PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU Moj prvi navti ni priro nik Avtorja: Toma Gregori!, Gregor Jereti! Zalo nik: Spinaker d. o. o., Son!na pot 8, 6320 Portoro , Slovenija Ilustracije: Janja Ba"ac Fotogra!ja: Dreamstime Strokovni pregled: Ambro Jakop Lektoriranje: Nina Skube Oblikovanje in prelom: Janja Ba"ac Tisk: Gra#ka Gracer d. o. o., Slovenija Copyright ©: Spinaker d. o. o., Son!na pot 8, 6320 Portoro , Slovenija Naklada: 1.500 izvodov Leto izida: 2014, 1. izdaja CIP - Katalo ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji nica, Ljubljana 629.5(035) 656.61(035) GREGORI , Toma , 1973Priro nik za voditelja olna na morju : moj prvi navti ni priro nik / Toma Gregori in Gregor Jereti ; [ilustracije Janja Ba"ac ; fotogra!ja Dreamstime]. - 1. izd. - Portoro : Spinaker, 2014 ISBN 978-961-93429-6-1 1. Jereti , Gregor 273399808
Pri ujo priro nik je informativne narave. eprav sva avtorja vse informacije zbrala z najve jo skrbnostjo in preverila njihovo resni nost ter a urnost, je najina kazenska in civilna odgovornost za stvarne in pravne napake na informacijah popolnoma izklju ena. Avtorja priro nika ne odgovarjava za nikakr no neposredno ali posredno kodo ali neprijetnosti, ki bi lahko bralcu nastale na podlagi uporabe priro nika. Vse tukaj navedene podatke in priporo ila bralec uporablja na lastno odgovornost. Brez pisnega dovoljenja zalo nika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priob itev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakr nem koli obsegu ali postopku, skupaj s snemanjem, fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru dolo il Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Slika »Vrste oblakov« na strani 73 je osnovana na sliki »Cloud classi!cation« avtorja Valentin de Bruyn, dostopni na http://sk.wikipedia.org/wiki/Súbor:Cloud_types_en.svg in objavljeni pod licenco »Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 Unported«..
Uvod Ljudje po morju plujejo e od nekdaj. Nekateri plujejo za svoj vsakdanji kruh, za druge je plovba na in ivljenja, vse bolj pa se plovba uveljavlja tudi kot port in oblika spro anja. Sonce, mirno morje in prijeten veter nam lahko ob mirni plovbi nudijo obilo u itka. Toda morje lahko poka e tudi svoj manj prijazen obraz, ki za varno plovbo zahteva ve znanja in spretnosti. Pomembno je, da se zato na plovbo temeljito pripravimo. Knjiga Priro nik za voditelja olna na morju vsebuje vsa temeljna znanja naslednjih podro ij: pomorski predpisi, mornarska dela in ve ine, osnove navigacije, pravila o izogibanju tr enju na morju in osnove motoroznanstva. Za etnikom naj ta knjiga slu i kot njihov prvi navti ni priro nik, h kateremu se bodo zagotovo vra ali tudi kot e izku eni navtiki. Pri podajanju znanja smo v knjigi uporabili sodobne u ne tehnologije, zato je knjiga opremljena z bogatim slikovnim gradivom in videovsebinami, kar vam omogo a hitrej e in u inkovitej e usvajanje znanja. Videoposnetki dopolnjujejo vsebine, za katere je potrebna ponazoritev v praksi. Slovenci imamo dolgo pomorsko tradicijo, toda zaradi mo nega vpliva jezikov sosednjih narodov in dana nje vsesplo ne rabe angle ine se v praksi nekateri slovenski pomorski izrazi izgubljajo. S to knjigo jih pomagamo uveljavljati in ohranjati tako, da uporabljamo izklju no slovenske pomorske izraze, ki jih dopolnjujemo s hrva kimi ali angle kimi samo tam, kjer je to smiselno oziroma koristno. Eden prvih korakov vsakega za etnika je gotovo opravljanje izpita za voditelja olna na morju, s katerim lahko samostojno upravlja oln. Ta knjiga
3
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
obsega ves izpitni program Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in je odli en pripomo ek za pripravo na izpit za voditelja olna na morju. V podjetju Spinaker imamo dolgoletne izku nje z navti nim izobra evanjem in z nami je v svet navtike zakorakalo e na tiso e te ajnikov. Pri svojem izobra evalnem delu smo pozorno spremljali u ni proces te ajnikov in temu primerno razvijali u ne pripomo ke, med katere spada tudi ta knjiga. Verjamemo, da smo s to knjigo ustvarili kakovosten navti ni priro nik. elimo vam uspe no u enje in u ivanje v prebiranju tega navti nega priro nika.
Kako brati knjigo Priro nik je napisan tako, da omogo a enostavno navigacijo skozi vklju ene vsebine. Priro nik je dodatno opremljen z opozorili, opombami in primeri. Za la je razumevanje so vsebine podprte tudi z nazornimi videovsebinami, do katerih lahko preko vklju enih QR-kod enostavno dostopate kar s svojim pametnim telefonom. Vse videovsebine so brezpla no na voljo tudi na spletnem naslovu www.spinaker.si/videovsebine, kjer so urejene v sezname predvajanj, ki ustrezajo vsebini priro nika. Do njih lahko dostopate preko katerega koli ra unalnika z internetno povezavo.
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
LEGENDA
Videoposnetek
Opozorilo
Primer Videoposnetki, opozorila in primeri so v priro niku jasno ozna eni z zgornjimi simboli.
4
Vsebina POMORSKI PREDPISI Morska obmo ja in meje Uprava Republike Slovenije za pomorstvo Vpis olnov in izdaja dovoljenj za plovbo Vpisnik morskih olnov Zahteva za vpis olna in izdajo dovoljenja za plovbo Zahteva za izbris olna Izbris olna po uradni dol nosti Pregledi olnov Ozna be olnov Izobe anje zastave Obmo je plovbe Minimalna oddaljenost od obale Oddaljenost od obmo ja potopa Oprema olna Potrdila o usposobljenosti Nadzor nad varnostjo plovbe Vzdr evanje reda Pomorski prekr ki Odgovornost za smrt in telesne po kodbe Odgovornost za po kodovanje stvari Odgovornost za onesna enje okolja Tr enje plovil Re evanje na morju Dviganje potopljenih stvari Najdene stvari Kazniva dejanja
MORNARSKA DELA IN VE INE oln Vrste olnov Sestavni deli olna Tehni ne lastnosti olna Stabilnost olna
5
10 11 13 15 15 17 18 19 19 20 21 22 23 24 25 27 28 28 30 31 32 32 32 33 34 34 34 35 35 35 36 38 39
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
Vzdr evanje olna Vrvi Poimenovanje vrvi Vozli Sidra Manevriranje s olnom Vplutje v pristani e in pristajanje Izplutje iz pristani a Privezovanje na privezno bojo Sidranje Manevriranje med plovbo Ukrepanje v stiski Vdor vode (angl. Flooding) Nasedanje (angl. Grounding) Po ar (angl. Fire) Zapu anje olna (angl. Abandoning) Padec loveka v morje (angl. Man Overboard MOB) Osnove meteorologije Vreme Vremenska napoved Veter Beaufortova lestvica Douglasova lestvica Vetrovi, zna ilni za Jadran Oblaki Poslab anja vremena
40 41 41 42 45 47 48 50 51 52 54 55 55 56 58 60 61 63 63 63 64 64 66 67 72 73
OSNOVE NAVIGACIJE
75 75 76 76 77 77 78
Osnovni pojmi v navigaciji Geografske koordinate Zapisi geografskih koordinat Merske enote v navigaciji Horizont Koti v navigaciji
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
6
Kurz (K) Azimut ( ) Prem ni kot (L) Merjenje kurzov in azimutov Variacija (var) in deviacija kompasa ( ) Skupni popravek (Sp) Upo tevanje variacije in deviacije kompasa Upo tevanje zanosa Pomorske karte Vrste pomorskih kart Vsebina navigacijskih kart Topografski znaki in kraj ave Hidrografski znaki in kraj ave Znaki in kraj ave pomo i navigaciji in slu b Uporaba navigacijskih kart Osnovna opravila na navigacijskih kartah Dolo anje pozicije plovila Navigacijski pripomo ki Magnetni kompas Brzinomer Globinomer Daljnogled z vgrajenim daljinomerom Radar (angl. RAdio Detection And Ranging) GPS (angl. Global Positioning System) Chartplotter Priro niki za plovbo Plovba pod te jimi pogoji Plovba ob zmanj ani vidljivosti No na plovba Plovba ob mo nem vetru in/ali toku
78 79 79 80 81 82 83 84 85 85 86 87 88 91 103 104 109 115 115 115 115 116 116 116 116 117 118 118 119 119
PRAVILA O IZOGIBANJU TR ENJU NA MORJU
120 120 121
Pomen izrazov v pravilih Pravila za plovbo in manevriranje
7
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
Nevarnost tr enja Ravnanje za izognitev tr enja Plovba na ozkih plovnih poteh Shema lo ene plovbe Ravnanje plovil, ki vidijo druga drugo Jadrnice Prehitevanje Polo aj plovil z nasprotnih smeri Kri anje smeri Ravnanje plovila, ki odstopa pot Ravnanje plovila s prednostjo Medsebojne obveznosti plovil Ravnanje pri zmanj ani vidljivosti Lu i in znamenja Znamenja Lu i Plovila na mehanski pogon Vle enje in potiskanje Jadrnice in plovila na vesla Plovila, ki ribarijo Plovila, nesposobna za manevriranje, in plovila z omejeno sposobnostjo manevriranja Plovila, omejena s svojim ugrezom Pilotska plovila Zasidrana in nasedla plovila Hidroavioni Zvo ni in svetlobni signali Oprema za zvo ne signale Signali za manever in opozorilni signali Zvo ni signali ob zmanj ani vidljivosti Signali za vzbujanje pozornosti Signali za nevarnost Posebna pravila v pristani ih Republike Slovenije
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
122 123 123 125 126 126 127 128 128 129 129 129 131 132 132 132 133 134 136 138 140 142 143 144 146 146 146 147 147 148 149 150
8
OSNOVE MOTOROZNANSTVA Vrste motornih pogonov Osni pogon Izvenkrmni motor Z-pogon Reaktivni pogon Hibridni pogon Motorji z notranjim zgorevanjem Bencinski Ottov motor tiritaktni bencinski Ottov motor Dvotaktni bencinski Ottov motor Priprava in dovod goriva v bencinskih Ottovih motorjih V iganje goriva v bencinskih Ottovih motorjih Dizelski motor tiritaktni dizelski motor Dvotaktni dizelski motor Dovod goriva v dizelskih motorjih V iganje goriva v dizelskih motorjih Mazanje motorja Hlajenje motorja Zra no hlajenje motorja Teko insko hlajenje motorja Kombinirano hlajenje motorja Elektri ni akumulator Zagon motorja Zaustavitev motorja Nadzorovanje delovanja motorja Te ave pri delovanju motorja Varno to enje goriva
151 151 151 151 152 153 153 154 155 155 156 158 159 160 160 161 161 161 162 163 164 164 165 165 166 167 168 169 171
PREVERI SVOJE ZNANJE
172
9
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
POMORSKI PREDPISI Na obmo jih, kjer so urejena morska kopali a, morajo plovila pluti najmanj 50 m od zunanjega roba kopali a, vendar morajo biti obenem oddaljena od obale najmanj toliko, kolikor je zapisano v tabeli. Plavalci se ne smejo oddaljevati od obale ve kot 150 m. V primeru zasidranih plovil ob naravni pla i je treba pluti po njihovi zunanji strani in ne med zasidranimi plovili in obalo, ker so tam lahko plavalci.
Minimalna oddaljenost plovil od obale
Oddaljenost od obmo"ja potopa Od ozna b, ki ozna ujejo obmo je oziroma izhodi e potopa, kjer so potaplja i, morajo plovila pluti na oddaljenosti najmanj 50 m in morajo pri tem upo asniti plovbo. Obmo je oziroma izhodi e potopa se zaznamuje s signalnimi telesi v obliki oran ne ali rde e krogle, premera najmanj 30 cm, ali s potaplja kimi zastavicami (z belo-modrimi zastavicami, ki predstavljajo rko A iz mednarodnega signalnega kodeksa, ali z oran nimi zastavicami z belo diagonalno rto ali s potaplja ko zastavico na plovilu, pod katerim so potaplja i).
Opomba Pono i se uporablja signalno telo s svetilko, bliskavico rumene ali bele barve, ki je vidna z oddaljenosti najmanj 300 m. Ozna be obmo ja potopa
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
24
MORNARSKA DELA IN VE INE podnice (pokrivajo dno olna z notranje strani), krov oziroma paluba ( oln brez krova je odprt oln) in nadgradnja oziroma kabina.
Sestavni deli "olna
oln kot celota se deli na: premec (prednji del olna), krmo (zadnji del olna), desni bok (desna stran olna gledano s krme proti premcu) in levi bok (leva stran olna gledano s krme proti premcu). Glede na premec, krmo in boka opi emo strani, preko katerih s !olna vidimo druge objekte. Objekt torej lahko vidimo: po premcu, po krmi, desno ali levo po boku, Strani, preko katerih s olna vidimo druge objekte
desno ali levo po premcu, desno ali levo po krmi.
Opomba Pri opisovanju strani se namesto besede »po« uporablja tudi besedo »preko«, torej: preko premca, preko krme ...
37
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
MORNARSKA DELA IN VE INE
Vrvi pri bo nem privezovanju
Vrvi pri krmnem privezovanju
Pri bo nem privezovanju !olna uporabljamo naslednje privezne vrvi: prem!no vrv (1 od premca na obalo v smeri naprej), krmno vrv (2 od krme na obalo v smeri nazaj), prem!ni spring (3 od premca proti krmi na obalo), krmni spring (4 od krme proti premcu na obalo) in bo!no vrv (5 pre!na ali krmna, pravokotna na obalo, se redko uporablja). Pri krmnem privezovanju !olna uporabljamo naslednje privezne vrvi: krmno vrv (1 od krme na obalo), prem!ni spring (2 od premca na obalo na strani, s katere piha) in sidrno vrv (3 od premca do sidra).
Opomba Pomembno je vzdr evanje vrvi, saj lahko le tako ohranimo njihove dobre lastnosti in jih uporabimo takoj, ko jih potrebujemo. Na olnu naj bodo vrvi lepo zlo ene, za itene pred vlago in drugimi zunanjimi vplivi. Vrvi je treba ( e so slane) redno spirati s sladko vodo.
Vozli Za uporabo vrvi je nujno poznavanje vozlov. Z vozlom lahko spojimo dve vrvi, lahko vrv prive emo na drug predmet, lahko z vrvjo pove emo razli!ne predmete ali ga uporabimo kot varovalo. ivi konec vrvi je tisti, s katerim ve emo vozel, mrtev konec pa tisti, ki pri tem miruje.
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
42
MORNARSKA DELA IN VE INE "oln na obalo prive ite e s krmno vrvjo. "oln lahko po potrebi prive ete e s prem!nim in krmnim springom ter bo!nimi vrvmi. Motor ugasnite, ko je !oln dokon!no privezan.
Bo!no pristajanje
Postopek pristajanja v etverovez s krmo: "e je le mo no, se mestu privezu pribli ajte proti vetru in morskemu toku. Na oba boka in na krmo namestite bokobrane. Po!asi in vzporedno z obalo plujte do mesta priveza in tam !oln obrnite !im bolj pravokotno na obalo, s premcem stran od obale. S po!asno vzvratno vo njo se pribli ujte obali. Ko se s premcem pribli ate boji, stebru ali mrtvemu sidru, se prive ite s prem!nimi vrvmi. Na mrtvo sidro se prive ete s sidrno vrvjo, ki je e privezana nanj (je povezana z obalo), vendar jo morate z mornarskim kavljem najprej dvigniti iz morja. S prem!nimi priveznimi vrvmi zadr ujte !oln, tako da se ne bo zaletel ob obalo, in jih dokon!no prive ite. Nato se prive ite e na obalo z dvema krmnima vrvema.
Pristajanje v etverovez
"oln lahko po potrebi prive ete e s prem!nim springom.
49
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
OSNOVE NAVIGACIJE
Razdelitev horizonta na 16 smeri oziroma vetrov
Razdelitev horizonta na 360°
Koti v navigaciji Kurz (K) Kurz je kot med meridianom proti severu (N) in vzdol nico plovila v smeri plovbe. Premico, ki poteka skozi vzdol nico plovila, imenujemo linija kurza. Kurz se meri od meridiana proti severu (N) v smeri urinega kazalca do linije kurza in se izra a v stopinjah od 0° do 360°. Kurz
Izmerimo ga s pomo!jo kompasa, ki ga usmerimo po vzdol nici plovila v smeri plovbe.
Kurz
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
78
OSNOVE NAVIGACIJE Variacija (var) in deviacija kompasa (") Pri merjenju kurza in azimuta z magnetnim kompasom je v ve!ini primerov treba upo tevati: variacijo in deviacijo kompasa. Magnetna igla se namre! usmerja v kompasni meridian, ki se razlikuje od: magnetnega meridiana, ker na magnetno iglo vpliva tudi magnetno polje plovila, in pravega (geografskega) meridiana, ker na magnetno iglo vpliva tudi zemeljsko magnetno polje. Variacija (var) je kot med pravim (geografskim) meridianom in magnetnim meridianom, meridiana pa se razlikujeta zaradi vpliva zemeljskega magnetnega polja na magnetno iglo. Variacija je vzhodna (E ali +), ko je magnetna igla odklonjena proti vzhodu od pravega (geografskega) meridiana, ter v nasprotnem primeru zahodna (W ali ).
Zapis na karti 2° 08' E 2008 (6' E) pomeni, da je bila leta 2008 variacija 2° 08' E z letnim prirastom 6' E. Variacija leta 2014 zna a 2° 08' E + (2014 2008) X 6' E = 2° 44' E.
Vsaka navigacijska karta vsebuje kompasno ro o, v kateri je zapisana vrednost variacije za leto izdaje karte, poleg nje pa je zapisan e njen letni prirast. Trenutna variacija se izra!una po naslednji formuli: trenutna variacija = variacija za leto izdaje karte + (teko!e leto leto izdaje karte) X letni prirast. Variacija ni enaka na celotni zemeljski povr ini, zato upo tevamo na karti variacijo tiste kompasne ro e, ki je najbli ja liniji kurza, po kateri plujemo. V!asih je variacija zapisana v posebnih okvirjih izven kompasne ro e.
81
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
OSNOVE NAVIGACIJE Sektorske lu!i svetijo samo v en sektor ali ve! omejenih sektorjev horizonta v eni ali ve! razli!nih barvah. Nekateri sektorji so lahko zatemnjeni. Sektorji se obi!ajno uporabljajo za ozna!evanje varne smeri plovbe mimo ovir, ki le ijo v sosednjih sektorjih. V varnih sektorjih obi!ajno sveti bela lu!. vsestranska lu! z zatemnjenim sektorjem
sektorske lu!i
Znaki za sektorske lu i
sekt
Zatem (hrv. Pot)
sektor
zatemnjen sektor Kraj ave za sektorske lu i
Svetilnik
Karakteristika
Obrazlo itev karakteristike
2 Z (vert) 7m 3M
Dve zeleni stalni lu!i, postavljeni ena nad drugo, ki gorita brez prekinitve, sta na vi ini 7 m in sta vidni do oddaljenosti 3 NM.
B ZC D Bl 5s 7m 8 5M
Bela, zelena in rde!a sektorska lu!, ki zabliska z dolgim bliskom vsakih 5 sekund, vse tri lu!i so na vi ini 7 m in so vidne do razli!nih oddaljenosti med 5 in 8 NM.
Rt Madona
B Izo 4s 10m 15M
Bela izofazna lu! s periodo 4 sekunde (izmeni!no 2 sekundi sveti in 2 sekundi ne sveti), je na vi ini 10 m in je vidna do oddaljenosti 15 NM.
Rti Petelin
B Bl 5s 7m 6M
Bela lu!, ki zabliska vsakih 5 sekund, je na vi ini 7 m in je vidna do oddaljenosti 6 NM.
Svetilnik zmage Trst
B Bl(2) 10s 115m 22M
Bela lu!, ki zabliska 2-krat zaporedoma vsakih 10 sekund, je na vi ini 115 m in je vidna do oddaljenosti 22 NM.
Devin
Novigrad
Primeri svetilnikov z obrazlo itvijo njihove karakteristike
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
94
OSNOVE NAVIGACIJE Radarski, radijski in elektronski sistemi za dolo anje polo aja polo aj signala (tip signala ni dolo!en)
radarski odbojnik Znaki sistemov za dolo anje polo aja
Aero RC
Ra
aeronavti!ni radijski signalizator obalna radarska postaja, ki na zahtevo zagotavlja podatek o razdalji in smeri
Racon (primer: Racon (D))
RC
radarski odzivnik, kodiran s !rko Morsove abecede kro ni radijski signalizator Kraj ave za tip sistema
Slu be mesto vkrcavanja pilota Znaki za slu be
Infrastruktura za mala plovila marina Znaki za infrastrukturo za mala plovila
Uporaba navigacijskih kart Navigacijske karte slu ijo vrisovanju in od itavanju kurzov, azimutov in pozicij plovila, merjenju razdalj ter za neposredno orientacijo med plovbo. Za uporabo navigacijske karte potrebujemo e navigacijski pribor: dva navti!na trikotnika, navti!no estilo, svin!nik in radirko. V pomo! pa sta nam lahko e paralelno ravnilo in pove!evalno steklo.
103
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
PRAVILA O IZOGIBANJU TR ENJU NA MORJU gostoto prometa, vklju!no s prometom plovil, ki ribarijo, in drugih plovil, manevrske lastnosti plovil, upo tevajo! zlasti zaustavitveno pot in sposobnost obra!anja plovila glede na okoli !ine in stanje, lu!i v ozadju pono!i, kot so lu!i na obali, in odsevanje lastnih lu!i, stanje vetra, morja in morskih tokov ter bli ino nevarnosti za navigacijo, ugrez plovila glede na globino vode.
Nevarnost tr!enja Plovilo oziroma njegova posadka mora uporabiti vsa razpolo ljiva sredstva, ki ustrezajo okoli !inam in stanju, da ugotovi, ali obstaja nevarnost tr!enja. "e obstaja najmanj a mo nost tr!enja, se teje, da nevarnost tr!enja obstaja. Pri ugotavljanju, ali obstaja nevarnost tr!enja, se teje, da ta nevarnost obstaja: !e se kompasov azimut plovila, ki se pribli uje, znatno ne spreminja,
Nevarnost tr enja
kadar se pribli uje zelo veliko plovilo ali kadar je tako plovilo na zelo majhni oddaljenosti, kljub temu da je o!itna znatna sprememba azimuta.
Nevarnost tr!enja
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
122
PRAVILA O IZOGIBANJU TR ENJU NA MORJU Lu! za vle!enje pomeni rumeno lu! enakih zna!ilnosti, kot jih ima krmna lu!. Kro na lu! pomeni lu!, ki sveti stalno v obzornem loku 360°. Bliskajo!a lu! pomeni lu!, ki se vidi kot blisk v pravilnih presledkih po 120 ali ve! bliskov na minuto.
Vrste lu i
Lu!i
Plovila na mehanski pogon Plovilo na mehanski pogon mora med plovbo imeti: bo!ni lu!i, krmno lu!, jamborno lu! na prednjem jamboru, drugo jamborno lu! na krmnem jamboru, ki je postavljena vi je od lu!i na prednjem jamboru,
plovilu, dol ine manj kot 50 m, ni treba imeti ene od jambornih lu!i.
133
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
PRAVILA O IZOGIBANJU TR ENJU NA MORJU
Lu!i in znamenja jadrnic ter plovil na vesla
Plovila, ki ribarijo Plovilo, ki ribari, bodisi pluje bodisi je zasidrano, mora imeti samo lu!i in znamenja iz tega poglavja. Plovilo, ki ribari z vle!nimi mre ami (v nadaljnjem besedilu: vle!nice), mora imeti:
dve kro ni lu!i, postavljeni navpi!no druga nad drugo, od katerih je zgornja zelena, spodnja pa bela, ali signalno znamenje, ki je sestavljeno iz dveh sto cev, postavljenih navpi!no drug nad drugim tako, da se jima vrhova stikata, jamborno lu! proti krmi za in nad zeleno kro no lu!jo; plovilu, dol ine manj kot 50 m, te lu!i ni treba imeti,
!e pluje, poleg lu!i iz prej njih to!k, bo!ni lu!i in krmno lu!.
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
138
PRAVILA O IZOGIBANJU TR ENJU NA MORJU
Zasidrano plovilo lahko ima ustrezne delovne ali druge lu!i za razsvetljavo krovov, plovilo, dol ine 100 m ali ve!, pa mora imeti te lu!i.
Lu!i in znamenja zasidranih plovil
Nasedlo plovilo mora imeti lu!i, ki so predpisane za zasidrana plovila, poleg tega pa na najvidnej em mestu:
dve rde!i kro ni lu!i, postavljeni navpi!no druga nad drugo, in tri krogle, postavljene navpi!no druga nad drugo. Zasidranemu ali nasedlemu plovilu, dol ine manj kot 7 m, vendar ne na ozki plovni poti, sidri !u ali blizu kraja, kjer navadno plujejo druga plovila, ni treba imeti lu!i in znamenj, ki so predpisana za zasidrana plovila. Nasedlemu plovilu, dol ine manj kot 12 m, ni treba imeti lu!i in znamenj, ki so predpisana za nasedla plovila.
145
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
OSNOVE MOTOROZNANSTVA Dizelski motor tiritaktni dizelski motor V tiritaktnem dizelskem motorju se v vsakem taktu izvede ena od tirih faz kro nega procesa, pri tem pa se motorna gred obrne dvakrat. Za gorivo se uporablja plinsko olje. 1. takt sesalni takt: Bat s svojim gibanjem navzdol polni valj z zrakom. V sesalnem taktu je zato odprt sesalni ventil, medtem ko je izpu ni ventil zaprt. 2. takt kompresijski takt: Bat s svojim gibanjem navzgor stiska zrak. V kompresijskem taktu sta sesalni in izpu ni ventil zaprta. 3. takt ekspanzijski ali delovni takt: Visokotla!na !rpalka razpr i gorivo v zelo vro! stisnjen zrak skozi obo za vbrizg goriva. Toplota, ki se sprosti ob samodejnem v igu goriva, povzro!i ekspanzijo zraka, kar potisne tiritaktni dizelski motor bat navzdol. V ekspanzijskem taktu sta sesalni in izpu ni ventil zaprta. Samo v ekspanzijskem taktu motor proizvede mehansko energijo, zato ta takt imenujemo tudi delovni takt. 4. takt izpu ni takt: Bat s svojim gibanjem navzgor iz valja iztisne izpu ne pline. V izpu nem taktu je zato odprt izpu ni ventil, medtem ko je sesalni ventil zaprt.
tiritaktni dizelski motor
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
160
OSNOVE MOTOROZNANSTVA Te ave pri delovanju motorja Za uspe no odpravljanje te av pri delovanju motorja je treba poznati vzrok za njihov nastanek. Te ava pri delovanju motorja
Mo ni vzroki
Bencinski Ottov motor se ne za ene.
Gorivo ne pride do uplinja!a, elektrode na v igalni sve!ki so v stiku ali pa v igalna naprava v igalni sve!ki ne dovaja elektri!ne energije, potrebne za preskok iskre med elektrodami.
Motor te!e neenakomerno (izpu !a delovne takte).
Ena ali ve! v igalnih sve!k ne deluje ali pa je po kodovana elektri!na napeljava do v igalnih sve!k.
Motor ne te!e na minimalnih vrtljajih.
Minimalni vrtljaji niso ustrezno nastavljeni, oba v uplinja!u je zama ena ali pa so uporabljene v igalne sve!ke neustrezne toplotne vrednosti.
Motor z elektri!nim zagonom se ne za ene.
Akumulator je prazen, zaganjalnik ne deluje ali pa je po kodovana elektri!na napeljava.
Dizelski motor se samodejno ugasne.
V sistemu za dovod goriva je zrak ali voda, primanjkuje gorivo ...
Motor »poka ljuje«, preden ugasne.
Moten je dovod goriva (umazan #lter goriva, delno zama ena cev za gorivo, primanjkovanje goriva ...). Mo ni vzroki te av pri delovanju motorja
"e izvenkrmni motor pade v slano vodo, ga je najprej treba !im prej oprati s sladko vodo. Nato je treba dobro osu iti celotno elektri!no napeljavo in jo po kropiti z WD 40. Takoj za tem je izvenkrmni motor treba zagnati. V izogib padcu izvenkrmnega motorja v slano vodo izvenkrmni motor prive emo na plovilo z dodatno kraj o vrvjo.
169
PRIRO NIK ZA VODITELJA OLNA NA MORJU
PREVERI SVOJE ZNANJE OSNOVE NAVIGACIJE Kaj je navigacija in kako jo delimo? Kaj pomeni terestri!na navigacija in kje jo uporabljamo? Kaj so vzporedniki? Kaj so meridiani? Kaj so geografske koordinate? Kako zapisujemo geografske koordinate? Katere merske enote se uporabljajo pri navigaciji in kakšna so razmerja med njimi? Kaj je morski horizont? Kaj je obalni horizont? Kaj je morski horizont in kako ga delimo? Katere kardinalne smeri nam na horizontu kaže meridian? Katere so interkardinalne smeri in v kakšnem razmerju so s kardinalnimi smermi? Kaj je kurz (K) in kako ga merimo? Kaj je azimut ( ) in kako ga merimo? Kaj je prem!ni kot (L) in kako ga merimo? Katere vrste kompasov poznamo? Kateri so sestavni deli magnetnega kompasa in kako deluje? Kaj je variacija? Kje najdemo podatek o variaciji in kako jo izra!unamo za teko!e leto? Kaj je deviacija kompasa? Kaj vsebujejo deviacijske tabele? Kaj je skupni popravek in kako ga izra!unamo? Zakaj je treba prera!unati s kompasom od!itane azimute in kurze pred njihovim vrisovanjem na karto?
RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS
180
PREVERI SVOJE ZNANJE Katera omejitev na plovni poti, ki je dolo!ena s shemo lo!ene plovbe, velja za plovila, dol ine manj kot 20 m in jadrnice? Katera jadrnica in na kak en na!in se je dol na umakniti drugi jadrnici v primeru, ko se pribli ujeta druga drugi in obstaja nevarnost tr!enja (ko imata obe veter z razli!nih strani ali z iste strani)? Kdaj se teje, da plovilo prehiteva, in katero plovilo se je pri prehitevanju dol no umakniti? Katero plovilo se mora izogibati v primeru, ko jadrnica prehiteva motorni !oln in obstaja nevarnost tr!enja? Kako morata ravnati plovili na mehanski pogon, ki se pribli ujeta z nasprotnih smeri, in obstaja nevarnost tr!enja? Katero od plovil na mehanski pogon se je dol no izogibati v primeru kri anja smeri in kako? Kako mora ravnati plovilo, ki se je dol no umakniti s poti drugemu plovilu? Kako je dol no ravnati plovilo, ki ima prednost? Opi i predpisano ravnanje plovil za izogibanje tr!enju v naslednjih situacijah.
185
RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS