Projekt BRALNA PISMENOST 2011–2013, št. 1
B M O D R O S T U P A N J E S A N J E Z N A N J E L J
U B E Z E N
BRANJE Brati pomeni početi podvige. Brati je možno marsikaj. Recimo: grozdje in fige in knjige in med brati še kaj. Brati je na sploh enostavno. Črke hrustaš kot zalogaj. Teže pa je, a tudi bolj slavno, brati pravilno in hitro nazaj. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007–2013. Razvojne prioritete: enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti; prednostne usmeritve: povečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja.
A nazaj se daleč ne pride. Pravo branje le dalje in dalje gre čez črke in pike, čez vrte in hribe v Koromandijo ali še dlje. Tone Pavček
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče
Publikacija je namenjena promociji in osveščanju javnosti o šolskih dejavnostih v nacionalnem razvojnem projektu
Zakaj vključitev v razvojni nacionalni projekt?
Opolnomočanje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. Natisnjenih: 100 izvodov Ožji tim zavoda za bralno pismenost: Anita Slakonja, pomočnica ravnateljice in vodja obeh vrtcev Andreja Mitič Štirn, učiteljica SLJ, DDE Joža Jeran, razredna učiteljica v 5. razredu Mateja Kukovičič, specialna pedagoginja
Ker je slovenska bralna pismenost učencev v primerjavi z učenci drugih evropskih držav (po opravljenih raziskavah PISA, PIRLS …) slabša. Ker so doseženi rezultati opravljenih nacionalnih preverjanj znanja (NPZ) naših učencev nižji od slovenskega povprečja. Ker je bralna pismenost povezana z uspešnostjo in vseživljenjskim učenjem posameznika. Ker si želimo, da znanje ponovno postane vrednota. Ker verjamemo, da nam lahko uspe. Med strategijami, ki jih bomo uporabili za dosego zadanih ciljev v operativnem načrtu, nekatere že izvajamo:
Urša Bajda, šolska knjižničarka Publikacijo pripravila in uredila: Urška Bajda
Povezava strokovnih delavcev šole s strokovnimi delavci vrtca v korist vseh, predvsem pa otrok – kasneje učencev.
Lektorirala: Andreja Mitič Štirn Fotografije: različni učitelji Pregled in soglasje distribucije: Katja Selčan, ravnateljica Tisk in vezava: Suzana Anderlič Zakonjšek
Navedeni viri v publikaciji: Pečjak, S. et al. (2006). Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje. ZRSŠ. Dolinšek – Bubnič, M. (1999). Beri mi in se pogovarjaj z mano!: priročnik z nasveti za kreativno uporabo otroških slikanic. Epta.
Radeče, 2012
Slika 1: Najmlajši vrtčevski otroci med vodeno bralno dejavnostjo.
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče
Branje v naravi. Branje na splavu je bilo izvedeno v petek, 23. 9. 2011 v sodelovanju s KTRC.
Sliki 2 in 3: Bralno potovanje se v vrtcu odvija individualno … Slika 6: Branje v naravi
Mesečno skupinsko/razredno obiskovanje šolske in/ali splošne knjižnice Radeče.
Slika 7: Branje na splavu Sliki 4 in 5: ... in v skupini pod vodstvom strokovnih delavk.
Oblikovanje razrednih knjižnic v učilnicah vseh oddelkov od 1. do 5. razreda.
Starejši učenci berejo mlajšim v oddelkih podaljšanega bivanja.
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče
PRVINE BRALNE MOTIVACIJE (Povzeto po Pečjak, S. et al., 2006)
Strokovnjaki raziskujejo BRALNO MOTIVACIJO v 11 dimenzijah ali prvinah, ki so razvrščene v tri širše skupine. 1
Prva skupina združuje prepričanja o sposobnostih in učinkovitostih branja in vključuje naslednje dimenzije:
Slika 8: Branje tretješolcev na avtobusu med potjo na plavalni tečaj
- lastno učinkovitost/kompetentnost (prepričanje, da si pri branju lahko uspešen),
Enkrat mesečno celotna šola 15 minut nameni branju. Poimenovali smo jih Minute za branje (vedno 1. šolsko uro, vendar ob različnih dnevih v tednu). Beremo vsi – učenci in strokovno, poslovno in tehnično osebje šole.
- izziv (pripravljenost spopasti se s težkimi, zahtevnimi besedili) in - izogibanje dejavnosti (želja izogniti se bralni dejavnosti). 2 Druga skupina vključuje cilje in razloge za branje, notranje in zunanje. 2.1 Dimenzije, ki se nanašajo na notranjo motivacijo, so: – radovednost (želja brati o posebni temi, ki posameznika zanima), – zatopljenost (užitek, ki ga posameznik doživi pri branju določene vrste literarnega ali informativnega besedila) in – pomembnost (posameznikovo prepričanje, da je branje pomembno in vredno).
Slika 9: Skupinsko branje prvošolcev v prazničnem vzdušju svetlobe svečk
Izbirali smo »najlepšo« besedo šole.
2.2 Dimenzije, ki se nanašajo na zunanjo motivacijo in ciljno naravnanost, so: – priznanje (užitek v prejemanju materialnih priznanj za uspeh pri branju), – branje za ocene (želja učenca, da te učitelj dobro oceni) in
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče
– tekmovalnost (želja učenca prekositi druge v branju).
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče
domačem okolju. Tu imamo odrasli neprecenljivo vlogo, saj smo edini posredniki med otrokom in knjigo.
3 Tretja skupina se nanaša na socialni vidik branja in vključuje dve dimenziji: – socialnost (učenec bere zaradi socialnih razlogov), – ustrežljivost (učenec bere zato, da ustreže pričakovanjem drugih). Slika 10 prikazuje že omenjene dejavnike bralne motivacije (po kriteriju notranje-zunanje motiviranosti). Očitno se kaže medsebojna povezava teh dejavnikov – torej povezanost z bralnim vedenjem, bralno uspešnostjo in pismenostjo.
NOTRANJA MOTIVACIJA: KOMPETENTNOST INTERES ZATOPLJENOST PREPRIČANJE O POMEMBNOSTI BRANJA
ZUNANJA MOTIVACIJA: PRIZNANJE (npr. pohvala, diploma) DOSEŽEK (npr. ocena) TEKMOVALNOST SOCIALNA MOTIVACIJA
Slika 10: Najpomembnejše prvine motivacije pri branju
dolgoročni cilji pogostejše branje vseživljenjsko branje večja bralna in učna učinkovitost učinkovitost boljša pismenost
kratkoročni cilji redkejše branje branje le v času izobraževanja manjša bralna in učna slabša pismenost
Strokovni delavci našega javnega zavoda se strinjamo z raziskovalci področja branja, da so pozitivne bralne izkušnje pomembne tako v predšolskem kot tudi v začetnem šolskem obdobju. Za razvoj branja in pismenosti otroka v kasnejšem šolskem obdobju so ključni učinki zgodnjih bralnih izkušenj ter porajajoče se pismenosti v
Sliki 11 in 12: Čajanka in igra staršev za učence PŠ Svibno
Majhno je lepo, a ne le to. Majhno zahteva posebno nego, pozornost in zaščito. Če tega nima, potem počasi, a zagotovo umre v senci velikih. Z vsako ugaslo šolo umre tudi košček identitete tega kraja. Naši šoli se to ne sme in ne bo zgodilo. Medsebojni odnosi so na naši šoli visoko cenjena vrednota. Zavedamo se, kako zelo pomemben je prvi stik s šolo. Tako zelo radi kasneje obujamo spomine na prav prvo obdobje šolanja. Želimo, da ti ostanejo živi in lepi. Vsako leto znova želimo dokazovati, da zmoremo še več. Naši učenci ste ob izredni podpori vas staršev, učiteljev, vodstva šole, lokalne skupnosti in ustanoviteljice – občine, več kot zagotovilo. Zagotovilo, da bo razvoj, da bo radovednost, da bo inovativnost, da bo kreativnost, da bo v šoli tudi otroštvo – vendar šolsko. Tudi tokratno predbožično druženje z branjem Babice Zime in dramatizacije le-te, je dokaz sodelovanja. Starši so se odlično izkazali v vlogi igralcev, učenci pa v vlogi navdušenih gledalcev. Še bomo skupaj tkali nitke vzgoje in izobraževanja in skupaj dokazovali, da majhne šole morajo obstati, saj z njimi rastemo mi in kraj. Jolanda Mohar, vodja podružnične šole
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče
Slika 13: Tretješolci med poukom usmerjeno berejo po lastni izbiri
Običajno je prav od staršev odvisno prvo srečanje otroka s knjigo. Vpliva družinske pismenosti vrtec in šola nikoli ne moreta popolnoma nadomestiti, lahko pa staršem pomagamo, da spoznajo, kako lahko sami razvijajo in pomagajo pri oblikovanju otrokovega bralnega interesa. Za skupno ali družinsko branje naj velja:
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče
Slika 14: Lutkovni nastop četrtošolke za prvošolce
Za spodbujanje branja pri otrocih in kasneje šolarjih je nadvse pomembno tudi sodelovanje vseh strokovnih delavcev v vrtcih in šolah ter staršev. Šele skupna prizadevanja vseh naštetih, lahko pomagajo otrokom ustvariti mnenje, da je branje užitek, da je koristno in vredno vloženega truda. (Povzeto po ibid)
1. sledite otrokovim željam, interesom in potrebam; 2. omogočite, da je otrok dejavno vključen; 3. poskrbite, da bo branje zabavno; 4. uporabljajte pozitiven povratni odziv; 5. izberite zgodbo, ki bo otroku zanimiva in 6. poskusite z drugo knjigo ali pa preložite branje na prihodnjič, če otrok še ne kaže interesa zanj. Sliki 15 in 16: Vrtec na obisku v splošni in v šolski knjižnici
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče
Slika 19: Berejo tudi devetošolci
Slika 17: Petošolci med branjem
Kako izboljšati bralno pismenost? Promocija branja v družbi. Pomembno je tudi pripovedovanje (starši in stari starši naj otrokom čim več pripovedujejo o svojih doživetjih, izkušnjah s šolo) in pogovarjanje. Velik pomen družinskega branja v prijetnem vzdušju, kjer se otrok dobro
počuti; kot je zapisala M. Dolinšek – Bubnič: »BERI MI IN SE POGOVARJAJ Z MANO – TO JE NAJPOMEMBNEJŠIH 20 MINUT V MOJEM DNEVU!«
Družinsko branje naj bo obojestransko; starši berejo otroku in otrok Slika 18: Zaščitni znak Minut za branje
staršem. Otroku je treba ponuditi raznovrstna gradiva.