Priročnik za radijsko postajo VHF GMDSS by Spinaker

PRIRO NIK ZA UPRAVLJANJE Z RADIJSKO POSTAJO VHF GMDSS Avtorja: Toma Gregori!, Gregor Jereti! Zalo nik: Spinaker d. o. o., Son!na pot 8, 6320 Portoro , Slovenija Ilustracije: Janja Ba"ac Avtor fotogra!j: Stane Jer i! Strokovni pregled: Valter Suban Lektoriranje: Nina Skube Oblikovanje in prelom: Janja Ba"ac Tisk: Gra#ka Gracer d. o. o., Slovenija Copyright ©: Spinaker d. o. o., Son!na pot 8, 6320 Portoro , Slovenija Naklada: 1.500 izvodov Leto izida: 2013, 1. izdaja CIP - Katalo ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji nica, Ljubljana 621.396.7(035) 621.396.932(035) GREGORI , Toma , 1973Priro nik za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS / Toma Gregori in Gregor Jereti ; [ilustracije Janja Ba!ac ; avtor fotogra"j Stane Jer i ]. - 1. izd. - Portoro : Spinaker, 2013 ISBN 978-961-93429-2-3 1. Jereti , Gregor 266520064

Pri ujo priro nik je informativne narave. eprav sva avtorja vse informacije zbrala z najve jo skrbnostjo in preverila njihovo resni nost ter a urnost, je najina kazenska in civilna odgovornost za stvarne in pravne napake na informacijah popolnoma izklju ena. Avtorja priro nika ne odgovarjava za nikakr no neposredno ali posredno kodo ali neprijetnosti, ki bi lahko bralcu nastale na podlagi uporabe priro nika. Vse tukaj navedene podatke in priporo ila bralec uporablja na lastno odgovornost. Brez pisnega dovoljenja zalo nika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priob itev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakr nem koli obsegu ali postopku, skupaj s snemanjem, fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru dolo il Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

Uvod Promet na morju se tako kot promet na cestah iz leta v leto samo e pove uje. Zaradi tega je treba vedno ve pozornosti posve ati varnosti. Tako kot so danes za ve ino avtomobilov samoumevne zra ne blazine, ABS, ASR in druga varnostna oprema, ki jo je omogo il tehnolo ki napredek, so za plovila samoumevne radijske postaje VHF, radarji, globinomerji in druga varnostna oprema. Pri plovilih izmed vse varnostne opreme izstopa radijska postaja VHF, ki je zaradi varnosti namenjenih zakonskih sprememb danes vgrajena e na skoraj vsakem plovilu. Radijska postaja VHF na morju nadome a komunikacijsko vlogo mobilnega telefona na kopnem, zato jo morate nujno znati pravilno uporabljati, saj boste na ta na in: pravilno komunicirali na morju, v stiski pravilno in u inkovito poklicali na pomo , lahko spremljali aktualno vremensko napoved, pravo asno obve eni o morebitnih prete ih nevarnostih, z drugimi radijskimi postajami VHF komunicirali brezpla no. Priro nik je namenjen: voditeljem motornih olnov in jadrnic ter njihovim posadkam ter tudi te ajnikom na te ajih za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS in predavateljem na te ajih za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS. Priro nik obsega celotno vsebino izpitnega programa za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS. Z vsako posamezno radijsko postajo VHF se rokuje nekoliko druga e, zato priro nik ni vezan na rokovanje s samo dolo eno postajo, temve je upravljanje z radijsko postajo VHF razlo eno tako, da je na in uporabe jasen za uporabo katerekoli radijske postaje VHF.

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

Posebej za ta priro nik pa so vseeno na voljo tudi videoposnetki rokovanja z radijsko postajo VHF »SIMRAD RD68«. Do videoposnetkov najla je dostopate z branjem QR-kod, ki jih lahko preberete s pomo jo pametnega telefona. QR-koda je dodana vsakemu poglavju priro nika, ki se nana a na rokovanje z radijsko postajo VHF. Na spletni strani www.egmdss.com je poleg tega na voljo tudi simulator radijske postaje VHF »SIMRAD RD68«, s pomo jo katerega se lahko v rokovanju z radijsko postajo VHF, razlo enem z videoposnetki, tudi sami preizkusite.

Kako brati knjigo Priro nik je napisan tako, da omogo a enostavno navigacijo skozi vklju ene vsebine. Za la je razumevanje in ve jo preglednost je na vseh pomembnih mestih opremljen s predlogami in primeri. Vsi pomembni postopki, ki so opisani v priro niku, pa so podprti z nazornimi videovsebinami, do katerih lahko preko vklju enih QR-kod enostavno dostopate kar s svojim pametnim telefonom. Vse videovsebine so na voljo tudi na naslovu www. spinaker.si/video, kjer so ustrezno poimenovane in urejene po vrstnem redu. Do njih lahko dostopate preko katerega koli ra unalnika z internetno povezavo.

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

LEGENDA

Videoposnetek

Predloga

Primer Videovsebine, predloge in primeri so v priro niku jasno ozna eni z zgornjimi simboli.

Vsebina SISTEM GMDSS

8 8 9 12

Osnove sistema GMDSS Podro ja plovbe GMDSS Potrdila o usposobljenosti

RADIJSKA KOMUNIKACIJA VHF Osnove radijske komunikacije VHF Mednarodni nabor VHF-kanalov Nabora VHF-kanalov v ZDA in Kanadi Dodatni VHF-kanali Uporaba VHF-kanalov Kanali simplex in duplex Mo oddajanja Prevzem signala MMSI- tevilka Pozivni znak Obalne postaje Foneti na abeceda Proceduralne besede Govorna radijska komunikacija

14 14 16 19 19 19 21 22 23 23 25 26 28 30 31

OSNOVE RADIJSKE POSTAJE VHF

GOVORNE FUNKCIJE RADIJSKE POSTAJE VHF

39 39 39 40 40 40 41 41 41

Vklop/izklop in glasnost Zapora uma Osvetlitev zaslona Tipka za govor Izbira kanala Tipka za hitri izbor VHF CH 16 Uporabni ki kanal Mo oddajanja

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

Dvojno poslu anje Trojno poslu anje Iskanje Spominsko iskanje

42 42 42 43

DSC-FUNKCIJE RADIJSKE POSTAJE VHF

44 44 45 45 45 46 47 47 48 49 51 53 55 57 58 58 60 60 60 62 62 64 64 65 66 67 68 69

Vrste DSC-klicev Kategorije DSC-klicev Pro enje DSC-klicev Klic v stiski (angl. Distress Call) Oddaja klica v stiski Nepripravljen klic v stiski (angl. Undesignated Distress) Pripravljen klic v stiski (angl. Designated Distress) Potrjevanje DSC-klica v stiski Govorna oddaja klica v stiski Prejem klica v stiski Posredovanje klica v stiski (angl. Distress Relay) Nadzor govorne komunikacije na VHF CH 16 Preklic la nega klica v stiski Nujni klic (angl. Urgency Call) Oddaja nujnega klica Prejem nujnega DSC-klica Varnostni klic (angl. Safety Call) Oddaja varnostnega klica Prejem varnostnega DSC-klica Obve anje obalne postaje o situaciji, povezani z varnostjo na morju Navadni klic (angl. Routine Call) Oddaja navadnega klica Prejem navadnega DSC-klica Testiranje radijske postaje VHF Preverjanja razpolo ljivih priveznih mest v pristani u Pogovor s prijateljem na drugem plovilu Skupinski klic (angl. Group Call)

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

Oddaja skupinskega klica Prejem skupinskega klica Sporo ilo ostalim plovilom v #otilji Ostale DSC-funkcije radijske postaje VHF Seznam prejetih klicev Imenik MMSI- tevilk Ro no a uriranje pozicije Vnos skupinske MMSI- tevilke Dodatne DSC-funkcije radijske postaje VHF

69 69 70 70 70 70 71 71 71

PREVERI SVOJE ZNANJE

DODATEK Postopek oddaje klica v stiski Postopek oddaje nujnega klica Postopek oddaje varnostnega klica Postopek oddaje navadnega klica

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

RADIJSKA KOMUNIKACIJA VHF Osnove radijske komunikacije VHF Pri radijski komunikaciji oziroma radiotelefoniji RT (angl. Radio Telephony) se uporabljata radijski oddajnik Tx (angl. Transmitter), in sicer za po iljanje radijskih valov, in radijski sprejemnik Rx (angl. Receiver) za sprejemanje radijskih valov. Radijski valovi so elektromagnetno valovanje dolo enega frekven nega pasu znotraj spektra elektromagnetnega valovanja. Za pomorsko radijsko komunikacijo VHF se uporablja le del tega frekven nega pasu, ki obsega frekvence med 156 MHz in 174 MHz. Radijska frekvenca se izra a v tevilu radijskih valov na sekundo in je v obratnem sorazmerju z valovno dol ino: valovna dol ina [m] = hitrost elektromagnetnega valovanja v vakuumu (300 x 106 m/s) / frekvenca [Hz=1/s] Primer: valovna dol ina frekvence 160 MHz je 1,875 m ((300 x 106) / (160 x 106)). Valovna dol ina pomorskega radijskega frekven nega pasu VHF je pribli no 2 m. V praksi to pomeni, da je lahko antena sprejemnika oziroma oddajnika dolga pribli no polovico te dol ine, torej 1 m, kar je priro no tako za velika kot tudi za manj a plovila. Elektromagnetni valovi relativno majhne valovne dol ine, med katere spadajo tudi elektromagnetni valovi radijskega frekven nega pasu VHF, se irijo skoraj natan no po premici od oddajnika do sprejemnika in se nadaljujejo preko vidnega polja. Ti elektromagnetni valovi ne morejo potovati skozi objekte, kot so npr. hribi in ve je zgradbe, od katerih se sicer lahko vsaj delno odbijajo. Prav tako je njihovo potovanje omejeno zaradi sferi nosti zemeljske povr ine. Zaradi tega je priporo ljivo, da anteno namestimo na najvi jo mo no to ko na plovilu in s tem zagotovimo najve ji mo ni doseg radijskih valov VHF.

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

RADIJSKA KOMUNIKACIJA VHF

Najve ja mo na oddaljenost dveh plovil, pri kateri je med njima e mogo a pomorska radijska komunikacija VHF.

Doseg radijskih valov VHF (oddaljenost od antene do horizonta) se izra una z naslednjo formulo: doseg [NM] = 2,5 x "nadmorska vi ina antene [m] V primeru ra unanja dosega radijskih valov VHF med dvema antenama se uporablja naslednja formula: doseg med dvema antenama [NM] = 2,5 x ("nadmorska vi ina prve antene [m] + "nadmorska vi ina druge antene [m]) Primer: doseg med anteno na plovilu (30 m nad gladino morja) in anteno obalne postaje (62 m nad gladino morja) je 33,4 NM ((2,5 x ($30 + $62)). Doseg radijskih valov VHF

Jahta (h = 30 m)

Jadrnica (h = 9 m)

Gliser (h = 1,5 m)

Obalna postaja (h = 62 m)

33,4 NM

27,2 NM

22,7 NM

Jahta (h = 30 m)

27,4 NM

21,2 NM

16,8 NM

Jadrnica (h = 9 m)

21,2 NM

15 NM

10,6 NM

Gliser (h = 1,5 m)

16,8 NM

10,6 NM

6,1 NM

Doseg radijskih valov VHF na morju se lahko mo no razlikuje glede na velikost plovil oziroma glede na lokacijo anten obalnih postaj, saj je doseg odvisen od nadmorske vi ine anten (h).

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

RADIJSKA KOMUNIKACIJA VHF Obalne postaje Obalne postaje (angl. Coast Radio Station) so pomorske radijske postaje na kopnem. Nadzorujejo radijske frekvence, namenjene klicem v stiski, koordinirajo radijski promet in posredujejo pri komunikaciji med plovili ali pri komunikaciji s kopnim. Ve ina obalnih postaj ima ve oddajnikov in sprejemnikov, s katerimi pove ajo obmo je dometa njihovega radijskega signala VHF in s tem tudi podro je plovbe GMDSS A1.

Primer Obalna postaja v Reki na Hrva kem ima svoje oddajnike in sprejemnike na U ki, na Susku, na Kamenjaku in v Savudriji. Nekatere obalne postaje imajo opremo, s pomo jo katere lahko locirajo plovilo na osnovi radijskega signala VHF. Nekatere obalne postaje imajo dodeljeno vlogo MRCC (Koordinacijski center za re evanje na morju, angl. Maritime Rescue and Coordination Centres) in zato koordinirajo morebitne SAR-operacije (Iskanje in re evanje, angl. Search and Rescue). Nekatere obalne postaje imajo status obalne postaje NAVTEX, ker oddajajo MSI-obvestila (pomorska varnostna obvestila, angl. Maritime Safety Information) preko informacijskega sistema NAVTEX. To so navigacijska opozorila, meteorolo ka opozorila in napovedi ter nujna obvestila. Kjer ni obalnih postaj (npr. Slovenija), njihovo vlogo prevzamejo organi za varnost plovbe, kot so pristani ka kapitanija, obalna stra a ipd.

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

RADIJSKA KOMUNIKACIJA VHF

Obalne postaje v delu Sredozemskega morja: obalna postaja, podro je plovbe GMDSS A1.

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

DSC-FUNKCIJE RADIJSKE POSTAJE VHF pozicijo plovila v stiski (avtomatsko posredovano iz GPS-naprave ali ro no a urirano), as v UTC, ko je bila pozicija plovila v stiski zadnji a urirana, vrsto nesre e (v primeru nepripravljenega klica v stiski vrsta nesre e ostane nedolo ena). Predvsem pri tem klicu se je treba zavedati, da bo ta dosegel obalno postajo le v primeru, e se plovilo nahaja v podro ju plovbe GMDSS A1.

Pozicija plovila in pripadajo!i !as v UTC Ro ni vnos pozicije plovila in pripadajo ega asa v UTC

Pozicija plovila in pripadajo i as v UTC, ko je bila pozicija zadnji a urirana, sta zelo pomembna podatka v vseh re evalnih akcijah. e radijska postaja VHF ni povezana z GPS-napravo, je priporo ljivo pozicijo plovila in pripadajo i as v UTC a urirati ro no. Priporo a se a uriranje vsaj na vsake 4 ure. Nekatere radijske postaje VHF imajo mo nost vklopa posebnega ponavljajo ega se asovnega alarma, ki posadko opozori, da je ponovno treba ro no a urirati pozicijo plovila in pripadajo ega asa v UTC.

Oddaja klica v stiski DSC-klic v stiski se vedno odda vsem postajam, torej ga prejmejo vse radijske postaje VHF in obalne postaje v dometu. DSC-klic v stiski je mo no oddati na dva razli na na ina. To sta hitrej i nepripravljen in podrobnej i pripravljen.

Pro enje klica v stiski na radijski postaji VHF GMDSS.

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

DSC-FUNKCIJE RADIJSKE POSTAJE VHF Po oddanem DSC-klicu v stiski se pri akuje, da bo obalna postaja potrdila prejem klica v stiski z DSC-potrditvijo klica in bo vodila re evalno akcijo, ki bo po potrebi vklju evala tudi ostala plovila v bli ini plovila v stiski. Po prejeti DSC-potrditvi klica je treba klic v stiski oddati e govorno preko VHF CH 16.

Nepripravljen klic v stiski (angl. Undesignated Distress) Po iljanje nepripravljenega DSC-klica v stiski

Nepripravljen DSC-klic v stiski se spro i s pritiskom ene tipke ali s so asnim pritiskom dveh tipk. Tipke za pro enje DSC-klica v stiski so obi ajno za itene s pokrov kom, kar onemogo a pro enje po pomoti. Tipke je treba dr ati pritisnjene pribli no 5 sekund oziroma dokler radijska postaja VHF ne javi, da je klic oddan. Nepripravljen DSC-klic v stiski se po lje samo, kadar zaradi hude stiske res ni asa za pripravo klica v stiski, ker: posredovana pozicija plovila in pripadajo as v UTC lahko nista to na, klic v stiski ne bo imel dolo ene vrste nesre e.

Pripravljen klic v stiski (angl. Designated Distress) Po iljanje pripravljenega DSC-klica v stiski z vrsto nesre e ! tr enje (angl. Collision)

Pripravljen DSC-klic v stiski se prav tako, kot nepripravljen, pro i z eno ali so asno z dvema tipkama. Najprej je tipke treba na kratko pritisniti in takoj zatem spustiti. Zatem se pripravi DSC-klic v stiski, kar obi ajno traja od 15 do 30 sekund, vendar to ne pomeni izgube asa, ker se z dodatnim pojasnjevanjem v primeru oddaje nepripravljenega DSC-klica v stiski praviloma izgubi precej ve asa. Priprava DSC-klica v stiski obsega a uriranje pozicije plovila in pripadajo ega asa v UTC ter dolo anje vrste nesre e.

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

DSC-FUNKCIJE RADIJSKE POSTAJE VHF Nujni klic (angl. Urgency Call) Nujni klic po pomembnosti sledi klicu v stiski. Uporablja se, ko ljudem ali plovilu grozi nevarnost, vendar ni potrebna takoj nja pomo . V asih se je zelo te ko odlo iti, ali gre za situacijo, pri kateri je upravi eno uporabiti klic v stiski, ali za situacijo, v kateri je upravi eno uporabiti le nujni klic. Primer: e po kodovano plovilo, nesposobno za manevriranje, odna a v smeri eri, ki jih po predvidevanjih lahko dose e v dvajsetih minutah, bi vsekakor bilo ve kot upravi eno oddati klic v stiski. e pa bi eri doseglo predvidoma ele ez tiri ure, bi to bila samo nujna situacija, pri kateri bi bilo upravi eno oddati le nujni klic. Podobno je treba lo iti resnost situacije pri padcu loveka v morje. e ima posadka s lovekom v morju vizualni stik in ga bo re evala sama, je upravi eno uporabiti nujni klic, sicer pa je treba nemudoma spro iti klic v stiski. Lahko se seveda zgodi, da s asoma nujnost preide v stisko. V primeru nujnega klica v zvezi z zdravstvenim stanjem osebe na plovilu in zahteve po nujni zdravni ki pomo i lahko obalna postaja klicatelja pove e z zdravnikom, ki lahko kompetentno svetuje posadki. V tem primeru je treba to zahtevo v nujnem klicu jasno navesti.

Oddaja nujnega klica Po iljanje nujnega DSC-klica

Pri oddaji nujnega DSC-klica preko VHF CH 70 je treba sporo ilo takoj, brez akanja na potrditev klica, oddati e govorno preko VHF CH 16. Ta se vedno za ne s proceduralno besedo »PAN PAN«. Nujni klici so lahko namenjeni vsem postajam ali pa eni sami postaji (ene same postaje ni mo no klicati z DSC-kontrolo razreda D).

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

DSC-FUNKCIJE RADIJSKE POSTAJE VHF Predloga nujnega klica PAN PAN, PAN PAN, PAN PAN.

PAN PAN, PAN PAN, PAN PAN.

ALL STATIONS, ALL STATIONS, ALL STATIONS.

VSE POSTAJE, VSE POSTAJE, VSE POSTAJE.

THIS IS (ime plovila, izgovorjeno trikrat), (pozivni znak plovila), (MMSI tevilka plovila).

TUKAJ JE (ime plovila, izgovorjeno trikrat), (pozivni znak plovila), (MMSI tevilka plovila).

POSITION (pozicija plovila).

POZICIJA (pozicija plovila).

(vzrok klica, potrebna pomo , tevilo ljudi na krovu ter ostale informacije, ki so lahko v pomo pri re evanju).

Opcijsko: WE NEED URGENT MEDICAL ASSISTANCE.

Opcijsko: POTREBUJEMO NUJNO ZDRAVNI KO POMO .

OVER.

SPREJEM.

Primer nujnega klica s potrebo po nujni zdravni ki pomo!i PAN PAN, PAN PAN, PAN PAN.

PAN PAN, PAN PAN, PAN PAN.

ALL STATIONS, ALL STATIONS, ALL STATIONS.

VSE POSTAJE, VSE POSTAJE, VSE POSTAJE.

THIS IS Spinaker, Spinaker, Spinaker, call sign S5L12, MMSI 278054321.

TUKAJ JE Spinaker, Spinaker, Spinaker, pozivni znak S5L12, MMSI 278054321.

POSITION 45° 36' N 013° 32' E.

POZICIJA 45° 36' S 013° 32' V.

We have a crew member with a serious eye injury.

Imamo lana posadke z resno po kodbo o esa.

WE NEED URGENT MEDICAL ASSISTANCE.

POTREBUJEMO NUJNO ZDRAVNI KO POMO .

OVER.

SPREJEM.

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

PREVERI SVOJE ZNANJE SISTEM GMDSS Kaj pomeni kratica GMDSS? Kaj je poglavitni namen sistema GMDSS? Katera plovila so SOLAS-plovila? Katera podro ja plovbe GMDSS pozna in do kod segajo? Do kod natan no sega podro je plovbe GMDSS A1? Izrazi v pribli ku tudi v NM. Katere radijske komunikacijske naprave morajo imeti vgrajene SOLASplovila v podro ju plovbe GMDSS A1? Zakaj nekatera priobalna podro ja ne spadajo v podro je plovbe GMDSS A1? Na tej pomanjkljivosti mobilnih telefonov, zaradi katerih ti ne spadajo v GMDSS-opremo. Zakaj je treba pridobiti potrdilo o usposobljenosti za upravljanje z GMDSSopremo? Kako se pridobi potrdilo o usposobljenosti za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS? Ali je veljavnost potrdila o usposobljenosti za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS asovno omejena?

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

PREVERI SVOJE ZNANJE OSNOVE RADIJSKE KOMUNIKACIJE VHF Koliko je v praksi dolga antena radijske postaje VHF? Kako se irijo elektromagnetni valovi radijskega frekven nega pasu VHF? Zakaj je smiselno anteno vgradne radijske postaje VHF namestiti na najvi jo mo no to ko na plovilu? Kako se izra una doseg radijskih valov VHF (od antene do horizonta)? Koliko sta lahko najve oddaljeni dve plovili, ki imata anteni name eni na vi ini 9 m, da med seboj e lahko komunicirata preko radijske postaje VHF? Koliko kanalov ima mednarodni nabor VHF-kanalov? Na katerem kanalu se vr i DSC? Ali je mo no govorno komunicirati na VHF CH 70? Kateri je najpomembnej i kanal namenjen govornemu komuniciranju? Kdaj je dovoljeno komunicirati na VHF CH 16? emu je namenjen VHF CH 13? Kateri kanali se lahko uporabljajo za komunikacijo med plovili na morju? Kateri kanal prete no uporabljajo marine na Jadranu? Kaj so MSI-obvestila in kdo jih oddaja? Kateri je delovni VHF-kanal RCC Koper? Ali je na Jadranu mo no spremljati vremensko napoved tudi preko radijske postaje VHF? Kak na je razlika med kanalom simplex in kanalom duplex? Katere radijske postaje VHF lahko sli ijo sporo ila oddana na kanalu simplex? Ali sporo ila, oddana na kanalih duplex, sli ijo samo obalne postaje? Katere radijske postaje VHF lahko sli ijo sporo ila oddana s strani obalne postaje na kanalu duplex? Na katerih mo eh oddajanja lahko oddajamo na vgradni radijski postaji VHF?

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS