Ekonomska analiza stroškov postopka potrditve spola transseksualnih oseb by TransAkcija

Univerza v Ljubljani Pravna Fakulteta

Seminarsko delo

EKONOMSKA ANALIZA STROŠKOV POSTOPKA POTRDITVE SPOLA TRANSSEKSUALNIH OSEB

Ime in priimek: Maša Jeričević Mentor: prof. dr. Katarina Zajc Letnik: IV. Predmet: Ekonomska analiza prava Študijsko leto: 2013/2014 Ljubljana, 2015

1. UVOD

2. TRANSSEKSUALNOST

3. POSTOPEK POTRDITVE SPOLA V SLOVENIJI

4. POVRNITEV STROŠKOV POTRDITVE SPOLA

4.1. POVRNITEV STROŠKOV SPREMEMBE SPOLA V SLOVENIJI

5. EKONOMSKA ANALIZA

5.1. EKONOMSKE ANALIZE V ZDRAVSTVU

5.2. EKONOMSKA ANALIZA KRITJA STROŠKOV POSTOPKA POTRDITVE SPOLA TRANSSEKSUALNIH OSEB S STRANI DRŽAVE

5.3. EKONOMSKA ANALIZA ALTERNATIV

6. ZAKLJUČEK

7. LITERATURA

7.1. MONOGRAFIJE

7.2. STROKOVNI ČLANKI

7.3. PRAVNI VIRI

7.4. SODBE

7.5. ELEKTRONSKI VIRI

1. UVOD Transseksualci so spolna manjšina, o kateri je razviti svet najmanj poučen. (Jud, 2001) Moški ali ženski spol, ki je posamezniku uradno določen ob rojstvu, temelji na njegovih telesnih značilnostih (izjema so dvospolniki). Ni pa nujno, da se oseba s svojim biološkim spolom tudi istoveti, lahko ga namreč v celoti zavrača ter se namesto tega istoveti z nasprotnim spolom. Takšno osebo imenujemo transseksualec. (Grom, 2012)

Transseksualci si izrazito želijo zamenjati spol ter občutek, da živijo v napačnem telesu. Živijo v konstantnem stresu, saj morajo igrati vlogo, ki jim jo pripisuje družba na podlagi spola, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. So v napačnem telesu, kar povzroča stalno stisko, stres in trpljenje. (Grom 2012)

Splošno nezadovoljstvo, ki ga sami enačijo s trpljenjem, jih ponavadi žene v skrajnosti: nekateri se zaprejo v svoj svet ter se poskusijo prepričati, da je vse tako, kot mora biti, ker je tako pač normalno, drugi se odločijo za operacijo potrditve spola in tako iščejo potrditev svoje prave spolne identitete, tistih, ki se uspešno pomirijo sami s seboj in normalno zaživijo z ženskim ali moškim spolom, pa je malo. (Jud, 2001)

V seminarski nalogi bom predstavila ureditev postopka potrditve spola v Sloveniji. Analizirala bom stroške, ki jih ima država v primeru kritja stroškov postopka potrditve spola in ugotovila kakšni so stroški v alternativi, v primeru, da ne bi krila stroškov potrditve spola ter ugotovila ali je kritje stroškov s strani države ekonomsko učinkovito.

2. TRANSSEKSUALNOST Transseksualna oseba je oseba, ki ima in/ali izraža svojo spolno indentiteti drugače od spola, kot ji je bil določen ob rojstvu. (Grom 2011, str. 6) Znanost kljub medicinskemu

napredku ne more pojasniti temeljnih vprašanj o vzroku transseksualnosti ter želje po potrditvi spola. Strokovnjaki so poskušali odkriti spremembe v možganih, ki bi določale značilno človekovo spolno vedenje, vendar ni pravih dognanj, ki bi potrjevala kakršnekoli teorije. Gre za razmeroma redko motnjo, ki nima podlage ne v kromosomskih ne v hormonskih motnjah, incidenca je ena proti petdeset oziroma sto tisoč. (Grom, 2012)

Transseksualci do svojih anatomskih značilnosti čutijo odpor, včasih tudi sovraštvo, zato želijo s hormonsko terapijo in operativnimi posegi doseči potrditev spola, ki ga čutijo. Transseksualci ne stojijo za uporabo terminologije “sprememba spola”, ampak govorijo o potrditvi ali prilagoditvi spola, saj ne doživljajo spremembe spola, temveč jim je bil ob rojstvu pripisan napačen spol. Transseksualce se pogosto zamenjuje s transvestiti, a ti svojo spolno drugačnost nakazujejo le z drugačnim, izzivalnim načinom oblačenja in ličenja, želje po dokončni spremembi spola pa ne čutijo. Drugače od transvestitov so transseksualci v resnični stiski, saj je njihovo počutje odvisno od psihične prilagoditve napačnemu telesu, kar je stresno in naporno. (Jud, 2001)

3. POSTOPEK POTRDITVE SPOLA V SLOVENIJI Transseksualna oseba se lahko odloči, da bo svojo spolno indentiteto izražala na različne načine. Za trajnejše telesne spremembe je na voljo hormonska terapija in operacija potrditve spola. Tak postopek traja več let in ne vključuje vedno popolne spremembe spola. Spolna indentiteta pa se lahko izraža tudi drugače, z obleko in kozmetiko, znano kot cross-dressing, kar pomeni prevzemanje značilnosti nasprotnega spola. (Grom, 2011)

V Sloveniji so prvo operacijo spremembe spola opravili leta 1978. (Zirkelbach, 2007) Kot pojasnjuje plastični kirurg Franc Planinšek, tradicija tovrstnih operacij v Sloveniji izhaja še

iz časov profesorja Marka Godine in še pred njim iz časov Franca Derganca. (Zonta, 2009) Od kar so bile pri nas izvedene prve telesne spremembe, se jih opravlja vsako leto. Približno 50% jih je bilo iz moškega v žensko in 50% iz ženske v moškega. Posameznik, ki želi potrditev spola, mora najprej opraviti obravnavo pred posebno komisijo za spremembo spola, ki jo sestavljajo psihiater, endokrinolog, urolog, ginekolog in plastični kirurg. (Grom 2011)

Pot do potrditve spola je dolga in precej zahtevna. Da bi bili sprejeti v obravnavo, morajo najprej dve leti zahajati k psihiatru, ki ocenjuje, kako vztrajna je želja po potrditvi spola in kako močno je jaz ujet v napačno telo. Ko se psihiater odloči, da gre za transseksualizem in da je dopustno začeti hormonsko fazo zdravljenja, primer predstavi strokovni skupini, ta pa njegovo odločitev potrdi ali jo zavrne. Če jo potrdi, zdravnik endokrinolog najprej preveri ali je kandidat dovolj zdrav za nadaljevanje postopka. Če je vse v redu, se začne s hormonskimi zdravili spreminjati hormonsko stanje kandidata. To traja približno leto dni. Po končani hormonski terapiji sledi končna, kirurška potrditev spola. Pri tem posegu sodelujejo urolog, ginekolog in plastični kirurg. Nekateri transseksualci pa se zanjo sploh ne odločijo, saj so zadovoljni s spremembami zaradi hormonske terapije. Tako pred kot tudi po kirurški spremembi spola psihiater spremlja kandidata in mu skuša pomagati dejavno zaživeti kot človeku nasprotnega - zdaj pravega - spola. (Jud, 2001) Vsak prehod traja približno štiri leta. (Jud, 2011)

Slovenska zdravniška stroka obravnava transseksualnost kot duševno bolezen. To stališče je zastarelo, saj je med drugim tudi Ameriška zveza psihiatrov (APA) leta 2012 transseksualnost črtala s seznama duševnih motenj. (Utenkar, Kotnik, 2013) K temu poziva tudi Evropski parlament, ki je v Resoluciji iz leta 2011 o vprašanju človekovih

pravic, spolne usmerjenosti in spolne indentitete v Združenih narodih povedal, da poziva k odpravi psihiatrizacije transseksualnosti.1

Res pa je, da je samomorilnost je pri transseksualcih zelo visoka, več kot 70-odstotna. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj je v Sloveniji in v nekaterih drugih državah še vedno kvalificirana kot bolezen, stroški pa se posledično krijejo iz zdravstvenega zavarovanja, pojasnjuje plastični kirurg Planinšek. (Zonta, 2009)

4. POVRNITEV STROŠKOV POTRDITVE SPOLA Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je leta 2009 v zadevi Schlumpf proti Švici2 razsodilo, da pomeni zavrnitev zavarovalnice, da povrne stroške zdravljenja in operacije spremembe spola, kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP) 3, v kolikor so razlogi za zavrnitev nesorazmerni s pravicami, ki jih varuje 8. člen EKČP.4 V sodbi je poudarjeno, da konvencija zagotavlja pravico do osebne samoizpolnitve in ponovljeno, da pojem zasebnega življenja vključuje vidike spolne indentitete. Ugotovljeno je tudi, da gre pri tem za enega najbolj intimnih vidikov zasebnega življenja, kjer gre za uravnoteženje splošnega interesa z interesom posameznika in da v tem primeru ni šlo za pravično ravnotežje med interesi zavarovalnice in stroški tožeče stranke.

Resolucija Evropskega parlamenta, 2011.

Schlumpf v Swetzerland, n. 29002/06, 8. januar 2009.

Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP), Ur.l. RS-MP, št. 7/94, št. 78/06 - Odl.US. 4

8. člen EKČP: Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja: “Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi”.

Z zadevo Schlumpf proti Švici je ESČP naredilo velik korak naprej pri varstvu pravic transseksualcev, saj je do te odločitve zagovarjalo, da je kritje stroškov zdravljenja in operacije stvar vsake posamezne države.

4.1. POVRNITEV STROŠKOV SPREMEMBE SPOLA V SLOVENIJI V Sloveniji je od leta 1978 spremenila spol malo manj kot ena oseba na leto. Podatkov, koliko teh je to storilo na svoje stroške in koliko iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni. (Petrovčič, 2009)

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje pojasnjujejo, da se v Sloveniji v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo storitve, “ki so strokovno-doktrinarno utemeljene glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe, skladno s presojo zavarovančevega osebnega ali napotnega zdravnika”. Kadar gre za funkcionalno prizadetost, za uradno diagnozo transseksualizma, je estetski učinek pri takšni operaciji, katere poglavitni namen je v odpravi funkcionalne prizadetosti, stranski rezultat. (Petrovčič, 2009) Omenjena operacija je v celoti krita s strani zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V Sloveniji smo tako že pred odločitvijo sodišča ESČP Schlumpf proti Švici, bili na ravni varstva vsaj te pravice transseksualcev.

Iz 8. alineje 1. odstavka 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)5 izhaja, da je z obveznim zdravstvenim zavarovanjem osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev tudi za zdravljenje duševnih bolezni. Iz 1. točke

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) Uradni list RS, št. 72/06, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11,40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1 in 95/14 – ZUJF-C.

1. odstavka 25. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja6 izhaja, da storitve estetskih operacij sodijo med operacije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, če so potrebne zaradi zdravljenja bolezni in so povezane tudi z odpravo funkcionalnih prizadetosti.

Pri transformaciji iz ženske v moškega zdravstveno zavarovanje torej krije obiske pri zdravniku, hormonsko terapijo in vecinoma sledeče operacije (v kolikor so željene s strani pacienta): medioplastiko, spuščanje mošnje, histerektomijo, odstranitev prsi in vstavitev implantanta za testise in penilne proteze. Pri transformaciji iz moškega v žensko zdravstveno zavarovanje poleg obiskov pri zdravniku in hormonske terapije, večinoma krije naslednje operacije (v kolikor so željene s strani pacienta): odstranitev mod, povečanje prsi, vaginoplastiko in odstranitev adamovega jabolka. V skladu z določbami ZZVZZ pa je bilo tudi v sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča Republike Slovenije, v odločbi VDSS sodba in sklep Psp 5/2014 7 odločeno, da se tudi strošek storitve epilacije krije z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, v kolikor je po medicinski doktrini to potrebno za zdravljenje transseksualizma.

5. EKONOMSKA ANALIZA Ekonomska analiza prava s pomočjo kvantifikacije pravnih problemov ter uporabe mikroekonomskih orodij in ekonomskih modelov analizira pravna pravila z vidika učinkovite rabe omejenih virov in maksimizacije družbenega bogastva. (Cooter, Ulen, 2005, str.3) Iz

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98, 51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 61/00, 64/00 – popr., 91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14 in 85/14. 7

VDSS sodba in sklep Psp 5/2014, april 2014.

navedenega izhaja, da ekonomska analiza prava fenomen prava preučuje iz specifičnega zornega kota in s specifično metodologijo ter da s svojimi ugotovitvami daje praktično težo pri oblikovanju pravnih norm. Ekonomska analiza prava ponuja tudi matematično teorijo in empirične metode za preučevanje učinka cen na ravnanje subjektov. Poleg znanstvene teorije ponuja normativni standard za ocenjevanje prava in javne politike. Z analizo ugotovimo ali neka politika in njene norme prinašajo dobiček in pa njene učinke na druge pomembne vrednote. (Šošić, 2011, str. 91)

Pogledi na pomen ekonomske analiza prava so lahko različni. Po eni strani je mogoče ekonomski analizi prava priznati pomembno vlogo zgolj na tistih področjih prava, ki neposredno zadevajo trg ali ekonomske dejavnosti, pri ostalih pravnih področjih pa vlogo sekundarne analize pravnih pravil, ki naj predstavi ekonomske implikacije posameznih pravnih norm kot sekundarnega dejavnika pri vrednotenju in sprejemanju pravil (tehnična funkcija ekonomske analize prava). Po drugi strani je mogoče ekonomsko analizo prava in njena načela, zlasti načelo učinkovitosti in maksimizacije družbenega bogastva, opredeliti kot temeljni in najpomembnejši kriterij pri vrednotenju in sprejemanju pravnih pravil (normativna funkcija ekonomske analize prava). (Šošić, 2011, str. 91, 92)

Poleg tega vsebuje ekonomska analiza prava tudi vrednostne opredelitve, saj načelu učinkovitosti pripisuje osrednji pomen, ne samo pri preučevanju pravnih norm, temveč tudi pri njihovem ustvarjanju in uporabi. Kakšen pomen naj ima učinkovitost znotraj pravnega sistema, je pravno-filozofsko vprašanje, ki mu je potrebno posvetiti poglobljeno pozornost. Nedvomno lahko med učinkovitostjo in pravičnostjo nastane konflikt, saj ni možno trditi, da je vsaka učinkovita rešitev hkrati tudi pravična. Pravičnost pa lahko terja tudi sprejem ekonomsko neučinkovitih rešitev. (Šošić, 2011, str. 92)

5.1. EKONOMSKE ANALIZE V ZDRAVSTVU Vrednotenje zdravstvenih tehnologij (v nadaljevanju HTA) je definirano kot večdisciplinarno področje, ki sistematično, pregledno in objektivno združuje informacije o medicinskih, socioloških, ekonomskih in tudi etičnih vprašanjih, povezanih z uporabo zdravstvenih tehnologij, pod katere spadajo tudi terapevtski postopki v zdravstvu. Prav ekonomske analize so eden izmed najpomembnejših sestavnih delov študij o vrednotenju zdravstvenh tehnologij. Večinoma se ekonomske analize pripravljajo za zdravila, redkeje za postopke in opremo, šele začenja pa se priprava ekonomskih analiz na področju javnega zdravja. (Prevolnik Rupel, Turk, 2009, str. 142)

Več držav skuša področje izdelave ekonomskih analiz urediti in ga poenotiti v okviru smernic oz. navodil za izdelavo ekonomskih analiz. V Sloveniji bi pristojnost za pripravo smernic za izdelavo ekonomskih analiz pripadla Svetu HTA , ki bi ga imenovalo Ministrstvo za zdravje. Smernice so namenjene ekonomistom in drugim raziskovalcem na področju zdravstva, ki izvajajo ekonomske analize, te pa so namenjene tistim, ki sprejemajo odločitve o financiranju proučevanih zdravstvenih tehnologij. Ekonomske analize naj bi odločevalcem posredovale relevantne, pravočasne in koristne informacije, ki predstavljajo podporo pri odločanju. Ekonomske analize morajo zato uporabljati preverjene analitične metode, ki morajo biti transparentne, uravnotežene, nepristranske in razumljive bralcu. Končni uporabniki ekonomskih analiz v zdravstvu v Sloveniji pa so predvsem tisti, ki odločajo o uvrstitvi določene zdravstvene tehnologije v program javnega financiranja – to so Zdravstveni svet, Svet za zdravila in Komisija za razvrščanje zdravil na liste. (Prevolnik Rupel, Turk, 2009, str. 143)

Poznamo več vrst ekonomskih analiz v zdravstvu: • CBA (ang. Cost-Benefit analysis) - Analiza stroškov in koristi

• CEA (ang. Cost-Effectiveness analysis) - Analiza stroškovne učinkovitosti • CUA (ang. Cost-Utility Analysis) - Analiza stroškov in koristnosti • CMA (ang. Cost-Minimization Analysis) – Analiza minimizacije stroškov • CCA (ang. Cost-Consequence Analysis) – Analiza stroškov in posledic • WTP (ang. Willingness-to-pay) – pripravljenost plačati • QALY(ang. Quality adjusted life years) – kakovostno prilagojena leta življenja • HYE (ang. Healthy years equivalents) – ekvivalenti zdravih let • ICER (ang. incremental cost effectiveness ratio) – mejno razmerje med stroški in učinkovitostjo (Prevolnik Rupel, Turk, 2009, str. 144, 145)

Model QALY je numerični ekonomski model vrednotenja za postavljanje prioritet v zdravstvenih zavarovalniških shemah na področju zdravstvenega varstva. Prednost QALY je, da upošteva tako obolevnost (kakovost življenja) kot umrljivost (kvantiteto življenja) in ju združi v eno mero. Združitev obeh temelji na relativni zaželenosti različnih zdravstvenih izidov. Preprost primer je prikazan na Sliki 1: brez ukrepov bi se posameznikovo zdravje slabšalo po nižji krivulji in posameznik bi umrl v času 1, z izvedbo zdravstvene storitve pa bi se posameznikovo zdravje počasneje slabšalo, posameznik bi dlje živel in umrl v času 2. Ploščina med obema krivuljama je QALY, ki smo ga pridobili z zdravljenjem. Ploščino lahko razdelimo na del A in del B, kjer je del A QALY, ki smo ga pridobili z izboljšanjem kakovosti življenja, del B pa je QALY, ki smo ga pridobili s podaljšanjem časa življenja. (Prevolnik Rupel, Turk, 2009, str. 146, 147)

Slika 18: Model QALY

Ekonomske analize se v zdravstvu v zadnjih treh desetletjih na široko uporabljajo9, čeprav se le malo ve o vplivu, ki ga imajo na sprejemanje odločitev o alokaciji sredstev in postavljanju prioritet. Ekonomska analiza je obširna in zahtevna analiza, namenjena tistim, ki se na ekonomske analize praviloma ne spoznajo. Da jim bo služila kot podlaga za odločanje, morajo biti rezultati analize predstavljeni preprosto in analitično, v ozadju pa morajo vsebovati vse sestavine, ki dokazujejo strokovnost in pravilnost študije. Kljub svoji obširnosti je ekonomska analiza le eden od delčkov mozaika celotne študije HTA , ta pa je le eden od deležev mozaika v celotnem vodenju in postavljanju zdravstvene politike. (Prevolnik Rupel, Turk, 2009, str. 148)

V. Prevolnik Rupel, E. Turk, Ekonomske analize v zdravstvu, economic evaluation in gealth care, Bilten, 2009, str. 147. 9

Kot sta Drummond M. Methods for the Economic Evaluation of Health Care Programmes, 2nd edition, New York: Oxford University Press, 1997 in von der Schulenburg J. M. Graf: The influence of economic evaluation studies on health care decision-making: a European survey. Amsterdam: IOS Press, 2000.

5.2. EKONOMSKA ANALIZA KRITJA STROŠKOV POSTOPKA POTRDITVE SPOLA TRANSSEKSUALNIH OSEB S STRANI DRŽAVE Kot zapisano zgoraj, spada diagnoza transseksualizema v Sloveniji še vedno pod duševne bolezni in je posledično postopek potrditve spola transseksualnih oseb krit s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na Zavodu10 nisem mogla dobiti podatkov o ceni ambulantnih obiskov, hormonski terapiji in operacijah potrditve spola v Sloveniji. Podatki, ki jih bom predstavila, so podatki o cenah v Srbiji11 (kamor hodijo na postopek potrditve spola tudi državljani Slovenije) in drugod v tujini.

Postopek potrditve spola zajema poleg operacij obiske pri zdravnikih (psihiatru, ginekologu, endrokrinologu, urologu in plastičnem kirurgu) in hormonsko terapijo. Cena ambulantih obiskov se giblje v povprečju okoli 2.000 evrov, cena hormonske terapije do operativnih posegov v povprečju okoli 1.100 evrov, cena trajne odstranitve dlak pri postopku potrditve spola iz moškega v žensko pa v povprečju okoli 4.400 evrov. Skupek operacij pri transformaciji iz ženske v moškega stane od približno 7.700 do 46.200 evrov, medtem ko skupek operacij iz moškega v žensko stane od približno 6.000 do 45.500 evrov.12

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, 1507 Ljubljana.

Za podatke se iskreno zahvaljujem prof. dr Miroslavu Đorđeviću, specialistu urologije in profesorju urologije in kirurgije na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu, ki je ustanovitelj Beograjskega centra za spolno rekonstruktivno kirurgijo (Belgrade Center for Genital Reconstructive Surgery, več informacij na: http://www.genitalsurgerybelgrade.com/). 12

Podatki, ki mi jih je zaupal prof. dr Miroslav Đorđević in podatki iz sledečih virov: Antidepresivi (Seroxat, zoloft, flunisan, maprotilin, cipralex...), Bolezni, Dr. Bowers SRS/GRS Guid, Drugs.com, Free Medical Concierge Service for plastic surgery in Thailand, G. Zimmerly, Zimmerly: The real costs of sex reassignment surgery, Doodrx, Holos, How Gender Reassignment Surgery Works (Infographic), Kozmetični salon Berni, Kozmetični salon Nika, Jesej: Psihiatrična ordinacija in založba, My Cosmetic Surgery, Online pharmacy, Psihiatrična ordinacija Rudnik, Sex Reassignment Surgery Cost, How Much Does Sex Reassignment Surgery Cost?, The Cost of Transgender Health Benefits, R. Toro, The Philadelphia Centre for Transgender Surgery, Transgender Health Benefits.

MTF

FTM

50000

37500

25000

12500

0 PRIMER 1

PRIMER 2

PRIMER 3

PRIMER 4

PRIMER 5

PRIMER 6

Slika 2: Cene skupka operacij pri transformaciji iz moškega v žensko (MTF) in ženske v moškega (FTM)

Pri transformaciji iz ženske v moškega so večinoma potrebne naslednje operacije: • medioplastika, ki stane med približno 2.300 in približno 6.900 evrov, • spuščanje mošnje, ki stane okoli 5.500 evrov, • histerektomija, ki stane med približno 4.600 in 9.300 evrov, • odstranitev prsi, ki stane med približno 1.400 in 5500 evrov, • vstavitev implantanta za testise, ki stane med približno 1.000 in 2.800 evrov in • penilne proteze, ki stane med približno 1.300 in 6.000 evrov.

metodoplastika implantant za testise

spuščanje mošnje penilna proteza

histerektomija

odstrantev prsi

9% 5% 9%

38%

25% 14%

Slika 3: Procentualen prikaz cen posameznih operacij pri transformaciji iz ženske v moškega

Pri transformaciji iz moškega pa so večinoma potrebne naslednje operacije: • odstranitev mod, ki stane med približno 1.800 in 4.000 evrov, • povečanje prsi, ki stane med približno 2.500 in 5.000 evrov, • vaginoplastiko, ki stane med približno 11.000 in 19.500 evrov in • odstranitev adamovega jabolka, ki stane med približno 2.600 in 4.600 evrov.

povečanje prsi odstranitev adamovega jabolka

14%

odstranitev mod

vaginoplastika

15% 11%

60%

Slika 4: Procentualen prikaz cen posameznih operacij pri transformaciji iz moškega v žensko

5.3. EKONOMSKA ANALIZA ALTERNATIV Transseksualci, torej osebe rojene v fizičnem spolu katerega pripadniki se ne počutijo, čutijo konflikt med spolno indentiteto in fizičnim spolom ponavadi že od predšolskih let. Družbeno zatiranje, kulturno indoktrinirana sramota in samoprezir so vzrok velikega trpljenja, ki, v kolikor ni obravnavano, vodi do samouničenja. (Transsexual.org.)

Transseksualci zato, v primeru, da ne dobijo možnosti potrditve spola, potrebujejo pomoč psihiatrov ali psihologov. Eno leto obiska pri psihiatru ali psihologu, enkrat mesečno, stane okoli 900 evrov, transseksualci pa bi tovrstno obravnavanje potrebovali vrsto let.13 Transseksualci so zaradi dolgoletne stiske, ker živijo v napačnem telesu, po ugotovitvi Ameriške zveze za duševno zdravje,14 nagnjeni k depresiji in anksioznosti. Raziskovalci so ugotovili povezavo med stigmo in posameznikovo psihično stisko: transseksualci, ki so bili udeleženi raziskav so v 44,1 odstotka izrazili znake klinične depresije, v 33,2 odstotka znake anksioznosti in v 27,5 odstotka znake somatizacije, v katerem je bilo duševno stanje pretvorjeno v telesne simptome. (Scutti, 2013) Glede na navedeno bi transseksualne osebe potrebovale antidepresive in druga zravila, ki znašajo v povprečju minimalno 285 evrov na leto.15

Duševne bolezni v veliki meri zmanjšajo kakovost življenja obolelih posameznikov in obenem pomenijo tudi izgubo in obremenitev gospodarskih, socialnih in drugih sistemov v državi (3 do 4 odstotke BDP). Duševna bolezen je med drugim tudi eden izmed treh glavnih razlogov za odsotnost z dela in glavni razloh za predčasno ali invalidsko upokojitev. V Sloveniji več kot četrtina vseh obravnavanih duševnih bolnikov pridobi invalidnosti I. kategorije,16 kar pomeni, da niso več zmožni za opravljanje organiziranega pridobitvenega dela oziroma, da niso zmožni opravljati svojega poklica in nimajo več preostale delovne zmožnosti. (Kosi) Zajamčena višina invalidske pokojnine za zavarovanca, ki je postal invalid pred dopolnjenim 65. letom starosti, ne glede na dejansko

Jesej: Psihiatrična ordinacija in založba, Specialistična psihiatrična ordinacija, Psihiatrična ordinacija Rudnik. 14

National Alliance on Mental Illness, dostopno na: https://www.nami.org/About-NAMI.

Antidepresivi, Bolezni, Drugs.com, Doodrx, Online pharmacy.

V Sloveniji v raziskavi iz leta 2006.

dopolnjeno in prišteto pokojninsko dobo, se odmeri najmanj v višini 36 odstotkov, za moške zavarovance, oziroma 39 odstotkov, za ženske zavarovanke, od pokojninske osnove.17 Povprečna plača v letu 2014 je bila 1.089,3 evra.18 V kolikor od te pokojninske osnove izračunamo letno pokojnino za zavarovance, ta znaša za moške 4.705,8 evrov, za ženske pa 5.097,84 evrov.

Družbena stigma, ki je posledica predsodkov in diskriminacija transseksualcev v družbi nasploh in včasih tudi v družini, med sošolci in sodelavci, terja visoko ceno. Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni19 poroča, da pri mladih transseksualcih obstaja povečano tveganje za pojav samomorilnih misli, vedenja, poskusov samomora in samomora. (Scutti) Odškodnina za smrt bližnjega, ki bi jo bližnji lahko zahtevali od države, v primeru, da ta ne bi nudila možnosti kritja stroškov postopka potrditve spola, v Sloveniji v povprečju znaša okoli 12.467 evrov. (Povzeto po: Berger Škrk, 2010)

Na spodnjem grafu je prikazan okviren strošek države v primeru kritja stroškov potrditve spola iz moškega v žensko, kar znaša v povprečju 28.600 evrov ter iz ženske v moškega, kar znaša v povprečju 42.200 evrov, v primerjavi z alternativnimi stroški. V prvem primeru je predviden strošek desetih let obiskovanja psihiatra in desetih let jemanja antidepresivov ter strošek odškodnine za smrt bližnjega, kar bi skupaj znašalo 24.317 evrov. V drugem primeru je predviden strošek tridesetih let obiskov psihiatra in tridesetih let jemanja antidepresivov ter strošek odškodnine za smrt bližnjega, kar bi skupaj znašalo 35.550 evrov. V tretjem primeru je predviden strošek petdesetih let obiskov pri psihiatru in petdesetih let jemanja antidepresivov, kar bi skupaj znašalo 59.250 evrov. V četrtem

Invalidska pokojnina v letu 2015.

Saop.

Centers for Disease Control and Prevention (CDC), dostopno na:http://www.cdc.gov/.

primeru je predviden strošek petdesetih let obiskov pri psihiatru in petdesetih let jemanja antidepresivov ter petintridesetih let invalidske pokojnine za moške, kar bi skupaj znašalo 223.953 evrov. V petem primeru je predviden strošek petdesetih let obiskov pri psihiatru in petdesetih let jemanja antidepresivov ter petintridesetih let invalidske pokojnine za ženske, kar bi skupaj znašalo 237.674 evrov.

MTF PRIMER 4

FTM PRIMER 5

PRIMER 1

PRIMER 2

PRIMER 3

300000

225000

150000

75000

Slika 5: Stroški države v primeru kritja stroškov potrditve spola in v primeru kritja alternativnih stroškov

6. ZAKLJUČEK Transseksualci so posamezniki, katerih spolna identiteta ali izražanje spola ne ustreza spolu, ki jim je bil pripisan pri rojstvu. Lahko se odločijo za hormonsko zdravljenje ali operativne posege v želji, da bi svoja telesa uskladili s svojo spolno identiteto. V vsakem primeru gre za spolno manjšino, ki je zaznamovana s strani družbe in je posledično nagnjena k depresiji in drugim duševnim motnjam. Statistika kaže na to, da 50 odstotkov transseksualcv umre do 30. leta starosti, večinoma, ker naredijo samomor. (Transsexual.org)

Iz ekonomske analize stroškov postopka potrditve spola (obiski zdravnikov, hormonska terapija in operativni posegi) in ekonomske analize alternativ, kot so obiski psihiatrov, terapija z antidepresivi, invalidska upokojitev ter odškodnina za smrt bližnjega, je razvidno, da ima država, ki omogoča kritje stroškov postopka potrditve spola s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje, primerljive do očitno nižje stroške, kot država, ki se odloči za alternative. Povprečni stroški postopka potrditve spola so primerljivi s povprečnimi stroški nekajletnega obiska pri psihiatru, zdravljenja z antidepresivi ter povprečno odškodnino za smrt bližnjega. Po drugi strani pa so povprečni stroški postopka potrditve spola nekoliko nižji od večletnega obiska pri psihiatru, zdravljenja z antidepresivi ter povprečne odškodnine za smrt bližnjega in znatno nižji od večletnega obiska pri psihiatru, zdravljenja z antidepresivi ter večletne povprečne invalidske pokojnine.

Ob teh rezultatih pa je potrebno preveriti tudi družbeno blaginjo. S tem, ko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije krije stroške postopka potrditve spola, omogoča tej skupini ljudi zaživeti življenje v telesu, s katerim se poistovetijo in v katerem lahko živijo brez duševnih stisk. Družbena blaginja je v državi z zdravimi in funkcionalnimi državljani

večja, kot v družbi v kateri živi skupina ljudi z duševnimi motnjami in visoko stopnjo samomorilnosti. Država, ki omogoča postopek potrditve spola, torej vodi v večjo družbeno blaginjo, saj omogoča tudi spolni manjšini preživetje in v večini uspešno ter tudi ekonomsko produktivno življenje. Stopnja uspeha, ki sledi potrditvi spola transseksualcev je namreč med najvišjimi v medicini. (Transsexual.org)

Iz zgoraj navedenih rezultatov ekonomske analize je razvidno, da je institut kritja stroškov postopka potrditve spola transseksualcev s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ekonomsko učinkovit in vodi v večjo družbeno blaginjo.

7. LITERATURA 7.1. MONOGRAFIJE • Berger Škrk Alenka, Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV založba, Ljubljana, 2010. • Grom Staša, Pravni in etični vidiki transseksualnosti in spremembe spola, diplomsko delo, 2011. • Cooter Robert in Ulen Thomas, Ekonomska analiza prava, Častnik finance, Ljubljana, 2005. • Zajc Katarina, Ekonomska analiza prava v Sloveniji, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2009.

7.2. STROKOVNI ČLANKI • Jud Ana, Usodna napaka matere narave, položaj transeksualcev v Sloveniji, Mladina, št. 33, 2001. • Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Nacionalni program duševnega zdravja, delovno gradivo za koalicijsko usklajevanje, 2009. • Prevolnik Rupel Valentina, Turk Eva, Ekonomske analize v zdravstvu, economic evaluation in gealth care, Bilten: ekonomika, organizacija, informatika v zdravstvu, 2009, str. 142-149. • Šošić Miha, Ekonomska analiza prava in distrubutivna pravičnost, LeXonomica - Revija za pravo in ekonomijo, let. III, št. 1, 2011, str. 89-104. • Tupevc Katarina, Transseksualnost, Operacija duše, Narobe, Društvo informacijski center Legebitra, letnik II, številka 8, Ljubljana 2008, str. 12-15.

• Zagorac Dean, Povračilo stroškov spremembe spola, Pravna praksa, 2009, letnik 28, številka 6, str. 27. • Zirkelbach Jana, Nepravi spol, Peters Julie Anne: Luna. Ljubljana, Grilica, 2007. Zbirka Na robu, str. 265-268.

7.3. PRAVNI VIRI • Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP), Ur.l. RSMP, št. 7/94, št. 78/06 - Odl.US. • Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98, 51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 61/00, 64/00 – popr., 91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14 in 85/14. • Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2011 o vprašanju človekovih pravic, spolne usmerjenosti in spolne identitete v Združenih narodih. • Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Uradni list RS, št. 72/06, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11,40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1 in 95/14 – ZUJF-C.

7.4. SODBE • Schlumpf v Swetzerland, n. 29002/06, 8. januar 2009. • Sodba višjega delovnega in socialnega sodišča VDS0012334, 9. april 2014.

7.5. ELEKTRONSKI VIRI • Antidepresivi (Seroxat, zoloft, flunisan, maprotilin, cipralex...)(http://www.stetoskop.info/ Antidepresivi-Seroxat-zoloft-flunisan-maprotilin-cipralex-2474-c73-content.htm) (13.4.2015). • Bolezni (http://www.bolezen.si/ostale-zdravstvene-teme/zdravila/1947-antidepresivi) (13.4.2015). • Dr. Bowers SRS/GRS Guide (http://www.tssurgeryguide.com/Dr-Bowers-SRS.html) (10.4.2015). • Drugs.com (http://www.drugs.com) (13.4.2015). • Doodrx (http://www.goodrx.com) (13.4.2015). • Free Medical Concierge Service for plastic surgery in Thailand (http:// www.transgendersurgerythailand.com/) (10.4.2015). • Grom Staša, Transseksualnost in sprememba spola - koliko zares vemo o tem?, 17.9.2012. (http://www.maxximum-portal.com/index.php?gm=26&v=987&id=) (3.4.2015). • Holos (http://www.holos.si/cenik) (8.4.2015) • Invalidska pokojnina v letu 2015 (http://www.zpiz.si/cms/?ids=content&inf=328) (14.4.2015). • Jesej: Psihiatrična ordinacija in založba (www.jesej.si) (5.4.2015). • Jud Ana, Usodna napaka matere narave, položaj transseksualcev v Sloveniji, 21.8.2001. (http://www.mladina.si/92346/usodna-napaka-matere-narave/) (9.4.2015). • Kosi Mojca, Duševno zdravje (http://www.sentprima.com/content/duševno zdravje) (14.4.2015). • Kozmetični salon Berni (http://beautyberni.net/cenik/laser-ipl-tehnologija-zaodstranjevanje-dlak/) (8.4.2015). • Kozmetični salon Nika (http://www.kozmeticnisalon-nika.si/cenik) (8.4.2015).

• M y C o s m e t i c S u r g e r y ( h t t p : / / m y c o s m e t i c s u r g e r y. i n / C m s H e a d e r. a s p x ? Flag=4&mnu=PRICING#Genitals_v) • Online pharmacy (http://ultrapills24.com/catalog) (13.4.). • Petrovčič Peter, Brezplačna sprememba spola? Pravice transseksualcev in obvezno zdravstveno zavarovanje, Mladina, 19.2.2009. (http://www.mladina.si/46283/brezplacnasprememba-spola/) (6.4.2015). • Psihiatrična ordinacija Rudnik (www.psihiatricnaordinacija.net) (5.4.2015). • Saop (http://www.saop.si/sl/poslovne-informacije/podatki-za-obracun-in-opomniki/ povprecne-in-minimalne-place/) (13.4.2015). • Scutti Susan, Transgender People More Likely To Develop Depression And Anxiety, Medical Daily, 21.6.2013 (http://www.medicaldaily.com/transgender-people-more-likelydevelop-depression-and-anxiety-247044) (13.4.2015). • Sex Reassignment Surgery Cost, How Much Does Sex Reassignment Surgery Cost? (http://health.costhelper.com/sex-reassignment-surgery.html) (10.4.2015). • Specialistična psihiatrična ordinacija (http://www.dzdravje.si/?q=node/3035) (5.4.2015). • The Cost of Transgender Health Benefits (http://www.tgender.net/taw/thbcost.html) (10.4.2015). • The Philadelphia Centre for Transgender Surgery (http:// www.thetransgendercenter.com/) (10.4.2015). • Toro Ross, How Gender Reassignment Surgery Works (Infographic), 26.8.2013 (http:// www.livescience.com/39170-how-gender-reassignment-surgery-works-infographic.html) (10.4.2015). • Transgender Health Benefits (http://www.tgender.net/taw/tsins.html) (10.4.2015). • Transsexual.org (http://www.transsexual.org) (11.4.2015).

• Utenkar Gorazd, Kotnik Mateja, Rojeni v napačnem telesu: transseksualnost pod Alpami, Nedelo, 16.11.2013. (http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/rojeni-v-napacnemtelesu-transseksualnost-pod-alpami.html) (9.4.2015). • Zimmerly Grace, Zimmerly: The real costs of sex reassignment surgery, 5.3.2013 (http:// yaledailynews.com/blog/2013/03/05/zimmerly-the-real-costs-of-sex-reassignmentsurgery/) (10.4.2015). • Zonta Sabina, Spremembe spola v Sloveniji že 40 let. Drugi del intervjuja s Francem Planinškom, 19.12.2009. (http:www.rtvslo.si/zdravje/spremembe-spola-v-sloveniji-ze-40let/218193) (4.4.2015).