Priprava na izpite za čoln by Spinaker

PRIPRAVA NA IZPITE ZA ČOLN Vprašanja z odgovori Gregor Jeretič in Tomaž Gregorič

PRIPRAVA NA IZPITE ZA ČOLN Vprašanja z odgovori Avtorja: Gregor Jeretič, Tomaž Gregorič Založnik: Spinaker d. o. o., Sončna pot 8, 6320 Portorož, Slovenija Ilustracije: Janja Baćac Fotografije: Dreamstime, Stane Jeršič Oblikovanje in prelom: Janja Baćac Tisk: Tiskarna Pleško d. o. o., Medvode, Slovenija Copyright ©: Spinaker d. o. o., Sončna pot 8, 6320 Portorož, Slovenija Naklada: 2.000 izvodov Leto izida: 2014, 1. izdaja

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 629.55(035) 656.62(035) JERETIČ, Gregor Priprava na izpite za čoln : vprašanja z odgovori / Gregor Jeretič in Tomaž Gregorič ; [ilustracije Janja Baćac ; fotograﬁja Dreamstime, Stane Jeršič]. - 1. izd. - Portorož : Spinaker, 2014 ISBN 978-961-93429-9-2 1. Gregorič, Tomaž, 1973275172864

Pričujoča knjiga je informativne narave. Čeprav sva avtorja vse informacije zbrala z največjo skrbnostjo in preverila njihovo resničnost ter ažurnost, je najina kazenska in civilna odgovornost za stvarne in pravne napake na informacijah popolnoma izključena. Avtorja knjige ne odgovarjava za nikakršno neposredno ali posredno škodo ali neprijetnosti, ki bi lahko bralcu nastale na podlagi uporabe knjige. Vse tukaj navedene podatke in priporočila bralec uporablja na lastno odgovornost. Brez pisnega dovoljenja založnika so v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, skupaj s snemanjem, fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki.

Uvod Vsak ljubitelj morja in plovbe se na neki točki odloči, da pridobi izpite, ki jih potrebuje za plovbo po morju ali celinskih vodah. K temu ga običajno vodi želja po povsem samostojnem upravljanju čolna ali že sama želja po pridobivanju novih znanj in s tem večji samozavesti med plovbo po morju ali celinskih vodah. Temeljito pripravo na izpit za voditelja čolna oziroma preizkus znanja ter izpit za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS vam omogočajo naše knjige iz zbirke Moj prvi navtični priročnik: Priročnik za voditelja čolna na morju, Priročnik za voditelja čolna na celinskih vodah in Priročnik za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS. Vsi priročniki vsebinsko ustrezajo izpitnemu programu posameznih izpitov, ki ga določa Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. S to knjigo smo še dodatno nadgradili vsebino naših priročnikov v upanju, da vam bomo olajšali pripravo na opravljanje izpitov za čoln. Kako brati knjigo Vprašanja z odgovori so v knjigi razdeljena po poglavjih v skladu z izpitnimi programi. Nekatera poglavja se pojavljajo v različnih izpitnih programih, vendar jih v knjigi navajamo samo enkrat. Pri uporabi knjige je zato nujno upoštevati kazalo. Naj vam bo ta knjiga v pomoč in ne bližnjica do znanja!

Ne kako piha veter, ampak kako napnemo jadra, to je bistveno! ~ Lothar J. Seiwert

PRIPRAVA NA IZPITE ZA ČOLN

Vsebina IZPIT ZA VODITELJA ČOLNA NA MORJU Pomorski predpisi Mornarska dela in veščine Osnove navigacije Pravila o izogibanju trčenju na morju Osnove motoroznanstva

7 41 55 19 69

PREIZKUS ZNANJA ZA UPRAVLJANJE ČOLNA NA MORJU Pomorski predpisi Pravila o izogibanju trčenju na morju

7 19

IZPIT ZA VODITELJA ČOLNA NA CELINSKIH VODAH Predpisi o plovbi po celinskih vodah Mornarska dela in veščine Osnove navigacije Pravila plovbe po celinskih vodah Osnove motoroznanstva

81 41 55 92 69

PREIZKUS ZNANJA ZA UPRAVLJANJE ČOLNA NA CELINSKIH VODAH Predpisi o plovbi po celinskih vodah Pravila plovbe po celinskih vodah

81 92

IZPIT ZA UPRAVLJANJE Z RADIJSKO POSTAJO VHF GMDSS Sistem GMDSS Radijska komunikacija VHF Osnove radijske postaje VHF Govorne funkcije radijske postaje VHF DSC-funkcije radijske postaje VHF

PRIPRAVA NA IZPITE ZA ČOLN

107 109 115 116 118

Izpit za voditelja Ä?olna na morju Preizkus znanja za upravljanje Ä?olna na morju

PRAVILA O IZOGIBANJU TRÄ&#x152;ENJU NA MORJU

Jadrnica, ki pluje z vetrom s svoje leve strani, se mora umakniti jadrnici, ki pluje z vetrom s svoje desne strani.

Jadrnica, ki je na vetrni strani, se mora umakniti s poti jadrnici, ki je na zavetrni strani.

Plovilo na mehanski pogon se mora zaradi pravila medsebojne obveznosti plovil umakniti s poti jadrnici.

Jadrnica, ki pluje z jadri in hkrati z motorjem, se mora umakniti s poti plovilu na mehanski pogon, ki ga vidi na svoji desni strani.

Jadrnica se mora zaradi pravila medsebojne obveznosti plovil umakniti s poti plovilu, ki ribari.

PRIPRAVA NA IZPITE ZA Ä&#x152;OLN

PRAVILA O IZOGIBANJU TRČENJU NA MORJU Kaj pomeni zmanjšana vidljivost? Zmanjšana vidljivost pomeni vsako okoliščino, v kateri je vidljivost zmanjšana zaradi megle, meglenosti, sneženja ali močne nevihte z dežjem, peščene nevihte in drugih podobnih vzrokov. Kako mora pluti plovilo v primeru zmanjšane vidljivosti? V primeru zmanjšane vidljivosti mora plovilo pluti z varno hitrostjo, ki je prilagojena okoliščinam in stanju zmanjšane vidljivosti. Plovilo na mehanski pogon mora imeti pogonski stroj nenehno v pripravljenosti za neposredni manever. Kakšne oblike in barve so znamenja in kdaj se uporabljajo? Znamenja so črne barve v obliki krogle, stožca in valja. Uporabljajo se podnevi. Kdaj se uporabljajo luči? Luči se uporabljajo od sončnega zahoda do sončnega vzhoda. Luči se lahko uporabljajo tudi od sončnega vzhoda do sončnega zahoda pri zmanjšani vidljivosti in v drugih primerih, ko je to potrebno. Opiši jamborno luč. Jamborna luč je bela luč, ki stalno sveti v obzornem loku 225°. Postavljena je v vzdolžni simetrali plovila in pritrjeno tako, da se svetloba vidi od črte premca do 22,5° za prečnico na obeh bokih plovila. Kako svetita bočni luči? Bočni luči svetita stalno v obzornem loku 112,5° in sta pritrjeni tako, da se svetloba vidi od črte premca do 22,5° za prečnico na oba boka plovila; na desnem boku zeleno, na levem pa rdeče. V kakšnem obzornem loku sveti krmna luč? Krmna luč sveti v obzornem loku 135°. Postavljena je čim bliže krmi in je pritrjeno tako, da se luč vidi 67,5° na vsako stran plovila, gledano od črte krme. Kakšne barve je luč za vlečenje in kam sveti? Luč za vlečenje je rumena luč enakih značilnosti, kot jih ima krmna luč in sveti v obzornem loku 135°. Kaj je krožna luč? Krožna luč je luč, ki sveti stalno v obzornem loku 360°.

PRIPRAVA NA IZPITE ZA ČOLN

PRAVILA O IZOGIBANJU TRČENJU NA MORJU

Plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja, med plovbo, daljše od 50 m, z desne

Zasidrano plovilo, daljše od 50 m in krajše od 100 m, z leve

Katero plovilo označujejo znamenja na naslednjih slikah?

Plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja

Plovilo, omejeno s svojim ugrezom

Nasedlo plovilo

Plovilo, nesposobno za manevriranje

Plovilo na mehanski pogon, ki vleče, ali vlečeno plovilo, pri čemer vlečni sestav presega dolžino 200 m

Plovilo, ki ribari

PRIPRAVA NA IZPITE ZA ČOLN

PRAVILA O IZOGIBANJU TRČENJU NA MORJU Zasidrano plovilo

Plovilo, ki pluje na jadra in hkrati na mehanski pogon

Plovilo, ki ribari, vendar ne z vlečnimi mrežami, spuščena naprava sega vodoravno več kot 150 m od plovila v smeri tega znamenja Kakšno opremo za zvočne signale morajo imeti plovila različnih dolžin? Plovilo, dolžine 12 m ali več, mora imeti piščalko. Plovilo, dolžine 20 m ali več, mora imeti tudi zvon. Plovilo, dolžine 100 m in več, pa mora imeti tudi gong, katerega tona in zvoka ni mogoče zamenjati s tonom in zvokom zvona. Zvon in/ali gong je mogoče nadomestiti z drugo opremo, ki ima zvok ustrezne značilnosti, in sicer pod pogojem, da je vselej mogoče oddajati predpisane zvočne signale ročno. Plovilu, dolžine manj kot 12 m, ni treba imeti piščalke, vendar mora imeti v tem primeru kakšno drugo sredstvo za oddajanje učinkovitega zvočnega signala. Koliko trajata kratek in dolg pisk? Kratek pisk pomeni zvok, ki traja približno sekundo. Dolg pisk pomeni zvok, ki traja štiri do šest sekund. Kdaj mora plovilo s signali označiti svoj manever? Kadar plovili vidita drugo drugega, mora plovilo na mehanski pogon, ki med plovbo manevrira, označiti svoj manever s signali piščalke. S katerimi signali se označujeta manevra »zavijam desno« in »zavijam levo«? S kratkim piskom se označuje manever "zavijam na desno" in z dvema kratkima piskoma manever "zavijam na levo". Kaj pomeni zvočni signal, ki ga sestavljajo trije kratki piski? S tremi kratkimi piski se označuje manever "vozim vzvratno". Katere zvočne signale mora ob zmanjšani vidljivosti oddajati plovilo na mehanski pogon? Ob zmanjšani vidljivosti mora plovilo na mehanski pogon med plovbo oddajati dolg pisk v časovnih presledkih največ dveh minut, če se ne premika, pa mora v časovnih presledkih največ dveh minut oddajati dva dolga zaporedna piska, ločena s presledkom približno dveh sekund.

PRIPRAVA NA IZPITE ZA ČOLN

PRAVILA PLOVBE PO CELINSKIH VODAH Opiši splošne značilnosti znakov za informiranje na plovnih poteh in navedi nekaj primerov. Znaki za informiranje so običajno modre barve z belim simbolom. Npr. znak za jez, za prečkanje nadzemnih vodov, za brod, za obračališče, za konec prepovedi itd. Za informiranje se uporabljajo tudi zelene luči, ki označujejo mesto, kjer je dovoljen vstop. Kako je označena desna stran plovbnega območja? Desna strana plovbnega območja je označena z bojami rdeče barve v obliki valja. Na njih sta lahko rdeče vrhnje znamenje v obliki valja in rdeča luč, ki zabliska enkrat na vsake 3,5 s. Kako je označena leva stran plovbnega območja? Leva stran plovbnega območja je označena z bojami zelene barve v obliki stožca. Na njih sta lahko zeleno vrhnje znamenje v obliki stožca in zelena luč, ki zabliska enkrat na vsake 3,5 s. Kako je označeno razpotje na plovbnem območju? Razpotje je označeno z okroglo bojo z vodoravnimi rdečimi in zelenimi pasovi ali z bojo drugih oblik, ki pa mora imeti okroglo vrhnje znamenje prav tako z vodoravnimi rdečimi in zelenimi pasovi. Na njej je lahko stalno utripajoča bela luč. Kako je lahko na boji za razpotje označena priporočljiva stran plovbe (desna ali leva)? Priporočljivo stran plovbe oziroma glavnega plovbnega območja na desni strani, je označena z dodatnim rdečim vrhnjim znamenjem v obliki valja. Na njej je lahko rdeča luč, ki zabliska enkrat na vsake 3,5 s. Priporočljivo stran plovbe oziroma glavnega plovbnega območja na levi strani, je označena z dodatnim zelenim vrhnjim znamenjem v obliki stožca. Na njej je lahko zelena luč, ki zabliska enkrat na vsake 3,5 s. Kdaj se na obali uporabljajo oznake plovbnega območja? Oznake na obali se uporabljajo tam, kjer se plovbno območje približa bregu. Kakšne so oznake plovbnega območja v bližini desnega brega? Oznake plovbnega območja v bližini desnega brega so table v obliki kvadrata, rdeče barve z dvema belima vodoravnima pasovoma. Na njih je lahko rdeča luč, ki zabliska enkrat na vsake 5,5 s.

PRIPRAVA NA IZPITE ZA ČOLN

PRAVILA PLOVBE PO CELINSKIH VODAH Kakšne so oznake plovbnega območja v bližini levega brega? Oznake plovbnega območja v bližini levega brega so table v obliki kvadrata z vodoravno diagonalo, zelene barve s spodnjo polovico bele barve. Na njih je lahko zelena luč, ki zabliska enkrat na vsake 5,5 s. Kako je označeno območje prehoda plovbnega področja z enega na drugi breg? Prehod plovbnega območja z enega na drugi breg označujejo na desnem bregu table v obliki kvadrata, rumene barve z navpičnim črnim pasom. Na njih je lahko rumena luč, ki zabliska parnokrat zaporedoma, čemur sledi krajše obdobje teme. Na levem bregu pa se nahajajo table v obliki kvadrata z navpično diagonalo, rumene barve z navpičnim črnim pasom. Na njih je lahko rumena luč, ki zabliska lihokrat zaporedoma, čemur sledi krajše obdobje teme. Opiši boje za označevanje nevarnih mest in ovir na desni in na levi strani. Boje, ki označujejo nevarno mesto ali oviro na desni strani, so pokončne boje ali drogi z vodoravnimi rdečimi in belimi pasovi. Na njih je rdeče vrhnje znamenje v obliki valja. Na njih je lahko rdeča luč, ki zabliska enkrat na vsake 3,5 s. Boje, ki označujejo nevarno mesto ali oviro na levi strani, so pokončne boje ali drogi z vodoravnimi zelenimi in belimi pasovi. Na njih je zeleno vrhnje znamenje v obliki stožca. Na njih je lahko zelena luč, ki zabliska enkrat na vsake 3,5 s. Opiši ﬁksne oznake za označevanje nevarnih mest in ovir na desni in na levi strani. Fiksne oznake, ki označujejo nevarno mesto ali oviro na desni strani, so drogovi z rdečim vrhnjim znamenjem v obliki stožca, obrnjenega z vrhom navzdol. Na njih je lahko rdeča luč, ki zabliska enkrat na vsake 3,5 s. Fiksne oznake, ki označujejo nevarno mesto ali oviro na levi strani, so drogovi z zelenim vrhnjim znamenjem v obliki stožca, obrnjenega z vrhom navzgor. Na njih je lahko zelena luč, ki zabliska enkrat na vsake 3,5 s. Opiši ﬁksne oznake za označevanje razpotij. Fiksne oznake, ki označujejo razpotje, so drogovi z rdečim vrhnjim znamenjem v obliki stožca, obrnjenega z vrhom navzdol, nad zelenim vrhnjim znamenjem v obliki stožca, obrnjenega z vrhom navzgor. Na njih je lahko stalno utripajoča bela luč. Kaj označujejo kardinalne oznake in kako jih ločimo med seboj? Kardinalne oznake označujejo nevarnosti za plovbo (plitvine, čeri, razbitine ...) in nam kažejo, po kateri strani se jim moramo izogniti. So

PRIPRAVA NA IZPITE ZA ČOLN

RADIJSKA KOMUNIKACIJA VHF Na kaj vpliva moč oddajanja? Moč oddajanja vpliva na domet signala oziroma na njegovo jakost in s tem tudi na kvaliteto zvočnega signala oziroma govora. Moč oddajanja vpliva tudi na porabo energije; večja moč oddajanja pomeni večjo porabo energije. Na katerih kanalih se moč oddajanja samodejno zmanjša na 1 W in zakaj? To se zgodi na VHF-kanalih 15, 17, 75 in 76. S tem se prepreči morebitne motnje VHF-kanala 16, ki uporablja sosednjo frekvenco. Zakaj je treba poskusiti oddajati najprej na zmanjšani moči oddajanja? Pri uporabi radijske postaje VHF kot sprejemnika se ta vedno samodejno prilagaja na sprejemanje najmočnejšega signala. Če se v oddaljenosti 1 NM od plovila nahajata na primer še dve plovili, ki oddajata na istem kanalu, ena na največji dopustni moči oddajanja, druga pa na zmanjšani moči oddajanja, se bo radijska postaja VHF prilagodila in sprejemala samo signal s plovila, ki oddaja na največji dopustni moči oddajanja. V primeru, da bi obe plovili oddajali na zmanjšani oddajni moči, bi lahko radijska postaja VHF istočasno sprejemala signala obeh plovil. Kaj pomeni kratica MMSI? MMSI je kratica za angl. Maritime Mobile Service Identity oziroma identiﬁkacijsko številko pomorske mobilne postaje. Kdo dodeljuje MMSI-številko? MMSI-številke za plovila, ki so registrirana v Sloveniji, dodeljuje Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije. Kdo lahko v radijsko postajo VHF vpiše MMSI-številko? V radijsko postajo VHF lahko MMSI-številko vpiše njen dobavitelj oziroma pooblaščen serviser. Čemu je namenjena MMSI-številka in kako je sestavljena? MMSI-številka je enolična 9-mestna številka, katere vloga je podobna vlogi telefonske številke, in je dodeljena radijskim postajam VHF. MMSIštevilka dejansko pripada plovilu, čeprav se jo uporablja le v radijski postaji VHF. Vse podatke o registraciji in lastništvu plovila torej dopolnjuje tudi MMSI-številka, kar je dobrodošlo predvsem v reševalnih akcijah v primeru stiske na morju. Prve tri zaporedne števke MMSI-številke za morebitnimi vodečimi ničlami predstavljajo MID-oznako države.

PRIPRAVA NA IZPITE ZA ČOLN

112

RADIJSKA KOMUNIKACIJA VHF Katera je MID-oznaka za Slovenijo? MID-oznaka za Slovenijo je 278. Kako po MMSI-številki vemo, da nas kliče obalna postaja? Samo MMSI-številke obalnih postaj se vedno začnejo z »00«. Katero MMSI-številko ima RCC Koper? RCC Koper ima MMSI-številko 002780200. Čemu je namenjena MMSI-številka za skupino postaj? Skupinska MMSI-številka je lahko dodana osnovni MMSI-številki in se uporablja za klic celotne skupine radijskih postaj VHF z isto skupinsko MMSI-številko s samo enim klicem. Kaj je pozivni znak in kdo ga dodeljuje? Pozivni znak je enolična alfanumerična oznaka, ki se uporablja za identiﬁkacijo plovila. Za plovila, ki so registrirana v Sloveniji, pozivni znak istočasno z MMSI-številko dodeljuje Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije. Pozivni znak se uporablja pri govorno oddanih klicih s pomočjo radijske postaje VHF. Vse podatke o registraciji in lastništvu plovila torej dopolnjuje tudi pozivni znak. Katera je predpona pozivnih znakov za Slovenijo? Predpona pozivnih znakov za Slovenijo je S5. Kaj je obalna postaja? Obalne postaje so pomorske radijske postaje na kopnem. Nadzorujejo radijske frekvence, namenjene klicem v stiski, koordinirajo radijski promet in posredujejo pri komunikaciji med plovili ali pri komunikaciji s kopnim. Ali v Sloveniji vlogo obalne postaje prevzema pristaniška kapitanija v Kopru? Da, v Sloveniji vlogo obalne postaje prevzema pristaniška kapitanija v Kopru. Kdaj se uporablja fonetična abeceda? Fonetična abeceda se uporablja pri glasovni komunikaciji za črkovanje delov govornih sporočil, ki so zelo pomembni, težko razumljivi ali ob zelo slabem radijskem signalu. S fonetično abecedo črkuj svoje ime. Primer: ime Borut se s fonetično abecedo črkuje BRAVO OSCAR ROMEO UNIFORM TANGO.

113

PRIPRAVA NA IZPITE ZA ČOLN

DSC-FUNKCIJE RADIJSKE POSTAJE VHF Kaj je treba storiti ob prejemu navadnega DSC-klica? Ob prejemu navadnega DSC-klica preko VHF-kanala 70 moramo prejeti klic potrditi z DSC-kontrolo. Nato prisluhnemo govorno oddanemu sporočilu in nadaljujemo z govorno komunikacijo. Kaj se zgodi z delovnim kanalom vaše radijske postaje VHF po vaši potrditvi prejetega navadnega DSC-klica? Po DSC-potrditvi navadnega klica se radijska postaja VHF samodejno prestavi na delovni kanal, ki ga je izbrala kličoča postaja. Testiraj radijsko postajo VHF s klicem RCC Koper na njihov delovni kanal. S pomočjo navadnega DSC-klica na RCC Koper se preveri delovanje DSCkontrole radijske postaje VHF, z govorno komunikacijo, ki sledi DSCpotrditvi klica, pa se preveri še delovanje govornih funkcij radijske postaje VHF. Kaj je treba vedeti o drugem plovilu, če ga želimo priklicati s pomočjo navadnega DSC-klica? Potrebno je poznati njegovo MMSI-številko. Kdaj se uporablja skupinski klic? Skupinski klic se uporablja takrat, ko želimo z enim samim klicem priklicati vse radijske postaje VHF, ki imajo isto skupinsko MMSI-številko. Koliko postaj je možno priklicati s skupinskim klicem? S skupinskim klicem lahko z enim samim klicem prikličemo vse radijske postaje VHF, ki imajo isto skupinsko MMSI-številko. Oddaj skupinski klic. Skupinski klic oddamo kot navadni klic, le da ga pošljemo na skupinsko MMSI-številko. Nato počakamo nekaj sekund in skupinski klic oddamo še govorno tako, da med držanjem gumba »PTT« v mikrofon povemo vsebino skupinskega klica po predpisani predlogi. Kaj je treba storiti po prejemu skupinskega klica? Po prejemu skupinskega DSC-klica preko VHF-kanala 70 se radijska postaja VHF samodejno prestavi na delovni kanal, ki ga je izbrala kličoča postaja, in je zato treba le še prisluhniti govorno oddanemu sporočilu na delovnem kanalu.

PRIPRAVA NA IZPITE ZA ČOLN

126

DSC-FUNKCIJE RADIJSKE POSTAJE VHF Ali je možno na radijski postaji VHF pregledati zgodovino prejetih klicev? Vsi prejeti klici se na radijski postaji VHF shranijo v seznam prejetih klicev, ki se ga lahko kasneje pregleduje. Spominske zmožnosti radijske postaje VHF so omejene in zato se v spisek shrani samo določeno število nazadnje prejetih klicev. Na seznamu se običajno najprej prikaže zadnji prejeti klic. Zakaj je v radijski postaji VHF na voljo imenik? Imenik v radijski postaji VHF omogoča lažje rokovanje z znanimi MMSIštevilkami. Pri klicanju se lahko MMSI-številko izbere na podlagi pripadajočega imena v imeniku, pri prejemu klica pa se na zaslonu radijske postaje VHF izpiše ime klicatelja. Kako pogosto je v radijski postaji VHF smiselno ažurirati pozicijo plovila? Če radijska postaja VHF ni povezana z GPS-napravo, je priporočljivo pozicijo plovila in pripadajoči čas v UTC ročno ažurirati vsaj na vsake 4 ure. Kdo lahko v radijsko postajo VHF vpiše skupinsko MMSI-številko? Za razliko od osnovne MMSI-številke lahko skupinsko MMSI-številko v radijsko postajo VHF vpiše kdorkoli.

127

PRIPRAVA NA IZPITE ZA ČOLN

Priprava na opravljanje izpitov za čoln je s to knjigo hitra in učinkovita! Knjiga Priprava na izpite za čoln je odličen pripomoček za pripravo na katerikoli izpit za čoln, ki ga lahko opravljate na Upravi Republike Slovenije za pomorstvo. V njem so zbrana vsa najpogostejša izpitna vprašanja z odgovori, ki so urejena po izpitnem programu Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. IZPIT ZA VODITELJA ČOLNA NA MORJU za čoln z motorjem moči do 7,35 kW, do 7 m dolžine ali vodni skuter

PREIZKUS ZNANJA ZA UPRAVLJANJE ČOLNA NA MORJU za čoln z motorjem moči nad 7,35 kW ali nad 7 m dolžine (do 24 m)

IZPIT ZA VODITELJA ČOLNA NA CELINSKIH VODAH za čoln z motorjem moči do 7,35 kW, do 7 m dolžine ali vodni skuter

PREIZKUS ZNANJA ZA UPRAVLJANJE ČOLNA NA CELINSKIH VODAH za čoln z motorjem moči nad 7,35 kW ali nad 7 m dolžine (do 24 m)

IZPIT ZA UPRAVLJANJE Z RADIJSKO POSTAJO VHF GMDSS

27,90 €

za čoln z vgrajeno radijsko postajo VHF GMDSS