Kačji pastirji, dvoživke in njihovi življenjski prostori ob avtocesti Besedilo in foto: Nik Šabeder
Avtoceste so bile v prejšnjem stoletju ter na prelomu tisočletja v Evropi in tudi Sloveniji eden glavnih infrastrukturnih projektov za razvoj držav. Ta infrastrukturni razvoj je vplival tudi na mokrišča, ki med različnimi življenjskimi okolji izginjajo najhitreje. V sredozemskih državah se je število in obseg naravnih mokrišč zmanjšal za 90 %, v severnih državah Evrope pa za med 40 in 90 %. Gradnja cest povzroči upad biodiverzitete na lokalni in v primeru avtocest tudi regionalni ravni. Do upada števila vrst in številčnosti osebkov posameznih vrst prihaja zaradi omejenih migracij med populacijami, ki jih cestno omrežje pretrga, zaradi povečane smrtnosti, ki jo povzroči promet, ter zaradi fragmentacije, uničenja in onesnaževanja habitatov, do česar pride že med samo gradnjo cest in kasneje zaradi prometa. V nadaljevanju predstavljam vpogled v pestrost kačjih pastirjev in dvoživk na izbranem odseku ob avtocesti v osrednji Sloveniji. Za svojo magistrsko nalogo sem se odločil zbrati podatke o prisotnosti kačjih pastirjev in dvoživk v vodnih telesih z neposrednim vplivom avtoceste ter jih primerjati z vodnimi telesi brez neposrednega vpliva v bližini. Ideja o raziskavi se je porodila med vožnjo na odonatološki terenski vikend, zasnovo pa je poleg mentorja dr. Rudija Verovnika z mano razvijal tudi Damjan (urednik tega biltena). Za vodna telesa z neposrednim vplivom smo šteli taka z neposrednim vtokom vode s cestišča avtoceste ne glede na njihov tip – v veliki meri je šlo za zadrževalnike padavinske vode, ki se steka z avtocest. Tipov naprav za odvodnjavanje površinske vode z avtocest je sicer več, mednje spadajo različni jarki, požiralniki, usedalniki in zadrževalniki. Med seboj se razlikujejo tudi po tem, ali voda v njih ostane ali pa se v njih delno očisti in nato spušča v okolje. Tudi mesta vzorčenja brez neposrednega vpliva avtoceste so bila različna, tako antropogenega kot naravnega nastanka. Večinoma so bile to stoječe vode, a tudi tekoče. Kačje pastirje in dvoživke sem v družbi prijateljev in navdušencev nad biologijo popisoval od februarja do avgusta 2020 ob avtocesti A1 Ljubljana–Maribor, na odseku med Šentjakobom in Blagovico.
Popisovalci, člani Slovenskega odonatološkega društva, po uspešnem terenskem dnevu na jezeru Želodnik, ki je brez neposrednega vpliva avtoceste. V bližnjih Prevojah je bil ob gradnji proizvodne cone zaradi uničenja prehodnega barja vzpostavljen nadomestni habitat, katerega stanje naj bi se od leta 2006 spremljalo z monitoringom. Tovrstni monitoringi so pri nas kljub predpisom redkost.
vzorčenja uspešno razvijajo. Prav tako smo raziskovali, kateri drugi dejavniki vplivajo na število vrst kačjih pastirjev na posameznem vzorčnem mestu ter svoje podatke primerjali s tistimi iz literature. Tako smo za vodna telesa korelirali oddaljenost od avtoceste, delež sklenjene vegetacije ob vodi ter površino vode.
Zelena rega (Hyla arborea) na enem od popisnih mest.
Skupaj smo popisali 27 vzorčnih mest, 15 od teh je imelo neposreden vpliv avtoceste in so se nahajala tik ob avtocesti, 12 jih je bilo brez neposrednega vpliva in so bila največ tri kilometre oddaljena od avtoceste. Skupno smo popisali 33 vrst kačjih pastirjev ter devet vrst dvoživk. Poleg izvajanja popisa smo ugotavljali tudi, ali in katere vrste se na določenem mestu
Ugotovili smo, da imajo vode z neposrednim vplivom avtoceste manjšo vrstno pestrost kačjih pastirjev in dvoživk v primerjavi s tistimi brez vpliva. Na vzorčnih mestih brez vpliva avtoceste je bilo tudi znatno več vrst kačjih pastirjev, ki se tam razvijajo. Za dvoživke tega sklepa zaradi majhnega števila vrst statistično ne moremo potrditi. Delež sklenjene vegetacije ob vzorčnih mestih je na število vrst kačjih pastirjev pozitivno vplival, njihovo število vrst je bilo tudi večje na večjih vodah, oboje smo statistično potrdili. Med oddaljenostjo od avtoceste in številom vrst kačjih pastirjev na raziskovanem območju nismo ugotovili korelacije. Rezultati raziskave sovpadajo z navedbami iz literature, nekateri avtorji pa poudarjajo tudi pomen starosti vodnih teles (še posebej antropogenih) v povezavi s sukcesijo in zaraščenostjo vod. 35
