iu lim
in 78020
AKADEMSKI GLAS Štanca izpod klanca """###############
GLASILO ZA UNIVERZNA VPRAŠANJA Prečudne novice z Vrhniškega
STEV. 1. UUBUANA, DNE 15. DECEMBRA 1939 | ured^ i St ^ ^ | POSAMEZNA ŠTEVI LKA 1'50 D IN L E T"""############### O I.
Domače novice V usodnih dneh
20 let slovenske univerze
Znani slovenski zgodovinar H aupt m ann je v prvih povojnih letih napisal Pred dvajsetim i leti, v času, ko se je be v najtesnejši zvezi z njegovim poli zmogli, vendar pa moramo žal že ob razpravo, v k ateri se takoj uvodoma ba- zdelo, da je porušena za vedno stara tičnim in socialnim bojem. Razvoj nje dvajsetletnici slovenske univerze ugo vi z obličjem Evrope, kakršno je ustvaril Evropa, tem eljena na nasilju in zatira gove samostojne kulture, izobrazba naj toviti, da boj za slovensko narodno uni versajski mir. Avtor v tej razpravi pri nju posam eznika in celih narodov in da širših ljudskih plasti je eden najvažnej verzo še ni končan. S trpkostjo se spo haja do zaključka, da povojne državne iz njenih razvalin vstaja nov svet člove- ših orožij v težkem socialnem in poli m injamo poskusov, da se okrni in celo tvorbe že po svoji zemljepisni legi pred čanstva in pravice, ko je široke ljudske tičnem boju, ki ga m ora vsak majhen ukine slovenska univerza, ki so se tako stavljajo v rokah velesil-zmagovalk V središču Vrhnike je si množice Sicer umetnik pokli-in narod, pa tudi slovenski, bojevati za svoj vztrajno ponavljali leto za letom, in pod prevladovala verapo v svobodo stem bodal, vselej pripravljenih za uda enakopravnost vsakega posam eznika in obstoj. V tem dejstvu je treba iskati črtati moramo dejstvo, da je še danes, sredo okolitehdvanacu, je možakar rec.v Pri ustvarjanju držav je bilo vsakega naroda, v tem časugrobo je bil dobo- vzrokov trdovratnega boja slovenskega ob svoji dvajsetletnici, slovenska univer narodnostno načelo povsem podrejenega jevan boj slovenskega naroda za svojo naroda od 1. 1848 do 1. 1919 za svojo za ravno tako nepopolna kot je bila ob jste ure prišlo do reakcijo pripisal stresu pomena, čeprav so ga zlasti zavezniki univerzo. univerzo, in v tem leži velik pomen usta svoji ustanovitvi, da še danes životari v zelodružinskega radi uporabljali v propagandne prepira,svrvD ne službi – neprestano 16. julija 1919 je začasna narod novitve slovenske univerze pred dvajse prostorih, ki niso prim erni ne za unihe. V svojem bistvu so bile te države na skupščina v Beogradu soglasno sp re verzni študij in delo in ne za študenta, timi leti. potempostojanke, ko je mati F. C. namreč preganjajo le strateške s katerih je mo jelaga zakonski načrt o ustanovitvi uni V boju za slovensko univerzo je bilo da so njene biblioteke in laboratoriji goče braniti posestno stanje, ustvarjeno izvršeno zavestno hotenje im eti svoje pom anjkljivi in nezadostni. v Ljubljani. želela sinu I. C. ponuditi verze roki založnikov, prav z izidom svetovne vojne. To- posestno S tem je bila uresničena ena prvih slovensko najvišje šolstvo, hotenje, ki V predavalnicah in sem inarjih čim stanje je bilo trebakave, braniti vle-ta dveh pravskodelico pa političnih tako pa muslovenskega ne denejo zahtev naroda, ga je narekovala zavest, porojena v so dalje redkeje srečujemo sinove slo cih: pred poizkusi premagancev, da se postavljena prvič pred skoro celim sto cialnem in narodnostnem boju sloven venskega bajtarja in delavca, katerim so jo je uveljavijo zavrnil. najbolje številna poponovno kotPristojnim tekm eci v boju letjem, v revolucionarnem letu 1848. kot skega naroda za svoj obstanek zavest, gospodarsko stanje teh plasti, šolnine in za organom svetovno gospostvo, kakor tudi pred enatovanja so dogodek Dunaja narodnega do izmed točk zslovenskega da bo mogel slovenski človek kakor tudi pom anjkanje študentovskih domov zapr silam i, ki ogražajo obstoječi družbeni program a. narod živeti in se b ran iti le tedaj, li pot do univerzne izobrazbe. sosedje, ki so Vrhnike in nazaj.zatiran, od ves redprijavili sploh in katerih najvidnejši pred Politično in gospodarsko če bo izobražen, če bo tudi sinu slo v en -. stavnik je z rusko revolucijo postala k ar se je naselil na tej zemlji, kjer p re skega km eta in delavca odprta pot do s prve hiše klancu Sovjetska Zveza. Kotna branike v prvem biva danes, je narod Slovencev delil izobrazbe ,če bomo Slovenci im eli inte čeSki Študentje v boju za svobodo sm islu smemo, sm atrati vmesno zaslišali glasen ma-avstrij usodo Tolažbo menda vseh malih narodov, zdaj ki so bili za ligenco, ki bo izšla iz naroda in poznala sko državico in pa države, ki so vse do radi svoje m aloštevilnosti in šibkosti po njegove potrebe in delala zanj. Sloven Odkar sta Anglija in Francija dopu terin vzdih –republike menda ješe tisnjeni iščevpri svoji nevesti razbitja češkoslovaške vsaj sestav tega ali onega tujega ska univerza naj da slovenskem u naro- stila, da je H itlerjeva Nemčija razbila formalno tvorile Malo Zvezo. D rugi gospodarskega in državnega sistema. du to, česar mu nobena druga ne more Češko-slovaško in zasužnjila češki nabilobrambe tako srce in enjena ušesa R. (na sliki desno), s riv'r' jo bila pom ^stva V M. bukii pa s t tako m alenkostna pridcbi- ui;a: iJiav o , zuveduo slovenske in teli toH c.o *p §U .. ]’ndstvo ki se zaveda, da ritev »neodvisnih« držav od tevki parajoč, da baltiških so ga slišali je odkrila taščino na da gospodarskem , političnem ali k u l genco, ki bo svoje znanje posvetila nje sta ga izdali »zavezniška« ChamberlaiF inske do Litve in pa vm esne Poljske, turnem polju je bila izbojevana z neiz mu in stala na braniku njegovih potreb. nova Anglija in D aladierova Francija do versajski Močilnika. skrivnost dobre kave ki vse je branila m ir v obeh prav m ernim i žrtvam i in napori. Vsako, pa Ko pregledujem o danes, ob dvajset nemškim im perialistom , bori skupno z cih, nasproti Nemčiji in nasproti Sov še tako neznatno kulturno vprašanje, je letnici ustanovitve slovenske univerze nem škim in avstrijskim delovnim ljud – ne gre za to, kako jo jetski Zvezi. bilo p ri nas em inentno politično vpraša rezultate njenega dela, se moramo v p r stvom proti svojim zatiralcem. Odraz te Velika kriza, ki sejejeI.pričela Po dogodku C. 1929 nje,skuhaš, ampak kje vprašanje politične moči. Zatojo ni sa vi vrsti vprašati, ali je slovenska na borbe so bile mogočne dem onstracije in trajala tja do 1934 je zlasti v Nemčiji mo slučaj, da smo Slovenci dobivali po rodna univerza izpolnila visoko misijo, praških akadem ikov 28. oktobra. Dvaj ekskluzivno zadonaše nabaviš! Naši ulični notranje-politični položaj skrajnosti mem bnejše kulturne pridobitve v dobah, ki ji je bila stavljena, kot najvišjem u set m ladih pogumnih borcev je bilo zaostrila. Nemške množice so spričo*da bre košpijoni novice podal izjavo, se je rušil so stariže rednašli in se kraje, razbijali slovenskemu znanstvenem u in kulturne ustreljenih, 1200 zaprtih. Tisti angleški m en versajskega m iru krizo občutile stari sistem i. Od prve slovenske knjige, mu narodu, ali je vzgojila slovensko in in francoski im perialisti, ki so krivi, da mu bolj je izredno žalpovojni zavrprodajajo to omamdvakrat ko drugod. Ves čas odkjer dobe, ko je pretresala Evropo r e teligenco tako, da bo sposobna izpolnje je češki narod pod tujo peto, proglašajo je bila Nemčija prav za prav v stanju formacija, pa do ustanovitve slovenske vati naloge, ki jo čakajo, in ki jih ljud češke študente za svoje žrtve in jih ho nitve, še posebej no mešanico in danes nepretrgane m eščanske vojne.zato, Alterna univerze, čejo vm ešati v svojo umazano im p eria je moral slovenski narod vo stvo pričakuje od njih? tivo, v kateri se je znašla Nemčija v dobi ditijih ker je kava tako lepo za bralce Izpričala je pred vsem svetom, tudi listično vojno. Toda češki junaki niso trd samo boj ne samo za svoje politične krize, je najbolje označil am eriški čas in socialne pravice, am pak tudi za svoje tistim , ki tega niso hoteli vedeti, da smo padali za vojne cilje Londonske City in dišala. »Ko sem časnika Štanca izpod nikar Knickerbocker, ko jezaslišal svoji knjigi prosvetne Slovenci narod s svojo, samostojno kul francoskih dvesto družin, am pak za svo in kulturne potrebe. o tedanji Nemčiji dal naslov »DeutschV življenju malega, zatiranega naroturo, slovenskemu študentu ni treba ho bodo svojega naroda, ki je tesno pove škripanje strmih stoklanca objavljamo land — so oder so«, Nemčija v zname da, kakor je bil slovenski, stoji na vpraša diti na tuje, k er je dala možnost študija zano z naprednim bojem ljudstva vsega njupnic, kljukastega križa ali Nemčija v zna njezadnjih sem vedel, da mi straneh našega njegove kulture in njegove izobraz- mnogim, ki bi sicer študija v tujini ne sveta. m enju srpa in kladiva. D rugo možnost prinašajo glasila. je mati bilo močizopet zmanjšati samo z okrepitvi jo prve. To ni bilo samo v interesu ti tnogočnimi kapitalističnim i državami. žav. V tem pogledu predstavlja Sovjet dejansko s ponovno razdelitvijo sveta. skodelico kave, a ker pri Cankarjeva skodelica kaveTako – omamno bo voj stih nem ških družbenih plasti, ki niso Nasprotje med zmagovalci in prem agan ska se je končala dišeča prva svetovna Zveza dosti odpornejšo in strnjebilenas naklonjene grozečemu notranjem u ci Za na. vas Toda iz prve svetovne z vojne je zradoma še za kruha krajši odziv incisilo, skratka,vaše dosti trši oreh. Ka in v prvi svetovni vojni jeo to plat n a nejšo razvajala brbončice napolnila enersocialnemu prevratu, marveč tudi vseh sprotij samo še povečalo. teri so bili notranje-politični razlogi, ki stel tudi činitelj, katerega obstoj je za ni,mje ponavadi kuhala dentu pop-sploh, sogijo. tistih ednarodnih sil, ki bi jih revolu vojne še kave prav posebno Spoznajte najbolj slavno skodelico v gos-va Hitlerja privedli do avgustovskih in izid sedanje Skušali sosmo rešiti želeli im perializem cionarni pretresljaji v osrčju Evrope spravili pa tudi so s temmater, v nevarnost angle septem brskih odločitev? Važna plat Hit žen: Sovjetska Zveza. D vajset let so cikorijo. Po njenem rositi F. C., tilnah: Bajc, Bistra, Cankarjev hram, Pri družbenega Kranjcu, utegnili ogrožati v njihovem obstoju. ški in francoski imperializem. S krepi lerjevih zunanje-političnih akcij je dej vzdolž meja obstoječega reda Ni odhodu šlo le za Nemčijo, obstoječi tvijo pa sešlojeje vza mojo a ta za izjave doseizida gradili utrjene obrambne in predvsem da predstavljajo nekak poizkus iz hitlerjevske Nemčije je nesoraz stvo, Stara Kašča in v Zavetišču na Planini. družbeni red v celoti. Tega so se zave m erje sil med zmagovalci in premaganci hoda iz težkega notranje-političnega po napadalne položaje. V tem pogledu je napraktični podstrešju ni bila dosegljidaliizbo vsi, tako gospodarstveniki vsečasopisa bolj manjšalo. Hitlerju so se vse bolj ložaja, iz protislovnosti družbenega bila vsaka izmed tistih malih, »nebog od prikradel D eterdinga, Kreugerja in do Kruppa, odpirali dve realni ali da se ustroja nem ške države, ki se v tem po ljenih« državic od Finske do Rum unije vonj prave va – sosedjemožnosti:, so nam kakor tudi vsi njihovi politiki. H itler je kot predstraža zapadnih velesil spusti v gledu samo toliko loči od katerekoli d ru samo trdnjava v strategiji svetovne re črne kaveutelešenje – tako obstoječega dišeče bojsporočili, da soalijopanazadtem,daali ogoljufal njeno postal simbol, kapitalističneodržave, so sta njena no akcije. S porazom Poljskeljubezen in z zavezni s Sovjetsko Zvezo, da se s geporočali reda, njegova krepitev je pom enila kre svojimi zahtevami po ponovni razdelitvi tranja nasprotja še ostrejša ko drugod. škimi pogodbami med trem i baltiškim i še nisem vonjal! V nje videli, ko je tekla za I. C. in F. C. morda ob ... pitev sistem a sploh. Kar so Cham berlai kolonialne posesti in interesnih območij Ravno spričo tega notranjega položaja državicami in Sovjetsko Zvezo je bil ta ni tistem žrtvovali Hitlerju, so žrtvovali dobri obrne malenkostno vprašanje, ali bo ta ali trdnjavski pas prebit. Finski je pripadla proti tako im enovanim a zapadni- niskodelici trenutku mev je vozom proti Ljubljani. kave dosegla veri, da žrtvujejo ovekovečenju obstoje ma demokracijama. H itler je izbral d ru ona zunanje-politična pustolovščina v nehvaležna naloga, da od vsega tega re močno zapekla vestinin spravo in ali je sinalivenčega političnega, gospodarskega soci go. Pri tem so ga vodili brez dvoma zelo nemškem narodu popularna ne. Od ši, k ar se rešiti da. alnega stanja. Žrtvovali so Avstrijo, Su tehtni zunanjepolitični in notranjepoli mev, ki ga je doživel v Nemčiji podpis V tem je sm isel in pomen vsega se nekaj mi pravi, da me Vsekakor bomo novico darle materi namenil dete in potem vso Češko. tični razlogi. V čem obstojajo zunanje sovjetsko-nemških pogodb, je dokazal, da danjega dogajanja. Slovensko ljudstvo V tavsem tem delugrizel pa so imeli bila vojna proti Sovjetski Zvezi v v tem boju m ed dvem a taboram a evrop bo občutek do im pepolitični v prihodnjih dnehodločitve? bitisto ljubeznivo besedo, razlogi te njegove rialisti pred seboj sicer glavno, vendarle Dve velesili, kakor sta Anglija in F ran nemškem narodu najm anj popularna in skih im perialistov nim a nič pridobiti, konca življenja.« še spremljali in vam za katero je tisti dan pa samo eno izmed nasprotij današnje cija, stojita in padeta s svojim kolonial najbolj nepopularna. lahko pa dosti izgubi. Prav tako sloven družbe: nasprotje m ed »civiliziranimi« nim carstvom. In prav to carstvo je boj Sedanja vojna je proti pričakovanju sko ljudstvo kot trdnjavica v strategiji državami-maticami in ljudstvi kolonij ter kolonialnih ljudstev za narodno svobodo angleško-francoskega im perializm a po svetovne reakcije ne more z zmago te odvisnih dežel. Izpustili pa so izpred oči in neodvisnost zlasti po svetovni vojni stala čisto im perialistična vojna med reakcije nič pridobiti, lahko pa vse iz drugo plat nasprotij: nasprotja, ki raste zelo omajal. H krati pa sta Anglija in dvem a taboram a kapitalističnih držav za gubi: svobodo, neodvisnost in narodno jo iz kapitalistične konkurence in ki so Francija izposvtavljeni tudi vsem notra- ponovno razdelitev sveta. Kakšni so iz- samobitnost. V tem je sm isel in pomen se danes razvila v boj med mogočnimi nje-političnem pretresljajem , ki nujno gledi te vojne? Vojna se lahko konča z vsega sedanjega dogajanja za slovensko monopolističnimi karteli in trusti, med izvirajo iz družbenega ustroja obeh dr zmago ene ali druge stranke in torej ljudstvo.
Ježešna – sin zatajil mater!
Moje že ne bo zavrnil!
2 """###############
Novice iz kraljevine Avstro-Ogrske
Pogajanja na Dunaju prekinjena, delegati preveč zaspani
Pri tem sta si na nasprotnih bregovih stala predvsem Ižanec Fran Govekar in naš domači književniški up Ivan Cankar. Eden je trdil, da »klub« izvira iz anglosaksonske besede »clump« oz. »šop« – ljudje se namreč v klubu naberejo kot šopek. Drugi pa je bil mnenja, da bo bolj prav »kljub«, ker so združenje ustanovili zato, da bodo predvsem kljubovali – čemur koli jim bo pač šlo v nos. Združenje so med pogajanji menda s svojimi gardedamami obiskale tudi avstrijske frolajne, ki pa so se hitro pobrale, ko so ugotovile, da gre za literarni in ne plesni klub. Ena izmed gospodičen je komentirala: »Grozno je bilo. Sami piflarji!« Pogajanja so bila po nekaj urah prekinjena,
Jaz imam enega že ves čas zaprtega!
Kavo rabimo!
Komaj še gledam ...
Oči se mi zapirajo. Cankarjeva skodelica kave – izvrstna mešanica, 100-% Arabica, sveže pražena v butični pražarni Escobar, postrežena v živo v vrhniških gostilnah ali v paketkih po 150 g. Pravo poslovno ali osebno darilo za vse kofetarje in ponočnjake, postrežena v najbolj slavni skodelici! saj so ob pomanjkanju dobre kave delegati zaspali. Za slednjo je bil sicer po naših virih zadolžen prav Ivan, a jo je pred njegovim odhodom v tujino zmanjkalo – enostavno je preslastna in Vrhničani so celotno zalogo popili kar sami.
Za komentarje o pogajanjih smo sicer poprosili tudi ostale člane kluba, a smo od njih dobili zgolj smrčanje. Le Oton Župančič nam je za objavo v naših novicah posredoval otroško uganko, ki so jo inspirirala pogajanja – preberete jo lahko na desni.
”###
Uganka
Med nosam in ustnicam‘ sedijo, prot luftu vsak dan mal bol‘ se zavihtijo. Punce pravjo, de špikajo kukr pikače, to ni trnje, ampak od Ivana ... O. Župančič
(odgovor: mustače)
Naš dopisniški kočijaž poroča, da je na Dunaju prišlo do kritične prekinitve pogajanj pri ustanovitvi slovenskega literarnega kluba v prestolnici naše kraljevine. Kleni kranjski možganski trust se namreč ni uspel dogovoriti že glede imena – al‘ prav se piše »klub« al‘ »kljub«.
3 """###############
Vaš goldinar
Manufakture piškotov z bleščečimi poslovnimi izidi Financmojstri naše dežele poročajo o izvrstnih letnih rezultatih manufaktur piškotov na Kranjskem, saj so le-ti v zadnjem letu prehiteli turški med kot najljubši priboljšek po kosilu in ob popoldanski kavi.
Kako ni piškotov? Saj jih vidim na ...
Eno izmed gospodinj, pri kateri smo v cekarju opazili te sladke posladke, smo povprašali, kako to, da se je pri nakupu odločila prav za piškote in takole nam je pojasnila: »Keksi so slastni, zanimivih oblik, predvsem pa se čuti, da so narejeni z ljubeznijo. Kljub temu, da bi jih lahko že delali s tistimi novimi parnimi mašinami z Angleškega, jih namreč naši peki še vedno izdeljujejo ročno z veliko skrbnostjo.«
Ivan Cankar v družbi na Bledu. Popularnost prilog h kavi v zadnjih letih:
Katera priloga najbolj paše h kavi?
količina
Tudi naša pisemska anketa potrjuje popularnost piškotov pri nas, rezultate objavljamo v grafu na desni.
Privide imaš Ivan, vse smo pojedle!
55 % piškoti 20 % turški med
V uredništvu smo prepričani, da se bo ob izvrstni ponudbi trend občudovanja piškotov v prihodnosti nadaljeval.
N=20, raziskavo je z golobi pismonošami opravila Flugmedia 1900
10 % cuker
4 % ob kavi le grizljam žlico čas turški med
piškoti
cuker
1 % rožiči
ankarjevi piškoti
4 """###############
Fiskultura
Gospodinja s Stare ceste zmagala na Cankarjevem maratonu Za zaprisežene telovadce in telovadke je bil pretekli ponedeljek vesel dan, saj je na Vrhniki zopet potekal maraton Po poti Cankarjeve mladosti. Tekmovanja se je udeležilo nekaj ducat fiskulturnikov različnih starosti, ki so morali tekom dneva obiskati sedemnajst zanimivih točk, ki pripovedujejo o pisateljevem življenju. Najprej so obiskali poučno Enajsto šolo pod
mostom, kjer je kar nekaj sodelujočih nabralo darove izsušene Ljubljanice – stara kolesa, likalnike … Najbolj zadovoljen je bil Jožef iz Verda, ki je našel preluknjano ponev. »Sem na dieti in mi takšna ponev pride zelo prav!« Pot jih je nato med drugim peljala tudi do Cankarjeve spominske hiše, kjer so prisluhnili zanimivim anekdotam, cilj pa se je imel zgoditi
Napeta tekma, ne?
Kar čevlje mi je sezulo! Po poti Cankarjeve mladosti - tematska pot, ki na sedemnajstih točkah pripoveduje o življenju in delu pisatelja. Začutite preteklost Cankarjeve spominske hiše, naberite koristne učenosti Enajste šole, se razglejte s Svete Trojice in še marsikaj ...
Najprej krpice, potem pa črtice!
Cankarjeve miniaturne črtice - odkrijte zgodbo slavne skodelice kave in še petih črtic, v zbirki miniaturni črtic – v kompletu ali vsako posebej. Na voljo v treh jezikih!
pri cerkvi na Sveti Trojici. Kljub udeležbi številnih gozdarjev, slov in drugih fizikalno aktivnih možakarjev, pa je veliko zmago vsem pred nosom odnesla gospodinja Marička Konjar s Stare ceste. Povprašali smo jo, kaj je njena skrivnost za uspeh in tole nam je odgovorila: »Ko smo laufali na Trojico, sem zagledala, da se pripravlja k dežju in sem se spomniva, da imam na vrtu žehto obešeno. Pa sem nekolikanj pospešila, odbrzela do cilja in takoj domov cunje pobirat.«
Ker je Marička, kot rečemo, potegnila črto, je tudi sama za nagrado prejela prav črtice – miniaturno zbirko Cankarjevih najboljših, seveda. Vsi ostali pa so v dar prejeli prelep razgled s Svete Trojice. ”###
Izjava tedna ‘Ko bom jaz imel spomenik, hočem takega, da bom sedel, ne maram stati.‘‘ - Ivan Cankar, pisatelj in neljubitelj fiskulture
5 """###############
Črna kuhinja
Vrhniški štruklji s suhimi slivami Tokrat vam v naši kulinarični rubriki predstavljamo recept za vrhniške štruklje s suhimi slivami. Preden začnete s pripravo testa in nadeva dobro podkurite v domačem ognjišču, da vas ne bo preveč mrazilo v noge! Za nadev potrebujete: žganje suhe slive Za testo na trgu kupite: za dvajestino putriha moke 2 mali jajci stotino putriha vode malo olja soli, kolikor vam uradniki dovolijo Suhe slive pomočite v žganje in odidite v izbo spat. Naslednji dan si privoščite šilce slivovega žganja, ki ste ga pripravili, sestavine za testo pa raje dajte za
kakšen dober namen! Ob tako dobri gostinski ponudbi na Vrhniškem pa ja ne boste jedli doma! Odpravite se raje v eno izmed oštarij, ki oglašujejo na naših straneh in si privoščite štruklje izpod rok pravih kuharskih mojstrov! Pa ne le štruklje – zagrniznite v Cankarjevo južino, kjer dobite zaroštan krompir (krompirjeva enolončnica), prešce (kruhek) in sladke vrhniške štruklje s suhimi slivami. Ali pa se pogostite kar s Cankarjevo pojedino, kjer najdete juho z ribano kašo, krompir z majaronom, pečenko, solato in seveda zopet – štruklje. Za konec pa Cankarjeva kava, se ve!
Gneča, rezervirat bi moral!
Naslednjič pošljem sla, da nas naznani!
Slastne vrhniške štruklje s suhimi slivami in Cankarjevo kavo lahko naročite v gostilnah: Bajc, Bistra, Cankarjev hram, Pri Kranjcu, Stara Kašča in v Zavetišču na Planini. Po dogovoru vam v gostilnah Bajc in Pri Kranjcu postrežejo tudi Cankarjevo južino in Cankarjevo pojedino.
Pa dober tek!
"""###############
Šaljivka meseca V Ljubljano je prišla cesarjeva hčera Gisela Louise Marie in obljubila nagrado – mošnjo goldinarjev tistemu umetniku, ki jo bo najbolj navdušil. Pa so se k njej odpravili predstavniki moderne Župančič, Murn, Kette in Cankar. Prvi se javi, da bo v njene sobane vstopil Oton Župančič: »Zastavil ji bom tako težko uganko, da ne bo mogla drugače, kot da se vda.« Vstopi in se precej vrne – brez
mošnjička. Drugi vstopi Dragotin Kette: »Jaz ji bom povedal tako lepo pravljico, da se bo počutila, kot da je ona sama v njej in ni vrag, da mi ne da mošnjička!« Tudi on ni imel sreče. Tretji gre notri Josip Murn Aleksandrov, ki da ji je pripravil tako srce parajočo pesem, da mu ne bo uspela odtegniti goldinarjev. Tudi on je prišel ven praznih rok. Zadnji gre notri Cankar in se
čez nekaj minut vrne z mošnjo denarja in še kakšnim goldinarjem povrh. Pa ga vprašajo ostali: »Kako ti je uspelo? Si ji dvoril s pesmimi? Si predstavil kakšno svojo dramo? Morda črtico?« Pa je rekel nekoliko poklapan: »Ah, kje. Rekel sem ji, da je dovolj, da pogleda mojo obrazno lepoto in bo čisto prevzeta. Pa je skozi glasen smeh rekla, da tako smešnega vica še ni slišala in da si vsekakor zaslužim nagrado!«
6 """###############
Zemljovid 1
6
8
3 7
11
4 5 10
Gostilna Bajc s prenočišči (3*) Slavnostna kosila in večerje, dnevne malice in kosila, divjačina, ribe, krače, Cankarjeva južina in Cankarjeva pojedina ter štruklji s suhimi slivami in Cankarjeva skodelica kave. Najprijaznejši kelnarji, igrala za otročad, Cankarjeva izba, konferenčna izba in parkirišče za ducate kočij!
Gostilna, hotel in hostel Bistra (3*) Nudimo Bistriško postrv, hišne dile, domači kruh ter sladice, malice in ponudbo “s karte” ter štruklje s suhimi slivami in Cankarjevo skodelico kave. Velik vrt z igrali za otročad, muzej z vozili prihodnosti (pravimo jim Titovi avtomobili in se vozijo kar brez konj) in najlepše ohceti na Kranjskem!
Gostilna Cankarjev hram (CH) Dnevne malice, pice kot z italijanskega škornja, kosila, tradicionalna kranjska hrana ter štruklji s suhimi slivami in Cankarjeva skodelica kave. Velik vrt, ki dela ob pozebi in pripeki, par korakov stran pa Cankarjeva spominska hiša. Hrano tudi razvažamo s fijakarjem!
Gostilna Pri Kranjcu Ponujamo dnevne malice in kosila, pečenke, specialitete iz mlade konjadi, ocvrtega piščanca, štruklje s suhimi slivami, Cankarjevo skodelica kave in koline pozimi do velike noči. Balinčkanje za fiskulturnike in igrala za otročaje!
7 """###############
Legenda 1 2 3 4 5 6
7 11 8 9 10
Oštarije: Gostilna Bajc s prenočišči Gostilna, hotel in hostel Bistra Gostilna Cankarjev hram (CH) Gostilna Pri Kranjcu Gostilnica Stara Kašča Zavetišče na Planini Zanimljivosti: Cankarjeva spominska hiša Enajsta šola Sveta Trojica Tehniški muzej Slovenije Doživljajsko razstavišče Ljubljanica Uporabne reči: brezžični informator (wifi) informator v živo (TIC) postaja za velekočije (avtobusna postaja) korito za konje nahranit (bencinska črpalka) županija (občina) mašina za goldinarje dajat (bankomat)
2
9
Gostilnica Stara Kašča Malice, kosila, mesne in morske jedi iz naših pristanišč ter pice iz krušnih peči, makaroni, burgerji, kot jih jejo preko Luže, štruklji s suhimi slivami, Cankarjeva skodelica kave. Hobotnica izpod peke za vse, ki vas ni strah okusne plovbe!
Zavetišče na Planini Enolončnice, domače sladice, pravi planinski čaj, štruklji s suhimi slivami in Cankarjeva skodelica kave, pa še jedi na žlico (vsak dobi svojo). Odprto ob sobotah, nedeljah in svetkih, v bližini velika opazovalnica za razgled na dolino!
TIC Vrhnika Turistično informacijski center Vrhnika je postavljen v samem jedru našega mesta, ob glavnem tržaškem kolovozu. Odprt je od sončnega vzhoda do zahoda v petek in svetek, natančneje od ponedeljka do petka od osme ure zjutraj do šeste zvečer, ob sobotah od osme ure zjutraj do druge popoldne, v malem in velikem srpanu pa tudi na gospodov dan od osme ure zjutraj, pa vse dokler ura ne odbije pet popoldan.
V čednih prostorih boste našli brezplačne tiskarije za čitanje o Vrhniki in drugih krajih naše domovine, karte okoliških hribov in dolin za vagabudne, najbolj fine spominke iz domačih manufakturnih obratov, za skupine pa pripravimo tudi zorganizirane oglede krajevnih zanimljivosti, da ne boste tavali okoli kot kakšne kure. Poiščite nas na Tržaški 9 ali pa pošljite goloba pismonošo na koordinate 051 661 063. Vabljeni!
8 """###############
Modne tirnice
Černa zopet moderna Približuje se sušec in z njim gorkejše vreme. Le-to seveda prinaša tudi menjavo garderobe. Kmalu bomo odvrgli volnene šale ter dolge gate in jih zamenjali za lahkotnejše materiale. A katero barvo nositi v času vse tja do sušca, da se bodo glave na kolovozih obračale za vami? Trendi s sosednje Italije, trgovske prestolnice blaga in oblačil, vsi kažejo v eno smer – černa bo zopet moderna. Čeravno se zaradi svoje lastnosti vpijanja toplote zdi nekolikanj protiintuitivna, je prav zategadelj črna trenutno najbolj »vroča«
In naj ne bodo črna le vaša oblačila! V črno naj bosta odeti tudi kava v vaši skodelici in čokolada, ki si jo privoščite ob njej. Takšni sta tudi najbolj zdravi!
Ivan, zmenili smo se za črno.
Cankarjeva skodelica kave tudi za domov! Posladkajte pa se z izvrstno temno čokolado z dodatkom kave ali brez.
Černa kronika
Otroka kradla suhe hruške Vrhniški žandariat sporoča, da so prejšnji teden obravnavali le eno kaznivo dejanje – krajo peharja suhih hrušk v hiši na klancu. Gospa, ki je krajo naznanila mimoidočemu možu postave, je sum vrgla na »duhove«, češ da so bile hruške zaprte v omari in jih je lahko vzela le nevidna sila.
Pardon!
barva na tržišču. Povezuje se s katerokoli drugo barvo in dodatki ter hkrati pomaga shujšati vaši postavi ... no, vsaj na pogled. Poleg tega pa je tudi praktična – oblačila zgledajo manj umazana, zato jih lahko preoblačite poredkeje in s tem prišparate pri perivn‘ku.
A po preiskavi v hiši je hitro sledilo priznanje – mlajša sestra je pokazala na starejšega brata Janeza, ta pa je angelu v modrem razložil, kako da je umaknil zadnjo desko omare in sta se skupaj s sestro sladkala. Otročad seveda ne čaka ječa, le materina palica.
ankarjeva čokolada """######
Kolofon Avtor: Juš Milčinski Vir fotografij: Cankarjev album (zbornik, 1972) Oblikovanje in fotografije izdelkov: Primož Kalan, VisArt Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Tiskarna: PartnerGraf Naklada: 20.000 Vrhnika, maj 2016 """######
Več informacij: TIC Vrhnika, 051 661 063, www.visitvrhnika.si