(Ne)spregledano iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije: barjevka iz Ljubljanskega barja in kalcit

(Ne)spregledano iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije

BARJEVKA Z LJUBLJANSKEGA BARJA

Besedilo: Špela Pungaršek Pred 150 leti je bila podoba Ljubljanskega barja precej drugačna kot danes. Že takrat je o spremembah po izsuševalnih delih na Barju pisal Karel Dežman (1821–1889), takratni kustos Deželnega muzeja. V tistem času je del Barja v okolici Bevk pokrivalo visokobarjesšotnimimahoviinznačilnimivisokobarjanskimivrstami.Dežmanježelel opozoriti na to, da bodo ob nadaljnjih izsuševalnih delih številne vrste izumrle, zato je napisal prispevek o tem, katere redke in zanimive rastline so leta 1858 uspevale na Ljubljanskembarju.Našteljetudirastline,medkaterimibidanesmnogeiskalizaman, ohranilepasosevherbarijuPrirodoslovnegamuzejaSlovenijeinpričajoorazširjenostitehvrstvpreteklosti. Dežman je omenil tudi, da je na Barju pri Bevkah dokaj pogosta kukavičevka barjevka (Hammarbya paludosa, prej Malaxis paludosa). Tojebilotakratedinoznanonahajališče tevrstenaobmočjuKranjske.DežmanjebarjevkonabralzamuzejskiherbarijinnjegovapolasejeohranilavherbarijuPrirodoslovnegamuzejaSlovenije.Barjevkajebilana Ljubljanskembarjuzadnjičpotrjenaobkoncu19.stoletja,leta1916pajeAlfonzPaulin (1853–1942) zapisal, da je izumrla. Vrsta na Barju tudi v drugi polovici 20. stoletja ni bila več najdena, zato so jo uvrstili med v Sloveniji izumrle vrste. A s tem zgodba o barjevki še ni končana. Zaradi spremenjenih rastnih življenjskih pogojev barjevke pri Bevkahverjetnonebomovečnašli.Sopavrstoleta1990odkrilivbližiniDomžalinjo kasneje opazili še med Nadgorico in Dragomljem; tako je ta majhna kukavičevka spet prisotnavfloriSlovenije.Mordapauspevašekje. V Prirodoslovnemmuzeju Slovenije smo v obdobju med letoma 2018in 2020obnovili barjanskodioramo,kipredstavljaizsekLjubljanskegabarja,kotjebilovidetipred100 leti.Ob200-letnicimuzejavabljenikogledu!

Herbarijska pola barjevke, ki jo je Karel Dežman nabral 1. septembra leta 1858 med šotnimi mahovi na Ljubljanskem barju pri Bevkah. (foto: Ciril Mlinar Cic)

Kameno jedro želve, zapolnjeno s kalcitom – sigo. (foto: Matija Križnar)

KALCIT

Besedilo: Miha Jeršek Kalcitjeedenizmedvečkot5.600znanihmineralov.Nastajanazelorazličnenačine:z izločanjem iz vodnih raztopin, pri metamorfozi kamnin, na površje prihaja celo iz Zemljinihglobin.Prenekateriorganizmi,predvsemškoljke,polžiinkorale,znjimgradijo svoja domovanja. Ponekod v Sloveniji se izloča v obliki lehnjaka, kjer dobesedno pred našimiočmiinkrustiraodpadlolistjeinvejiceterjihspreminjavfosile.Gradinajpogostejšo kamnino na površju Slovenije – apnenec. Tudi trda voda je posledica vsebnosti tegaminerala. Občudujemo pa gavobliki velikihkristalov –največjisovobliki kapnikovoziromakapniškihstebrovvkraškihjamah. Kalcit sestavljajo kalcij, ogljik in kisik v takšnem sorazmerju, da njegovo kemijsko formulozapišemokotCaCO3.Kalcitniedinimineral,kiimatakšnokemijskosestavo.Znana sta še dva minerala, ki imata enako kemijsko formulo. To sta aragonit in vaterit. Razlika je v tem, da imajo vsi omenjeni minerali različne osnovne celice oziroma različne kristalne zgradbe. Kdaj bo v določenem okolju nastal kateri od omenjenih mineralov – polimorfov, je odvisno od številnih dejavnikov. Najbolj obilen je kalcit, manj je aragonita, najmanj vaterita. Na njihovo izločanje vplivajo temperatura, tlak, pH in Eh raztopine,primesinekaterihprvininpodobno.