02 gos ekonomija didakticneideje2016 prelistaj by VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Didaktična gradiva za predmet

Gospodinjstvo

Zbirka vaj za modula Ekonomika gospodinjstva ter Bivanje in okolje Urednika Iztok Hafner, Manja Hafner Verbič

Avtorji Eva Klemenčič Doroteja Lešnik Mugnaioni Anamarija Meglič Iztok Hafner Manja Hafner Verbič Miran Seunig

Ljubljana, 2016

1. 2 NESREČE DOMA P5

1 2 Nesreče doma

Nesre cˇ e doma

Tudi doma nismo povsem varni • Čeprav mnogo ljudi misli, da so doma varni, se tudi tam dogajajo nesreče. Pomembno je, da si nanje pripravljen/-a in da znaš pravilno ukrepati. Če ravnaš pametno, lahko nesreče že vnaprej preprečiš.

• Predvsem poleti te lahko doma ali na dvorišču piči žuželka, na primer čebela ali osa. Ti piki so lahko zelo srbeči in boleči. Nekateri ljudje so alergični na pike žuželk. Ti piki so zanje zelo nevarni, zato morajo običajno k zdravniku.

Tudi pri igri moramo paziti, da ne pride do nesreče.

Kdaj je večja nevarnost, da se otrok poškoduje – če je njegova soba pospravljena ali če je vsa razmetana? Napiši odgovor in ga utemelji (povej, zakaj tako misliš)!

• Pri nabiranju gob v gozdu te lahko ugrizne klop, ki prenaša mnoge bolezni. Zato se pred odhodom v gozd primerno obleci in zaščiti s sredstvom proti klopom. Ko prideš domov, se temeljito preglej. Če najdeš na sebi klopa, naj ti ga previdno odstranijo starši. Kožo na mestu ugriza opazuj še nekaj tednov. Če opaziš rdeč kolobar, naj te starši peljejo k zdravniku. B

j a

Prevajati električni tok – če pravimo, da neka stvar prevaja električni tok, to pomeni, da električni tok skoznjo pride v neko drugo stvar, na primer v naše telo!

Padci, odrgnine, ureznine • Večina padcev se konča brez resnejših posledic, z modrico ali buško. A vedno nimamo sreče. Posebej nevarno je, če se močno udarimo v glavo, saj lahko dobimo pretres možganov. Vse huje nas boli glava in začnemo bruhati. Če se zelo močno udarimo v glavo, moramo k zdravniku, četudi se nam zdi, da nismo poškodovani.

Alergija – prevelika občutljivost telesa na določene snovi (npr. pike žuželk, jajca, orehe, cvetni prah itd.).

S katerim pripomočkom bi dekle na risbi lahko varno doseglo piškote na omari?

planet znanja

Naslednja stran 

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Prosojnica 5

Domača naloga

• Odrgnine nastanejo ob drgnjenju kože z nekim predmetom in poškodujejo vrhnjo plast kože. Pogoste so pri padcih, kadar podrgnemo ob tla. Ureznine običajno nastanejo z ostrim predmetom, na primer z nožem, in so običajno globlje. Preden se dotaknete rane, si obvezno umijte roke. Morebitno umazanijo odstranite tako, da jo sperete pod tekočo mlačno vodo. Rano popivnajte in pokrijte z obližem, večjo pa z gazo. Če je krvavitev prehuda, pojdite k zdravniku.

Nesreča doma se lahko pripeti po čiščenju tal, ko so ta spolzka.

Učenci v učbeniku preberejo besedilo Tudi doma nismo povsem varni (stran 12). Za domačo nalogo v zvezek napišejo odgovor na vprašanje pri besedilu.

Pri nekaterih padcih si lahko zlomimo kost v roki ali nogi.

Naloge iz delovnega zvezka:

Učenci rešijo 2. in 4. nalogo v delovnem zvezku na straneh 5 in 7.

Učni pogovor

Projiciramo prvo stran prosojnice Nesreče doma (P 5 ). Nato učenci naštevajo nesreče, ki se lahko zgodijo doma. En učenec jih zapisuje v preglednico na tablo in zraven nesreč naredi črtico, če ima kateri od učencev že tako izkušnjo. Na primer: padec s stola

|||

urez z nožem

udarec s topim predmetom

vbod s koničastim predmetom

opeklina ustne votline zaradi prevroče juhe ugriz psa

zastrupitev s čistilom pretirano sončenje ranitev s petardo itd.

Na koncu učenci ugotovijo, katere so najpogostejše nesreče doma.

Gospodinjstvo - ekonomika gospodinjstva © i2 d.o.o., Ljubljana

Delovni list

Ime in priimek:

Učence razporedimo v skupine nato projiciramo prosojnico Članek Dolenjski list (P 8) in ga skupaj preberemo. Na osnovi članka učenci izpolnijo delovni list Nesreča (DL 6).

Razred:

g) Ker sta ime in priimek osebna podatka. h) Vprašanje je namenjeno izražanju mnenja.

Datum:

Delovni list

ˇ NESRECA Preberi novico Na otroka se je prevrnil gol iz časopisa Dolenjski list in odgovori na vprašanja.

Dolenjski list

na otroka se je prevrnil gol, … tor, 25. 5. 2010 (10:25)

Delovni list

b) Kdaj se je zgodila nesreča?

c) Opiši nesrečo.

Razred:

Datum:

Delovni list

Učenci rešijo delovni list Povezovanje besed (DL 7).

a) Kje se je zgodila nesreča ?

Ime in priimek:

POVEZOVANJE BESED S črto smiselno poveži spodnje besede.

Padec •

• Strela

Vroča grelna plošča •

• Poškodba z električnim tokom

č) Katero številko boš poklical/-a za reševalno vozilo?

Reševalec •

d) Koliko je ponesrečencev?

• Alergija

e) Kakšna je poškodba? f ) Zakaj so otroka obdržali na opazovanju?

g) Pojasni, zakaj v časopisu niso napisali imena otroka, ki se je poškodoval.

h) Ali bi morali zaradi te nesreče zapreti igrišče? Obkroži odgovor.

Mokre roke •

• Opeklina

Pik žuželke •

• 112

Bruhanje •

• 113

Utemelji svoj odgovor.

Nevihta •

ˇ Clanek Dolenjski list

didaktična gradiva za predmet gospodinjstvo

• Zlomljena kost

Policija •

• Pretres možganov

didaktična gradiva za predmet gospodinjstvo

Rešitev delovnega lista:

Padec •

Vroča grelna plošča •

Reševalec •

Prosojnica 8

• Strela • Poškodba z električnim tokom • Alergija

Mokre roke •

• Opeklina

Pik žuželke •

• 112

Bruhanje •

• 113

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Dolenjski list Na otroka se je prevrnil gol2 … tor, 25. 5. 2010 (10:25)

Nevihta •

• Zlomljena kost

Policija •

• Pretres možganov

Na igrišču v bližini Hočevarjevega trga v Krškem se je včeraj okoli 17.30 med igro poškodoval 12-letni otrok. Med igro se je obesil na prečko kovinskega gola, ki ni bil dodatno pritrjen v podlago, zato je padel nanj. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico, o dogodku pa obvestili tudi starše. Otroka, ki je imel poškodovano glavo, so v bolnišnici obdržali na opazovanju, so še sporočili s krške policijske uprave. … Predstavniki/-ice skupin predstavijo svoje odgovore. Skupaj jih pregledamo in po potrebi jih učenci dopolnijo ali popravijo. Rešitev delovnega lista: a) Na igrišču v bližini Hočevarjevega trga v Krškem b) Okoli 17.30. c) Obesil se je na prečko gola, ki ni bil dodatno pritrjen. č) 112, ker se na to številko prijavijo nesreče. d) Eden. e) Poškodoval si je glavo. f) Ker ima lahko pretres možganov in ga mora zdravnik pregledati.

2 Vir: Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2010/05/25/28975/novice/ kronika/Na_otroka_se_je_prevrnil_gol_se_ena_nesreca_ motorista/, dostopno 7. 12. 2015.

Gospodinjstvo - ekonomika gospodinjstva © i2 d.o.o., Ljubljana

2 DRUŽINSKO GOSPODARJENJE 2. 1 ČEMU UPORABLJAMO DENAR 1

2. 1 Čemu uporabljamo denar 1

Predstavniki skupin predstavijo odgovore. Nato se ob prosojnici Denar (P 40 ) pogovorimo o odgovorih. P 40

Denar

Naloge in oblike denarja

12 ,7 5

€

Naloge denarja

Če prijatelju prodaš strip za 1 €, je ta znesek cena stripa. Z 1 € lahko potem kupiš čokolado.

Denar omogoča nakup in prodajo • Pred več tisoč leti so ljudje trgovali tako, da so med seboj neposredno menjali izdelke ali izdelke za storitve. Danes izdelkov ne menjamo več, ampak jih kupimo z denarjem. Toda tudi to je menjava! Ko kupiš izdelek v trgovini, svoj denar zamenjaš zanj. Nasprotno pa prodajalec izdelek, ki ti ga proda, zamenja za tvoj denar. Z njim si trgovina kupi izdelke in storitve, ki jih potrebuje, in plača zaposlene. Denar nam torej pomaga pri menjavi. Zato rečemo, da je menjalni posrednik. Ker z njim plačujemo, pravimo tudi, da je plačilno sredstvo. Mojster, ki nam je popravil pralni stroj, nam ni prodal nobenega izdelka. Kaj potem plačamo njemu?

j a

Banka – posebne vrste podjetje, ki opravlja različne denarne posle. Bančni račun – če podjetje ali posameznik v banki hrani svoj denar, uslužbenci znesek denarja zapišejo k njegovemu imenu in k posebni številki, ki jo je podjetje ali posameznik dobil v banki. Ta številka označuje njegov bančni račun. Obresti – dodaten denar, ki ga banka za nagrado izplača varčevalcu, ali pa denar, ki ga moramo dodatno plačati banki, če si od nje izposodimo denar.

Z denarjem merimo vrednost izdelkov

Ali poznaš poleg evrov še kakšen denar?

planet znanja

Cena izdelka pokaže, koliko je izdelek vreden. Podobno kot z metrom merimo dolžino predmetov, z denarjem merimo njihovo vrednost. Pravimo, da je denar mera vrednosti.

Mnogo ljudi del svojega denarja varčuje. S privarčevanim denarjem si lahko čez nekaj mesecev kupijo kakšno dražjo stvar. Denar bo do takrat ohranil svojo vrednost.

Oblike denarja

Gotovinski denar 

Knjižni denar 

Elektronski denar 

Naslednja stran  didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo

• Cena izdelka pokaže, koliko je izdelek vreden. Podobno kot merimo z metrom dolžino predmetov, merimo z denarjem njihovo vrednost. Pravimo, da je denar mera vrednosti.

Pred več tisoč leti so ljudje trgovali tako, da so med seboj neposredno menjali izdelke. Danes izdelkov ne menjamo več, ampak jih kupimo z denarjem. Tudi to je menjava. Denar menjamo za izdelek. Denar nam torej pomaga pri menjavi, zato rečemo, da je menjalni posrednik. Ker z njim plačujemo, pravimo tudi, da je plačilno sredstvo.

ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Prosojnica 40

Na evrskih kovancih, ki jih vidiš tu zgoraj, so slovenski napisi in podobe, ki predstavljajo Slovenijo. Kaj prestavljata podobi na fotografiji?

Naloga iz delovnega zvezka

Učenci rešijo 3. nalogo v delovnem zvezku na strani 20.

Predstavitev

Naloga iz delovnega zvezka

Učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku na strani 18.

Domača naloga

Učenci v učbeniku preberejo naslednja besedila: Denar omogoča nakup in prodajo (stran 32), Z denarjem merimo vrednost izdelkov (stran 32) in Z denarjem lahko varčujemo (stran 33). Za domačo nalogo v zvezek napišejo odgovore na vprašanja pod besedili.

Denar

Učence razdelimo v skupine in vsaka od njih na list papirja napiše odgovor na eno od spodnjih vprašanj. 1. Kaj so naloge denarja? 2. Kakšne oblike denarja poznamo? 3. Kakšne načine plačevanja poznamo? 4. Kakšna je razlika med gotovinskim in negotovinskim načinom plačevanja? 5. Kaj so prihodki? 6. Kaj so odhodki?

Učenci s pomočjo IKT-ja pripravijo plakat o zgodovini slovenskega denarja od osamosvojitve naprej. Pomagajo si lahko s podatki na spletni strani Banke Slovenije https://www.bsi.si/. Ob prazniku 26. december – dan samostojnosti in enotnosti učenci predstavijo plakate v šolski avli.

Varčevanje

Ime in priimek:

Datum:

ˇ VARcEVANJE

Učenci rešijo delovni list Varčevanje (DL 30).

Razred:

Delovni list

Najprej izračunaj in odgovori na vprašanji v preglednici, nato odgovori na ostala vprašanja. a)

Vprašanje

Račun

Odgovor

Primer: Vid je v trgovini porabil 3,77 €. Ostalo mu je 5,22 €. Koliko denarja je imel, preden je šel v trgovino?

3,77 + 5,22 = 8,99

Vid je imel 8,99 € preden je šel v trgovino.

Metka prejme mesečno žepnino v višini 10,00 €. Zelo si želi kupiti nov barvni zaščitni ovitek in slušalke za prenosni telefon, ki skupaj staneta 29,45 €. Koliko mesecev mora varčevati, da si bo lahko kupila obe stvari? Jan dobi mesečno žepnino 12,00 €. Ker pridno varčuje, ima na varčevalnem računu že 162,25 €. Koliko mora še privarčevati, da si bo lahko kupil prenosni telefon, ki stane 285,75 €?

b) Zakaj ljudje varčujemo? Napiši tri razloge: 1. 2. 3. c) Napiši tri oblike varčevanja: 1. 2. 3. č) Če varčujem dalj časa v banki, poleg svojega denarja dobim nekaj dodatnega denarja. Kako imenujemo ta dodatni denar? d) Varčevati želim za e) Napiši, katero obliko varčevanja boš izbral.

didaktična gradiva za predmet gospodinjstvo

Gospodinjstvo - ekonomika gospodinjstva © i2 d.o.o., Ljubljana

Učni pogovor

Rešitve delovnega lista: a) Vprašanje

Račun

Odgovor

Primer: Vid je v trgovini porabil 3,77 €. Ostalo mu je 5,22 €. Koliko denarja je imel, preden je šel v trgovino?

3,77 + 5,22 = 8,99

€, preden je šel

3 x 10,00 = 30,00

v trgovino.

Domača naloga

Metka mora varčevati 3 mesece.

Naloga iz delovnega zvezka

Učenci rešijo 3. nalogo v delovnem zvezku na strani 20.

Jan dobi mesečno žepnino 12,00 €. Ker pridno varčuje, ima na varčevalnem računu že 162,25 €. Koliko mora še privarčevati, da si bo lahko kupil prenosni telefon, ki stane 285,75 €?

Vid je imel 8,99

Učenci opišejo konkreten primer solidarnosti, v katerem so imeli aktivno vlogo oni sami ali ljudje, ki jih poznajo. Odgovorijo na vprašanji: Komu smo pomagali? Zakaj so pomagali? Naštejejo motive za solidarnost.

285,75 - 162,25 = 123,50

Jan mora privarčevati še 123,50 €.

b) Vprašanje je namenjeno izražanju mnenja. c) Mogoči odgovori: –– osebni račun, –– depozit, –– delnice. č) Obresti. d) Vprašanje je namenjeno izražanju mnenja. e) Vprašanje je namenjeno izražanju mnenja.

Domača naloga

Ime in priimek:

Učenci za domačo nalogo rešijo delovni list Izreki o denarju (DL 31). Pri naslednji uri v razredu predstavijo svoje odgovore.

Naloga iz delovnega zvezka

Učenci rešijo 9. nalogo v delovnem zvezku na strani 26.

Razred:

IZREKI O DENARJU

Dopolni preglednico tako, da v stolpcu Opis izreka pojasniš, kaj tebi pove izrek v levem stolpcu. Oglej si dani primer. Izrek

Denar je sveta vladar.

Opis izreka

Za denar se lahko kupi vse, tudi »prijateljstvo«.

Denar naj ti bo služabnik, ne vladar.

Če imajo otroci denar, imajo kramarji sejem.

Vsak je svojega denarja vreden.

Pri denarju se vse neha.

Denar ne smrdi.

Gospodinjstvo - ekonomika gospodinjstva © i2 d.o.o., Ljubljana

Datum:

Delovni list

didaktična gradiva za predmet gospodinjstvo

1. 2 V OKOLJU POVZROČAMO ŠKODO Domača naloga

1. 2 V okolju povzročamo škodo

Računalniški in televizijski zasloni, akomulatorji, razpršilci in čistila vsebujejo strupene snovi, zato jih ne smemo odlagati v zabojnike. Take predmete in snovi moramo odložiti na posebna odlagališča, ki so še bolj zavarovana kot navadna odlagališča.

buldožer naprava za sežiganje plinov

Tovornjak, ki je pripeljal odpadke. naprava za čiščenje vode

Kam z vsemi odpadki • V naših domovih nastaja velika količina odpadkov. To so ostanki hrane, izrabljenih izdelkov, embalaže in še česa. Če bi odpadke preprosto odvrgli v bližini naših bivališč, bi sčasoma povsem prekrili mesta in vasi. Zato odpadke odlagamo v smetnjake, od koder jih delavci komunalnega podjetja s tovornjaki odpeljejo na urejena odlagališča odpadkov ali deponije. B

j a

Laboratorij – prostor z napravami, s pomočjo katerih strokovnjaki opravljajo različne poskuse; ugotavljajo tudi, ali so v rekah in prsti strupene snovi. Biološko razgradljive snovi – snovi, ki se razkrojijo (razpadejo) in niso škodljive okolju. Škodljivec – žival, ki povzroča škodo, predvsem na poljskih pridelkih. pločevinke in konzerve plastična embalaža

V odlagališču nastajajo plini.

Embalaža – kar se rabi za zavijanje, zaščito blaga ali izdelkov.

papir steklo

Neprepustno dno v jami preprečuje, da bi snovi iz odpadkov pronicale v zemljo.

Učni pogovor z delovnim listom

Projiciramo prosojnico Onesnaževanje okolja (P 66 Ob njej se pogovorimo o tem, kdo so največji povzročitelji onesnaževanja okolja in posledicah v naravi. P 66

planet znanja

Škropljenje kmetijskih površin s pesticidi, ki zastrupljajo prst in podtalnico.

Iz starega papirja lahko v tovarnah papirja izdelajo nov papir. Iz česa pa sicer pridobijo surovino za izdelovanje papirja?

Iz odpadnega papirja, stekla, kovine in plastike je mogoče izdelati nove izdelke. To pomeni, da odpadke recikliramo. Zato jih sortiramo po zabojnikih, na katerih je napisano, kaj smemo vreči vanje. V mestih in nekaterih krajih imajo tudi posebne zabojnike za biološke odpadke.

Odpadke je treba razvrstiti in jih čim več predelati v nove izdelke.

Promet močno vpliva na onesnaženost zraka.

Krčenje gozdov za kmetijske površine prav tako povzroča podnebne spremembe.

Onesnažen zrak v velikih mestih.

Delovni list

Ime in priimek:

Datum:

ODPADKI

Prosojnica 66

a) Na fotografiji poišči štiri vrste odpadkov, ki jih lahko recikliramo. Napiši jih na črto ob fotografiji.

2. 3. 4.

b) Embalažo več izdelkov lahko recikliramo. Napiši tri take izdelke, ki imajo tako embalažo.

c) Nekatere izdelke lahko razstavimo in njihove dele ponovno uporabimo. Napiši tak izdelek.

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Ime in priimek:

Razred:

Datum:

Delovni list

Učenci nato rešijo delovni list Onesnaževanje in posledice (DL 58). Skupaj z učenci pregledamo rešitve in se o njih pogovorimo.

ˇ ONESNA ZEVANJE IN POSLEDICE V levem stolpcu (Onesnaževalec) smo navedli, kako onesnažujemo naše okolje. V desni stolpec (Posledica) napiši, kakšne posledice v okolju pusti navedeni onesnaževalec. Oglej si dani primer. Onesnaževalec (vzrok) Kometje rastline škropijo s pesticidi. Tako uničujejo šokdljivce.

Posledica Npr. rastline vsrkajo strupene snovi. Ko rastlino pojemo, lahko to škoduje našemu zdravju.

Strupeni plini. Tovarne izpuščajo strupene pline v ozračje.

č) Odpadke ločujemo v različne koše. Napiši, katere koše imate v učilnici za gospodinjstvo.

Izlita nafta. Ob ladijski nesreči se nafta izlije v morje.

d) Napiši, katere zabojnike imaš pred blokom ali hišo.

Plastenke v naravi. Ljudje v naravo odmetavajo plastenke.

e) Opiši čistilno akcijo, v kateri si sodeloval/-a.

didaktična gradiva za predmet gospodinjstvo

P 62

Neprečiščena voda odteka v naravo.

© i2 d.o.o., Ljubljana, 2016 Fotografije: © 123RF Stock Photos (Marilyn Barbone, Pavel Maliugin, Montian Noowong, oceanfishing, sauletas), Stane Klemenc Ilustracija: © 123RF Stock Photos (Pavel Maliugin)

Delovni list

Projiciramo prosojnico Gospodinjski odpadki (P 62) in se ob njej pogovorimo, katere vrste odpadkov nastajajo v naših domovih, nato učenci rešijo delovni list Odpadki (DL 57). Skupaj pregledamo rešitve in se o pogovorimo o mogočih rešitvah.

Razred:

Onesna zˇ evanje okolja

Tovarne iz dimnikov škodljive pline izpuščajo v ozračje.

Risba prikazuje urejeno odlagališče. Ko se jama napolni, jo zasujejo z zemljo. Jama je narejena tako, da se snovi, ki so v odpadkih, ne razširijo po okolici, ampak ostanejo v odlagališču.

pogrinjek

Učenci v učbeniku preberejo besedilo Kam z vsemi odpadki na strani 12. Za domačo nalogo v zvezek napišejo odgovor na vprašanje pod besedilom.

Izpušni plini. Tovor potuje z letalom in s tovornjakom.

Gospodinjski odpadki

didaktična gradiva za predmet gospodinjstvo

Odpadki, ki nastanejo v nasˇ ih domovih

VRT

BIOLOŠKI ODPADKI

PAPIR

PLASTIKA STEKLO

KOVINSKA EMBALAŽA TEKSTIL

NEVARNI ODPADKI

ELEKTRO IN ELKTRONSKI ODPADKI OSTALO

Možne rešitve: Onesnaževalec (vzrok)

Posledica

Kometje rastline škropijo s pesticidi. Tako uničujejo šokdljivce.

Npr. rastline vsrkajo strupene snovi. Ko rastlino pojemo, lahko škoduje našemu zdravju.

Strupeni plini. Tovarne Onesnaževanje zraka. To izpuščajo strupene pline v je navječje v mestih in ozračje. industrijskih predelih.

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Prosojnica 62

Izlita nafta. Ob ladijski nesreči se nafta izlije v morje.

Umiranje morskih živali in ptic.

Izpušni plini. Tovor potuje z letalom in tovornjakom.

Onesnaževanje okolja.

Onesnaževanje zraka. To škodi našemu zdravju.

Domača naloga

Ime in priimek:

Razred:

Delovni list

Datum:

RECIKLIRANJE ALI SMETI

Odpadke ločujemo. Nekatere odpadke v tovarnah reciklirajo. Nariši pet odpadkov, ki jih odvržemo v zabojnik ODPADKI in jih ne recikliramo. Nato nariši pet odpadkov, ki jih lahko recikliramo v zabojniku RECIKLAŽA.

Učenci rešijo 9. in 11. nalogo v delovnem zvezku straneh 10 in 12. Nato rešijo delovni list Recikliranje ali smeti (DL 59). Najboljše rešitve DL razstavimo v učilnici.

ODPADKI

RECIKLAŽA

Razred:

Datum:

Delovni list

ˇ ONESNA ZEVANJE OKOLJA a) Industrija in prevozna sredstva pošiljajo v ozračje škodljive pline. Zaradi tega se ozračje segreva. Segrevanje ozračja ima škodljive posledice. Opiši jih.

b) Spodaj smo napisali deset izrazov iz učbenika. Za vsak izraz v preglednici poišči enak izraz v črkovni premetanki. Napiši ga na črto. Oglej si dani primer. NEVAREN ODLAGALIŠČE

ŠKODLJIVEC KEMIKALIJA

ZASTRUPLJANJE ODPLAKE

PESTICID SMOG

Učenci v učbeniku preberejo naslednje besedilo Onesnaževanje voda, prsti in zraka (stran 13). Za domačo nalogo v zvezek napišejo odgovor na vprašanje pod besedilom.

didaktična gradiva za predmet gospodinjstvo

Učni pogovor

NEVAREN

3. DLJOIŠVEKC

4. EOŽEJSENAVNAN

5. JASAZTREUPLJN

6. PTRNSUE

7. AČODŠLAGLIE

8. STIDIPEC

9. AAJMKIKLIE

10. KDOLAEP

P 69

Učenci v učbeniku preberejo besedili Ekološko čiščenje (stran 13) in Skrb za okolje (stran 13). Za domačo nalogo v zvezek napišejo odgovora na vprašanji na desni strani besedil.

Naloga iz delovnega zvezka

Učenci rešijo 8. nalogo v delovnem zvezku na strani 9.

Podnebje se spreminja

JA LET

ETJ

L PO

E AČ

LET JE

O . ST

KO N

. ST OL

ETJ

Na levi risbi vidimo poletje danes. Na desni risbi vidimo primer poletja čez sto let. Kaj se bo spremenilo?

1 2 3 4

Dvignila se bo zgornja gozdna meja. Izumrle bodo nekatere alpske živali. Poletna neurja s točo bodo močnejša. Prav tako veter. Zaradi pogostih in dolgih suš bo več požarov. Nekatere rastline bodo rasle bolje, ker bo topleje.

5 6 7 8

Porabili bomo več energije za hlajenje prostorov.

V strugah bo manj vode. Vode bodo bolj onesnažene. Večkrat bo suša. Ljudje in živali bomo imeli manj pitne vode, ker bo manj izvirov in podtalnice.

Naslednja stran 

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Prosojnica 69

didaktična gradiva za predmet gospodinjstvo

Domača naloga

Ob pogovoru o posledicah onesnaževanja okolja projiciramo prosojnico Podnebje se spreminja (P 69 ). Ob slikah Človekovo onesnaževanje okolja vpliva tudi na spremembo podnebja se z učenci pogovorimo o vzrokih in pričakovanih posledicah podnebnih sprememb. Ob projiciranju strani Drobni koraki za boljše okolje, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb, vprašamo: Kako ljudje s svojim ravnanjem onesnažujemo okolje? Kaj lahko storimo?

STRUPEN ONESNAŽEVANJE

2. OMSG

1. ENRAVEN

Domača naloga

Rešitve delovnega lista: a) Mogoči odgovor vprašanja a: Izpušni plini v ozračju povzročajo toplo gredo, kisel dež in ozonsko luknjo. Škodijo našemu zdravju. Zaradi njih ponekod tudi odmirajo gozdovi. b) nevaren smog škodljivec onesnaževanje zastrupljanje strupen odlagališče pesticid kemikalija odplake

Ime in priimek:

Plastenke v naravi. Ljudje v naravo odmetavajo plastenke.

Nato učenci rešijo delovni list Onesnaževanje okolja (DL 60). Skupaj z učenci pregledamo rešitve in se o njih pogovorimo.