Vabilo Vabilo je tiskovina, s katero se povabi stranke k udeležbi na različne dogodke.

Primeri dimenzije vabila

100 × 210 mm

* Podrobnosti o načinih zgibanja (glej stran 16). 12

100 × 420 mm mere za ležeče vabilo, enojno zgibano (na polovico)

200 × 210 mm mere za pokončno vabilo, enojno zgibano (na polovico)

Letak Letak se najpogosteje uporablja pri oglaševanju.

Primeri dimenzije letaka

100 × 150 mm

Zgibanka Zgibanka je tiskovina, ki se v procesu dodelave zgiba. Tiskovini lahko naredimo več zgibov, to pa lahko izvedemo na več načinov. Dimenzije zgibanke podajamo z dimenzijami zaprte zgibanke in navedemo število zgibov oziroma povemo, koliko delna je zgibanka.

150 × 300 mm mere za ležeč letak, enojno zgiban (na polovico)

Primera dimenzije zgibanke

Zgibanka A5 dvodelna: 148 × 210 mm zaprt format 210 × 296 mm odprt format

Blok Bloki so namenjeni zapisovanju informacij. So velikosti A4, A5, A6 ali pa poljubnih dimenzij. Listi so skupaj s kartonom, ki je spodaj podložen, lepljeni zgoraj v glavi. Posamezni blok lahko obsega poljubno število listov. Listi so lahko v blok speti ali perforirani za lažje trganje posameznega lista iz bloka. Blok je lahko izdelan tudi s fotokopirnimi listi. * Podrobnosti o načinih zgibanja (glej stran 16).

100 × 300 mm mere za pokončen enojno zgiban (na polovico)

Zgibanka A5 tridelna: 148 × 210 mm zaprt format 210 × 444 mm odprt format

Primeri dimenzije blokov

A4 (210 × 297 mm) A5 (148 × 210 mm) A6 (105 × 148 mm)

Kuverta Kuverte so namenjene pošiljanju vsebin. Na njih je možen dotisk različnih informacij (npr. naslov, logotip …).

Primeri formatov kuvert

DL 110 × 220 mm

Posamezne dimenzije kuvert in dimenzije tiskovin, ki jih lahko vstavimo vanje, so prikazane v preglednici 3.

C5 162 × 229 mm

C4 229 × 324 mm

Preglednica 3: Dimenzije kuverte Format kuverte

Format tiskovine, ki jo vstavimo v kuverto

amerikanka 110 × 230 mm A4 zgiban na tri dele ali letak 1/3 A4 B4

250 × 353 mm C4

176 × 250 mm C5

125 × 176 mm C6

229 × 324 mm A4

162 × 229 mm A5

114 × 162 mm A6 170 × 170 mm 160 × 160 mm vabilo

Brošura Brošuro se uporablja za zapis obsežnejšega slikovnega in besednega gradiva. Dimenzije brošure podamo z merami zaprte brošure. Navedemo število strani in izberemo tip vezave. Glede na izbrani tip vezave pripravimo datoteko za platnico in datoteko za knjižni blok. Le v primeru, ko oblikujemo brošuro, vezano s spiralo ali pa speto z žico, lahko v tiskarno dostavimo datoteko, ki vsebuje platnico skupaj z knjižnim blokom tiskovine.

Primer dimenzije brošure

A4 (210 × 297 mm) - mere zaprtega formata 297 × 420 mm - mere odprtega formata Število strani: 4 za naslovnico in 32 za notranjost Vezava: speto z žico (dve kovinski sponki)

* Podrobnosti o vrstah vezave (glej stran 22). 14

Primer mreže mape za shranjevanje dopisnih listov formata A4

230 mm

540 mm

230 mm

315 mm 380 mm

80 mm

65 mm

Mapa Mapa se uporablja za shranjevanje dokumentov in promocijo podjetja. Za izdelavo mape se uporabi izsekovalno formo. Najpogosteje so dimenzije mape povečan format A4.

Odprt format mere 540 × 380 mm

Plakati Plakate se uporablja pri oglaševanju in so lahko poljubnih dimenzij.

Primeri dimenzije plakata

velikost SREDNJA

velikost VELIKA

400 × 600 mm

700 × 1000 mm

340 × 500 mm

600 × 800 mm

300 × 420 mm

500 × 700 mm

* Podrobnosti o načinih zgibanja (glej stran 16). 15

Zgibanje Primera dimenzije zgibanke 297

1 148,5

210

148,5

Zgibanka končnih dimenzij 148,5 × 210 mm (A5) 420

1 210

210

Zgibanka končnih dimenzij 210 × 297 mm (A4)

Dvodelna zgibanka, izdelana z enojnim zgibom (ang. Half fold) Tiskovino prepognemo z enim zgibom na polovico. Tiskovina obsega štiri strani, posamezni deli pa so enako široki.

297

Zgibanje Zgibanje je tehnološka operacija večkratnega prepogibanja tiskarske ali knjigoveške pole, tako da dobimo grafični izdelek ali polizdelek s primerno uporabno vrednostjo. [3] Načinov zgibanja je veliko (toliko kolikor je proizvajalcev strojne opreme), ločimo pa le štiri osnovne vrste zgibanja: enojni zgib, vzporedni zgib, izmenični (cik-cak) zgib in križni zgib. [4]

1 420

297

100

1 138

100

Zgibanka končnih dimenzij 100 × 210 mm

141

297

141

Zgibanka končnih dimenzij 141 × 297 mm 630

1 208

211

297

Širina lista, ki se prepogne v notranjost, mora biti manjša (vsaj 1,5 mm ožji del). V primeru zgibanja debelejšega papirja je priporočeno, da je zadnji del še dodatno ožji.

Primeri dimenzije zgibanke

210

Tridelna zgibanka, izdelana z dvema vzporednima zgiboma (ang. Tri fold) Tiskovino najprej prepognemo na tretjini z leve strani proti sredini tiskovine in jo nato prepognemo še z desne strani proti robu tiskovine. Tiskovina ima dva zgiba in obsega šest strani. Posamezni deli zgibanke niso enako široki.

211

Zgibanka končnih dimenzij 211 × 208 mm

Primera dimenzije zgibanke

1 420

102

104

107

Zgibanka končnih dimenzij 107 × 297 mm

Primera dimenzije zgibanke

1 1

420

1 210

Zgibanka končnih dimenzij 210 × 297 mm (A4)

105

297

1 74,25

1 148,5

74,25

Zgibanka končnih dimenzij 148,5 × 210 mm (A5)

210

1 105

Zgibanka končnih dimenzij 76 × 210 mm

297

Tridelna zgibanka, izdelana z dvema vzporednima zgiboma (ang. Gate fold) Tiskovina ima dva vzporedna zgiba. Levi in desni del zgibanke se srečata na sredini sredinskega dela tiskovine. Tiskovina obsega šest strani, posamezni deli zgibanke pa niso enako široki.

210

297

Štiridelna zgibanka, izdelana z tremi vzporednimi zgibi (ang. Roll fold) Tiskovino postopoma zgibamo po četrtini in vsakokrat zgibani del prepognemo proti notranjosti tiskovine. Tiskovina ima tri zgibe in obsega osem strani. Posamezni deli zgibanke niso enako široki, saj morajo biti deli, ki se zgibajo v notranjost, ustrezno ožji.

1 420

297

104

106

297 104

1 73,5

Zgibanka končnih dimenzij 106 × 297 mm

210

73,5

Zgibanka končnih dimenzij 75 × 210 mm

Primera dimenzije zgibanke

420

297

1 106

106

104

Zgibanka končnih dimenzij 106 × 297 mm

104

210

Štiridelna zgibanka, izdelana z dvema vzporednima zgiboma (ang. Double parallel fold) Tiskovino najprej z zgibom prepognemo na polovico in nato še enkrat na polovico. Tiskovina je sicer izdelana z dvema zgiboma, vendar ima ob odprtju tri zgibe, zato obsega osem strani. Posamezni deli zgibanke niso enako široki. Deli, ki se zgibajo v notranjost, morajo biti ustrezno ožji.

Primera dimenzije zgibanke

297

Štiridelna zgibanka, izdelana s tremi vzporednimi zgibi (ang. Double gate fold) Tiskovino najprej dvakrat vzporedno zgibamo tako, da se levi in desni del zgibanke srečata na sredini tiskovine. Nato sledi še zgib, ki tiskovino prepogne na polovico. Tiskovina ima tri zgibe in obsega osem strani. Posamezni deli zgibanke niso enako široki. Deli, ki se zgibajo v notranjost, morajo biti ustrezno ožji.

73,5

Zgibanka končnih dimenzij 75 × 210 mm

Primeri dimenzije zgibanke 297

1 99

210

Zgibanka končnih dimenzij 99 × 210 mm

420

1 140

140

297

Tridelna zgibanka, izdelana z dvema izmeničnima zgiboma (ang. Z-fold) Tiskovino zgibamo izmenično z zgornje in spodnje strani. Tiskovina ima dva zgiba in obsega šest strani. Posamezni deli zgibanke so enakih dimenzij. Oblikujemo lahko tiskovino, ki obsega več zgibov in je posledično sestavljena iz več enakih delov.

140

Zgibanka končnih dimenzij 140 × 297 mm

1 210

210

Zgibanka končnih dimenzij 210 × 297 mm (A4)

210

297

630

Primera dimenzije zgibanke 105

105

148,5 297

148,5

Štiridelna zgibanka, izdelana s križnim zgibom (ang. French fold) Tiskovina ima dva zgiba, ki potekata pravokotno eden na drugega. Tiskovina obsega osem strani, posamezni deli zgibanke pa so enako široki.

210

Zgibanka končnih dimenzij 105 × 148,5 mm (A6)

210 420

210

1 297 148,5

148,5

Zgibanka končnih dimenzij 148,5 × 210 mm (A5)

Vsaka vrsta vezave ima svoje omejitve in pri izdelavi zahteva določene prilagoditve. Vrsta znašanja (pola na polo ali pola v polo) pomembno vpliva na izbiro možnosti načina vezave. Pri znašanju pole v polo izberemo vezavo šivanje z žico, pri znašanju pole na polo pa lahko izbiramo med vezanjem s spiralo (kovinska ali PVC), lepljenjem posameznih pol v hrbtu, lepljenjem zgibanih pol v hrbtu ali trdo vezavo.

Vrste vezav Pri določanju vrste vezave je mogoče izbirati med trdo ali mehko vezavo. Grafični izdelek ima lahko mehke in upogljive platnice ali pa trde in neupogljive platnice. Platnica je lahko iz enakega papirja kot knjižni blok ali pa iz debelejšega papirja (z višjo gramaturo). Pri mehki vezavi so platnice enako velike kot knjižni blok, pri trdi vezavi pa so platnice nekaj milimetrov večje. Šivanje z žico (ang. Saddle stitching) Posamezne knjižne pole so znešene ena na drugo, zgibane in šivane z žico skozi hrbet. Najmanjše število strani je osem, skupno število strani mora biti deljivo s štiri. Izbira te vezave je pogojena s številom strani in debelino papirja. Nekateri tiskarski stroji tudi že omogočajo vezanje tiskanega izdelka. Vsak stroj ima svoje značilnosti in zakonitosti.

Primer šivanja z žico listi

platnica

sponka

Prereza hrbta pri brošuri, šivani z žico

Primer odmika lista pri šivanju z žico Pri tej vezavi se pojavlja odmik pol navzven (ang. Creep), in sicer postopoma od začetnih do sredinskih strani knjižnega bloka. Odmik je odvisen od števila strani in debeline papirja (s številom strani in večjo debelino papirja se odmik veča).

Knjižni blok pred porezavo

Knjižni blok po porezavi

Odrezani del

Pri tiskovini, šivani z žico, so listi bližje sredini ožji kot listi bližje platnici. V primeru, da pri brošuri ne določimo dovolj širokih zunanjih robov ter postavimo oštevilčenje strani (paginacijo) preblizu zunanjega roba, se lahko zgodi, da bo ta na straneh blizu sredine brošure porezana.

Odmik se lahko popravi med postopkom postavitve strani – montaže oz. impozicije (ang. Imposition) s postopnim zmanjševanjem notranjega roba. Postopek montaže se izvaja pred tiskom v grafičnem podjetju.

Primer oženja robov pri vezavi z žico

Na sliki levo sta strani 2 in 3 z definirano širino robov, desno pa sta strani 30 in 31 s porezano paginacijo

Primer spreminjanja širine robov pri impoziciji

Na sliki levo sta strani 2 in 3 z definirano širino robov, desno pa sta strani 30 in 31 z notranjim ožjim robom

V primeru tiskovine, kjer so fotografije ali drugi grafični elementi, postavljeni čez dve strani (čez levo in desno stran), ne smemo korigirati odmika pri izdelavi montaže, saj se pojavi neskladje med levo in desno stranjo. V takem primeru je možna rešitev le ročno premikanje grafičnih elementov v grafični predlogi na poločaj, ki nam omogoči, da pri porezavi ti elementi niso porezani, oz. določitev dovolj širokih robov.

Primer zahtevne grafične predloge, kjer ni mogoče oženje robov med postopkom impozicije

Na sliki sta prikazani strani v grafičnem programu

Na sliki sta prikazani strani v tiskovini (rezultat grafične predloge v tisku)

OPOZORILO! Določiti je potrebno dovolj široke robove. Priporočljivo se je izogniti uokvirjanju grafičnih predlog, postavitvi pasic (barvnih pasov na zunanjem robu lista), saj bodo te po porezavi lahko različno široke!

Na sliki je prikazano neskladje v tiskovini v primeru zamika pri montaži (ker smo želeli popraviti širino robov pri montaži, smo povzročili neskladje med levo in desno stranjo v tiskovini)

Vezanje s kovinsko spiralo (ang. Spiral binding ali Coil binding) Vezava omogoča popolno odpiranje knjižnega bloka (tudi 360°). Število strani mora biti deljivo z 2.

Vezanje s PVC spiralo (ang. Comb binding ali Plastic binding) Vezavo omogoča PVC spirala.

Primer vezanja s kovinsko spiralo

Primer vezanja s PVC spiralo

Ne glede na vrsto uporabljene spirale je potrebno za tiskovino izbrati dovolj široke robove. Linija lukenj se nahaja vzporedno s hrbtom grafičnega izdelka, najpogosteje v oddaljenosti 3 do 7 mm. Priporočljivo je, da se na tem pasu ne nahajajo pomembni grafični elementi (slike oz. besedilo.

Primer stenskega koledarja

V primeru postavitve stenskega koledarja je potrebno zaradi polkrožnega izseka za obesnik širino zgornjega roba dodatno povečati.

Lepljenje posameznih pol (strani) v hrbtu (ang. Perfect binding) Pri tej vezavi so posamezni listi knjižnega bloka zloženi drug na drugega. Na hrbet knjižnega bloka se nanese lepilo in spoji s platnico. Zato je potrebno upoštevati dodaten 5 mm rob. Ta tip vezave uporabimo, ko ima tiskovina preveč strani, da bi lahko uporabili vezavo z žico.

Za zagotovitev trdnejše in vzdržljivejše vezave se nanese lepilo še nekaj mm čez stranici hrbta (stransko lepljenje).

Ker so posamezne strani lepljene v hrbtu, se brošure ne da popolnoma razpreti. Zato je potrebno ta zamik upoštevati in grafično predlogo premakniti nekoliko bolj stran od hrbta. Za lažje listanje izdelane brošure se žlebi platnico na sprednji in hrbtni strani.

Primer lepljenja posameznih pol v hrbtu

platnica

lepilo

listi

Prerez hrbta pri lepljenih posameznih polah v hrbtu

Primer tiskovine z dodatno žlebljenimi platnicami

žleb žleb

Prerez strani v hrbtu pri brošuri lepljeni v hrbtu, kjer je platnica štirikrat žlebljena, in sicer dvakrat za potrebe hrbta in dvakrat za lažje listanje. Z rdečo črto je na sliki označen del lista, ki ga ni mogoče razpreti

Lepljenje zgibanih pol v hrbtu (ang. Burst binding) Tiskovina, vezana v tej vezavi, vizualno deluje enako kot brošura z lepljenimi polami (nezgibanimi listi) v hrbtu, a je ta oblika vezave kakovostnejša in vzdržljivejša. Uporabimo jo pri tiskovinah, ki zahtevajo pogosto rokovanje. Tu so tiskane pole najprej zgibane, nato se knjižni blok rezka (se odreže hrbtne robove pol v hrbtu, da nastanejo posamezni listi) in šele nato lepi v hrbtu na platnico.

Trda vezava (ang. Hardcover ali Case binding) Pri tej vezavi so zgibane knjižne pole najprej znešene in šivane z nitjo, nato lepljene v hrbtu in vezane v trdo platnico. Tako vezane tiskovine so namenjene dolgotrajnejši uporabi (knjige, zborniki, atlasi ...).

Primer lepljenja zgibanih pol v hrbtu

platnica

lepilo

zgibane pole

Prerez hrbta pri lepljenih zgibanih polah v hrbtu

Primer trde vezave

trda platnica

lepilo

šivane pole

Prerez hrbta pri trdi vezavi

Primer neustreznega oblikovanja, kjer niso upoĹĄtevane zakonitosti izbrane vezave, v tem primeru lepljenje pol v hrbtu.

OPOZORILO! PriporoÄ?eno je izogibanje postavljanju fotografij in besedila Ä?ez obe strani. V primeru, da se temu ne da izogniti, se naj ne bi postavljalo bistvenih elementov v hrbet tiskovine!

V primeru, da oblikujemo tiskovi pol v hrbtu, ne postavljamo 28

kovino, ki bo vezana z lepljenjem mo besedila Ä?ez dve strani! 29

Primer ustreznega oblikovanja, kjer so upoĹĄtevane zakonitosti izbrane vezave, v tem primeru lepljenje pol v hrbtu. Sredina fotografije ni postavljena v hrbtu tiskovine. Besedilo ni postavljeno Ä?ez dve strani.

Vrsta vezave vpliva na definiranje dokumenta za postavljanje tiskovine. Preglednica 3: Postavitev strani v Adobe InDesign glede na izbrano vezavo Vrsta vezave

Postavitev strani v Adobe Indesign

Vezanje z Ĺžico Lepljenje pol (listov) v hrbtu Lepljenje zgibanih pol v hrbtu

Dvostranski dokument (ang. Facing Pages)

Trda vezava Vezanje s kovinsko spiralo Vezanje s PVC spiralo

Enostranski dokument (ang. Single Pages)

V primeru, da oblikujemo tiskovino, ki bo lepljena v hrbtu, je potrebno besedilo omejiti na stran! 30

Pri oblikovanju tiskovine uporabljamo grafične programe, ki so temu namenjeni in omogočajo pravilno izdelavo datoteke za tisk.

Programska oprema ADOBE PHOTOSHOP Adobe Photoshop je program namenjen obdelavi rastrskih grafičnih elementov in obdelavi digitalnih fotografij. Pogosto se uporablja za montažo in retuširanje fotografij. Osnovni element predstavlja slikovna točka (ang. Pixel). [5]

ADOBE ILUSTRATOR Adobe Ilustrator je oblikovalski program, ki temelji na vektorski grafiki. Omogoča ustvarjanje risb in urejanje besedila, uporabljamo pa ga za ustvarjanje ilustracij, logotipov in prelomov strani. Grafični element sestavlja s pomočjo točk, linij in ploskev (vektorjev) in v tem lepo dopolnjuje Adobe Photoshop, ki temelji na zlaganju slikovnih točk. [5]

ADOBE INDESIGN Adobe Indesign je program, namenjen oblikovanju tiskovin, postavitvi posameznih strani in izdelavi preloma. Vsebuje veliko pripomočkov in orodij, potrebnih pri stavljanju z upoštevanjem tipografskih zakonitosti in orodij, ki nam olajšajo delo pri pripravi različno zahtevnih tiskovin, z upoštevanjem standardov na področju grafične priprave. V program lahko uvažamo različne formate digitalnih datotek, barvno upravljamo z dokumenti, ter izvažamo dokumente v format PDF. [5]

CorelDRAW CorelDraw je program, ki omogoča grafično oblikovanje, postavljanje strani, delo z vektorsko grafiko, dodajanje fotografij in delo z besedilom. [6]

Adobe Reader Adobe Reader je program, ki omogoča shranjevanje, pregled in ogled ter izmenjavo PDF datotek. PDF (ang. Portable Document Format) datotečni format je standardni format za pripravo različnih datotek, med drugim tudi tiskovin. Z upoštevanjem različnih parametrov nastavitev lahko definiramo posamezne lastnosti tiskovin (barvni profili ...). [7]

Pravilne nastavitve delovnega okolja omogočajo kakovosten tisk.

Nastavitev delovnega okolja V grafičnih programih za obdelavo bitnih slik (npr. Adobe Photoshop), za obdelavo vektorskih slik (npr. Adobe Indesign) in v programih za izdelavo preloma (npr. Adobe Indesign) je potrebno pravilno nastaviti parametre za barvno upravljanje. S pomočjo pravilnih nastavitev lahko nadziramo prikazovanje barv na zaslonu in njihov videz v tisku.

Primer določitve delovnega okolja v programu Adobe Indesign

Izberemo nastavitev Europe Prepress 3, ki jo uporabljamo v grafični pripravi za običajne postopke tiska v Evropi.

Pogovorno okno Colour Settings v programu Adobe Indesign

Delovni barvni prostori (ang. Working Spaces) Pri postavljanju datoteke za tisk med delom prehajamo iz RGB barvnega prostora v CMYK barvni prostor. Profili nam omogočajo pravilen prehod iz enega barvnega modela v drugega.

RGB delovnemu prostoru določimo uporabo profila Adobe RGB (1998), CMYK delovnemu prostoru pa določimo profil Coated FOGRA39 oziroma uporabimo profil izhodne naprave, ki nam ga posreduje tiskarna.

Primer določitve barvnega prostora v programu Adobe Indesign

V primeru izdelave grafične predloge za tisk pravilno določimo profil za RGB in CMYK barvni prostor

Prednastavljene nastavitve za tisk na ameriškem tržišču

OPOZORILO! Nastavitve delovnega prostora je potrebno preveriti pred postavljanjem tiskovine, saj so v programu določene nastavitve največkrat prednastavljene za ameriško tržišče!

Priprava novega dokumenta V novem dokumentu določimo stvari, ki definirajo tiskovino Najprej izberemo namen (ang. Intent) postavljanja tiskovine, in sicer pri postavljanju grafične predloge za tisk izberemo Print.

Primer pravilne določitve strani tiskovine

Nato določimo število strani (ang. Number of pages), izberemo format (ang. Page size) med vnaprej ponujenimi (npr. A4, A3 ...) ali pa poljubno definiramo širino (ang. Width) in višino (ang. Height) grafične predloge. Izberemo enostranski ali dvostranski dokument (ang. Facing pages) s potrditvijo ukaza. Določimo število tekstovnih stolpcev (ang. Colums) in širino odmika med njimi (ang. Gutter). Določimo širino robov (ang. Margins), in sicer za zgornji (ang. Top), spodnji (ang. Bottom), levi (ang. Left) in desni (ang. Right) rob. Določimo širino dodatka za porezavo (ang. Bleed).

V primeru, da želimo izdelati A4 tiskovino, v oknu New Document definiramo enostranski dokument; format tiskovine je A4 pokončen, robovi so široki 12,7 mm in definiran je 3 mm širok dodatek za porezavo

Linije, ki definirajo grafično predlogo:

Prikaz linij, ki definirajo stran v programu Adobe InDesign

A – linija, ki določa končen format obrezane tiskovine. B – linija, ki določa dodatek za porezavo (ang. Bleed). Namen te linije je, da grafične elemente, ki so namenjeni postavitvi v živ rob, postavimo do te linije.

A B

C – linija, ki določa širino robov. Grafični elementi naj bodo pomaknjeni navznoter od roba porezave za najmanj 5 mm pri enolistnih tiskovinah, pri vezanih tiskovinah pa mora biti rob ustrezno širši.

Velikost strani (ang. Page Size) Dimenzije tiskovine morajo biti definirane kot končna velikost tiskovine (velikost izdelka po procesu rezanja). Zato je potrebno pri izbiri nastavitev novega dokumenta vstaviti končne vrednosti velikosti strani (širino in višino).

Primer velikosti dokumenta za vizitko dimenzij 85 × 54 mm

OPOZORILO! Dimenzije standardne vizitke so 85 × 54 mm, zato je potrebno tudi dokumentu definirati enake dimenzije. Grafične predloge vizitke se ne sme postavljati na format A4!

Širina robov (ang. Margins) Z robovi definiramo površino tiskovine, kjer lahko postavimo grafične elemente, brez strahu, da bo po porezavi ali vezanju to izginilo. Grafični elementi naj bodo odmaknjeni vsaj 5 mm od končnih dimenzij (robov porezave). OPOZORILO! Na določanje robov pomembno vpliva izbor vezave!

Vizitka, postavljena v dokumentu nepravilnih dimenzij

Vizitka, postavljena v dokumentu pravilnih dimenzij

Primer določanja robov pri vizitki

Napačno določeni robovi, kjer je besedilo preblizu roba

Pravilno določeni robovi, kjer je besedilo dovolj odmaknjeno od roba

Na tiskovinah z dodanimi okvirji je potrebno paziti, da so ti dovolj odmaknjeni od roba tiska, da v primeru odstopanj pri tisku in porezavi napaka ni moteča.

Primer retro vinske etikete z okvirčkom:

Videz tiskovine z okvirjem 3 mm stran od porezave v primeru natančne porezave

Videz tiskovine z okvirjem 3 mm stran od reza v primeru nenatančne porezave (napaka reza –0,5 mm) na tiskovini ne deluje moteče

Videz tiskovine z okvirjem 1 mm stran od porezave v primeru natančne porezave

Izgled tiskovine z okvirjem 3 mm stran od reza v primeru nenatančne porezave (napaka reza–0,5 mm) na tiskovini deluje moteče

Število strani (ang. Page Number) Pri določitvi števila strani je potrebno upoštevati zakonitosti izbrane vezave. Na primer pri šivanju z žico je potrebno imeti najmanj 8 strani, kar pa je več, mora biti deljivo s številom 4. V nasprotnem primeru je vezanje z žico nemogoče, saj manjkajo strani. Pri vezavi s spiralo mora biti število strani deljivo z 2. Pri vezavi, kjer je knjižni blok sestavljen iz več zgibanih pol, je pomembno vedeti, koliko listov bo vseboval posamezen sklop zgibanih pol (glej tipi vezav, stran 22).

Primer pravilne tiskovine

Datoteka tiskovine vsebuje 8 strani

Primer nepravilne tiskovine

Datoteka vsebuje 6 strani

Dodatek za porezavo (ang. Bleed) Dodatek za porezavo predstavlja pas širine vsaj 3 mm stran od reza končnega formata tiskovine.

Primer vizitke

V datoteki ni pravilno določen dodatek za porezavo

Oznake za porezavo (ang. Trim) Datoteka mora imeti izbrane oznake za porezavo, katere določimo v programu za izdelavo končne datoteke za tisk in jih ne rišemo na grafični predlogi, saj jih v tem primeru program za montažo ne zazna. Pri tisku in rezanju prihaja do odstopanj, zato lahko v primeru, ko v datoteki nimamo dodatka za porezavo prihaja do pojava belih linij nepotiskanega papirja ob robu tiskovine.

Po procesu rezanja se v spodnjem desnem robu pojavi nepotiskana bela linija

Datoteka z dodatkom za porezavo

Po procesu rezanja je spodnji desni rob v celoti potiskan

Enostranska ali dvostranska grafična predloga (ang. Facing Pages) Grafični tiskovini lahko določimo, da je enostranska (en sam list, ki je lahko enostransko ali obojestransko tiskan) ali pa dvostranska, kar pomeni, da so posamezni listi v končnem izdelku medsebojno povezani z izbrano vezavo.

Enostranska grafična predloga Enostransko grafično predlogo izberemo npr. pri postavljanju vizitk, oglasov, letakov, plakatov platnic pri mehki in trdi vezavi. Enostransko grafično predlogo moramo izbrati tudi pri izdelavi tiskovin, ki so vezane s spiralo (npr. koledarji).

Dvostranska grafična predloga Dvostransko grafično predlogo izberemo pri postavitvi notranjosti tiskovin, vezanih v mehko ali trdo vezavo.

Primer enostranske in dvostranske grafične predloge

Izbira enostranske grafične predloge

Izbira dvostranske grafične predloge

Besedilo Izbor pisave – črkovne vrste Pri izbiri pisave je potrebno biti pozoren, da izbrana pisava podpira celoten nabor črk abecede, številk ter da ima dodane tudi ostale posebne znake (npr. @, ø, € ...).

Primer izbrane pisave - črkovne vrste Myriad Pro Light Condensed Myriad Pro Light Condensed Italic Myriad Pro Condensed Myriad Pro Condensed Italic Myriad Pro Bold Condensed Myriad Pro Bold Condensed Italic

Myriad Pro Light Myriad Pro Light Italic Myriad Pro Regular Myriad Pro Italic Myriad Pro Bold Myriad Pro Bold Italic Myriad Pro

Primer grafične predloge z manjkajočo izbrano pisavo

OPOZORILO! Pri postavitvi besedil je potrebno uporabljati pisavo, ki je nameščena na izbranem računalniku. Pisava mora biti vpeta v dokument grafičnega programa. V kolikor ta ni vpeta, jo je potrebno uvoziti!

Grafična predloga v programu Adobe InDesign z izbrano pisavo, ki ni vpeta v dokument, se obarva roza

Besedilo v grafični predlogi je lahko zapisano v pisavi, kar nam omogoča popravljanje besedila. V tem primeru mora biti pisava vpeta v dokument. Besedilo lahko spremenimo v krivulje (ang. Convert to Outlines). V tem primeru za prikaz besedila ne potrebujemo vgrajene izbrane pisave, ne moremo pa spreminjati besedila.

Dva načina zapisa besedila

Napis besedila v pisavi (nam omogoča vsebinsko popravljanje)

Napis besedila v krivuljah (za pravilen prikaz ni potrebna izbrana pisava)

V kolikor uporabljena pisava ni vpeta v dokument se lahko pojavijo različne napake. Temu se lahko izognemo tako, da besedilo spremenimo v krivulje, vendar pa je potrebno poudariti, da takšnega besedila ni več možno naknadno vsebinsko spreminjati.

Primeri napak v zapisu pisave

TINE PRINČIČ

Pravilno

Namesto črke č je kvadratek

TINE PRINČIČ

Izpadla črka č

Namesto črke č je pika

Način zapisa besedila Besedilo naj bo zapisano v eni izmed primernih oblik za zapis vektorske grafike ( npr. .ai, .eps ...). Besedilo v sliki je neprimerno za tisk.

Primera načina zapisa besedila v datoteki za tisk

Pravilno pripravljena datoteka, kjer je besedilo v vektorski obliki, zato so črke ostre

OPOZORILO! V nobenem primeru besedilo ne sme biti zapisano v bitni (rastrski) obliki (npr. .jpg, .bmp ...)!

Nepravilno pripravljena datoteka, kjer je besedilo v bitni obliki (.jpg), zato so črke neostre (odvisno od ločljivosti slike)

Ločljivost fotograﬁj Ločljivost fotografije Ločljivost fotografij močno vpliva na kakovost videza tiskovine. Priporočljiva ločljivost za tisk je 300 dpi, nižje ločljivosti fotografij v tisku ne dajo ustreznih rezultatov.

Primera različnih izbranih ločljivosti

Fotografija z ločljivostjo 300 dpi

OPOZORILO! Slike, ki so objavljene na spletu, so pogosto nizke ločljivosti in zato neuporabne za tisk. Vzrok za neostre in kockaste slike neintenzivnih barv v tiskovini je v nizki ločljivosti fotografij v grafični predlogi!

Fotografija z ločljivostjo 72 dpi

Spreminjanje velikosti fotografije V kolikor fotografiji določene ločljivosti (npr. 300 dpi) povečamo velikost (npr. iz velikosti A5 na A3, kar pomeni 200-odstotno povečavo), se ločljivost fotografiji v grafičnem programu zmanjša (v tem primeru ima fotografija ločljivost le še 150 dpi). Nasproten rezultat dosežemo, ko fotografiji z nizko ločljivostjo (npr. 150 dpi) zmanjšamo velikost v grafičnem programu (npr. fotografijo velikosti A3 z ločljivostjo 150 dpi zmanjšamo na A5 in s tem dobimo fotografijo ločljivosti 300 dpi). Posamezna slikovna pika se v tem primeru zmanjša in na enako enoto površine dobimo večje število slikovnih pik (večja ločljivost fotografije).

Primer spreminjanja ločljivosti fotografije s spreminjanjem dimenzij v grafičnem programu

Primer izhodiščne fotografije ločljivosti 150 dpi v 100-odstotni velikosti s prikazanim izsekom v 1000-odstotni povečavi

Primer izhodiščne fotografije ločljivosti 150 dpi, ki smo jo pomanjšali na 50-odstotno velikost in s tem ima fotografija v grafičnem programu dejansko prikazano ločljivost 300 dpi s prikazanim izsekom v 1000-odstotni povečavi

RGB in CMY(K) barvni način RGB barvni način (ang. RGB Colour Mode) V RGB barvnem prostoru reproduciramo barve z aditivnim mešanjem treh primarnih svetlob. Barvo dobimo s seštevanjem rdeče (R), zelene (G) in modre (B) svetlobe. Ta način je uporabljen pri zaslonih, kjer se slikovne točke upodabljajo s svetlobo.

Aditivno mešanje

Prikaz mešanja treh osnovnih barvnih svetlob na zaslonu oz. monitorju

CMY(K) barvni način (ang. CMY(K) Colour Mode) V CMY barvnem načinu reproduciramo barve s subtraktivnim mešanjem treh procesnih tiskarskih barv. Barve dobimo z mešanjem cian (C), magenta (M) in rumene (Y), ker pa te tri osnove barve ne dajo popolne črne (K), se ta doda posebej. Ta način je uporabljen v tisku, kjer se barve upodabljajo v obliki rastrskih pik.

Trije primarni viri barvnih svetlob

Subtraktivno mešanje

Prikaz mešanja treh osnovnih CMY barv na papirju

Štiri procesne CMYK barve

Barvni način fotografij v grafični predlogi za tisk Fotografije so v osnovi shranjene v RGB barvnem načinu, vendar jih je pred tiskom potrebno pretvoriti v CMY(K) barvni način.

Barvni obseg (ang. Colour Gamut) Vseh barv, upodobljenih na zaslonu (v RGB barvnem načinu), ni mogoče reproducirati v tisku (v CMY(K) barvnem načinu), ker se barvni obsegi naprav med seboj razlikujejo.

Primeri različnih barvnih načinov

Prikaz fotografije v RGB (zgornja polovica) in v CMY(K) barvnem načinu (spodnja polovica)

OPOZORILO! V dokument vpete fotografije in barve iz barvne lestvice, uporabljene v dokumentu, morajo biti za tisk pripravljene v CMYK barvnem načinu!

Uporaba posebnih dodatnih barv (ang. Spot Colour) iz barvnih lestvic (npr. Pantone) Te barve nam omogočajo reprodukcijo tistih odtenkov, ki jih ni mogoče reproducirati s kombinacijo procesnih barv ali pa je tisk določenega odtenka cenovno ugodnejši z uporabo zgolj ene dodatne barve.

Primer uporabe Pantone barve

Logo

tip

Pantone 251 C

Pantone 549 C

V digitalnem tisku pa se v RIPu digitalnega tiskarskega stroja izvede sprememba izbrane Pantone barve v CMYK barvo. Ta barva je le približek izbrani Pantone barvi in lahko se pojavijo odstopanja.

V programu Adobe InDesign v pogovornem oknu Swatches določimo barve, ki bodo uporabljene v grafični predlogi

Pri tisku črne se lahko odločimo za uporabo različnih vrst črne. Tako poznamo črno iz K100 (ang. Standard Black), hladno črno (ang. Cool Black), sestavljeno iz C60 M0 Y0 K100, toplo črno (ang. Warm Black), sestavljeno iz C0 M60 Y30 K100, podloženo črno (ang. Designer Black), sestavljeno iz C70 M50 Y30 K100 in črno barvo za tisk barvnih klinov in tiskarskih oznak (ang. Registration colour), sestavljeno iz C100 M100 Y100 K100.

Tisk črne Črna Črna barva je definirana kot K100 in ne vsebuje ostalih procesnih barv. Uporabljamo jo predvsem za besedila.

Primeri različno definiranih črnih barv

C0 M0 Y0 K100

Pravilno definirana črna, tiskana zgolj s črno procesno barvo

Podložena črna V primeru, da želimo v tisku globoko črno podlago, uporabimo barvo, sestavljeno iz C40 M40 Y20 K100.

Črna barva za tisk barvnih klinov in tiskarskih oznak (ang. Registration colour) Tiskamo jo z vsemi 100-odstotnimi vrednostmi procesnih barv CMYK. OPOZORILO! Besedilo, ki naj bi bilo tiskano črno, naj bo vedno v C0 M0 Y0 K100. Kakor koli drugače definirana črna barva ne bo dala kakovostnih črnih odtisov!

C40 M40 Y20 K100

Pravilno definirana podložena črna

C0 M60 Y30 K100

Pravilno definirana topla črna

C60 M0 Y0 K100

Pravilno definirana hladna črna

C100 M100 Y100 K100

Črna barva za tisk barvnih klinov in tiskarskih oznak. Te ne smemo uporabljamo pri oblikovanju grafične predloge

R0 G0 B0

Črna v RGB barvnem načinu

C91 M79 Y62 K97

Črno, sestavljena iz vseh procesnih barv, ki jo dobimo pri spremembi iz RGB v CMYK barvni način, je potrebno spremeniti v črno K100, toplo ali hladno črno ali pa v podloženo črno

Vektorska in bitna graﬁka Vektorska grafika Vektorsko zapisane grafične elemente uporabljamo za upodobitev logotipov, zemljevidov in načrtov. Zaradi lastnosti vektorske grafike lahko te grafike povečujemo ali pomanjšujemo, ne da bi pri tem vplivali na kakovost slike. Vektorske grafike ne uporabljamo za upodobitev fotorealističnih slik, saj fotorealistične slike v tem primeru delujejo nenaravno.

Primer zapisa besedila v vektorski grafiki

Zapis besedila v vektorski grafiki s povečanim detajlom

Bitna ali rastrska grafika V bitnem načinu zapisujemo vse fotografirane ali skenirane slike. Pri povečevanju bitna slika postane zrnasta oziroma kockasta, medtem ko pri pomanjševanju izgubi ostrino.

Primer zapisa besedila v bitni grafiki

OPOZORILO! Logotipi in besedilo v tiskovini naj bodo v vektorski obliki, slike pa v bitnem načinu zapisa!

Zapis besedila v bitni grafiki s povečanim detajlom

Debelina linij Debelino linije določimo v grafičnem programu z mersko enoto mm ali pt (ang. Point). V grafičnem programu debeline linij ne določamo kot tanko linijo (ang. Hairline), saj se med programi ta debelina razlikuje.

Linije morajo biti natančno definirane, pri čemer je potrebno upoštevati, da ima vsaka tehnika tiska svoje omejitve. Tanjše linije so lahko pretanke, debele pa na koncu videti še debelejše.

Primeri debelin linij 0,25 pt 0,5 pt 0,75 pt 1 pt

Linija, debeline 0,25 pt; rezultat je povezana linija

Linija, debeline manjše od 0,25 pt; rezultat je nepovezana linija

OPOZORILO! Če so linije definirane kot tanjše od 0,25 pt, so pri tisku navadno videti nepovezane!

Priprava predloge za tisk Orodje, ki omogoča preverjanje (ang. Preﬂight) v programu Adobe InDesign in Adobe Acrobat Pred izdelavo končne PDF datoteke je potrebno preveriti njeno ustreznost v programskem orodju Preﬂight. Orodje nam omogoča preverjanje skladnosti grafičnih predlog z barvnim načinom (slike morajo biti zapisane v CMY(K) barvnem načinu), manjkajočih in neosveženih povezav, nevpetih tipov pisav in manjkajočih tiskarskih oznaka.

Primer okna Preﬂight v programu Adobe InDesign

V pogovornem oknu Preﬂight nam program sporoča, da imamo 2 napaki pri z povezavah (Links) in napako, povezano z besedilom (Text)

Primer okna Preﬂight v programu Adobe Acrobat Adobe Acrobat Preﬂight Je orodje, ki preverja skladnost dokumenta s standardi tiska, kot so primerna vdelava pisav, barvna pretvorba CMYK, ločljivost slik in drugi dejavniki, ki bi lahko vplivali na oblikovanost končnega izdelka.

Povezave (ang. Links) Pred izdelavo končnega PDF-ja za tisk je potrebno preveriti, če imajo vse fotografije in slike povezavo z datoteko.

Primer okna Links v programu Adobe InDesign

Manjkajoča povezava (ang. Missing links) V kolikor fotografiji manjkajo povezave, programsko orodje to sporoči v pogovornem oknu Links z oznako rdečega krogca z vprašajem. V pogovornem oknu povezave (ang. Links) nam program sporoča, da nimamo povezave s fotografijo

OPOZORILO! V kolikor povezave niso ustrezne, se bo ločljivost v datotekah spremenila – znižala (npr. v primeru, da ne popravimo povezav pred izdelavo datoteke PDF, bo ta vsebovala fotografije nižje ločljivosti (108 dpi) in ne 300 dpi, kot jo dejansko ima fotografija)!

Neosvežena povezava (ang. Modified Links) V kolikor smo fotografijo v programu za obdelavo fotografij naknadno spreminjali in povezave nismo osvežili, programsko orodje to sporoči v pogovornem oknu Links z oznako rumenega trikotnika s klicajem.

Primer okna Links v programu Adobe InDesign

V pogovornem oknu povezave (ang. Links) nam program sporoča, da nimamo osvežene povezave s fotografijo

Pisave Pred izdelavo končne datoteke je potrebno preveriti, če so nameščene vse pisave. V primeru, da določene pisave manjkajo, jih je priporočljivo nadomestiti z že nameščenimi ali pa jih ustrezno uvoziti in namestiti v računalniški pomnilnik.

Primer okna Find Font v programu Adobe InDesign

V pogovornem oknu Find Fonts lahko mankajoče pisave nadomestimo s pisavami, ki so na voljo

Dodatek za porezavo (ang. Bleed) in robovi (ang. Margins) Vedno je potrebno preveriti, če so v datoteki določeni dodatek za porezavo in dovolj široki robovi. S tem zagotovimo, da vsebina med postopki rezanja, zgibanja in vezanja ostane prepoznavna in berljiva.

OPOZORILO! Šele ko smo popolnoma prepričani, da je datoteka ustrezno pripravljena jo izvozimo in shranimo v PDF format, primeren za tisk!

Izvoz datoteke v PDF Izvoz datoteke v PDF V grafičnem programu izdelano grafično predlogo je potrebno izvoziti v datoteko PDF, primerno za tisk.

Nastavitve pri izvozu datoteke v PDF v zavihku General V oknu Adobe PDF Preset izbiramo med prednastavljenimi nastavitvami (npr. High Quality Print, Press Quality itd.) Za izdelavo datoteke za tisk se najpogosteje uporablja PDF/X-3:2002. Pred izdelavo PDF datoteke za tisk je glede nastavitev priporočljivo pridobiti informacijo iz oddelka grafične priprave v tiskarni, da se izdela pravilna in končna datoteka za tisk. V oknu Pages se določi izbor strani (vse strani ali le določene) in potrdi izdelavo datoteke, sestavljene iz posamičnih strani (ang. Pages). Pri izdelavi datoteke za tisk se ne določa izdelave strani v paru (ang. Spreads).

Primer okna Export Adobe PDF v programu Adobe InDesign

Nastavitve v zavihku General v pogovornem oknu za izdelavo PDF datoteke za tisk v programu Adobe InDesign

Prednastavljenih nastavitev kompresije v zavihku Compression ni potrebno spreminjati (stiskanje slik je omogoÄ?eno le v primeru loÄ?ljivosti, viĹĄje od 300 dpi).

Primer okna Export Adobe PDF v programu Adobe InDesign

Nastavitve kompresije v zavihku Compresion v pogovornem oknu za izdelavo PDF datoteke za tisk v programu Adobe InDesign

V zavihku nastavitev tiskarskih oznak Marks and Bleeds je potrebno potrditi izdelavo oznak za porezavo in potrditi uporabo 3 mm dodatka za porezavo.

Primer okna Export Adobe PDF v programu Adobe InDesign

Nastavitve v zavihku Marks and Bleeds v pogovornem oknu za izdelavo PDF datoteke za tisk v programu Adobe InDesign

V zavihku izvoza datoteke Output je potrebno preveriti, da je v oknu barvnih pretvorb Colour Conversion izbrana funkcija brez barvne pretvorbe (ang. No Colour Conversion) in da je v oknu Output Intent Profile Name izbran barvni profil Coated FOGRA 39 (ISO 12647-2:2004).

Izdelana PDF datoteka Preden se dostavi datoteko v grafiÄ?no podjetje, je potrebno preveriti njeno skladnost z zahtevami tiska: - da je datoteka sestavljena iz posameznih listov; - da vsebuje dodatek za porezavo; - da vsebuje oznake za razrez; - da so grafiÄ?ni elementi izdelani v CMY(K) barvnem naÄ?inu s pripetim pravilnim barvnim profilom.

Primer okna Export Adobe PDF v programu Adobe InDesign

Nastavitve v zavihku Output v pogovornem oknu za izdelavo PDF datoteke za tisk v programu Adobe InDesign

Datoteka za tisk letaka Datoteka mora biti v izhodiščni datoteki pravilno definiranih dimenzij. Posledično bodo dimenzije tiskovine v PDF datoteki pravilne. Datoteka PDF za izdelavo letaka vsebuje dve enostranski strani (stran za spredaj in stran za zadaj). Vsaka posamezna stran vsebuje dodatek za porezavo in oznake za razrez. Grafični elementi so dovolj odmaknjeni od linije za razrez (dovolj široki robovi).

Primer pravilno definirane datoteke za tisk

Umquia que quae. Et aut volupti berundis maxim ut in reseditio imagnatur? Issitatate re numque verspit facernam dollate excea sum fugia in cus dolum hillaccus, consequunt harchil maximene cuptatiae nos dem alignis moluptas rem ad quas essin nosto ea voluptas ium sunt hiliquiam, nus ipicium, imoluptatia dersped esti ut et mint opta doluptatium a doloreicipit doloreiur, et, quia nisciis repe provite mporro quia poratem porepelibus.

Aborati onserspidi optatem et aut ut miliaep eliatio nempore nobis aut aperferum ut am et ipsunt ommo verum as dolupta que nonse ni blaut fugiae nusdae ipsae es molupta ssectur, ommos estrum nia que endelest is aciatem voloribus iuntio ium cus dolor repudaerum earum que cuptatur? Lia vit aliquid quatemp oressuntium vel intota sinci culpa se dendeli quisit, quodi dolorum sit landel idi conserepe occae non nonsendipsum eossin re voloresto denis volupit, volut evellecus. Natem qui omni alique lautat ven- Eperum aut vero doluptas quist, ditatur? que pa que secum etum am volupUr aciustem esti natemolut volor- ti unte provid moloritiam il illandi itio vendeli quibus eos evelitatur, tasped quid qui aut fugiam, to vocus sum venditis de porum haris lorpor a. et quiasit, cum et iliam rationsecto es nos molles acerovid ut es anis nos dolut rest, comnienis que vento eum aut dionsequati ut aliquod quiaspero optae simi, comnima ximilla borpore perferum etur sapiendella se voluptur, etum quibeat.

Menihilignam aborehe nisque niminctur? Pudi nis doluptae alibus, il ius eaquatia cum quis as volo te corerch illoren danditibus maio in nullabo ritassinture ma conseque in re laut as del magnamet lab invenis ea vel iderferia eium qui blaccae. Nam resenda

Na sliki je prikazan sprednji (levo) in zadnji (desno) del letaka, vsak na svoji strani z dodatkom za porezavo in oznakami za razrez

Primer nepravilno definirane datoteke za tisk

Na sliki je prikazana datoteka, kjer sta obe strani letaka postavljeni na isti strani, brez dodatka za porezavo in brez oznak za razrez

Datoteka za tisk brošure, vezane z žico Datoteka mora biti v izhodiščni datoteki pravilno definiranih dimenzij. Datoteka naj vsebuje enostranske strani, vključno z naslovnico, ki si sledijo v pravilnem vrstnem redu. Vsaka posamezna stran vsebuje dodatek za porezavo in oznake za razrez. Grafični elementi so dovolj odmaknjeni od linije za razrez (dovolj široki robovi).

Primer pravilne datoteke za tisk

Naslovnica spredaj zunaj

Naslovnica spredaj znotraj

Naslovnica zadaj znotraj

Naslovnica zadaj zunaj

Datoteka vsebuje pravilen vrsti red posamičnih strani

Primer nepravilne datoteke za tisk

Naslovnica Naslovnica zadaj spredaj zunaj zunaj

Naslovnica Naslovnica spredaj zadaj znotraj znotraj

Datoteka je narejena iz dvostranskih strani

Datoteka za tisk brošure, lepljene v hrbtu Potrebno je ločiti datoteko za izdelavo platnice od datoteke za knjižni blok. Datoteka za knjižni blok brošure naj vsebuje enostranske strani, ki si sledijo v pravilnem vrstnem redu. Datoteka za platnico naj vsebuje stran za celotno zunanjost platnice in stran za celotno zunanjost platnice.

Primer datoteke za notranjost

Pravilno pripravljena datoteka vsebuje pravilen vrstni red posamičnih strani

Nepravilno pripravljena datoteka iz dvostranskih strani

Mere platnice Mere platnice dobimo s seštevkom dveh širin knjižnega bloka in širine hrbta. Višino platnice definira višina knjižnega bloka.

OPOZORILO! V hrbtu notranje strani platnice ne sme biti potiska, da se lepilo bolje oprime!

Primer datoteke za platnico

Datoteka vsebuje dve strani; stran z zunanjostjo (levo) in stran z notranjostjo platnice (desno), ki je tiskana tudi znotraj, in je v pasu 3–5 mm vzporedno s hrbtom brez grafike

Datoteka za tisk tiskovine, vezane v trdo vezavo Datoteka mora biti v izhodiščni datoteki pravilno definiranih dimenzij. Datoteka za knjižni blok brošure naj vsebuje enostranske strani, ki si sledijo v pravilnem vrstnem redu (glej stran 64). Datoteka za platnico naj vsebuje stran za celotno zunanjost platnice.

Primer datoteke za platnico

dimenzije strani oz. knjižnega bloka

hrbet

ostava (dodatek 3 mm med lepenko za hrbet in lepenko za platnico

dodatek 20 mm za zavihek

Pravilno pripravljena datoteka za platnico, kjer so dimenzije platnice z dodanimi 20 mm dodatka na vse strani platnice za potrebe ovijanja lepenke in po 3 mm na vsako stran levo in desno od hrbta (ostava, da se omogoči listanje)

Primer določitve mere za platnico: notranjost 210 × 297 mm, hrbet 10 mm Mere za platnico: širina: 210 + 210 + 10 + 3 + 3 + 20 + 20 = 476 mm višina: 297 + 20 + 20 = 337 mm

Datoteka za tisk brošure, vezane s spiralo Datoteka naj vsebuje enostranske strani, vključno z naslovnico, ki si sledijo v pravilnem vrstnem redu.

Primer datoteka za tisk tiskovine, vezane s spiralo Naslovnica spredaj zunaj

Naslovnica spredaj znotraj

Naslovnica zadaj znotraj

Naslovnica zadaj zunaj

Pravilna datoteka vsebuje pravilen vrstni red posamičnih strani

Naslovnica Naslovnica zadaj spredaj zunaj zunaj

Naslovnica Naslovnica spredaj zadaj znotraj znotraj

Napačno izdelana datoteka iz dvostranskih strani

Primer postavitve strani za vezavo s spiralo

OPOZORILO! Rob strani, kjer je spirala, mora biti širok najmanj 15 mm!

Lihe strani morajo imeti širši rob na levi, sode strani pa širši rob na desni strani.

V primeru, da imamo dokument definiran kot dvostranski, bo pri izvozu v PDF na strani lista, kjer je spirala, dodatek za porezavo z grafiko sosednjega lista.

Primer strani datoteke za vezavo s spiralo, kjer je datoteka definirana kot enostranski dokument

Dodatek za porezavo je pravilen

Primer strani datoteke za vezavo s spiralo, kjer je datoteka definirana kot dvostranski dokument

OPOZORILO! Dokument za broĹĄuro, vezano s spiralo, mora biti v grafiÄ?nem programu definiran kot enostranski dokument!

Dodatek za porezavo vsebuje elemente iz sosednje strani

Datoteka za tisk in izrez nalepk na tiskalniku, ki omogoča tisk grafike in obrez po liniji (ang. Print&Cut)

Primer datoteke za tisk in razrez

V datoteki je vektorsko izrisana linija obreza. Barva linije je določena kot Spot barva z imenom CutContour, saj jo v tem primeru RIP tiskalnika v datoteki zazna kot linijo za izrez in je ne upošteva pri tiskanju grafike. Grafika mora vsebovati dodatek za porezavo. Pravilno izdelana datoteka vsebuje grafiko z dodatkom za porezavo in linijo za obrez

Linijo za razrez, ki je definirana kot dodatna (Pantone) ali kot procesna (CMYK) barva na svoji strani v datoteki za tisk, lahko v grafičnem podjetju spremenimo v pravo barvo CutContour, ki jo razume RIP tiskalnika.

OPOZORILO! Linija za izrez mora biti v vektorski obliki!

Nepravilno izdelana datoteka vsebuje grafiko brez dodatka za porezavo in linije za obrez

Viri in literatura [1] Slovenski inštitut za standardizacijo : spletna prodaja [dostopno na daljavo]. [citirano 18. 2. 2016]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://ecommerce.sist.si/>. [2] KUHN, M. International standard paper sizes [dostopno na daljavo]. obnovljeno 29. 10. 1996. [citirano 24. 1. 2016]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.cl.cam.ac.uk/~mgk25/iso-paper.html>. [3] JOGER M., Grafične pojmovne drobtinice Slovar strokovne terminologije za področje tiska in dodelave, Srednja šola tiska in papirja, 2001 [4] KUMAR, M. Tehnologija grafičnih procesov. Ljubljana : Center RS za poklicno izobraževanje, 2008. [5] DABNER, D., CALVERT, S. in CASEY, A. Grafično oblikovanje : priročnik za grafične oblikovalce tiskanih, digitalnih in večpredstavnih medijev. Ljubljana : Tehniška založba Slovenija, 2011. [6] Opis Coreldraw Graphics Suite X8 [dostopno na daljavo]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.corel.si/> [7] Pogosto zastavljena vprašanja, Adobe Acrobat Reader DC [dostopno na daljavo]. [citirano 27. 3. 2016.]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://helpx.adobe.com/si/reader/faq.html>