Arhitektura slovenije 5, kraški svet

17 mm

okrogel hrbet 2,5 mm + 15 (+0,5) mm +2,5 mm 20,5 mm

10 mm zgib

210 mm

10 mm zgib

Naslovnica monografije ARHITEKTURA SLOVENIJE 5 Grafika: Domen Zupančič Oblikovanje : Domen Zupančič, fotografija spredaj: Borut Juvanec / zadaj: Domen Zupančič Datum: 14. november 2012 Info: domen.zupancic@fa.uni-lj.si // 041 795 267

210 mm 17 mm

17 mm

17 mm

5

vernakularna arhitektura, kraški svet

vernacular architecture, the karst

247 mm

borut juvanec

arhitektura slovenije 5 architecture of slovenia 5

247 mm

borut juvanec * ARHITEKTURA SLOVENIJE * ARCHITECTURE OF SLOVENIA

borut juvanec

arhitektura slovenije architecture of slovenia

AS5

ISBN 978-961-6348-75-1

36,50 €

17 mm

17 mm

okrogel hrbet 2,5 mm + 15 (+0,5) mm +2,5 mm 20,5 mm

10 mm zgib

210 mm

10 mm zgib

17 mm

210 mm 17 mm

Borut Juvanec ARHITEKTURA SLOVENIJE 5 Vernakularna arhitektura, Kraški svet ARCHITECTURE OF SLOVENIA 5 Vernacular Architecture, The Karst oprema, oblikovanje in prelom Domen Zupančič lektoriranje Karmen Sluga prevajanje Martin Cregeen, angleški teksti Mark Wollrab, nemški izvleček Hélène Erjavec, francoski izvleček fotografije Borut Juvanec Domen Zupančič predgovor prof. dr. Peter Fister naslovnica spredaj Križ, zima 2011 naslovnica zadaj Kogojev suhi zid, 2011 izdala i2 Družba za založništvo, izobraževanje in raziskovanje d.o.o., Ljubljana Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo za založbo Iztok Hafner tisk Grafika Soča d.o.o.

Knjigo je kot znanstveno monografijo podprla Javna agencija za knjigo RS. Natisnjeno 700 izvodov.

Prvi natis. Prva izdaja.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

72.031.4(497.472)

JUVANEC, Borut Arhitektura Slovenije. 5, Vernakularna arhitektura, kraški svet = Architecture of Slovenia.

[5], Vernacular architecture, the karst / Borut Juvanec ; [prevajanje Martin Cregeen, Mark Wollrab, Hélène Erjavec ; fotografije Borut Juvanec, Domen Zupančič ; predgovor Peter Fister]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : i2 : Fakulteta za arhitekturo, 2012

ISBN 978-961-6348-75-1 (i2)

264083200

Ljubljana, 2013 Maloprodajna cena je 36,50 €. © 2013, Založba i2 Vse pravice pridržane.

Brez pisnega soglasja založbe i2 d.o.o. je prepovedano reproduciranje, javna priobčitev, predelava ali kakršnakoli druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku vključno s fotokopiranjem ali digitalizacijo. Tako ravnanje predstavlja kršenje avtorskih pravic.

vsebina

contents

Predgovor Arhitektura Slovenije 1 do 5 Uvod Teorija, kamen Objekti, predstavitve, Kraški svet

7 8 14 19 72

Preface Architecture of Slovenia 1 to 5 Introduction Theory , The Stone Objects, presentation, The Karst

Sklep Slovarček Stvarno in imensko kazalo Viri Izvleček,

196 201 233 237 243

Conclusion Glossary (Slovene) Index Bibliography Abstract, Auszug, Résumé

Domačija Bivalna hiša Hiša z gospodarskim delom Gospodarsko poslopje, hlev Skedenj, senik, lupa Klet Hiška, šiška, kutja Kašča Vodnjak, štirna Kal Ledenica Solinarska hiša Mlin Kozolec Sušilnica Čebelnjak Znamenje, pil Spahnjenca Dimnik Borjač Konfin Zid Latnik Detajli Hiše, kot bi ne smele biti

Farmstead Residential house House with auxiliary parts Auxiliary buildings, stable Barn, haybarn Cellar Shelters Granary Well, štirna Kal Icehouse Salter’s house Water mill Kozolec Drying houses Apiary Shrine Hearthroom Chimney Karst working yard Boundary markers Wall Trellis Details Houses as they shouldn’t be

predgovor

preface

prof. dr. Peter Fister The fifth study on the architecture of Slovenia, covering the last region, presents the particularities of design of the living environment, which Professor Juvanec researches in terms of the characteristics and particularities that the inhabitants of this exceptionally varied part of Europe, both naturally and also formally, shaped in the past as the measure of their home. The stress, indeed the exclusive focus on vernacular architecture at the same time draws particular attention that the concept »architecture« in these studies is of course treated explicitly in terms of the definition of the theoretician Bruno Zevi, that »architecture is the designed space for man ... man is its measure« and that precisely the simplicity of the inhabitants created the cultural heritage, which shaped the basic identifying particularities of environments and regions. In addition to simple vernacular or popular architecture, a region is also often characterised by planned dominant architecture and artistically or at least stylistically designed architecture, so the eternal question remains of the mutual links, which cannot be properly assessed without in depth analysis of each individually. So the all too often underappreciated vernacular architecture, as the author stresses, is an excellent foundation for a real, overall understanding of all architecture, as everything that man has built for his existence could be called.

Because the author highlights at least one of the main characteristics of vernacular architecture in all regions, he briefly presents the basic findings of all the studies in his last book and this is a very good starting point for combining all the presented regional characteristics. In addition to those characteristics that link building with the characteristics of natural features and thus also the way of life, he presents three basic materials in detail: clay, wood and stone. This link among the way of life, connection to space, design and the use of materials typical of each environment is especially important, since he introduces with it yet another of the overlooked methods of investigating and understanding architecture: its multi-disciplinarity. Mere artistic, sociological or technological presentations and analyses cannot answer the question of why any architecture was created at all and what was or still is its real value. This can only be achieved by taking into account all the elements that Dr. Juvanec presents in his five studies of the vernacular architecture of the five Slovene regions.

When stone is highlighted in the fifth region, the Karst world, as the most typical material, the connection to the wider space is simultaneously clearly stressed.

This is also a very important element of recognising the characteristics and importance of architecture. No region was ever really a concluded whole, it was always connected not only to neighbouring but also to the wider space that was important for it. The author thus adds additional value to the last region and links it to the world space.

With these five books on the vernacular architecture of Slovenia, Dr. Borut Juvanec has thus created an exceptional guide to the Slovene landscape and cultural heritage. At the same time, a special opportunity is offered that, with the combination of various professional criteria from technology, through art history, sociology, geography etc., he properly recognises, evaluates and thus protects from destruction the entire cultural heritage, which man in our area, connected with the wider surround and, at the same time, the locally characteristic, created as a particularity and simultaneously part of the overall human heritage.

Peta študija o arhitekturi Slovenije predstavlja še zadnje območje tistih posebnosti oblikovanega bivalnega okolja, za katere avtor raziskuje značilnosti in posebnosti, ki jih je prebivalec tega izjemno različnega naravnega in tudi formalnega dela Evrope v preteklosti izoblikoval kot merilo za svoj dom.

Poudarek in izključna usmeritev na vernakularno arhitekturo je obenem posebno opozorilo, da je v teh študijah pojem »arhitektura« obravnavan seveda izrazito usmerjen na opredelitev teoretika Bruna Zevija, da je »arhitektura oblikovan prostor za človeka ... človek je njeno merilo«, ter da je prav preprost prebivalec vedno ustvarjal tisto kulturno dedščino, ki je oblikovala osnovne identitetne posebnosti okolja in regij. Seveda je poleg preproste vernakularne ali ljudske arhitekture za določena območja značilna in mnogokrat tudi načrtno grajena dominantna in likovno ali vsaj stilno oblikovana arhitektura, zato ostaja večno vprašanje medsebojne povezave, ki pa je brez poglobljene analize vsake posebej ni mogoče pravilno ovrednotiti. Zato je tudi vse prevečkrat premalo cenjena vernakularna arhitektura, kot to poudarja avtor, odličen temelj za res celovito razumevanje vsega stavbarstva, kot bi lahko poimenovali vse, kar je človek gradil za svoje bivanje.

Ker v vseh regijah avtor izpostavlja najmanj eno od glavnih značilnosti ljudskega stavbarstva, osnovne ugotovitve vseh študij kratko predstavi v svoji zadnji knjigi in to je zelo dobro izhodišče za združitev vseh predstavljenih regionalnih značilnosti. Poleg značilnosti, ki gradnje povezujejo z značilnostmi naravnih danosti in s tem tudi načini bivanja, podrobno predstavlja tri osnovna gradiva: glino, les in kamen. Ta povezava med načinom bivanja, navezavo na prostor, oblikovanjem in uporabo za vsako okolje značilnih gradiv je še posebej pomembna, saj z njo uveljavlja še eno od prevečkrat prezrtih metod raziskovanja in razumevanja atavbarstva oziroma arhitekture: nujno večdisciplinarnost. Zgolj likovne, sociološke ali tehnološke predstavitve in analize ne morejo odgovoreiti na vprašanje zakaj je vsaka arhitektura sploh nastala in kakšna je bila ali je še njena resnična vrednost. To je mogoče doseči la z upoštevanjem vseh tistih sestavin, ki jih v svojih petih študijah za vernakularno arhitekturo petih slovenskih regijh predstavlja dr. Juvanec.

Ko je v peti regiji o kraškem svetu izpostavljen kamen kot najbolj tipično gradivo, je hkrati jasno poudarjena tudi navezava na širši prostor. Tudi to je zelo pomembna sestavina razpoznavanja značilnosti in pomena stavbarstva.

Nobena regija v resnici ni bila nikdar zaključena, vedno je bila navezana ne le na sosednje ampak tudi na tisti širši prostor, ki je bil zanjo pomemben. Tako avtor dodaja prav svoji zadnji regiji dodatne vrednote in jo povezuje v svetovni prostor.

S petimi knjigami o vernakularni arhitekturi Slovenije avtorja dr. Boruta Juvanca je tako nastal izjemen vodič po naši krajinski in kulturni dediščini. Obenem pa je ponujena posebna možnost, da se z združitvijo različnih strokovnih meril od tehnologije, preko umetnostne zgodovine, sociologije, geografije itd. resnično prepozna, ovrednoti vsa kulturna dediščina in tako prepreči njeno uničenje, ki jo je človek v tem našem prostoru, povezanim s širšim in hkrati lokalno značilno ustvaril kot posebnost in hkrati kot del celotne dediščine človeka.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

7

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Arhitektura Slovenije 1 do 5

Architecture of Slovenia 1 to 5

Arhitektura je oblikovanje prostora: sestavni deli po Vitruviju so konstrukcija, funkcija in estetika. Vernakularna arhitektura ni tista za kralje, za mrtve ali za bogove, pač pa za vsakodnevno življenje in delo malega človeka. Vernakularna arhitektura ni plod šolanih ljudi: zamislili so si jo, jo izvedli in jo uporabljajo tisti, ki so znanje dobili od prednikov kot dediščino, s kulturo. Njihova naloga pa je, da to znanje, oplemeniteno z izkušnjami, nadaljujejo in razvijajo v obliki kulture.

Vernakularna arhitektura je neponovljiva: danes še obstaja, nova ne nastaja več. Danes je arhitektura plod strokovnjakov, arhitektov in drugih. Dobra arhitektura danes pa je boljša, če upošteva in kaže tisto kulturo naših dedov, ki se je ohranila do danes. Ne v detajlu, ne v materialu: v misli.

Vrsta knjig Arhitektura Slovenije obsega pet delov z naslovi: 1, Alpski del; 2, Severovzhod; 3, Osrednji pas; 4, Južna hribovja; 5, Kraški svet.

Architecture is the design of space: according to Vitruvius, its constituent elements are construction, function and form. Vernacular architecture is not for kings, for the dead or for the gods but for the everyday life and work of little man. Vernacular architecture is not the fruit of educated people: it is conceived, executed and used by those who gained their knowledge from their forebears as heritage, with culture. Their task is to continue and develop this knowledge, enriched with experience, in the form of culture. Vernacular architecture is unrepeatable: it still exists today but is no longer newly created. Today, architecture is the fruit of experts: architects and others. Good architecture today is better if it respects and displays the culture of our forebears, which has been preserved until today. Not in details, not in materials: in ideas.

The series of books Architecture of Slovenia consists of five parts, entitled: 1. Alpine part; 2. Northeast; 3. Central part; 4. Southern hills; 5.

The Karst.

First book: Alpine part The vernacular architecture of the alpine part of Slovenia covers the major share of mountainous Slovenia: the Julian Alps, Karavanke, Kamnik and Savinja Alps, all the way to Pohorje (Central Alps).

Theory: spatial location The introduction provides theoretical starting points, from theory to practice, the basis of vernacular architecture and a simplified description of objects that represent this architecture. Spatial location is an important element, whether it concerns the erection of a house, a farmstead, village or town. With a farmstead, the master had the last word, although he always respected the opinions of experts. With villages, it was a matter of common interests: a well, passage over a river, church and market are elements that determine the creation.

With a town, it is a matter of many coincidental interventions, but the profession nevertheless has the final word, urban planning.

The second part provides graphic material on the objects themselves: a short description and some examples in photographs (as a whole as well as some typical details).

The objects presented in this part are: farmstead as a complex of

Prva knjiga: Alpski svet Vernakularna arhitektura alpskega dela Slovenije pokriva dobršen del gorate Slovenije: Julijske Alpe, Karavanke, Kamniške in Savinjske Alpe, vse do Pohorja (Centralne Alpe).

Teorija: postavitev v prostor Uvod prinaša teoretična izhodišča od teorije do prakse, osnove vernakularne arhitekture in poenostavljen opis objektov, ki to arhitekturo predstavljajo.

Postavitev v prostor je pomemben element, tako pri postavitvi hiše, domačije, vasi ali mesta. Pri domačiji je imel glavno besedo gospodar, a vedno je upošteval mnenja strokovnjakov. Pri vaseh je šlo za skupne interese: vodnjak, prehod preko reke, cerkev, trg so elementi, ki določajo nastanek. Pri mestu gre sicer za mnogo naključnih posegov, a glavno besedo ima vendar stroka, urbanizem. Prinaša grafično gradivo o objektih samih: kratek opis in nekaj primerov na fotografijah (celote, pa tudi nekaj značilnih detajlov).

Objekti, predstavljeni v tem delu, so: domačija kot sklop bivalne hiše z gopodarskimi objekti; bivalna hiša; bivalna hiša z gospodarskim

8

dwelling with auxiliary parts; barn, as a combined object of the farm economy; stable, as an object for accommodating animals; kozolec, as the only ethnic architecture, an object for storage and drying; haybarn, as an object for storing hay far from home; drying house, as an object for drying, mainly with fire: granary, as a building for storing food; staja, as temporary accommodation far from home, for man and animals.

Each picture is accompanied by a description of the location so that the reader will be able to find the object.

delom; skedenj kot kombiniran objekt kmetskega gospodarstva; hlev kot objekt za bivanje živali; kozolec kot edina etnična arhitektura, objekt za spravilo in za sušenje; senik kot objekt za spravilo sena daleč od doma; sušilnica kot objekt za sušenje, predvsem z ognjem; kašča kot zgradba za spravilo hrane; staja kot občasni objekt daleč od domače hiše, za človeka in za živino. Vsaka slika je opremljena z opisom lokacije, da lahko objekt tudi najdemo.

Druga knjiga: Severovzhod AS2 sega od zahodnega Pohorja do madžarske meje, od Hodoša do Haloz. V uvodnem delu prinaša teoretična izhodišča, osnove vernakularne arhitekture in poenostavljen opis objektov, ki to arhitekturo predstavljajo.

Teorija: arhitektura gline Poudarek je na uporabi gline, saj je ta v tem območju prevladujoča, a najmanj poznana in najmanj obdelana. Gre za vse znane tipe take gradnje, ki postavljajo blatnjačo (gnetena glina), butanco (butana gradnja v lesenih opažih), na zraku sušen čerpič in seveda žgane zidake, opeko. Problem vseh ilovnatih in opečnih konstrukcij je, da se na zunaj ne ločijo, saj so vse ometane. Drugi del prinaša grafično gradivo o objektih samih: kratek opis in nekaj primerov na fotografijah (krajina, celota, objekt, notranjost, pa tudi nekaj značilnih detajlov). Pomemben del je grafično gradivo: prostoročne skice, ki razlagajo tehniko, tehnologijo, sestav, delo in uporabo materiala.

Objekti, predstavljeni v tem delu, so: domačija kot sklop bivalne hiše z gopodarskimi objekti; bivalna hiša; bivalna hiša z gospodarskim delom; skedenj kot kombiniran objekt kmetskega gospodarstva, običajno v sklopu hiše; hlev kot objekt za bivanje živali; sušilnica kot objekt za sušenje, predvsem z ognjem, pa sušilnica kot koruznjak; kašča,kot zgradba za spravilo hrane; čebelnjak kot pomemben del naše arhitekturne dediščine; klet kot samostojen objekt; mlin, ki so na Muri posebej zanimivi - so namreč plavajoči. Vsaka slika je opremljena z opisom lokacije in s podatkom GPS, da lahko objekt tudi najdemo tako na karti kot v naravi.

Second book: Northeast Vernacular architecture, as the product of unschooled people, is unrepeatable: it still exists but is no longer being created: Today, architecture is the fruit of experts. Good architecture today is better if it respects and displays this culture of our forebears, which has been preserved to the present, above all in conception. The second part, AS2 covers from western Pohorje to the Hungarian border, from Hodoš to Haloze. The introduction provides theoretical starting points, the basis of vernacular architecture and a simplified description of objects that represent this architecture.

Theory: architecture of clay The stress is on the use of clay, since it predominates in this region, but is least known and least discussed. It concerns all known forms of such constructions: from kneaded clay to a rammed construction with wooden cladding, air dried adobe bricks and, of course, fired bricks.

The problem of all clay and brick constructions is that they are not identifiable externally, since they are all plastered.

The second part provides graphic material on the objects themselves: a short description and some examples in photographs (landscape, as a whole, the object, interior, as well as some characteristic details). The graphic material is an important part: freehand drawings that explain techniques, technology, composition, work and the use of materials.

The objects presented in this part are: farmstead, as a complex of dwelling with auxiliary buildings; residential house; residential house with auxiliary parts; barn, as a combined object of the farm economy, normally within the complex of the house; stable, as an object in which animals live; drying house, as an object for drying, mainly with fire, and a drying house as a cornhouse; granary, as a building for storing food; apiary, as an important part of our architectural heritage: cellar as a freestanding object; mills, which are particularly interesting on the Mura river since they are floating. Each picture is accompanied by a description of the location and GPS data so that the object can be found both on a map and in nature.

Tretja knjiga: Osrednji pas Tretji del, osrednji pas izgleda najbolj raznolik. Arhitektura pomeni 'trdno stati', kar je nedvomno atribut preprostega človeka. Taka je tudi ta arhitektura. Arhitekturo kot oblikovanje prostora določa že Vitruvij: sestavni deli so konstrukcija, funkcija in estetika. Vernakularna arhitektura podpira prva dva elementa, tretji je le rezultat prvih.Tretji del, AS3 obsega dobršen del osrednje Slovenije, horizontalni pas od zahoda proti vzhodu, katere značilnosti se razlikujejo tako od severa kot od juga.

Teorija: kultura bivanja Uvodni, teoretski del prinaša pomembno poglavje o bistvu zgradbe: o njeni vsebini. Gre za organizacijo življenja in dela, konstrukcije in delovanja. To je tloris. Teoretično se začne s centrom in nadaljuje s krogom, s krožnim dodajanjem elementov, ki omogočajo delovanje.

Praktično je center ogenj. Ta je predstavljen na zahodu kot odprto ognjišče, v pretežnem delu Slovenije pa je ujet v lončeno peč, okrog

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

Third book: Central part The third part, the central belt, has the most varied appearance.

Architecture means to »stand firmly«, which is undoubtedly an attribute of simple man. This architecture is also such.

Vitruvius already defined architecture as the design of space: the composite parts are construction, function and form, or aesthetic.

Vernacular architecture supports the first two elements; the third is only the result of the first.

The third part, AS3, embraces the major part of central Slovenia, a horizontal belt from the west towards the east, the characteristics of which differ from both the north and the south.

9

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Theory: culture of living The introductory, theoretical part provides an important chapter on the essence of construction: about its content. It concerns the organisation of life and work, construction and functioning. This is the ground plan.

It starts theoretically with a centre and continues with a circle, with elements added circularly, which enable functioning. In practice, the fire is the centre. This is an open hearth in the west but in most of Slovenia is contained within a tile stove, around which life revolves in the 'house' as the Slovenes, as in Yorkshire, call the central living room of the house.

Actually, though, the kitchen is the most important element, which develops around an external entrance to the stove, enabling a clean central room, without smoke but warm and pleasant, for living and working and, of course, for sleeping. The addition of rooms is only a question of time and of course need.

The second half of the book presents variants of the characteristic architecture by objects: from the residence of the owner and that of dependents, to the stable, barn, granary, drying house, kozolec, mill and sawmill, all the way to observation tower and wind rattle. Some details are drawn but the major part of the book is photographs. These are fitted with GPS data in the WGS 84 system, with a metre network, and the location of each object is mentioned. The objects are mainly: farmstead, as a complex of dwelling with auxiliary buildings; residential house; residential house with auxiliary parts; barn, as a combined object of the farm economy, normally within the complex of the house; stable, as an object in which animals live; drying house, as an object for drying, mainly with fire, and a drying house as a cornhouse; granary, as a building for storing food; apiary, as an important part of our architectural heritage; cellar as a freestanding object; mill, sawmill; hunting tower on a plain or beside a clearing in the forest, wind rattle, which is better known in the northern part but it appears that the oldest are actually in the eastern part of the central belt. The most characterisic elements of the architecture of this region are ‘zemljanke’, or earth house, and repnice, as excavated elements of architecture of the 'artificial' underground are called in Bizeljsko.

katere se vrti življenje v 'hiši', kot pravimo Slovenci osrednjemu bivalnemu prostoru hiše. A najpomembnejši element je pravzaprav kuhinja, ki se razvije okrog zunanjega vhoda v peč, kar omogoči čist osrednji prostor, brez dima, a topel in prijeten, tako za bivanje, delo in za spanje. Dodajanje prostorov je le še vprašanje časa in seveda potreb. Druga polovica knjige predstavlja različice značilne arhitekture po objektih: od bivalne hiše lastnika in prevžitkarja do hleva, poda, kašče, sušilnice, kozolca, mlina in žage, vse do preže in klopotca. Nekateri detajli so narisani, pretežni del knjige pa so fotografije. Te so opremljene z GPS podatki v sistemu WGS 84, z metrsko mrežo, ob vsakem objektu pa je tudi omenjen kraj, kjer se nahaja. To so predvsem: domačija kot sklop bivalne hiše z gopodarskimi objekti; bivalna hiša; bivalna hiša z gospodarskim delom; skedenj kot kombiniran objekt kmetskega gospodarstva, običajno v sklopu hiše; hlev kot objekt za bivanje živali; sušilnica kot objekt za sušenje, predvsem z ognjem, pa sušilnica kot koruznjak; kašča kot zgradba za spravilo hrane; čebelnjak kot pomemben del naše arhitekturne dediščine; hram klet kot samostojen objekt; mlin, žaga; lovska preža na planjavi ali ob jasi v gozdu, klopotec, ki je sicer bolj znan v severnih krajih, a kot kaže, so najstarejši prav v vzhodnem delu osrednjega pasu. Najznačilnejši del arhitekture tega območja pa so zemljanke ali repnice, kot jim rečejo na Bizeljskem in predstavljajo vkopano arhitekturo 'umetnega' podzemlja. Četrta knjiga: Južna hribovja Četrta knjiga, Južna hribovja, obsega predvsem Dolenjsko, pa tudi Suho in Belo krajino in Kočevsko. To je pretežno nizka, gričevnata in zelena krajina: taka je tudi arhitektura. Gre pretežno za uporabo kamna in lesa, marsikje z oblogo iz ilovice ali z apnom. Arhitekturo oblikuje človek, prišepetava mu narava. Človeku najbližji material je nedvomno les, tudi najlaže ga oblikuje. Fizična, takojšnja uporaba lesa je vgradnja najdenih gradnikov, obdelava kot obrtniško delo je plod spretnosti, tehnologija pa je rezultat uma. Sestavi novih značilnosti so bolj uporabni, trši, trdnejši, trajnejši. Na videz boljši.

Ampak les je le les.

Teorija: les Gradiva v arhitekturi so les, kamen, glina, potem pa jeklo, umetni kamen in steklo, pa še jih je. Začne se nedvomno z lesom. A z lesom se tudi konča, kajti pri vseh najboljših rešitvah, človeku blizu, nastopa les kot ključni, končni material, v stiku s človekom: ki ga je izbral, obdelal in ga uporablja. Medtem ko so arhitekture v trajnih materialih, predvsem mislim na kamen, namenjenih mrtvim, bogovom in kraljem, je lesena arhitektura vedno arhitektura človeka, človeku, od človeka in zanj. Les kot gradbeni material je primeren zaradi svojih lastnosti, zaradi dosegljivosti in zaradi preproste obdelave, ki je lahko ročna, obrtniška ali industrijska. Vir za les je nedvomno drevo, njegova rast pa določa uporabo. Značilnosti vrste lesa pridejo do izraza le pri idealno raščenem drevesu. Izbor je odvisen od dosegljivosti, od namena in od možnosti obdelave: les pa dopušča izjemno širok razpon izbora, od mehkobe, trajnosti, žilavosti, poroznosti, površine

Fourth book: Southern hills The fourth book, Southern hills, covers primarily Dolenjska but also Suha and Bela krajina and the Kočevje region. This is a predominantly low, hilly and green landscape, and such is also the architecture. Stone and wood are mainly used, in many places with a cladding of clay or lime. Architecture is designed by man but nature also contributes.

Wood is undoubtedly the material to which man is closest and also the easiest to shape. Wood is used immediately in the installation of found building elements, processing as craftsman's work is the fruit of skill and technology is the result of intelligence. Compositions of new characteristics are more functional, resistant, harder, more durable.

Apparently better. Wood, though, is just wood.

Theory: wood Materials in architecture are wood, stone, clay, and then steel, artificial stone and glass, and there are others. It undoubtedly starts with wood; but it also ends with wood, since in all the best solutions, closest to man, wood appears as a key, final material, in contact with man: who chose

10

it, worked it and used it. While architecture in permanent materials, by which I am mainly thinking of stone, is intended for the dead, the gods and kings, wooden architecture is always architecture for man, to man, from man and for him.

Wood as a building material is suitable because of its properties, because of its availability and because it is simple to work, whether by hand, with artisan tools or industrially. The source of wood is a tree, and its growth determines the use. The characteristics of types of wood only come to expression with an ideally grown tree. The choice depends on the availability: wood allows an extremely wide range of choice, from softness, durability, graininess, porosity, surface or colour and appearance. Quality – surprisingly – is not so much dependent on the choice of species or growth but more on its processing. Hardness or capacity to be worked is important, but the final processing, surface, is even more decisive in the quality of wood. It defines the final effect, man's contact with wood and his relation to wood. The value of wood is therefore all the more dependent on man himself: who chose it, who worked it and who values it.

Wood is an almost ideal construction material but it has its limitations. The problem is mainly damp, which, in the absence of oxygen, changes wood over millennia into coal, the water strengthens it so that it becomes as hard as stone; but occasional water causes rotting and thus its disintegration. Wood, as well as man who uses it in various ways, always responds to damp the same: the young stretches, the old no longer reacts. Man exploits this for in-building wood in various ways.

Wood is an ideal design element since it can be split, cut, hewn, cleaved, sawn, planed or turned. The choice is most important here. Wood can be soft or hard, it can have pronounced annual rings, which define the external shape, it can be decorative in itself. The most important chapter tells of man and his work: wood, intelligence, architecture, man, humanity.

Man is bound to wood above all psychologically, through his senses.

It is possible to do almost everything in other materials, including bad solutions. Wood has its own rules, though, to which it consistently holds.

Stupidity is punished.

The objects of architecture of the southern part of Slovenia are like those of elsewhere, with a stress on the kozolec and vineyard cottage.

The demandingly designed double kozolec is most familiar precisely in Dolenjska and in its composition uses the diagonal of a square or the base times the square root of two. All this derives from hewing the square profile of a beam from a circular trunk. Vineyard cottages are found elsewhere, but there are most in the south of Slovenia. Communal objects are found along the Croatian border, neighbourhood vineyard cottages, which are unknown elsewhere. Uskok architecture is also a particularity: closed, fortified farmsteads opening onto a courtyard and fences are in use, which are otherwise not known in Slovenia (except for pasturing).

ali barve in izgleda. Kvaliteta ni - presenetljivo - toliko odvisna od izbora vrste ali rasti, pač pa bolj od obdelave. Trdota ali sposobnost obdelovanja sta pomembni, še bolj pa odloča o kvaliteti lesa njegova končna obdelava, površina. Ta definira končni efekt, človekov stik z lesom in njegov odnos do lesa. Zato je vrednost lesa vse bolj odvisna od človeka samega: tistega, ki ga je izbral, ki ga obdeluje, in ki ga vrednoti.

Les kot konstrukcija je skoraj idealen material, ki pa ima svoje omejitve. Problem je predvsem vlaga, ki brez prisotnosti kisika spremeni les v nekaj tisoč letih v premog, voda ga utrdi, da postane trd kot kamen, občasna voda pa povzroča gnitje in s tem njegov propad.

Les, pa tudi človek, ki ga uporablja na različne načine, se na vlago odzivata vedno enako: mlad se napne, star ne reagira več. To izrablja človek za vgradnjo lesa na različne načine. Les kot oblikovanec je idealen material, saj ga lahko cepimo, režemo, tešemo, kalamo, žagamo, gladimo, stružimo. Pri tem je najpomembnejši izbor. Les je lahko mehak ali trd, ima lahko izrazite letnice, ki definirajo zunanjo obliko, lahko je dekorativen sam po sebi. Najpomembnejše poglavje govori o človeku in o njegovem delu: Les, um, arhitektura, človek, humanost. Človek je vezan na les predvsem psihološko, čutno. V drugih materialih je možno narediti skoraj vse, tudi slabe rešitve. Les pa ima svoja pravila, ki se jih dosledno drži, neumnosti pa kaznuje. Objekti arhitekture južnega dela Slovenije so taki kot drugod, s poudarkom na kozolcu in na zidanici. Zahtevno oblikovan dvojni vezani kozolec je doma prav na Dolenjskem in v svojem sestavu uporablja diagonalo kvadrata ali osnovnico krat kvadratni koren iz dve. Vse to izhaja iz tesanja kvadratnega profila trama iz okroglega debla. Zidanice sicer najdemo tudi drugje, a na jugu Slovenije jih je največ. Ob hrvaški meji najdemo skupne objekte, soseske zidanice, ki jih drugje ne poznajo.

Tudi uskoška arhitektura je prav posebna: zaprte, utrjene domačije se odpirajo na dvorišče in poznajo tudi ograje, ki jih Slovenija sicer (razen v pašništvu) ne pozna.

Peta knjiga: Kraški svet Umestitev človeka v stalno bivališče predstavlja prvi poseg človeka v oblikovanje prostora. Začne z jamo, kjer narava krije pet stranic, enega aktivno varuje človek. Arhitektura se začne, ko to stranico pozida, da varuje družino in imetje in si s tem zagotovi preživetje.

Jama je predvsem kamnita, šele kasneje sta uporabljena les in ilovica.

Teorija: kamen Kras je dežela kamna. Če je kamna preveč, se mu je treba umakniti, malega lahko obvladamo. Na njivi, v polju, v oljčnem gaju ali v sadovnjaku, v vinski gorici kamen moti: lomi orodje, pregreva ali ohlaja zemljo: skratka rastline v zemlji, ki je polna kamna na površini, slabo rastejo. Čiščenje polja torej veča njegovo plodnost, stranski rezultat je obilica kamna.

Kamen v kupu, gomili, v času enostavno izgine. Edina možnost, da ga obdržimo skupaj, je konstrukcija. Za zid je to preklop, za premoščanje razpetin pa je najpreprostejša konstrukcija korbeling:

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

Fifth book: the Karst Man’s use of a permanent dwelling represents his first intervention in spatial planning. It starts with a cave, by which nature covers five sides and man actively protects one. Architecture starts when he builds these

11

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

sides himself in order to protect his family and property and thus ensure survival. A cave is for the most part stone, only later are wood and clay used.

Theory: stone The Karst is a land of stone. If there is too much stone, it must be removed, we can control a little. In a field, on arable land, in an olive grove or fruit orchard or on vineyard hills, stone is harmful: it breaks tools, overheats or cools the soil: in short, plants grow badly on land that is full of stones. Clearing a field therefore increases its fertility, a side effect is an abundance of stones. Stones in a pile, a heap, simply disappear over time. The only possibility of holding them together is a construction; alternating for a wall but for bridging a gap, the simplest construction is corbelling: this is stepped in cross-section, in ground plan it is limited to a circle and the result is an irregular cupola. If we already have a construction, it should at least be useful. The oldest objects in corbelling go back to the sixth millennium BC; stone shelters as known today go back to the fifteenth century. Objects in corbelling are primarily intended as shelters for herdsmen, but they are also used for other purposes: wells, tombs, temples, even for miracles and so on. Shelters – as we know them – are found from Iceland to the Yemen, from Lanzarote to Palestine. A house as such is built of stone: with all its characteristics. Reinforced corners, strong lintel, formerly a roof of thatch or stone, always at an inclination of one to one but later, with the use of barrel tiles, gentler.

Turned against the wind and protected by the 'borjač', or yard, which shows only the monumental entrance outwards: these are the characteristics of a farmstead and, of course, the 'spahnjenca’ with hearth and massive chimney. Old houses were built in the drystone technique, sometimes coated with clay mixed with sand, later solutions use mortar. The problem of drystone constructions is that they have to be maintained. The original construction is done without binding, paste, mortar. Protection is possible physically or by law. Physical is difficult because each object is unique, protection by law is complicated by private ownership.

The Karst world, as I designate it in the fifth book, is the part of Slovenia that stretches from the Italian border, south from Idrijca all the way to Suha krajina and includes Notranjska, the space of Slovene Istria and is rounded off with Primorje on the original Karst.

The main or central Karst – as Mercator already knew it – extends as a plateau in a direction northwest to southeast, forty kilometres in length and 13 kilometres wide, at an altitude between 450 metres at Lokva to Šmatrtina, which lies at 168 metres a.s.l. (Kranjc 1997: 9).

Hohenwart already described the karstic world as a whole, saying that this starts in the Videm/Udine landscape, through Dalmatia, Dubrovnik, across parts of Bosnia, Albania and is lost in Kefalonia (Kranjc 1997: 17).

I also understand the karstic world thus and in Architecture of Slovenia, I describe the architecture of the Karst in its wider sense, understandably in the Slovene framework. There are several significant data about the Karst in Slovenia: Postojnska vrata, for example, is the lowest alpine pass in Europe (Kranjc 1997: 9), whereby it is famed as the most problematic location because of the snow blanket, not to speak of the ‘burja’ in Vipava. The landscape of the Karst is surprisingly overgrown with

to je stopničenje v prerezu, v tlorisu limitira h krogu, rezultat pa je neprava kupola. Če pa že imamo konstrukcijo, naj bo vsaj koristna. Najstarejši objekti korbelinga segajo v šesto tisočletje pred štetjem, kamnita zatočišča kot jih poznamo danes, pa segajo v petnajsto stoletje. Objekti v korbelingu so prvotno namenjeni zavetju pastirjem, nastopajo pa tudi druge namembnosti, vodnjaki, grobnice, svetišča, celo za čudež in še in še. Zatočišča – ki jih poznam - ležijo med Islandijo in Jemnom, od Lanzarota do Palestine.

Hiša kot taka je grajena iz kamna: z vsemi njegovimi značilnostmi.

Ojačani vogali, močne preklade, nekdaj slamnata streha in kamnita, vedno v naklonu ena proti ena, kasneje pa blagi naklon latinske kritine. Obračanje proti vetru in zaščita z borjačem, ki navzven kaže le monumentalen vhod: to so značilnosti domačije, pa seveda spahnjenca z ognjiščem in z masivnim dimnikom. Stare hiše so grajene v tehniki suhega kamna, včasih zamazane z ilovico, pomešano s peskom, kasnejše rešitve uporabljajo malto.

Problem konstrukcij suhega kamna je, da jih moramo vzdrževati.

Prvobitna konstrukcija je sestavljena brez veziva, lepila, malte.

Varovanje je možno kot fizično in kot varovanje po zakonu. Fizično je oteženo, ker je je vsak objekt unikat, varovanje po zakonu pa je težko zaradi zasebne lastnine.

Kraški svet, kot ga imenujem v peti knjigi, je del Slovenije, ki sega od italijanske meje, južno od Idrijce vse do Suhe krajine in obsega Notranjsko, prostor slovenske Istre in se zaokrožuje s Primorjem na matični Kras.

Matični ali osrednji Kras - kot ga pozna že Mercator - se kot planota razteza v smereh severozahod proti jugovzhodu, štirideset kilometrov v dolžino in 13 kilometrov v širino, na nadmorski višini med 450 metri pri Lokvi do Šmartina, ki leži 168 metrov nad morjem (Kranjc 1997: 9).

Kraški svet v celoti je opisal že Hohenwart, ki pravi, da se ta začne v Videmski pokrajini, preko Dalmacije, Dubrovnika, preko dela Bosne, Albanije in se izgubi na Kefaloniji (Kranjc 1997: 17). Tako razumem kraški svet tudi sam in v knjigi Arhitektura Slovenije opisujem arhitekturo Krasa v njegovem širšem pomenu, razumljivo v slovenskem okviru.

Kras ima v Sloveniji kar nekaj pomenljivih podatkov: Postojnska vrata so na primer s šeststodeset metri najnižji alpski prelaz v Evropi (Kranjc 1997: 9), pri tem pa slovijo kot najbolj problematična lokacija zaradi snežnih zametov, da o burji na Vipavskem ne govorim.

Krajina Krasa je presenečujoče porasla z vegetacijo, čeprav se je to v zgodovini spreminjalo (Kranjc 1997: 11). Zgodovina omenja Kras že zgodaj: Posidonius (135 do 50 pred štetjem) omenja pomemben podatek o ponikanju reke Reke v Škocjanske jame, ki se spet pojavi kot Timav (Kranjc 1997: 13). Beseda 'kras' izhaja iz predindoevropskega jezika, kjer pomeni 'kamen': 'karagara', ki se danes ohranja le še v irščini: 'carraig', potem pa se omenja 1177 kot 'grast' (Kranjc 1997: 13).

Kras je imel prav posebno vlogo tudi v Avstroogrski monarhiji, ko je bila Slovenija njen del vse do leta 1918, da ne govorimo o Benetkah, ki so cenile Kras že zaradi lesa.

12

vegetation, although this has changed over the course of history (Kranjc 1997: 11). The Karst is mentioned early in history: Posidonius (135 to 50 BC) mentions the disappearance of the river Reka in Škocjanska jama, appearing again as the Timav (Kranjc 1997: 13). The word 'kras', and from it karst, derives from a pre-indoeuropean language, meaning 'stone': 'karagara', which is still preserved today only in Irish: 'carraig', and then is mentioned in 1177 as 'grast' (Kranjc 1997: 13). The Karst also had a special role in the Austro-Hungarian monarchy, of which Slovenia was part until 1918, not to mention Venice, which valued the Karst for its timber. Water is valuable on the Karst: there is always too little. The karstic world is water permeable because of the limestone rock, there is little fertile soil and in nature always combined with rocks. These are excessive on fields or olive groves or on vineyard hills. They are harmful in a number of ways: • they physically disturb cultivation • they break tools (it should not be forgotten that the first ploughs were wooden) • rocks heat or cool the soil and thus in an open space change the optimal conditions for growth (shade, sun, accumulation, temperature differences). Few plants exploit the vicinity of stone (in the form of a wall) for their growth. Trellises by walls have died out, as for example some species of vine have died out, which grew there, according to Boris Čok from Lokva.

• rock forms an irregularly shaped field, which is not functional as such for tools or for the machinery used for work on flat surfaces: and survival today is no longer possible only with hand work.

The objects that are characteristic in the karstic world are above all farmstead, residential house, inner courtyard or borjač, the convex hearth with chimney of the spahnjenca, a massive chimney is particularly characteristic on the Karst, which defies the burja and the sun, stable or auxiliary buildings, as well as barn or lupa, cellar and granary. Then there are also characteristic, special elements of the architecture of the Karst, such as: hiška, a herdsman's shelter, mill and sawmill, salter's house, on the eastern edge of the karstic world kozolec, drying house, apiary, and the architecture of water – well, kal and a very particular object: an icehouse, a wall as such, an individual stone, and shrines, 'pil' and trellis, as a genuinely special feature of the karstic world which is normally overlooked. Even more than other vernacular architecture.

The Karst does not just have architecture of stone, very important elements are in wood, above all constructions that bridge a gap. Tiles, barrel tiles, which replaced stone, have changed a typical aspect of karstic architecture, which is not thus any less eminent.

Just as the karstic world is special because of the sun, the burja, the climate and light, its architecture is also thus in the Slovene space: different, more solid, more durable, higher quality.

So it is also more sensitive and vulnerable.

Voda je na Krasu dragocena reč: vedno je je premalo. Kraški svet prepušča vodo zaradi apnenčastih kamnin, plodne zemlje je malo in v naravi je vedno v kombinaciji s kamni. Ti so na njivi ali v oljčnem gaju ali v vinski gorici odveč. Motijo na več načinov: • fizično motijo obdelavo • lomijo orodja (ne smemo pozabiti, da so bila prva rala lesena) • kamni grejejo ali hladijo zemljo in s tem na odprtem prostoru spreminjajo optimalne okoliščine za rast (senca, sonce, akumulacija, temperaturne razlike). Malo je rastlin, ki bližino kamna (v obliki zidu) izkoriščajo za svojo rast. Latniki ob zidu so izumrli, kot so izumrle na primer nekatere vrste trte, ki so tam rasle, kot pravi Boris Čok iz Lokve.

• kamen oblikuje njivo v nepravilnih oblikah, ki kot take niso uporabne za orodja in za stroje, ki za delo rabijo ravne površine: samo z ročnim delom pa se danes ne da več preživeti.

Objekti, ki so za kraški svet značilni, so predvsem domačija; bivalna hiša; notranje dvorišče ali borjač; izbočeno ognjišče z dimnikom spahnjenca; na Krasu je posebej značilen masivni dimnik, ki kljubuje burji in soncu; hlev ali gospodarsko poslopje, imenovano tudi štala; skedenj ali lupa; pa klet in kašča. Potem so tu še značilni, posebni elementi arhitekture krasa kot so: hiška, pastirsko zavetišče; mlin in žaga; solinarska hiša; na vzhodnem robu kraškega sveta kozolec; sušilnica; čebelnjak; pa arhitektura vode – vodnjak; kal in prav poseben objekt: ledenica; zid kot tak, posamični kamen, pa znamenje; pil in latnik, kot prav posebna značilnost kraškega sveta, ki je navadno spregledan. Še bolj kot druga vernakularna arhitektura.

Kras ne pozna le arhitekture kamna, zelo pomembni elementi so v lesu, predvsem konstrukcijski, ki premoščajo razpetine. Opečna kritina, korci, ki so zamenjali kamen, so spremenili tip kraške arhitekture, ki zato ni prav nič manj imenitna.

Kot je kraški svet poseben zaradi sonca, burje, klime in svetlobe, je taka tudi njegova arhitektura v slovenskem prostoru: drugačna, trša, obstojnejša, kvalitetnejša.

Zato pa je tudi bolj občutljiva in ranljiva.

In naša naloga je – naloga strok, domačinov in tujcev, tudi politike in šol, da ob skrbnem profesionalnem delu prepoznamo lastnosti in značilnosti kraške arhitekture ter da širšemu krasu in matičnemu Krasu vrnemo tisto veljavo, ki so jima jo priborili naši dedje.

And our task – the task of experts, locals and foreigners, as well as politicians and schools, is that with careful professional work we recognise the properties and characteristics of Karst architecture and that we restore to the wider and central Karst those values for which our forebears struggled.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

13

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Uvod

Introduction

Vernakularna arhitektura je tista majhna, neopazna, na videz nepomembna, a istočasno tista najprvobitnejša, najiskrenejša, ki izraža potrebe, možnosti in zmožnosti. Pri potrebah gre za uporabnika, danes bi temu rekli investitorja, možnosti so tiste, ki jih lahko izkoristimo v naravi, okolju in v odnosih, zmožnosti pa so sposobnosti človeka, obrtnika, danes industrije.

Vernakularna arhitektura ni bila nikoli namenjena ne bogovom, ne kraljem in ne mrtvim, pač pa navadnim ljudem za vsakodnevno bivanje in delo. To ni delo profesionalcev, ki so poznali materiale, tehnologije, tehnike in velike arhitekture preteklih časov in so do teh spoznanj prišli v šolah. Vernakularna arhitektura je delo skromnih razmer, vezanih na preživetje. Zato to ni mala, nepomembna, neopazna ali grda, slaba arhitektura. Res pa je, da jo ceni le umen človek.

Paul Oliver iz Oxforda je nedvomno vodilni strokovnjak za to zvrst. O tej problematiki je napisal: (this architecture) ‘was so little known we don’t even have a word for it’ (Oliver 2003: 11). Ta arhitektura je bila tako malo poznana, da nimamo niti besede zanjo. Včasih so rekli, da je ‘ljudska’. Pa ni vedno ne ‘od’ ljudstva in ne vedno ‘za’ ljudstvo.

Rekli so ji ‘vaška’, pa ‘podeželska’, ‘ruralna’, a včasih imajo vasi več urbanega, mestnega kot nekatera mesta. Rekli so ji ‘domorodska’, celo ‘plemenska’, a v Evropi že dolgo ni več domorodcev in ne plemen. Te oznake nosijo pridih slabšalnosti, podcenjevanja. Zato ni čudno, da te arhitekture ne omenjata ne Platon iz klasične Grčije in ne rimski mislec Vitruvij, ki razmeroma na široko razpravljata o problemih klasične, velike, ‘pomembne’ arhitekture. Paul Oliver piše, da oznaka ‘vernakularna arhitektura ali vernacular architecture’, ki jo danes uporabljamo v veliki večini jezikov, izhaja iz dela ‘Remarks on Gothic Architecture/Opombe ob gotski arhitekturi’, ki ga je napisal Giles Gilbert Scott sredi devetnajstega stoletja (Oliver 2003: 12).

To je tudi arhitektura, ki jo opisujem v tej knjigi.

Slovenija je izjemno slikovita dežela: od ostrin kraške pokrajine do blagih ravnin panonskega sveta, od visokih Alp do mehkih, zelenih

Vernacular architecture is small, unobtrusive, apparently unimportant but, at the same time, most authentic, most sincere, which expresses needs, possibilities and capacities. Needs refer to the user, these days one would say investor, possibilities are those that can be exploited in nature, the environment and in relations, and capacities are the abilities of man, the craftsman, today industry.

Vernacular architecture was never intended for the gods, for kings or for the dead but for ordinary people in everyday life and work. It is not the work of professionals, who are familiar with materials, technologies, techniques and the great architecture of the past and who came to this knowledge through schooling. Vernacular architecture is the work of modest circumstances, bound to survival. So it is not little, unimportant, imperceptible or ugly, bad architecture. It is true, though, that it is only appreciated by intelligent people.

Paul Oliver from Oxford is undoubtedly the leading expert in such architecture. He wrote about this question: ‘(this architecture) was so little known we don’t even have a word for it’ (Oliver 2003: 11). At one time it was called ‘popular’. It was not always ‘from’ the people or ‘for’ the people, though. It has been called ‘village’ or ‘rural’ but villages can have more urban architecture than some towns. It has been called ‘native’, even ‘original’ but there has long been nothing native or original in Europe. These designations carry the taint of inferiority, underestimation.

It is not therefore surprising that it is mentioned by neither Plato of classical Greece nor the Roman thinker Vitruvius, both of whom discuss relatively broadly questions of classical, great, ‘important’ architecture.

Paul Oliver writes that the designation ‘vernacular architecture’, which is used today in the great majority of languages, derives from the work ‘Remarks on Gothic Architecture’ written by Giles Gilbert Scott in the mid-nineteenth century (Oliver 2003: 12).

This is also the architecture described in this book.

Slovenia is an exceptionally picturesque country: from the sharpness of the Karst landscape to the gentle plains of Pannonia, from the high Alps to the soft, green hills of Dolenjska and Bela krajina. The architecture

14

of Slovenia reflects the abundance of forests that we have, so it is predominantly wooden, but also stone and clay.

There is not one, single typical Slovene house. Historically, Slovenia has been divided, for example, into Kranjska, Štajerska and Dolenjska.

To date, there has been no perfect division of the country, either in the architectural field or in any other sense. Let me mention some of the solutions: The geographer Anton Melik divides Slovenia into nine regions: the Alps, Škofja Loka-Cerklje, Primorje, Central Slovenia, Pannonia, with the subregions: Bovec, Dolenjska, Bela krajina and Kozjansko (Fister 1993: 8).

Ivan Sedej was more broad-minded and defined 17 regions (Fister 1993: 9), whereby some are determined in detail, while elsewhere he left huge undefined regions. He clearly appreciated those he knew well best. The east and south are far from Ljubljana.

This is of course a division of architecture, divided by non-architects and is more or less unusable for a serious treatment in our profession.

Professor Fister elaborated a regionalisation of architecture scientifically in 1993 and found 74 regions, although he simplified them into 14 characteristic groups (Fister 1993: 247).

The architect Peter Fister introduces with the architectural regions of Slovenia new relations ‘for validating new criteria of identity, which should set standards and specific forms of supervision of the protection, design and sensible disposition of all types of building and settlement that help create the Slovene space’ (Fister 1993: 17).

It is a matter of protection of the quality of space with the single aim of raising the quality of life and preserving identity (Fister 1993: 20).

The architectural landscape is thus a spatial unit in which it is possible to recognise uniform criteria of the identity of the space (Fister 1993: 21).

This relies primarily on the Granada Convention of 1985, which talks of the ‘common memory of Europe’ as recommendations on the protection and renovation of the rural architectural heritage (Grobovšek 2003).

Fister develops eight groups of regions: Primorska, Gorenjska, Dolenjska, Štajerska, Koroška, Podravska–Pomurska, Idrijska–Notranjska and Ljubljanska. This is certainly a logical and intelligent division for architecture but it is still too demanding for a general overview.

The geographers Žiberna, Natek and Ogrin simplified it more, when they established five macro-regions (Žiberna 2004: 85), which were formed as follows: Alps, Pre-alps, Dinarids-Karst, Central Slovenia and Pannonia (Žiberna 2004: 86).

This division is entirely suitable for a review of architecture, above all vernacular architecture, since it follows both the natural formation and settlement and materials that people used for building. I have used this system with minor adjustments for architecture and also adapted the names: 1 Alps, 2 Northeast, 3 Central part, 4 Southern hills, 5 Karst I have used the term Karst to designate areas with typical karstic phenomena: Notranjska with Slovene Istria, Primorje and Goriško Brdo, and above all the wider karst, with a stress on the central Karst. The pictures in the documentation are divided as follows: first the central Karst and then other landscapes.

gričev Dolenjske in Bele krajine. Arhitektura Slovenije odraža obilico gozdov, ki jih imamo, torej je pretežno lesena, pa tudi kamnita in iz gline.

Ene same slovenske, značilne hiše ni. V zgodovini so delili našo deželo na primer na Kranjsko, Štajersko, Dolenjsko. Do danes do popolne razdelitve, ne na arhitekturnem področju ne na kakem drugem, nismo prišli. Naj omenim le nekaj rešitev.

Geograf Anton Melik deli Slovenijo na devet regij: na Alpsko, Škofjeloško-Cerkljansko, Primorsko, Osrednjeslovensko, Panonsko s podregijami: Bovška, Dolenjska, Belokranjska in Kozjanska (Fister 1993:8).

Ivan Sedej je bil bolj širokogruden in je določil 17 regij (Fister 1993: 9), pri čemer gre ponekod v detajle, drugod pa pušča ogromne nedeljene pokrajine. Očitno je bolj cenil tisto, kar je poznal. Vzhod in jug sta daleč od Ljubljane.

To je seveda delitev arhitekture, ki so jo delili nearhitekti in je bolj ali manj neuporabna za resno obdelavo v naši stroki. Znanstveno je regionalizacijo arhitekture leta 1993 obdelal profesor Fister, ki je našel 74 regij, poenostavil pa jih je v 14 značilnih skupin (Fister 1993: 247).

Arhitekt Peter Fister z arhitekturnimi regijami Slovenije uvaja nove odnose ‘za uveljavitev novih kriterijev identitete, ki naj postavijo merila in specifične oblike nadzora nad varovanjem, oblikovanjem ter smotrnim razpostavljanjem vseh vrst stavb in naselij, ki soustvarjajo identiteto slovenskega prostora’ (Fister 1993: 17).

Gre za varstvo kvalitet prostora z edinim ciljem višanja kvalitete bivanja in ohranjanja istovetnosti (Fister 1993: 20).

Arhitekturna krajina je torej prostorska enota, v kateri je mogoče prepoznati enotna merila identitete prostora (Fister 1993: 21). Pri tem se naslanja predvsem na Listino iz Granade iz leta 1985, ki govori o ‘skupnem spominu Evrope’ kot priporočilu o zaščiti in prenovi ruralne arhitekturne dediščine (Grobovšek 2003).

Fister razvije osem skupin regij: Primorsko, Gorenjsko, Dolenjsko, Štajersko, Koroško, Podravsko-Pomursko, Idrijsko-Notranjsko in Ljubljansko. Za arhitekturo je to vsekakor logična in umna razdelitev, a za splošen pregled še vedno prezahtevna.

Bolj so jo poenostavili geografi Žiberna, Natek in Ogrin, ko so postavili pet makroregij (Žiberna 2004: 85), ki so jih oblikovali takole: Alpska, Predalpska, Dinarskokraška, Osrednjeslovenska in Obpanonska (Žiberna 2004: 86).

Za pregled arhitekture, predvsem vernakularne arhitekture, je ta delitev povsem ustrezna, saj sledi tako oblikovanju narave kot poselitvi in materialom, ki so jih ljudje pri gradnji uporabljali. Z nekaj popravki sem za arhitekturo uporabil ta sistem in prilagodil tudi imena: 1 Alpe, 2 Severovzhod, 3 Osrednji pas, 4 Južna hribovja, 5 Kraški svet.

Kraški svet sem imenoval območje z značilnimi kraškimi pojavi: od Notranjske s slovensko Istro, Primorjem in Goriškimi brdi, predvsem seveda širši kras, s poudarkom na matičnem Krasu. Slike v dokumentaciji so razdeljene takole: najprej osrednji Kras in potem ostale pokrajine.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

15

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

All the pictorial material (except for details that do not show the whole) is fitted with GPS data (Global Positioning System), which is not uniform or the same throughout the world. Degrees exist, but which we do not present as units of length; metres, though, appear in most systems.

I have chosen the Gauss – Krueger projection (Gauss conformal projection) on a Bessel ellipsoid. Vertically this the distance from the equator, horizontally the distance from central time zone. These numbers are drawn on maps of a scale 1 : 25.000 (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia).

The location is extremely important for the spatial presentation and with GPS data, the book becomes a real tourist guide. I am not thinking here of mass tourism, but of cultural tourism. Slovenia is too small for the crowds who run from feature to feature, scramble for the number of visits or even for a stamp in their travel book; they take photos and notes and then everything is locked safely in a drawer. And forgotten.

The books Architecture of Slovenia (from 1 to 5) are an aid and guide to intelligent people who are interested in culture. They are not meant for architects or non-architects: they are devoted to all cultivated people who have respect for the heritage. Their own and other people’s.

I am not just thinking of architecture, the heritage is a value that we appreciate too little. This is a result of not knowing it.

If they talked in Granada of experts on the common heritage of Europe, in terms of architecture, Slovenia is in an enviably high place in this field. We still possess what many only preserve in museums, we still use, still develop, still conceive it. The heritage is not something obsolete and non-functional, it is the foundation of our thinking and of development for tomorrow.

We cannot build or use vernacular architecture today, but familiarity and understanding will undoubtedly build a better life for us tomorrow, including better architecture.

Ves slikovni material (razen detajlov, ki ne prikazujejo celot) je opremljen z GPS podatki (Global Positioning System ali Splošni umestitveni sistem), ki v svetu ni enoten in ne enak. Obstajajo stopinje, ki si jih kot dolžinskih enot pač ne predstavljamo, metri pa nastopajo v več sistemih.

Izbral sem Gauss-Kruegerjevo projekcijo (konformno prečno cilindrično projekcijo) na Besslovem elipsoidu. Po vertikali je to oddaljenost od ekvatorja, v horizontali oddaljenost od srednjega poldnevnika cone. Te številke so vrisane na kartah 1 : 25.000 (Geodetska uprava Republike Slovenije).

Lokacija je izjemnega pomena za prostorsko predstavo, z GPS podatki pa postane knjiga pravi turistični vodnik. Pri tem ne mislim na masovni, pač pa na kulturni turizem. Slovenija je premajhna za množice, ki tekajo od posebnosti do posebnosti, se pehajo za številom obiskov ali celo za žigi, fotografirajo in si zapisujejo, potem pa vse skupaj varno zaklenejo v predal. In pozabijo.

Knjige Arhitektura Slovenije (od 1 do 5) so pomoč in vodilo umnemu človeku, ki ga zanima kultura. Ni namenjena ne arhitektu in ne nearhitektu. Posvečena je vsem kulturnim ljudem, ki spoštujemo dediščine. Svojo in tudi druge.

Ne mislim le na arhitekturo, dediščina je vrednota, ki jo premalo cenimo. To je posledica nepoznavanja. Če so v Granadi strokovnjaki govorili o skupnem spominu Evrope, je na tem področju Slovenija v arhitekturi na zavidljivo visokem mestu. Še imamo tisto, kar mnogi hranijo le v muzejih, še uporabljamo, še razvijamo, še mislimo. Dediščina ni nekaj zastarelega in neuporabnega, je temelj naše misli in razvoja za jutri.

Vernakularne arhitekture ne moremo graditi ali uporabljati danes, njeno poznavanje in razumevanje nam bosta jutri nedvomno gradila boljše življenje, tudi boljšo arhitekturo.

16

18

Teorija, Kamen Theory, the Stone

19

Kamen: narava, teorija in praksa

Stone: nature, theory and practice

Kamen je naravni material, ki ga je pračlovek posvojil že ob svojih prvih začetkih, ko je oblikoval zaščito in bivališče. Narava je neverjeten učitelj. Človeku je pokazala, kje naj dela, kaj naj naredi, kako naj dela in kako naj v rezultatih tega dela živi. Kot šolski primer so ponekod stene razrezane, da pokažejo svoj sestav raznih kamnin, ki se ločijo po trdoti, po obliki, barvi in po lastnostih. Tudi napolitanka in sendvič sta rezultat tega učenja: ponavljata rešitve, ki jih je pokazala narava s plastmi. Te tečejo vodoravno, poševno in tudi navpično, kot so pač nastajale, ko je kamnina privrela iz globin zemlje, se ohlajala, stiskala in se oblikuje še danes s podori, plazovi, s pomočjo človeka, pa tudi s kopanjem, z odkrivanjem narave same.

Ali je narava to počela namenoma, da nauči človeka? Navadno rečemo, da je narava najboljši učitelj. Tukaj se to kaže dobesedno. Človek je naravo tako razumel. Kot otrok je ponavljal rešitve iz narave in uspešne tudi nadgradil.

Stone is a natural material, which primeval man adopted at his very beginnings when he created shelters and dwellings. Nature is an extraordinary teacher: she showed man where he should work, what he should do and how to live in the results of his work. In some places, cliffs are dissected as a textbook case, so that they show their composition of various rocks, which are distinguished in terms of hardness, shape, colour and properties. Even neapolitan biscuits and sandwiches are a result of this teaching: they repeat solutions that nature showed with layers. These run horizontally, at an angle and even vertically: as they were created when the rock erupted from the depths of the Earth, cooled, was compressed and is still forming today with subsidence, avalanches, with the help of man, as well as through excavations, revealing nature itself.

Did nature do this deliberately, to teach man? Nature is commonly said to be the best teacher: it is shown here literally. Man thus understood nature. Like a child, he copied solutions from nature and also built on success.

Kamen kot gradbeni material, dosegljivost in možnosti Še enkrat narava. Najprej je pokazala, da je mogoče v kamen grebsti in pozneje klesati, da lahko nekatere kamnine uporabljamo kot bloke, ker se lomijo - nekatere v plasti in druge kar kot zidake same. Z napredkom, z novimi tehnologijami človek kamen vrta, ga razstreljuje ali žaga. Vse je odvisno od njegove trdote.

Stisnjen pesek, ki bo lahko čez nekaj časa (nekaj tisoč let) postal kamen, je imeniten za praskanje s preprostim orodjem, a je tudi kratke življenjske dobe. Celo v življenju arhitekture propada. Lep primer je peračiški tuf, ki je idealen za pridobivanje, za obdelavo, za vgradnjo.

Vidimo ga kot zelene obrobe okrog oken in vrat kmečkih hiš, lepo je vdelan in tudi bogato okrašen z dekoracijami. Na hitro pridobljen denar hitro skopni. Enako je s tem kamnom, ki na zraku in ob zunanjih vplivih preprosto razpade. Granit pa je pravo nasprotje: težko ga pridobivamo, težko ga obdelujemo, a ko je vgrajen, je preprosto 'večen material'. Ta večnost je mamljiva reč. Ob večji dosegljivosti in ob razmeroma nižji ceni tehnologij postane konstruktivni kamen le še obloga.

Stone as a building material, availability and possibilities Nature again: first it showed that stone can be scratched and later that it can be hewn, so that some stones can be used as blocks because they fracture – some in layers and others just like bricks themselves. With progress, with new technologies, man drills stone, blasts or saws it. It all depends on its hardness.

Compressed sand, which after some time (several thousand years) can become rock, is excellent for scratching with a simple tool but it also has a short lifespan. It deteriorates even over the life of architecture: a fine example is Peračica tuff, which is ideal for obtaining, for working, for building. It can be seen as a green edging round the windows and doors of farmhouses, beautifully worked and also richly ornamented with decorations. Easy come easy go, as is said of money: the same with this stone, which simple disintegrates in air and under other external influences. Granite is just the opposite: hard to obtain, hard to work but when used for building it is quite simply an 'eternal material'. This

20

Tehnike konstruiranja v kamnu: brez veziva, vezivo, umetni kamen Različne tehnike imajo tudi razne značilnosti: od preprostosti in nezahtevnosti vgradnje do kompleksnih tehnoloških posegov za dosego umetnega kamna. Vse to je seveda odvisno od namena gradnje: za kaj bomo potrebovali material, kaj bomo gradili in zakaj, ter kaj bo v končni fazi nastalo, v kake namene bomo konstrukcijo uporabljali. Poenostavljen seznam konstrukcij je masivna gradnja, sestav manjših oblikovnikov in sekundarna konstrukcija z oblogo iz kamna. Arhitektura, kjer nastopa za vso 'hišo' en sam kamen, je na primer jordanska Petra, kjer so objekti vklesani v skalo in imajo eno samo ali največ tri stranice - ostalo je del skalnate gmote, ki predstavlja hrbet. V enem samem kosu kamna so vklesane hiše tudi v Starem Korintu. A teh je malo, saj so problemi izjemno veliki: najti moramo kamen, ki bo zadosti velik za vso hišo in na pravem mestu, saj ga premikati ne moremo.

Naslednji princip gradnje je sestav iz manjših kamnov, kjer zlagamo kamen do kamna, vmesne prostore pa prekrivamo z naslednjo plastjo. Ta konstrukcija je primarno brez veziva, pozneje (in tehnično boljša) pa z vezivom. Danes uporabljamo apneno ali cementno malto, včasih so tudi le ilovico. To tudi na Krasu ni izjema. Marsikje so kamni v zidu vezani z glino, ponekod so celo ometani z ilovnatim ometom. Povsem nov princip gradnje ločuje nosilno konstrukcijo od obloge. Danes je ta način najbolj razširjen.

Primarni način sestavljanja kamna v zidove, ki določajo zatočišče ali hišo, je suhozid (Juvanec 2008: 25). Najbolj pogosten je v obliki ograj, zidov, kjer imamo obilico kamna in potrebe po razmejevanju (pašniki, njive, vodnjaki). Enostavnost gradnje je značilnost kamnitega zatočišča, katerega temeljni princip je korbeling, previsevanje horizontalnih plasti kamna, ki v končni fazi tvorijo nepravo kupolo.

Take konstrukcije zidajo še danes: pont de bestiar na Menorci (Balearsko otočje, Španija) ima premer deset metrov in višino osem metrov, sprejme do nekaj deset konj. Konstrukcija je povsem brez veziva.

Vezivo je spojni material med posamičnimi kamni, ko spet gradimo s kamni, vmesne prostore pa zapolnimo z vezivnim materialom, ki zapolnjuje, a tudi fizično veže - 'drži skupaj'. Nov princip pa je umetni kamen, kjer sledimo naravi in nekatere izbrane kamnine meljemo, segrevamo, mešamo in drobimo, da bodo pozneje, z vodo in z agregatom (peskom), sestavile kompaktno maso umetnega kamna, ki mu vsakdanje pravimo beton. Ta ima povsem svoje lastnosti: odporen je na pritiske, ne pa na natege. Zato konstrukcijam vlagamo učvrščevanje ('armaturo', jeklene palice). Tako nosi natege jeklo, beton tlake, slednji pa še jeklo ščiti pred rjavenjem. Ni nujno, da je beton tak, kot ga poznamo vsak dan, lahko ima prav žlahtno površino in je imeniten material.

perpuity is an enticing thing: with greater availibility and with relatively lower prices of technologies, construction stone becomes merely cladding.

Techniques of constructing in stone: without binding, binding, artificial stone Different techniques also have different characteristics: from simplicity and undemanding construction to complex technological operations to obtain artificial stone. It all depends of course on the purpose of building: for what the material will be used, what is built and why and what in the end it will become, for what the construction will be used.

A simplified list of constructions is solid building, a composition of smaller shaped elements and secondary construction with a stone cladding. Architecture, in which only stone appears for the entire 'house', includes for example Jordanian Petra, where the objects are hewn into the rock and have only one or at most three sides – the rest is part of the rock mass, which provides the rear. Houses in Old Corinth were also hewn from a single piece of rock. There are few of these, though, since there are exceptionally major problems: a rock must be found that is big enough for an entire house and in the right place, since it can't be moved.

The next construction principle is a composition of smaller stones, in which one rock is laid beside another, and the intermediate space is covered with the next layer. This construction was at first without binding but later (and technically better) with binding. Today lime or cement mortar is used, though sometimes only clay. Even the Karst is no exception: in many places the stones in the wall are bound with clay, sometimes even clad with clay plaster.

An altogether new principle of building distinguishes the bearing construction from the cladding. This method is most widespread today.

The primary method of composing stones into walls that define a shelter or house is drystone (Juvanec 2008: 25). It is commonest in the form of fencing, walls, where there is an abundance of stone and the need to enclose (pastures, fields, wells). Stone shelters are characterised by simplicity of construction, the basic principle of which is corbelling, overlapping horizontal layers of stones that ultimately create an irregular cupola. Such constructions are still built today: pont de bestiar in Menorca (Balearic Islands, Spain) has a diameter of tens of metres and a height of eight, and holds up to several dozen horses. The construction is entirely without binding. Binding is a joining material between individual stones, where the intermediate space is filled with binding material, which fills and also physically binds – 'holds together'.

A new principle is artificial stone, which follows nature, and selected stones are ground, heated, mixed and crushed so that later, with water and an aggregate (sand), they compose a compact mass of artificial stone, called concrete in everyday speech. This has entirely its own properties: it is resistant to pressure, but not to strain. So reinforcing is added to a construction (an ‘armature’, steel rods). The steel thus takes the strain and the concrete the pressure, and the latter protects the steel from rusting. The concrete doesn’t have to look as is normally imagined.

It can have a really fine finish and is an excellent material.

Suhi zid, najpreprostejši in najuspešnejši način gradnje v kamnu Enostavno sestavljanje kamna brez veziva je tako imenovana 'tehnika

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

21

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Drystone walling, the simplest and most successful method of building in stone A simple composition of stone without binding is called »drystone walling«, when stones are laid one beside another and one on top of another, always with a covering overlap vertically.

It must be ensured care that there are bonds in at least two directions: horizontally and transversely. There are thus two types of stone: horizontals and crosstones. It is sensible to have the dimensions as uniform as possible and an intelligent proportion system enables compositions that are most stable – first the foundations, then the corners and the wall itself at the very end.

The largest stones are used in the most problematic places: these are the edges. The corner of a house is such and it will be strengthened the most there.

When a wall is built with binding, the same principle is still the most successful. So some walls that are protected with plaster on the outside are 'stitched' – stones are drawn on the plaster at the corners, as they should be, or as they may be, for the construction to be as firm as possible. Longer and shorter stones are always drawn, representing horizontals and crosstones on one face, and the reverse on the next.

An excellent demonstration of theory in practice but which some nonexperts judge to be decorative. It is very important to understand the essence: it is decoration but the purpose of the builder was construction and the decoration is a logical result of the building itself. This mostly applies in vernacular architecture, which is the fruit of unschooled masters who gained their knowledge from the heritage and enriched it with their own input. The decoration of window frames and lintels is the same: they are decorated in the places that are most important and most burdened, where they support the most. This is not ornamentation, it is a declaration of the essence, which the intelligent author wishes anyone who sees it to understand. Insofar as decoration and construction are one and the same thing, this is architecture of the highest order, so to speak ideal architecture.

suhega zidu', ko kamen zlagamo drug ob drugega in drugega vrh drugega, vedno s prekrivanjem vertikalnih presledkov.

Pri tem moramo paziti, da imamo povezavo vsaj v dveh smereh, v vzdolžni in v prečni. Zato imamo dva tipa kamnov: vzdolžnike in prečnike. Če smo pametni, bomo uporabili čim bolj enake dimenzije, umen proporcijski sistem pa omogoča sestave, ki so najbolj stabilni najprej temelj, potem vogale in prav na koncu zid sam.

Največje kamne bomo uporabili na najbolj problematičnih krajih, to so robovi. Vogal hiše je tak in tam bomo hišo najbolj učvrstili.

Ko gradimo zid z vezivom, je ta princip še vedno najbolj uspešen.

Zato so nekateri zidovi, ki so na zunaj zaščiteni z ometom, 'šivani' na omet v vogal narišejo kamne, kot bi morali biti oziroma bi lahko bili, da bi bila konstrukcija čim bolj trdna. Narisani so vedno daljši in krajši kamni, ki predstavljajo vzdolžnike in prečnike v enem pogledu, v drugem pa je vse obratno. Imeniten prikaz teorije v praksi, ki pa ga nekateri nestrokovnjaki prisojajo dekoriranju. Zelo pomembno je, da razumemo bistvo: to je dekoracija, a namen graditelja je bila konstrukcija in dekoracija je le logičen rezultat grajenja samega.

Največkrat gre za vernakularno arhitekturo, ki je plod nešolanih mojstrov, ki so svoje znanje pridobili z dediščino in so jo oplemenitili z lastnim nabojem. Enako je z dekoracijo okenskih okvirjev in preklad: dekorirani so na tistih mestih, kjer so najbolj pomembni in najbolj obremenjeni, kjer največ nosijo. To ni krašenje, je izpoved bistva, za katerega umen avtor želi, da ga razume vsak, ki ga vidi. V kolikor sta dekoracija in konstrukcija eno in isto, je to arhitektura najvišje stopnje, je tako rekoč idealna arhitektura.

Kamen kot odvečni material na polju vodi v zid, v terase Kamen je dragocen gradbeni material, a na polje, njivo ali vrt ne sodi, saj kvari obdelovalno orodje in onemogoča normalno rast rastlinam. Zato ga je treba s plodnih polj odstranjevati. V kolikor ga le odmečemo na kup, bo s časom s kupa, gomile preprosto izginil in se vrnil v polje. Tako nismo naredili ničesar. Zato mora biti kamen tudi v odlaganju konstruktivno sestavljen.

Le clapas v Franciji je velika ortogonalna konstrukcija kamna (velika pomeni nekaj metrov v širino, nekaj metrov v višino in tudi v dolžino), ki ne služi ničemur. Služi le odlaganju in temu, da ostane 'odložen'.

Podobne kompozicije poznajo tudi v Španiji, kjer jim pravijo 'monjoia' (katalonsko). To so nekaj metrov visoki možici okroglega profila (Rom 2011: 9).

Ko čistimo polje ali oljčni gaj, bo kamen, ki ga namečemo na kup, počasi spet zlezel nazaj. Tako nismo naredili ničesar. Kamen je treba zložiti, da bo ostal skupaj. Seveda je možno graditi vso konstrukcijo in jo zlagati v kompaktno konstrukcijo (Equip 2011: 7), lahko pa gradimo le obzidek, v srednji del pa mečemo kamenje, kar je hitrejša operacija, pa še lažja je.

Grublja ali griža je v tlorisu zaokrožen, zaključen zid, znotraj konstrukcije pa namečejo kamen. Tako ostane kamen skupaj, ni pa treba zlagati prav vsega. To bistveno lajša že tako težko delo pri čiščenju.

Rock as excess material in a field leads to walls, to terraces Stone is a valuable building material but it does not belong in a field, on arable land or in a garden: it damages tools for cultivation and prevents the normal growth of plants. It must therefore be removed from fertile fields.

Insofar as it is merely thrown onto a heap, over time it will disappear from the heap and return to the field. We have thus achieved nothing.

So the stone, even in being deposited, must be constructively composed.

Le clapas in France is a large ortogonal stone construction – large means several metres in width, several metres high and also in length – which has no useful purpose. It serves only for depositing stones so that they stay 'deposited'. Similar compositions also occur in Spain, where they are called 'monjoia' (Catalonian). These are several metres high 'cairns' with a circular profile (Rom 2011: 9). When a field or olive grove is cleared, a stone that is thrown onto a heap will gradually slide back. So nothing has been achieved. Stones must be composed so that they stay together.

22

It is of course possible to build a whole construction and make them into a compact construction (Equip 2011: 7), or to build only a surrounding wall and the stones thrown into the central part, which is a faster operation and also easier.

Grublja or griža is a circular enclosing wall into which stones are thrown.

The stones thus stay together and there is no need to place each one carefully. This essentially alleviates the difficult work of clearing.

While ‘le clapas’ in France is the height of a man's reach, ‘grublje’ here are lower, normally to a person's height.

In the vicinity of Trebče/Trebiciano (Italy), ‘grublje’ have a smaller groundplan, at most about a metre, in a square and the walls at an angle, so that they form a kind of pyramid: several of them stand on a pasture.

Medtem ko je le clapas v Franciji visok do dosega človeka, so naše grublje nižje, navadno do višine človeka.

V okolici Trebč (Italija) imajo grublje manjše tlorise, največ kak meter v kvadrat in zidove pod kotom, da predstavljajo nekake piramide. Na pašniku jih stoji kar nekaj.

Wall A wall encloses, divides, directs, orients or composes. The construction of a wall depends on its purpose. Only rarely can an enclosure be from a single piece.

A longitudinal construction always uses the principle of overlap, which provides longitudinal linkage.

The thickness can be from some tens of centimetres to several metres.

The cross section shows the foundations, circumferential part, transverse linkage and termination. The circumferential part can be perpendicular but is normally at an angle to ensure stability.

Slika 1 / Figure 1 Griža, grublja, Trebče.

Griža, grublja, Trebče.

Zid Zid razmejuje, ločuje, vodi, usmerja ali sestavlja. Konstrukcija zidu je odvisna od namena. Redkokdaj je lahko ograja iz enega samega kosa.

Vzdolžna konstrukcija vedno uporablja princip prekrivanja, da zagotovi vzdolžno povezavo.

Debelina je lahko od dobrih desetih centimetrov do nekaj metrov.

Konstrukcija prereza kaže temelj, obodni del, prečne povezave in zaključek. Obodni del je lahko navpičen, običajneje je pod kotom, da zagotavlja boljšo stabilnost.

Zid je lahko prav tenak. Primer je 'unjulica' na Krku, kjer je enojni sestav kamna debel le dobrih petnajst centimetrov, v višino pa skoraj meter in pol, točneje 140 cm. Pri tem ima vse lastnosti zidu, je stabilen, prepušča veter in mu kljubuje tudi na slemenu (Juvanec 2005: 25).

Zid, ki je debelejši od čevlja, je vedno sestavljen. V prerezu ima zid temelj, telo in zaključek, kapo. Temelj služi za stik z nosilnim terenom, telo pa je lahko enotno ali sestavljeno. Sestav je lahko konstruktiven le iz kamnitih gradnikov ali pa je sestavljen iz oboda in iz polnila.

Lepša stran kamna je vedno zunaj, navznoter gleda neobdelan z robato površino, kar pripomore k boljšemu oprijemu s sredico, ki je nasutje manjšega kamna in odpadnega drobirja.

Sestavljene konstrukcije so delali že v kulturi nuraghov (1800 do 400 pred štetjem).

Taka konstrukcija zidu vodi tudi v izum betona, umetnega kamna.

Ko so Rimljani nasuli med zunanji plasti zidu nasutje iz izbranega apnenca, so ga zalili, da se je sprijel. Čez nekaj časa so ugotovili, da je kamen okrog sredice razpadel, osrednji del pa je trdno stal. Danes rečemo temu beton.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

Slika 2 / Figure 2 Zid v prerezu: enojen zid, dvojni sestavljeni zid in zid z dvema stenama, med kateri vmetavajo drobir.

Wall in cross-section, a double composite wall and a wall of two outer walls between which rubble is thrown.

A wall can be extremely thin. An example is 'unjulica' on Krk, in which there is a single composition of stones only slightly more than fifteen centimetres wide and almost a metre and a half in height - more precisely 140 cm - whereby it has all the properties of a wall, it is stable, allows the wind through and also defies it on a ridge (Juvanec 2005: 25).

A wall that is thicker than a foot is always composed. In cross section, a wall has foundations, body and termination, topping. The foundations provide contact with the supporting terrain and the body can be uniform or composite. The composition may be only from stone building blocks or consist of periphery and filler. The most attractive side of the stone is always on the outside, the unworked rough surface faces inwards, which contributes to better grip with the inside, which is filled with smaller stones and waste gravel.

Composite constructions were already being made in the culture of the Nuraghi (1800 to 400 BC).

23

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Such a wall construction also led to the invention of concrete, artificial stone: when the Romans filled between the outer layers of a wall with selected limestone, they sprinkled water so that it gripped. After some time, they discovered that the stone enclosing the centre crumbled but the central part remained firm. Today it’s called concrete.

Protection Protection from external influences can be various: depending on requirements and implementation. Protection against the wind is most important, then from slipping earth on a slope, but a range of other types of protection exist.

Soco, goro, Lanzarote protected against the wind: it protects the volcanic sand from being carried away and held water. The wind against which this construction protects plants is called 'alisio'. The roots of plants, mainly trees, extend radially and this governs the shape of the protection. On an incline, of course, collecting water is important, so the upper part is open. The protection thus takes the shape of a moon.

Slika 3 / Figure 3 Zid je sestav dveh fasad, kjer je kamen na zunaj klesan, medtem ko je notranjost neobdelana, surova. Vmes namečejo drobir, ki je sicer odveč, v tej konstrukciji pa celo veže.

Tak zid poznamo že na Sardiniji: kultura nuraghov 1800–385 pred štetjem (Anatti 1985: 14), na sliki pa je zid na Krku.

The wall consists of two facades, whereby the stone on the outside facade is hewn while the interior is unworked, rough. Excess rubble is thrown in between, which in this construction even provides binding. Such a wall was already familiar in Sardinia: the Nuraghi culture 1800 – 385 BC (Anatti 1985: 14), the wall on the picture is on Krk.

Zaščita Varovanje pred zunanjimi vplivi je raznoliko po zahtevah in po izvedbah. Najpogosteje gre za zaščito pred vetrom, potem pred zdrsom zemlje v naklonini, obstaja pa še niz drugih.

Soco, goro, Lanzarote je varovalo pred vetrom. Varuje vulkanski pesek pred raznašanjem in zadržuje vodo. Veter, pred katerim rastline ščiti ta konstrukcija, se imenuje 'alisio'. Korenine rastlin, predvsem dreves, se širijo radialno, zato je tudi zaščita take oblike. V naklonu pa je seveda pomembno zbiranje vode, zato je zgornji del odprt. Tako je varovalo oblikovano kot mesec.

Zaščita pred onesnaženjem, pred inficiranjem je v kamnu težka. V kolikor je kamen sestavljen na suho, se v vmesne prostore kaj radi naselijo insekti, ki lahko prenašajo bolezni. Zato v nekaterih deželah dezinficirajo stene s snovmi, ki insekte odganjajo ali jih uničujejo.

To je najbolj pogosto apno, seveda obnavljano vsako leto. Ker pa so stene velike in jih ni mogoče barvati brez konstrukcijskih odrov, barvajo samo okrog odprtin, do koder pač sežejo. Učinek je enak, dela je manj, vidni efekt pa je včasih prav neverjeten.

Slika 4 / Figure 4 Lanzarote: zaščita pred vetrom, pred odnašanjem zemlje in za zadrževanje vode.

Konstrukcija soco ali goro je na vulkanskem pesku izjemno zanimiva.

Lanzarote: protection against the wind, against the soil being carried away and to hold water.

The construction 'soco' or 'goro' on volcanic sand is extremely interesting.

Protection from pollution, from infection, is difficult in stone. Insofar as the stone is composed dry, insects, which can carry disease, like to occupy the in-between space. So in some countries, walls are disinfected with substances that repel or destroy insects. This is most commonly lime, renewed each year, of course. Because walls are large and cannot be painted without construction staging, they are only painted around the openings, as far as can be reached. The effect is the same. There is less work and the visible effect is sometimes really unbelievable.

And just as nature imitates, so does man. A bumble bee doesn’t sting but has the protective colouring of a wasp: this pays. In colouring windows in order to ensure hygiene, people invented a new reasoning: they do this

24

A kakor narava 'prinaša okrog', je tak tudi človek. Čmrlj ne pika, a ima varovalne barve ose, kar se izplača. Pri barvanju oken zaradi zagotavljanja higiene pa so ljudje iznašli nov način: to delajo zaradi slabih 'duhov'. Očitno se ljudje duhov bolj bojimo kot gledamo na svoje zdravje.

Podoben primer je rastlina, ki jo v Španiji uporabljajo za dezinfekcijo vode, ki jo zbirajo v podzemnih zbiralnikih. Pred odprtino v kamnitem zidu zasadijo grmič, ki preprečuje dovod večjih delcev v cisterno, njeno lubje pa vodo, ki teče mimo, dezinficira.

Označevanje Najpreprostejše označevanje v kamnu je postavljanje več kamnov v kup. Tej konstrukciji pravijo možic. Taka konstrukcija dokazuje, da to ni delo narave, da želi avtor s tem nekaj povedati: poudariti, označiti ali usmeriti. Možic stoji praviloma sam (na primer Slovenija, v Alpah), na Islandiji pa jih postavljajo v gruče: pašniki segajo do cest. Tako pastirčki zabavajo mimoidoče, živina pa je varnejša.

Slika 5 / Figure 5 Jemen, obrobe oken so dekorativne, a s funkcijo dezinfekcije.

Yemen, the surrounds of the window are decorative but with the function of disinfection.

because of 'evil spirits'. People clearly fear spirits more than they look to their own health.

A similar case is a plant used in Spain for disinfecting water collected in underground reservoirs. A shrub is planted in front of the opening in the stone wall, which prevents the ingress of larger particles into the cistern, and disinfects the water that flows past it.

Slika 6 / Figure 6 Mala Mojstrovka: možic nad dolino Tamar.

Mala Mojstrovka: možic (cairn) above the Tamar valley.

Marking The simplest marking in stone is placing a number of stones in a heap. Such constructions are called možic (cairn). Such a construction indicates that it is not the work of nature, that the author wishes thus to say something: to stress, to mark or to direct. A možic normally stands alone (in the case of Slovenia, in the Alps) but in Iceland they are set in groups: the pastures stretch to the road. The shepherds thus entertain passers-by and the animals are safer.

Similar constructions are also familiar on the Canary Islands, on Lanzarote, where they call the constructions 'monjoia', and they are several metres high (Equip 2011: 5).

There is another method of marking in stone: carving. Usually the date and initials of the owner or builder are carved (Lassure 2004: 15, 48). In France, the sign of the master is also found: for example, an equilateral triangle with pronounced height. This indicates the use of the height

Enake konstrukcije poznajo tudi na Kanarskih otokih, na Lanzarotu, kjer konstrukcijam pravijo 'monjoia', visoke pa so kar nekaj metrov (Equip 2011: 5).

Drug način je označevanje v kamen: klesanje. Najobičajneje so vklesane letnice in začetnice lastnika ali gradbenika (Lassure 2004: 15, 48). V Franciji najdemo tudi znake mojstrov, na primer enakostranični trikotnik z izstopajočo višino. To kaže na uporabo višine enakostraničnega trikotnika, ki je kvadratni koren iz tri polovic. Če je to namenoma, seveda ne vemo.

Pri nas so letnice na hiškah redke. Bolj običajno in predvsem le v zadnjem času se tako podpisujejo mojstri.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

25

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

of an equilateral triangle, which is the square root of three over two.

Whether this is deliberate, we cannot of course know.

In Slovenia, a date on houses is rare, usually and above all in recent times, there is the signature of the master.

Stone milestones and waymarks are special markers, which are undoubtedly more permanent and more reliable than metal ones. They are no longer erected today, which is a pity.

Slika 7 / Figure 7 Letnica na hiški je v Sloveniji redka: 1874 (Kobjeglava).

A date on a house is rare in Slovenia: 1874 (Kobjeglava).

Posebne oznake so kamniti mejniki in kažipoti, ki so nedvomno obstojnejši in bolj verodostojni od pločevinastih. Danes jih ne postavljajo več, škoda.

Terasa Terasa je plod preoblikovanja strmine v dve višini terena.

Navadno nastopa večkrat, tako da dobimo stopničenje, nov element krajine. Terase zadržujejo zemljo, vodo in omogočajo obdelovanje.

Krajino bistveno izboljšujejo, boljšajo delovanje in s tem vrednost, likovno pa jo bogatijo, posebej ob nizkem soncu, ko postanejo sence prav dramatične.

Terrace A terrace is the result of forming a slope into two levels of terrain.

There are normally several, so a staircase effect is achieved, a new element of the landscape. Terraces hold the earth, water and enable cultivation. They essentially improve the functioning of the landscape and thus its value, and they enrich it artistically, especially when the sun is low and the shadows become quite dramatic.

Greece has a somewhat similar landscape to the Slovene Karst. It is above all hilly and has many run-off streams, a lot of water runs off in the rainy season. When the water is in flood, it carries everything it finds before it, so it continues to change the landscape and impoverish the upper surfaces. The only possibility is artificial barriers: steps with terracing.

Yemen does not have as much water as in Greece or elsewhere in the world, except Arabia. So terraces are not just desirable, they are essential.

Because the predominant part of the south-western part of the state is mountainous and the terraces are long, these change the landscape.

The fields are transverse to the inclination, the terrain is steeper – they are narrower.

Slika 8 / Figure 8 Najprej je bila narava, temu se je prilagodil še človek. Pozidal je podporni zid, v zemljo nad njim je posadil oljko, potem pa je drevo pognalo korenine, s katerimi pomaga držati skupaj vso konstrukcijo. Ker je drevo posamičen organizem, so take tudi terase (Grčija, pokrajina Magnesia).

First it was nature, then man adapted it. He built support walls, in the earth above them he planted olives and then the tree put down roots, which help to retain the whole construction.

Because the tree is an individual organism, such are also the terraces (Greece, landscape of Magnesia).

26

Grčija ima kot krajina kar nekaj podobnosti z našim Krasom. Predvsem je hribovita in ima mnogo hudournikov, mnogo vode preteče v deževni dobi. Kadar voda dere, odnaša s sabo vse, kar najde. Zato kar naprej spreminja krajino, zgornje površine pa siromaši. Zato je edina možnost umetno zadrževanje: stopničenje s terasami. Jemen nima toliko vode, kot je je v Grčiji ali drugod po svetu, je le Arabija.

Zato so terase ne le zaželene, pač pa nujne. In ker je pretežni del jugozahodnega dela države gorat in so terase dolge, le-te spreminjajo krajino. Polja so prečno na naklon, strmejši je teren, ožja so.

Na pogled popolnoma nov element. Horizontalni pasovi v krajini so ne le koristni, za preživetje nujni, pač pa tudi lepi.

Slovenija ima – tudi na Krasu – kar nekaj vode in je predvsem zelena dežela. Ne poznamo točkovnih teras, kot na primer Grčija ali Lanzarote, pač pa vzporedne in daljše, čeprav zaradi majhnosti te ne določajo velikih površin.

Terase so le tam, kjer jih potrebujejo za ohranitev nekaj plodne zemlje. Kadar terase objemajo hrib, so konkavne, kadar zadržujejo vodo okrog vrtače, so konveksne. Ker je vrtača naša značilnost (krasoslovje uporablja zanjo našo besedo 'doline'), imamo največ takih, navznoter obrnjenih.

Slika 9 / Figure 9 Terase v Jemnu so spremenile krajino iz opustošene v plodno deželo. Estetski doživljaj je izjemen. To krajino je oblikoval človek in ne narava.

Terraces in Yemen have changed the landscape from a desolate to a fertile land. The aesthetic experience is exceptional. This landscape has been shaped by man, not nature.

A completely new element on view: horizontal belts in the landscape are not just useful, necessary for survival, but also beautiful.

Slovenia has quite a lot of water, even on the Karst, and is a predominantly green country. Individual short terraces such as in Greece or Lansarote are not known here but are parallel and longer, although they do not define large areas by their size.

Terraces are built where there is a need to retain some fertile soil.

When terraces hug a hill, they are concave, when they retain water around a swallow hole they are convex.

Because a swallowhole is a characteristic here, in karst terminology the word 'doline' is used, there are the most of the latter – turned inwards.

In places they create new shapes and with details supplement the use of space.

Slika 10 / Figure 10 Teren v padcu je problematičen. Kamni se valijo navzdol, meteorna voda dere navzdol in odnaša dragoceno plodno prst, ki je že tako redka. Podporni zidovi, škarpe postopoma izravnavajo teren, dobimo terase. Stranski proizvod teras je sprememba krajine. Je to boljše ali slabše? Drugače je, a bolj uporabno.

Falling terrain is problematic: stones role downwards, run-off water rushes downwards and carries off fertile soil, of which there is already very little. Supporting walls, scarps, gradually level the terrain, and we get terraces. A side product of terraces is a changed landscape. Is this better or worse? It is different, and more useful.

Ponekod tvorijo nove oblike in z detajli dopolnjujejo izrabo prostora.

Detajli teras so mejniki, nosilni kamni, ki nosijo in varujejo (nosijo material, varujejo človeka), nosilci za vzdolžne grede, na katere se naslanjajo latniki, pergole za trto, kamniti kavlji za grede, odprtine za vzdolžne lesove, stopnice in odprtine v hiške ter v notranjost zemlje, da bi dosegli vodo.

Organizacija V kamnu je najobičajnejša oblika organizacije pot, ki usmerja, vodi ali preprečuje. Je dinamična, a stalna oblika, občasna uporaba zbiranja in omogočanje sortiranja ter kontrole živali je v Sloveniji v kamnu redko vidna.

Slika 11 / Figure 11 Cesto na Krasu vodita dva zidova, ki vijugata med pašniki.

A road on the Karst is contained by two walls, which wind between pastures.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

27

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Details of terraces are boundary stones, support stones, which support and protect (support material, protect man), retainers for longitudinal beds on which trellises are leant, pergolas for vines, stone hooks for beds, openings for transverse beams, steps and openings into ‘hiškas’ and into the interior of the earth in order to reach water.

Mrgari so ograde na Krku, ki služijo za organiziranje čred, ki jih zbirajo, sortirajo in izbirajo drobnico po lastništvu, velikosti, zdravju.

Najprej ima jezerce ali kal, ki čredo privabi, pred kalom pa je zid, oblikovan kot nekakšen lijak, ki živali usmerja v odprtino, ki vodi v osrednji, velik prostor za izbiranje. Tam izbrane osebke usmerijo skozi majhne odprtine v lastniške celice, kjer jih lastniki pregledajo in po potrebi opravijo potrebne postopke (barvanja, označevanja, striženja, pregleda, cepljenja …). Po opravljenih delih živali izpustijo na prosto skozi odprtine v zunanjem zidu. Zaradi razgibanega terena so mrgari nepravilnih oblik, še najbolj so podobni roži, zato jim tudi pravijo 'rožice' (Horvatič 2000).

Organisation In stone, the most common form of organisation is a path, which directs, guides or prevents. It is a dynamic but permanent form; occasional use for collecting and enabling sorting and control of animals is rarely seen in Slovenia.

Mrgari are enclosures on Krk, used for sorting herds, in which small cattle are collected, sorted and selected by ownership, size or state of health. First there is a pond or kal, which attracts the herd, and in front of the kal a wall is shaped as a kind of funnel, which directs the animals to an opening that leads to the central, large space for collecting.

There, selected individuals are directed through a small opening into an ownership cell, where the owner examines them and, if necessary, performs essential procedures (dying, marking, shearing, examination, inoculation etc.). After the tasks have been performed, the animals are released through an opening in the outside wall. Because of the broken terrain, ‘mrgari’ have irregular shapes, very like flowers (rože), so they are also called 'rožice' (florets) (Horvatič 2000).

Similar constructions can be found elsewhere in the world, above all in the United Kingdom (Wales) and in Iceland, where, because of the plains in which they stand, they are a regular circular shape. On Krk, herds are gathered by regular herdsmen, so they are helped by intelligence, when the animals are attracted with a kal, elsewhere the ‘round-up’ is a holiday, with crowds of people, so the mouths of these constructions are simple openings in the wall, which are closed with beams.

While mrgari on Krk are used only occasionally, they are being built anew in other lands: the shape is the same, but the materials include steel staves or wood.

Slika 12 / Figure 12 Mrgari na Krku, za ločevanje in izbiranje drobnice. Nekateri mrgari imajo za privabljanje ovac še kal, v katerega vodi zid v obliki lijaka.

Mrgari on Krk, for separating and sorting small cattle. Some mrgari also have a kal (reservoir) for attracting the sheep, to which a funnel-shaped wall leads.

Podobne konstrukcije poznajo tudi drugod po svetu, predvsem v Združenem kraljestvu (Wales) in na Islandiji, kjer so zaradi ravnin, kjer stojijo, pravilnih okroglih oblik. Na Krku so črede zgrinjali stalni pastirji, zato so si pomagali s pametjo, ko so živino privabljali s kalom, drugod je zgrinjanje praznik z množico ljudi, zato so ustja teh konstrukcij preproste odprtine v zidu, ki jih zapirajo z gredami.

Medtem ko mrgare na Krku le še poredko uporabljajo, jih v drugih deželah gradijo na novo. Oblika je enaka, le material so tudi jeklene palice ali les.

The purpose of stone architecture Stone as a horizontal construction, paving The simplest use of stone is paving, a level surface. This is an entirely technical category and must meet the requirements: it must level and withstand both loads and weather conditions, on a road, for example, it must not be slippery, in the home it must be simple to clean; sometimes it is very important that paving is beautiful.

Slika 13 / Figure 13 Konstrukcije za zbiranje in izbiranje čred so na Islandiji in v Združenem kraljestvu (Wales) pravilnih, okroglih oblik, ker stojijo v ravninah. V uporabi so še danes (Domen Zupančič 2010).

Constructions for collecting and sorting herds in Iceland and in the United Kingdom (Wales) are regular circular shapes because they stand on plains. They are still in use today (Domen Zupančič 2010).

28

Namen kamnite arhitekture Kamen kot horizontalna konstrukcija, tlak Najpreprostejša uporaba kamna je tlakovanje, izravnava površine. To je povsem tehnična kategorija in mora odgovarjati zahtevam: mora izravnavati in kljubovati tako obtežbam kot vremenskim okoliščinam, na cesti na primer ne sme drseti, doma se mora preprosto čistiti, včasih je zelo pomembno, da je tlak lep.

Mojster Plečnik je pred Fakulteto za arhitekturo uredil pločnik, ki je sestav plošč in granitnih kock, kar vidno vodi, omejuje in tehnično odgovarja pešcem, pa še lep je. Dokler po njem hodijo res pešci. Ko so začeli odvažati smeti z velikimi tovornjaki, pa se je začel pločnik na uvozu pogrezati.

Uvoz za osebna vozila, kjer na uro pelje vsaj nekaj deset vozil, je povsem nepoškodovan, poškodovan pa je tam, kjer vozi en sam težak tovornjak dvakrat na teden.

Pločnik za pešce leži na nasutju, uvoz za težka vozila potrebuje utrjen temelj. Pri tem Plečnik ni prav nič kriv. V njegovem času še ni bilo tako velikih tovornih vozil, pa tudi toliko odpadkov ne. Tlak je lahko izveden z velikimi kamnitimi ploščami ali z drobnimi kockami. Kdaj je boljša plošča in kdaj kocke?

Plošče kamna so redkejše, teže jih je obdelovati in vdelava je zahtevnejša, pa še dražje so od malih kock, ki jih je mogoče lahko skoraj industrijsko obdelovati. Vdelava je tako ali tako obrtniška, ročna, brez veziva, v pesek.

Seveda za tlak niso primerne samo kocke. Tlakujemo lahko tudi z okroglimi, v rekah obrušenimi kamni. Tem pravimo 'mačje glave'.

Problem pri ploščah je, da zahtevajo enakomerno podlago, da se ob obtežbi ne nagibajo in ne pokajo. Tlak iz mačjih glav je sicer zanimiv, a povsem neprimeren za majhna in trda kolesa, zato so imeli nekdaj koleslji velika kolesa. Tudi tisto leseno kolo iz četrtega tisočletja pred štetjem, ki so ga našli na Ljubljanskem barju, je tako. Tlak iz mačjih glav je povsem neprimeren za visoke pete ženske mode, a omogoča vzorce, ki jih druga dva sistema ne.

Kocke, navadno so granitne, da so čim trše, so postavljene v pesek in jih delavec praviloma oblikuje v krogu svojega dosega – v polkrogu ali vsaj v loku.

Dekorativni tlaki so v uporabi tam, kjer si jih lahko privoščimo: v hlevu jih ne potrebujemo. Dekorativni tlaki so sestavljeni iz različnih oblik, različno postavljenih kamnov enake oblike, različnih barv ali višin, odvisno od potreb.

Tlak pred mestno hišo je priča nizu protokolarnih dejavnosti, zato mora biti 'lep'. V Ljubljani je tak.

Cesta je lahko tlakovana z velikimi kockami, ki imajo napeto zgornjo površino, dimenzij kakih 15 krat 20 centimetrov, a so po takih cestah vozovi poskakovali, ob zaviranju pa so predvsem v kovinske pasove okovana kolesa drsela.

Granitne kocke so boljše, manj drsijo v dežju, lahko jih vdelujemo tudi z asfaltom, a je to izključno ročno in zamudno delo.

Kamnite ceste in poti postajajo vse bolj le reprezentančni objekti, izjeme.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

The architectural master Plečnik laid out the paving in front of the Faculty of Architecture, which is a composition of slabs and granite cubes, which visibly guides, limits and is technically appropriate for pedestrians; it is also beautiful. As long as it really was pedestrians using it. When rubbish began to be collected with large trucks, then the pavement began to subside at the entrance.

The entrance for private vehicles, through which several dozen drive each hour, is fully intact; the damage is where a single heavy truck passes over twice a week.

A pavement for pedestrians sits on rubble, an entrance for heavy vehicles uses reinforced foundations. Plečnik was not at fault in any way: there were no such large trucks in his time, nor was there so much rubbish.

Paving can be made with large stone slabs or with small cubes. When are slabs better and when cubes?

Stone slabs are rarer, it is harder to work them and laying them is more demanding, and they are more expensive than small cubes, which can be made almost industrially. Laying them is more or less craft work, by hand, without mortar, on sand.

Of course, not just cubes are suitable for paving: paving can also consist of circular, river polished stones. These are called 'cat's heads'.

The problem with paving is that it requires a level foundation, so that it doesn't shift or crack from the load.

Paving from cat's heads is interesting but entirely unsuitable for small, hard wheels: so former bicycles had large wheels. The wooden wheel from the fourth millennium BC found on Ljubljansko barje is such. Paving from cat's heads is completely unsuitable for the high heels of women's fashion but it enables patterns that the other two systems do not.

Slika 14 / Figure 14 Tlak iz mačjih glav, praviloma enakih kamnov, a postavljenih v različne položaje (vzdolž, počez, z manjšo stranico navzgor) in v različne višine tvori vzorce, ki krasijo dovoz v samostanko dvorišče, Španija.

Cat's head paving, as a rule similar stones but set in different positions (longitudinal, transverse, with the smaller side upwards) and at different heights ornament the entrance to a monastery courtyard, Spain.

29

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Cubes, which are normally granite so as to be as hard as possible, are laid in sand and a worker usually shapes them into a circle with a radius of his reach, in a semi-circle or at least an arch.

Decorative paving is used when it can be afforded: it is not used in stables. Decorative paving is composed in various shapes, variously laid stones of the same shape, different colours or heights, depending on requirements.

The paving in front of a city hall is testimony to a range of protocol activities, so it must be 'beautiful'. In Ljubljana it is such.

A road can be paved with large cubes, which have a tensioned upper surface, the dimensions can be some 15 x 20 centimetres but wagons are damaged along such roads and they slide on braking, above all when the wheels are bound with an iron band.

Granite cubes are better, less slippery in the wet and can also be combined with asphalt, but this is exclusively hand work and slow.

Stone roads and paths are becoming increasingly only prestige objects, exceptions.

At one time it was different, in Italy a kind of paving is still remembered when, during hewing and building with stone, they had to fragment the remains of the stone and metal the roads with it. Both the stone and the obligatory work were called 'batuta'.

A gumno is a level surface on which wheat was threshed. For hand threshing with flails, a gumno could be square or rectangular but for threshing with animals the gumno had to be circular.

On the sensitive plains of Ljubljansko barje, there is simply no space for threshing and it is also soft, which prevents the work. So a gumno is placed in the upper floor of a kozolec: there is a square space there, enclosed with wooden walls but without a roof. On one side are loops for slats, which the thresher grips when threshing with his feet.

Slika 15 / Figure 15 Stopnišče kot preproga: Braga, Portugalska.

Staircase as a carpet: Braga, Portugal.

Včasih pa je bilo drugače, v Italiji še vedno pomnijo neke vrste tlako, ko so morali ob klesanju in zidanju s kamnom ostanek kamna drobiti in z njim nasuti cesto. Tako kamnu kot obvezi dela so rekli 'batuta'.

Gumno je poravnana površina, na kateri so nekdaj mlatili žito. Za ročno mlatenje s cepci so lahko gumna kvadratna ali pravokotna, za mlatenje z živalmi pa mora biti gumno okroglo.

Na občutljivih ravninah Ljubljanskega barja prostora za mlačev preprosto ni, pa še mehko je, zato to delo onemogoča. Zato so gumna nameščena v nadstropju kozolca. Tam je kvadraten prostor, ograjen z lesenimi stenami in brez stropa. Na eni strani so zanke za letev, ki se je mlatiči držijo, ko z nogami mlatijo.

Podobno izgleda mlačev na kamnitem gumnu. Je okrogle oblike z rahlim padcem do odtoka, da lahko gumno očistijo z vodo. Rob je nizek zidec, visok toliko, da živali ne preprečuje hoje ob njem. Kadar gre za vole z velikim, nihajočim vampom, je zidec nižji, če mlatijo osli, je zidec lahko tudi višji. V manjšem gumnu so vodili živino ročno, v večjih pa so bila tudi vodila, v katera so bile živali vprežene.

Okrogla gumna je še danes videti na Krku, pa v Grčiji, 'aia' pa je sploh sestavni del vsake 'masserie' v deželi trullijev, v Pugliji, na jugu Italije.

Kamen kot spomenik Najprej ključna ugotovitev: kamnita arhitektura je lahko spomenik.

Vernakularna arhitektura to vsekakor ni, pa naj nestrokovnjaki to še tako vneto trdijo.

Menhir To je kamen in še ni arhitektura. Dobesedno pomeni velik kamen. Je lahko preprost, neobdelana skala, lahko ima abstraktne vzorce ali pa predstavlja konkretne like.

Kadar je postavljen vsak zase, še ni zanimiv, bolj pa so pomembne linije, geometrični liki. V črtah usmerja, oddaja ali vabi. Ponekod

Slika 16 / Figure 16 Krk: gumno je okrogle oblike in dvignjeno, da ujame veter, ki odnaša pleve.

Krk: the gumno is circular and raised, so that it catches the wind, which carries away the chaff.

Threshing on a stone gumno appears similar: it is circular, with a slight fall to an outflow so that the gumno can be cleaned with water. The perimeter is a low wall, high enough to prevent an animal from walking

30

along it.When it is an ox with a large swinging belly, the wall is lower, if asses are threshing, the wall can also be higher. On smaller gumno the animal was led by hand, but on larger ones, there were also guide bars to which the animals were harnessed.

Circular gumnos can still be seen on Krk and in Greece; and in the land of trulli, in Puglia, in the south of Italy, the 'aia' is in general an integral part of any 'masserie'.

ponazarja vzletne piste (Carnac, Bretanija) z radarskimi sistemi (včasih je bil izjemno priljubljen von Daeniken, ki je vznemirjal s povsem logičnimi zaključki, ki so temeljili na podobnosti), drugod označuje najdaljši ali najkrajši dan v letu, ki ga potem ljudje praznujejo.

Okrogle oblike Stonehenga na primer še danes ne razumemo, zato ga razlagajo kot delo nezemljanov, kot računalnik in kot koledar.

Verjetno gre za svetišče z vsemi naštetimi elementi.

Carnac na zahodu Francije, v Bretaniji, je prav posejan z menhirji, ki niso posebej oblikovani, pač pa stojijo v vrstah, lokih, krogih.

Njihov namen ni pojasnjen, so pa oblike nedvomno kontrolirane in načrtovane. Pravokotniki na primer kažejo najkrajši in najdaljši dan v letu. To zagotovo ni naključje.

Pri nas imamo le en sam menhir, ki sega v zgodovino. Za razliko od predzgodovinskih na Korziki ali v Franciji, je naš precej mlajši. Ker stoji sam, po definiciji ne predstavlja arhitekture, le njen detajl, kar mu seveda ne manjša pomembnosti.

Perda fitta (Tamuli, Sardinija), 'trdno stoječ kamen' v stari sardinščini (varianti katalonščine), je menhir, nekaj manjši od človeka, zaobljene ovalne oblike z dvema izboklinama zgoraj. Izgledajo kot oči, posebej ob vegasto postavljenih perdas prav nagajivo pogledujejo v svet. A so vsi črni od otipavanja rok (kar po izročilu menda prinaša srečo, zagotovo pa lep občutek), in govori se o drugi razlagi, da namreč pomenijo ženske dojke. Le kdo bo otipaval oči?

Stone as a monument First a key finding: stone architecture can be a monument: vernacular architecture is certainly not this, however much non-professionals fervently claim this.

Menhir This is stone but still not architecture. It simply means: a large stone. It can be simple, unworked rock, it can have an abstract pattern or can represent a specific image.

When one is set on its own, it is not yet interesting. Lines, geometric figures, are more important. When in rows, it directs, transmits or attracts. In some places, it illustrates a runway (Carnac, Britttany) with radar systems (at one time von Daeniken was extremely popular, who caused excitement with entirely logical conclusions based on similarities), elsewhere it marks the longest or shortest day in the year, which people then celebrate. The circular shape of Stonehenge, for example, is still not understood: so it has been explained as the work of aliens, as a computer or as a calander. It was probably a holy site with all the enumerated elements.

Carnac in western France, in Brittany, is sprinkled with menhirs that are not particularly shaped but stand in lines, arcs or circles. Their purpose is not clear although the shape is undoubtedly controlled and planned.

Rectangles, for example, indicate the shortest and longest days in the year: this is certainly not coincidence.

There is only one menhir in Slovenia that goes back into history. In contrast to prehistoric ones in Corsica or in France, ours is considerably younger. Because it stands alone, by definition it is not architecture, only a detail, which of course does not lessen its importance.

Perda fitta (Tamuli, Sardinia), 'firmly standing stone' in old Sardinian (a variant of Catalonian) is a menhir, slightly smaller than a man, of rounded, oval shape, with two bulges above. They look like eyes, especially with unevenly positioned perdas, puckishly watching the world. And they are all black from being touched by hands (which by tradition is supposed to bring luck, and certainly a nice feeling) and suggests another interpretation, that they signify a woman's breasts.

Who wants to touch eyes?

This menhir is shaped abstractly, which testifies to a high culture that had developed there at the start of the first millennium BC. In this case abstraction means a capacity to think about content and not just about shape or appearance. It means understanding the essence and expressing the content – the shape is thus only a means for this expression.

Slika 17 / Figure 17 Perdas fittas, v kraju Tamuli na Sardiniji.

Perdas fittas, in Tamuli in Sardinia.

Ta menhir je oblikovan abstraktno, kar priča o visoki kulturi, ki je bila tam razvita v začetku prvega tisočletja pred štetjem. V tem primeru pomeni abstraktnost sposobnost razmišljanja o vsebini in ne le o obliki ali videzu. Pomeni razumevati bistvo in izražati vsebino. Oblika pa je pri tem le še sredstvo za to izražanje.

Sartene na Korziki, Francija, je kraj, v okolici katerega je množica predzgodovinskih spomenikov, predvsem menhirjev, nekaj tudi dolmenov. Menhirji so oblikovani z realnimi glavami, kjer ločimo

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

31

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Sartene in Corsica in France is a place in the vicinity of which is a mass of prehistoric monuments, mainly menhirs, but also some dolmens. The menhirs are shaped with real heads, in which eyes, noses and mouths can be distinguished, but they are slightly larger than a man. Some also stand in rows.

Do menhirs exist that are still in use today and are they used? Yes, although they are rare: they mainly serve some kind of divination – or rather confirming one’s own wishes and desires.

There is a 'lovers' stone' in Portugal, around which is a paved path from which brides to be (often they are only brides to be in their heads) throw stones onto it. Insofar as the stone stays on the menhir, she will be married the same year. If, though, it triggers an avalanche of stones that then fall to the ground, they must be counted and she will wait as many years as there are stones. A skilful girl will be a bride first but, of course, you don’t have to ask a stone to know that.

oči, nosove in usta, so pa nekaj večji od človeka. Nekateri stojijo tudi v vrstah. Ali obstajajo menhirji, ki so v uporabi še danes in jih tudi uporabljajo? Da, čeprav so redki. Predvsem služijo neki vrsti vedeževanja, bolje rečeno potrjevanja lastnih želja in hotenj.

Na Portugalskem stoji 'Kamen zaljubljencev', okrog katerega je tlakovana pot, s katere zaljubljene neveste (mnogokrat bodoče neveste le v svoji glavi) mečejo kamne nanj. Kolikor ostane kamen na menhirju, bo poročena še to leto. Če pa sproži plaz kamenčkov, ki potem popadajo na tla, jih je treba prešteti in kolikor jih je, toliko let bo treba še počakati. Spretne punce bodo prej neveste, ampak tega seveda ne bi bilo treba spraševati kamna.

Lintel This is a construction element that bridges a span. The simplest 'lintel' is a bridge: but it is this only when it is from a single piece, which is difficult even over a stream. A bridge that stretches across water in a single stone is a rarity. One solution is already found in nature: on the island of Gozo in Malta stands a natural 'arch', which demonstrates very theoretically the principle of a lintel with a dimension of several tens of metres.

Slika 18 / Figure 18 Portugalska, Rocha dos namorados, kamen zaljubljencev, kamen za prerokovanje.

Portugal, Rocha dos namorados, lovers' stone, divination stone.

Preklada To je konstruktivni element, ki premošča razpetino. Najpreprostejša 'preklada' je most, vendar le takrat, kadar je iz enega samega kosa, kar je celo za potoček težko. Most, ki se pne prek vode v enem samem kamnu, je redkost. Enako rešitev najdemo tudi v naravi. Na otoku Gozo na Malti stoji naravni 'obok', ki prav teoretično kaže princip preklade v dimenzijah nekaj deset metrov.

Slika 19 / Figure 19 Devon UK, most v granitu, se pne prek potoka v enem samem kosu. Pri tem mora biti kamen velik, potok pa majhen.

Devon UK, a bridge in granite stretches across a stream in a single piece. The stone must be large and the stream small.

Kamen kot preprosta konstrukcija, arhitektura Dolmen je uporabna oblika kombinacije dveh menhirjev. Ko dva menhirja (menhir sam zase še ni arhitektura, dva pa arhitekturo že omogočata – zaščito namreč) prekrijemo s tretjim, dobimo zaščito s treh strani. Človek brani le še dve.

Ko pa postavimo več dolmenov v vrsto, dobimo vzdolžno kompozicijo, ki ji pravimo preprosto hodnik. Ta arhitektura je že uporabna. Najstarejše 'hodnike' so uporabljali kot dostop do grobne

Stone as a simple construction, architecture A dolmen is a functional form of combination of two menhirs: when two menhirs (a menhir is not in itself architecture, but two already enable architecture – namely protection) are covered with a third, protection is obtained on three sides. Man defends only two.

When a number of dolmens are placed in a row, a longitudinal

32

celice, kadar pa je bil ključni del grobnice spredaj, so trupla polagali kar v hodnik.

Carnac, Bretanija: tam najdemo največje dolmene. Nekateri kamni tehtajo tudi po več deset ton, pod sabo pa odpirajo zaščitene prostore nekaj kvadratnih metrov. Seveda je to mogoče le tam, kjer je tak kamen mogoče najti. V Bretaniji je ta zaobljen, ploščat, siv.

Domus de janas so 'grobnice velikanov' v kulturi nuraghov v osrednjem delu Sardinije. O teh velikanih si lahko mislimo svoje, saj so odprtine, skozi katere so vlagali velikane, visoke slabega pol metra. Res pa je, da so bili ljudje takrat manjši.

Domus je sestav grobnega prostora, ki ga sestavlja vrsta dolmenov (prostor, ki ga tvorijo, je v notranjosti kak meter v kvadrat), visoke stele in stene iz velikih kamnov, ki rišejo kakega pol ovala zunanjega prostora. Ta prostor je namenjen ljudstvu, javnosti, ki se zbira pri obredih, medtem ko svečenik stoji pred stelo, ki poveličuje njegov status. Grobnica v ozadju je hodnik, kamor so spravljali mrtve.

Zasnovo si je dobrih 2500 let pozneje izposodil tudi Bernini, pri oblikovanju Petrovega trga pred Michelangelovo cerkvijo v Rimu.

Slika 20 / Figure 20 Stonehenge, Devon UK, ohranjeni obodi svetišča iz predzgodovine.

Stonehenge, Wiltshire UK, the preserved periphery of a prehistoric temple.

composition is obtained, which is called a simple passage. This architecture is already functional. The oldest 'passages' were used as access to grave cells, when the terminal part of the tomb was in front, the body was laid in the passage.

Carnac, Brittany has the most dolmens. Some stones weigh several tens of tons and below them protect open spaces of several square metres.

This is of course only possible where such stones can be found: in Brittany, these are rounded, flat, grey.

Domus de janas are 'graves of the giants' in the culture of the Nuraghi in the central part of Sardinia. We can imagine these giants in our own way, since the openings through which they laid the giants are rather less than half a metre high. It is true that people were smaller then.

Domus is the composition of the burial space, which consists of a series of dolmens (the space that they create is about a square metre in the interior), high stelae and walls of large stones, which outline a semioval external space. This space is intended for people, the public, who gather during ceremonies, while the priest stands in front of the stela, which increases his status. The tomb in the background is a passage in which the dead were laid. The design was borrowed some two and a half thousand years later by Bernini in designing St. Peter's Square in front of Michelangelo's church in Rome.

Slika 21 / Figure 21 Petrova cerkev s trgom in domus de janas: identična zasnova, vmes je le 2500 let zgodovine (Juvanec 2011b: 61).

St. Peter's Church with square and domus de janas: an identical plan; in between was 2500 years of history (Juvanec 2011b: 61 ).

Varovanje hrbta: zatočišče ali arhitektura Jame Jame so naravna zatočišča, saj varujejo hrbet, boke in predstavljajo še streho. A jam je malo, ni jih zadosti za vse ljudi. Narava je le pokazala načelo varovanja, človek je to razumel in nadaljeval njene rešitve.

Več, nadgrajeval jih je in si po vzoru narave ustvaril svojstven, varen dom, hišo. S tem se začne arhitektura.

Pri nas imamo kar nekaj jam, ki so bile nekdaj obljudene. Medvedje kosti so našli v Potočki zijalki, v Divjih babah pa celo človekovo delo, piščal. Pomembnejše so najdbe drugod: Neandertal na primer ali Krapina.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

Protecting the back: shelter or architecture Caves Caves are natural shelters, since they protect the back, sides and also provide a roof. A cave is small, though: it is not enough for all the people.

Nature showed the principle of protection, man understood this and continued her solutions. More, he supplemented them and, on the example of nature, created a unique, secure home, a house. Architecture thus starts. There are a number of caves in Slovenia that were formerly populated. Cave bear bones have been found in Potočka zijalka, and in Divje babe even man's work: a flute. Finds elsewhere are more important: Neandertal, for example, or Krapina.

33

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Vklesana arhitektura Za bivanje je jama dokaj pogosta rešitev. Ponekod je to le nadaljevanje dela narave, ponekod je te rešitve našel človek sam. V južni Španiji še vedno živijo v njih, na Menorci obstajajo že štiri tisoč let (Hernandez 1993: 178). Etruščani so živeli v organiziranih jamskih bivališčih, medtem ko so mrtve pokopavali v kamnite grobnice, grajene v korbelingu.

Hewn architecture A cave is a fairly common solution for a dwelling. In some places, this is only a continuation of the work of nature, elsewhere man found this solution himself. In southern Spain, they are still lived in, on Minorca, they’ve already existed for four thousand years (Hernandez 1993: 178).

The Etruscans lived in organised cave dwellings, while the dead were buried in stone tombs, constructed in corbelling.

In Turkey, there is both residential and burial architecture in stone cliffs, and the same in Petra (Jordan), where they hewed the procelium of a church or house in stone, although the interior is entirely a cave.

However, does evidence exist of prehistoric caves as such? Even our parents buried field crops in caves so that they would last until spring – so that people got enough vitamin c and not scurvy. The best known are the ‘zemljanke’ (earth cabins) in Pannonia –the partisans actually lived in them in the middle of the twentieth century (Pohorje), even in winter.

There are several earth cabins in the middle of the village of Hotedršica (Juvanec 2011: 150), in which field crops are stored. Even more interesting are the 'repnice' in Bizeljsko (Juvanec 2011: 146), in which turnips were at one time stored (repa = turnip, hence the name) but today field crops in general and even more often wine. The caves are scraped out of the soft rock but which has extremely hard chalk elements so that steel tools disintegrate after only a few hours work.

Slika 22 / Figure 22 Piombino, Italija, etruščansko naselje iz konca drugega tisočletja pred štetjem.

Piombino, Italy, Etruscan settlement from the end of the second millennium BC.

V Turčiji imajo tako bivalno kot grobno arhitekturo v kamnitih stenah, enako v Petri (Jordanija), kjer so v kamen vklesali pročelja cerkva ali hiš, vsebina pa je povsem jamska.

Ampak, ali obstajajo samo dokazi o predzgodovinskih jamah? Še naši starši so zakopavali poljščine v jame, da so se obdržale do pomladi, da so ljudje dobili zadosti vitamina C in ne skorbuta. Najbolj znane so zemljanke v panonskem svetu, ne nazadnje pa so živeli v zemljankah tudi partizani še sredi dvajsetega stoletja (Pohorje), celo pozimi. V Hotedršici (Juvanec 2011: 150) imajo sredi vasi kar nekaj zemljank, v katere spravljajo poljščine. Še zanimivejše so repnice na Bizeljskem (Juvanec 2011: 146), kamor so včasih spravljali repo (od tod tudi ime), danes pa poljščine, še bolj pogosto pa vino. Jame so vpraskane v mehko kamnino, ki ima izjemno trde kremenčeve elemente, tako da jekleno orodje otopi že po nekaj urah dela.

Vpraskane jame poznajo še marsikje po svetu. Bodega je primer vinske kleti v osrednji Španiji, povsem identična našim repnicam, a že od začetka namenjena hranjenju vina.

Svojevrstne konstrukcije je tudi čebelnjak na Malti, ki ga imenujejo mgiebah.

Slika 23 / Figure 23 Bodega, Ademuz: jame so služile kot vinske kleti, prav tako kot naše repnice, le da so se repnice razvile iz jam za poljščine, v Španiji pa so bile izkopane namenoma.

Bodega, Ademuz: the caves served as wine cellars, just like 'repnice' here, except that repnice developed from caves for field crops and in Spain they were deliberately excavated for wine.

Scraped out caves are also known in many other places in the world: ‘bodegas’, wine cellars in central Spain, are an example, completely identical to repnice here but intended from the very start for storing wine.

A beehive in Malta, called 'mgiebah' is also a unique construction.

34

Objekti Tudi objekti so vezani na razvoj. In spet imamo opravka s kamnom.

Odvečni kamen na polju moramo odstranjevati, spravljati ga ne moremo v kupu, pač pa ga moramo sestavljati v konstrukcije. In če ga že konstruiramo, naj bo vsaj uporaben. Najbolj preproste konstrukcije kamna so zidovi, v terenu s padcem tvorijo terase. Potem pa se človek vpraša, kako lahko kamen služi njemu osebno? Na polje nese hrano in pijačo, ki postaneta na soncu omledna ali celo pokvarjena. Zato človek v zid vgradi nišo, da lahko vanjo spravi steklenico in culo s hrano. Niša poskrbi za senco. Ampak tudi človek potrebuje senco. Zid jo nudi le prav zgodaj ali pozno, opoldne je praktično ni.

Zato je treba zgraditi zatočišče. Najprej za steklenico, potem za klobaso in kruh, pa za človeka, potem za dva in za več ljudi, ki si lahko pozneje v njem tudi zakurijo ali celo preživijo noč.

Slovenija ima majhen kraški del, z obilico kamna. A razpon zatočišč je skoraj popoln: od takega za hrano do 'hiške' za nekaj ljudi, ki lahko stoji posamično, naslonjena na skalo ali v sklopu zidu. Zanimivo je, da ti objekti obstajajo na slovenskem etničnem ozemlju, ne glede na politično mejo. Krasa na obeh straneh meje ne more razdeliti niti politika.

Objects Objects, too, are bound to development and again we are dealing with stone. Excess stones on a field must be removed, and they cannot be stored in a heap but must be composed into a construction. If we’re doing that, it might as well be useful. The simplest constructions of stone are walls, on falling terrain they create terraces. Man asks: how can stone serve him personally? He carries food and drink to the fields, which becomes tasteless or even goes off in the sun. So he builds a niche into the wall, into which he can place a bottle and bundle of food. The niche provides shade. Man, too, needs shade: a wall provides it only early or late in the day, at midday practically none. So a shelter must be built: first for the bottle, then for bread and sausage and for a man, then for two or more people, in which later they can cook and even spend the night. Slovenia has a small amount of karst, with an abundance of stone.

The span of shelters, though, is almost complete: from those for food to the 'hiška', 'little house', for several people, which can stand individually, rest against a cliff or be within the complex of a wall. It is interesting that these objects exist on Slovene ethnic lands, regardless of political boundaries. The Karst on the two sides of the border cannot be divided by politics.

Hiška Kakor v Franciji (Lassure 2004: 38), imamo tudi pri nas množico imen za zatočišče: okrog Lokve je 'šiška', Slavnik pozna 'kutjo', matični Kras uporablja izraz 'hiška', vse pa se vrti okrog malega objekta, male hiše.

Na italijanski strani ji po nekaterih virih pravijo tudi 'koča' (Guacci 1982: 324, tudi Tihana Stepinac), čeprav sam tega izraza nisem srečal.

Hiška je postavljena za ljudi in je majhna, po meri človeka, majhnega človeka, pastirčka.

Stoji samostojno, v ograji ali je prislonjena na veliko skalo. Prislonjena je razumljivo neznačilno po obliki in po konstrukciji, saj sama ne nosi vse teže konstrukcije, zato je mnogokrat enostranska, viseča.

Kadar stoji v ograji, je lahko znotraj ali zunaj nje. Medtem ko je kažun postavljen praviloma znotraj ograje, saj ograda predstavlja tudi mejo lastnine, je parcela naših kmetov očitno večja in je omejen pašnik znotraj lastnine. Tako si lahko privošči, da gradi navzven. Stena ograde je tako ravna, z odprtino na pašnik.

Kadar je hiška postavljena v prostoru, predstavlja najpopolnejšo konstrukcijo, ki jo pozneje dopolnjujejo še z obzidovanjem. Kamna je vedno preveč in zlagati ga je treba v konstrukcijo. Samostojna konstrukcija je zahtevna, zlaganje ob zid obstoječe hiške je lažje delo. Zato so nekatere grajene stopničasto, a zunanji obroči niso konstrukcijsko vezani z osnovno.

Značilnost hiške je, da ni grajena s ploščatim, lomljenim ali klesanim kamnom, pač pa s takim, kot je najden. Zato so konstrukcije bolj nepravilne kot na primer puglijske ali kažuni v Istri, ki se svojih značilnosti strogo držijo (kažun ima na primer vedno vertikalni zid, napušč, izrazito streho, picun vsaj na vrhu). Najdeni kamen pri nas je razmeroma velik, zato se ni treba vedno držati pravil konstrukcije (kvadratnega korena iz tri polovic v višini temena) in je lahko

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

Hiška Just as in France (Lassure 2004: 38), there is a mass of names for shelters in Slovenia: around Lokve it is 'šiška'. In Slavnik 'kutjo' and on the Karst itself the term 'hiška' is used: all revolves around a small object, a small house. On the Italian side, according to some sources it is also called 'koča' (Guacci 1982: 324, also Tihana Stepinac), although I have not come across this term myself.

Slika 24 / Figure 24 Hiška iz okolice Kosovelja (1995).

Hiška in the vicinity of Kosovelje (1995).

A 'hiška' is set up for people and it is small, to the measure of man, a small man, a herdsman. It stands independently, as part of a wall or resting across a large rock. A lean-to is understandably irregular in shape, since

35

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

it does not support the entire weight of the construction itself: so it is often single-sided, hanging. When it stands in a wall, it can be inside or outside it. While a 'kažun' is generally located within a wall, since the wall also represents the boundery of a property, the land parcels of our farmers are clearly larger and a pasture is bounded within a property. So he can afford to build outwards: the wall of the enclosure is thus level, with an opening onto the pasture.

When the 'hiška' is set in the open, it has the most complete construction, which is later supplemented with a surrounding wall: there are always too many stones and most need to be placed in a construction. An independent construction is demanding, depositing the stones beside an existing small house is easier work. So some are constructed stepwise and the outer rings are not constructionally connected to the core. A 'hiška' is characteristically built not with flat, quarried or worked stone but with stones just as they are found. So the construction is more irregular than, for example, those in Puglia or kažuns in Istria, which strictly retain their characteristics (a kažun, for example, always has a vertical wall, an overhang, a pronounced roof, a capstone at least at the top). Loose stones here are relatively large, so it is not necessary always to maintain a regular construction (the square root of three over two in height is fundamental) and the construction can be simplified, since a large stone can bridge a span as a lintel (Juvanec 2005: 50). There is one other characteristic of shelters here: a hearth. Because it is extremely cold on the Karst, above all in the mornings, herdsmen had to have a fire to warm themselves.

The hearth is always at the entrnace, so that the warm air and smoke prevent cold air from entering the space. So a hiška also has an egress for smoke and, above all, ingress for fresh air, which directs the flow of smoke and warmth in the desired direction. There was more intelligence in the past than we imagine.

konstrukcija poenostavljena, saj veliki kamni premoščajo razpetine kot preklade (Juvanec 2005: 50). Značilnost naših zatočišč pa je ognjišče. Ker je Kras izjemno mrzel, predvsem ob jutrih, so morali pastirčki kuriti, da so se ogreli.

Ognjišče vedno stoji ob vhodu, da topel zrak in dim preprečujeta vdor hladnega zraka v prostor. Zato ima hiška tudi odvod dima, predvsem pa dovod svežega zraka, kar usmerja tok dima in toplote v želeno smer. Pameti je bilo nekdaj več kot si mislimo.

Objekti v kamnu po namenu Kamnite zgradbe najdemo od Islandije do Jemna, od Kanarskih otokov do Gruzije. Nekaj sto jih imam v svoji dokumentaciji. Namen objektov je povsem različen. Predvsem je to uporaba, čeprav tudi nastopaštvo nekaj velja, a bolj kot izjema.

Zgradbe po namenu: Zatočišče za hrano, za orodje Najmanjši 'objekt' je lina, komaj zadosti velika za steklenico, za kruh jutranje malice. Stoji v zidu, zaradi sonca čim niže, vedno na senčni strani zidu. V Sloveniji jo najpogosteje najdemo v zidovih ob večjih senožetih pod Slavnikom.

Objects in stone by purpose Stone buildings can be found from Iceland to the Yemen, from the Canary Islands to Georgia. We have several hundreds of them in our documentation. The purpose of the buildings varies enormously. This is primarily use but appearance also applies with some, although this is an exception.

Buildings by purpose: Shelter for food, for tools The smallest 'object' is an embrasure, barely large enough for a bottle and bread for a morning snack. It is located in a wall, as low as possible because of the sun and always on the shady side of the wall. In Slovenia they can be found in walls on larger hayfields below Slavnik.

Tin is an object in Provence that is reminiscent of a truncated cabana: its cross-section appears face on, corbelling. In front, therefore, it is cut flat, with a low doorstep, though at the back the object is like any other. It is used during the grape harvest, when the grapes are first stored in the tin and then sorted and carted off.

Slika 25 / Figure 25 Lina za spravilo hrane in pijače za poljedelce, pod Slavnikom.

Embrasure for storing food and drink for field workers, below Slavnik.

Tin je v Provansi objekt, ki spominja na odrezan cabane. V licu namreč kaže svoj prerez, korbeling. Spredaj je torej ravno odrezan, z nizkim pragom, zadaj pa je objekt kot vsak drug. Uporabljajo ga za zbiranje grozdja pri trgatvi, ko grozdje odlagajo najprej v tin, potem pa ga preberejo in odpeljejo.

36

Zavetje, hlev za živino: veter, hlad, sonce Hlev ali zavetje za živali je po velikosti odvisen od velikosti in od števila živali. Pont de bestiar je največji, kar jih poznam, na Menorci.

Namenjen je reji konj, včasih bikov. Moj posnetek meri deset metrov v premeru, z višino osem metrov in pol, po virih obstajajo tudi večji.

Na zunaj ima ravno steno spredaj, na kateri je več lin, ki služijo kot jasli. Zadaj je pont okrogel, v višino pa ima stopnice, visoke od 60 do 90 cm. Pašnik je ograjen, pont pa uporablja dva, tako da stoji na razmejnici obeh in lahko z odpiranjem ograde usmerjajo čredo na želeni prostor. Ograje okrog pašnikov so visoke do tri metre.

Chozo je svinjski hlev v Extremaduri, v Španiji, na meji s Portugalsko.

Ima 'coral', zaokroženo ogrado,v kateri svinje pijejo vodo in žive prek noči, čez dan pa jedo želod v gozdovih hrasta plutovca (Juvanec 2008: 15). Tudi tega uporabljajo za pridobivanje plute. Chozo, severno in zahodno od mesta Caceres, pa uporabljajo samo ljudje. Ima zaokroženo streho in v notranjosti ognjišče, na zunaj pa mogočen dimnik.

Paghliaddiu je pravokoten objekt na Korziki (Francija) z navpičnimi stenami vse do napušča, ki zaključuje položno streho iz kamnitih plošč, ki so zatesnjene s travno rušo. Tej strehi Francozi pravijo 'vegetalna streha', ozelenjena streha. V notranjosti je viden dvodimenzionalni korbeling v obeh prerezih, teme pa je prekrito s kamnitimi ploščami.

Paghliaddiu za živino - v njem so osli - je neometan, tisti za človeka pa ima omet in je prebeljen. V vzdolžni steni ima odtok dima, prav tako v korbelingu. Dimnik je nizek in ga na strehi komaj opazimo.

Fjarborg na Islandiji je masiven objekt, kjer streha sega do višine slabega metra. V notranjost je vidna konstrukcija korbelinga, streha pa je prekrita z rušo. Zaradi obilice dežja - zaščiti pred njim je tudi namenjen - je tako streha bujno zelene barve, hlev pa zaradi zaobljenosti strešine prav slikovit.

Taro na Lanzarotu, v Kanarskih otokih (Španija), ima povsem ločeno nosilno konstrukcijo od zunanjega okvira. Korbeling je izveden v neoblikovanem vulkanskem kamnu, medtem ko je na zunaj prekrit z bolj ploščatimi kamni, ki odvajajo vodo. Zunanja oblika je prisekan stožec. Na 'strehi', ki je pokrita z drobirjem, je neizrazit zaključni kamen. Ne vedno, a običajno ima taro tudi oboro, zaokroženo ogrado 'coral' za zbiranje drobnice.

Pineta ali imenovana tudi 'su pinnetu' (mala pineta) na Sardiniji (Italija) ima lahko le kamnite zidove, streho pa iz brinovih vej, krito s trsjem, seveda stožčasto. Običajneje je pineta vsa kamnita in ima lahko ogrado za zbiranje drobnice. Izjemen za zatočišča je sklop več pinet za večje črede, ki imajo skupne ograde, ki so visoke skoraj dva metra. Sklop šteje dve do štiri pinete. Ta način živinoreje je na Sardiniji še vedno živ, predvsem okrog mesteca Romana.

Bunja je zatočišče v Dalmaciji in na otokih. Freudenreich in Iveković sta jih pred sto leti našla še okrog Zadra, danes so le še nedaleč od Šibenika. Na otoku Žirju pa so večcelične bunje (Kale 2011).

Bivalnemu delu sledijo manjše in manjše, vse v korbelingu. Zadnja je velika le za kako ovčico. Večcelična zatočišča so redka, obstajajo le še v osrednji Španiji, kjer pa so velikosti dela za človeka in tistega za osla, enake (el bombo, La Mancha).

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

Shelter, stable for livestock: wind, cold, sun The size of a stable or shelter for animals depends on the size and number of animals. Pont de bestiar is the largest we know, on Minorca; it is intended for breeding horses, sometimes bulls. The one in the picture is ten metres in diameter and eight and a half metres high but, according to sources, there are even bigger ones. On the outside, it has a level wall at the front, in which there are several embrasures, which serve as mangers. At the back, a pont is circular and has steps, between 60 and 90 cm high. The pasture is enclosed: the pont is used for two, so that it stands on the boundary between them and, by opening the fence, the herd can be directed to the desired space. The fences around the pastures are up to three metres high.

Slika 26 / Figure 26 Barraca, imenovana tudi pont, na Menorci, za gojenje konjev. V ravnem zidu sprednje fasade se vidijo jasli za krmljenje.

Barraca, also called pont, on Minorca for breeding horses. Mangers for fodder can be seen on the flat wall at the front.

Chozo is a pigsty in Extremadura, in Spain, on the border with Portugal. It has a 'coral', a circular enclosure, in which the pigs drink water and spend the night and during the day eat acorns in the oak forests (Juvanec 2008: 15). These forests are also used to obtain cork. Chozos north and west of the town of Caceres are only used for people: there is a circular roof and a hearth inside, and a mighty chimney on the outside.

Paghliaddiu is a rectangular object on Corsica (France) with vertical walls right up to the eaves, which terminate the semi-circular roof made of stone plates, sealed with turf. The French call them 'vegetable roofs'. Two-dimensional corbelling can be seen on the inside in both cross-sections, the apex is covered with stone plates. A paghliaddiu for animals – donkeys – is unplastered, those for people are plastered and whitewashed and have an outlet for smoke in the longitudinal wall, similarly in corbelling. The chimney is low and barely visible on the roof.

Fjarborg in Iceland is a massive object, the roof of which extends to

37

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

about half a metre. The corbelling construction can be seen on the inside and the roof is covered with turf. Because of the abundant rain, the purpose is also protection against it, such a roof has a lush green colour and, because of the roundness of the roof, the stable is very picturesque.

Taro on Lanzaroto, an island in the Canaries (Spain) has a support structure completely separated from the outer frame. Corbelling is done in unshaped volcanic rock, while on the outside it is covered with flatter stones, which lead off the water. The external shape is a truncated cone: on the 'roof', which is covered with rubble, is an unstressed keystone. Not always but normally, a taro also has a cattle pen, a circular fenced 'coral' for collecting the small cattle.

Pineta, also called 'su pinnetu' (little pineta), on Sardinia (Italy) may have only stone walls and a roof of juniper branches, covered with rushes, conical of course. More normally a pineta is all stone and can have an enclosure for collecting the small cattle. Exceptionally for a shelter, there is a group of several pinetas for larger herds, which have a common enclosure almost two metres high. A group numbers two to four pinetas: this method of livestock rearing is still used in Sardinia, mainly around the town of Romana.

Bunja is a shelter in Dalmatia and on the islands. Freudenreich and Iveković found them a century ago around Zadar, today they are only found not far from Šibenik. On the island of Žirje, there are multi-cell bunjas (Kale 2011): smaller and smaller cells following the living part, all in corbelling. The last is only large enough for a sheep. Multi-cell shelters are rare, they exist otherwise only in central Spain, where the size of those for man and those for a donkey are the same (el bombo, La Mancha).

Twlch mochin crwn means 'circular pigsty' in Welsh (Wales, United Kingdom). The sty is fairly small, some two metres in diameter, with a wall a metre and half high in front; the space for the pig is at most three times as big as the pig itself. It is built of dark, hard magmatic rock and on the outside shows the interior construction: corbelling, so that the wall is practically the same thickness from floor to apex.

Twlch mochin crwn pomeni 'svinjski hlev, okrogel' po valižansko (Wales, Združeno kraljestvo). Hlev je razmeroma majhen, kaka dva metra v premeru, spredaj pa ima meter in pol visoko ogrado, a prostor za svinje je največ trikrat tako velik kot svinjak sam. Grajen je iz temne, trde magmatske kamnine in na zunaj kaže notranjo konstrukcijo: korbeling, tako da je stena praktično enako debela od tal do temena.

Slika 27 / Figure 27 Twlch mochin crwn tudi na zunaj kaže svojo notranjo konstrukcijo: korbeling.

Twlch mochin crwn also shows its internal construction on the outside: corbelling.

Shelters for herdsmen: permanent dwellings, occasional dwellings, alpine dairying Objects for people may be for permanent use, may be occupied as necessary (during work, which is limited in time and the dates defined) or may be used only for part of the year, usually summer.

Trullo is a principle of building, not an object. It is found in Puglia, in the south of Italy, where there are three places with trulli: Alberobello, Locorotondo and Martina Franca, although the whole region is dotted with them. All 'rural' forms exist, in towns and between them they are typically with box-like lower parts and corbelled roofs and always a ‘pinnacola’ at the top, specific to each owner. Each space has its own roof, kitchen and chimney. There are also stables for donkeys and for pigs in an annex, and inside also a chicken coop (the same construction but only half a metre high). When a farm, called a masseria, has animals, they also have a ‘paghliaio’, which is the same construction but there is an opening at the top covered with a circular stone plate. Straw is filled from above, where the opening is reached by outside stairs and the litter is taken out through the lower doors.

Slika 28 / Figure 28 Trullo, domačija je sestav bivalnega dela s kuhinjo in spalnim prostorom (objektom s posamično nepravo kupolo), z drugimi objekti za živali. Na zunanji strani so vidne jasli za osla. Pred vhodom je navadno okrogel, tlakovan prostor za mlačev žita: 'aia' (gumno).

Trullo, the farm is made up of a dwelling part with kitchen and sleeping space (the object with the irregular cupola), with other facilities for animals. On the outside can be seen mangers for donkeys. In front of the entrance, there is normally a circular, paved space for threshing: 'aia' (gumno/threshing floor).

38

Zavetje za pastirja: stalno bivanje, občasno bivanje, planšarstvo Objekti za ljudi so lahko v stalni uporabi, lahko v njih bivajo po potrebi (ob delu, ki je časovno omejeno in terminsko določeno), lahko pa so uporabljani le v nekem delu leta, predvsem poleti.

Trullo je princip gradnje, ne objekt. Stoji v Pugliji, na jugu Italije, kjer stojijo tri mesta s trulliji: Alberobello, Locorotondo in Martina Franca, sicer pa je vsa dežela posejana z njimi. Obstajajo 'podeželski' vseh oblik, v mestih in med njimi pa so značilni s škatlastim spodnjim delom in s korbelasto streho, na vrhu pa je vedno pinnacolo, značilen za vsakega lastnika. Vsak prostor ima svojo streho, kuhinja tudi dimnik. V podaljšku so še hlevi za osla in za svinje, znotraj pa še kurnik (enake konstrukcije, a le pol metra visok). Kadar ima domačija, imenovana masseria, živino, imajo tudi paghliaio, ki je enake konstrukcije, a je na vrhu odprtina, pokrita z okroglo kamnito ploščo. Slamo polnijo od zgoraj, kjer odprtino dosežejo po zunanjih stopnicah, slamo pa jemljejo pri spodnjih vratih. Obnov je mnogo, gradijo pa tudi nove, čeprav ne več iz lomljenega sivega kamna, pač pa iz rezanega, rumenega in v debelejših plasteh. V vseh treh mestih v trullijih še živijo, podeželske pa tudi oddajajo za turizem.

Mitato pomeni dobesedno 'začasna hiša' in je objekt na Kreti. Stoji na severnem in v osrednjih delih otoka. Posebej zanimivi so na osrednji planoti Nida, na višini skoraj tisoč metrov. Okrogli objekti tudi na zunaj kažejo svojo konstrukcijo, zanimiva pa je notranjost. Dvojna postelja je namreč praviloma na sredini, kuhajo pa zunaj. Mitate se drži ograda za vso čredo ovac in koz. Je tlakovana, vanjo pa se pride skozi vrata, ki imajo v pragu vdolbino za razkuževanje. Čredo psihološko varujejo psi, ki so v tropu privezani ob mitati, medtem ko se čreda pase, pa ljudje delajo v dolini. Na planoto se vračajo popoldne in tam ostanejo do jutra.

Chozo, kadar ni v hrastovih gajih, ni v coralu in ni za živali, je namenjen ljudem, ki občasno živijo tam. Tak chozo je enocelična zgradba, praviloma okrogla, v kateri živi vsa družina, ki pase čredo.

Skromno domovanje daje zavetje nekaj mesecev prek poletja, potem pa se ljudje spet vrnejo na svoje domove. Črede so večje v ravninskem predelu in manjše v goratem delu, zato so tudi chozi primerno obdelani in grajeni. V ravninah ponekod uporabljajo že obok in kupolo, kar seveda zahteva bistveno večje znanje in večjo disciplino od dela pri korbelingu.

Tholos, zatočišče v osrednjem delu Grčije, okrog mesta Volos, je okrogla ali kvadratna zgradba s streho v korbelingu. V hribovitih delih, kjer prevladujejo okrogle, jo še uporabljajo, na južnih planotah, kjer so kvadratne in vedno z dvema celicama, so zapuščene. Tehnično so zanimive prav slednje, saj iz kvadratnega tlorisa štirih metrov rastejo stene v obliki polkroga povsem navpično. Nad to višino je vrisan horizontalni krog, od katerega se potem korbeling nadaljuje v pravilnem krogu do temena. Streha je na zunaj vedno enotna, dvojna, takorekoč štirikapna. Notranja višina je štiri metre, tako da je notranjost ujeta v pravo kocko. Tholos nastopa vedno v dvoje, a je lahko v nizu ponovljen tudi do štirikrat, ko pravokotno zavije, včasih tudi nazaj, da obkroži notranje dvorišče.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

Many have been renovated and new ones are also built, although no longer from quarried grey stone but cut, yellow stone and in thicker layers. They are still lived in by locals in all three towns, and they are also rented out for tourism.

Mitato means literally a 'temporary house' and is an object on Crete.

They stand in the northern and central parts of the island. They are particularly interesting on the central plateau of Nid, at a height of almost a thousand metres. The circular objects also show their construction on the outside, and the interior is interesting. There is normally a double bed in the middle and cooking is done outside. An enclosure is attached to a mitato, for the whole herd of sheep and goats: this is paved and entry to it is through a gate, which has a hollow at the entrance for disinfectant.

The herd is psychologically protected by dogs who are are tied beside the mitato in packs while the herd grazes and the people work in the valley. They return to the plateau in the afternoon and remain there until morning.

Chozo, when it is not in an oak grove, not in a coral and not for animals, it is intended for people who live there occasionally. Such a choza is a single cell building, generally circular, in which the whole family that tend the herd live. The shelter provides a modest dwelling for several months during the summer and then the people return to their own homes.

The herds are larger on the plains and smaller in the mountainous parts, so the chozos are correspondingly worked and constructed: in the plains in some places with arches and a cupola, which of course requires essentially greater knowledge and greater discipline than basic corbelling work

Slika 29 / Figure 29 Girna na lokaciji Red Tower je pravi prisekani stožec, ki so mu pozneje, ob čiščenju vinske gorice, dodali zidec. Tako je v končni fazi stopničasta.

Girna at the Red Tower is a real truncated cone to which they later, when cleaning the vineyard hills, added a wall. So in the end it is stepped.

Tholos a shelter in the central part of Greece, around the town of Volos, is a circular or square building with a corbelled roof. They are still used in the hilly parts, where circular ones predominate; on the southern

39

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

plateau, where they are square and always with two cells, they are abandoned. The latter, in particular, are technically interesting, since from the square groundplan of four metres rise walls in the form of a semicircle, completely vertical. Above this height is outlined a horizontal circle from which corbelling then continues in a regular circle to the apex. The roof is always uniform on the outside, double, so to speak a broach roof. The interior height is four metres so that it forms a regular cube. Tholoi always appear in pairs and this can be repeated up to four times, when they turn at right angles, sometimes also turning back on themselves so that they enclose a courtyard.

Girna is vernacular architecture in the northern part of Malta and on Gozo. Theoretically, a girna is a truncated cone, it is up to four metres high, although those for swine can be very low, barely the height of a man. A girna is also sometimes stepped, it can be designed like that from the start but sometimes it is lined with excess stones from the fields.

Because there is little rain in Malta, roofs are flat and gravelled. They are ideal for drying 'figs', as they call prickly pear there. There are consol stairs for access to the roof, in some places in a gentle incline round and round.

Cabane is the common name for shelters found in the south of France and extending right to the outskirts of Paris (Lassure). There are several dozen local names (Lassure 2004: 47), of which the best known is the Provencal 'borie', although this is not original but an introduced name.

There are almost as many types as there are names: no single shape, groundplan or material predominates. In principle, cabanas are intended for people but in some places they are also used for animals. Two executions are most interesting: oblong, which consists of double twodimensional corbelling, the construction of which is simplified with the aid of a regular arch. It is higher, so planks are set at the height of reach, on which people sleep. ‘Village de borie’, close to Gordes, is built in this way. The other execution is circular with a pronounced roof, which is bellshaped in cross section, with a terminal stone at the apex.Other shapes also appear, of course: the only common point of cabanas is corbelling, their supporting construction. El bombo are actually constructionally very interesting. They stand near the town of Tomellosso below Madrid, in the La Mancha region. El bombo is generally three-cell (Juvanec 2000: 47 ): the entrance part is a common entrance, on the left is a space for the farmer, on the right for his donkey. The man's part is daubed with clay and whitewashed to the height of reach, the animal part is daubed but not whitewashed. Contact between the two parts is an opening, but too low for the donkey to break into the man's part. The three corbelled units are encircled in groundplan with a wall slightly less than a metre high and the whole then filled with rubble. This is precisely what gives el bombo special charm: the rubble, namely, cannot be forced into a desired shape. It remains dependent on the stones, their shape, excess stones slide over the enclosure and remove it. It is particularly interesting that the stone filler is whitewashed each year afresh.

Girna je vernakularna arhitektura na Malti, na severnem delu otoka in na Gozu. Teoretično je girna prisekan stožec, visoka vse do štirih metrov, čeprav so tiste za svinje lahko prav nizke, komaj za višino človeka. Včasih je girna tudi stopničasta. Lahko je tako oblikovana že na začetku, včasih pa jo le oblagajo z odvečnim kamnom s polja.

Ker je na Malti malo dežja, so strehe ravne, zasute z gramozom.

Idealne so za sušenje 'fig', kakor tam pravijo opuncijem. Za dostop do strehe so tam konzolne stopnice, ponekod pa okrog in okrog blaga klančina.

Cabane je skupno ime za francoska zatočišča, ki so doma na jugu Francije in segajo prav do obrobja Pariza (Lassure). Lokalnih imen je nekaj deset (Lassure 2004: 47), med njimi pa je najbolj poznan provansalski 'borie', ki ni izvorno, pač pa prineseno ime.

Tipov je skoraj toliko kot imen. Ne prevladuje ne oblika, ne tloris in ne material. Načelno so cabani namenjeni človeku, a jih ponekod uporablja tudi žival. Najzanimivejši sta dve izvedbi: podolžna, ki je sestav dveh dvodimenzionalnih korbelingov, katerih gradnja je poenostavljena s pomočjo pravilnih lokov. Je višji, zato so na višini dosega nameščeni plohi, na katerih spijo. Tako je grajena 'village de borie', vas borijev blizu Gordesa. Druga izvedba je okrogel cabane z izrazito streho, ki je v prerezu zvončaste oblike in z zaključnim kamnom na temenu. Nastopajo pa seveda tudi druge oblike. Edina skupna točka cabanov je korbeling, njihova nosilna konstrukcija.

El bombo je pravzaprav konstrukcijsko najzanimivejši. Stoji okrog mesta Tomellosso pod Madridom, v pokrajini La Mancha. Bombo je praviloma triceličen (Juvanec 2000: 47). Vhodni del je skupni vhod, na levi je prostor za kmeta, na desni za njegovega osla. Človekov del je ometan z glino in prebeljen do višine dosega, živinski del je ometan, a ni prebeljen. Stik med obema deloma je odprtina, a prenizka, da bi lahko osel rinil v človekov del. Trije korbelingi so v tlorisu obkroženi z zidcem slabega metra v višino, celoto pa potem zasujejo z nasutjem.

Prav to daje el bombu posebno draž, saj nasutja ne moremo presiliti v želeno obliko. Ostaja odvisna od kamna, od njegove oblike, odvečni kamen zdrsne prek ograje in ga odstranijo. Posebna zanimivost pa je, da kamnito nasutje barvajo z apnom, vsako leto znova.

Spravilo, shramba Pri spravilu gre za dva načina: za suho spravljanje in za hladno spravilo. Medtem ko je suho hranjenje namenjeno predvsem živalim, je shramba s stalno in čim nižjo temperaturo namenjena hrani človeka. Suho hrambo uporabljajo predvsem za seno in za slamo, predvsem za govedo.

Hrana človeka je bolj občutljiva in zahteva manjše prostore, zato pa nižje temperature. Horreo v Španiji in espigueiro na Portugalskem se ukvarjata še s posebnim problemom, z nevarnimi plazilci. Ne da bi kače pojedle preveč pridelkov, nevarne so ljudem, ki segajo po krmo. To rešujejo tako, da dostop, torej stopnice, ne sežejo do vhoda v objekt, človek pa to razpetino desetih centimetrov zlahka prestopi.

Pri hrani so problemi drugje. Gre za varnost, tokrat za varnost pred ljudmi. Pri gorfah v Tuniziji to rešujejo s preglednostjo; vsi vhodi so nanizani pregledno na eni sami strani.

Storage There are two methods of storage: dry storage and cold storage. While dry storage is meant mainly for animal fodder, storage with a constant

40

temperature, as low as possible, is meant for human food. Dry storage is used mainly for hay and straw, primarily for cows. Human food is more sensitive and requires less space, but a lower temperature. Horreo in Spain and espigueiro in Portugal have to deal with a particular problem: dangerous reptiles. Not that snakes would eat too much food, the danger is to people reaching inside for it. This is solved by the access; the stairs do not quite reach the entrance to the object - a man can easily step over this span of ten centimetres.

With food, the problems are elsewhere: it is a matter of security, this time security from people. Gorfe in Tunisia solve this by visibility: entrances are ranged visibly on a single side. Pagliaia means something similar to 'senik' in Slovene, or a haybarn. In Slovenia, beef cattle are fed hay. In Puglia, Italy, there are mainly donkeys, and they eat straw.

Pagliaia is an object that stands beside trullos in Puglia (southern Italy).

While a trullo is an object for people to live in (they also exist for animals), the neighbouring pagliaia, though the same shape, differs in not having a 'pinacola' at the top, the characteristic termination, but a circular stone plate that covers the opening at the top of the roof. Outside stairs lead to it: inset in the construction or not, sometimes they run as a whole spiral round and round. The straw is filled from the top and, after use, the lower doors are opened and the compressed straw is cut up.

Another ingeresting detail is that almost an aia, a threshing floor, stands in the courtyard of the 'masseria' (masseria is a farmstead, a holding), where the wheat is threshed, from whence the straw for the feed.

Tazota is a construction in characteristic reddish stone in Morocco. It is used for straw, similar to pagliaia in Puglia. Filling is theoretically the same but the design of a tazota enables simplification of work. A tazota is in fact two-layer: a man stands on the first level, who takes the straw from a cart and pitchforks it through vertical doors into the interior from the first floor. It is used the same as in Italy, through doors at the height of the courtyard.

Pagliaia pomeni nekaj takega, kot pri nas 'senik'. Pri nas hranimo govedo s senom, vedeti pa moramo, da imajo tam predvsem osle in da ti jedo slamo.

Pagliaia je objekt, ki stoji ob puglijskem trulliju (Južna Italija). Medtem ko je trullo objekt za stanovanje ljudi (obstajajo tudi za živali), je sosednja pagliaia enake oblike, a se razlikuje po tem, da na vrhu nima 'pinacola', značilnega zaključka, pač pa okroglo kamnito ploščo, ki pokriva odprtino vrh strehe. Do nje vodijo zunanje stopnice, vdelane v konstrukcijo ali na njo, včasih tečejo celo spiralno okrog in okrog.

Slamo polnijo zgoraj, ob uporabi pa odpirajo spodnja vrata in režejo stisnjeno slamo.

Zanimiva podrobnost je tudi ta, da na dvorišču masserije (masseria je domačija, posestvo) praviloma vedno stoji aia, gumno, kjer mlatijo žito. Od tod slama za krmo.

Slika 30 / Figure 30 Pagliaia se loči od konstrukcije trullija po tem, da na vrhu nima 'pinacola', pač pa okroglo kamnito ploščo ter zunanje stopnice do vrha. Pagliaio polnijo zgoraj, praznijo spodaj (Maj Juvanec 1991).

Pagliaia is distinguished from the construction of the trullo in that it does not have a 'pinacola' at the top but a circular stone plate and outside stairs to the top. Pagliaia are filled from the top and emptied from below (May, Juvanec 1991).

Tazota je konstrukcija v značilnem rdečkastem kamnu v Maroku.

Uporabljajo jo za slamo – enako kot pagliaio v Pugliji. Polnjenje je teoretično enako, a oblikovanje tazote omogoča poenostavljeno delo. Tazota je namreč dvoplastna. Na prvi stopnji stoji človek, ki z voza snema slamo in jo z vilami meče skozi vertikalna vrata v notranjost – z nadstropja. Uporaba je enaka kot v Italiji, skozi vrata na višini dvorišča. Spodnje telo tazote je navadno kvadratno, s posnetimi robovi, ob eni strani so stopnice, ki vodijo nanjo.

Slika 31 / Figure 31 Gorfe na jugu Tunizije, ob meji z Libijo. Sklop skupnih kašč znotraj kompozicije tvori nekako dvorišče, ven kaže hrbet, visok pust zid brez odprtin, ki brani hrano pred zunanjimi sovražniki. Tako zagotavlja preživetje.

Gorfe in southern Tunisia, by the Libyan border. The group of common granaries creates a courtyard, showing a high bare wall outwards, without openings, which protects the food from external enemies. It thus ensures survival.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

41

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

The lower body of the tazota is normally square with imitation edges, on one side are stairs which lead to it. A similar solution is also found in Puglia (in the countryside, not in towns) but there the trullo is designed almost monumentally, symetrically with a double staircase, although only one side is functional. Tazotas are still used, since there is always a mass of animals around them, from donkeys, cows to chickens, which collect the remains of the grain on the ground.

Gorfe are communal granaries in Tunisia and Libya. Communal for the sake of security, from predators and for control by the owners. By the Libyan border, gorfe can also be made entirely of air-dried clay bricks, which are assembled on the corbelling principle. Where possible, where stone is available, its use makes obvious constructional sense. Gorfe are longitudinal constructions with openings outwards: the openings are doors, reached by stairs, insofar as the gorfe are set in a row – by breadth and by height, sometimes also in depth. Gorfe are elevated where nature enables this (on a hill) and, where it is flat, they are erected in terms of height so that the back of the rounded form protects externally, against enemies. Inside there is a courtyard or square, which may be surrounded by several hundred gorfes. The height depends on the number but is at least five or six storeys, reached by common or individual staircases, which in some places wind skillfully to the chosen entrance. Gorfe are no longer used today: because the clay treatment needs regular maintenance. Stone gorfe, which stand on hills above the desert in a crumbling state still show all the quality of stone construction today.

Few experts reach them, though.

Podobne rešitve poznajo tudi v Pugliji (na deželi, ne v mestu), a tam je trullo oblikovan skoraj monumentalno, simetrično z dvojnim stopniščem, čeprav je v uporabi le ena stran. Tazoto še vedno uporabljajo, saj je okrog nje vedno množica živali, od oslov, krav do kokoši, ki na tleh pobirajo ostanke krme.

Gorfe so skupne kašče v Tuniziji in v Libiji. Skupne zaradi varnosti pred plenilci in zaradi lastne kontrole. Ob libijski meji so gorfe lahko tudi povsem glinaste, iz na zraku sušenih zidakov, ki so sestavljeni v principu korbelinga. Kjer je mogoče, kjer je kamen dosegljiv, je njegova uporaba konstrukcijsko logična. Gorfe so vzdolžne konstrukcije z odprtinami navzven. Odprtina so vrata, do katerih pridemo po stopnicah, v kolikor so gorfe postavljene v niz – po širini in po višini, včasih tudi v globino. V višini so gorfe tam, kjer narava to omogoča (v hribu), kjer pa je ravnina, so v višino postavljene zato, da se v zaokroženi obliki varujejo s hrbtom proti zunanji strani, proti sovražniku. Znotraj je notranje dvorišče ali trg, ki ga obkroža tudi po nekaj sto gorf. Višina je odvisna od števila, a seže vse do pet ali šest nadstropij, do katerega vodijo skupne ali posamične stopnice, ki se ponekod vijejo prav umetelno do izbranega vhoda. Gorf danes ne uporabljajo več, ker glinasta obdelava zahteva tekoče vzdrževanje.

Kamnite gorfe, ki stojijo v odmaknjenih hribih nad puščavami, pa v razpadajočem stanju kažejo vso svojo kvaliteto kamnite konstrukcije še danes. Ampak te dosežejo le redki strokovnjaki.

Vodnjak, cisterna, zbiranje vode Kjer je mnogo kamna, je tudi malo vode. Kamnit teren ne more biti vodo nepropusten, kar pomeni, da meteorna voda kaj hitro izgine.

Naravni viri, izviri, tekoča voda in naravna jezera so redki. Še največji površinski vir vode v kraškem svetu - Cerkniško jezero – ni stalno, reke pa sploh izginjajo in se spet pojavljajo. In še padavine so razmeroma redke. Deževnico je treba najprej ujeti, jo odpeljati v zbiralnike in tam obdržati pitno vse do naslednjega dežja.

Zato je voda tu tako dragocena.

Naplov je nekakšna prostorsko zvita ravnina, ki vodi zbrano vodo v eno samo točko, v zbiralnik. Naplov na Hvaru je lahko visok tudi deset metrov. Ploščati kamni so zloženi pod kotom, da z enega zlivajo vodo prek drugega naprej. Gre seveda za redka deževja, ko je treba vodo zbrati in jo spraviti za čase suhega obdobja. Domačija z nekaj glavami živine porabi ogromno vode, tudi za ljudi.

Trullo ima v svoji konstrukciji zelo pogosto tudi zbiralnik vode: pod osrednjim dnevnim prostorom, kjer je voda dosegljiva praviloma na levi strani, za vhodom v obliki nekakega vodnjaka s kovinskim pokrovom. Zanimivo je zbiranje vode: na deželi, kjer se okrog trullijev pase živina in v mestih, kjer živine ni in imajo bleščeče očiščene ceste, tlakovane z velikimi, gladkimi kamnitimi ploščami.

V mestu zbirajo vodo s tal: ne le s streh, pač pa tudi s ceste same.

A močan naklon ceste (najbolj je to vidno v Alberobellu) in čistoča omogočata zbiranje vode direktno v kletno zbirališče. Na deželi, kjer se tudi po dvorišču pase živina, tla seveda niso čista. Tam zbirajo vodo le s streh. Spodnji, vertikalni del trullijev ima na zgornjem robu vklesane žlebove, ki vodijo vodo v zbiralnik.

Well, cistern, collecting water Where there is a lot of stone, there is also little water. A rocky terrain cannot be watertight, which means that run-off water fairly quickly disappears. Natural sources, springs, running water and natural lakes, are rare. Even the largest surface water in the karst world here, Cerkniško jezero, is not permanent, and rivers in general disappear and reappear.

Rainfall, too, is relatively rare: rainwater must be first captured, then led to a reservoir and retained there drinkable at least until the next rain.

Water here is thus precious.

Naplov is a spatially curved plain which leads collected water to a single point, a reservoir. Naplov on Hvar can be up to ten metres high. Flat stones are laid at an angle so that water runs from one over another onwards. It is of course for occasional rain, when water must be collected and stored to last through the dry period. Farms with some head of cattle use a huge amount of water, also for people.

Trullo very often has a water collector in its construction: below the central day space, where the water is available on the left side, behind the entrance, in the form of a well with a metal cover. Differences in water collection of water are interesting between the countryside, where animals graze around the trullo and towns, where there are no animals but a glittering clean road, paved with large smooth stone slabs. In town, water is collected from the ground: not just from the roof but also from the road itself. A strongly inclined road (this is most visible in Alberobelle) and the cleanliness, enable water to be collected directly into the basement reservoirs.

42

In the countryside, where animals also graze in the courtyard, the ground is not of course clean. Water there is only collected from the roofs: the lower, vertical part of a trullo has a groove carved into the upper edge, which conducts the water to the reservoir.

There is a special form of construction is winegrowing regions, where the ground of all the trullos is in the form of a channel with an outflow to the corner. This leads downwards into a reservoir, where the wine is stored.

The grapes are put into the trullo, trodden and pressed and the juice itself runs into the collector. The skins are then removed and the procedure repeated.

Access to the wine is similarly excellent, but it is not entirely clear to me how they clean the cistern. Štanjel is a town on the Karst. The urban houses create many roofs and there is little water and rain rare. Water is precious and essential, so is collected from every roof. It is led in gutters made of the available material, stone. A gutter is hewn stone, laid one overlapping another, all the way to the outflow to the reservoir under the well. Why is such a solution so very rare? Because of the size, because of the mass of stone, because of the hard work for the stonemason and because of the inclination that the overlapping stones requires.

The well itself is thus only a practical device for reaching the water in the collector: directly with a rope or with a pulley on an iron stand. The body of the external part of the well on the Karst is called is called šapa and is solid, shaped stone of circular cross-section. Richer executions are a single stone, simpler ones from two or more pieces.

A bunar on Krk is a well with a 'water permeable roof', as Dr. Horvatič puts it. A lot of effort is normally put into 'waterproof' material but here it is essential that the roof collects water and directs it into its interior, into the well.

Corbelling, as overlapping stone in cross section in shelters, for which a dry interior is required, always has a 'horizontal' layer at a slight angle, turned outwards – so that it diverts possible water, which the frame allows. In wells it is the opposite: Santa Cristina in Sardinia is the most typical example, where the 'slope inwards' is also visible on the surface of the irregular cupola (Zupančič: 2003: 43).

A bunar on Krk is an ovel construction with entrance in the longitudinal direction, which prevents access by animals (with a narrowing that only allows human entry and stops animals from falling in and polluting the water – a decaying body can poison the water for years), steps to the water and of course a reservoir. This is made of stone and sealed with clay, since there is no groundwater there. Bunars on Krk are still used, since water is scarce and precious.

Canet de Roig, Spain has a similar solution in a collecting roof, which is further filled from neighbouring roofs: it stands, in fact, within a complex of barns and dwelling units. The principle is the same as with a bunar on Krk but the construction is more exacting. It is a circular body, which encloses the well itself with a threshold, entrance and parapet and, inside, also a construction for a pulley. Internally, the roof is a typical irregular cupola and externally a real funnel, where the stone is coated with clay so all the water flows to the central opening and onwards into the well. None of this can be seen from the outside: the roof looks level, with a controlled edge.

Posebna oblika konstrukcije pa je v vinorodnih krajih, kjer so tla vsega trullija v obliki nekakega korita z odtokom v vogalu. Ta vodi navzdol, v zbiralnik, kjer hranijo vino. Grozdje namečejo v trullo, ga z nogami teptajo in stisnejo, sok pa sam odteče v zbiralnik. Tropine potem odstranijo in postopek ponavljajo.Dostop do vina je tako prav imeniten, kako pa cisterno čistijo, mi ni povsem jasno. Štanjel na Krasu je mesto. Mestne hiše tvorijo mnogo streh, vode pa je malo in dežuje redkokdaj. Voda je dragocena in nujna, zato jo zbirajo z vseh strešin. Vodijo jo v žlebovih v dosegljivem materialu, v kamnu. Žleb je klesan kamen, ki leži v podaljšku drug na drugem, vse do izliva v zbiralnik pod vodnjakom. In zakaj je taka rešitev tako zelo redka?

Zaradi velikosti, zaradi mase kamna, zaradi težkega klesarskega dela in zaradi naklona, ki ga preklapljanje kamnov zahteva.

Vodnjak sam je tako le praktična oprema za dosego vode v zbiralniku, direktno z vrvjo ali prek škripca na kovinskem stojalu. Telo zunanjega dela vodnjaka na Krasu imenujejo šapa, je pa to masiven kamen okroglega prereza, oblikovan. Bogatejše izvedbe so iz enega samega kamna, preprostejši so sestavljeni iz dveh ali več kosov.

Krk, vodnjak, bunar z 'vodo propustno streho', kot temu pravi dr.

Horvatič. Navadno se zelo trudimo z 'vodo nepropustnimi' materiali, tukaj pa je bistvo, da streha vodo zbira in jo zliva v svojo notranjost, v vodnjak.

Slika 32 / Figure 32 Vodnjak zbira deževnico s strehe, ki je dobesedno lijak. V sredini spušča vodo v zbiralnik, streha sama pa varuje tudi pred izhlapevanjem (Canet le Roig, Španija 2010).

The well collects water from the roof, which is simply a funnel: in the centre it releases the water into a reservoir and the roof itself also protects against evaporation (Canet le Roig, Spain 2010).

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

43

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Kandija is a well on Krk: actually it is only access to the groundwater, below ground level. The vertical opening in the dry stone is reached by winding stairs from ground level. The simple, modest erection of the well is an intelligent functional solution of simple man. Modern man, in a euphoria of capital, calls in a bulldozer and levels this jewel of vernacular architecture. Fortunately, Dr. Horvatič was able to renovate it from my photographs; they even set a plaque with basic data on this kind of architecture of water.

Sardinia, together with a mass of monuments in stone, also has 'sacred wells', because water was so precious. Wells go back to the culture of the Nuraghi (1700 to 400 BC), and range from entirely simple ones with vertical walls and steps to the bottom to monumental forms that copy classical architecture (Zupančič 2009a: 83); those with top quality mason’s work use the corbelling construction principle. Such is Santa Cristina well, which has a very high irregular cupola (Anatti 1985: 146), an inturning layer of stones (for collecting water) and an external shape that merely imitates a circle with a funnel, also familiar from Egyptian architecture. Santa Cristina originates from the eighth century BC (Zupančič 2003: 48).

Kal by Pivka, called štirna, is a circular construction to the depth of the level of the water. Because the water level changes, access had to be arranged to the bottom, with steps, of course. A štirna is an inverted truncated cone. The construction of the well is stepped right down to the bottom, with steps that follow the terracing. A string of similar wells exists but most have vertical walls, with spiral steps around. The land is clearly so rocky that they must adapt to the terrain: perhaps also the water level is so changeable, mainly at the end of the dry period, that the small circle on the bottom must be at least deep enough that it can be scooped.

Another particular problem: examining the well. Because high water, when the well is full, prevents a view into it, an information plaque is needed, showing the whole construction. A good graphic presentation thus depicts the success of the well.

A kal, as it it known today, developed from a swallowhole, in which nature deposited earth. In clay environments, it deposited clay, which then retained water in the swallowhole. Animals came to drink, compressing the clay with their weight and the kal became ever more impermeable. Rocks also rolled down, on which the cows walked: with their weight - several hundred kilogrammes on four legs means a good hundred kilos on a few square centimetres – they pressed the rocks vertically down and these compressed the clay in a horizontal direction, condensed it and expelled the air. The combination of clay with stones thus became totally impermeable. Man followed this procedure and repeated the composition, which the animals constantly maintained.

Clay expands in water and dries in air, so running maintenance is essential. The reasoning of non-experts on 'lining' a kal with stones is illogical, not useful and stupid. It is true that pouring cement into a kal is quicker, cheaper and more effective today, and that lining a kal with plastic also works. However, this has nothing to do with the original idea and with the execution of a real karst kal. It is corrupting history and the skill and knowledge of our forebears.

Korbeling kot previsevanje v prerezu pri zatočiščih, od katerih zahtevamo suho notranjost, ima 'horizontalne' plasti vedno nekoliko pod kotom, obrnjene navzven, da odvajajo morebitno vodo, ki jo okvir prepušča. V vodnjakih je obratno: Santa Cristina na Sardiniji je najznačilnejši primer, kjer je ta 'naklon navznoter' viden tudi v plasteh na površini neprave kupole (Zupančič: 2003: 43).

Bunar na Krku je ovalna konstrukcija z vhodom v vzdolžni smeri, ki preprečuje dostop živini (z ožino, ki dopušča prehod le človeku, onemogoča pa živali, da ne bi padla noter in onesnažila vode – razpadajoče truplo lahko zastrupi vodo tudi za vrsto let), stopniščem do vode in seveda s cisterno. Ta je grajena iz kamna, zatesnjena pa je z glino, saj talne vode tam ni. Bunare na Krku še vedno uporabljajo, saj je voda redka in dragocena.

Canet de Roig, Španija, pozna podobno rešitev zbiralne strehe, ki je dopolnjena še z zbiranjem s sosednih strešin. Stoji namreč v sklopu hlevov in bivalne enote. Načelo je enako kot pri bunaru na Krku, a je konstrukcija eksaktnejša. Gre za okroglo telo, ki oklepa vodnjak sam, ima prag, vhod in parapet, v notranjosti pa še konstrukcjo za škripec.

Streha je v notranjosti značilna neprava kupola, na zunaj pa pravi lijak, kjer je kamen zamazan z glinastim obojem, da vsa voda steče v odprtino na sredini in potem naprej v vodnjak. Od zunaj se vsega tega ne vidi. Streha izgleda ravna, s kontroliranim robom.

Kandija je vodnjak na Krku. Pravzaprav je to le dostop do talne vode pod ravnijo terena. Vertikalna odprtina v suhem kamnu je dosegljiva po zavitih stopnicah s terena. Preprosta, skromna postavitev vodnjaka predstavlja bistro rešitev preprostega človeka. Moderni človek je v evforiji kapitala poklical buldožer in ta biser vernakularne arhitekture zravnal. Na srečo je dr. Horvatič dosegel, da so po mojih posnetkih vodnjak obnovili. Še več, postavili so celo tablo s temeljnimi podatki o tej vrsti arhitekture vode.

Sardinija ima ob množici spomenikov v kamnu tudi 'svete vodnjake', ker je bila voda tako dragocena. Vodnjaki segajo v dobo kulture nuraghov (1700 do 400 pred štetjem), obstajajo pa povsem preprosti z vertikalnimi stenami in stopnišči do dna, do takih monumentalnih oblik, ki ponazarjajo klasično arhitekturo (Zupančič 2009a: 83) in tistih, ki z vrhunskim klesarskim delom uporabljajo korbeling kot konstrukcijsko načelo. Tak je vodnjak Santa Cristina, ki ima zelo visoko nepravo kupolo (Anatti 1985: 146), navznoter obrnjene plasti kamna (za zbiranje vode), zunanja oblika pa ponazarja le krog z lijakom, kar poznamo tudi iz egipčanske arhitekture. Santa Cristina izhaja iz osmega stoletja pred štetjem (Zupančič 2003: 48).

Kal pri Pivki, imenovan štirna, je okrogla konstrukcija poglobitve do nivoja vode. Ker se raven vode spreminja, je bilo treba dostop urediti do dna, seveda s stopniščem. Štirna je nekakšen narobe obrnjen prisekan stožec. Konstrukcija vodnjaka je stopničasta vse do tal, s stopniščem, ki sledi terasam. Obstaja niz podobnih vodnjakov, a večina ima vertikalne stene, s spiralnim stopniščem naokrog. Očitno je narava pri tem tako kamnita, da so se morali skalnatemu terenu pač prilagoditi. Morda pa je tudi nivo vode tako spremenljiv, predvsem na koncu sušne dobe, da je majhen krog na dnu vsaj toliko globok, da jo lahko zajemajo.

44

In še poseben problem: prikaz vodnjaka. Ker visoka voda, ko je vodnjak poln, onemogoča vpogled vanj, je nujna informacijska tabla, ki prikazuje konstrukcijo v celoti. Dobra grafična predstavitev je zato nujna. Pri tem vodnjaku jim je uspelo.

Kal, kot ga poznamo danes, se je razvil iz vrtače, kamor je narava naplavljala zemljo. V okoljih, kjer obstaja glina, je odplavljala glino, ki je potem v vrtači zadrževala vodo. Vanjo je hodila pit živina, ki je glino s svojo težo stiskala in tako je kal postajal vse bolj nepropusten.

Navzdol so se valili tudi kamni, po katerih so hodile krave. S svojo maso, nekaj sto kilogramov na štiri noge pomeni dobrih sto kilogramov na nekaj kvadratnih centimetrov, so vtiskale kamne navpično navzdol, ti pa so stiskali glino v vodoravni smeri in jo gostili, iztiskali so zrak. S tem je kombinacija gline s kamni postala povsem nepropustna. Temu postopku je sledil človek in ponovil sestavo, ki jo živina vedno znova vzdržuje. Glina se v vodi napenja in na zraku suši, tako je tekoče vzdrževanje nujno. Razlaga nestrokovnjakov o 'oblaganju' kala s kamnom je nelogična, nekonstruktivna in neumna.

Res pa je, da je danes zalivanje kala z betonom najhitrejše, najcenejše in najbolj učinkovito, da deluje tudi oblaganje kala s plastiko.

Ampak to z izvorno idejo in z izvedbo pravega kraškega kala nima nobene zveze. Je potvarjanje zgodovine in spretnosti ter znanj naših prednikov.

Kal ima v različnih letnih časih različne naloge. Poleti napaja živino, pozimi v njem lomijo led. Poleti, ko je glina razmočena, jo živina sproti sama obnavlja in vzdržuje nepropustnost kala, pozimi pa zaradi mraza led tako ali tako ne pronica in ne izginja v zemljo.

In še o globini kala. Voda v njem ne sme biti pregloboka, le do gležnjev, da ne ogroža živine. Pozimi pa je za lomljenje ledu spet najbolje, če je led debel dobrih deset centimetrov in ne več kot petindvajset. Tako voda najhitreje zamrzne, delo ni nevarno in take plošče ledu so najboljše za manipulacijo pri spravilu v ledenice in za prevoz do naročnika.

Slika 33 / Figure 33 Kal - tesnjenje gline s kamnom. Živina s svojo maso vtisne kamen, ki se pogrezne v ilovico in jo s tem stisne. Ta postane nepropustna za vodo in dno kala drži vodo.

Kal – compressed clay with stones. Animals press in the stones with their weight, which sink into the clay and thus compress it: this becomes impermeable and the floor of the kal holds water.

A kal has different tasks at different seasons: animals drink from it in summer and ice forms in it in winter. In summer, when the clay is soaked, the animals themselves concurrently renovate and maintain its impermeability and in winter, because of the cold, the ice does not leak out and disappear into the ground.

Something more about the depth of a kal: the water in it must not be too deep, only to the shins, so that it does not threaten the livestock. In winter, too, the ice is more easily broken if it is about ten centimetres thick, no more than twenty-five: so that the water freezes fast, the work is not dangerous and such slabs of ice are best for manipulation during storage and transport to the customer.

Icehouse An icehouse is a demanding cooling problem. It uses physics, familiarity with natural phenomena, knowledge of construction and exceptional aesthetic properties. It retains food, milk, meat or water (in the form of ice) for use for an extremely long time at low temperatures, all with chilling and cooling. It uses natural phenomena: underground caves, which enable the flow of very cold air. Knowledge of physics and principles of insulation uses air or an empty space as an upper insulator.

The construction of a cupola – regular or irregular – is always the right shape, so that it is attractive both inside and outside (Aterini 2007: 14, 17).

An icehouse uses natural sources for cooling: in Ticin, cold air from the depths of an underground cave, in Graubuenden running water from a stream, in Veneto cold currents from the depths of the earth. Icehouses are very often excavated and the mass of earth around the construction is excellent insulation.

When an icehouse is intended for ice storage, the ice is obtained from running water or from a kal: first from natural and then from artificial ones. A small industry thus developed here, whereby large landowners collected ice from small kals (when the farmers broke the ice in them and carted the ice to the icehouse) and then organised cartage through the night to Trieste and onto ships, to fishworks and to butchers, as well as to individuals for wooden refrigerators. Large producers introduced an industrial method, leading water from streams to large shallow

Ledenica Ledenica je zahtevna problematika hlajenja. Uporablja fiziko, poznavanje naravnih pojavov, znanje konstrukcije, zaradi nujnih konstrukcijskih rešitev pa je še izjemnih estetskih lastnosti. Hrano, mleko, meso ali vodo (v obliki ledu) vzdržuje za uporabo tudi izredno dolgo na nizkih temperaturah, vse z ohlajanjem in s hlajenjem.

Uporablja naravne pojave: podzemne jame, ki omogočajo pretok zelo hladnega zraka. Znanje fizike in principov izolacije uporablja zrak oziroma prazen prostor kot vrhunski izolator. Konstrukcija kupole – prave ali neprave – je vedno pravilnih oblik, zato je lepa tako v notranjosti kot na zunaj (Aterini 2007: 14, 17).

Za hlajenje ledenice uporabljajo naravne vire: v Ticinu hladen zrak iz globine podzemne jame, v Graubuendnu tekočo vodo iz potoka, v Venetu zračne tokove iz globin zemlje. Najbolj pogosto so ledenice vkopane, masa zemlje okrog konstrukcije pa je odličen izolator.

Kadar je ledenica namenjena hranjenju ledu, pridobivajo led iz tekočih voda ali iz kalov, najprej iz naravnih in potem iz umetnih.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

45

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

reservoirs, where the water froze and the ice was stored in icehouses, which were sometimes also stonebuilt. They had double walls for better insulation and enabled mass production and the transport of ice to large cities (such as Pistoia, Florence and Bologna).

Crot/scele is a stone shelter intended for herdsmen (on the border between Switzerland and Italy, also contraband, even in the twentieth century) and above all for cooling milk immediately after milking.

The milk had first to be quickly cooled so that it was then ready to be transported to the consumer. In the canton of Graubuenden, in southern Switzerland, crot or scele were erected at springs, in which the water cooled the milk and the stream was then simply released to the plain.

The spring water cooled and the stone construction kept a fairly even temperature.

Some objects, mainly high in the mountains, were still used until recently, with a stone lined path for the water, and an arranged space for the milk or for drying and ageing cheese.

A crot or scele has a corbelling construction, which can be traced on the outer frame by the shape: during reconstructions in recent years, some objects have also been unprofessionally rounded into a regular hemisphere and their purpose has also been changed. By exploiting cold air from cracks in the ground, they are also used as wine cellars (Poschiavo).

Genor Tegnoo is an example of high mountain pasturing on Monte Generoso (Ticino canton, Switzerland), where there are several pasturing units on the mountain pastures, with dwellings, stables and, above all, with icehouses. These are primarily used for cooling cheese and meat (Valsecchi 1999: 4).

An icehouse, or nevera, has a circular groundplan and stone walls standing vertically from the ground to the roof.

The termination of the wall has an internal irregular cupola up to the capstone. The roof is pronounced, stone and has a projecting roof and flat stone slabs for covering, and a capstone at the apex. The roof has a gentle incline: so the snow that stays on it provides additional insulation.

It has at least two openings: for ventilation and for access. The access has a door, which opens inwards onto a landing from which spiral steps run downwards. The steps are solid and not on a console so the lower space is a kind of oval: produce was stored by being hung.

The ventilation opening is always high above the ground. When the icehouse was intended only for ice, it had an opening above, slightly less than a metre above the ground, for throwing in the ice, called 'boca di carica' (Valsecchi 1999: 9 ).

The interior height of a Genor Tegnoo icehouse is a little over seven metres and the entrance is on the upper side of the terrain, since all the pasture architecture stands on the edge of steep slopes, between the pastures.

Tako dobimo pri nas obrtništvo, ko so veleposestniki zbirali led iz majhnih kalov (ko so kmetje razbijali led v njih in vozili led v ledenice) in ga potem organizirano, prek noči vozili v Trst na ladje, v ribarnice in v mesnice, pa tudi posameznikom v lesene hladilnike. Industrijski način pa so uvedli veliki proizvajalci, ki so vodo iz potokov napeljali v velike plitve rezervarje, kjer je voda zamrznila in so led spravljali v ledenice, ki so bile včasih tudi zidane, imele so dvojne zidove za boljšo izolacijo in so omogočale masovno proizvodnjo ter transport ledu v velika mesta (na primer Pistoia, Firence in Bologna).

Crot/scele je kamnito zatočišče, namenjeno pastirjem (ob meji med Švico in Italijo tudi kontrabantu, še v dvajsetem stoletju), predvsem pa za hlajenje mleka takoj po molži. Mleko je treba najprej na hitro ohladiti, da je potem sposobno za transport do uporabnika. V kantonu Graubuenden, v južni Švici, so crot ali scele postavljali na izvire, kjer je voda hladila mleko, potem pa so potoček preprosto izpustili na plano. Izvirska voda je hladila, kamnita konstrukcija pa je vzdrževala dokaj enotno temperaturo.

Nekateri objekti so bili, predvsem visoko v gorah, še nedavno v uporabi in imajo v notranjosti s kamnom obložene poti za vodo, urejen prostor za mleko ali za sušenje in staranje sira.

Crot ali scele ima konstrukcijo v korbelingu, ki mu na zunaj okvir sledi tudi po obliki. Ob rekonstrukcijah v zadnjih letih so nekatere objekte tudi nestrokovno zaoblili v prave polkrogle, pa še namembnost so jim spremenili. Ob izkoriščanju hladnega zraka iz razpok v terenu jih uporabljajo kot vinske kleti (Poschiavo).

Genor Tegnoo je primer visokogorskega pašništva na Monte Generosu (kanton Ticino, Švica), kjer je na planinah kar nekaj pastirskih enot z bivalnimi hišami, hlevi in predvsem z ledenicami. Te služijo predvsem le za hlajenje sira in mesa (Valsecchi 1999: 4).

Slika 34 / Figure 34 Monte Generoso, Genor Tegnoo na višini 2500 metrov. Vsak pastirski stan ima svojo hladilnico.

Monte Generoso, Genor Tegnoo at a height of 2500 metres. Each herdsman's dwelling had its own coldhouse.

46

Monte Grappa in Italy (Veneto) has a series of icehouses that are still used today. Some are simple caves that exploit the cold air from cracks in the karstic terrain, but normally they are circular constructions with conical roofs. The roof can be 'pagliaia' – thatched and steep - or stone, which is more usual. 'Giazera' – as it is called in the Veneto dialect – is one of the few remains of the real vernacular architecture of the Alps, which stretches all the way to the Padua plain.

Kačiče near Divača has an icehouse with very special characteristics: above all it has exceptional dimensions (over seventeen metres, both in diameter and in interior height), vertical walls and a pillar in the centre, which carried the roof.

Even the vertical construction of the walls in the drystone technique is a particularity: generally all icehouses are built at an angle so that the wall towards the top leans against the terrain. Clearly the icehouse in Kačiče is built in a swallowhole with stable rocks, which enable such a construction.

Ledenica ali nevera ima telo iz kamnitega zidu okroglega tlorisa, ki stoji navpično od tal do strehe. Zaključek zidu ima znotraj nepravo kupolo do temenskega kamna. Streha je izrazita, kamnita in ima napušč ter ploščate kamne za krovni material. Naklon strehe je blag, da sneg, ki ostane na njej, dodatno izolira. Ima vsaj dve odprtini, za zračenje in dostop. Dostop ima vrata, ki se odpirajo navznoter na podest, od koder tečejo spiralne stopnice navzdol. Stopnice so masivne in ne konzolne, zato je spodnji prostor nekak oval. Očitno so shranjevali pridelke z obešanjem po višini. Lina za zračenje je vedno visoko, nad terenom. Kadar je bila ledenica namenjena samo ledu, je imela zgoraj, slab meter nad terenom, odprtino za vmetavanje ledu, imenovano 'boca di carica' (Valsecchi 1999: 9). Notranja višina ledenice Genor Tegnoo je nekaj nad sedem metrov, vstop pa na zgornji strani terena, saj vsa planšarska arhitektura stoji na robu strmine, med pašniki.

Monte Grappa v Italiji (Veneto) ima niz ledenic, ki jih uporabljajo še danes. Nekatere so preproste jame, ki izkoriščajo hladen zrak iz razpok v kraškem terenu, praviloma pa so okrogle konstrukcije s stožčasto streho. Streha je lahko 'pagliaia', slamnata in strma ali pa kamnita, ki je bolj običajna. 'Giazera', kot ji tam pravijo v dialektu Veneta, je eden redkih ostankov prave vernakularne arhitekture Alp, ki sega vse do ravnin Padske nižine.

Kačiče pri Divači imajo ledenico, ki je prav posebnih značilnosti.

Predvsem ima izjemne dimenzije (prek sedemnajst metrov, tako premera kot notranje višine), vertikalne stene v suhem kamnu in na sredini steber, ki je nosil streho.

Slika 35 / Figure 35 Ledenica v Kačičah: premer 19 metrov, globina 11m (2011), višina stebra 17,60 m.

Icehouse Kačiče: diameter 19 m, depth 11 m (2011), column height 17,6o m.

Pistoia had a well-developed ice industry fifty years ago: the proximity of the cities of Pistoia, Florence, Lucca and even Pisa to the south and Bologna to the north enabled this (Cinotti: 27). There were about ten icehouses on the River Reno, which followed successively. A series of ‘junctions’ leading off the water enabled the production of ice in large shallow basins, which stood above the icehouses. The icehouses themselves were originally circular, with steep thatched roofs, later they were also built rectangular, with tile roofs with a gentle incline.

La ghiacciaia La Madonnina is important for us because it has a similar size as the icehouse in Kačiče and could serve as a model for a reconstruction of the Kačiče roof, which is no longer preserved.

Bologna is a city around which there were formerly many icehouses.

Some were erected in the context of large estates. In Monza, for example, the icehouse in Villa Reale is hidden under a 'teatrine', a small theatre, and cannot be seen at all from the outside: the buildings above it were additional insulation against the warm sun.

The estates, which were designed as neo-renaissance manors, have icehouses included in the whole. In Budrio above Bologna, the complex

Slika 36 / Figure 36 Prerez in tloris ghiacciaie La Madonnina (Pistoia): streha ima naklon 1 proti 1, še danes je slamnata.

Cross-section and groundplan of La ghiacciaia La Madonnina (Pistoia): the roof has a 1 to 1 slope and is still today thatched.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

47

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

is composed of a central manor house, which is symetrically followed by a chapel and an icehouse: the latter two objects are identically designed in the key front view. The facade of the chapel has a simple longitudinal form and the icehouse has an excellent cupola in two layers: While the double cupolas of renaissance masters were a matter of construction, here it is a matter of insulation.

The floor of the interior is sunk, the cupola is entirely above ground and is concealed behind a classically designed two-dimensional facade. The triumphally designed but false facade of the economic object is thus turned outwards, while the excellent, demanding construction of the cupola looks on the garden and on the fields, towards the north.

Ice making was also highly developed in France and in Spain. Ada Acovitsioti Hameau set up a museum of icemaking (Acovitsioti 1996) in the town of Mezaque (Provence). In Spain, below Valenzia, there still exists a range of preserved neveras (Cruz).

Že navpična gradnja sten v tehniki suhega kamna je posebna.

Praviloma so vse ledenice grajene pod kotom, da se zid proti vrhu nagiba na teren. Očitno je ledenica v Kačičah vgrajena v vrtačo s stabilnimi skalami, ki tako gradnjo omogočajo.

Pistoia je imela še pred petdesetimi leti dobro razvito industrijo ledu.

Zaledja velikih mest Pistoie, Firenze, Lucca in celo Pisa na južni, pa na severni strani Bologna, so ji to omogočala (Cinotti: 27). Na reki Reno je bilo nekaj deset ledenic, ki so si sledile postopoma. Niz razpeljav vode je omogočal izdelavo ledu v velikih, plitvih bazenih, ki so stali nad ledenicami. Ledenice same so bile prvobitno okrogle, s strmo slamnato streho, pozneje so gradili tudi pravokotne s strehami iz korcev, v blažjem naklonu.

La ghiacciaia La Madonnina je za nas pomembna, ker ima podobne razsežnosti kot ledenica v Kačičah in bi lahko služila kot primer za rekonstrukcijo strehe, ki pri nas ni več ohranjena. Bologna je veliko mesto, okrog katerega so imeli nekdaj mnogo ledenic. Nekatere so postavljene v sklopu veleposestev. V Monzi, na primer, je ledenica v Villi Reale skrita pod 'teatrinom', malim gledališčem in se na zunaj sploh ne vidi. Zgradbe nad njo so bile dodatna izolacija pred toploto sonca. Veleposestva, ki so oblikovana kot neorenesančni dvorci, imajo ledenice vključene v celote. V Budriu nad Bologno je sklop sestavljen iz osrednjega dvorca, ki mu simetrično sledita kapela in ledenica.

Slednja dva objekta sta v ključnem pogledu od spredaj identično oblikovana. Za fasado ima kapela preprosto vzdolžno obliko objekta, ledenica pa imenitno kupolo v dveh plasteh. Medtem ko so dvojne kupole renesančnih mojstrov stvar konstrukcije, gre tukaj za izolacijo.

Dno notranjosti je poglobljeno, kupola je v celoti nad terenom in se skriva za klasično oblikovano dvodimenzionalno fasado. Tako je triumfalno oblikovana, a lažna fasada gospodarskega objekta obrnjena navzven, imenitna, zahtevno grajena kupola pa gleda na vrt in njive, proti severu. Ledeničarstvo je bilo zelo razvito tudi v Franciji in v Španiji. Ada Acovitsioti Hameau je postavila muzej ledeničarstva (Acovitsioti 1996) v kraju Mezaque (Provansa). V Španiji, pod Valencijo, še vedno obstaja niz ohranjenih never (Cruz).

Storage and care of wine In the hinterland of Barcelona, as elsewhere in Spain (Ademuz, municipality in the community of Valenciana), wine is stored in stone cellars, which are called tin.

Tin is an individual object that can also stand in rows, sometimes as many as five. On the outside, it is a completely ordinary circular barraca, built with vertical walls, with a slanting conical roof, with a deep cellar below the upper space. The cellar is a single space, several metres deep.

The object is actually a single large vessel for wine. The cellar is stone, coated with clay so that it is sealed. In Ademuzo, the newer cellars (they were still in use right up to 1960) are lined with glazed tiles. Wine from such cellars has a strong earthy taste, which is appreciated there as a speciality. It is not for the European taste.

Spravilo in negovanje vina V zaledju Barcelone, pa tudi drugod po Španiji (Ademuz, eksklava dežele Valenciana), spravljajo vino v kamnite kleti, ki jim pravijo tin.

Tin je posamičen objekt, ki lahko stoji tudi v vrsti, včasih do pet. Na zunaj je to povsem običajna okrogla barraca, grajena z vertikalnimi zidovi, s položno stožčasto streho, pod zgornjim prostorom pa ima globoko klet. Klet je enoprostorna, nekaj metrov globoka. Objekt je pravzaprav ena sama velika posoda za vino. Klet je kamnita, zamazana je z glino, da tesni. V Ademuzu so novejše kleti (v uporabi so bile menda še vse do leta 1960), obložene z loščenimi glinastimi ploščicami. Vino iz takih kleti ima močan okus po zemlji, kar tam cenijo kot posebnost. Za evropski okus pa ni.

Slika 37 / Figure 37 Vrsta tinov v Kataloniji: navadno stojijo v brežini, da so v zgornje nadstropje dosegljivi s terena. Običajno stojijo v vrstah po kakih pet, z enakimi okroglimi strehami so v krajini prav imenitni (Barcelones 2000).

A tow of tins in Catalonia: they normally stand in a ravine so that the upper floors can be reached from ground level, usually in rows of about five. With identical circular roofs, they look really excellent in the landscape (Barcelones 2000).

Peč: hrana, gips, apno Ognjišče je prostor za ogenj, ki je le v horizontali omejen. Peč je razvita iz ognjišča, ki ga pokrijemo, da lahko toploto bolj kontroliramo, jo

48

Stove: food, gypsum, lime A hearth is a space for a fire, which is only limited horizontally. A stove developed from a hearth, so that the heat could be more controlled, confined. A hearth, which was initially in the middle of a room, forms the space of the 'hearthroom'. When the hearth is enclosed, covered, protection is thus given from sparks. There is still smoke, which exits into the room and a new space is obtained, which is called a 'smokeroom'.

When the stove is turned round, so that it is filled from the outside, a new, safe, clean and warm room is obtained: the 'hiša', 'house' and in front of it the 'black kitchen', full of smoke (Juvanec 2011: 40).

A stove is an object that has a massive pedestal, a tiled superstructure, an entrance and, of course, a chimney, or outlet for smoke (Juvanec 2011: 38). In drystone constructions, the hearth served for heating and for roasting potatoes, corn, simple things. In šiškas, by Lokva, stoves are set by the entrance to prevent the ingress of cold air and so that the effect is greater – in French cabanas, which have a chimney, the hearths are always hidden in a corner behind the entrance. A šiška is smaller and even a small fire in such a construction is effective and, above all ,immediate, not just after a few hours.

omejujemo. Ognjišče, ki je bilo v začetku na sredini prostora, oblikuje prostor 'ognjiščnico'. Ko ognjišče zapremo, prekrijemo in s se tem zavarujemo pred iskrami, a imamo še vedno dim, ki izhaja v prostor, dobimo nov prostor, ki mu pravimo 'dimnica'. In ko peč obrnemo, da jo polnimo od zunaj, smo oblikovali nov, varen, čist in topel prostor: 'hišo', pred njo pa 'črno kuhinjo', polno dima (Juvanec 2011: 40). Peč je objekt, ki ima masivno podnožje, opečnato nadgradnjo, vhodni del in seveda dimnik ali odvod dima (Juvanec 2011: 38).

Ognjišče v konstrukcijah suhega kamna je služilo za ogrevanje in za pečenje krompirčka, koruze, preprostih reči. V šiškah ob Lokvi so peči postavljene ob vhod, da pri vhodu zapirajo dostop hladnega zraka in da je njihov učinek čim večji – v francoskih cabanih, ki imajo dimnik, pa so ognjišča vedno skrita v vogal za vhod. Šiška je manjša in že majhen ogenj je v taki postavitvi učinkovit, predvsem pa takoj in ne šele čez nekaj ur.

Ognjišče, ki ga pokrijemo s kamnito ali glinasto pokrovko, je zametek peči, a to še ni – pa naj bo pečenka pod njo še tako dobra.

Peč je namenjena peki, ogrevanju in kuhi. Kmečka ali krušna peč je masiven objekt, ki ga je treba pregreti, da ta pregreje prostor, ki je potem še dolgo topel in prijeten. Kmečka peč je tako sistemska rešitev za vso hišo in ne le za en prostor.

Apnenica je peč za pečenje apna. Apnenec, izbrano kamnino (Lassure 2004: 52), pečemo do 900 stopinj. Pri tem pa je pomembno, da kamen, ki smo ga izkopali, ni izpostavljen soncu. Na svetlobi namreč izgubi svoje lastnosti. Lahko ga pečemo, veže pa ne več. Živo apno potem gasimo in dobimo vezivo za malto, pa tudi omet in za oplesk. Pečenje apna je zahteven postopek. Pomembni so hitrost segrevanja, višina temperature, njena stalnost in trajanje segrevanja in hlajenja, pa seveda omejena količina zraka. Peč sestavijo iz kamnov, vrh je v korbelingu (saj ne sme biti primešanega nikakršnega veziva), potem pa še v notranjosti oblagajo stene z apnencem. Sredino napolnijo z lesom, zakurijo in potem zaprejo vhod v peč. Po nekaj dneh peč razdrejo: v osrednji del, v nekakšno jamo, padejo vsi kamni, ki jih potem skrbno potegnejo ven kot žgano apno. Na Krasu so nazadnje redno zakurili apnenico 1964 (Kranjc 1997: 196).

Za pečjo ne ostane nič, le jama, v kateri te reči ne počnejo več. Zato peči za žganje apna pravzaprav ne moremo videti, ker preprosto ne obstaja.

Na Hvaru so dokaj pogosto žgali apno. Med prvo svetovno vojno so postavili nekaj takih peči, a preden so jih uspeli napolniti in zakuriti, so jih poklicali v vojsko. Po povratku so bile peči že toliko časa na soncu, da apnenec ni bil več uporaben.

Za arhitekta je izjemnega pomena, da vidi propadlo, sesuto in uničeno hišo, da lahko spozna njen ustroj in vidi detajle, ki so sicer očem skriti. Enako je s to apnenico na Hvaru. Ostala je kot spomenik, ki pa ga žal redkokdo kot takega tudi prepozna.

Podobna je tudi peč za gips, sadro. Gips uporabljajo v osrednji Španiji za zidove in za tla. Material ni uporabljen le zato, ker ga tam pač najdejo, pač pa predvsem zaradi pomanjkanja lesa. Žganje gipsa namreč zahteva nižjo temperaturo od apnenca, le do kakih sedemsto

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

Slika 38 / Figure 38 Šiška – peč, ne gre za maketo, ne za igračo ali za 'malo šiško', pač pa za pravo prostostoječo peč, ki so jo uporabljali pastirji na paši. Kras zna biti prekleto mrzel in pred vetrom je treba skriti celo ogenj. Šiška – stove, it is not a model, nor a toy or a 'little šiška' but a real freestanding stove, which herdsmen used on the pasture. The Karst can be terribly cold and even fire needs to be hidden from the wind.

A hearth that is covered with a stone or a clay cover is an embryonic stove, but not yet this, although meat roasts well beneath it.

Peč, a stove or oven, is intended for baking, heating and cooking. A farm stove or bread oven is a solid object, which must be pre-heated for it to heat the space, which is then warm and pleasant for a long time. A farm stove is thus a systemic solution for the whole house and not just for a single space.

49

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Apnenica, a lime kiln is a stove for roasting lime. Lime, selected rocks (Lassure 2004: 52), are roasted to 900 degrees. It is important that the rock that is excavated is not exposed to the sun; it loses its properties in light: it can be roasted but it no longer binds.

The quicklime is then cooled, giving binding for mortar. Roasting lime is a demanding procedure. The speed of heating, the temperature, its constancy and the duration of heating and cooling are all important and, of course, restricting the amount of air. A kiln is made of stones, the top is corbelled (since no binding can be used) and the inside of the walls are coated with lime. The centre is filled with wood, fired and the entrance to the kiln then closed. After a few days, the kiln is demolished: all the stones fall into the central part, a sort of pit, and are then carefully extracted as quicklime. On the Karst, lime was last regularly burnt in 1964 (Kranjc 1997: 196).

Nothing remains of the kiln: only the pit, in which nothing is done any more. Lime kilns, therefore, can no longer be seen because they simply don't exist.

Lime was fairly often roasted on Hvar. Some kilns were erected during the First World War but the men were mobilised into the army before they could be successfully filled and fired. The kilns had been so long in the sun by the time they got back that the lime was no longer usable.

It is extremely important for an architect to see collapsed, ruined and demolished houses, so that he can recognise their structure and see the details that are otherwise hidden to the eye. The same applies to the lime kiln on Hvar: it has remained as a monument, though is sadly rarely recognised as such.

A gypsum kiln, sadro, is similar. Gypsum is used in central Spain for walls and for floors. The material is used not just because it is found there but above all because of the shortage of wood. Firing gypsum, namely, requires a lower temperature than lime, only some 700 degrees.

Gypsum architecture thus occurred in a large part of Spain because of the available raw material and the lack of fuel. Ecological, in fact.

A kiln for clay is made of fired bricks in Slovenia, from which a stack is composed, dried clay products and fuel are placed inside (with the addition of select wood with a lot of tar, such as juniper), fired and the entrance coated (Juvanec 2010: 40); there is then only the wait for the result.

In Spain, and probably elsewhere, permanent kilns for clay are made of stone, with an inner clay lining. These kilns have a special hearth, a stone mesh above it and the body of the kiln. The procedure is the same as in Slovenia but the kilns are permanent.

stopinj. Tako je gipsasta arhitektura dobršnega dela Španije nastala zaradi dosegljive surovine in zaradi pomanjkanja kuriva. Ekološko, ni kaj.

Peč za glino je pri nas sestavljena iz žganih zidakov, iz katerih sestavijo nekako kopico, vanjo zložijo sušene izdelke in kurjavo (z dodatkom izbranega lesa z mnogo smole, na primer brin), zakurijo in vhod zamažejo (Juvanec 2010: 40), potem pa čakajo rezultat.

V Španiji in verjetno še kje so stalne peči za glino kamnite, z notranjim obojem iz ilovice. Te peči imajo posebno kurišče, kamnito mrežo nad njim in telo peči. Postopek je enak našim, peči pa tako uporabljajo stalno.

Slika 39 / Figure 39 Apnenica na Hvaru: stene okrogle konstrukcije se proti vrhu konstruktivno ožajo, sprednja fronta pa je polkrožno pomaknjena navznoter. V primeru, da se apnenica podre, so mojstri vsaj malo zavarovani pred padajočim kamenjem. Izjemna rešitev skoraj devetdeset let stare arhitekture.

Lime kiln on Hvar: the walls of the circular construction narrow towards the top and there is a semi-circular inset at the front. In the event of the lime collapsing, the masters are at least a little protected from the falling stones. An exceptional architectural solution, almost a century old.

Sušenje Sušenje je predvsem nastavljanje soncu. Sušilnica je tako neke vrste pladenj, ki mora predvsem ščititi sadje in zelenjavo pred nepovabljenimi gosti, predvsem pred glodavci in ptiči.

Espigueiro na Portugalskem varuje kmeta pred ugrizom plazilcev v koruzi s tem, da ima ločeno stopnišče od telesa sušilnice, prek česar kača pač ne more. Ponavadi gre za domačo čredo in za preprečevanje dostopa kravam, ovcam in kozam, da ne bi pojedle pridelkov.

Mantarah v Palestini ima do terase na vrhu celo stopnice. Stopnice so notranje in jih tako lahko uporablja le človek. Girna na Malti ima podobno rešitev, le da tam obstaja stopnišče do vrha, včasih tudi klančina, spiralno od tal do stropa.

Fiskbirgi na Islandiji pa imajo sovražnika drugje, ptiče iz zraka. Zato so postavili objekt, ki predstavlja le nosilno konstrukcijo, 'hiško' brez

Drying Drying is primarily placing in the sun. A drying house is thus a sort of platter, which must above all protect fruit and vegetables from uninvited guests, mainly rodents and birds.

Espigueiro in Portugal protects the farmer from being bitten by reptiles in the corn by having the steps separated from the body of the drying house; snakes cannot cross the gap. More usually it is a matter of domestic herds and preventing cows, sheep and goats from eating the produce.

50

okvirja, ki bi kril streho in odvajal vodo. Prepušča veter in omogoča sušenje rib, ptiči pa do rib preprosto ne morejo. Fiskbirgi so tako neke vrste mrežast pokrov, ki imenitno deluje.

Zdravje Kamni so že od nekdaj hudo zdravilni. Polaganje kamnov na telo je predvsem stvar ogrevanja, čeprav je res, da ima marsikakšen kamen tudi lastnosti sevanja, radiacije. Ampak, če niz naših tegob izvira iz hrbtenice, je toplota blagodejna že sama po sebi. S kakšno čarobno besedo pa ima še psihični učinek. Tako kot so v Franciji menda pregnali kugo s tako imenovanimi 'zidovi zoper kugo', obstaja tudi zanimiva kamnita konstrukcija, ki je tesno povezana z zdravjem.

Sweathouse ali potilnica je na Irskem prav majhna hiška, ki jo najprej zakurijo, tako kot našo krušno peč. Potem jo očistijo in človeka s slabim zdravjem najprej v veseli družbi napijejo, potem pa zazidajo v hiško, samega in seveda ponoči. Odprtino preprosto zastavijo s kamni. Po nekem času človeka potegnejo ven in ga, z izboljšanim zdravjem (le kdo ne bi čim prej želel iz meter visoke hiške?), naženejo v 'črno vodo' ledenega ribnika.

Misel, da bi me druščina nagega napila, zazidala in potem okopala v črni vodi (kakšna pa naj bo voda sredi noči?), je sicer vznemirljiva, nisem pa prepričan, da bi to tudi preživel. Ampak za zdravje je treba menda tudi trpeti.

Slika 40 / Figure 40 Fiskbirgi, Islandija: kamnita konstrukcija je le nekaka mreža za zaščito pred ptiči, nosi tudi stojala zanje.

Fiskbirgi, Iceland: the stone construction is just a mesh for protection against birds but also supports the racks.

A mantarah in Palestine even has stairs to the terrace on the top. The stairs are inside and can only be used by man. A girna on Malta has a similar solution, except that there there is a staircase to the top, sometimes also a ramp, spirally from the floor to the ceiling.

Fiskbirgi in Iceland have other enemies: birds from the air. So a structure is erected that is only a supporting construction, a 'little house' without a frame, which is covered by a roof and draws off water. It lets the wind through and enables fish to be dried; the birds simply cannot reach them. Fiskbirgi are thus a kind of mesh cover, which works excellently.

Svetišče Na Malti so verjetno najstarejša kamnita svetišča v korbelingu, segajo v konec četrtega tisočletja pred štetjem. Hagar Him, Mnajdra, Žgantija so nadzemske mnogocelične strukture s tlorisom v obliki morule, v prerezu pa imajo horizontalne plasti kamna, ki previsevajo navznoter.

Jasno kažejo na edino mogočo konstrukcijo, to je korbeling.

Nedaleč od njih je podzemno svetišče, Hypogeum Hal Saflieni, ki je nekaj sto let starejše, iz začetka četrtega tisočletja. V razmeroma mehko kamnino so vrezali okrogel tloris, strop pa je v obliki previsevajočih horizontalnih obročev, vse do temenske plošče.

Značilni korbeling, ki so ga očitno lahko posneli le po obstoječih spomenikih. Bodisi da teh ne poznamo ali pa so omenjeni trije starejši od Hal Saflienija.

V vzhodnem kompleksu Memphisa, južno od Gize v Egiptu, so piramide, ki jih manj poznamo. Zapognjena ali 'Bent Pyramid' in Rdeča piramida imata grobne celice pravokotnega prereza, ki v prerezu kažejo pravilni korbeling. Eksaktno klesani kamni rišejo vodoravne, previsne plasti. Te piramide umeščajo v sredino drugega tisočletja, nekaj sto let pred tiste iz Gize, ki imajo za strop ravno ploščo ali pa dve plošči pod kotom (Keopsova, kraljeva in kraljičina grobnica).

Gallarusov oratorij ali molilnica je zgradba v suhem zidu, kjer so neeksaktnosti zapolnjevali z drobnimi, ploščatimi kamenčki in s peskom. Je nedvomno 'suhi zid' v vzdolžnem korbelingu (enako kot grobne celice piramid), ki se kaže tudi na zunaj. Na vzdolžni strani ima vhod, zadaj polkrožno zaključeno okence in stoji sredi ograjenega kroga, nekako kot Naveta des Tudons na Menorci. Naveto datirajo v

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

Health Stones have long been seriously healthy. Laying stones on the body is primarily a matter of heating, although it is true that some stones have properties of radiation. However, if a range of our difficulties derive from the back, the warmth in itself is beneficial. Add some magical words and it also has a psychological effect. Just as in France the plague was supposedly banished with 'walls against plague', an interesting stone construction exists that is closely connected with health.

A potilnica, or sweathouse, in Ireland is a real small house, which is first heated – just like a bread oven. When it is heated, the person in poor health first drinks in jovial company and is then walled into the house, by himself and, of course, at night. The opening is simply blocked with stones. After some time, the person is pulled out and, with improved health (but who wouldn't want to get out of a meter high house as soon as possible), drenched with 'black water' from the icecold fishpond.

The idea of a jovial company drinking a toast to me naked, walling me up and then dunking me in black water (what’s water supposed to be in the middle of the night?) is alarming and I'm not sure I’d even survive it.

Perhaps one needs to suffer for health.

Shrines Probably the oldest stone shrines done in corbelling are in Malta, dating back to the end of the fourth millennium BC. Hagar Qim, Mnajdra, Žgantija are underground multi-cell structures, with a trefoil groundplan and, in cross-section, with horizontal layers of stone

51

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

overlapping inwards. It clearly indicates the only possible construction, corbelling. Not far from them is the underground shrine, Hypogeum Hal Saflieni, which is several hundred years older, from the beginning of the fourth millennium. A circular groundplan was cut in the relatively soft stone and the ceiling is shaped like overlapping horizontal hoops, right up to the capstone; typical corbelling, which could only have been copied from existing monuments. Either we do not know these or the aforementioned three are older than Hal Saflieni.

In the eastern complex of Memphis, south of Giza in Egypt, are some less well-known pyramids. The 'Bent Pyramid' and the Red Pyramid have rectangular burial cells, which in cross-section indicate proper corbelling. The exactly hewn stones outline horizontal, overlapping layers. These pyramids are from the middle of the second millennium, several hundred years before those of Giza, which have flat slabs or two slabs at an angle for a ceiling (Cheops, the king’s and queen’s tombs).

Gallarus Oratory or chapel is a drystone building in which inexactnesses are filled with tiny, flat stones and sand. It is undoubtedly 'dry wall' in longitudinal corbelling (the same as the burial cells of the pyramids), which also appears on the outside. On the longitudinal side, it has an entrance, at the back a semi-circular terminated window and it stands in the middle of an enclosed circle, something like Naveta des Tudons in Minorca. Naveta is dated to the second millennium BC and Gallarus Oratory to the eighth century AD, although Professor Lassure places it in the fifteenth.

drugo tisočletje pred štetjem, Gallarusa pa v osmo stoletje našega štetja, čeprav ga profesor Lassure postavlja v petnajsto.

Glattjochkapelle je svetišče na višini 2000 metrov, na prelazu med Koroško in Štajersko v Avstriji. Po obliki je enako Gallarusovemu oratoriju, res pa je, da je to le rekonstrukcija podrtega objekta. A rekonstrukcija sledi konstrukciji in po analogiji s podobnimi je taka povsem logična. Svetišče leži na prelazu, čez katerega so prevažali sol z morja na jugu proti severu. Ostanki bivalnih zgradb v bližini govorijo o enaki konstrukciji. Ti so okroglega tlorisa, ampak taki so še najbolj značilni za korbeling. Starost je vprašljiva in ni dokazana, a po nekaterih, tudi radiokarbonskih analizah C14, sodi vsaj v osmo stoletje našega štetja, z možnostjo, da je tudi starejša.

Slika 41 / Figure 41 Glattjochkapelle je vzdolžna konstrukcija v korbelingu, povsem podobna Gallarus oratoriju (Irska) in nekaterim cabanom v Franciji (Gordes, Provansa).

Glattjochkapelle is a longitudinal corbelled construction, entirely similar to Gallarus Oratory (Ireland) and some cabanas in France (Gordes, Provence).

Podobne konstrukcije poznamo vse od Urala do Italije, medtem ko umeščajo tiste na vzhodu v prvo tisočletje pred štetjem (Juvanec 2000: 53), Italijani pa svoje datirajo v osmo stoletje našega štetja. Šuplja gromila pri Šibeniku ima povsem enako notranjo obliko, enako konstrukcijo prečnega korbelinga in približno enake dimenzije kot omenjene (Juvanec 2000: 51). Žal za Šupljo gromilo ni kakih eksaktnejših raziskav o starosti, običajno omenjajo trinajsto stoletje (Ivekovič 1925: 415). Po analogiji z drugimi bi jih lahko uvrstili med tiste na vzhodu in te na zahodu. Četudi je bila Šuplja gromila morda postavljena nekoliko pozneje, po vzoru obstoječih, bi bilo njeno datiranje najbolj logično v konec prvega tisočletja (Juvanec 2000: 51). Že zaradi drugih bi bila resna raziskava izvora zanimiva in bi zapolnila vrzel med spomeniki, ki ležijo na ravni črti med vzhodom in zahodom. Časovno Šuplja gromila v te spomenike nedvomno sovpada.

Slika 42 / Figure 42 Šuplja gromila, Bilice (Šibenik) ima nosilno konstrukcijo korbelinga, a je na zunaj praktično ni videti. Leži v debelem zidu. Vhod in dostopni hodnik sta skrita očem, povsem pri tleh. Šuplja gromila, Bilice (Šibenik) has a supporting construction of corbelling, but which almost can’t be seen on the outside: it lies in a thick wall. The entrance and access passage are concealed from the eyes: entirely at ground level.

Glattjochkapelle is a shrine at a height of 2000 metres, on a pass between Carinthia and Styria, in Austria. In shape it is the same as Gallarus Oratory and it is true that this only a reconstruction of a ruined object. However, the reconstruction follows the construction and, by

52

Grobnica Grobnica je prostor, kjer počivajo mrtvi. Mora jih varovati pred zunanjimi vplivi, v kar štejemo naravne pogoje in vdor plenilcev. Na vsak način je že od nekdaj smrt nekaj dokončnega in večnega, zato je izbira kamna povsem logična. Trden kamen je odporen na vlago ter pritiske in je konstruktiven. Dosegljiv kamen seveda ni vedno večen.

Katakombe v Rimu ali na primer na Malti so vpraskane v mehak kamen, ki v času razpada. Predvsem mehča oblike. Ravni zunanji robovi so vse bolj najedeni, pronicajoča voda pa zaliva notranje vogale.

Presenetljivo obstojni pa so kamniti spomeniki v korbelingu. Na meji med Savdsko Arabijo in Jemnom stojijo grobnice že osem tisoč let.

Povsem so intaktne (Tara Steimer 2001). Žal zaradi vojnih razmer danes niso dosegljive.

Povsem podobne in dve tisočletji mlajše pa najdemo na Sinaju.

Nawamis je objekt v trdem, vulkanskem kamnu rdečkaste barve.

Nawamis je okroglega tlorisa (mnogokrat krog ni ravno okrogel in tudi notranjost ni povsem umeščena v center), ima navpične zunanje stene vse do vrha, streha pa je zasuta z drobirjem, na sredini je zaključni kamen. Vhod je majhen, včasih komaj za človeka.

Profesor Lassure iz Pariza meni, da bi bili lahko nawamisi tudi kašče.

V četrtem tisočletju pred štetjem je bila Sahara zelena, plodna ravan.

Otipljiva zgodovina pa govori o tem, da so bili nawamisi uporabljeni kot sekundarni grobni prostor, ko so v njih hranili izbrane kosti. Po sinajski vojni so Židje kosti odnesli, domačini pa so se bali duhov.

Tako so najprej mrtvi in potem duhovi ohranili imenitne kamnite strukture v idealnem stanju do danes.

Nawamisi so locirani v nekaj sklopih, ki predstavljajo nekakšne 'vasi mrtvih' okrog gore Sinaj, po nekaj deset v vsaki skupini.

Naveta je po imenu 'čoln', opisujejo jo kot 'narobe obrnjen čoln' na Menorci. Gre za obliko, ki ponazarja čoln s kljunom v dnu in s krmo v vhodnem delu, kjer je tudi edina odprtina.

analogy with similar ones, it is thus entirely logical. The shrine lies at a pass through which salt was transported from the sea in the south towards the north. The remains of residential buildings in the vicinity testify to similar constructions. These have circular groundplans and are even more characteristic corbelling. The age has not been proved but, according to some analyses, including radiocarbon C14, it belongs at least to the eighth century AD, with the possibility that it is even older.

Similar constructions are known from the Urals to Italy: while those in the east are placed to the first millennium BC (Juvanec 2000: 53), the Italians date theirs to the eighth century AD. Šuplja gromila near Šibenik has exactly the same interior shape, the same construction of the transverse corbelling and approximately the same dimensions as the aforementioned (Juvanec 2000: 51). Unfortunately, there has been no more precise research into the age of Šuplja gromilo, although the thirteenth century is normally mentioned (Ivekovič 1925: 415). By analogy with the others, it could be placed between those in the east and those in the west. Although Šuplja gromila was erected somewhat later, on the model of existing ones, its dating would most logically be the end of the first millennium BC (Juvanec 2000: 51).

Just because of the others, serious research of the origin would be interesting and would fill a gap between monuments that lie on a straight line between east and west: Šuplja gromila undoubtedly belongs in the time span of these monuments.

Tomb A tomb is a space for the dead to rest. It must be protected from external influences, which include natural conditions and predators. In any case, death has long since been something final and eternal: so the choice of stone is entirely logical. Hard stone is resistent to damp and to pressure and it is good for construction. The available stone, of course, is not always eternal: the catacombs in Rome, for example, or in Malta, are scratched out of soft rock, which in time crumbles. Above all the shape softens: the outside edges are increasingly indented, trickling water flows in at the corners.

Stone monuments in corbelling are surprisingly resistant. Tombs on the border between Saudi Arabia and Yemen have already been standing for eight thousand years. They are completely intact (Tara Steimer 2001).

Unfortunately, because of the state of war, they are not accessible today.

Entirely similar tombs, but two thousand years younger, can be found in Sinai.

Nawamis is an object in hard, volcanic reddish rock. A nawamis has a circular groundplan (the circle is often not quite round and the interior is also not entirely set in the centre), has vertical outside walls right up to the top, the roof is filled with rubble and in the centre is a capstone. The entrance is small, sometimes barely enough for a person.

Professor Lassure from Paris believes that nawamisi may also have been granaries: in the fourth millennium BC, the Sahara was a green fertile plain. Tangible history, though, testifies that nawamisi were used as secondary burial spaces: when selected bones were stored in them. After the Sinai war, the Jews carried off the bones but the locals feared the

Slika 43 / Figure 43 Naveta des Tudons na Menorci, Španija, 'narobe obrnjen čoln'.

Naveta des Tudons on Minorca, Spain, an 'inverted boat'.

Konstrukcija je korbeling, enoplasten, saj je konstrukcija sama že tudi zunanja plast. Znotraj je vidno stopničenje proti vrhu, kjer veliki

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

53

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

spirits. So first the dead and then the spirits preserved the excellent stone structures in a perfect state until today.

Nawamisi are located in several complexes that are sort of »villages of the dead« around the mountain, about ten in each group.

Naveta means a 'boat', and they are described as 'inverted boats' on Minorca. The shape is reminiscent of a boat, with the bow in the ground and the stern at the entrance, where there is also the only opening. It is a corbel construction: single layer, since the construction itself is already the outside layer. The interior is visibly stepped towards the top, where a large flat stone terminates the space as a lintel. In transverse cross section, the corbelling is typical up to the lintel but the depth is a combination of dolmen with flat transverse corbelling. Inside is at two heights, at the bottom of the upper level is a hollow for the most sacred, the less important were clearly buried in front. Naveta des Tudons is set in the middle of an enclosed space, which, with a low wall, creates a flat, circular space for rituals. In addition to these navetas, there are also several such tombs on Minorca that are simpler and, above all, smaller.

ploščati kamni zaključujejo prostor kot preklade. V prečnem prerezu je do vrhnjih preklad korbeling značilen, globina pa je kombinacija dolmena s ploskovnim prečnim korbelingom.

Notranjost je v dveh višinah, v dnu zgornje višine je vdolbina za najsvetejše, manj pomembni so bili očitno pokopani spredaj. Naveta des Tudons je postavljena v sredino ograjenega prostora, ki z nizkim zidcem tvori raven, okrogel prostor za obrede. Razen te navete je na Menorci še nekaj takih grobnic, ki so preprostejše in predvsem manjše. Čudež Sant'Anastasia je 'pozzo sacro' ali sveti vodnjak v mestecu Sardara na Sardiniji. Predzgodovinski vodnjak leži pred cerkvico svete Anastazije, ki je mnogo mlajša od vodnjaka, a imenovana po njem.

Med izkopaninami je treba prav pozorno najti okrogel vhod v vodnjak in stopnišče, ki vodi vanj, vse do vode.

Vodnjak je z vzdolžno osjo usmerjen točno od severa proti jugu. In ko posije sonce na določen dan skozi stopnišče, se odbije od temne površine vode in zasveti skozi odprtino v nepravi kupoli spet ven.

Sončni žarek, ki se dviga iz zemlje, je nedvomno čudež (Juvanec 2010: 39).

Miracle Sant'Anastasia is a 'pozzo sacro' or sacred well in the town of Sardara in Sardinia. The prehistoric well is located in front of the church of Santa Anastasia, which is much younger than the well and called after it.

During excavations, it was necessary very carefully to find the circular entrance to the well and the steps that lead into it, all the way to the water.

The well has its longitudinal axis oriented exactly from north to south.

When the sun shines down the stairs on a particular day, it is reflected from the dark surface of the water and shines through an opening in the irregular cupola out again. The sun's rays rising from the earth is undoubtedly a miracle (Juvanec 2010: 39).

The operation is simply based on the physical law that the angle of incidence is the same as the angle of refraction. And this happens on 19 April, the day of the patron saint of the church (named after the well), Santa Anastasia. And the final proof: the name Anastasia derives from the Greek 'anastasos', which means something that rises, in the transferred meaning of emerges. The ray that rises from the ground in the church courtyard – is a miracle.

Experts date the well to the twentieth century BC, while the church is not older than a few hundred years.

The miracle is deliberate: the architect who succeeded in building the architecture of the miracle for the client is more appreciated than the one who does not know this. He needed more than basic knowledge of architecture, of course, he needed some physics, mathematics and astronomy. The effect of the miracle is power. In other words: insofar as architecture contains a miracle, more people will come. More people means more contributions, more money. More money gives more power and more power, authority, which is sweetest of all. Architecture with a miracle is thus so desirable.

Slika 44 / Figure 44 Sant'Anastasia, prerez in delovanje čudeža na maketi.

Sant'Anastasia, cross-section and operation of the miracle on a model.

Delovanje temelji preprosto na fizikalnem zakonu, da je vpadni kot enak odbojnemu. A to se zgodi 19. aprila, na dan zavetnice cerkve (imenovane po vodnjaku), svete Anastazije. In še kronski dokaz: ime Anastazija izhaja iz grške besede 'anastasos', ki pomeni nekaj, kar se dviga, v prenesenem pomenu vstajenje. In žarek, ki se na cerkvenem dvorišču dviga iz zemlje, je čudež.

Strokovnjaki vodnjak umeščajo v dvanajsto stoletje pred štetjem, medtem ko cerkev ni starejša od nekaj sto let. Čudež je zaželen. Arhitekt, ki naročniku uspe zgraditi arhitekturo čudeža, je bolj cenjen od tistega, ki tega ne zna. Seveda pa za to ni

54

Waste disposal An ash house in the UK is a house for ash. Ash from the stove is deposited in a building, where it is not carried off by the wind. Chickens also live in it, which enrich the fertiliser with their waste, and the farmer later uses it on the fields. The fertiliser consists of layers of ash and chicken manure, which gradually becomes an ideal mixture for improving fertility. A soothouse is a similar building, in which soot from the chimney was deposited. After the soot has lain there over winter, it becomes good fertiliser for the fields. Both elements, ash and soot, thus become useable.

The ecological circle is completed: what more could you want?

zadosti le temeljno znanje arhitekture, treba je znati tudi nekaj fizike, matematike in astronomije. Učinek čudeža je moč. Naj razložim: v kolikor ima arhitektura čudež, bo prihajalo več ljudi. Več ljudi pomeni več prispevkov, več denarja. Več denarja zagotavlja večjo moč, večja moč pa oblast. Ta je najbolj slastna. Zato je arhitektura s čudežem tako zaželena.

Odlaganje odpadkov Ashouse je v Angliji UK hiška za pepel. Pepel iz peči odlagajo v zgradbo, kjer ga ne raznaša veter. V njej stanujejo tudi kokoši, ki s svojimi odpadki plemenitijo gnojilo, ki ga kmet pozneje uporabi na polju. Gnojilo je sestavljeno iz plasti pepela in kokošjih odpadkov, kar sčasoma postane idealna zmes za večanje plodnosti. Soothouse je podobna zgradba, kamor na Irskem odnašajo saje iz dimnikov. Ko saje odležijo, pozimi postanejo zaželeno gnojilo za na njivo.

Oba elementa, pepel in saje, tako postaneta uporabna. Ekološki krog je sklenjen. Kaj več bi lahko želeli?

View A mantarah is simultaneously a herdsman's house, a device for drying and a watch tower. It is a six to seven metres high structure; fruit can be dried on the roof but, above all, the terrace is intended for monitoring the surroundings, since a mantarah stands more or less on the plains.

The herd must be watched to be protected against possible attackers.

The word 'mantarah' means in Arabic exactly what it is, a guard or watch tower.

Barraca, as a shelter in Catalonia, is also erected on the top of exposed rocks in order to provide a view and control. This is needed by herdsmen in supervising their herds and, above all, huntsmen, who have the whole valley in sight before them.

Vrtujak is a shelter on Korčula. It has various shapes: circular, square or rectangular but the roof is always at an incline, which the stone slabs enable. When the vrtujak is on a hill, but too low to be able to see any interesting details, the builders placed a tower on top, which gave a view over the nearby hills to the harbour, so that locals could keep watch on the ships landing there while pasturing their herds.

Razgled Mantarah je pastirska hiška, naprava za sušenje in stražni stolp obenem. Kot konstrukcija je visoka šest do sedem metrov, na strehi lahko sušijo sadje, predvsem pa je terasa namenjena kontroliranju okolja, saj mantarah stoji bolj ali manj v ravninah. Čredo je treba nadzorovati, jo varovati pred morebitnimi napadalci. Beseda 'mantarah' v arabščini pomeni prav to, kar tudi je, stražni ali nadzorni, razgledni stolp.

Barraca, kot zatočišče v Kataloniji, je postavljena tudi na vrh izpostavljene skale, da omogoča razgled, pregled in kontrolo. Vse to potrebujejo pastirji za nadzorovanje čred, predvsem pa lovci, ki imajo tako pred sabo vso dolino, dokler seže pogled.

Vrtujak je zatočišče na Korčuli. Je raznih oblik: v krogu, kvadratu ali v pravokotniku, streha pa je vedno v naklonu, ki ga kamnite plošče omogočajo. Ko je vrtujak na hribu, a je za dosegljaj prekratko, da bi videli kak zanimiv detajl, so graditelji na njegovi strehi postavili stolp.

Ta seže prek sosednjih hribov do pristanišča, da lahko domačin, ki pase, nadzoruje ladje, ki tam pristajajo.

Enaka rešitev, a v oknih, je nedaleč proč. Majhna lina ima zaradi debeline zidu (kakih sedemdeset centimetrov) zelo omejen kot vidnosti. Zato je okno usmerjeno točno v želeno smer. Majhen vidni kot omogoča pogled na izbrano lokacijo, na vrtujak. S tem lastnik varuje svojo lastnino.

Slika 45 / Figure 45 Vrtujak na Korčuli: kamnito zatočišče so nadzidali s stolpom, od koder se je nekdaj videlo v pristanišče (danes je pogled zastrt z drevjem).

Vrtujak on Korčula: the stone shelters were built with a tower from which the harbour could be watched (the view is blocked today by trees).

Obramba, varnost Že sam pregled z dvignjene konstrukcije zagotavlja stopnjo varnosti.

Pri tem pa je čisto dviganje, brez drugih namembnosti, razmeroma redko.

Taki so predzgodovinski stolpi na Menorci, ki so služili le pregledu, torej pasivnemu varovanju, kontroli.

Okrogli stolpi so masivni, brez notranjih prostorov, le na vrhu imajo neke vrste gnezdo, niti stopnic nimajo. Podobne stolpe imajo tudi na Siciliji.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

The same solution but with a window, is not far away. Because of the thickness of the wall (some seventy centimetres) the window has greatly restricted visibility.

The window is thus pointed in exactly in the right direction. The small visibility enables a view of the chosen location, the vrtujak. The owner thus protects his property.

55

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Defence, security The view from a raised construction already provides a degree of security. It is relatively rare for it to be just raised without any other purpose, though.

Prehistoric towers on Minorca are such, which served only to give a view, thus passive protection, control. The circular towers are solid, without internal spaces, only a kind of nest at the top, nor do they even have steps. Similar towers are also found in Sicily.

Other social spaces and dwellings are half excavated, with a central pillar and beams, covered with stone slabs and turf.

Defensive architecture was already mentioned in relation to mantarah in Palestine, where security has long been an issue, especially in the Middle Ages, but no better today. Weinbergshaeuschen by Worms, on the border of France and Germany, is very special defensive architecture.

It is an object with a small groundplan but relative great height.

Weinbergshaeuschen means 'little house in winegrowing hills', which is also true. Its basic function, though, was protection; not wine, but wooden poles in the mountains. They were stolen and used for fuel, mainly by Napoleon’s soldiers en route to Russia, and again on the way back. Accorrding to the rules, the object should not be wider than the height of a man, so that he can't lie down and sleep on watch. The object had to be sufficiently high for a standing man to be able to control the space in front of him.There is a bench in it, curved so it can't be used as a bed.

Drugi družbeni prostori in bivalne hiše so na pol vkopani, z osrednjim stebrom in prekladami, ki so prekrite s kamnitimi ploščami in rušo.

Obrambna arhitektura je tudi že omenjena mantarah v Palestini, kjer je varnost od nekdaj ogrožana, posebej v srednjem veku, nič bolje pa ni danes.

Prav posebna obrambna arhitektura pa je weinbergshaeuschen pri Wormsu, na meji Nemčije s Francijo. Gre za objekte majhnih tlorisov z razmeroma veliko višino. Weinbergshaeuschen pomeni 'hišico v vinski gorici', kar je tudi res. Njena osnovna funkcija je varovanje. A ne vina, pač pa lesenih kolov v goricah. Te so kradli in jih uporabljali kot kurjavo predvsem Napoleonovi vojaki na poti proti Rusiji, tja grede in spet na poti nazaj. Objekt po pravilu ni smel biti širši od dolžine človeka, da ta na straži ni legel in zaspal. Objekt je moral biti zadosti visok, da je človek stoje nadzoroval prostor pred sabo. V objektu je le klop, zavita, ki ne more služiti kot postelja.

Informiranje Nuraghe je stolp, včasih samostojen, včasih v grozdu. Značilni sta njegova višina in postavitev na vrh hriba. Tipična je še razporeditev nuraghov v krajini: drug od drugega niso oddaljeni preveč, tako da je vedno zagotovljena vidnost. Bistvo nuraghov je namreč informiranje.

In teh stolpov je po Sardiniji nekaj deset tisoč.

Tloris je majhen. V notranjosti je vedno le en prostor, ki pa je ponovljen v višino, tudi do trikrat. Prostor je vedno grajen v korbelingu, ne s korenom iz tri polovic, kot so grajena skromna zatočišča, zaradi višine je konstrukcija izjemno visoka. Zato si lahko privoščijo tudi posebnost. Namesto temenskega kamna je tam navadno luknja - luknja iz prostora v prostor do temena zgornjega prostora, kjer je razgledna terasa z zaščitno ograjo (Anatti 1985: 240). To dokazuje najdena maketa nuragha - vrhovi nuraghov so danes namreč vsi razdrti. Zgodovinarji menijo, da je bila mreža nuraghov informacijski sistem, kjer so si prek vsega otoka poročali o položaju morebitnih sovražnikov.

Informing A nuraghe is a tower, sometimes in clusters. Its height and erection on top of a hill are typical. The disposition of nuraghes in the landscape is also typical: they are not very far from each other so visibility is always assured. The essence of nuraghes, in fact, is to provide information.

There are several tens of thousand of them on Sardinia.

The groundplan is small: there is always only a single room in the interior and this is repeated upwards, up to three times. The space is always corbelled – not with the square root of three halves, as modest shelters are built, the construction has to be extremely high. So it can also afford a particularity: instead of a capstone, there is normally a hole – a hole from room to room to the capstone of the upper space, where there is a viewing terrace, with a protective balcony (Anatti 1985: 240). This was shown by a model found of a nurraghe: the tops of nurraghes today are all ruined. Historians believe that the network of nurraghes was an information system by which the position of possible enemies was announced throughout the entire island.

Kamnite konstrukcije brez strehe Past za živali V Švici imajo težave z volkovi, ki ogrožajo tako živali kot ljudi. Zato tam postavljajo pasti, v katere jih lovijo. To so nekakšne jame, vertikalne, okrogle konstrukcije v suhem kamnu brez strehe, premera do največ tri metre in nekaj več v globino. V dno zabijejo priostrene kole, nanje pa privežejo kozo. Ko lačni volk skoči h kozi, jo sicer lahko poje, a ven ne more več. Razen tega ga ob skoku v jamo koli zagotovo ranijo.

Meketajoča koza pa tako ali tako alarmira ljudi, da pridejo in volka pokončajo. To ni prav human način, učinkovit pa zagotovo.

Stone constructions without a roof Trap for animals They have a problem with wolves in Switzerland, which threaten both livestock and people. So they hunt them with traps. These are pits, vertical circular constructions in drystone without roofs, with a diameter of a maximum three metres and rather more in depth. On the bottom are sharpened poles to which a goat is tethered. When a hungry wolf

Ploskovne konstrukcije Zaščita pred vodo, vetrom, pogledi, pred boleznijo To so nekakšni zidovi, ki varujejo pred horizontalnimi vplivi: pred vodo, vetrom, pogledi, streli, dišavami, virusi.

Most je naprava za premoščanje razpetin. V arhitekturi je to preklada, v naravi most. A premoščanje je mogoče na več načinov.

56

leaps down to the goat, he can eat it but can no longer get out. In addition, in leaping down into the pit he is certainly injured by the poles.

The bleating of the goat alarms the people so that they come and finish the wolf off. It is not a very humane method but it is certainly effective.

Španija je na splošno suha dežela, ki v deževni dobi dobi velike količine vode naenkrat. Zato so na primer mostovi le na največjih rekah, na manjših jih ne poznajo. Cesta prečka reko kot nekakšen jez. Tistih nekaj ur, ko ima reka vodo, je prehod nemogoč. Ljudje pač počakajo, da reka uplahne in jo lahko prebrodijo ali prepeljejo. Zakaj bi zidali mostove, če lahko žive tudi brez njih?

Slab constructions Protection from water, wind, the gaze and from disease These are walls that protect against horizontal influences: water, wind, gaze, shots, smells, viruses.

A bridge is a device for bridging a span. In architecture, this a lintel, in nature a bridge. Bridging is possible in a number of ways, though.

Spain is a generally dry land, which gets a great deal of water all at once in the rainy period. So, for example, there are only bridges on the largest rivers, not on smaller ones. A road fords a river as a kind of dam. For the few hours when the river has water, crossing is not possible. People wait for the river to go down and they can wade or drive through it. Why build bridges if you can live without them?

Slika 46 / Figure 46 Oxford, svojevrstno 'urejen' prehod čez vodo, brez mosta.

Oxford, a ford, an 'arranged' crossing over water, without a bridge.

Most iz enega samega kosa kamna sem že omenil. Čez reko enega samega kamna ne moremo položiti. Lahko pa pozidamo most iz kamnov, tudi v tehniki suhega zidu.

Najpreprostejši način je na primer korbeling, a je mogoč le na manjših razpetinah; v Tuniziji poznajo tudi take.

Ponavadi je most prek večjih razponov grajen v loku, z obokom.

Mostove v suhem zidu poznajo predvsem v Španiji, kjer so nekateri prav imenitni in stojijo že stoletja.

Akvadukti, ki vodijo vodo prek dežele in mostovi, ki vodijo ljudi čez reke, so tudi veliki projekti klasičnih arhitektur. Predvsem Rim je imel kulturo vode razvito do viška. Primer je akvadukt Pont du Gard v Franciji.

Hidrodinamična oblika vodnjaka, ki leži v suhi strugi reke in je edini mogoči doseg vode v krajini. Zajema talno vodo, ki teče pod terenom.

Zanimivo obliko ima konstrukcija vodnjaka v Maestrazgu, deželi za Valencio v Španiji. Običajno leži v suhi strugi reke, ki je dosegljiva povsem brez problemov, po suhem.

Ko pa pride voda, ki dere sicer kratek čas, a zato toliko bolj silovito, se ji mora vodnjak upreti. Kako?

Ljudje so že pred stoletji poznali to, kar danes gledamo v znanstvenih posnetkih padajoče vode: kapljico. Ta je spodaj težja in zato zaobljena, zadaj pa aerodinamična in ušpičena.

Slika 47 / Figure 47 Tunizija - akvadukt vodi vodo čez pot. Konstrukcija je značilni in čisto pravi korbeling.

Tunisia – an aquaduct leads water across a path. The construction is characteristic and very correct corbelling.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

57

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

A bridge from a single piece of stone has already been mentioned. A single stone can’t be laid across a river, but a stone bridge can be built, including in a drystone technique. The simplest method is corbelling, but this is only possible with smaller spans: such are also known in Tunisia. A bridge across larger spans is more normally built in an arc, with an arch.

Bridges in drystone are familiar mainly in Spain, where there are some excellent ones that have already been standing for centuries.

Aquaducts that take water across country and bridges that take people across rivers are also great projects of classical architecture. Rome, above all, had a highly developed water culture. The aquaduct Pont du Gard in France is an example.

A hydrodynamic form of well, which lies in a dry river bed and is the only possible water in reach in the landscape. It captures groundwater, which flows beneath the ground. A well in Maestrazg, the land behind Valencia in Spain, has an interesting form of construction. It normally lies in the dry bed of the river, which is reachable entirely without problems, in the dry. When the water comes, which lasts for a short time but is therefore that much more forceful, the well must resist it. How? People already recognised centuries ago what today we see in scientific film of falling water: a drop. This is heavier at the bottom and thus rounded and at the back aerodynamic and pointed.

The well was designed in the same way, but inversely: its point is towards the current, which splits the water and the two branches of water rejoin behind it in a rounded arc, and the river runs onwards.

The water thus meets least resistance and has least destructive power and the well survives and functions as it should for most of the year.

Simple genius.

Coup vent is simple protection against the wind. The wall turns, with the corner turned to the wind: the herdsman can sit in shelter and can even light a fire there.

Dura is similar to the French coup vent except that on Malta it is a semicircular wall by which a hunter is concealed in the inner closed part.

He waits for game, mainly birds.

A woven roof is normally added to the stone construction, since hunters not only shoot but also often hunt birds with traps and nets.

Hunters are therefore seriously unpopular on Malta.

Soco or goro is a wall to protect earth and plants from wind and thus erosion; it also stops the flow-off of water, which is rare in Lanzaroto (Canary Islands, Spain).

The construction can be circular or semicircular: when they appear en masse, they make an interesting pattern and thus give the landscape a very special appearance.

Murrail de la plaque is a 'wall against plague', which certainly did not prevent the plague though it may have limited migration, which spread the disease. The wall ran from east to west in Provence, protecting north from south – even several hundred years ago.

Vodnjak so oblikovali prav po njej, a obratno – proti toku so obrnili njeno konico, ki reže brazdo, za sabo pa v zaobljenem loku oba kraka vode spet združuje, da reka teče naprej.

Tako ima voda najmanj upora in najmanj razdiralne moči, vodnjak pa preživi in večino leta deluje, kot pač mora. Preprosto genialno.

Slika 48 / Figure 48 Vodnjak stoji v suhi strugi reke, njegova oblika je oblika kapljice. Ob hudourniški vodi na tak način najbolje kljubuje razdirajočemu toku. Spredaj reže tok, ob vhodu nima voda nobene moči več (Valenciana, Španija).

The well stands in the course of a dry river and is shaped like a drop of water. When the water is high, it thus best resists the destructive current: in front it splits, at the entrance the water no longer has any power (Valenciana, Spain).

Coup vent je preprosta zaščita proti vetru. Zid je zlomljen in z vogalom obrnjen proti vetru. Pastir lahko sedi v zavetju in tam lahko celo prižge ogenj.

Dura je podobna francoski zaščiti proti vetru, le da je na Malti polokrogel zidec, ki z zaprtim delom ščiti pred pogledi lovca. Ta čaka divjad, predvsem pa ptiče.

Kamniti konstrukciji navadno dodajo še platneno streho, saj lovci ne le streljajo, pač pa mnogokrat lovijo ptice tudi s pastmi in z mrežami.

Na Malti so lovci zato hudo nezaželeni.

Soco ali tudi goro je zidec, ki varuje zemljo in rastlino pred vetrom ter pred erozijo, zaustavlja tudi odtok vode, ki je na Lanzarotu (Kanarski otoki, Španija) redka.

Konstrukcija je lahko okrogla ali polokrogla. Ko nastopa v množici, riše zanimiv vzorec in tako določa prav posebno krajinsko podobo.

Murrail de la plaque je 'zid proti kugi', ki kuge zagotovo ni preprečil, lahko pa je omejeval migracije, ki so bolezen razširjale. Zid je tekel v Provansi od vzhoda proti zahodu in je branil sever pred jugom - še pred nekaj sto leti.

Ločevanje Čiščenje vode je pomembna reč. V Črni gori, nad Tivtom, so mesteca v strminah, njive pa so tudi nad njimi. Zato ima voda, ki ob nalivih teče dol, urejena kamnita korita. Vsakih nekaj deset metrov pa so rake prekinjene z obzidanimi tolmunčki, v katere se lovi voda. V tolmune

Separation Purifying water is an important matter. In Montenegro, above Tivet, hamlets are on steep slopes and the fields are above them. So water,

58

which flows downwards during heavy showers, has regulated stone channels. Every several tens of metres the troughs terminate with a small walled pool in which the water is caught. Fertile soil sits in the pools, which the water carries down from the fields. The soil is heavier so it sinks to the bottom and the clean water continues its path downwards.

Every few days, therefore, the village women collect this soil and carry it back to the fields. This ecologically extraordinarily enlightened method is still in use today.

Purifying water or disinfection is also used in Spain (Maestrazgo), where special shrubs are planted in front of the entrance to a water collector, which function as a protective net for larger pieces that could fall into the collector. Essentially, though, it is the local belief that the shrub itself 'purifies' the water of bad additions. Scientific study might even find some equivalent of an antibiotic in the bark of the branches.

Separating animals is an important matter in dealing with large herds.

Separation can be active or passive. Active separation, or sorting, occurs with mrgare (and similar constructions in Iceland and Wales), when the shepherds themselves physically sort the sheep. Passive or automatic sorting is provided by different sizes of opening, through which the herd is 'sorted'. Large sheep cannot go through small openings and young ones can easily be redirected by hand and guided onto the right path.

Passage across or through a wall is needed to stop animals but allow a path for people. People also cross on foot or with a cart.

The simplest solution is a gap: an opening, normally wide enough for a cart, which can be shut. In Bazovica, for example, it is always rebuilt with stones, in Trebče with a wooden hurdle. The corners of a gap are terminated with two large vertical stones, which are called 'gapstones'.

Together with an entrance for animals and for a cart, there is another, smaller, narrower opening, through which cows can't pass: it is only intended for people.

On Krk, for example, a passage for people is also 'bent' so that an animal doesn't even see through. If it can't see through, it doesn't apply force there.

A passage is also sometimes raised, with steps, which can be at right angles to the wall or parallel to it. Passages through walls can thus be diagonal or bent back. Steps can also be solid, reaching the ground, or on the console principle, when only each individual step protrudes from the wall.

seda plodna zemlja, ki jo voda prinaša z njiv. Zemlja je težja, zato seda na dno, čista voda pa nadaljuje pot navzdol. Vsakih nekaj dni zato vaške ženske to zemljo poberejo in jo znosijo nazaj na njive. Ekološko neverjetno osveščen način je v uporabi še danes. Čiščenje vode ali dezinfekcija je v uporabi tudi v Španiji (Maestrazgo), kjer pred vhod v zbiralnik vode posadijo poseben grmič, ki deluje kakor varovalna mreža za večje kose, ki bi lahko padli v zbiralnik.

Bistvo pa je v verovanju domačinov, da grm vodo sam 'očisti' slabih primesi. Znanstveni pregled bi morda našel v lubju vej celo kak ekvivalent antibiotika.

Ločevanje živali je pomembna reč pri obravnavi velikih čred.

Ločevanje je lahko aktivno ali pasivno. Aktivno ločevanje ali prebiranje je prisotno pri mrgarih (in podobnih konstrukcijah na Islandiji in v Walesu), ko pastirji sami, fizično prebirajo ovce. Pasivno ali avtomatsko prebiranje pa predstavljajo različne velikosti odprtine, skozi katere 'sortirajo' čredo. Velike ovce ne morejo skozi male odprtine, mladiče pa zlahka zavrnejo tudi ročno in jih usmerijo na pravo pot.

Prehod čez zid ali skozi zid je potreben zaradi ustavljanja živine in omogočanja poti ljudem. Pa tudi ljudje prehajajo peš ali z vozom.

Najpreprostejša rešitev je vrzela, odprtina, široka praviloma za voz, ki jo lahko zapiramo. V Bazovici so jo na primer vedno znova zazidali s kamenjem, v Trebčah pa z leseno leso.

Vogala vrzele so končali z dvema velikima navpičnima kamnoma, ki jima pravijo 'vrzelnika'. Ob vhodu za živino in za voz pa je še manjša, ožja odprtina, skozi katero krava ne more. Namenjena je le človeku.

Na Krku so na primer prehodi za človeka tudi lomljeni, da žival niti ne vidi skozi. In če ne vidi, tja tudi ne sili. Včasih so prehodi tudi v višini, s stopnicami, ki so lahko pravokotne na zid ali pa z njim vzporedne.

Tako so prehodi ob zidu lahko diagonalni ali nazaj zapognjeni. Tudi stopnice so lahko masivne, do tal, so pa tudi konzolne, ko iz zidu gleda le vsaka posamična stopnica.

Kamnita konstrukcija vodnjaka kot merilni instrument Egipt je neprijazna dežela samega peska. Plodna polja so le ob Nilu, kar predstavlja le majhen pas vse države. Ta majhen del pa mora preživljati vse Egipčane, zato so polja izjemnega pomena za preživetje.

Plodnost je bila, preden so postavili jez v Asuanu, vezana na vsakoletne poplave, ko je reka poplavila polja, ko pa se je umaknila, je na njih pustila plodno zemljo, ki jo je prinesla iz zgornjega porečja, iz Sudana.

Poplave so bile od leta do leta različne. Višja je bila voda, več polj je bilo poplavljenih in več je bilo plodnih polj za žitarice. Umni Egipčani so povezali plodnost in s tem količino žita z višino vsakoletne višine vode. Ko se je voda umaknila in so na poljih zorela žita, so v vodnjakih upravnih enot ostali sledovi višine vode. Tako so po tej višini določali tudi davke, ki so jih morali plačevati uporabniki polj.

Na otoku File so še vedno vidne vsekane višine z datumi, v kompleksu Comombo pa so davke merili kar po višini stopnic, ki so vodile do dna vodnjaka.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

Stone construction of a well as a measuring instrument Egypt is an unfriendly land of sand. There are only fertile fields beside the Nile, representing only a small belt of the entire country. This small part, though, must support all Egyptians, so the fields are extremely important for survival.

Before the Assuan dam was built, fertility was bound to annual flooding, when the river flooded the fields and, when it withdrew, left behind fertile soil, which it had brought down from the upper river, from the Sudan.

The floods differed from year to year, the higher the water the more fields were flooded and the more fertile fields for wheat. The intelligent Egyptians connected fertility, and thus the quantity of wheat, with the height of the annual level of water.

59

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

When the water withdrew and the wheat matured on the fields, traces of the water level remained in the wells of the administrative units.

Taxes that the users of the fields had to pay were thus also determined according to this height.

Engraved heights with dates can still be seen on the island of Fila while, in the Colombo complex, taxes were calculated by the height on the steps leading to the floor of the well.

Apiary Mgiebah, an apiary on Malta, is a hewn-out cave in a bank, some three metres deep, in which the front wall is angled with carved blocks of soft sandstone. Holes are drilled into it, and the interior divided into narrow compartments, which are covered with two stone plates. Clay hives in the shape of tubes are placed on shelves (Juvanec 2010b: 25) (this derives from Assyria). Along the front, composed of blocks of stone, water runs, which calcifies and then petrifies, so that a monolithic wall is obtained. An exceptional solution, not only in design terms but above all functional, since summers on Malta are very hot.

Slika 49 / Figure 49 Comombo, vodnjak s stopnicami, ki so z višino vode določale tudi višino davkov.

Comombo, well with steps, which also determined the level of tax by the level of the water.

Čebelnjak Mgiebah, čebelnjak na Malti, je vklesana jama v brežini, globine kakih treh metrov, kjer sprednjo steno vrnejo z izrezanimi bloki mehkega peščenca. Vanjo izvrtajo luknje, notranjost pa razdelijo na ozke predelke, ki so pokriti z dvema ploščama kamna. Na police namestijo panje v obliki cevi (Juvanec 2010b: 25), ki so glinasti (to izhaja že iz Asirije). Po sprednji strani, sestavljeni iz blokov kamna, potem teče voda, ki zakalcinira, spet okamni, da dobimo monolitno steno. Izjemna rešitev, ne le oblikovno, tudi povsem uporabno, saj je na Malti poletje zelo vroče.

Slika 50 / Figure 50 Čebelnjak na Malti, prerez. Usek predstavlja tudi zavetje čebelam pred vetrom.

Apiary on Malta, cross-section. The cut also provides the bees with shelter from the wind.

Kamen kot dinamičen element Žrmlje so preprost mlin na roko, sestavljene iz dveh kamnov.

Zgornjega vrtimo, med obema kamnoma pa se žitna zrna tarejo, drobijo in meljejo v moko. Seveda je treba postopek ponavljati večkrat, da dobimo moko, ki je za kruh primerna.

Mlin je podobna reč kot žrmlje, le da kolesa poganjajo voda, veter, plin ali elektrika. V trullijih (Puglia) so mlinska kolesa poganjali osli.

Mlin je kompleks različnih mlinskih koles, sejal in prečiščevalcev.

Mlinska kolesa so velika navadno do treh čevljev ali slabega metra, debeline pa dobrega pol čevlja.

Konstrukcija mlina je običajno lesena, saj je za sejanje potrebno predvsem tresenje, kar les dobro prenaša.

Stope - za drobljenje kaše - so lesene, a za tolčenje uporabljajo kovinske konice. Posode so navadno kamnite.

Drobilo za sadje pred stiskanjem je bilo nekoč sestav kamnitega kolesa na leseni osi, kjer kolo drobi sadje v kamnitem ali lesenem koritu. Zaradi preprostosti izvedbe je bila os nekaj metrov dolga,

Stone as a dynamic element Žrmlje are simple hand mills, consisting of two stones. The upper one is turned and the grains of wheat between the two stones are crushed and milled into flour. The procedure must, of course, be repeated several times to obtain flour suitable for bread.

Mlin is similar to žrmlje, except that the wheel is driven by water, wind, gas or electricity. In trulli (Puglia), the millwheel is turned by donkeys.

A mill is a complex of various mill wheels, spreaders and cleaners.

Mill wheels are usually up to three feet, or a bit less than a metre wide and about ten centimetres thick.

The construction of a mill is normally wooden, since shaking is primarily required for spreading, which wood withstands well.

Stope – for crushing groats – are wooden but a metal end is used for beating. The troughs are normally stone.

Drobilo (crusher) for fruit before pressing used to be made of a stone

60

wheel on a wooden axle, by which the wheel crushes the fruit in a stone or wooden trough. For simplicity of construction, the axle was several metres long but, because of the size, it did not make a full circle but normally only outlined a quarter of a circle. A counterweight in a wooden press for fruit and grapes is stone because of the large mass. The grapes are pressed with the aid of a strong wooden pole, but the counterweight is always stone. The counterweight or even the weight itself must have a large mass. It is not therefore surprising that a stone is used even with wooden trellises.

It can be tensioned with poles driven into the earth. The earth loosens, though, and the pole yields.

Active tensioning is a much better solution, when a stone hangs on a wire and continues to tension with its weight – until it reaches the ground.

zaradi velikosti pa ni tekla naokrog, pač pa je orisala navadno le četrt kroga. Protiutež v leseni stiskalnici za sadje in grozdje je zaradi velike mase kamnita. Grozdje stiskajo s pomočjo svor iz lesa, a protiutež je vedno kamnita. Protiutež ali tudi utež sama mora imeti veliko maso.

Zato ni presenetljivo, da najdemo kamen na tem mestu tudi pri lesenih latnikih. Napnemo jo lahko z vpenjanjem na kole, ki so zabiti v zemljo. A zemlja se zrahlja, kol popusti.

Mnogo boljša rešitev je aktivno napenjanje, ko kamen visi na žici in s svojo maso vedno napenja, dokler ne doseže tal.

Decoration Vernacular architecture does not recognise decoration: this is a logical result of functioning and considered construction.

Whenever stone is a construction element, without cladding or external protection, it is always visible. Contacts are visible: type, size, shades of colour, structure, form, rhythm etc. Two construction materials predominate in Yemen: stone and clay. Stone is hard to obtain, hard to work but more durable and harder. When used in construction, the composite elements are clearly visible: the key elements are the bearing stones and those for filling.

Slika 51 / Figure 51 Kamnito kolo ima dolgo, leseno os in ločno oblikovano korito, v katerem sadje stiska in drobi (Kostel, ob Kolpi).

The stone wheel has a long wooden axle and separately designed trough, in which fruit is pressed and crushed (Kostel, by the Kolpa).

Slika 52 / Figure 52 Lesen latnik pri Volčjem Gradu je premišljena konstrukcija, ki pa deluje le, ko je povsem napeta. To ji zagotavlja kamen na koncu vsake vrste.

Wooden trellis at Volčji Grad is a well-considered construction but which only works if completely taut; ensured by the stone at the end of each row.

Slika 53 / Figure 53 Jemen, kamen, vidna konstrukcija: arhitektura. Že kamen sam je dekorativen, poudarja ga apneni oplesk na ključnih mestih. Tako je pokazana konstrukcija.

Yemen, stone, visible construction: architecture. Stone is decorative in itself and stressed in key places by lime whitewash; the construction is thus shown.

Dekoracija Vernakularna arhitektura ne pozna dekoracije. Ta je logični rezultat delovanja in premišljene konstrukcije. Kadar je kamen konstrukcijski element - gradnik - brez ovoja ali zunanje zaščite, je vedno viden.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

61

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Lintels are longer than the composite elements of the wall, a corner is from stronger, larger stones, consoles are from harder materials than, for example, walls. Houses are normally unplastered in Yemen, so they show their construction in entirety. This is honesty. It is decorative, but not decoration. It is the result of use and construction. It is real architecture.

Egypt shows another aspect of stone. They also use it for documenting and narrating history. Lines scratched in soft stone can be read as text, pictures replace letters as we know them today.

Is this decoration? No, this is confirmation of history and a tale of the importance of a particular time.

In South America, there are huge stone structures that imitate animals and symbols. Who erected them and why, what purpose they serve, has not yet been unravelled.

In England, figures stand out in white stone, which been carved on hillsides, in the grass. Many are even several hundred metres in size. They represent people and animals. The people are normally men, horses predominate among animals.

Can we learn anything from the culture of our forebears? Have we learnt anything?

The Nuragh high culture began around 1700 BC and ended in the fourth century BC with Roman supremacy. The relatively simple corbelled architecture died out.

The Romans used a more advanced system, though, an arch, which they had adopted from the Etruscans. They even supplemented the flat construction principle with its use spatially. They built a cupola. The Pantheon in Rome is the first modern architecture in stone. It is barely two thousand years old.

Yemeni grave objects on the border with Saudi Arabia have been dated to eight thousand years ago. In Sinai, they have stood for six thousand years: they are still completely intact today. Nature has helped a bit with a dry climate and sand, but above all the local people feared the bones they contained. Spirits are clearly the best protection we know.

The age of objects in corbelling is from six thousand years to the present.

They are still being constructed: ten years or so ago, a colleague Zaragoza expressed pride that his 'barraca is the most recent and only work of an architect' in this area. Well, we already have several such in Slovenia.

Vidni so stiki: vrste, velikosti, barvni odtenki, barve, struktura, oblika, ritem …

V Jemnu obstajata dva materiala, ki prevladujeta v gradnji: kamen in glina. Kamen je teže dosegljiv, teže obdelovan, a trajnejši in trdnejši.

Ko sestavlja kompozicijo konstrukcije, so sestavni deli jasno vidni.

Ključni elementi so nosilni kamni in tisti za polnila. Preklade so daljše od sestavnih delov zidu, vogal je iz močnejših, večjih kamnov, konzole so iz trdnejših materialov kot na primer stene. Hiše so v Jemnu praviloma brez ometa, zato kažejo svojo konstrukcijo v celoti. To je iskrenost. To je dekorativnost. Pa ni dekoracija. Je rezultat uporabe in konstrukcije. Je prava arhitektura.

Slika 54 / Figure 54 'Slike', vpraskane v mehak kamen grobnic pod zemljo, slavijo pokojnika in skrbijo za večen spomin nanj. V kolikor bi bile slike le pobarvane, bi že zdavnaj izginile (Egipt, Dolina kraljev 1985).

'Pictures', scratched into the soft stone of an underground tomb celebrate the deceased and ensure his etermal memory. If the paintings were once coloured, this has long since disappeared (Egypt, Valley of the Kings, 1985).

Construction, architecture Stone in the construction of space can only be used with intelligence.

Corbelling as a construction principle of composing space with overlapping in shrines is at least six thousand years old. In the subterrannean shrine of Hal Saflieni on Malta, it is scratched into the soft stone as a construction principle. Its model must have been even older.

The principle of corbelling requires a horizontal layer of stones, which overlap each other right to the top of the construction. In groundplan, corners and the problems associated with them are avoided with a circle but, on the outside, the composition can be completely unique: semicircular, pointed, stepped, with a pronounced roof, with stresses or without them. Only one shape is possible on the inside: corbelling creates an irregular cupola.

Egipt kaže drugo plat kamna. Uporabljali so ga tudi za dokumentiranje in pripovedovanje zgodovine. Vpraskane črte v mehak kamen lahko beremo kot besedilo, slike nadomeščajo črke, kot jih poznamo danes.

Je to dekoracija? Ne, to je potrjevanje zgodovine in pripoved o pomenu nekega časa.

V Južni Ameriki imajo ogromne kamnite strukture, ki ponazarjajo živali in znake. Kdo jih je postavil in zakaj, čemu služijo? Tega do danes še nismo razvozlali.

62

Medieval Romanesque architecture used a huge amount of material (and labour), which the Gothic reduced with intelligence: less stone, less labour and more intelligence, it creates a larger and more functional space.

V Angliji pa stojijo v belem kamnu liki, ki so postavljeni na brežine, v travo. Veliki so tudi do nekaj sto metrov. Predstavljajo ljudi in živali.

Ljudje so navadno moški, med živalmi prednjačijo konji.

Ali se iz kulture naših dedov kaj učimo? Smo se kaj naučili?

Visoka kultura nuraghov na Sardiniji se je začela 1700 pred štetjem, končala pa v četrtem stoletju pred štetjem z nadvlado Rimljanov.

Razmeroma preprosta arhitektura korbelinga je zamrla.

A Rimljani so uporabili naprednejši sistem, obok, ki so ga privzeli od Etruščanov. Več, ploskovni gradbeni princip so nadgradili z uporabo v prostoru. Sestavili so kupolo. Panteon v Rimu je prva moderna arhitektura kamna. Star je komaj dve tisočletji.

Jemenski grobni objekti na meji s Savdsko Arabijo datirajo osem tisoč let v zgodovino, na Sinaju stojijo šest tisoč let. Danes so povsem intaktni. Malo je pomagala narava s suho klimo in s peskom, predvsem pa so se domačini bali kosti, ki so bile tam spravljene.

Duhovi so očitno najboljše varovalo, kar jih poznamo.

Sicer pa je starost objektov v korbelingu med šestim tisočletjem pred štetjem do danes. Še danes nastajajo. Pred desetimi leti ali kakim več se je kolega Zaragoza pohvalil, da je njegova barraca 'najnovejše in edino delo arhitekta' na tem področju. No, v Sloveniji imamo takih že kar nekaj.

Roof Stone on a roof is of course such as can be found in nature. Thin and flat or fat and clumsy. The thinner it is, the steeper the roof can be: on the Karst, roofs are at an incline of one to one, or forty-five degrees (the same as thatch or shingles and boards, and later pantiles); in Primorje, the thicker, heavier stones have a gentler inclination and they need to be protected from the 'burje' with weights or with mortar.

A stone roof normally has a wooden support frame: the heavier the roof is the stronger the support must be to bear the weight of the triple overlay of stones.

The only larger stone roof that I know without a supporting construction is Columbus' house in Ireland. The groundplan of the house is rectangular and the roof is at a slope of something more than fifty degrees; corbelled.

Fortunately, they have quarried stone there, which is chosen for the roof in uniform thickness and dimensions.

Konstrukcija, arhitektura Kamen v konstrukciji prostora je mogoče konstruirati le s pametjo.

Korbeling kot konstrukcijski princip sestavljanja prostora s previsevanjem je v svetiščih star vsaj šest tisoč let. V podzemskem svetišču Hal Saflieni na Malti je kot konstrukcijski princip vpraskan v mehak kamen. Njegov vzor je moral biti še starejši.

Princip korbelinga zahteva horizontalne plasti kamna, ki previsevajo druga čez drugo vse do vrha konstrukcije. V tlorisu se s krogom izogiba vogalom in težavam v njih, na zunaj pa so lahko kompozicije povsem svojevrstne: polkrogle, zašiljene, stopničaste, z izrazitimi strehami, s poudarki v temenu ali brez njih. Znotraj je mogoča le ena oblika: korbeling, ki tvori konstrukcijo neprave kupole.

Srednjeveška arhitektura romanike uporablja ogromne količine materiala (in dela), ki jih gotika s pametjo manjša. Z manj kamna, z manj dela in z več pameti ustvari večje in bolj uporabne prostore.

Streha Kamen na strehi je seveda tak, kot ga dobimo v naravi: tanek in ploščat ali pa debel in okoren. Tanjši kot je, strmejša je lahko streha. Na Krasu so strehe v naklonu ena proti ena ali s petinštiridesetimi stopinjami (enako slama ali skodle in deske, pozneje opečni bobrovci), v Primorju so debelejši, težji kamni položnejši, a jih je treba pred burjo zaščititi z obtežbo ali z malto.

Kamnita streha ima navadno leseno ostrešje. Težja ko je, močnejše mora biti, da prenaša vso maso trikrat se prekrivajočega kamna.

Edina večja kamnita streha - kar jih poznam - brez nosilne konstrukcije je Columba's house na Irskem. Tloris hiše je pravokoten, streha pa je v naklonu nekaj nad petdeset stopinj. Gre za korbeling. Na srečo imajo

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

Slika 55 / Figure 55 Columba's house, Irska, bivalna hiša svetega Columbusa.

Columbas' house, Ireland, the dwelling of St Columbus.

The entire house is built in the drystone technique, although it has later been repaired with some mortar, when they filled the openings between building elements with sand which was later agglutinated with water into a binding.

63

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Columbus' house is dated to the eleventh century. It is true that Ireland has a special climate, since even demolished churches remain after demolition as when they were demolished. Here, they would have long since disappeared.

Corbelling has its own rules and is erected with the aid of an equilateral triangle. Some constructions have a surpringly gentle inclination – even in drystone. Tins in Spain and icehouses in Switzerland have really gentle roofs. One would expect the internal construction to be 'regular', steep, but it is not. They use flat, largish stones, which can be laid more carefully than small ones. An illogical, non-supporting shape becomes bearing when it is fused – as for example an arch which only supports weight when it is completed.

The groundplan is circular, of course and the selected stones bear the pressure in each row individually.

Thin slates are found in Slovenia around Škofja Loka and are very decoratively shaped but today, sadly, are increasingly disappearing from our lives.

'Skrlje' or 'škrlji' on the Karst are thicker: as they come there. So a stronger construction of roofs is needed. In Volčji grad, a house covered by skrlje is called a 'skrlovka' or 'skrljevka'.

tam lomljen kamen, ki je za streho izbran v enaki debelini in v enakih dimenzijah. Vsa hiša je grajena v tehniki suhega kamna, pozneje pa so jo popravili z nekako malto, ko so zafugirali odprtine med gradniki, s peskom, ki se je z vodo pozneje sprijel v vezivo. Columba's house datirajo v enajsto stoletje. Res pa je, da je na Irskem prav posebna klima, saj tudi razrušene cerkve po rušenju ostajajo take, kot so se zrušile. Pri nas bi že zdavnaj izginile.

Korbeling ima svoja pravila in je postavljen s pomočjo enakostraničnega trikotnika. Nekatere konstrukcije pa imajo presenetljivo blage naklone, tudi v suhem kamnu. Tini v Španiji, pa ledenice v Švici imajo prav blage strehe. Človek bi pričakoval, da je notranja konstrukcija 'pravilna', strma. Pa ni. Pri tem gre za ploščate, večje kamne, ki jih lahko zlagajo bolj skrbno od majhnih. Nelogična, nekonstruktivna oblika postane nosilna, ko se spoji, kakor na primer obok, ki je nosilen le, če je zaključen.

Slika 56 / Figure 56 Primer ghiacciaie, ledenice v kantonu Ticino, Švica. Strop ledenice zavije tik pod vrhom, pod njim so stene povsem navpične. Vsaka polovica zase je povsem nenosilna. Streha postane konstruktivna, ko povežemo obe strani. Z obtežbo krovnega materiala se streha povsem utrdi in prenaša tudi velike obtežbe snega; objekti stojijo na višini 2500 metrov.

An example of a 'ghiacciaia', an icehouse in the canton of Ticino, Switzerland. The ceiling of the icehouse curves right below the top; beneath it the walls are completely vertical. Each half is entirely non-supporting. The roof becomes bearing when connected to both sides. The weight of the covering material fully consolidates the roof and it also supports a large weight of snow – the objects stand at a height of 2500 metres.

Slika 57 / Figure 57 Naklon kamnite kritine je enak tistemu v slami in v lesu: ena proti ena. Latinska kritina je lažja, za nosilno konstrukcijo potrebuje manj lesa, a spreminja tipiko in prepoznavnost objektov in krajine. Sprememba se še vedno kaže, tudi po namestitvi take iz korcev.

The inclination of a stone roof is the same as that in thatch or wood: one to one. The Latin covering is lighter, uses less wood for the support construction but changes the typical aspect and appearance of objects and the landscape. The change still shows even after replacement with barrel tiles.

Seveda je tloris krožen in izbrani kamni prenašajo tlake v vsaki vrsti posebej.

Tanke skriljaste 'škalce' najdemo v Sloveniji okrog Škofje Loke in so prav dekorativno oblikovane, a danes žal vse preveč izginjajo iz našega življenja.

'Skrlje' ali 'škrlji' na Krasu so debelejši, taki pač, kot jih tam dobijo.

Zato se potrebuje močnejšo leseno konstrukcijo strehe. V Volčjem Gradu pravijo hiši, ki je krita s skrljami, 'skrlovka' ali 'skrljevka'.

Kamnita kritina je vse redkejša, težko je dosegljiva, draga je in zahteva preveč lesa za nosilno konstrukcijo. Kakšne pa so še druge možnosti za

A stone covering is increasingly rare, it is difficult to execute, expensive and requires too much wood for the support construction. What other options are there for roofing a stone construction? In the second half of the nineteenth century, coverings were still exclusively from wooden shingles in Buzet, a small town in the middle of stone and with its walls

64

constructed in stone, (Fučić 2001: 11 ): they were even called 'skodle' (as in Slovene) and not the Croatian 'šindle' ( Fučić, 2001: 10 ). Not even the oldest inhabitants remember shingles on the Karst, though.

Divača was still thatch covered in the last century. Thatch on the Karst?

Thatch in the ‘burje’? Yes, but slightly different: it was a saddle roof wooden construction, which had ventilation between the gable walls and resisted the wind. The exceptional construction showed all the knowledge, originality and capacity of Karst man, who defied nature for centuries, with available materials and great intelligence.

Jakopin barn in Škocjan was such. During renovation some twenty years ago, the intelligence of the original builders was replaced by the ignorance of 'experts', who were incapable of understanding either tradition or the realisation of exceptional architecture. The 'experts' of some decision-making institution replaced the flexible roof construction with a cheap, rigid and tight roof, to which they gave the attributes of 'modern' architecture: an aluminium profile, copper gutters (which they then wittily clad in wood); they also ‘fixed’ the original entrance, which they feared the original builders had placed wrongly, arbitrarily in the gable.

kritje kamnitih konstrukcij? Še v drugi polovici devetnajstega stoletja je bil Buzet, mestece sredi kamna in v kamnitih zidovih, krit izključno z lesenimi skodlami (Fučić 2001: 11 ). Celo rekli so jim 'skodle' in ne po hrvaško 'šindle' ( Fučić, 2001: 10 ). A skodel na Krasu niti najstarejši ne pomnijo več. Pač pa je bila Divača še v preteklem stoletju pokrita s slamo. Slama na Krasu? Slama na burji? Da, a nekoliko drugače. Šlo je za sedlasto leseno konstrukcijo, ki je imela med zatrepnima zidovoma zračnost in se je v vetru podajala. Izjemna konstrukcija je kazala vse znanje, izvirnost in sposobnost kraškega človeka, ki je z dosegljivimi materiali in z veliko pameti kljuboval naravi stoletja in stoletja.

Tak je bil Jakopinov skedenj v Škocjanu. Ob prenovi pred nekako dvajsetimi leti pa je pamet prvinskih gradbenikov zamenjala nespamet 'strokovnjakov', ki niso bili sposobni razumeti ne izročila in ne realizacije izjemne arhitekture. 'Strokovnjaki' nekega odločujočega zavoda so zamenjali gibko strešno konstrukcijo s ceneno, togo in zatesnjeno streho, ki so ji dodali atribute 'moderne' arhitekture: aluminijaste profile, bakrene žlebove (ki so jih pozneje duhovito oblekli še v les), popravili so tudi prvotni vhod, ki so ga baje prvotni graditelji namestili napačno, samovoljno, v čelo.

Spačka, kot triumf neumnosti, si lahko še vedno ogledate v Škocjanu.

A vam tega zagotovo ne priporočam.

Posebna izvedba slamnate strehe na kamnitih obodnih zidovih pa je doma južno od našega Krasa in jo najdemo na primer na otoku Krk (Horvatič 2002). Hlev ima streho, krito s 'travino', kar bi po naše prevedli v slamnato. Njena značilnost je, da v temenu ni sklenjena, pač pa odprta. Gre za toplo podnebje, kjer bi se v zaprtem delu strehe zadrževala vročina in bi višala temperaturo hleva. To bi bilo za živali slabo. Odprta streha (kakor je odprta kupola Panteona v Rimu na primer) bi motila človeka pri bivanju, živali ne. Zanimivo: 'sodobni' načini hlevarjenja uporabljajo ta način strehe pri 'modernem hlevu'.

Kamnite strehe je - predvsem zaradi neekonomske, pa tudi zaradi neekološke izvedbe - zamenjala opečna kritina, latinski korci. Ti so poenostavljena izvedba rimske strehe, ki pa jo je treba na Krasu obtežiti s kamni ali vdelati na planete z malto. Rezultat je sprememba prepoznavnosti, identitete, tako hiše kot naselij Krasa. Z eno samo izjemo: spahnjenca je še vedno krita s kamnom, saj naklon korcev ne dovoljuje zadosti hitrega odtoka dima v dimnik.

Tipika Krasa se je tako spremenila, a ker je šlo za ekonomsko rešitev, ki je zaobsegla ves Kras in omogočila ljudem streho nad glavo, je šlo za celovito spremembo krajine. Kot je bil Kras nekdaj poraščen z gozdom, potem posekan, spremenjen v pašniške površine, končno pa so te površine spet zaraščene v današnje stanje, smo ljudje to spremembo privzeli kot dejstvo. Ne nazadnje je že Vitruvij rekel, da so 'uporaba, konstrukcija in lepota' sestavni deli arhitekture (Vitruvij 1999: 11). Preprosto rečeno: uporaba, uporabnost in dosegljivost, tudi ekonomska, so Kras spremenile v današnje stanje.

Slika 58 / Figure 58 Jakopinov skedenj, kot je izgledal pred posegom nestrokovnjakov neodgovornih služb.

Jakopin's barn, as it looked before the intervention of non-professionals from an irresponsible service.

The deformity – as a triumph of stupidity – can still be seen in Škocjan, though I certainly don't recommend it.

A special form of thatched roof on stone circumferential walls can also be found south of the Slovene Karst, for example on the island of Krk (Horvatič 2002): the stable has a roof, covered with 'travina', which could be translated as thatch. Its characteristic is that it is not terminated at

Arhitekturne celote Medtem ko menhir še ni arhitektura, je pil že. Naslednja je hiška, ki ima že prostor za zavetje. Hiša je bivalni objekt, ob katerem stoji še

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

65

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

the ridge but open: it is a warm climate in which the heat would be retained in the closed part of the roof and raise the temperature of the stable. This would be bad for the animals. The open roof (as the cupola of the Pantheon in Rome is open, for example) would bother people in a dwelling, but not animals. It is interesting: the 'contemporary' method of stabling uses this roofing technique in a 'modern' stable.

Stone roofs – mainly because of cost but also because of the unecological execution – have been replaced by tile covering, Latin barrel tiles. These are a simplified form of Roman roof, which needed to be weighted with stones on the Karst or set in mortar. The result is a change in appearance, in the identity of such a house, as well as of settlements on the Karst.

With a single exception: the ‘hearth space’ is still stone covered, since the inclination of barrel tiles does not allow a sufficiently fast egress of smoke in the chimney.

The typical features of the Karst thus changed but, because it was an economic solution that embraced the whole Karst and enabled people to have a roof over their head, it caused a complete change of the landsacpe. Just as the Karst was formerly overgrown with forest, and then cleared, changed into pasture, and finally these areas have again overgrown into today's state, people have accepted these changes as fact. Not least, Vitruvius said that 'use, construction and beauty' are integral elements of architecture (Vitruvius 1999: 11). Put simply: use, functionality and availability, including economic, changed the Karst into what it is today.

niz drugih: za živali, za delo, za spravilo. Domačija je sklop bivalne hiše z drugimi objekti. Na Krasu je to zaradi vetra obrnjeno navznoter, delovno dvorišče ščiti visok kamnit zid.

Vas je sestav hiš ali posamičnih domačij, zaradi skupnih interesov.

Mesto je na Krasu umetna tvorba, ki jo začne fevdalec z gradom ali utrdbo. V kolikor je grad zadosti velik, se okrog njega naselijo podložniki, v njem pa meščani. Če se razvije infrastruktura (kanalizacija, voda, elektrika), se tudi mesto razvije in razširi.

Tako posamična domačija, vas in mesto tvorijo kulturno krajino, ki je na Krasu zaradi uporabe značilnega in dosegljivega kamna skladna z okoljem.

Hiša Hiša je objekt iz gline, lesa ali iz kamna. Na Krasu so hiše vedno kamnite, čeprav je uporaba ilovnatega ometa prek suhega zidu pogosta. Zaradi močnega vetra je posamičnih domačij, posebej pa posamičnih hiš malo. Največ se jih stiska v gruče po vaseh.

Architectural totality While a menhir is not yet architecture, a wayside shrine already is. The next thing is a ‘hiška’ which already has space for shelter. A house is a residential structure, beside which stand a range of other objects: for animals, for work, for storage. A farmstead is a complex of a dwelling with other structures: on the Karst, because of the wind, this is turned inwards and the working yard protected by high stone walls.

A village is a composition of houses or individual farmsteads, because of common interests. A town on the Karst is an artificial creation, which a feudal lord began with a castle or fortress. Insofar as the castle was big enough, tenants settled around it and citizens within. If infrastructure develops (sewerage, water, electricity) the town also develops and extends.

Individual farmsteads, villages and towns thus create a cultural landscape, which, on the Karst, due to the use of characteristic available stone, blends with the environment.

Slika 59 / Figure 59 Najstarejši tip vzdolžne, enocelične hiše na Krasu (Trebče/Trebiciano).

The oldest type of longitudinal, single cell house on the Karst (Trebče/Trebiciano).

Najstarejša hiša je enocelična, vzdolžna, z ognjiščem na enem koncu, ki je izpahnjen. 'Spahnjenca' je prostor z odprtim ognjiščem, ki je nekoliko dvignjeno po vsej površini in ima za osvetlitev tudi okno.

Ognjišče je tako odmaknjeno od bivalnega dela zaradi toplote, saj so morali kuriti tudi poleti, ko je na Krasu dokaj toplo.

Na tem delu je tudi dimnik, ki je masiven in visok. Masiven mora biti, da ga sonce v jutrih ne pregreje in da 'potegne' dim navzgor.

Na pogled je kraški dimnik zakompliciran. Množica manjših odprtin, ki si sledijo pod kotom in v raznih smereh, skrbi, da deluje tudi v močni burji. Zaradi toplote, vetra, sonca in mraza je dimnik navadno ometan. Suhi zid bi prekmalu popustil pred nepopustljivo naravo.

House A house is an object from clay, wood or stone. On the Karst, a house is always stone, although the use of clay cladding over drystone is common.

Because of the strong wind, there are few individual farmsteads and especially individual houses. They are usually huddled in villages.

The oldest house is single cell, longitudinal, with a fireplace at one end, which is dislocated. The 'spahnjenca' is a space with an open hearth, which is slightly raised and has a window for light. The hearth is thus

66

withdrawn from the dwelling part because of the heat, since it had also to be used in summer, when the Karst is hot.

There is also a chimney in this part, which is solid and high. It has to be solid so that the sun does not overheat it in the morning and so that it draws the smoke upwards. A karst chimney is complicated in appearance: the mass of small openings, which follow one another at an angle and in different directions, ensure that it also works during the strong burje. Because of the heat, wind, sun and cold, the chimney is normally plastered: a dry wall would too quickly give way to unforgiving nature.

The next stage is for the house to be raised by a storey, slowly several rooms develop.

Fundamental change only occurred with the appearance of the 'borjač', an enclosed courtyard that protects the house on the inside from the wind (Lah 1994). At that time the house gained wooden galleries, which, because of the extreme climatic differences, are a visible link with the external space, also usable for drying. A terrace house is a special form of house, when units stand beside each other in a row. This is a type of urban building but is even more effective on the Karst. The 'spahnjenca' is always located on the groundplan on the longitudinal axis. This holds for the individual, oldest erection as well as for terrace housing: these are erected one beside another on the longer side so that the longitudinal axis of an individual house is replaced by the longitudinal direction of the series.

A house, whether alone or as a farmstead, has as few openings as possible on the outside. Such houses, like farmsteads in Notranjska, where there is less wind, are large and have a typically vaulted groundfloor. On the whole line between Trieste and Vienna, rich transport inns flourished in the eighteenth century, which enabled traffic with yoked pairs. In the middle of the nineteenth century, with the coming of the railway to Trieste, for the most part these inns went bankrupt. Whence the apparently overlarge complex of farmsteads: mainly auxiliarly buildings.

Together with the now defunct transport stations, ice making flourished, made possible by exploitation of 'kals' in the non-pasturing season and improved the economy of the Karst, although only for the wealthiest. A farmer who had several kals and broke the ice in winter and spring with a farm labourer, earned very little, but a large landlord with an icehouse, who was organised and provided transport to Trieste, where the ice was sold, was thus enriched.

Naslednja stopnja je hišo dvignila za nadstropje, počasi se razvije več prostorov. Korenita sprememba pa se zgodi šele s pojavom borjača, zaprtega dvorišča, ki hišo na notranji strani varuje pred vetrom (Lah XX). Takrat dobi hiša lesene mostovže, ki so – zaradi ekstremnih klimatskih razlik – navidezna povezava z zunanjim prostorom, uporabna tudi za sušenje. Posebna oblika hiše je vrstna hiša, ko stojijo enote druga ob drugi v nizu. To je tip mestne gradnje, a je na Krasu še najučinkovitejši. Spahnjenca leži v tlorisu vedno na vzdolžni osi.

To drži za posamično, najstarejšo postavitev, pa tudi za hiše v nizu. Te so postavljene druga ob drugo z daljšo stranico, tako da vzdolžna os posamične hiše zamenja vzdolžno smer niza.

Hiša, najsi bo sama ali kot domačija, ima na zunanji strani čim manj odprtin. Tako hiše kot domačije na Notranjskem, kjer je vetra manj, so velike in imajo značilna obokana pritličja. Na vsej črti med Trstom in proti Dunaju so se v osemnajstem stoletju razmahnile bogate furmanske gostilne, ki so omogočale promet z vpregami. Sredi devetnajstega stoletja, ob prihodu železnice v Trst, so te gostilne večinoma propadle. Od tod na videz preveliki sklopi domačij, predvsem gospodarskih poslopij. Ob usahlih furmanskih postajah pa je cvetelo ledeničarstvo, ki je dopolnjevalo izrabo kalov v nepašni sezoni in dvigalo gospodarstvo Krasa, a le za najbogatejše. Kmet, ki je imel nekaj kalov in je v zimskem in pomladnem času s hlapci razbijal led, je zaslužil bolj malo, zato pa je bogatel veleposestnik, ki je imel ledenice, je organiziral in izvajal prevoz v Trst in led prodajal.

Domačija To je sklop bivalne hiše in gospodarskih poslopij z delovnim dvoriščem, ki je zaprto z vhodom. Razen uskoških domačij v Beli krajini (Juvanec 2012: 97) je to edini tip zaprte domačije v Sloveniji.

Farmstead This is a complex of dwelling and auxiliary buildings, with a working yard, which is closed with an entrance. Except for 'Uskoki' farmsteads in Bela Krajina (Juvanec 2012: 97), this is the only type of closed farmstead in Slovenia.

The dwelling, for the sake of protection, is slightly more flexibly designed: the ‘borjač’ provides protection from the burja, at least on the inside.

The galleries open into it and have either external or internal stairs. The house is turned explicitly inwards, only bare walls look outwards. These are often convex, because a convex wall better resists the wind.

Slika 60 / Figure 60 Značilna domačija z obodnim zidom, Šmarje pri Sežani.

Typical farmstead with circumferential wall, Šmarje by Sežana.

Bivalna hiša je zaradi varovanja nekoliko bolj prožno oblikovana.

Borjač ji zagotavlja varnost pred burjo vsaj na notranji strani.

Mostovži se odpirajo vanj in imajo bodisi zunanje bodisi notranje

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

67

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

The walls are stone: in the corners they are constructed in the drystone technique, some dry walls are sealed with clay daub; only later and larger, richer ones could afford lime mortar as binding. The borjač is enclosed by high walls, which open with a stressed entrance (Lah XX).

These are double doors, which have a lintel or an arch, over which is a roof. Every owner desires a solid stone lintel over the entrance, which measures at least two and a half metres high so that a wagon can be driven through. High quality stone for the lintel is hard to obtain, so the majority of entrances are composed of smaller stones in an arch. When a stone entrance could not be afforded, the lintel is wooden: because of comparison with stone, it is over-dimensioned. Another element of the entrance is a shrine with a saint.As a simple niche or with a prominent stone frame, it is often an exceptional stress to the space.

stopnice. Hiša je obrnjena izrazito na notranjo stran, navzven kaže gole zidove. Ti so marsikje celo usločeno oblikovani, da se konveksni zid bolj upira vetru. Zidovi so kamniti. V vogalih so večji kamni, da zagotavljajo trdnost zgradbe. Najstarejše zgradbe so zidane v tehniki suhega kamna, nekateri suhi zidovi so zatesnjeni z ilovnatim ometom, le poznejše in večje, bogatejše, so si lahko privoščile apneno malto kot vezivo. Borjač je zaprt z visokim zidom, ki se odpira z izrazitim vhodom (Lah 1994 ). To so dvokrilna vrata, ki imajo preklado ali obok, prek katerega se pne streha. Želja vsakega lastnika je masivna kamnita preklada prek vhoda, ki meri vsaj dva metra in pol, da lahko vanj zapelje voz. Kvaliteten kamen za preklado je težko dobiti, zato je večina vhodov sestavljenih iz manjših kamnov v loku. Kadar pa si niso mogli privoščiti kamnitih vhodov, je preklada lesena; zaradi primerjave s kamnito je predimenzionirana, prevelika.

Element vhoda je še znamenje z zavetnikom, ki je kot preprosta niša ali pa z imenitnim kamnitim okvirjem mnogokrat izjemen poudarek prostora.

Village Villages on the Karst were usually created at crossroads, at the edge of the few plains or on a hill. It is therefore usually a roadside type of village, and because the roads were formrly intended for wagons drawn by a pair of animals, these are narrow and the houses that border the road press onto it. Not infrequently the houses are larger in the upper floors than on the groundfloor, which is set back for wagons. Even the plaster on the corner is removed to enable passage (Štanjel, for example). The stones to protect the corner are a perfectly normal matter and crucial for preserving the solid construction.

Villages were usually created gradually, from house to house and from farmstead to farmstead, so village roads are not straight: the houses are very often curved to exploit the parcel of land and enable passage.

A church often stands outside the village core; beside the church is a separate belfry and within the context of the church a common granary, which has a cellar and an upper storey; insofar as this is possible. A kal also belongs within this complex, which completes the whole. A church was of course occasionally erected outside the core; it usually created a new core because of the spatial possibilities.

Vas Vasi so na Krasu najpogosteje nastale v križiščih cest, ob robu redkih ravnin ali na hribu. Gre torej največkrat za obcestni tip vasi, ker pa so bile ceste nekdaj namenjene vozovom z vpregami, so te ozke, hiše, ki mejijo nanje, pa silijo na cesto. Nemalokrat so hiše v nadstropju večje od pritličja, ki se umika vozovom. Še več, celo omet v vogalu je odstranjen, da omogoči prehod (Štanjel na primer). Kamni, ki ščitijo vogal, pa so sploh povsem običajna reč in nujna za ohranitev trdne konstrukcije.

Vasi so nastajale praviloma postopoma, od hiše do hiše in od domačije do domačije, zato vaške ceste niso ravne. Hiše so mnogokrat zavite, da izkoristijo parcelo in omogočijo promet.

Town Štanjel is the only typical town on the Karst with the characteristics of a fortified hilltop town. The town streets wind all the way to the top, the houses are small and are not typical karst houses. Because of the rocky terrain, they do not have basements, so cellars are on the ground floor and the living quarters in an upper story, accessible by outside stairs, which are shaded by a pergola.

Today's decay of the town is a result of undeveloped infrastructure, which does not allow normal settlement and development. Even tourism, or perhaps especially tourism, is poorly developed because of this, although there is no lack of visitors.

The original influence of the architect Fabiani is most evident from the gardens on the flanks of Štanjel.

Some castles or fortresses remained isolated in their protective function (Branik and Rihemberk), others developed urban activities within their walls (Vipavski Križ), but because of the lack of a populated hinterland, a need, they did not develop into towns.

Slika 61 / Figure 61 Vas Betanja.

Village Betanja.

Cerkev mnogokrat stoji tudi zunaj vaškega jedra, ob cerkvi je ločen zvonik, v okviru cerkve pa še skupna kašča, ki ima klet in nadstropje.

Kolikor je mogoče, spada v ta sklop še kal, ki dopolnjuje celoto.

Seveda so cerkev redkokje postavljali zunaj jedra, navadno se je ustvarilo novo jedro zaradi prostorskih možnosti.

68

Mesto Značilno mesto je na Krasu le Štanjel, ki ima značilnosti utrjenega mesta okrog hriba. Mestne ulice se vijejo vse do vrha, hiše so majhne in nimajo značilnosti kraške hiše. Zaradi skalnatega terena nimajo kleti, ki so tako v pritličju, bivalni del pa je v nadstropju dosegljiv po zunanjih stopnicah, ki jih senčijo pergole.

Današnje propadanje mesta je posledica nerazvite infrastrukture, ki ne omogoča normalne poselitve in razvoja. Tudi turizem – ali pa predvsem turizem – je zaradi tega slabo razvit, čeprav obiskovalcev ne manjka. Avtorski vpliv arhitekta Fabianija je najbolj viden v vrtu na brežinah Štanjela.

Nekateri gradovi ali trdnjave so ostali osamljeni v svoji varovalni funkciji (Branik in Rihemberk), drugi so razvijali mestne dejavnosti znotraj obzidja (Vipavski Križ), a se zaradi premajhnega zaledja ljudi, potreb, niso razvili v mesta.

Novejša mesta, tudi obmorska, so imela drugačen razvoj; predvsem tuje vplive. V mestu se vernakularnost izgublja, saj je mesto sklop raznih potreb, dejavnosti in strok. Pri tem je imel Kras še najmanj vpliva, razen seveda materiala, kamna.

Slika 62 / Figure 62 Izola, primorsko mesto v kamnu, ki je nastalo - skladno z imenom (izola - isola - otok) - na otoku.

Izola, a Primorska town in stone, which was created on an island (izola – isola = an island).

Krajina Kraški svet veže morje z Nanosom, Notranjsko z Brdi, matični Kras je njegova srčika. Nekdaj je bil poraščen z gozdovi, potem so ga izsekali, da je predstavljal neizmerno bogastvo pašnikov. Najprej za drobnico, potem za govedo. Na obrobjih pašnikov se je razvila nova kultura: grajenje hišk. Danes je Kras spet zaraščen, žal divje in nekontrolirano.

Newer towns, including those on the coast, had a different development: above all foreign influences. The vernacular is lost in towns, since a town is a complex of various needs, activities and trades. The Karst has least influence in this, except of course for the material, stone.

Landscape The Karst world connects the sea with Nanos, Notranjska and Brdo; the central Karst is its heart. It used to be overgrown with forest but this was felled, so that it provided an immeasurable richness of pasture; first for small cattle and then beef. A new culture developed on the fringes of the pastures: the construction of 'hiškas'. Today, the Karst is again overgrown, sadly wild and uncontrolled.

The most important elements of the landscape are swallowholes, in which the diligent people laid out fields and slopes, on which grapevines grow. Trellises then became important, grapevines beside walls slowly became a thing of the past. There are ever fewer kals: they became unnecessary and only represent the culture of our forebears today.

The subterranean world of the Karst is a special story, nature there is exciting, varied, always full of surprises, also when seen close up. The landscape of the Karst, not just the central Karst, the entire karstic world – from Hohenwart among the Udine lowlands, through the central Karst, Dalmatia, parts of Bosnia and Albania all the way to Greece (Kranjc 1997: 17) is an immeasurable wealth of nature and man. Nowhere else in Slovenia is nature so cruel, severe and unforgiving, but both beautiful and poetic. Beautiful and poetic to man, who was able with work, perseverance, intelligence, with high culture to the environment, to win his own space and survival.

Slika 63 / Figure 63 Krajina se je na Krasu spreminjala med gozdnato in pašniško, danes se pašniki vse bolj nekontrolirano obraščajo z vegetacijo. Človekovi posegi v kamnu so jasno vidni.

The landscape of the Karst changed from forest to pasture but today the pastures are ever more uncontrollably overgrown with vegetation. Human interventions in stone are clearly visible.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

69

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Stone construction in the environment, influences and appearance, characteristics Stone in the environment is entirely natural and, whatever we do with it, it belongs in the environment and blends with it. In the Alps, it provides durable construction, by the sea it drinks in the warmth, with its solidity it ensures strong construction, on the Karst it protects from the wind.

It can have a number of artistic characteristics: shape, colour, texture and surface. Man composed all these elements into stone compositions for kings, for the gods and for the dead, and for himself: for permanent use and for occasional residence.

Another aspect of interest: there is a saying that a good home is 'solid as a rock'. The name Peter is derived from the Latin for a rock.

The oldest known Karst house is single cell, with a raised hearth, of a length that appears on the outside as a 'spahnjenca' (Fister 1985: 225), a 'dislocated' part of the house with a chimney. There are not many individual houses on the Karst, though: such houses have five external, unprotected sides. The burja is a strong wind. So a farmstead, as a complex of dwelling, stable or barn, is enclosed and concluded with a high stone wall, which opens outwards with a large entrance, enabling entry for both a wagon and livestock. A farmstead is thus enclosed, such as is not found anywhere else in Slovenia – except the Uskoki houses in Bela krajina (Fister 1985: 282).

A village is not generally strung tightly around a church, as is the case elsewhere in Slovenia. The latter has, in addition to a granary, which usually stands quite close, also a well, a kal and drinking trough and, above all, a large open space. Dwellings are squeezed together, without order, just as long as they are protected as much as possible from the common enemy: the wind. So the walls of farmsteads that create a village are neither parallel nor level: they are often interrupted, they wind here and there. Not infrequently, a rounded corner can be found beside the road that is almost smooth (Štanjel), and the corner stone is in general an excellent solution for protecting the wall from the wheels of wagons.

The internal part of the borjač is always paved to enable farmwork and so that it can be cleaned. Raised galleries connect the spaces and protect from the strong sun. When the sun is low, the sun's warmth is very welcome.

There are few towns on the Karst: Štanjel is an excellent example, other towns are later creations and follow the urban planning of their own time. Štanjel is set on a hill, within the castle or within its walls. The houses are strung along the spiral road uphill. A house in a town is always higher because of the lack of space, as they are also here. The entrance is by stairs to the balcony, where there is the entrance, below are stables. The houses are often accessible from the ground at the rear but here is only the 'back' entrance.

Medieval castles were created for defence against attackers, before the massive use of ammunition, so they have towers, which are the start and basic element of a castle, always circular in shape. The corner is the weakest element of the construction of a wall; it does not have a circular

V krajini so najpomembnejši elementi vrtače, v katerih so skrbni ljudje uredili njive, pa brežine, kjer raste vinska trta. Tako so latniki postali pomembna kategorija, vinska trta ob zidovih je počasi izumrla. Kalov je vse manj. Postali so nepotrebni in danes predstavljajo le še spomin na kulturo dedov.

Podzemski svet Krasa je posebna zgodba, narava je tam vznemirljiva, razgibana, vedno polna presenečenj, tudi kadar pogleda na plano.

Krajina Krasa, ne le matičnega, vsega kraškega sveta – po Hohenwartu med Videmsko ravnino, prek osrednjega Krasa, Dalmacije, dela Bosne in Albanije vse do Grčije (Kranjc 1997: 17) – predstavlja neizmerno bogastvo narave in človeka. Nikjer drugje v Sloveniji ni narava tako kruta, ostra in neizprosna, a tako lepa in poetična. Lepa in poetična do človeka, ki si je znal s svojim delom, vztrajnostjo, bistrostjo, visoko kulturo do okolja izboriti svoj prostor in preživetje.

Kamnita gradnja v okolju, vplivi in izgled, značilnosti Kamen v okolju je prav naravna reč in kar koli naredimo z njim, v okolje sodi in se z njim staplja. V Alpah predstavlja obstojno konstrukcijo, ob morju vpija toploto, s svojo maso zagotavlja močno konstrukcijo, na Krasu ščiti pred vetrom.

Lahko ima več likovnih značilnosti: obliko, barvo, teksturo, površino.

Vse te elemente je človek sestavil v kamnite kompozicije za kralje, za bogove in za mrtve, pa tudi zase, za stalno uporabo in za občasno bivanje. Ob tem še zanimivost. Pregovor pravi, da je dober dom 'trden kakor skala'. Pri tem pomeni 'petra' 'skalo' (ime Peter pa je poslovenjeno kot 'Skalko').

Najstarejša znana kraška hiša je enocelična, z dvignjenim ognjiščem v dolžini, ki se na zunaj kaže kot 'spahnjenca' (Fister 1985: 225), 'izpahnjeni' del hiše z dimnikom. A posamičnih hiš na Krasu ni veliko.

Imajo pet zunanjih, nezavarovanih strani. Burja pa je močan veter.

Zato je domačija kot sestav bivalnega dela, hleva ali skednja zaprta in zaključena z visokim kamnitim zidom, ki se navzven odpira z velikim vhodom, ki omogoča uvoz tudi vozu in živini. Domačija je torej zaprta, česar ne najdemo nikjer drugje v Sloveniji, razen v uskoških hišah Bele krajine (Fister 1985: 282).

Vas praviloma ni nanizana tesno okrog cerkve, kot je primer drugje na Slovenskem, ta ima ob kašči, ki navadno stoji prav blizu, še vodnjak, štirno in napajališče ter predvsem velik odprt prostor. Bivalne hiše se drenjajo tesno druga ob drugi, brez reda, le da so čim bolj zaščitene pred skupnim sovražnikom, vetrom. Zato zidovi domačij, ki tvorijo vas, niso ne vzporedni ne ravni, mnogokrat se lomijo, tečejo zavito in okroglo. Nemalokrat najdemo celo ob cesti zaokrožen vogal, ki je zgoraj oglat (Štanjel), vogalni kamen pa je sploh imenitna rešitev za ohranjanje zidu pred kolesi vozov. Notranji del borjača je vedno tlakovan, da omogoča kmečka dela in da ga lahko čistimo. Mostovži v višini povezujejo prostore, spodaj pa varujejo pred premočnim soncem. Ko je sonce nizko, pa si sončne toplote prav želimo.

Mest je na Krasu malo. Imeniten primer je Štanjel, ostala mesta so poznejšega nastanka in sledijo urbanističnim posegom svojega časa. Štanjel je postavljen v hrib, v grad oziroma v njegovo obzidje. Hiše

70

tower. The builders knew this, either from schooling or from experience.

Precisely here is the point of contact with the simplest architecture in stone: with the 'hiška', which was erected without models, original and always invented anew.

Architecture is an excellent thing: the simplest things are always the best.

If the most demanding defensive architecture is modelled on this simplicity, this must be important. This is the peak and also the basic message of my thinking.

Because stone is a natural material, which appears more or less in its own shape, it is close to nature and blends with it. Because of its hardness and the difficulty of working it, even man could not spoil it.

tečejo v nizu ob vibasti cesti navkreber. Hiša je v mestu zaradi premalo prostora vedno višja, tako je tudi tukaj. Vhod je po stopnicah do balkona, spodaj so hlevi. Z zadnje strani pa so hiše mnogokrat dosegljive tudi s terena, a to je le 'zadnji' vhod.

Srednjeveški gradovi so nastali kot obramba pred napadalci, še pred masovno uporabo streliva. Zato imajo stolpi, ki so začetek in temeljni del gradu, vedno okroglo obliko. V konstrukciji zidu je najšibkejši člen vogal, okrogel stolp ga nima. Graditelji so to vedeli, bodisi iz šol ali iz izkušenj. In prav tu je stična točka z najpreprostejšo arhitekturo kamna, s hiško, ki je bila postavljena brez vzorov, izvirno in je bila vedno na novo izumljena.

Arhitektura je imenitna reč, najpreprostejše stvari so vedno najboljše.

In če se najzahtevnejša obrambna arhitektura zgleduje po tisti najpreprostejši, mora biti ta že pomembna. To je vrhunec in temeljno sporočilo tudi mojega razmišljanja. Ker je kamen naravni material, ki nastopa bolj ali manj v sebi lastni obliki, je naravi blizu in je skladen z njo. Zaradi trdote in zaradi zahtevne obdelave ga niti človek ni mogel pokvariti.

The importance of stone among people, attitude to it Man recognises all the characteristics of stone and its advantages, so he appreciates and respects it. Because it is difficult to work, it has simple forms and few decorative elements, which are therefore more considered and more effective. Its use in architecture is limited to key elements, which create the construction. When man outlines a stone on the plaster, it is because of the desire to have stone there, because it would be more appropriate thus and in this place. Man has learned a great deal from stone: the hardness ensures long life. Because for the most part contrasts attract, the attitude of man to stone is warm, refined and soft, he expresses gratitude for its quality. The use of stone in everyday life is not therefore coincidental.

Pomen kamna med ljudmi, odnos do njega Človek pozna vse značilnosti kamna in njegove prednosti, zato je cenjen in spoštovan. Ker ga je težko obdelovati, je preprostih oblik in z malo dekorativnimi elementi, ki so zato bolj premišljeni in bolj učinkoviti. Njegova uporaba v arhitekturi je omejena na ključne elemente, ki tvorijo konstrukcijo. Kadar človek na omet nariše kamen, je to zaradi želje, da bi kamen tam bil, ker bi bil tak in na tem mestu bolj umesten. Človek se je od kamna naučil mnogo; trdota zagotavlja dolgo življenje. Ker pa se privlačijo predvsem kontrasti, je odnos človeka do kamna topel, pretanjen in mehak, izraža hvaležnost njegovi kvaliteti. Uporaba kamna v vsakdanjem življenju torej ni slučaj.

Stone as a building material and its future Stone is extremely suitable as a building material in mass constructions.

Its heat conductivity, large mass and demandingness of working reduces its use in everyday life. Stone was long the building material for kings, the gods and for the dead, so for the rich and appreciated and less for ordinary man. Solid stone replaces the use of cladding, whereby the construction is slightly different, and stone thus provides protection and appearance.

The replacement of stone by artificial stone is not possible everywhere, although technically artificial stone is fully its equal. Technologies provide the shape and properties of artificial stone, with suitable surfaces and, above all, better construction properties than natural stone.

It is entirely logical that, between the substitute and natural stone, man consciously and intuitively appreciates real stone more. Concrete, and above all reinforced concrete, offers much more but it cannot replace stone.

Stone is timeless, but functional, modern, beautiful and close to man; as is its architecture.

Kamen kot gradbeni material in njegova bodočnost Kamen je kot gradbeni material izjemno ustrezen v množici konstrukcij. Njegova prevodnost toplote, velika masa in zahtevnost obdelave zmanjšujejo uporabo v vsakdanjem življenju. Že od nekdaj je bil kamen gradbeni material za kralje, bogove in za mrtve, torej za bogate in cenjene in manj za navadnega človeka. Masivni kamen izpodriva uporaba oblog, kjer je konstrukcija le nekaj drugotnega, kamen pa tako zagotavlja zaščito in videz.

Zamenjava kamna za umetni kamen ni možna povsod, čeprav ga tehnično povsem enakovredno zamenjuje. Tehnologije zagotavljajo oblike in lastnosti umetnega kamna s primernimi površinami in predvsem z boljšimi konstrukcijskimi lastnostmi, kot jih ima naravni kamen. Povsem logično pa je, da človek med nadomestki in naravnim kamnom zavestno in intuitivno bolj ceni pravi kamen. Beton in predvsem armirani beton nudita mnogo več, a zamenjava za kamen nista.

Kamen je brezčasen, vedno uporaben, moderen, lep in blizu človeku.

Taka je tudi njegova arhitektura.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

71

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

72

Objekti, predstavitev Kraški svet Objects, presentation The Karst

73

Domačija

Farmstead

Domačija je zaključen sklop bivalne hiše z gospodarskimi objekti, ki jih funkcionalno veže delovno dvorišče. Stoji praviloma posamič, zato je v krajini poseben poudarek prostora. Domačija v slovenskem etničnem prostoru ni ne enotna in ne primerljiva. Medtem ko je v Alpah hiša velika in domačija predstavlja predvsem samozadostno gospodarstvo, ki mora veliko družino preživeti čez zimo, so na severovzhodu domačije raztegnjene in se gospodarski del vedno drži bivalnega. Posamične hiše skoraj ne najdemo, pa še ta ima kleti (posebej za vino in take za poljščine) v sklopu enotne zgradbe.

Osrednji del Slovenije pozna predvsem posamično hišo in vzporedne prostore, od katerih je najpomembnejše gospodarsko poslopje.

To je tudi najvpadljivejše s svojim zidanim obodom in leseno osrednjo organizacijo, ki loči spravilo krme po živalih, spodaj so ob hlevih še mlekarnica, včasih še kovačnica ali mizarska delavnica. Oba boka sta zidana, z lesenimi masivnimi stopnicami in prezračevalnimi linami.

Južni del ima spet manjše domačije, kjer bivalne hiše stojijo posamič, gospodarski objekti pa so razporejeni prosto naokrog. Razen seveda v uskoških domačijah, kjer bivalni del z gospodarskim tvori zaprto dvorišče, ki ga oklepa še ograja z vidnim vhodom. Tudi vhod v hišo ima lesena vrata, ponekod pa je domačija tako stisnjena, da predstavlja vhod le konico trikotnika, ki ga oklepa bivalni del z gospodarskimi objekti. Tako oken navzven sploh ni, le ena sama vrata, ki jih je mogoče čim bolj uspešno braniti. To je tudi edini namen uskoške gradnje.

Notranjska ima s Krasom enotnen razvoj furmanstva, ki je oblikoval velike furmanske gostilne, ki določajo naselja ob povezavah kontinenta s Trstom in z Reko. Na Pivškem in Postojnskem najdemo ogromna gospodarska poslopja z obokano prednjo stranico, saj je bilo obilo dela z vpregami na prostem. S prihodom železnice sredi devetnajstega stoletja je ta način prevoza zamrl, arhitektura je ostala.

Kraški svet ima na matičnem Krasu majhne, preproste vzdolžne hiše s spahnjenco v čelu in seveda z masivnim dimnikom. Pozneje se tloris razvije iz enoceličnega v mnogoceličnega in še v nadstropja, spahnjenca pa ostaja ključni del. Kraška hiša je tako vedno nadstropna, z zunanjimi mostovži po vsej dolžini, s katerih je kontroliran borjač, delovno dvorišče.

Domačija je tako bivalni objekt z gospodarskim, oba branita dvorišče pred vetrom. Varovan notranji prostor omogoča uporabo mostovžev, predvsem pa je značilen masivni vhod z lesenimi vrati.

Posebna arhitektura je v Breginskem kotu, kjer se nadstropne hiše stiskajo v sklop in kažejo vetru hrbet, na drugi strani pa se uporabno odpirajo z mostovži.

A farmstead is a concluded complex of residence with auxiliary buildings, functionally bound to a working yard. It generally stands individually, so gives a particular stress in the landscape. Farmsteads in the Slovene ethnic space are neither uniform nor comparable. While a house in the Alps is large and a farmstead is above all a self-sufficient economy, which must support a large family through the winter, farmsteads in the northeast are elongated and the auxiliary part is always attached to the dwelling. Individual houses are almost never found and even these have a cellar (individually for wine and for field crops) in the context of a single building.

The central part of Slovenia has mainly individual houses and parallel buildings, of which the most important is the auxiliary building.

These are also the most noticeable, with their masonry periphery and wooden central organisation, which divides the storage of grain from the space for animals, and below, beside the stables, also the dairy, sometimes a forge or carpentry workshop. Both flanks are stone built, with solid wooden stairs and ventilation openings.

Southern Slovenia again has smaller farmsteads, in which the dwelling stands individually and auxiliary buildings are distributed freely around. Except, of course, in Uskok farmsteads, in which the dwelling part with auxiliary buildings creates a closed courtyard, which is further reinforced with a wall with visible entrance. Even the entrance to the house has wooden doors: in some places the farmstead is so compressed that the entrance represents only the point of a triangle, enclosed by the residential part with the auxiliary buildings. So there are no windows at all facing outwards, only the doors, which can be most successfully defended: this is also the sole purpose of Uskok building.

Notranjska had uniform development of cartage with the Karst, so large transport inns emerged, which define settlements along the links between the continent and Trieste and Rijeka. In the Pivka and Postojna area, there are huge auxiliary buildings with vaulted frontages, since there was abundant work in the open with carriage teams. With the arrival of the railway in the middle of the nineteenth century, this method of transport died out, but the architecture remained.

The central Karst has small, simple longitudinal houses with spahnjenca, or hearth room, at the gable end and, of course, a massive chimney. The groundplan later developed from single cell to multi-cell and to an additional storey, with external galleries throughout the length from which the borjač, the working yard, is monitored.

A farmstead is thus a residential building with auxiliary premises, which protect the working yard from the wind. A protected inner space is provided by the use of covered galleries and, above all, the massive entrance with wooden doors.

There is special architecture in Breginjski kot, where two-storey houses are compressed into a complex and show their backs to the wind and, on the other side, are functionally open with galleries.

74

<<1 Betanja Domačija na Krasu je sestav bivalne hiše in gospodarskih objektov, ki stojijo navadno v zaokroženi obliki, da se s hrbtom varujejo pred burjo. V dolini, kjer stoji Betanja, pa si lahko privoščijo tudi posamično stoječe objekte. Danes je ta domačija gostilna.

GPS N 5.058.600 E 421.975

<<1 Betanja A farmstead on the Karst is a complex of dwelling and auxiliary buildings, which normally stand in a concluded form, so that their backs provide protection from the north wind, the burja. Free standing objects can also be afforded in the valley in which Betanja stands. The farmstead is today an inn.

2 Brje Domačija je sestav bivalne hiše in gospodarskega poslopja. Dvorišče je zaključeno z visokim zidom.

GPS N 5.071.750 E 400.765

2 Brje The farmstead is a complex of dwelling and auxiliary building. The courtyard is concluded with a high wall.

3 Šmarje pri Sežani Značilna kraška domačija je zaprta z vseh strani, s čemer se uspešno bojuje z vetrom. Danes žal propada.

GPS N 5.060.754 E 412.060

3 Šmarje pri Sežani The characteristic Karst farmstead is closed on all sides, by which it successfully resists the wind. Sadly, it is today falling apart.

4 Dutovlje Borjač je ograjen z nizkim zidom, tako da je vhod v njem dvignjen.

GPS N 5.068.710 E 409.650

4 Dutovlje The borjač, the working yard, is built with a low wall, so that the entrance to it is raised.

5 Volčji Grad Vaška ulica diktira oblikovanje: pri tem je najpomembnejši vhodni del s portonom in z obvezno lino s svetnikom.

GPS N 5.073.740 E 403.255

5 Volčji Grad The village street dictates the shape: the entrance part is most important, with the mandatory embrasure with a saint.

2 3 4 5

76

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

77

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

6 Breginj Večji sklop bivalnih – kakor tudi gospodarskih – objektov je zaokroženo postavljen v celoto. Ta se odpira proti jugu, bivalni navzven, gospodarski na dvorišče.

GPS N 5.125.495 E 378.900

6 Breginj A larger complex of residential – as well as auxiliary – buildings is rounded into a whole. This opens to the south, the dwelling outwards, the auxiliary buildings onto the courtyard.

7 Koče Notranjska domačija je sestav velike hiše z gospodarskim delom, vmes je dvorišče, s ceste je dovoz vanj.

GPS N 5.064.409 E 436.608

7 Koče The Notranjska farmstead is a composition of large house with auxiliary parts, in between is the courtyard; access to it is from the road.

8 Kal pri Pivki Jerčinova domačija ima značilno blag naklon strehe v korcih, obokan vhod in razmeroma malo odprtin. Pred hišo je na latniku trta, ki hišo značilno obvija.

GPS N 5.058.530 E 435.205

8 Kal pri Pivki Jerčin farm has a typical gentle inclination of the barrel tile roof, arched entrance and relatively small openings. There is a vine trellis in front of the house, which typically winds round the house.

9 Črni Kal Mestni niz domačij v Črnem Kalu dopolnjujejo ekonomski objekti, ki stojijo bodisi skupaj ali pa v sklopu s hišo. Benkovo hišo datirajo v trinajsto stoletje.

GPS N 5.045.760 E 412.810

9 Črni Kal The urban series of farmsteads in Črni Kal is supplemented by auxiliary objects, which stand either together or in a complex with the house. Benk house dates to the thirteenth century.

6 7 8 9

78

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

79

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Bivalna hiša

Residential house

Bivalna hiša je osrednji in najpomembnejši objekt kmetskega gospodarstva.

Bivalna hiša kot celota je v Alpah značilna za Bovško, kjer so hiše z izrazitimi in veliki strehami, katerih značilnosti so lesena kritina, strmejši naklon in čopi. Onstran alpskega hrbta so nakloni ena proti ena, še vedno v gorenjskih skodlah (večjih in debelejših od koroških), a so bivalni prostori praviloma v terenu, kap pa skoraj na dosegu roke. Koroške skodle poznajo na Koroškem in na zahodnem Pohorju, kjer določajo tip hiše z mehkimi, zaobljenimi čopi. Tam najdemo tudi edine dimnice, ki so pravzaprav še ognjiščnice.

Samostojne hiše na severovzhodu se ločijo po namenu. Redkeje so bivalne, običajneje so postavljene kot klet, kot kašča, saj prevladujejo sklopi bivalnega in gospodarskega dela. Iz časov kolonizacije, iz petnajstega stoletja, so v panonskem svetu ostale ozke in vzdolžne hiše, ki pa imajo vedno pripojen gospodarski del.

V osrednji Sloveniji prevladujejo zidane hiše furlanskih mojstrov z vzdignjenimi vhodi in z dvostranskim stopniščem, ki ga pokriva podaljšek strehe. Predvsem na Kozjanskem se ločijo velike hiše lastnikov in tiste majhne manj premožnih kmetov ter preužitkarjev.

Dolenjska ima spet manjše, predvsem lesene hiše, ki so vsaj zatesnjene z blatom, nekatere pa tudi ometane z glinenim obojem. Pri tem je zanimivo, da to tesnjenje prevladuje tudi kot dekoracija. Ometi so beli, apneni, mnogokrat tudi modri, ko so apneno belilo mešali z modro galico, ki je ostala od brizganja vinske trte.

Na Krasu najdemo najstarejše ostanke prvobitnih hiš kot enocelične vzdolžne enote. Razvoj teče vse od prve hiše, ki je nastala kot zaščita ognja, ki je predstavljal center družinskega življenja (Fister 1986:52). Mislim na ognjišče, ki je grelo, svetilo, na njem so kuhali in pekli, odganjal je roparske živali. Žal pa ima ogenj tudi dim, ki za človeka ni najprimernejši. Na Krasu sta pomemebna dejavnika vročina, pa tudi veter. Zato so dimniki masivni in z mnogimi odprtinami. Te so namenjene dostopu vetra in odvodu dima, vedno imajo streho.

Vzdolžna hiša se razvije v večcelično in tudi v nadstropja, spahnjenca ostaja njen ključni, vidni del. Konec devetnajstega stoletja se hiše na vasi družno borijo proti vetru, ki mu kažejo hrbet. Njihova postavitev je ‘vrstna’, spahnjence pa so izpahnjene pri vsaki posebej, pravokotno na vzdolžno os.

Posamičnih hiš je na Krasu malo, neizprosna narava je človeka prisilila, da se je z njo bojeval vedno skupno, v vasi.

Kadar je bivalna hiša v sklopu s hlevom, je na vzdolžni strani vhod v prostor s kuriščem, potem v kuhinjo in v shrambo, medtem ko so bivalni prostori vedno v nadstropju.

Tehnično je kraška hiša kamnita in ima mnogokrat vklesano klet v živo skalo. Vogali sten so iz večjih kamnov, da jih utrjujejo. Kadar je hiša v vasi, izkorišča vsak možni prostor, zato so zunanje stene tudi zaobljene, včasih pa je nadstropje večje, da lahko vozovi po ozkih ulicah mimo njih sploh vozijo.

The dwelling is the central and most important object of a farm economic unit.

A residential house in the Alps, as a totality, is characteristic of the Bovec area, where the houses have pronounced large roofs, the characteristics of which are wooden shingles, a steeper inclination and hips. On the other side of the alpine ridge, the inclinations are one to one, still with Gorenjska shingles (larger and thicker than those of Koroška) and the living quarters are generally on the ground floor, and the eaves almost within hands’ reach. Koroškan shingles are found in Koroška and on western Pohorje, where they define the type of house, with soft, rounded hips. Here, too, are found the only smoke rooms that are still hearth rooms.

Independent houses in the northeast are distinguished by purpose: they are rarely residential, more normally they are erected as a cellar, as a granary, since complexes of residential and auxiliary parts predominate. Narrow, longitudinal houses in the Pannonian world, which always have an annexed auxiliary part, are a remnant of the period of colonisation, the fifteenth century.

In central Slovenia, stone houses of cartage masters predominate, with raised entrances and double staircases, covered by a roof extension. Above all in Kozjansko, the big houses of large owners and those of smaller, subsistence farmers are distinguished.

Dolenjska again has smaller, mainly wooden houses, which are always sealed with mud, some also with a clay cladding. It is interesting that this sealing also predominates as decoration. Plasters are white, limed, often also blue, when the whitewash was mixed with copperas that remained from spraying the grapevines.

On the Karst are found the oldest remains of primeval houses as a single-cell longitudinal unity. Development runs from the first house, created to protect the fire, which was the centre of family life (Fister 1986:52). I am thinking of fire that warmed, provided light, they cooked and baked on it, and drove off predatory animals. Unfortunately, fire also has smoke, which is not the best for man. Heat as well as wind are important factors on the Karst. So the chimneys are massive and with many openings. These are intended to let in the wind and draw off the smoke. The chimney always has a roof.

The longitudinal house developed into a multi-cell one and also gained a storey, but the hearth room remains the key, visible part. At the end of the nineteenth century, houses in a village battled together against the wind, to which they showed their back. Their erection is ‘terraced’ and the hearth room was dislocated with each individually, at right angles to the longitudinal axis.

There are few individual houses on the Karst; unforgiving nature forced man always to struggle with it jointly, in a village.

When the dwelling is in a complex with a stable, the entrance to the space with the hearth is on the longitudinal side, and then into the kitchen and into the storeroom, while the living quarters are always on the first floor.

Technically, a Karst house is stone and often has cellars carved out of the solid rock. The corners of the walls are made from larger stones, to strengthen them.

When a house is in a village, every possible space is exploited, so the outside walls are also rounded and the upper storey is sometimes larger, so that wagons can drive past on the narrow streets.

80

<<1 Volčji Grad Hiša ima spodaj vhodni del, zgoraj spalne prostore. Gank teče po vsej dolžini hiše, v čelu so bile nekdaj le odprtine za zračenje.

GPS N 5.073.755 E 403.278

<<1 Volčji Grad The house has an entrance part below, above are the sleeping quarters. A gallery runs throughout the length of the house, there were formerly ventilation openings in the gable.

2 Trebče Najznačilnejša in najstarejša kraška hiša je vzdolžna, s spahnjenco v čelu.

Praviloma je bila enocelična, ki se je kasneje razvila v večprostorno, tudi po višini.

GPS N 5.059.585 E 408.750

2 Trebče The most characteristic and oldest Karst house is longitudinal, with a hearth room in the gable. It was properly single cell, which later developed into multiroom, also upwards.

3 Kazlje Povsem samostojne hiše so na Krasu redke: lahko stojijo le v strnjeni zazidavi vasi.

GPS N 5.069.100 E 545.780

3 Kazlje Entirely free standing houses are rare on the Karst: they can only stand in a compactly built village.

4 Popetre Bivalna hiša je imela v podaljšku še hlev. Danes je to vzdolžna, nadstropna zgradba z gankom po vsej dolžini in z zunanjim stopniščem. Posebej zanimivo je izbočeno in razširjeno ognjišče, ki še ni spahnjenca.

GPS N 5.040.030 E 410.935

4 Popetre The residential house also had a stable in the extension. Today this is a longitudinal, two-storey building with a gallery throughout the length and with outside stairs. Of particular interest is the convex and enlarged hearth, which is not yet a 'spahnjenca'.

5 Dutovlje Ena redkih, še naseljena kraška hiša s streho v kamnu se skriva za zelenjem vaškega niza.

GPS N 5.068.710 E 409.650

5 Dutovlje One of the few Karst houses with a stone roof that is still occupied, hidden behind the green village row.

2 3 4 5

82

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

83

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

6 Goričica Pritlična, velika hiša ima ogromno streho, ki še vztraja v slami. Tudi sicer ima Notranjska mnogo vplivov iz osrednje Slovenije: klima je namreč mnogo prizanesljivejša kot tista na Krasu.

GPS N 5.066.366 E 407.274

6 Goričica The large, single storey house has a huge roof, which still retains its thatch.

Notranjska actually has many influences from central Slovenia: the climate is much friendlier than that of the Karst.

7 Fara Pritlična hiša z bivalnim podstrešjem je postavljena v padajoč teren, da lahko izrabi tudi vhod v klet kar s terena. Žal slamnata streha ne bo več dolgo zdržala.

GPS N 5.069.457 E 462.198

7 Fara The single storey house with attic accommodation is located on falling terrain, so that it can also have an entrance to the cellar from the ground. Unfortunately, the thatched roof will not last long.

8 Strunjan Ena redkih, še ne spremenjena bivalna hiša v Primorju ohranja tako mase kot naklone strešin in originalne materiale. Ključni del hiše je tlakovano dvorišče, kjer ljudje bivajo v senci trte.

GPS N 5.044.094 E 392.152

8 Strunjan One of the few as yet unchanged residential houses in Primorja preserves both the inclination of the roof and the original material. The key part of the house is the paved courtyard, in which people live in the shade of the vine.

9 Šmartno (Goriška Brda) Mestni niz Šmartna ima kar nekaj značilnih zgradb kraškega sveta: dnevne prostore spodaj in spalne zgoraj, gank po vsej dolžini. Tukaj se hiša odpira na trg in ne v borjač, kakor na Krasu.

GPS N 5.096.685 E 388.508

9 Šmartno (Goriška Brda) The urban row in Šmartno has many characteristics of Karst buildings: day rooms below and sleeping quarters above, a gallery throughout the length. The house here opens onto the square and not the borjač, as on the Karst.

10 Škocjan Vzdolžna hiša je postavljena poprek v niz.

10 Škocjan Longitudinal house, incorporated into the row.

6 8

7 9 10

84

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

85

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Hiša z gospodarskim delom House with auxiliary parts

The most important part of a house is that in which people live, which can also have additional elements for storage, space for animals and also for fodder.

In Alpine Slovenia, the house is generally separated from the auxiliary part; there are only combined buildings in level areas, which drop down towards the river plains. The long buildings, with the central part stone and the extensions wood, generally stand on sloping terrain, so that there is access to all levels. Below Storžič is a building (in 2011 only half remained), with access below to the cellars and stables, to the upper storey from the rear to the ‘hiša’ (house in the Yorkshire sense) on the groundfloor and in the rear part a wagon can be driven right to the loft. There are several such houses by the Sava.

This is actually also the most widespread type of house in northeast Slovenia. Of course, any house that has a storehouse, cellar or functional attic, is actually a house with auxiliary part. However, this term is used mainly for buildings that have within the complex, together with living quarters for people, also space for animals, for fodder, for food and for artisan activities that are part of livestock breeding and arable farming. A large settlement with combined buildings is known at least from the first millennium BC: rectangular longitudinal buildings near Ormož (Fister 1986:18).

The Pannonian world has longitudinal houses followed by auxiliary spaces at least from the seventeenth century (Fister 1968:69). Such a house, 24 metres long, stood in Filovci. These are artificial creations, though, originally deriving from an elongated house and from a house ‘na ključ’, bent back on itself and enclosing the working yard. Farmsteads ‘na ključ’ normally – where this is possible – have the main entrance at the rear, in the clean part or onto the road. This is the rule, theory, but in practice only the working entrance is used, since work is the essence of farm life.

Kozjansko has mainly wooden houses, which are set back into a slope, so that there is as much room as possible for fields. The same applies in Dolenjska, where dwellings in a complex with an auxiliary part are mainly more recent, one hundred and fifty or two hundred years old. These are ‘broken’ and have long galleries throughout the width on the inner side, with the yard stretching down to the muck heap, which terminates it.

While Notranjska has individual auxiliary buildings with open frontages, supported by arches, auxiliary buildings on the Karst are mainly in the complex of the house, as an extension and always facing the working yard. So the residential house and the auxiliary buildings are connected. In the event of the living part being on the ground floor, it is always separated physically from the stables. The living part on the ground floor has at least an entrance, kitchen and storeroom; sleeping quarters are always on an upper storey. The hearth is open, with a nap, either so that it opens into the room or is withdrawn to the ‘spahnjenca’, the hearth room.

Stable parts often have an entrance from the rear, through the buildings in the working yard. Auxiliary buildings are sometimes attached to the house at right angles, to enclose the courtyard. There are few individual buildings.

Saltmakers’ houses are a very special form of house with auxiliary part. They are two-storey and stand beside the channels in the saltpans in Seča. The key space, the salt store, is next to the dwelling.

Pri hiši je najpomembnejši del tisti za bivanje ljudi, ki ima lahko tudi dodane elemente za hrambo, prostor za živino in še za krmo.

Alpski del ima hišo praviloma ločeno od gospodarskega dela, vezane hiše so le v ravninskih delih, ki se spuščajo proti rečnim ravninam. Dolge zgradbe, ki imajo osrednji del zidan, v podaljšku pa so lesene, stojijo praviloma v nagnjenem terenu, da imajo dostop do vseh etaž. Pod Storžičem stoji zgradba (2011 je je le še polovica), ki ima spodaj dostop do kleti in hlevov, v nadstropju od zadaj do hiše v pritličju, v zadnjem delu pa so lahko z vozom zapeljali kar na podstrešje. Ob Savi je takih še kar nekaj.

To je pravzaprav najbolj razširjen tip hiše tudi v severovzhodni Sloveniji.

Seveda je pravzaprav vsaka hiša, ki ima shrambo, klet ali uporabno podstrešje, hiša z gospodarskim delom. A s tem terminom označujemo predvsem zgradbe, ki imajo v sklopu ob bivanju človeka še prostor za živali, za krmo, za hrano, pa za tiste obrtne dejavnosti, ki spadajo k živinoreji in k poljedelstvu.

Velika selišča s kombiniranimi zgradbami poznamo vsaj že iz prvega tisočletja pred štetjem - pravokotne vzdolžne zgradbe pri Ormožu (Fister 1986:18).

Panonski svet pozna vse od sedemnajstega stoletja vzdolžne hiše, ki jim sledi gospodarski del (Fister 1968:69). V Filovcih je stala taka hiša v dolžini 24 metrov. A to so umetne tvorbe, izvorno izhajajo zapognjene hiše in iz ‘hiše na ključ’, iz zavite hiše, ki je oklepala delovno dvorišče. Domačije na ključ imajo navadno, kjer je to mogoče, glavni vhod ‘zadaj’, na čisti del ali na cesto. To je pravilo, teorija, v praksi pa uporabljajo vedno le delovni vhod, saj je bistveni del kmetskega življenja delo.

Kozjansko ima predvsem lesene hiše, ki so umaknjene v breg, da imajo za polja čim več prostora. Enako je na Dolenjskem, kjer so bivalne hiše v sklopu z gospodarskim delom predvsem novejše, stare kakih 150 do 200 let. Te so lomljene in imajo na notranji strani dolge mostovže po vsej dolžini, tudi po gospodarskem delu. Ker teren visi, je vhod zgoraj na sprednjem delu, dvorišče pa visi navzdol do gnojne jame, ki ga zaključuje.

Medtem ko ima Notranjska posamična gospodarska poslopja z odprtimi sprednjimi deli, podprtimi z oboki, so gospodarska poslopja na Krasu predvsem v sklopu hiše, v podaljšku in z licem vedno na borjač. Tako sta bivalna hiša in gospodarsko poslopje vezana. V primeru, da je bivalni del v pritličju, je vedno fizično ločen od hlevov. Bivalni del v pritličju ima vsaj vhod, kuhinjo in shrambo, spalni prostori so vedno v nadtsropju. Ognjišče je odprto, z napo, bodisi da se odpira v prostor ali pa je umaknjeno v spahnjenco.

Mnogokrat imajo hlevski deli vhode na hrbtni strani, skozi objekt na borjač.

Gospodarsko poslopje je včasih pravokotno vezano na hišo, da omejuje dvorišče. Posamičnih poslopij pa je malo.

Prav posebna izvedba hiše z gospodarskim delom je solinarska hiša. Je nadstropna in stoji ob kanalih solin v Seči. Ob bivalnem delu je ključni prostor skladišče za sol.

86

<<1 Logje (Breginj) Bivalni del je vezan z gospodarskim: ne le z vhodi od zunaj. Shramba in zorilnica sira sta dosegljivi le skozi kuhinjo z odprtim ognjiščem. Spalni prostori so zgoraj, vhodi z ganka.

GPS N 5.122.258 E 379.585

<<1 Logje (Breginj) The residential part is bound to the economic: not just with an entrance from outside. The storeroom and ripening room are only reachable through the kitchen with open hearth. The sleeping quarters are above, the entrance from the balcony.

2 Laze Ogromna hiša je sestav bivalnega dela z vsemi elementi gospodarskega objekta. Vsebina se vidi po oknih, bivalni del pa po s streho zaščitenem ganku.

GPS N 5.079.645 E 442.321

2 Laze The huge house is a composition of residential part with all the elements of auxiliary buildings. The contents can be seen by the windows, the residential part by the roofed balcony.

3 Divača Škrateljnova domačija je danes sicer muzej, ima pa vse elemente značilne kraške arhitekture. Kamnita streha pokriva bivalni del z vsemi potrebnimi prostori za kmečko življenje.

GPS N 5.060.509 E 470.252

3 Divača Škrateljn farm is today a museum and has all the elements of typical Karst architecture. The stone roof covers the living quarters, with all the essential spaces for farm life.

4 Štanjel Kraška hiša, verjetno najbolj obiskana kraška arhitektura je vsa v kamnu, vključno z žlebovi in dovodom vode v štirno. Spodaj ima klet.

GPS N 5.076.150 E 410.700

4 Štanjel The Karst house, probably the most visited Karst architecture, is all stone, including the gutters and entry of the water to the štirna. It has a cellar below.

5 Krkavče Hiša je postavljena v breg: z vseh strani je dosegljiva, a na različnih nivojih.

Zgoraj je bivalni del, spodaj za spravilo.

GPS N 5.036..320 E 398.095

5 Krkavče The house is set on a slope: it is accessible from all sides, but on various levels.

Above is the living part, below for storage.

2 3 4 5

88

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

89

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Gospodarsko poslopje, hlev Auxiliary buildings, stable

Economic buildings are a closed complex of stables, spaces for fodder and associated spaces for processing, accessories and farm work.

The lower part of an independent auxiliary building in the Alps is generally stone built, above is wooden, with access to the upper storey if this is possible. Below are thus stables, for larger animals close to the house, for smaller ones further away.

The yard in the Alps is rarely concluded and enclosed, in Koroška almost never.

Barns in Slovene Koroška are thus set on steep slopes, sometimes even in extremely exposed positions. They are especially characteristic when they have a larger upper story than the cellar, with long overhanging roof, even by several metres.

A farmstead of individual buildings requires more space: and the organisation of the intermediate space, such as the working yard, of key importance for farm work, is extremely difficult on falling terrain.

So independent objects of stables in the northeast were erected late, in Pomurje almost as a rule only after the First World War, though they are also older in Slovenske gorice.

The central belt of Slovenia has an auxiliary building as a facility that is stone built below and at the sides: the gables are stone built, the centre is wooden. In the central part is hay and fodder for the animals. The fodder can be thrown through a vertical opening directly into the stable.

Brickwork screens are a particular element that is characteristic of both Slovene Štajerska and Austrian Styria.

These are ventilation openings, familiar in Carniola in wood: fretwork boards in the gable. Styria, which extends high into Austria, has relatively large auxiliary objects, in Slovenia they are smaller, but no less interesting. The brickwork screen is a permanent opening, which, with the density of the bricks, regulates access of the sun’s rays and the gaze, while entry of air is always enabled. Always means that it is theoretically enabled, but only when the roof space is half empty; when it is filled the openings are closed by hay. This, though, is precisely the charm of self-adjustment, when man exploits the possibilities: at the start, when there is little hay, the wind blows through the whole roof space and dries the interior part of the content. When the height of the hay rises, the wind is only on the upper, new layer of hay. With a completely full roof space, the wind only has access to the gable planks but, by that time, the interior is already dry.

In Kozjansko, the large stables are entirely wooden and always stand individually.

Dolenjska does not have really large auxiliary buildings, so it has a range of other, specialised objects and sometimes ‘hay barns’ are beautifully designed objects in wood, which have excavated cellars that are not at all visible on the outside. Pigsties in Breginje lean against the auxiliary buildings. They are called ‘prasejčniki’, from ‘prašič’, a pig.

On the Karst, too, there are free-standing auxiliary buildings, but they are rare.

They exist where it was not possible to round them into a ‘borjač’, or working yard.

A karst auxiliary building is a composition of open shed, threshing floor and stables, with hay in the roof space. Although an auxiliary object is included in the complex of residential house, it is always technically separated and has a different height. Individual objects have a stable below and hayloft above – even when it is a cellar with haybarn (e.g., in Goče). These objects normally have a local name, such as ‘toblad’ around Breginje, on the central Karst ‘lupa’.

Gospodarsko poslopje je zaprt sklop hlevov, prostorov za krmo, s pripadajočimi prostori za obdelavo, pomoč in delo gospodarstva.

Samostojno gospodarsko poslopje v Alpah je praviloma zidano v spodnjem delu, zgoraj je leseno, z dovozom do nadstropja, če je le mogoče. Spodaj so tako hlevi, za večje živali bliže domači hiši, za manjše bolj daleč.

Dvorišče je v alpskem delu redko zaključeno in omejeno, na Koroškem skoraj nikoli. Tako so 'skednji' na slovenskem Koroškem postavljeni v strme brežine, včasih tudi na izjemno izpostavljena mesta. Še posebej so značilni, ko imajo večja nadstropja od kleti, z dolgimi previsi, tudi po nekaj metrov.

Domačija posamičnih objektov zahteva več prostora. Organizacija vmesnega prostora kot delovnega dvorišča, ki je za kmetsko delo ključnega pomena, pa je v padajočem terenu skrajno otežkočena.

Tako so samostojni objekti hlevov na severovzhodu postavljeni pozno, v Pomurju skoraj praviloma šele po prvi svetovni vojni, v Slovenskih goricah so tudi starejši.

Osrednji pas Slovenije pozna gospodarsko poslopje kot object, ki je zidan spodaj in od strani. Čeli sta zidani, sredina je lesena. V osrednjem delu sta seno in krma za živino. Krmo lahko vmetavajo skozi vertikalne odprtine direktno v hlev.

Poseben element, ki je značilen za vso Štajersko, avstrijsko in našo, so opečne mreže.

To so prezračevalne odprtine, kot jih poznamo na Kranjskem v lesu, v zarezovanju desk zatrepa. Štajerska, ki sega visoko v Avstrijo, pozna razmeroma velike gospodarske objekte, pri nas so manjši, a zato nič manj zanimivi. Opečna mreža je stalna odprtina, ki z gostoto opečnih zidakov uravnava dostop sončnih žarkov in pogledov, medtem ko je dostop zraku vedno omogočen. Vedno pomeni, da je teoretsko omogočen, a le kadar je podstrešje na pol prazno; ob polnem so doprtine zaprte s senom. A prav v tem je čar samouravnavanja, ko je človek izkoristil možnosti. Na začetku, ko je sena malo, veter piha skozi vse podstrešje in presuši notranji del vsebine.

Ko se višina sena dviga, je veter le še v zgornji, novi plasti sena. Pri povsem polnem podstrešju dostopa veter le v čelne ploskve, a notranjost je takrat že suha.

Na Kozjanskem so veliki hlevi povsem leseni in vedno stojijo posamič.

Dolenjska prav velikih gospodarskih poslopij ne pozna, zato pa ima niz drugih, specializiranih objektov, včasih pa so 'seniki' prav imenitno oblikovani objekti v lesu, ki imajo kleti vkopane in na zunaj sploh niso vidne. V Breginju poznajo svinjske hleve, ki stojijo prislonjeni h gospodarskemu poslopju. Pravijo jim prasejčniki, po ‘prasetu’, prašiču.

Tudi na Krasu obstajajo posamično stoječi gospodarski objekti, a so redki.

Postavljeni so tam, kjer jih ni bilo mogoče zaokrožiti v borjač.

Kraško gospodarsko poslopje je sestav odprte lupe, gumna in hlevov, s prostorom za seno v nadstropju. Četudi je gospodarski objekt vključen v sklop z bivalno hišo, je vedno tehnično ločen in ima drugačne višine. Posamični objekti imajo spodaj hlev in zgoraj senik, tudi kadar gre za klet s senikom (primer v Gočah). Ti objekti imajo navadno lokalna imena, kot je na primer 'toblad' okrog Breginja, na matičnem Krasu 'lupa'.

90

<<1 Kregolišče Eden redkih samostojnih gospodarskih objektov na Krasu. V nadstropju ima gank, ki je očitno služil predvsem sušenju.

GPS N 5.072.160 E 402.605

<<1 Kregolišče One of the few free standing auxiliary buildings on the Karst. It has a balcony in the first floor, which was clearly used mainly for drying.

2 Begunje Kašča s hlevom: že v spodnjem delu kašče so prostori za živino, hlev sam pa je dozidan.

GPS N 5.074.975 E 452.365

2 Begunje Granary with stable: there are spaces for animals in the lower part of the granary but the stable itself is in an annex.

3 Breginj Skupna gospodarska poslopja, hlevi v domačiji. Posebno zanimivi so 'prasejčniki', svinjaki, ki stoje kot samostojni, dozidani v vsak posamični objekt lastnika.

GPS N 5.125.525 E 378.915

3 Breginj The joint auxiliary building, stables in the farmstead. The pigsties are most interesting, which stand independently, annexed to each individual object of the owner.

4 Voglje Eden redkih hlevov (kolikor poznam, so vsega še štirje), navadno imenovani 'skedenj', s sedlasto, slamnato streho. Stranski zidovi so kamniti, lesena konstrukcija pa je prožno vstavljena vmes. Žal ni noben dragulj vernakularne arhitekture ohranjen: v Škocjanu ima slamnata streha aluminijaste obrobe (kako strokovno delo!), v Pliskovici so korci zabiti v naklonu ena proti ena (45 stopinj!), ta v Vogljah ima kljub najboljši volji lastnika salonitno streho, v Povirju je sploh ni več. In ta streha je najznačilnejša konstrukcija na Krasu.

GPS N 5.065.605 E 407.555

4 Voglje One of the few (as far as I know there are four altogether) stables, normally called 'skedenj', with thatched saddle roof. The side walls are stone, and the wooden construction is flexibly set in between. Unfortunately none of the jewels of vernacular architecture have been preserved: in Škocjan the thatched roof has aluminium edging (as professional work!), in Pliskovica barrel tiles are sunk in at an inclination of one to one (45 degrees), the one in Voglje has a salonit roof, despite the best will of the owner, and in Povirje it no longer exists. And this roof is the most characteristic construction on the Karst.

5 Dutovlje Svinjski hlev stoji v vaškem nizu hiš, ki so žal opuščene. Postavljen je povsem preprosto: simetrično na obeh straneh vrat.

GPS N 5.068.680 E 409.620

5 Dutovlje The pigsty stands in a village row of houses, which are sadly abandoned. It is erected very simply: symmetrically on both sides of the door.

2 3 4 5

92

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

93

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Skedenj, senik, lupa

Barn, haybarn

Skedenj je navadno kombiniran objekt hlevov s prostori za hrambo krme, pri čemer so vsaj slednji predvsem odprtega tipa.

Senik je lahko visoko v planini tudi le objekt za spravilo sena, v dolini pa tako imenujejo kombinirano poslopje, katerega ključni in največji del je za spravilo sena, navadno na podstrešju, mnogokrat tudi v nadstropju.

Lopa je manjši objekt, včasih le prislonjen k večjemu, včasih pa samostojen, praviloma odprt, vsaj delno. V osrednji Sloveniji in na Dolenjskem je lopa pravzaprav le objekt za spravilo drv, na Krasu pa nekako nadomešča kozolec.

Pod njim je prostor za vozove, v nadstropju, ki zaradi blagega naklona strehe sega vse do vrha, je seno.

Ob Soči pod Kobaridom stoje seniki kot tisti pri Cerknem, kvadratnega tlorisa so in s kamnitimi stenami. Danes so kriti s pločevino. Naklon ena proti ena govori o izvorni kritini, slami. Posebej zanimive in značilne so odprtine za zračenje, ki jih je na fasadi več in so ozke kakih deset do dvajset centimerov, visoke pa so skoraj meter. V breginjskem kotu (Logje) poznajo senike, ki jih imenujejo ‘toblad’. To je običajno prostostoječ objekt, ki ima spodaj hlev in v nadstropju prostor za seno.

Na pol odprt objekt, pod katerim spravljajo orodja, zgoraj pa seno, na Krasu imenujejo lopo kot ‘lupo’, navadno kvadratnega tlorisa in s stebri spredaj, da je čim bolj zračen. Kamniti zidovi so predvsem zadaj, da varujejo hrbet, od strani po potrebi in v odvisnosti od smeri burje, odpira pa se na notranje dvorišče, kjer je največ dela in največ potreb.

Najimenitnejši hlev, kar jih poznam, pa je Jakopinov skedenj v Škocjanu. Gre pravzaprav za hlev, ki je imel vhod s prednje strani. Na Krasu ima slamnato streho, kot so jo imele hiše nekdaj, in vendar je s svojo sedlasto streho kljuboval burji in času. Vse do posega neodgovornih organov, ki so ga z nestrokovnimi posegi spremenili v spačka. Tokrat so uspeli, arhitektura je postala spomenik.

Spomenik neumnosti.

A barn is normally a combined object of stables and space for storing fodder, whereby at least the latter is mainly of open type.

A haybarn high in the mountains may be merely a facility for storing hay but in the valley, this name is used for a combined building, of which the key and largest part is for the storage of hay, normally in the loft, often though also in an upper storey.

‘Lopa’ is a smaller object, sometimes only resting against a larger one but sometimes independent, generally open, at least partially. In central Slovenia and in Dolenjska a ‘lopa’ is actually only an object for storing logs but on the Karst in a sense replaces a kozolec: below it is space for a wagon; in the upper storey, which reaches to the top because of the gentle incline of the roof, is hay.

Along the Soča below Kobarid stand haybarns like those by Cerkno: a square groundplan, with stone walls – today they are roofed with sheet metal. The inclination of one to one testifies to the original covering – thatch. The ventilation openings are particularly interesting and characteristic; there are a number of them on the facades, some ten to twenty centimetres wide and almost a metre high. In Breginjski kot (Logje) there are haybarns called ‘toblad’, which are normally free standing objects with a stable below and space for hay above.

A semi-open object, ‘lopa’, below which tools are stored and above hay, is called ‘lupa’ on the Karst. It normally has a square groundplan and has pillars in front so that it is as well-ventilated as possible. The rear walls are mainly stone, to protect the back, the sides, too, as necessary and depending on the direction of the burja.

It opens onto an inner courtyard, where there is most work and most need.

The most attractive stable I know was Jakopinov skedenj in Škocjan. It is actually a stable with the entrance at the front. On the Karst it has a thatched roof – as houses formerly had – but has nevertheless defied the burja and time with its saddle roof. Right up to the intervention of irresponsible official bodies, whose unprofessional action transformed it into a deformity. They succeeded in something, at least: the architecture has become a monument: a monument to stupidity.

94

<<1 Kobarid Seniki ob Soči so danes kriti s pločevino, včasih so bili slamnati. Preprost objekt ima značilna okna: ozka in visoka, da prepuščajo zrak in da istočasno zapirajo vsebino pred izpadanjem. V seniku hranijo seveda seno.

GPS N 5.117.601 E 399.525

<<1 Kobarid Hay barns by the Soča are today covered with sheet metal; at one time they were thatched. The simple object has a characteristic window: narrow and high, so that it lets in air and, at the same time, stops the contents from falling out. Hay is of course kept in a haybarn.

2 Volčji Grad Lupa je pretežno odprt objekt: spodaj so hranili vozove, zgoraj seno in stoji praviloma v podaljšku domače hiše.

GPS N 5.073.591 E 402.898

2 Volčji Grad A lupa is predominantly an open object: wagons are kept below, hay above and it normally stands as an extension of the farmhouse.

3 Sveto Skedenj je del hiše, ki se vije okrog borjača, levo je izhod na cesto. Okna so majhna, kolikor so pač potrebna, streha je v isti višini z domačo hišo.

GPS N 5.076.510 E 401.968

3 Sveto The skedenj is part of the house, which winds around the borjač, to the left is the exit to the road. The windows are small, insofar as they are actually needed; the roof is the same height as the farmhouse.

4 Voglje Domačija, borjač in skedenj za voz, danes je v njem traktorska prikolica. Čista in preprosta rešitev.

GPS N 5.065.749 E 407.582

4 Voglje Farmstead, borjač and skedenj for wagons, today there is a tractor trailer in it: A pure and simple solution.

5 Logje (Breginj) V breginjskem kotu imajo hleve s senikom, ki mu pravijo toblad. So predvsem samostojni objekti, majhnega tlorisa in v dve etaži. Spodaj so večja vrata za živino (danes ta prostor uporabljajo predvsem kot garažo), v nadstropju pa so velika vrata, da so lahko seno predejali z voza direktno v senik.

GPS N 5.122.269 E 379.528

5 Logje (Breginj) In Breginjski kot, stables with hay barns are called toblad. They are mainly independent objects, of small ground area and in three storeys. Below are larger doors for animals (today this space is used mainly as a garage) and in the upper storey there are large doors so that hay can be shifted from the wagon directly into the hay barn

6 Škocjan Sedlasta streha: prereza in le zidani del toge konstrukcije (Škocjan).

6 Škocjan Saddle roof: cross sections and the firm construction (Škocjan).

2 3 4 5 6

96

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

97

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Klet

Cellar

Klet je prostor pod bivalnim delom v pritličju. Včasih je ves vkopan, včasih le delno. Pravzaprav je obdan s temelji. V angleščini besedo ‘klet’ enačijo s ‘temeljem’ (basement) in predstavlja podzemni prostor. Klet pod hišo je lahko pod vsem objektom ali pa je hiša podkletena le delno, po potrebi. To je v hiši prostor pod pritličjem, ki praviloma služi za spravilo poljščin, sadja in vina. Kot objekt je ‘klet’ arhitektura v vinski gorici, ki stoji praviloma nad njo. Alpe pri nas nimajo vinskih goric in zato vinskih kleti tam ne poznajo. Kamnit teren tudi onemogoča kopanje v globino, zato so ‘kleti’ tukaj redke. Ponekod so hiše tudi le delno podkletene, za nujne potrebe. Alpska klima je razmeroma hladna in varovanje pred vročino z globokimi napušči zadošča. Koroška s svojimi strmimi pobočji izkorišča te naklonine, klet je navadno pod kaščo.

Spodaj je hrana, ki zahteva vlago, zgoraj pa se suši. Klet v severovzhodni Sloveniji uporabljajo predvsem za negovanje vina. V manjših hišah je to res dobesedno klet, večje domačije imajo v te namene posebne objekte.

Seveda ni nujno, da je klet res pod terenom. Na Goričkem in v Halozah najdemo kleti tudi brez vkopov, v ravnini. Takrat ima vhod od strani. Kadar je klet vkopana, ima vhod v spodnjem delu čela, zgoraj je prostor za občasno bivanje, za orodje, za stiskalnico, redkeje za živino.

Kadar ima klet tudi bivalni prostor - za občasno uporabo, predvsem ob nabiranju grozdja in ob negovanju vina - je ta enako velik kot klet pod njim.

Oprema je skromna. Nad Filovci so kleti postavljene v skupno poselitev vsake posamične vasi, te kleti so s hlevčki, a tam je to poseben fenomen. Kleti so v lesu in v glini, nekatere tudi ‘na akel’, v vogal. So pa bolj pribežališče gospodarja, ki se tako umakne z domačije. Osrednji del Slovenije pozna posebne ‘zemljanke’, ki pa so vezane na izbor zemljin oziroma kamnin. Hotedršica ima sredi vasi vkopane kleti z lesenimi vrati in travnato streho, repnice na Kozjanskem pa so izklesane jame s hodniki, kamor so prvotno spravljali repo in poljščine, danes pa predvsem vino in turiste. Štajerska pozna ‘kleti’, ki so nekakšne vinske kleti spodaj, zgoraj pa živijo ostareli, ‘preužitkarji’. Za to hišo je navadno tudi stiskalnica za grozdje (Ostrožno).

Kleti na Dolenjskem so redke, predvsem so manjše in res le za hišno uporabo.

Dosegljive so iz hiše (iz črne kuhinje) ali pa od zunaj, ločeno za vino in za poljščine. V Beli krajini so kleti tudi pod hlevom, ponekod so zato, da se ločijo od hleva, dekorativno opremljene. Hram je zagotovo najpreprostejši objekt v vinski gorici osrednje in južne Slovenije. Hram je majhen objekt, velik za sod ali dva, v lesu, nima oken, le velika vrata; odvisno od velikosti soda.

Stoji vedno posamič, ob gorici, praviloma na vrhu. Zidanica se je razvila, ko so hram postavili zaradi strme brežine v hrib in so temelj lahko izkoristili kot zidan objekt za spravljanje sodov, medtem ko je zgornji, praviloma leseni del služil za občasno bivanje. His je objekt, enak kot hram na Dolenjskem, le da stoji v Beli krajini.

Na Krasu je klet sestavni del bivalne hiše. Navadno je vkopana v skalo.

Gre predvsem za vinsko klet. V Gočah poznajo kleti v gručasti postavitvi, vse gledajo na cesto. Spodaj imajo poglobljeno klet (za pol globine in s sestavljivimi vrati, ki se sestavljajo v notranjost pod obokom), zgoraj pa prostor za seno. Tako postavitev poznajo tako nad Dunajem, okrog madžarske Peči, pri nas pa so koncentrirano postavljene ‘kleti’ (kot samostojne zgradbe) le še nad Filovci na Goričkem in v Gornji Radgoni, kjer so vklesane v hrib (nekoč pa so bile ledenice).

A cellar is a space below the living quarters, a basement: it is sometimes fully excavated, sometimes only party. It is actually enclosed by the foundations. The term cellar is equated in English with the term basement and is an underground space. A cellar below a house can be below the entire house or only part of it, as necessary. It is a space in the house under the groundfloor, which generally serves for storing field crops, fruit and wine. As an object, a ‘cellar’ is architecture in vineyard hills, on top of which it normally stands. The Alps in Slovenia do not have vineyard hills and so there are no wine cellars there. The rocky terrain also prevents excavating deep so ‘cellars’ are rare here. In some places, houses are partly cellared, for urgent needs. The alpine climate is relatively cold and protection against the heat with deep eaves is sufficient. Koroška, with its steep slopes, exploits this: a cellar is normally below the granary. Below is food that needs moisture; above it, it dries.

A cellar in northeast Slovenia is used primarily for tending wine. In smaller houses this really is literally a cellar, larger ones have special objects for this purpose. It is not, of course, necessary for a cellar really to be underground: in Goričko and in Halože, cellars are found on the surface, on the flat. The entrance is then from the side. When a cellar is excavated, the entrance is in the lower part of the gable, above is space for occasional living, for tools, for a press, more rarely for animals.

When a cellar also has living quarters – for occasional use, mainly during the grape harvest and for tending the wine – it is the same size as the cellar beneath.

The fittings are modest.

Above Filovci, cellars are erected in a group settlement for each individual village; these cellars are with stables but this is a special phenomenon there. The cellars are wood and clay, some also ‘na akel’, at right angles. They are more a refuge for the master, who can thus withdraw from the farmstead. The central part of Slovenia has special ‘zemljanke’, earth huts, which are bound to the choice of earth or rock. Hotedršica has an excavated cellar in the middle of the village, with wooden doors and turf roof, and ‘repnice’ in Kozjansko are excavated caves with corridors, in which turnips and field crops were originally stored, but nowadays mainly wine and tourists. Štajerska has ‘cellars’, which are wine cellars below and the elderly people, those who tend the wine, live above. The wine press is also usually behind this house (Ostrožno). Cellars in Dolenjsko are rare, above all they are smaller and really only for house use: they are reached from inside the house (from the ‘black kitchen’) or from outside, separately for wine and for field crops. In Bela krajina, cellars are also below the stable, sometimes so that they are separated from the stable, decoratively fitted. A ‘hram’ is certainly the simplest object in the wine hills of central and southern Slovenia. A hram is a small wooden structure, large enough for a barrel or two. It is without windows, just a large door, which depends on the size of the barrels. It always stands individually in the hills, normally at the top. Zidanica, a vineyard cottage, developed when the hram was set into the hill because of the steepness of the slope and the foundations could be exploited as a stone object, while the upper, normally wooden part provided occasional residence. His in Bela krajina is the same as hram in Dolenjska.

On the Karst, a cellar is an integral part of a residential house: it is normally hewn into the rock. It is primarily a wine cellar. In Goče, there are cellars in a clod construction: everything looks onto the road. Below is a semi-excavated cellar – to half the depth and with composite doors composed in the interior under an arch – with space for hay above. This construction is also found above Vienna, around Hungarian Peča but, in Slovenia, such ‘cellars’ (as independent buildings) are concentrated above Filovci in Goričko and in Gornja Radgona, where they are carved into the hill (they were formerly ice houses).

98

<<1 Goče V Gočah najdemo kleti, ki stojijo pod cesto, medtem ko so bivalne hiše nad njo. Kleti imajo posamične lastnike, spodaj je vinska klet, zgoraj prostor za seno.

GPS N 5.075.920 E 416.658

<<1 Goče There are cellars in Goče located below the road, while the residential houses are above. The cellars have individual owners, below is the wine cellar, above space for hay.

2 Čepovan Tipična 'klet', če jo razumemo kot 'objekt spodaj', v katerem pa je še pred desetletji živel človek. Grajena je bila zagotovo kot prostor za spravilo poljščin.

GPS N 5.098.240 E 404.452

2 Čepovan A typical 'cellar', if this is understood as 'an object underneath', in which someone still lived a decade ago. It was certainly built as a space for storing field crops.

3 Dutovlje Skrbno obnovljena kašča, pa čeprav ometana, kaže vse elemente kašče in kleti. Klet je seveda spodaj.

GPS N 5.068.600 E 409.561

3 Dutovlje A carefully renovated granary, although plastered, shows all the elements of a granary and cellar. The cellar is of course below.

4 Podgorje Ime klet ali hram uporabljajo ljudje za objekt, ki navadno združuje klet in senik. Zgornja vrata senika se odpirajo naravnost na voz.

GPS N 5.043.088 E 418.515

4 Podgorje People use the name cellar or store for an object which normally combines a cellar and hay barn. The upper doors of the haybarn open directly to the wagon.

5 Črni kal Podgorski Kras ima več značilnosti južnega dela kraškega sveta, to dokazuje navidezni rob strehe, ki je sicer značilen za Notranjsko, govori pa o prvotni okrogli strehi, ki je s kvadratnim tlorisom rob okrog in okrog preprosto izgubila. Take primere najdemo tudi v osrednji Sloveniji, pri bivalnih hišah.

GPS N 5.045.770 E 412.795

5 Črni kal The Podgorje Karst has the characteristics of the southern part of the Karst; this is shown by the artifical edge of the roof, which is actually characteristic of Notranjska and testifies to the original circular roof, which, with a square groundplan, simply lost the circular edging. Such cases are also found in central Slovenia, in residential houses.

2 3 4 5

100

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

101

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Hiška, šiška, kutja

Shelters

Hiška pomeni malo hišo, izraz pa uporabljajo za kamnito zatočišče nasploh.

Pri nas so zatočišča izključno samo za pastirje, drugje tudi za živino (na primer za svinje na Malti in v Extremaduri, za ovce na Sardiniji, za koze na Elbi, za bike in za konje na Menorci). Ponekod imajo posebej zatočišče za pastirja, ograda, ki se ga drži, pa je za živali.

V planšarskem načinu živinoreje je najpomembnejša staja ali stan na Veliki planini, ki je originalno ovalen, s kvadratnim lesenim prostorom za pastirja.

Stoji vedno v ravnini. Pomembna je velika skodlasta streha. V Julijskih Alpah so planšarske koče majhne, postavljene v brežino in mnogokrat na lesenih stebrih, pod katerimi se zadržuje žival. Tu so vedno pravokotnega tlorisa, objekt stoji navadno na stebrih, da daje zaščito živini.

Kamnito zatočišče ima pri nas več imen. Najbolj opisno se mu reče pastirska hiška. Matični Kras pozna predvsem ime ‘hiška’, v okolici Lokve je to ‘šiška’, na Slavniku in okrog njega je to ‘kutja’, z mehkim, skoraj ‘c’jem, ki pa je kot jezikovna posebnost Krasa zelo razširjen. Zanimivo je, da italijanske besede za hiško ni (Guacci 1982: 324), hiške so uporabljali le prvotni prebivalci na pašnikih. Značilnost hiške je, da je to pastirsko zavetje, namenjeno varovanju pred vetrom in mrazom. Zato imajo hiške pogosto ognjišče. Navadno stoji ob vhodu, da preprečuje dostop hladu. Toplotna zavesa je urejena tako, da je na drugi strani vratne odprtine dostop hladnega zraka, dim izhaja nad ognjiščem. Vidnega dimnika ni. Oprema hiške so le kamni, visoki kakih dvajset centimetrov, za sedenje. Včasih so v hiškah tudi line za spravilo drobnarij, posebno zanimive so globoke line (tudi do tričetrt metra) za orodje.

Konstrukcija je v načelu korbeling, v tlorisu predvsem krog ali oblika, blizu njemu.

Korbeling je sestav plasti, kjer vsaka naslednja plast previseva spodnjo, vse do temenskega kamna. To je mogoče tehnično pravilno izvesti le v lomljenem kamnu. Izvor potrjujejo konstrukcije, stare več kot 8000 let (grobnice z meje med Jemnom in Saudsko Arabijo iz šestega tisočletja pred štetjem, nawamis na Sinaju iz četrtega, Hal Saflieni na Malti iz tretjega: Juvanec 2005: 14). Konstrukcijo so – ne da bi se tega zavedali – gradili s pomočjo enakostraničnega trikotnika, katerega višina je enaka polovici kvadratnega korena iz tri (Juvanec 2011c). Ampak ta matematični izraz je preprostejši, kot si mislimo. Ta trikotnik lahko sestavimo iz treh enako dolgih palic. To pa je tudi najpreprostejša pastirska igrača.

Zaradi trdega, neobdelanega kamna konstrukcija naše hiške ni enotno oblikovana neprava kupola, kot so na primer druge okrog Sredozemlja.

Mnoge hiške, predvsem šiške, so prislonjene na velike kamnite osamelce.

Preklada prek vratne odprtine je vedno horizontalni kamen, skrbno izbran, saj so taki dokaj redki. Na temenu strehe je včasih zaključni kamen, ki poudarja kompozicijo.

Pomembnejši objekti, ki so jih uporabljali za zbiranje ljudi (nekdaj tudi prepovedanih predkrščanskih obredov), za dosego zdravilnih ali čudodelnih voda, so plod bolj razgledanih mojstrov, ki so očitno poznali naprednejše konstrukcije, predvsem obok. Tako so odprtine objektov teh svetišč tudi obokane.

Zanimivo je, da so bile hiške po koncu uporabe v šestdesetih letih desetletja pozabljene, a jih v zadnjem času ljudje vse bolj odkrivajo, postavljajo celo nove – ne za uporabo, le kot neme priče kulture naših dedov, ki so iz mrtvega kamna znali zgraditi živo arhitekturo.

Hiška means little house and it is used as an expression for stone shelters in general. Shelters here are exclusively for herdsmen, elsewhere also for livestock (for example for pigs on Malta and in Extremadura, for sheep in Sardinia, for goats on Elba, for bulls and for horses in Minorca), and in some places there is an individual shelter for the herdsman, with a surrounding enclosure for the livestock.

In the mountain pasturage, or transhumance, the staja or stan on Velika planina is most important. It was originally oval, with a square wooden structure for the herdsman, and always stands on the level. The large shingle roof is important. In the Julian Alps, herdsmen’s huts are small, set into the slope and often on wooden pillars, under which the animals are kept. These always have a rectangular groundplan and normally rest on pillars, which provide protection for the stock.

Stone shelters in Slovenia have a number of names. The most described is called a herdsman’s ‘hiška’. On the central Karst, the name is usually ‘hiška’, in the vicinity of Lokva this is ‘šiška’, in Slavnik and vicinity, it is ‘kutja’, with a soft ‘ch’ sound, which is a very widespread linguistic particularity on the Karst. It is interesting that there is no Italian word for ‘hiška’ (Guacci 1982: 324): only the original inhabitants on the pastures used ‘hiškas’. A characteristic of a hiška is that it is a herdsman’s shelter, intended for protection against the wind and cold. So it often has a hearth, normally located by the entrance so that it prevents the ingress of cold air. A curtain of warmth is thus arranged so that there is access for cold air on the other side of the door opening and the smoke exits above the hearth. There is no visible chimney.

The only fittings of a hiška are stones, some twenty centimetres high, for sitting.

Sometimes there is also an embrasure for storing small things and, of particular interest, are deep embrasures (even up to three quarters of a metre) for tools. The construction is in principle corbelling, in groundplan mainly circular or a shape close to it.

Corbelling is the laying of layers by which each subsequent layer overlaps the lower one, right up to the capstone. This can only technically be executed properly in split stone: the origin is confirmed by constructions more than eight thousand years old (tombs on the border between Yemen and Saudi Arabia from the sixth millennium BC, nawamis from Sinai from the fourth, Hal Saflieni on Malta from the third: Juvanec 2005: 14). The constructions, although one is not aware of this, are built with the aid of an equilateral triangle, the height of which is half the square root of three (Juvanec 2011c). This mathematical expression, though, is simpler than one would think: such a triangle can be made from three sticks of equal length. This is also the simplest herdsman’s game.

Because of the hard, unworked stone, hiškas here are not uniformly formed irregular cupolas – as for instance elsewhere around the Mediterranean. Many hiškas, above all šiškas, rest against large solitary rocks.

The lintel over the door opening is always a horizontal stone, carefully chosen, since such are fairly rare. There is sometimes a capstone on the ridge of the roof, which stresses the composition.

More important objects, which people used for gatherings (formerly also banned pre-Christian rituals), for reaching healing or miraculous waters, are the fruit of eminent masters, who were clearly familiar with more advanced constructions, above all the arch. So the openings to these shrines were also arched.

It is interesting that hiškas were forgotten after they ceased to be used at the end of the sixties but, in recent years, people have been increasingly discovering them, erecting them anew – not for use, only as a mute witness to the culture of our forebears, who knew how to build living architecture from dead stone.

102

<<1 Lipica Bistvena značilnost hiške je njena konstrukcija: korbeling, postopno previsevanje horizontalnih plasti kamna. Ta teče vse do temenskega kamna, ki konstrukcijo zaključuje.

<<1 Lipica The essential characteristic of a hiška is its construction: corbelling, the gradual overlapping of horizontal layers of stone. This runs all the way up to the capstone, which concludes the construction.

2 Orlek Na Orleški gmajni stoji največja hiška spodnjega dela Krasa. Izrablja tako obstoječe skale kot padajoč teren.

2 Orlek The largest hiška in the lower part of the Karst stands on Orlek common. It exploits both existing rock and the falling terrain.

3 Kosovelje Hiška stoji na planem, a ima zaščiten vhod z zidcem, ki jo brani pred burjo.

3 Kosovelje The hiška stands face on, and has a protected entrance with a wall which protects it from the burja

4 Kobjeglava Pri nas je oznaka avtorja, lastnika ali letnice nastanka izjemna. Ta pri Kobjeglavi nosi letnico 1874.

4 Kobjeglava The mark of the author, owner or year of creation is an exception in Slovenia. This one at Kobjeglava has the date 1874.

5 Padna Hiška je najjužnejša znana hiška pri nas. Stoji v ograji, ob prenovi pa so ji dodali predimenzioniran temenski del, kar bi kazalo popraviti, da bi spet dobila svojo originalno obliko.

5 Padna This is the most southerly known hiška here. It stands within a fence and, during renovation, a predimensioned capstone was added, which could do with being corrected to restore its original form.

2 3 4 5

104

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

105

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

6 Bazovica, Šubrova hiška v Zagovjah Obnovljena hiška je nekaj drugačna od tistih pri Lokvi: streha ima blag naklon in je usločena.

6 Bazovica The renovated hiška is slightly different from those by Lokev: the roof has a gentle slope and is curved.

7 Lokev Prislonjena hiška izrablja kot streho veliko kamnito ploščo.

7 Lokev Hiška, leaned to the roch, uses the big stone plate for the roof.

8 Lokev, Ruščeva pri Terglovci Starejša hiška stoji v vlažni dolini, zato jo je obrasel mah. Že vlaga govori o potrebnosti in o pomenu hišk v tem okolju.

8 Lokev The older hiška stands in a damp valley, so moss has grown over it. The damp itself testifies to the need and importance of hiškas in this environment.

9 Lokev, Trebčeva hiška pri Mešini Okrog Lokve je največ hišk, ki izrabljajo naravne pogoje: skale, doline, kamnite plošče. Umni graditelji so uporabili skalo, pa tudi naklon, ki so ga dogradili z druge strani, da je dobila hiška prav imeniten, skladen videz.

9 Lokev There are most hiškas around Lokev that exploit the natural conditions: rocks, doline, flat stones. Intelligent builders used rocks as well as the slope, which they supplemented from the other side, so that the hiška obtained a real rocky appearance.

10 Teorija Hiška in enakostranični trikotnik, katerega višina je koren iz tri polovic.

10 Theory Hiška and equilateral triangle with its heigth, equal to square root of three, divided by two.

6 7 8 9 10

106

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

107

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Kašča

Granary

Kašča je praviloma manjši objekt, kjer so nekdaj hranili zrnje žita in tudi meso, skratka hrano za ljudi. Zato stoji kašča vedno odmaknjena od bivalne hiše. Če zagori hiša, ostane vsaj hrana in obratno.

Pravzaprav je kašča razširjena povsod po Sloveniji, z izjemo severovzhoda, kjer ima shramba za hrano nekoliko drugačno vsebino, tehnologijo in tudi obliko. Predvsem je to ‘klet’.

Kašča je lahko lesena - kot je na Dolenjskem, je zidana v spodnjem delu in lesena zgoraj - primer sta Gorenjska in Tolminsko, osrednji del pa pozna bivalno hišo s kletjo, v kateri je klet z več vlage za poljske pridelke, z manj vlage za vino, žito pa je navadno v lesenem delu hiše, v podaljšku.

Povsem zidane kašče so novejšega izvora in kažejo oblikovanje po vzorih iz sveta. V Alpah so poslikane (Potoki), na Vrhniškem so obokane, na Notranjskem so visoke in na Idrijskem so velike, z obokanimi hodniki vzdolž zgradbe.

Severovzhod pozna predvsem ‘kleti’, ki so lahko dejansko kleti ali pa so posebni objekti, tudi taki, ki vkopa sploh nimajo in so nadzemski, običajno leseni objekti z veliko zračnostjo.

Namesto kašče so ponekod uporabljali kar podstreho, ko so žito razprostrli po tleh (Gančani), v dolgih panonskih hišah pa so hranili zrnje v prostorih za bivalnim delom, v lesenih skrinjah.

Posebej pomemben element so sušilniki za meso. Najprej so prekajeno, v črni kuhinji ‘vojeno’ meso sušili na podstrehi, obešeno na vrveh, da jih morebitne miši niso dosegle. Naslednja stopnja so leseni sušilniki, nekakšne omare iz letev in jeklenih mrež, skozi katere glodalci niso uspeli priti.

Pod vplivom Koroške, kjer so kašče doma (in so pomemben element domačije), najdemo na obronkih jugozahodnega Pohorja kašče v treh etažah: s kletjo za pijačo, z osrednjim delom za žito in s podstreho za meso.

Predvsem na Dolenjskem je kašča vezana na preužitkarsko enoto, kjer so starejši in obnemogli vzdrževali kaščo, v kateri so tudi stanovali. V spodnjih prostorih so hranili poljščine, zgoraj žito in meso, za toplotno izolacijo so imeli na podstrešju seno. Stanovali so v srednji etaži, tako na Dolenjskem kot na Pohorju.

Kraška hiša, kot sestav domačije, ima kaščo vgrajeno, bolj zanimive pa so skupne, komunske, vaške kašče, ki so se ohranile zaradi svoje masivne kamnite konstrukcije. So sestav podzemne kleti in dvignjenega nadstropja, do katerega vodijo zunanje stopnice. Okna so majhna, zamrežena s kovanimi križi, vrata imajo obokan okvir. Streha je vedno kamnita.

Skupne, komunske kašče stojijo vedno na sredi vasi, običajno prav blizu cerkve, ponekod znotraj kamnitega zidu. Na Dolenjskem in v Beli krajini ločijo skupne, komunske ali soseske kašče in tiste cerkvene. Medtem ko so bile skupne nekakšna socialna ustanova, ki je izravnavala izpad pridelka v slabih letinah, so cerkvene nekoliko temeljile na zbiranju cerkvenega davka, predvsem pa na ekonomski osnovi, z dobičkom za cerkev. Zato so bile cerkvene kašče na slabem glasu. Očitno tega na Krasu ne poznajo, saj običajno vežejo ime ‘komunska’ in ‘cerkvena’ v enoten pomen.

A granary is normally a smallish object, in which grains of wheat and also meat, in short food for people, were formerly stored. So the granary always stands away from the residential house: if the house burns, food at least remains, and vice versa.

A granary is actually widespread throughout Slovenia, with the exception of the northeast, where a storehouse for food has a slightly different content, technology and, above all, form: primarily this is a ‘cellar’.

A granary can be wooden, as in Dolenjska, or stone built in the lower part and wooden above, for example in Gorenjska and the Tolmin area, while the central belt has a residential house with cellar, in which the cellar with higher humidity is for field crops and that with lower humidity for wine; and cereal is normally kept in the wooden part of the house, in the annex.

Completely stone built granaries are of more recent origin, which show design influences from elsewhere in the world. In the Alps they are painted (Potoki), in the Vrhnika area they are vaulted, in Notranjska they are high and in the Idria area they are large, with vaulted galleries along the length of the building.

The northeast has mainly ‘cellars’, which may actually be cellars or special objects, including those that are not below ground but above it, with lots of ventilation.

A loft is used in some places instead of a granary, when the grain is spread on the floor (Gančani), and in long Pannonian houses, grain was stored in rooms behind the living quarters, in wooden chests.

Meat driers are particularly important elements. It was first smoked, in the black kitchen meat was dried in the attic, hung on string so that mice could not reach it. The next stage was wooden driers, a cupboard made of slats and a steel mesh to keep out rodents.

Under the influence of Koroška, where granaries are common and are an important element of a farmstead, three-storey granaries can be found on the edges of southwest Pohorje: with cellar for drinks, a central part for grain and meat in the loft.

Above all in Dolenjska, a granary is also bound to the retirement unit, in which the elderly and infirm maintained the granary, in which they also lived. Field crops were stored in the lower part, cereals and meat above, and hay was stored in the loft for heat insulation. They lived in the central part, both in Dolenjska and on Pohorje.

A Karst house, as an element of a farmstead, has a built-in granary but communal village granaries are more interesting. They are still preserved because of their massive stone construction. They consist of an underground cellar and a raised upper storey, reached by outside stairs. The windows are small, with an iron mesh, doors have a vaulted frame. The roof is always stone.

Communal granaries always stand in the middle of the village, normally very close to the church, in some places within a stone wall. In Dolenjska and Bela krajina, the communal or neighbourhood granary is separate from that of the church.

While the communal one was something of a social institution, which evened out a fall in product in bad harvests, that of the church was based on collecting taxes for the church, above all an economic basis, as income for the church. Church granaries thus had a bad reputation. This was clearly not recognised on the Karst, since the designations ‘church’ and communal’ had the same meaning.

108

<<Gorenje (Postojna) Kašče z obokanim vhodnim delom nad stopniščem najdemo v vsej zahodni Sloveniji. V spodnjem delu so hranili poljščine (vlažna klet), zgoraj žito (suhi prostori).

GPS N 5.

E4

<<Gorenje (Postojna) Granaries with arched entrance parts above stairs are found throughout western Slovenia. Field crops are kept in the lower part (damp cellar), wheat above (dry spaces).

2 Šmarje pri Sežani Vaška, komunska kašča stoji za zidom na cerkvenem. Spodaj je klet in zgoraj je suha kašča.

GPS N 5.060.756 E 412.010

2 Šmarje pri Sežani The village, communal granary stands behind a wall at the church. Below is the cellar and above the dry granary.

3 Žerovnica Ozka in visoka kašča z enojnim obokom je značilnost Notranjske. Verjetno izvira iz sredine devetnajstega stoletja, ima opečno streho s čopi.

GPS N 5.068.377 E 455.752

3 Žerovnica The narrow, high granary with a single arch is characteristic of Notranjska. It probably derives from the middle of the nineteenth century, and has a hipped tile roof.

4 Trebuša V cerkljanskih in idrijskih hribih so tako kašče kot mlini poslikani, vsaj delno. V padajočem terenu je v klet vhod spodaj, zgoraj v suhe prostore kašče.

GPS N 5.100.005 E 409.355

4 Trebuša Both granaries and mills are at least partly painted in the Cerkljo and Idria hills.

On the falling terrain, the cellar entrance is below, above is the dry space of the granary.

5 Begunje Kašča je po vsej verjetnosti nekoč imela stopnišče in vhod, vsaj v lesu: danes tam mimo pelje cesta.

GPS N 5.074.975 E 452.382

5 Begunje The granary probably formerly had stairs and an entrance, at least in wood: today the road leads past it.

2 3 4 5

110

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

111

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Vodnjak, štirna

Well, štirna

Voda ni za življenje le dobra, je ključna, nujna in je element preživetja. Kjer je vode mnogo, tam ni posebno cenjena. Cenijo jo tisti, ki jim jo primanjkuje.

Slovenija je pretežno zelena dežela, ki ima mnogo vode. Ta se kaže v potočkih, rekah, ribnikih, jezerih, s skal se vali kot slap, v Alpah nastopa kot ledenik (čeprav je pri nas pod triglavom Zeleni sneg že skoraj izginil), imamo tudi morje.

Narava je redkokje uredila pridobivanje vode direktno, kot na krožniku. Tekoča voda na Islandiji brizga iz zemlje, v osrednji Sloveniji priteče, običajneje jo mora človek iz osrčja zemlje potegniti sam. Talna voda, ki je blizu terenu in ni globoka, je redka. Tak izvir je treba zaščititi. Najbolj naravna zaščita je neke vrste jama v hribu, ki istočasno predstavlja tudi streho. V ravninah je treba tako zaščito narediti iz lesa. Temu na Goričkem pravijo ‘vretina’. Vodo zajemajo z vedricami, ki jih obesijo na ‘akel’ ali na ‘ključ’ (Koren 1962:87).

Naslednji princip je nekoliko bolj globok vodnjak, iz katerega zajemamo vodo v vedro in ga s pomočjo protiuteži dvigamo brez naprezanja. Korenova pravi, da je to vodnjak na vzvod (Koren 1962:89). Take najdemo le še na Dolenjskem.

Najbolj razširjeni pa so vodnjaki, ki imajo obzidan jašek, tudi do petdeset metrov globok, zunaj obzidano telo do višine kakih 50 do 60 cm, potem pa običajno na dveh stojkah okroglo, leseno vreteno, na katerega navijajo verigo ali vrv z vedrom. Za navijanje je najbolj pogosto kolo z enim ali z dvema ročajema, manjši vodnjaki pa imajo le križ. Nekateri poznejši imajo lito napravo s prenosi za vrtenje. Takih je največ v Slovenskih goricah, nekateri so tudi skriti ob hiši ali v hiši sami. Kjer je nevarnost, da pade vanj žival, so vodnjaki zaprti z loputami ali pa so ograjeni z letvami, da so zračni, a ne dostopni nepovabljenim. Ob geološki prelomnici severovzhoda Slovenije je bil vse do zadnje vojne niz izvirov kisle vode ali slatine, ponekod tudi tople vode. Danes je takih izvirov le še za okus, zdravilišča in vodni parki pa so bolj stvar industrije. Ampak tudi ti so se razvili iz vodnjaka.

Poseben tip vodnjaka pa je tak, ki ima zbiralnik, cisterno, v katero zbira vodo s streh. Pri nas le s streh, v Dalmaciji in na otokih pa imajo posebne odprte zbiralne ravnine, s katerimi zbirajo vodo za živino. Pravijo jim ‘naplov’ (Hvar).

Ponekod obstajajo tudi samozbiralni in pretočni vodnjaki, na primer v Španiji, Črni gori in še kje.

Kras pozna predvsem zbiralnike, ki dobivajo vodo s streh. Vodnjaki so skupni, komunski, velika vrednost domačije pa je, če si lahko omisli svoj vodnjak.

Zbiralnik je praviloma kamnit in vsaj v spodnjem delu zamazan z glino, da ne prepušča. Najstarejši sistem je korbeling, ko se konstrukcija zoža do odprtine. Vidni del vodnjaka ali štirne je predvsem okvir, ki mu pravijo ‘šapa’.

Ta je najimenitnejši iz enega samega kamna, če so si ga lahko privoščili.

Kadar so vlekli vodo z vrvjo, so na robu šape vidni jarki, ki so plod vrvi, ki so drgnile kamniti rob ob dviganju in spuščanju. Vodnjak je navadno zavarovan s pokrovom. Novejši imajo stojalo za škripec, streha je na Krasu redka in - če je - je prav majhna. Voda s streh teče vanj po žlebovih, ki so lahko kamniti,v zadnjem času pa tudi cenejših izvedb. Dotok vode je lahko tudi v naravi, z jarkom. V Lokvi je imel komunski vodnjak dotok s hriba, ki so ga pozneje prekinili z novogradnjami. Škoda, danes bi ga lahko vsaj pokazali.

Za Kras so značilni z zidcem omejeni prostori nad štirno, ki preprečujejo dostop živalim in predstavljajo nekakšen zbirni prostor domačinom. Polnjenje posod z vodo je kar dolgotrajen proces, zato ustvarja čakalne vrste, s tem pa omogoča družabne stike, saj stoji skupni vodnjak navadno sredi vasi. Zato so skupni prostori štirne ograjeni in tlakovani, predstavljajo javni prostor.

Vodnjak ni le potreba, je ponos vsake domačije in je zato tudi skrbno oblikovan.

Water is not just good for life, it is crucial, essential, an element of survival. Where water is plentiful, it is not particularly valued; it is valued by those who lack it.

Slovenia is a mainly green land, with a lot of water. It comes as streams, rivers, ponds and lakes, it rolls over the rocks as waterfalls, it appears in the Alps as a glacier (although it has already almost disappeared below Triglav); we also have sea. Nature has rarely arranged for water to be obtained directly, as on a plate.

Running water in Iceland erupts from the ground, in central Slovenia it flows, man must usually draw it from the bosom of the earth himself. Groundwater that is close to the surface, not deep, is rare. Such a source needs to be protected: the most natural protection is some sort of hillside cave, which simultaneously provides a roof. On the plains, such protection needs to be made from wood. It is called ‘vretina’ in Goričko. The water is caught in a bucket, which hangs ‘at a right angle’ or on a ‘key’ (Koren 1962:87).

The next principle is a slightly deeper well, when the water is caught in a bucket and lifted with the aid of a counterweight, without a spindle. Koren says that such a well is at the entrance (Koren 1962:89). Such are only found in Dolenjsko. The most widespread wells have a walled shaft – even up to fifty metres deep - with a surrounding wall to a height of some 50 to 60 cm, and then normally a circular wooden spindle on two props, on which a chain is wound or a rope with a bucket.

A wheel with one or two handles is usual for winding but smaller wells have only a cross. Some later ones have a cast apparatus with transmission for winding.

These are mostly in Slovenske gorice, some of them concealed beside a house or even in the house itself. Where there is a danger of animals falling in, wells are enclosed with a shed or a slat fence: so that they are ventilated but inaccessible to the uninvited. Right up to the last war, there was a string of mineral water springs along the geological fault in northeast Slovenia, in some places even thermal.

Today there is only a taste of such springs, and health spas and theme parks are very much an industry. These, too, developed from springs, though.

A special type of well is one that has a collector, a reservoir, in which water is collected from roofs. In Slovenia only from roofs but in Dalmatia and on the islands, there are special flat open areas, by which water for the livestock is collected. They are called ‘naplov’ (Hvar). In some places, self-filling collectors and running wells exist, for example in Spain, Montenegro and elsewhere. The Karst has mainly collectors that obtain water from roofs. Wells are communal and a farmstead has a major asset if it can imagine its own well. A collector is usually stone, with at least the lower part coated with clay, so that it doesn’t leak. The oldest system is corbelling, when the construction narrows towards the top. The visible part of a well, or štirna, is primarily the frame, which is called the ‘šapa’. The most eminent are from a single stone, if this can be afforded. When the water is hauled up by rope, there are visible grooves, where the rope has chafed against the stone edge with raising and lowering. A well is normally protected by a cover.

More recent ones have a stand for the pulley but a roof on the Karst is rare, and if there is one, it is quite small. Water runs into it from the roofs along gutters, which can be stone but recently also of cheaper construction. Inflow of water can also be from nature, from ditches. In Lokva, the communal well had an inflow from the hill, which was later ended with new building. A pity, it could at least be shown today.

Walled spaces above a štirna are characteristic of the Karst, preventing access for animals and providing a gathering place for the local inhabitants. Filling containers with water is a lengthy business, so a queue is formed and social contact is thus enabled, since a communal well normally stands in the middle of the village. The common spaces of the štirna are thus fenced and paved: they are a public area. A well is not just a necessity. It is the pride of any farmstead and so is carefully designed.

112

<<1 Lokvica Lokev na Dragi je eden redkih odprtih vodnjakov pri nas: ima valjast obod in leve spiralne stopnice do dna: za tiste, ki nosijo vedro z desno roko.

GPS N 5.081.035 E 392.210

<<1 Lokvica Lokev na Dragi is one of the few open wells here: it has a cylindrical rim and lefthand spiral steps to the bottom: for those carrying a bucket in the right hand.

2 Barka Štirna ima pod zemljo rezervar, nad njo pa 'šapo'. Ker je voda bistvena za preživetje, predstavlja vodnjak zbirališče domačinov in je s tem nekaka socialna ustanova. Zato je okolje vedno urejeno.

GPS N 5.055.506 E 426.405

2 Barka A štirna has an underground reservoir and above it a 'šapa'. Because water is essential for survival, a well provides a meeting place for locals and is thus a kind of social institution. The surroundings are therefore always arranged.

3 Laže Šapa je lahko iz enega samega kosa (če so ga imeli) ali pa je sestavljena iz več posamičnih delov.

GPS N 5.066.054 E 427.859

3 Laže A šapa can be a single piece (if they have it) or composed of a number of individual parts.

4 Goče Medtem ko je klasični vodnjak tam, kjer obstaja voda, je štirna tam, kjer jo najbolj potrebujejo. Zato je najbolj pri roki na domačem dvorišču.

GPS N 5.075.950 E 416.645

4 Goče While a classical well is where there is water, a štirna is where it is most needed. So it is handiest in a courtyard.

5 Dutovlje Razen oblikovanja šape imajo vodnjaki pogosto tudi druge estetske okraske, risbo ali ornament, začetnice lastnika ali letnico nastanka. Ta nosi letnico 1848.

GPS N 5.068.590 E 409.560

5 Dutovlje In addition to a shaped šapa, wells often also have other aesthetic decoration, drawing or ornament, the owner's initials or the year of creation. This has the date 1848.

2 3 4 5

114

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

115

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

6 Nova vas Vodnjak ali štirna sta za ljudi, pa tudi za živino. Najzanimivejša so vaška napajališča, nekaki bazeni ali korita.

GPS N 5.069.823 E 461.979

6 Nova vas A well or štirna is for people, but also for animals. The most interesting are village watering places, some sort of basin or trough.

7 Predjama Najpreprostejši vodnjak je obzidan izvir, od koder zajemamo vodo z vedrico na palici. Tak je ob Predjamskem gradu.

GPS N 5.

E4

7 Predjama The simplest well is a walled spring, from which water is obtained with a bucket on a pole. Such is the one by Predjamski grad.

8 Gorenje (Divača) Vaška štirna je še danes cenjena, in čeprav ni več v uporabi, je urejena.

GPS N 5.061.460 E 418.540

8 Gorenje (Divača) A village 'štirna' is valued today and, although no longer in use, is arranged.

9 Štanjel Verjetno najznamenitejši vodnjak na Slovenskem: štirna v Štanjelu zbira vodo s strehe kamnite strehe.

GPS N 5.076.148 E 410.707

9 Štanjel Probably the most eminent well in Slovenia: the štirna in Štanjel collects water from the stone roofs.

6 7 8 9

116

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

117

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

10 Koče Vodnjak ali štirna je lahko tudi spomenik.

GPS N 5.064.409 E 436.608

10 Koče A well or štirna can also be a monument.

11 Podgorje Preprosta šapa nosi bolj ali manj zahtevno napravo za dvigovanje vode: stojalo s škripcem ali z vretenom.

GPS N 5.043.155 E 418.655

11 Podgorje The simple šapa supports a more or less demanding device for raising water: a stand with a pulley or with spindle.

12 Glem Kadar ni škripca, so vodo vlekli iz štirne z vrvmi, ki so pustile v kamnitem robu jasne sledove. Globoki utori, rezultat drgnjenja mehke vrvi v trdem kamnu govorijo o stoletjih uporabe.

GPS N 5.039.005 E 405.380

12 Glem When there is no pulley, the water was hauled from the štirna by rope, which left clear traces on the edge. Deep grooves, the result of the chafing of the soft rope on the hard stone, testify to the centuries of use.

13 Kalce Čeprav stoji vodnjak ob že dolgo zapuščeni hiši, je vodo v njem še vedno videti.

GPS N 5.084.801 E 438.346

13 Kalce Although the well stands by the already long abandoned house, water can still be seen in it.

14 Vodnjaki - sistem Izvor vode: kal kot napajališče živine, različni vodnjaki, štirna z vodo s strehe.

14 Wells - system Water supply: kal (the pond), several systems of the well, water cistern uses the water from the roof.

10 11 12 13 14

118

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

119

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Kal

Kal

Najznačilnejši zunanji in vidni element kraškega sveta je vrtača, ki jo v krasoslovju imenujejo po slovenski besedi ‘doline’.

Voda, ki ob dežju teče navzdol, odnaša s sabo vse, kar lahko. V dno vrtače prenaša tako kamen kot zemljo, kadar pa je to glina, odnaša tudi njo. Tako dobimo na dnu plodno zemljo, ki jo človek očisti kamna in uporabi kot izjemno plodno površino. Zaradi zemlje je plodna, burja ne seže vanjo, toplota se v njej zadržuje in vzpodbuja rast.

Drugi rezultat istega postopka pa je, ko voda odnaša v dno glinasto zemljo.

Glina, v kolikor je zgnetena, ne prepušča vode. Tako dobimo kal.

Omenil sem ‘zgneteno glino’, ki zadržuje vodo. Gnete jo lahko človek, a živina, ki ji je ta voda namenjena, jo gnete s kopiti. Zmotno mišljenje o ‘tlakovanju’ kalov ima le delno prav. Kamen v ilovnati osnovi ima ključno vlogo. Živina s kopiti, s svojo maso, kamen poriva v glino in jo s tem gosti, da postaja vse bolj neprepustna. Ploščat kamen ‘tlakovanja’ pa kopito obrne, da predre debelino gline in da lahko voda odteka. Zato je izbor kamnov za dno kala tako pomemben. Betoniranje in vlaganje plastike v kal je prepoceni rešitev, ki sicer deluje, a spreminja istovetnost kala v betonski čeber.

Oblika kala je vedno okrogla, kakor je okrogla tudi vrtača sama. Ponekod ima kal kontroliran dotok vode, na vsak način pa je tlakovana pot za živino v suhem delu - do kala torej - koristna. In še nekaj - kal ne sme biti preglobok, da ne ogroža živine, ki bi zabredla v globino.

Ponekod pravijo ‘kal’ tudi zidanemu, oglatemu bazenu in napajalnemu koritu za živino (Voglje na primer), okroglemu vodnjaku s ‘šapo’ pa vedno ‘štirna’.

Posebna uporaba kalov, ko niso služili živini za napajanje, je zbiranje in lomljenje ledu za ledenice. Že od poznih jesenskih dni voda v kalu zamrzne, posebej zaradi razmeroma majhne globine in zaradi hladu, ki se v globeli kala zadržuje. Izraba kalov za prodajo ledu je bila vse do sredine prejšnjega stoletja ključna za gospodarstvo njihovih lastnikov.

Posledica izrabe kalov – ali pa zagotovilo obstoja – so ledenice, ledene jame za spravilo ledu.

The most characteristic external and visible element of the Karst is a swallowhole, which is known in karst terminology by the Slovene word ‘doline’.

Water, which runs downwards during rainfall, carries everything it can with it. It thus carries both rocks and earth to the floor of a swallowhole and, when this is clay, it also carries this. So fertile soil gathers at the bottom, from which man clears the stones and uses it as an extremely fertile area: fertile because of the soil, the burja does not reach into it, and it retains heat and encourages growth.

Another result of the same procedure is when the water carries clayey soil to the bottom. Clay, when it is kneaded, is water impermeable. A ‘kal’ is thus created.

I mentioned ‘kneaded clay’, which retains water. It can be kneaded by man, but also animals, for whom the water is meant, knead it with trampling. The mistaken idea of ‘paving’ kals is only part right: stone in a clay basis has a key role. The weight of an animal trampling presses the stone into the clay and thus compresses it, so that it becomes increasingly impermeable. Hooves, though, overturn flat stone ‘paving’, so that it pierces the thickness of the clay and the water can flow out. So the choice of stones for the floor of a kal is very important. Concreting and laying plastic in a kal is a cheap solution that works, but it changes an authentic kal into a concrete pail.

A kal is always circular, as is a swallowhole itself. In some places a kal has a controlled flow of water, and a paved path for animals in the dry part – thus to the kal – is certainly useful. Something else: a kal must not be too deep, so that the animals are not at risk of wading out of their depth.

In some places, a walled, smooth basin and a drinking trough for animals is called a ‘kal’ (Voglje, for example) but a circular well with ‘šapa’ is always a ‘štirna’.

A special use of kals that are not used by animals for drinking is collecting and breaking ice for an icehouse. Water in a kal freezes from late autumn on, especially because of the relatively shallow depth and because of the cold, which is retained in the hollow of a kal. The exploitation of kals for the sale of ice was crucial in the economy of their owners, right up to the middle of the last century.

Icehouses, ice caves for storing ice, are a result of the use of kals – or certainly their existence.

120

<<1 Kazlje Obzidan kal ureja dostop živini z obeh strani.

GPS N 5.069.185 E 415.750

<<1 Kazlje The walled kal regulates access to animals on both sides.

2 Šepulje Tlakovan kal ni značilen za Kras, a v vasi kot osrednja točka deluje kot poudarek prostora.

GPS N 5.067.850 E 467.810

2 Šepulje A paved kal is not characteristic of the Karst but functions as a stress in space, as the central point in the village.

3 Kobjeglava Kal ima za dno neprepustno plast gline, ki jo vedno znova gostijo kamni, po katerih hodi živina. To so kamni in ne kamnite plošče, na katerih se s parklji spotikajo in z robovi predirajo glineno plast.

GPS N 5.075.320 E 407.650

3 Kobjeglava A kal has an impermeable layer of clay for the bottom, which is constantly recompressed by the stones on which an animal walks. These are stones, not flat stones, which hooves would displace and the edges would pierce the clay layer.

4 Lipica Konji se napajajo le v čisti vodi. Zato mora biti kal vedno dobro vzdrževan in obnavljan.

GPS N 5.058.705 E 413.602

4 Lipica Horses drink only from clean water. A kal must therefore always be wellmaintained and renovated.

5 Kosovelje Kal v naravi je vedno okrogel, kot je okrogla tudi kapljica vode. V vasi se prilagaja okolju.

GPS N 5.072.145 E 406.735

5 Kosovelje A kal is always circular in nature, just as a drop of water is circular. In a village it is adapted to the environment.

6 risba kal Vrtača - voda izpira: če izpira zemljo, je na dnu njiva, če glino, nastane kal.

6 kal The doline - water erases: if there is soil, erases the field, if erases clay, result is kal or pond.

2 3 4 5 6

122

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

123

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Ledenica

Icehouse

Ledenica je jama, v katero so spravljali led, včasih sneg, ponekod pa je le nekakšna hladilnica. V Graubuendnu (Švica) so še pred leti postavili niz crotov ali scelejev kot vinske kleti, ki uporabljajo razpoke v kraških tleh za izrabo hladnega zraka. Enako mi je razložil lastnik giazere v masivu Monte Grappa, da je to tam ‘zaradi tega, ker pač živijo v kraškem svetu’. Monte Grappa leži vzhodno od Vicenze, na robu ‘ravnine’ Vidma, kot kraški svet definira Hohenwart (Kranjc 2011: 23). Sicer pa švicarski crot služi predvsem za hlajenje mleka takoj po molži. Kamen zagotavlja enakomerno temperaturo, hladna voda, ki je speljana skozi, pa hlad. V kantonu Ticino imajo bolj ‘konstruirane’ ledenice, globoke nekaj metrov in s stopnicami vse do tal. Ledenice na Monte Generosu nad Luganskim jezerom stojijo na višini skoraj 2500 metrov.

Osrednja Italija, ki ima kontinentalno podnebje (hladne zime in vroča poletja, pa močne vetrove), je ledenice uvedla kot sestavni del veleposestev in palač.

Palazzo Reale v Monzi ima ledenico skrito v kleti pod teatrinom, da je na zunaj sploh ni videti. Zelo vidna ledenica s pravo kupolo v žgani opeki stoji sredi polja v mestecu Verolavechia pod Brescio, danes zapuščena in povsem neopažena. Nekatere ledenice so postavljene kot sestavni deli samostanskih kompleksov, primer je Morimondo pod Milanom. Arhitekturno so najzanimivejše postavitve kompleksov palač, ki imajo ob osrednji bivalni zgradbi še cerkev in ledenico, za duhovno in telesno oskrbo. Tak je kompleks Bagnarola pri Bologni, kjer stojita oba objekta simetrično ob glavni zgradbi s triumfalnim stopniščem na sredini. Kar je najbolj zanimivo, fasadi proti jugu sta povsem identični (cerkev in ledenica), zadaj kapela kaže ladjo, ledenica pa kupolo.

Ledenice, imenovane nevere, so razširjene tudi v deželi Valenciana v Španiji, kjer je kar nekaj ohranjenih. Nekatere so obokane, druge v korbelingu, redko imajo lesene konstrukcije streh. Take so predvsem visoko v gorah, primer pri kraju Ares del Maestrat, na višini slabih tisoč metrov, do koder sežejo veliki nasadi mandljevcev. Španske nevere (ne ‘ledenice’, pač pa ‘snežnice’ – neve je kastilska beseda za sneg) imajo praviloma nepravo kupolo ali pa streha sloni na obokih.

Zanimivost španskih never je, da so led spravljali in ‘izdelovali’. V oglatih banjah so sneg tolkli, in ko je postal led, so ga namestili v nevero. Plasti so med seboj izolirali z listjem in z vejami (Boira 2012: 67). Kraševci so led vozili v Trst z vozovi, v Španiji so ga tovorili z osli (Boira 2012: 68).

Pomemben del industrije - tudi sladoleda - so ledenice v Veliki Britaniji, kjer so za izolacijo pred toploto razvili zahtevne konstrukcije dvojnih sten. V Franciji so ledenice predvsem v njenem južnem delu, kjer imajo celo muzej (Acovitsioti H 1996).

Pri nas so povsem pozabljene ledenice ob Muri, ki so jih pozneje spremenili v vinske kleti (predvsem v Gornji Radgoni).

Kras pozna vrsto ledenic, ki so danes žal zapuščene in pozabljene. Značilnost naših so vertikalne stene in lesene konstrukcije streh. Ledenica v Kačičah ima na sredini močan, oblikovan steber, na katerem je slonela streha, po izročilu slamnata. Strehe v Kobilarni Lipica ni več, ohranjene pa so stopnice, ki peljejo prav do dna. Vsaj kakšno bi lahko obnovili, ne nazadnje so bile nekatere v uporabi še do šestdesetih let prejšnjega stoletja.

An icehouse is a cave in which ice was stored, sometimes snow, and in some places merely a kind of cold house. A string of ‘crot’ or ‘scele’ were set up in Graubuenden (Switzerland) as wine cellars, which used fissures in the karst ground for the exploitation of cold air. The owner of a ‘giazera’ on the Monte Grappa massif similarly explained to me that it is there ‘because they live in the karst world’. Monte Grappa lies east of Vicenza, on the edge of the ‘plains’ of Udine, as Hohenwart defines the karst world (Kranjc 2011: 23). Otherwise, the Swiss crot is mainly used for cooling milk immediately after milking: stone ensures an even temperature, the cold water that is led through it ensures cold. In the canton of Ticino, they have several constructed icehouses, several metres deep and with steps to the bottom.

Icehouses on Monte Generoso above Lake Lugano stand at a height of almost two thousand five hundred metres. Central Italy, which has a continental climate – cold winters and hot summers, with strong winds – introduced icehouses as an integral part of estates and palaces.

Palazzo Reale in Monza has an icehouse concealed in a cellar under a ‘teatrina’, a small theatre, so that it is not visible at all from the outside. A very visible icehouse with a regular cupola in fired brick stands in the middle of a field in the township of Verolavechia, below Brescia, today abandoned and entirely unnoticed. Some icehouses were set up as an integral part of monastery complexes, an example is Morimondo below Milan. Architecturally, the most interesting are erections in palace complexes, which have also a church and icehouse beside the residential building: for spiritual and corporeal care. The Bagnarola complex by Bologna is such, in which the two objects stand symmetrically beside the main building, with a triumphal staircase in the centre. What is most interesting is that the facades towards the south are completely identical (church and icehouse), whereas at the back, the church has a nave and the icehouse a cupola.

Icehouses, called nevere, were also widespread in the province of Valenciana in Spain, where quite a few have been preserved. Some are vaulted, others in corbelling, occasionally they have a wooden construction of the roof. They are mainly high in the mountains, for example in Ares del Maestrat, at an altitude of almost a thousand metres, to where large almond groves reach.

Spanish nevere (not ‘icehouses’ but ‘snowhouses’ – neve is the Castilian word for snow) generally have an irregular cupola or a roof resting on arches. An interesting feature of Spanish nevere is that the ice for storage is ‘processed’. Snow is pounded in rectangular baths and is put in the nevere when it becomes ice.

The layers are separated with leaves and branches (Boira 2012: 67). Karst people transported ice to Trieste in wagons, but in Spain it was transported with donkeys (Boira 2012: 68).

Icehouses are an important part of industry – including ice cream – in Great Britain, where a demanding construction of a double wall was developed for heat insulation. In France, there are mainly icehouses in the southern part, where there is even a museum (Acovitsioti H 1996).

In Slovenia, there are completely forgotten icehouses by the Mura, which were later transformed into wine cellars (mainly in Gornja Radgona).

The Karst has a range of icehouses that, sadly, today are abandoned and forgotten.

They characteristically have vertical walls and a wooden roof construction. The icehouse in Kačiče has a strong, shaped pillar in the middle, on which the roof rested, according to tradition thatch. The roofs of those at Kobilarna Lipica no longer remain but the steps are preserved, which lead right to the bottom. At least some could be restored, not least, some were still in use until the sixties of the last century.

124

<<1 Kačiče Ledenice poznajo marsikje po svetu, a največja kar jih poznam, stoji v Kačičah z devetnajstimi metri (tako premer kot višina).

GPS N 5.056.860 E 420.050

<<1 Kačiče Icehouses are known in many places in the world but the largest I know stands in Kačiče, measuring nineteen metres (in both diameter and height).

2 Kačiče Osrednji steber nakazuje s svojimi detajli leseno konstrukcijo strehe. Steber je zagotovo profesionalno delo, medtem ko je sedemnajst metrov visok obodni zid za kamnarje izjemen dosežek.

GPS N 5.056.860 E 420.050

2 Kačiče The details of the central pillar show the wooden construction of the roof. The pillar is certainly professional work; while the seventeen meter high circumference wall is an exceptional achievement for stonemasons.

3 Mašun Ledenica v Mašunu, kjer so po prvi svetovni vojni postavili kraljevi lovski dvorec, je po zgledih nekaterih velikih arhitektur (Firenze, Versailles ) bolj podobna kapelici. Zvon, ki je bil nekdaj v stolpu, danes zvoni v eni sosednih vasi.

GPS N 5.054.154 E 451.005

3 Mašun The icehouse in Mašun, where the king's hunting lodge was erected after the First World War, on the model of examples of great architecture (Florence, Versailles), is more like a chapel. The bell that was formerly in the tower today rings in one of the neighbouring villages.

4 Lipica Ledenica je manjših dimenzij in je bila po prvi vojni prenovljena z večjim kamnitim obročem. Ne streha in ne strešna konstrukcija nista ohranjeni niti na slikah.

GPS N 5.058.680 E 413.621

4 Lipica The icehouse is of smaller dimensions and was renovated after the First World War with a larger stone rim. Neither the roof nor the roof construction are preserved in the picture.

5 Lipica Bistveni del ledenice so stopnice. So desne in prirejene za nošnjo ledu z obema rokama, kjer smo z desno roko bolj priročni ob zidu, ravno obratno kot pri vodnjaku, kjer nosimo vodo z eno samo roko.

GPS N 5.058.680 E 413.621

5 Lipica Stairs are an essential part of an icehouse. They are right-handed, arranged for carrying ice with both hands, for which it is handier to have the right hand by the wall, in contrast to a well, where water is carried with one hand.

6 Nevera Nevera, manjša, kamnita španska ledenica, pravzaprav snežnica.

6 Nevera Nevera, smaller, Spanish icehouse in stone, named by the snow, neve.

2 3 4 5 6

126

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

127

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Solinarska hiša

Salter’s house

Soline so najstarejši sistem za pridobivanje morske soli.

Najpreprostejši način predstavljajo soline na Malti, kjer so v mehak kamen vklesali preproste bazene, ki jim pravijo ‘saltpan’ – solna ponev. So lahko prav majhne, merijo pa tudi nekaj metrov v dolžino. Praviloma so pravokotniki z zaobljenimi vogali, globine kakih deset centimetrov ali komaj kaj več. Vanje nalijejo vodo ali pa preprosto počakajo, da jih vanje morje napljuska. Potem čakajo, da voda izhlapi, sol pa izpraskajo.

Pri nas so bile soline v Strunjanu in v Seči. Sečoveljske soline so največje in so plod človeških rok: tako bazeni kot korita kanalov so iz gline, ki jih je treba nenehno obnavljati. Ne le zaradi soli, tudi zaradi nepropustne površine zidcev med kanali in bazeni nosijo solinarji velike, lesene natikače. Z njimi hodijo po slanih površinah, z njimi ne ranijo nepropustne plasti na vrhu, z drsanjem po glinastih konstrukcijah pa vzdržujejo obliko, trdnost in nepropustnost.

Kanali dovajajo vodo do bazenov: višino gladine kontrolirajo z lesenimi zapahi, kjer pa je treba nivo vode dvigati, to počnejo s preprostimi črpalkami na veter.

Med bazeni, praviloma ob kanalih stoje solinarske hiše. To so nadstropne zgradbe, ki imajo v pritličju delovne in v nadstropju bivalne prostore. Spodaj so predvsem skladišča soli, ki so jih nekdaj odvažali po kanalih s čolni. Danes uporabljajo za notranji transport vozičke na tirih, ki so jih pred desetletji prinesli iz bližnjih podmorskih rudnikov premoga. Žal objekti rudnikov žalostno propadajo, čeprav bi jih bilo mogoče vključiti v turistično ponudbo regije.

Hiša ima dvokapno streho, krito z glinastimi korci v blagem naklonu. Stene so kamnite, leseni stropovi slone na tramovih, ki se pnejo med zidovi na kamnitih konzolah.

S sistemskim prikazom pridobivanja soli, solinarske hiše, solin samih in krajine Piranskega zaliva bi vrnili pomen in vrednost solinarjem, solinarstvu, pa tudi sosednim krajem in sosednim regijam.

Saltpans are the oldest system for obtaining sea salt.

The simplest method is that of the saltpans in Malta, where simple basins are carved in the soft rock, called saltpans. They can be very small but can also measure several metres in length. They are normally rectangular, with rounded corners, some ten centimetres or perhaps a little bit more deep. Water is poured into them or they simply wait for the sea to flow into them. The water evaporates and the salt is then scraped out.

Slovenia had saltpans in Strunjan and Seča. The Sečovlje saltpans are the largest and the fruit of human endeavour: both the basins and the beds of the channels are made of clay, which must constantly be renovated. For the sake of both the salt and the impermeable surface of the dykes between the channels, salters wear large, flat salters’ boards on their feet. They walk on the salt surface with them, so as not to damage the impermeable layer at the top and, by skating along the clay constructions, they maintain the form, firmness and impermeability.

The channels transport the water to the basins: the height of the surface is controlled with wooden ‘gates’ and when it is necessary to raise the level of the water, it is done with simple wind-driven pumps.

The salter’s house stands between the basins, generally beside the channels. It is a two-storey building, which has a working area on the ground floor and living quarters above. Below is mainly storage for salt, which was formerly removed by boat. Today, wagons on rails are used for internal transport, which were brought several decades ago from the nearby underwater coal mines. Unfortunately, the mine facilities have fallen into decay, although it would have been possible to include them in the tourist offer of the region.

The house has a gable roof, covered with barrel tiles in a gentle slope. The walls are stone and the wooden ceiling rests on beams, which stretch between the walls on stone consoles.

A systemic presentation of obtaining salt, the salters’ houses, the saltpans themselves and the landscape of Piran Bay, would restore the importance and value of the saltpans and salt making, as well as neighbouring places and regions.

128

<<1 Seča V solinah, pri nas so stale v Strunjanu in v Seči, pridobivajo sol iz morja še na prav prvobiten način. Solinarska hiša je sklop obrtniških prostorov v pritličju in spalnih v nadstropju. Nekaj jih je obnovljenih, postaviti pa bi bilo treba predvsem informacijske table in kažipote, saj pot do solin na mejnem prehodu redkokdo najde.

GPS N 5.037.825 E 390.484

<<1 Seča In the saltpans that stood here in Strunjan and in Seča, salt is still obtained from the sea in the original way. The saltmaker's house is a complex of artisan premises on the groundfloor and bedrooms on the first floor. Some of them have been renovated, but information boards and signposts need to be erected, since few people find their way to the saltpans by the border crossing.

2 Seča Glinasta razmejnica med bazeni ločuje posamične proizvodne enote.

2 Seča A clay boundary between basins separates individual production units.

3 Seča Kanal, ki veže soline z morjem, je obzidan z zidom v sistemu suhega kamna, brez veziva. Ima pomole do čolnov, priveze in mostičke, ki povezujejo ves sistem.

3 Seča The channel that links the saltpans with the sea is surrounded with a drystone wall, made without binding. There is a jetty for boats, moorings and footbridges that connect the whole system.

4 Seča Bazeni so ilovnati, ki jih s posebno skrbjo obdelajo, da držijo vodo. Glina je mehek material, zato po njej hodijo s posebnimi lesenimi obuvali, da površine venomer utrjujejo in jih ne ranijo.

4 Seča The basins are clay, processed with particular care so that they retain water. Clay is a soft material, so they walk on it with special wooden shoes, so that the surface is continuously consolidated and not damaged.

5 Seča Zapirala, ki služijo uravnavanju nivoja vode, za prepuščanje vode med bazeni, so lesena.

5 Seča The lock gates that are used to adjust the level of the water, for releasing the water between the basins, are wooden.

2 3 4 5

130

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

131

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Mlin

Mill, sawmill

Na Ljubljanskem barju so leta 2010 našli predzgodovinske žrmlje: kamen z vdolbino in okrogel kamen, prilagojen roki. Žrmlje je naprava z dvema horizontalnima kamnoma, kjer z roko vrtimo zgornji kamen, v osrednjo odprtino sipamo zrnje, ki med obema kamnoma ob strani izhaja kot moka. To je tudi princip klasičnega mlina, ki uporablja različne kamne, različne hitrosti in različno avtomatizacijo mlinskih poti (čiščenje, mletje, sejanje, transport, polnjenje).

Pri nas je pogon običajnega mlina leseno mlinsko kolo, ki je gnano spodaj ali pa zgoraj. Gre za različne smeri vrtenja, bolj pomembno pa je, da gre zgornje vode na kolo manj, medtem ko je spodnji pogon zahteva več in je lahko tudi počasnejša.

Zadnja desetletja so se začele bolj vidno spreminjati tudi podnebne razmere - in ne danes! -, ko so vodotoki začeli presihati in so lahko mlini mleli le, ko je bilo vode zadosti, čeprav so težavo reševali tudi z zajetji, z jezovi. Še pred prvo svetovno vojno so se pojavile turbine na lesni plin.

Mlin kot zgradba je praviloma kamnit vsaj do ležišč prenosov, medtem ko je nadgradnja običajno lesena. Lesena so kolesa, osi, prenosi in vsa mlinska tehnologija. Enako je z rakami, ki vodijo vodo na mlin ali pod njega.

Na Muri so prav posebni mlini, ki plavajo na reki in so stalno privezani k obali.

Te mline pa ogrožajo plavajoči balvani, predvsem po neurjih.

Ne le v Sredozemlju, tudi na madžarskih stepah je še danes videti mline na veter. Eden redkih je tudi na Slovenskem, v Stari Gori v Slovenskih goricah.

Kraški svet ima več mlinov, kot bi pričakovali. Mnogo jih je na obrobju Cerkniškega jezera, pa tudi ob rekah Reka in Dragonja. Obdržali so se predvsem tisti, ki stoje v sklopu domačije, posamični so propadli. Žaga stoji bodisi posamič ali v sklopu z mlinom. Kraški svet pozna predvsem slednje.

Drevo in hlod sta vedno okroglega prereza. Hlodovina je lahko le redkokje uporabljena neobdelana, okrogla. Krogov med samo ne moremo sestavljati brez odpadka prostora. Posebej v arhitekturi, pri gradbenem lesu, so pomembni spoji, poravnavanje notranjih sten in končno zunanja stena.

Arhitektura žage ima značilnosti: leži ob potoku in ob cesti, dolžina zgradbe je vsaj dvojna dolžina hloda, dvojna višina za lažji dostop in za kotaljenje na voz.

Zgradba ima odprt prostor za samo žago in poti hlodov, zaprt del je namenjen žagarju in strojnici.

Ročna obdelava lesa je kalanje, nekako sekanje. Kalan les je rezultat vzdolžnega klanja in se uporablja za strešnike. Tesan les je rezultat grobo oblikovanega lesa, pretežno na roko, s sekiro. Ta obdelava zadošča le za gradbene konstrukcije. Žagan les je obdelan ročno ali strojno. Za večje konstrukcije je mogoče uporabiti le strojno žaganje. Žaga les v vsakem primeru rani, a reže ravne ploskve, ki jih je mogoče sestavljati eksaktno in brez odpadka. Zaradi vzdolžno načetih žil je življenjska doba krajša od tesanega in od kalanega lesa. Skodle niso le značilnost Alp, Fučić poroča, da je bil Buzet še pred stotimi leti krit izključno z lesenimi skodlami (Fučić 2001: 57), celo rekli so jim po slovensko: skodle. Zaradi posek pred stoletji je na Krasu žag malo (čeprav so bili mlini ob reki Reki nemalokrat vezani tudi z žago), več jih je na Notranjskem.

The oldest quern here was found on Ljubljansko barje in 2010: a stone with a hollow and a circular stone, adapted to the hand. A quern is a device with two horizontal stones, whereby the upper stone is turned by hand, grain is poured into the central opening, which comes out at the side of the two stones as flour. This is also the principle of a classical mill, which uses various stones, various speeds and different automatisation of the mill paths (cleaning, milling, sowing, transport, filling). In Slovenia, a normal mill is driven by a wooden mill wheel, from below or from above. It is a matter of a different direction of turning, but it is more important that less water is needed on the wheel with upper drive, while lower drive requires more, but it can also be slower. Climatic conditions have also begun to change more visibly in recent decades – and not just today! - when water courses began to dry up and a mill could only work when there was enough water, although the difficulties were also resolved with dams, with reservoirs. Even before the First World War, wood-gas turbines had appeared.

A mill as a building is normally stone, at least to the bed of the transmission, while the superstructure is usually wooden. The wheels, axles, gears and all the mill technology are wooden. The same with the mill races that lead the water to the mill or under it. There are special mills on the Mura, which float on the river and are permanently moored to the shore. These mills, though, are at risk from flotsam and, above all, from storms. Windmills can still be seen today not only in the Mediterranean area but also in the Hungarian steppes: there is also one in Slovenia, in Stara gora in Slovenske gorice. The Karst has more mills than one would expect. There are many beside Cerkniško jezero but also on the rivers Reka and Dragonja. Mainly those that stand within the context of a farmstead have been maintained: individual ones have fallen into decay.

A sawmill stands either on its own or within the context of a mill: mainly the latter are found on the Karst.

Trees and logs are always of circular cross-section. Logs can only rarely be used unprocessed, round. Circles cannot be fitted together without a waste of space.

Especially in architecture, with building timber it is the joints, levelling the interior walls, and, finally, the external wall that are important.

The architecture of a sawmill has characteristics: it is located by a stream and by a road, the length of the building is always double the length of a log, double the height for easier access and for rolling onto the wagon. The building has an open space for the saw itself, and the closed part is intended for the sawman and the machinery.

Hand working of wood is splitting, a form of chopping. Split wood is the result of longitudinal splitting and is used for shingles. Hewn wood is the result of rough shaping of wood, mainly by hand, with an axe. Such working suffices only for construction timber. Sawn wood is worked by hand or machine. Only machine sawn wood can be used for larger constructions. Sawn wood is certainly injured, but it has a level surface that can be put together exactly, without waste.

Because of longitudinally sliced grain, the lifespan is shorter than hewn or split wood. Shingles are not just characteristic of the Alps, Fučić reports that Buzet was covered exclusively with wooden shingles a hundred years ago (Fučić 2001: 57 ): they even used the Slovene word: skodle. Because of felling centuries ago, there are few sawmills on the Karst (although mills beside the river Reka were not infrequently bound also to a saw), there are more in Notranjska.

132

<<1 Žeje (Prestranek) Mlin v Žejah pri Prestranku je obnovljen, a spet zapuščen. Lepo, da so ga obnovili, a če ničemur ne služi in če ga nihče ne pozna, je to proč vržen denar. Škoda.

GPS N 5.064.725 E 437.918

<<1 Žeje (Prestranek) The mill in Žeje near Prestranek is renovated but again abandoned. Fine that it was renovated but if it serves nothing and nobody knows about it, it is throwing money away. A shame.

2 Žerovnica Mlin v Žerovnici ne dela več, žaga (na sliki) pa še deluje in je v notranjosti v imenitnem stanju. Lastniku bi kazalo pomagati, da bi postal objekt ponos vasi in turistična privlačnost.

GPS N 5.068.659 E 455.825

2 Žerovnica The mill in Žerovnica no longer works, the sawmill (in the picture) still functions and is in excellent condition inside. The owner should be helped to make it an object of pride of the village and a tourist attraction.

3 Trsek Mazurinov mlin na Dragonji je obnovljen, a odročen, da ga še strokovnjak komaj najde. Prenovitelji so imeli lepe ideje tudi s spremljevalnim programom (hišica s klopmi za piknik, mize ), a bi mu z nekaj strokovnega napora morali zagotoviti tudi širšo prepoznavnost.

GPS N 5.037.655 E 409.266

3 Trsek Mazurin mill in Dragonja has been renovated but is remote, so that even an expert can barely find it. The renovators also had a fine idea with an accompanying program (a hut with benches for picnics, tables) and some professional effort could also ensure that is more widely known.

4 Gorenja Trebuša V idrijskih hribih je morala imeti vsaka domačija zaradi nedostopnosti pravzaprav vse, zato so tam mlini majhni, nezahtevni objekti.

GPS N 5.999.825 E 409.330

4 Gorenja Trebuša Because of their inaccessibility, every farmstead in the Idria hills actually had to have everything, so a mill there is a small, undemanding structure.

5 Buje Na reki Reka stoji velik sklop mlina in manjša žaga. Prenavljajo ju, tudi spremljevalne objekte, kar je prav uporabno za turizem.

GPS N 5.056.428 E 429.060

5 Buje A large complex of mill and small sawmill stands by the river Reka. It has been renovated, including the associated objects, which is useful for tourism.

2 3 4 5

134

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

135

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Kozolec

Kozolec

Kozolec kot objekt je samostojna, prostostoječa, pretežno odprta, lesena in vedno pokrita naprava za sušenje in za spravilo. Medtem ko je nekdaj spravljal in sušil žito, so v kozolcu danes le še seno, pa tudi drug pridelki, kot so koruza, koruznica.

V osrednji Sloveniji in predvsem na Gorenjskem je največ stegnjene izvedbe, kjer so kozolci okrog Škofje Loke dolgi tudi po 24 oken ali polj. Medtem ko je nizek kozolec najmlajši, je dvojni vezani najznačilnejši in z največ izvedenkami v svoji zasnovi (Juvanec 2007:45). Tako imamo dva tipa dvojnega vezanega kozolca: nad Savo in onega pod njo. Zgornji je slok, spodnji čokat.

Dvojni vezani kozolec je sestav dveh čel in vsaj enega notranjega polja. Čela imajo brano, razmeroma gost raster križajočih se brun, ki predvsem zavetrujejo, preprečujejo izpadanje vsebine, pa s svojo globino ustvarjajo senco, ki vzdržuje čim bolj stalno temperaturo, ki je tako za žito kot za seno najpotrebnejša.

Bistvo postavitve kozolca je vzdolžnost na veter in prečnost na sončne žarke.

Streha kozolca je vedno simetrična, vedno v naklonu ena proti ena ali 45 stopinj, skoraj povsod - razen pri novih, malih kozolcih - ima čopa. Čop izhaja iz slamnate strehe, kjer je reševal problem vetra v zatrep. Slamnatih streh žal že dolgo ni več.

Najpomembnejši element konstrukcije kozolca je vezava na kvadrat in na njegovo diagonalo. V kolikor je stranica kvadrata enaka dolžini ena, je njegova diagonala dolga kvadratni koren iz dve. O tem se učimo že v osnovni šoli, pa se nam zdi nekako preveč učeno. Pri kozolcu je to bistvo: poenostavlja konstrukcijo in s preprostostjo preprečuje morebitne napake. Kot, ki nastopa, 45 stopinj, je bistven tudi v detajlu (Juvanec 2007:67), saj je konstrukcijski princip kozolca v zarezovanju, bruna pa so predvsem kvadratnega profila.

Danes je kozolec prevelik in preokoren, pa predrag. Kot edina slovenska arhitektura, kot edina etnična arhitektura, kar jih poznam, pa predstavlja našo kulturo, ki se je razvijala stoletja in stoletja, ki so jo dedje postavljali skrbno, a vedno v redu, ki so ga dobili z dediščino. Ne z recepti: vsak mojster je dodal kaj svojega, a v okviru pravil, ki so se izoblikovala po naravi, po materialu, po potrebah. Zato so vsi kozolci na Slovenskem enotni, a dva nista povsem enaka. Kozolec je spomenik kulture našega naroda.

Kraški svet pozna kozolec kot sušilno napravo na obeh skrajnih konceh, na Notranjskem in na italijanski strani meje, na zahodu. Notranjski se ločijo od drugih predvsem po štirikapni strehi. Ob Cerkniškem jezeru jih je bilo kar nekaj takih, kriti so bili s slamo in razmeroma dolgi, vsaj na tri okna. Danes je tam le še peščica preprostejših, s strehami na dve vodi in kritih z opečno kritino.

Onstran meje so kozolci s strehami v blagem naklonu, saj so kriti s korci. Zaradi postavitev v bregove so razmeroma ozki in visoki, pa tudi tanjših profilov brun. Te je imenitno popisal naš rojak in arhitekt E. Rucli (Rucli 1998), stojijo pa na slovenskem etničnem ozemlju, a onstran italijanske meje.

Za razliko od hišk so kozolci še vedno v uporabi.

A kozolec (plural kozolci) is a free-standing, open, wooden and always covered device for drying and storage. While wheat was formerly stored and dried in it, it is now only used for hay and other products, such as corn and maize straw.

In central Slovenia and above all in Gorenjska, there are most elongated kozolci - around Škofja Loka, they can even be as long as 24 bays. While a low kozolec is the most recent form, the double kozolec is the most characteristic, with the most derivatives in its design (Juvanec 2007:45). There are thus two types of double kozolec: those above the river Sava and those below. Those above are slender, below are stocky.

A double kozolec is a composition of two gables and at least one internal bay. The gables have braces, a relatively dense pattern of crossing beams, which primarily resist the wind, prevent the contents from falling out and, with their depth, create shade, which maintains as constant a temperature as possible, which is very necessary for both wheat and hay.

The essence of the erection of a kozolec is that it is longitudinal to the wind and transverse to the sun’s rays.

The roof of a kozolec is always symmetrical, always at an inclination of one to one or 45 degrees, almost everywhere – except with new, small kozolci – it is hipped.

The hip derives from the thatched roof, by which the problem of wind in the gable is solved. Sadly, there have long been no more thatched roofs.

The most important element of construction of a kozolec is bound to a square and its diagonal. Insofar as the sides of a square equal one, its diagonal is the square root of two. We learn this in primary school and it may seem too much learned. With a kozolec it is essential: it simplifies construction and, with simplicity, prevents possible mistakes. The angle created, 45 degrees, is also essential in details (Juvanec 2007:67), since the construction principle of a kozolec is in the cutting, and beams mainly have a square profile.

A kozolec is today too big, too clumsy and too expensive. As the only Slovene architecture that we know, however, it represents our culture, which developed over many centuries and always in the order by which it was received with heritage. Not by recipe: each master added something of his own, but within the framework of rules created by nature, by the materials, by need. So all kozolci in Slovenia are uniform but no two are identical. A kozolec is a monument to the culture of our nation.

The Karst has kozolci as a drying device at both extreme ends, in Notranjska and on the Italian border in the east. Those in Notranjska are distinguished from others mainly by the saddle roof. There were quite a number of them by Cerkniško jezero, thatch covered and relatively long, at least three bays. Today, there are only a handful of simpler ones, with roofs on two guide bars and tile covered.

On the other side of the border, there are kozolci with roofs with a gentler slope, since they are covered with barrel tiles. Because of their erection on banks, they are relatively narrow and high and the beams also have a thinner profile. They were eminently described by the Slovene architect E. Rucli (Rucli 1998); they stand on Slovene ethnic territory but on the other side of the border with Italy.

In contrast to hiškas, kozolci are still in use.

136

<<1 Logatec Dvojni vezani kozolec najvzhodnejšega dela kraškega dela Slovenije še vedno deluje. Masiven je, čokat in ima čope, pred desetletji pa so bili taki vsi s slamnato kritino.

GPS N 5.085.966 E 439.643

<<1 Logatec The double kozolec of the most easterly part of the karstic part of Slovenia is still in use. It is massive, stocky and hipped; a few decades ago all such kozolci were thatched.

2 Dolenje Jezero Preprost, enojni stegnjeni kozolec je v mehkem terenu podprt. V poznem poletju je poln.

GPS N 5.069.870 E 450.420

2 Dolenje Jezero The simple, single elongated kozolec is supported on the soft ground. In late summer it is full.

3 Gorenje Jezero Dvojni vezani kozolec je zaradi močnega deževja zaprt z lesenim obojem, tudi osrednji del, ki je navadno odprt.

GPS N 5.065.001 E 454.500

3 Gorenje Jezero Because of strong rain, the double kozolec is closed with wooden cladding, even the central part, which is normally open.

4 Cerknica Manjša izvedba kozolca je kozolec na kozla ali na psa, z nesimetrično streho, kar je v slovenski vernakularni arhitekturi izjema: to uporabljajo le še svinjski hlevi in čebelnjak. Tak kozolec ima lahko 'rep', ali pa je kot tak le del daljšega, stegnjenega.

GPS N 5.071.879 E 451.254

4 Cerknica The smaller kozolec is 'na kozla' or 'na psa', with asymmetrical roof, which is an exception in Slovene architecture: it is still only used as a pigsty and apiary. Such a kozolec can have a lean-to, or like this one, only partially extended, elongated.

5 Cerknica Dvojni vezani z zidanimi stebri: kjer je zadosti kamna, so stebri zidani. Taki stojijo le v zahodnem delu Slovenije. Zgornji, trikotni del zatrepa kaže na nekdanji obstoj čopa, ki ga je kozolec izgubil bodisi ob prenovi ali pa s tem kaže le na svoj izvor.

GPS N 5.071.885 E 451.325

5 Cerknica Double kozolci with stone-built pillars; where there is enough stone, the pillars are stone. Such kozolci are only found in the western part of Slovenia. The upper, triangular part of the gable indicates the former existence of a hip, which the kozolec either lost during renovation or this merely indicates its source.

6 Kozolec, teorija Čelo kozolca in uporaba diagonale kvadrata (koren iz dve) in kvadrata iz tri.

6 Kozolec, theory The front elevation, composed of diagonal of the square (square root of two) and square root of three.

2 3 4 5 6

138

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

139

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Sušilnica

Drying houses

Sušilnica je objekt za sušenje in to za sušenje z ognjem, za razliko od koruznjaka ali kozolca na primer. Pred davnimi leti, v predzgodovini, so tudi žito sušili v kamnitih sušilnicah, ampak v mokri Angliji, v Devonu. V Rusiji še vedno obstajajo objekti, kjer so žito sušili nad ognjem (Aleksandrova 1967).

Leseni objekti so večnadstropni in zaradi ognja precej nevarni. Zato so ognjišče prestavili v zemljo, lesen objekt pa je stal ob njem in nad njim, da je bil varen in da je ogenj s svojo toploto sušil zrnje (Juvanec,B 2007:18).

Pri nas poznamo le sušilnice za lan in za sadje. Lan so sušili za izdelavo preje, iz katere so predice predle laneno platno: za prte, zavese, pa za obleke. Sveže sadje je užitno le omejen čas, sušeno pa mnogo dlje, pri čemer obdrži tako okus kot druge vrednosti. Obe arhitekturi sta precej podobni, gre za zidan objekt z vzdolžno, dvokapno streho. Ker je Slovenija pretežno gorata, je tak tudi teren in zato je kurišče dosegljivo s spodnje strani, medtem ko z zadnje strani dosežemo notranjost osrednjega dela. Podstrešje je polno sena, ki ga je pri živinorejcu vedno premalo. Seno je odličen izolator in preprečuje, da bi se sušilnica preveč pregrela zaradi sonca in bi je pozneje ne mogli več kontrolirano kuriti. Seno je v bližini ognja seveda nevarno, a skrben gospodar ni sušilnice nikoli pustil brez nadzora.

Kurišče je preprosto in dobiva tako kurjavo kot zrak s sprednje strani, kjer gospodar kontrolira ogenj s pločevinastim pokrovom.

Pri tem imamo dva tipa: ko sušimo na dimu in le s toploto. Če gre za sušenje na dimu, ima sadje tudi okus po njem, predvsem pa vonj. To je nekaterim všeč. Ne vsem, zato obstajajo bolj zahtevne sušilnice s sistemom odvoda dima, ki kroži okrog sušilne celice. Ta sistem je mogoče bolj kontrolirati, saj ogenj z dimom bolj greje spodaj in zgoraj bolj dimi.

Sploh je temperatura zelo pomembna. Hkrati ne moremo sušiti vsega sadja, saj so slive bolj sočne in hruške na primer mnogo trše.

Sadje leži na lesenih pladnjih, ki imajo dno iz prepleta, pozneje iz letev. Pladnji se vrstijo po višini in jih je treba pri sušenju menjavati, zato imajo mehanizem za izvlek, kakor predali.

Zaradi tega je glavna odprtina tako velika kot prostor v prerezu, medtem ko so kuriščna vratca precej manjša, lahko pa imajo posebne dovode za zrak, ponekod tudi kontrolirane odvode dima, s katerimi kontrolirajo vlek in s tem temperaturo.

Posebno pomemben je tudi vhodni del v sušilnico, ki je vedno pokrit, da je človek zavarovan pri oskrbovanju tudi v slabem vremenu, tako ima telo sušilnice nekakšno preddverje ali trem.

Zahtevnejši objekti imajo vhod v kurišče in v sušilno celico z iste strani, a to so le izjeme.

Zaradi varnosti so slamnato streho že zgodaj zamenjali z glineno ali vsaj z leseno, tako da slamnatih sušilnic skorajda ne najdemo več, pa še take z opečno streho stoje le na Notranjskem. Na Krasu meso sušijo praviloma na zraku.

A drying house is an object for drying with the use of fire – in distinction from a corn house or kozolec, for example. Long ago, in prehistoric times, wheat was also dried in stone drying houses, but in damp England, in Devon. Objects still exist in Russia in which wheat was dried above fire (Aleksandrova 1967). Wooden objects are multi-storey and, because of the fire, fairly dangerous. The fire is therefore transferred to the earth and the wooden object stands beside and above it - in order to be safe and for the heat to dry the grains (Juvanec,B 2007:18).

There are only drying houses for flax and for fruit here. Flax was dried for the production of yarn, from which linen was spun: for tablecloths, curtains and clothes. Fresh fruit is only edible for a limited time, dried fruit much longer, whereby it retains its taste and other values. The two architectures are fairly similar: it is a stone built object, with a longitudinal, gable roof. Because Slovenia is fairly mountainous, the terrain is also such and so the hearth is accessible from the lower side, while the interior of the central part is reached from the rear. The roof space is filled with hay, of which there is always too little in livestock breeding. The hay is an excellent insulator and prevents the drying house overheating because of the sun and later it being not possible to control the firing. Hay close to fire, of course, is dangerous but a prudent master never left the drying house unsupervised.

The hearth is simple and obtains both fuel and air from the front, where the master controls the fire with a metal cover.

There are two types: those that dry in the smoke and those only with heat. If the drying is done in smoke, the fruit also has the taste and, above all, the smell of smoke. Some people like this. Not all, though, so more demanding drying houses exist with a system of leading off the smoke, which circles round the drying cell.

This system can be better controlled, since fire with smoke heats the bottom part more and the upper part is heated more by the smoke.

The temperature in general is very important: not all fruit can be dried at the same time, since plums are juicier and pears, for example, much firmer.

The fruit lies on wooden trays, with a wicker bottom, later from slats. The trays are ranked by height and must be exchanged during the drying, so there is a mechanism for extracting them, like drawers.

Because of this, the main opening has the same cross section as the inside space, while the doors to the hearth are much smaller and there can be a special entry for air and sometimes also controlled exit of smoke, by which the draw and thus the temperature is controlled.

The entrance part to the drying house is also important, which is always covered so that a person is protected while tending it, even in bad weather. The body of the drying house thus has a sort of porch.

More demanding objects have an entrance to the hearth and to the drying cell from the same side, but these are exceptions.

For the sake of safety, the thatched roof was early on changed for clay or at least wood, so that thatched drying houses are today almost non-existent and those with a tiled roof are only found in Notranjska: on the Karst, meat is usually airdried.

>> 1 Laze Sušilnice so uporabljali naši predniki za sušenje sadja ali lanu. Navadno je sušilnica z enim objektom, ki združuje ognjišče s sušilnim prostorom. Redkeje je ognjišče iz varnostnih razlogov odmaknjeno. Sprednji del ima vedno daljši napušč, da prekrije izvlečene okvire.

GPS N 5.064.525 E 453.622

<<1 Laze Our forebears used a drying house for drying fruit and flax. It is normally a single structure, which combines a hearth with the drying space. More rarely, for safety reasons, the hearth is shifted away. The front part always has an extended overhanging roof, to cover the extracting frames.

140

Čebelnjak

Apiary

Čebelarstvo je kmetsko gospodarstvo, kjer človek skrbi za čebele in uporablja njihov rezultat: med. Čebelnjak pa je objekt, v katerem goji čebele. Čebele živijo v panju, ki si ga z voskom predelijo v oddelke. Najbolj pogosto si najdejo prostor v duplih dreves, da so vsaj delno zaščitene pred zunanjimi vplivi (Juvanec 2010).

Preprost panj je človek razvil in ga oblikoval v priročnejšega. V Jemnu na primer v obliki visečega roja, na Malti v glineno cev, v Španiji v plutast ovoj.

Danes uporabljamo oglate okvire, v katere čebele vdelajo satje in potem vanj nosijo med. Ti okviri morajo biti pregledni, izvleči jih moramo iz panja za kontrolo in za pomoč pri boleznih, pa seveda za odvzem medu.

Posamične panje so nekdaj zlagali na police pod napuščem hiše, a tam so težko dosegljivi. Čebele v takih panjih je navadno treba pomoriti, da pridemo do medu.

Zato je čebelnjak do čebel prijaznejši, predvsem pa je bolj prijazen do čebelarja.

Arhitektura čebelnjaka je preprosta in poenostavljena do skrajnosti. Čebelnjak je ujet v kocko (širina je enaka dolžini in ta globini objekta), ima telo s panji in z notranjim delom za čebelarja, spredaj je napušč. Tako je po globini slovenski čebelnjak razdeljen na tri enake dele (Juvanec 2010).

Konstrukcija je okvirna (Juvanec 2003:203) in poenostavljena do popolnosti (Juvanec 2010). Najpomembnejši je sprednji del telesa, ki je sestav police, vhodnih ploskev (panjskih končnic) in zaokroženega napušča.

Polica v spodnjem delu nosi desko, ki jo čebelar usmerja prosti soncu, da to z vzgonom pomaga otovorjenim čebelam do vhodov. Vsaka čebela sodi v svoj panj. Če zaide, jo domačinke kot tujko umorijo.

Vhod za čebelarja je od strani, da doseže panje in jih lahko kontrolira, razen pri kamnitih izvedbah, kjer sta bočni steni polni in nosilni.

Panjske končnice so pri nas barvane, slikane, da bi čebele našle svoj vhod, a to je bolj izraz kulture čebelarjev kot potreba. Čebele so namreč pri vidu omejene, vidijo le nekatere barve (rdečo na primer vidijo kot črno). Tako so slikarije na čebelnjakih le odraz razmišljajočega človeka. Panjske končnice na Slovenskem so pomemben del narodove prepoznavnosti. Čebelnjak v krajini ni le pomemben gospodarski in ekološki objekt (Juvanec 2003:205), je kulturna vrednota in odraz visoke kulture človeka do sebe, do drugih, do okolja. Čebele živijo tudi na Krasu, kljub vetru. Če je naš običajni čebelnjak lesen, je na Krasu zidan. Streha je opečna, v korcih. Žal pa je vse več premičnih čebelnjakov na vozovih in na tovornjakih, s katerimi lovijo čim boljšo pašo, tako da je pravi, kraški, kamniti čebelnjak že skoraj popolnoma izumrl.

Apiculture is an agricultural activity, in which man cares for bees and makes use of their produce: honey. An apiary is an object in which bees are raised.

Bees live in hives, which they divide into compartments with wax. They usually find a space in hollow trees, so that they are at least partially protected from external influences (Juvanec 2010).

Man developed a simple hive and shaped it into something handier: in Yemen, for example, into the shape of a hanging swarm, in Malta a clay pipe, in Spain a cork package.

Today a rectangular frame is used, in which the bees make combs into which they carry honey. It must be possible to inspect these frames: they must be taken from the hive for examination and for help with disease and, of course, to take the honey.

Individual hives were formerly laid on shelves below the eaves of a house but they are difficult to reach there. The bees in such hives had normally to be killed to be able to get the honey.

An apiary is therefore kinder to the bees, and above all to the beekeeper.

The architecture of an apiary is simple, simplified to the utmost: the apiary is enclosed in a cube (the width, length and height are the same): it has a body with the hives and an interior section for the beekeeper, in front an overhanging roof. So in terms of depth, a Slovene apiary is divided into three equal parts (Juvanec 2010).

It is a frame construction (Juvanec 2003:203) and fully simplified (Juvanec 2010).

The front part of the body is most important, consisting of shelves, entrance boards (beehive ends) and curved overhanging roof.

The shelf in the lower part carries a board, which the beekeeper directs towards the sun, so that rising air helps the laden bees to the entrance. Each bee belongs in its own hive: if it goes astray, the rightful residents kill it as an intruder.

The entrance for the beekeeper is from the side, so that he can reach the hives and inspect them – except with stone executions, in which the side walls are filled and supporting.

Beehive ends here are coloured, painted, for the bees to find their entrance, though this is more an expression of the beekeeping culture than need. Bees, in fact, have limited vision: they only see some colours (they see red, for example, as black). So the paintings on apiaries are only an expression of human imagination. Beehive ends in Slovenia are an important part of the national identity.

An apiary in the landscape is not just an important economic and ecological object (Juvanec 2003:205), it is a cultural value and an expression of the high culture of man to himself, to others and to the environment.

Bees also live on the Karst, despite the wind. Though a normal apiary in Slovenia is wooden, on the Karst it is stone built. The roof is tile, barrel tiles. Unfortunately, there are ever more moveable apiaries on wagons and trucks, with which they seek the best pastures, so that the real Karst, stone apiary has already almost died out.

142

<<1 Povir Včasih so bili čebelnjaki le za družino, majhni in za nekaj panjev. Danes je to obrtništvo, delo je zahtevno in zahteva profesionalizacijo. V Čebelarstvu Bevc v Povirju imajo dolg čebelnjak, ki je grajen kot so bili včasih: ima zidane zidove, streho v korcih in AŽ panje.

GPS N 5.062.585 E 417.405

<<1 Povir At one time, apiaries were only for the family; small and just a few hives. Today it is a cottage craft, the work is demanding and requires professionalization. Čebelarstvo Bevc has a long apiary, which is built as they once were: it has stone built walls, barrel tiles and AŽ hives.

2 Bloke Čebelnjaki, pravi čebelnjaki danes izumirajo. Redko še najdemo takega, ki je deljen na tri tretjine, v pogledih pa je ujet v kvadrat.

GPS N 5.072.628 E 464.676

2 Bloke Real apiaries are dying out today. Only rarely can those divided into three thirds be found, formed as a cube.

3 Čepovan Eden redkih, še zidanih čebelnjakov je žal prazen in zapuščen.

GPS N 5.098.210 E 404.501

3 Čepovan One of the few stone built apiaries left is unfortunately empty and abandoned.

4 Otok Ob Cerkniškem jezeru je postavilo čebelarsko društvo kar nekaj posamičnih panjev (beseda panj izvira iz 'votlega drevesnega debla'), pa tudi nekaj večjih.

GPS N 5.068.857 E 450.752

4 Otok The beekeeping society set up several individual hives by Cerkniško jezero (the Slovene word for hive derives from 'hollow tree trunk'), as well as some larger ones.

5 Povir Zidan čebelnjak v Povirju je žal zapuščen. Imel je streho v korcih. Lahko bi ga prenovili, saj pravih, zidanih kraških čebelnjakov ni več.

GPS N 5.062.508 E 417.80

5 Povir The stone apiary in Povir is unfortunately abandoned. It had a barrel tiled roof.

It could be renovated, since there are no longer real, stone built Karst beehives.

6 Čebelnjak, teorija Slovenski čebelnjak je ujet v kvadrat, ki je razdeljen na tri tretjine, po globini in po višini.

6 Apiary, theory Slovene apary is ploted in the square, divided into three thirds: in depth as well as in its height.

2 3 4 5 6

144

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

145

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Znamenje, pil

Shrine

Najstarejši element arhitekture je kamen, postavljen na poseben način, bodisi da stoji pokonci, v sklopu z drugimi kamni, ali pa je oblikovan. To je menhir, ki jih poznamo že iz prazgodovine (Juvanec 2011: 5). Najbolj znani so menhirji v Carnacu (Francija, postavljeni so v sklope: v pravokotnike, vrste, krožnice), na Korziki (tam so oblikovani), na Sardiniji (kjer so abstraktno oblikovani).

Posebnost je menhir, ki ga uporabljajo še danes: rocha de namoradas, ki ga hodijo punce spraševat o svoji prihodnosti (Juvanec 2011, Portugalska). Tudi pri nas imamo menhir, stoji v slovenski Istri, v Krkavčah.

Znamenje je navadno zidano, je poudarek v krajini, je sakralni objekt, ki so ga vedno gradili vsaj lokalni mojstri.

Znamenja vernakularne arhitekture nimajo skupnega tipa, ne skupnih značilnosti in ne enotne postavitve. Znamenja stojijo na posebnem kraju, a največ jih je na razpotjih, kjer pomagajo popotniku pri orientaciji in razlagajo dogodek, ki se je tam zgodil.

Znamenja so leseni križi, zidane konstrukcije z linami ali kamniti objekti.

Svetilniška znamenja imajo zavetje za svetilko in se odpirajo v izbranih smereh. Znamenja z linami so poslikana ali pa v njih stojijo kipci, predvsem zavetnikov in svetnikov.

Na Krasu so ob pilih, ki so le kraška značilnost, predvsem obokane line ob vhodih v borjač. Nekatere so prav imenitno oblikovane, vedno v kamnu in v višini oboka ali preklade vhoda. Ponekod je v njih slikarija, včasih vložena slika ali pa kar kipec. Pomembno je tudi, da ta kultura še vedno živi. Niše so navadno redno in skrbno vzdrževane, pa čeprav tudi z italijanskimi, manj primernimi plastičnimi rožami.

Najstarejše znamenje pri nas, menhir ali pil v Krkavčah, ima vklesano podobo človeka z žarki. Strokovnjaki ga datirajo v tretje stoletje našega štetja.

The oldest element of architecture is a stone placed in a special way - it stands upright, in the context of other stones or is shaped. This is a menhir, already familiar from prehistoric times (Juvanec 2011: 5). The best known menhirs are in Carnac (France, erected in groups: in rectangles, rows, circles), on Corsica (there they are shaped) and in Sardinia (where they have abstract designs). A menhir still used today is a particularity: rocha de namoradas, to which girls go to ask about their future (Juvanec 2011, Portugal). There is also a menhir in Slovenia, in Slovene Istria, in Krkavče.

A shrine is normally constructed, it is a stress in the landscape, it is a sacral object, which was always built by local masters.

Shrines have no common type in vernacular architecture, no common characteristics and no uniform erection. Shrines stand in special places but most of them are at crossroads, where they help a traveller in orientation and they explain events that have happened there.

Shrines can be wooden crucifixes, stone built constructions with embrasures, or stone objects. Shrines to saints have a shelter for the saint and are open in selected directions. Shrines with embrasures have paintings or statues in them, mainly patron saints and saints.

On the Karst, together with pils, which are speciality of the Karst, there are mainly vaulted embrasures at the entrance to the borjač, or working yard. Some are extremely well designed, always in stone and at the height of the arch or lintel of the entrance. Sometimes they are painted inside, sometimes a painting or sculpture is placed in them. It is also important that this culture is still living: the niches are usually regularly and carefully maintained, although also with Italian, less suitable plastic flowers.

The oldest shrine here, the menhir or pil in Krkavče, has a carved image of a man with rays. Experts date it to the third century AD.

146

<<1 Podgorje Nabožna znamenja naj bi predvsem varovala. Na Krasu stoje navadno v nišah z obokanim, polkrožno oblikovanim zgornjim delom. V Podgorju je tako znamenje oblikovano kot globoki relief in je postavljeno nad sklepnik vhoda.

GPS N 5.043.105 E 418.440

<<1 Podgorje A religious shrine is meant mainly to protect. On the Karst it normally stands in a niche, with an arched, semicircular upper part. The shrine in Podgorje is thus formed in deep relief above the keystone of the entrance.

2 Krkavče Naš edini menhir, ki ga datirajo v tretje stoletje našega štetja, ima spredaj človeški lik z žarki. Ali ima na zadnji strani vsaj zasnovo podobnega ali je to le igra narave?

GPS N 5.036.780 E 399.374

2 Krkavče The only menhir in Slovenia, dated to the third century AD, has in the front a human figure with rays. Is there at least the outline of something similar at the back or is it merely a play of nature?

3 Kal pri Pivki Znamenje govori o kakem dogodku v zgodovini. Zato niša za svetnika.

Samostojno znamenje ima telo v obliki kvadra, podstavek in streho. Ta je lepo klesarsko delo.

GPS N 5.058.522 E 435.168

3 Kal pri Pivki A shrine tells of some historical event. Hence a niche for a saint. The freestanding shrine has a body in the shape of a block, a pedestal and a roof. This is fine mason's work.

4 Kregolišče Posamična znamenja so na Krasu redka, bolj pogostna so v zidovih.

GPS N 5.072.150 E 402.605

4 Kregolišče An individual shrine is rare on the Karst, they are more usually in walls.

5 Trebče Znamenje ob vhodu je oblikovano kot klasična arhitektura, v sredini pa ima še značilno kraško nišo. Prav imenitno.

GPS N 5.059.598 E 408.740

5 Trebče The shrine at the entrance is shaped like classical architecture and has the characteristic karst niche in the centre. Really excellent.

2 3 4 5

148

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

149

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

6 Povir Niša za svetnika stoji praviloma ob vhodu na borjač. Včasih je niša povsem poglobljena v ometan zid, ponekod ima kamnit okvir.

GPS N 5.062.327 E 417.239

6 Povir The niche for the saint normally stands at the entrance to the borjač. The niche is sometimes sunk entirely into the plaster of the wall, sometimes it has a stone frame.

7 Kobdilj Kadar je zid ometan, je lahko znamenje komaj vidna vdolbina, ki pa dobi s soncem globoke sence. Tako se lik svetnika spreminja iz minute v minuto.

GPS N 5.075.250 E 411.059

7 Kobdilj When a wall is plastered, the shrine may have a barely visible hollow, but which gets deep shade with the sun. So the figure of the saint changes from minute to minute.

8 Voglje Porton, kamnita strešica nad vhodom in znamenje so elementi, ki dvigajo povsem uporaben vhod na visoko kulturno raven.

GPS N 5.065.605 E 407.550

8 Voglje A portal, the stone roof over the entrance and a shrine are elements that raise an entirely functional entrance to a high cultural level.

9 Kazlje Kadar ima znamenje kamnit okvir v drugi barvi kot je sam zid ali portal, vidno izstopa. Za posebno izstopanje pa so nekatere niše še prebeljene.

GPS N 5.069.018 E 415.790

9 Kazlje When a shrine has a stone frame in another colour than the wall itself or the portal, it visibly stands out. Some niches are also whitewashed to be emphasised particularly.

6 7 8 9

150

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

151

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Spahnjenca

Hearthroom

Spahnjenca je pravzaprav prostor z ognjiščem. Najstarejša spahnjenca je v vzdolžni, enocelični hiši, a princip se ni spremenil niti v tisti novejši, z več prostori, in tudi ne tam, kjer je hiša zrasla v višino, v nadstropje.

Spahnjenca je znotraj pridvignjena za kakih petdeset centimetrov, potem pa je po vsej površini enaka. Ognjišče je odprto, na sredini.

Navadno ima pet zunanjih sten in vsaj na eni je okno, včasih tudi na treh straneh. Stropa ni, je le prehod v dimnik, ki se pne iz sredine proti steni hiše, kjer pogleda iz kamnite strehe. Naklon strehe je ostal isti tudi pri spremembi latinske kritine (s korci), kjer so streho nad hišo spremenili, spahnjenca je obdržala tako naklon kot material, kamen. Gre za dvoje: za naklon, ki ga zahteva kamen, pa za naklon, ki ga zahteva dim, da počasi, a zadosti hitro zapusti odprto ognjišče. Kamen je za to idealen material. Če je vgrajen s previsevanjem vodoravnih plasti, v korbelingu, predstavlja tudi strešno konstrukcijo. Korci zahtevajo blažji naklon in lesene nosilce ter letve, ki nad ognjem prav hitro zagorijo.

Na zunaj je spahnjenca pritlična enota s strmo streho v kamnu, ki se konča v dimnik, vedno tesno ob steni hiše, ki se konča nad slemenom strehe - tudi ko je ta še imela kamnito kritino in je bila bistveno strmejša od današnje.

Spahnjenca je zagotovo ena najbistvenejših značilnosti kraške arhitekture. Ne le na deželi: v Šmartnem v Goriških brdih je ključni del mestnega niza prav spahnjenca, ki na trgu predstavlja poudarek prostora.

A spahnjenca is actually a space with a hearth, later a hearthroom. The oldest hearthroom was in a longitudinal, single cell house but the principle did not change in more recent ones with more rooms nor when the house expanded upwards, to a first storey.

Inside, the spahnjenca is raised by some fifty centimetres and then the same over the entire surface. The hearth is open, in the centre.

It normally has five external walls and a window on at least one, sometimes on three sides. There is no ceiling, only a transition to the chimney, which climbs from the centre towards the wall of the house, where it protrudes from the stone roof.

The roof slope remained the same even with a change to a Latin roof (barrel tiles); when the roof above the house was changed, the hearthroom retained both the slope and the material, stone. It is a twofold matter: the slope that stone requires and the slope that the smoke requires so that it slowly, but not too slowly, leaves the open hearth. Stone is an ideal material for this: if it is installed as overlapping horizontal layers, in corbelling, it also provides the roof construction. Barrel tiles require a gentler slope and wooden bearers and slats, which would very quickly burn above the fire.

On the outside, the hearthroom is a groundfloor unit with a steep stone roof, which ends in a chimney, always close to the wall of the house, above the ridge of the roof – even when this still had a stone covering and was essential steeper than those today.

The hearthroom is certainly one of the most essential characteristics of Karst architecture. Not just in the countryside: in Šmartno and in Goriško Brdo the hearthroom is a key element of an urban row, which in a square provides the stress of the space.

152

<<1 Divača Spahnjenca Škrateljnove domačije je velika, izrazita in z visokim dimnikom zelo opazna.

GPS N 5.060.509 E 470.252

<<1 Divača The spahnjenca of the Škrateljn farm is large, pronounced and, with its high chimney, very noticeable.

2 Glem Spahnjenca najstarejših kraških hiš je stala v vzdolžni osi, tudi če je hiša nadstropna.

GPS N 5.039.005 E 405.355

2 Glem The spahnjenca of the oldest Karst houses stood in the longitudinal axis, even if the house was two-storey.

3 Trebče Ognjišče spahnjence je seveda vedno črno, a na primeru kraške hiše v Trebčah vidimo privzdignjen del z ognjiščem samim, z oknom in z odvodom dima, medtem ko je sprednji prostor 'čist', primeren za življenje.

GPS N 5.059.585 E 408.750

3 Trebče The hearth of the spahnjenca is, of course, always black and in the case of the Karst house in Trebče, we see the raised part with the hearth itself, with a window and exit for smoke, while the front space is 'clean', suitable for living.

4 Betanja Spahnjenca je navadno mnogokotna, redkeje okrogla, tukaj pa je primer kvadratne.

GPS N 5.058.585 E 421.960

4 Betanja A spahnjenca is normally multi-cornered, rarely circular and, in this case, square.

5 Gorenje pri Divači Ena najlepših kraških spahnjenc, še vedno krita s skrlami, je še vedno v uporabi za sušenje.

GPS N 5.061.479 E 418.485

5 Gorenje pri Divači One of the most attractive Karst spahnjencas still slate covered, and still in use for drying.

2 3 4 5

154

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

155

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

6 Šmartno (Goriška Brda) Kadar stoji hiša varno pred vetrom, ima lahko napušče. Dimnik spahnjence ga predira, kar je dokaj redko.

GPS N 5.096.680 E 388.485

6 Šmartno (Goriška Brda) When a house is safe from the wind, it can have a projecting roof. The chimney of the spahnjenca pierces it, which is fairly rare.

7 Kobdilj Spahnjenca sega na cesto, da se ji promet komaj izogiba. Ima pa verjetno enega najbolj ogledovanih dimnikov pri nas.

GPS N 5.075.252 E 411.095

7 Kobdilj The spahnjenca extends to the road, so that the traffic can barely avoid it. It probably has one of the most viewed chimneys in Slovenia.

8 Matavun Kadar se hiše pred vetrom stiskajo v niz, so spahnjence izbočene na vzdolžni strani niza – čeprav stojijo v vrstni hiši na krajši steni.

GPS N 5.058.140 E 421.845

8 Matavun When houses are squeezed into a row to protect from the wind, the spahnjencas are convex on the longitudinal side of the row – although they stand in the terraced houses on the shorter wall.

9 Kobdilj Sestavni del domačije je spahnjenca, ki sega na zunanjo stran, da ne moti dela v borjaču. Navadno stoji sicer na zadnji strani, v tem primeru sega na cesto in stoji tik ob vhodnem portonu.

GPS N 5.075.245 E 411.118

9 Kobdilj The spahnjenca is an integral part of a farmstead, which extends on the external side, so that it does not interfere with work in the yard. It normally stands at the rear, in this case reaches the road and stands right beside the entrance portal.

10 Skica Najstarejša spahnjenca leži vzdolžno na hišo, četudi ej hiša nadstropna.

10 Drawing The oldest spahnjenca lies on the longitudinal side of the house, even if it has two floors.

6 7 8 9 10

156

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

157

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Dimnik

Chimney

To je odvod dima in deluje, ko se topel dim dviga zaradi vzgona.

V ognjiščnici, hiši z odprtim ognjiščem sredi prostora, je do vrat, do odprtine nad vrati ali do ‘oken’ (ki to še niso, saj so le podolgaste odprtine z drsnimi loputami) daleč, tako da se vroč dim iznad ognjišča do izhodov ohladi do toplega, v kolikor seveda strop sploh obstaja.

Dimnica, ki ima že zaprto ognjišče, peč, ki se kadi v prostor, deluje na enak način. ‘Hiša’ je razmeroma velika in enake so razdalje na poti dima.

Ob spremembi v črno kuhinjo, ki prinese v arhitekturo čist in topel prostor ‘hišo’ -, pa je ta ozka in dolga. Izhod iz peči je v vzdolžni steni, iz njega izhaja vroč dim, poln isker. Tako mora biti nad odprtino velik ploščat kamen, ki iskre ugaša in usmerja dim v prostor. V kolikor črna kuhinja nima stropa, je do slamnate strehe razmeroma daleč. S stropom pa je potrebno usmerjanje dima od odprtine do izhoda na podstrešje ali v lesen dimnik. Oboje zahteva hladnješi dim, le toplega in ne vročega, ki izhaja iz peči. Zato je pod stropom zaobljena konstrukcija, navadno iz prepleta, obdana z ilovnatim ometom, ki pelje dim od izhodišča po najdaljši poti do diametralnega kota prostora, kjer je dimnik.

Ko se pojavi zidan dimnik, je ta postavljen takoj za pečjo, v steno med kuhinjo in hišo.

Topel dim se dviga zaradi vzgona, a za to mora biti toplejši od dimnika. Če je dimnik od sonca razgret, ne deluje. V Alpah so zato dimniki masivni, z mnogo materiala, da jih sonce zlepa ne pregreje.

Odvod dima je bil na Krasu nekdaj kar skozi kamnito streho, ki je dim prepuščala. Pozneje so uredili vodoravne reže, predvsem pri lesenih konstrukcijah. Te se kažejo na zunaj kot nekakšna nizka in široka okna, prav kakor prezračevalna okna v krajih, kjer so na podstrešjih sušili kože.

Enako je z dimnikom na Krasu. Masiven, z mnogo materiala je grajen, da ostane čim dlje hladen.

Kras je značilen tudi po vetru, kjer močna burja dimniku delovanje otežuje.

Zato je dimnik na Krasu velik, masiven, se proti vrhu oža in ima zgoraj dvokapno streho. Odprtine so dvojne, za izhod dima in za vhod vetra. Kolikor so odprtine za veter postavljene v pravi smeri (tlorisno na veter in v prerezu pod kotom navzgor, da ga usmerjajo v želeni smeri, iz dimnika navzven), je delovanje dimnika mogoče tudi v vetrovnem vremenu. Tako smer na veter kot naklon vhodnih odprtin sta odvisna od makrolokacije dimnika.

Kraški dimnik je lep in dekorativen, čeprav to ni bil nikoli namen njegovih graditeljev. Vstopne cevi morajo biti manjših premerov in enako je z izstopnimi odprtinami. Serije različnih odprtin omogočajo izjemne dekorativne učinke: velikosti, oblike, raster, ponavljanje in odnosi med njimi so vedno imenitni.

Velik dimnik izgleda postavljaški in bogat. To zagotovo ni. Če deluje, je to plod premišljenosti in izurjenosti preprostega, umnega kraškega graditelja.

This is where the smoke exits and it functions when warm smoke rises because of lift.

In a house with an open hearth in the middle of the room, it was a long way to the door, to the opening above the door or to the ‘window’ (which did not yet exist since they were just an oblong opening with a sliding flap), so that the hot smoke from above the hearth cooled on its way to the exits – insofar as there was a ceiling at all.

A smokeroom, which already has an enclosed hearth, a stove, which smokes into the room, operates on the same principle. The ‘house’ is relatively large, as are the distances on the path of the smoke.

The change to the black kitchen brought to the architecture a clean, warm space – the ‘house’ – and this was narrow and long. The outlet from the stove is in the longitudinal wall, where hot smoke exits, full of sparks. So there had to be a large flat stone above the opening, which extinguishes the sparks and directs the smoke into the space. Insofar as the black kitchen does not have a ceiling, it is relatively far to the thatched roof. The smoke has to be directed from the opening to the outlet in the roof space or into a wooden chimney. Both require cooler smoke, merely warm, not hot as it comes from the stove. So there is a rounded construction below the ceiling, normally wicker with clay cladding, which leads the smoke from the outlet by the longest path to the diametrically opposed corner of the room, where the chimney is.

When a masonry chimney appears, this is placed immediately behind the stove, in the wall between the kitchen and the ‘house’.

The warm smoke rises because of uplift but for this it must be warmer than the chimney. If the chimney has been heated by the sun, it doesn’t work. In the Alps, therefore, the chimneys are massive, with a lot of material, which the sun does not gently overheat.

The exit of the smoke on the Karst was formerly just through the stone roof, which let the smoke pass. A horizontal cut was then arranged, mainly with wooden constructions. These appear on the outside as low, wide windows – just like ventilation windows in places where hides were dried in the roof space.

Chimneys on the Karst are the same: massive, built with a lot of material so that it stays as cool as possible.

The Karst is also characterised by wind, where the strong burje makes the functioning of a chimney difficult. So a chimney on the Karst is large, massive, narrow towards the top, with a saddle roof. The openings are dual: for the smoke to exit and for the wind to enter. Insofar as the openings for the wind are set in the right direction – in plan facing the wind and in cross-section at an angle upwards, they direct it in the desired direction, from the chimney outwards – the functioning of the chimney is also possible in windy weather. Both the direction to the wind and the inclination of the entrance openings depend on the macrolocation of the chimney.

A Karst chimney is fine and decorative, although this was not the intention of its builders. The entrance pipes must be of smaller diameter, as must be the exit openings. A series of different openings gives an extremely decorative effect: the size, shape, pattern, repetition and relation among them are always excellent.

A large chimney appears boastful and luxurious. It certainly is not. If it works, it is the fruit of consideration and the skill of a simple, intelligent Karst builder.

158

<<1 Gorenje pri Divači Masivni dimnik ima vse elemente, ki zagotavljajo dober vlek: odprt je na vse strani.

<<1 Gorenje pri Divači The massive chimney has all the elements to ensure a good draw: it is open on all sides.

2 Robidišče Ognjišče ima kovinsko stojalo za posode nad ognjem. Zgoraj so stene sajaste, pri odhodu dima v dimnik.

2 Robidišče The hearth has a metal stand for pots above the fire: The walls are sooty above, at the exit of the smoke to the chimney.

3 Gorenje pri Divači Kadar ni dimnika, izhaja dim kar med skrlami. Ostrešje je črno prekrito s sajami.

3 Gorenje pri Divači When there is no chimney, the smoke exits between the slates. The roof space is black from soot.

4 Voglje Dim najde pot iz hiše med kamnitimi ploščami, a so mu pomagali tudi z odprtinami, ki izgledajo kakor okna.

4 Voglje The smoke finds a path from the house between the stone plates, but it is also helped by openings, which look like windows.

5 Popetre Izbočen dimnik sega navzven: ne gre za spahnjenco, saj je ognjišče pomaknjeno v prostor sam.

5 Popetre The convex chimney extends outwards: it is not a spahnjenca, since the hearth is shifted to the room itself.

2 3 4 5

160

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

161

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

6 Voglje Preprost dimnik deluje le tam, kjer ni vetra.

6 Voglje A simple chimney only functions where there is no wind.

7 Padna Dimnik je na spahnjenci navadno ob zidu: redko stoji samostojno nad zunanjo steno.

7 Padna The chimney in a spahnjenca is normally by the wall: it rarely stands independently above the external wall.

8 Trebče Streha dimnika je redko dvokapna, saj veter običajno spreminja smer.

8 Trebče The roof of a chimney is rarely gable, since the wind normally changes direction.

9 Škofi Preprost, simetričen dimnik je redko ošiljen, a s topim vrhom.

9 Škofi A simple, symmetrical chimney is rarely pointed, but with a blunt top.

6 7 8 9

162

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

163

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

10 Glem Povsem simetričen dimnik ima tuljave spodaj zožane, da poveča pretok in s tem jača delovanje.

10 Glem The completely symmetrical chimney coils below the contraction to increase the flow and thus reinforce the functioning.

11 Dutovlje Bogato obdelan dimnik spahnjence, ki se razkazuje na cesto v vasi, ima vse značilnosti kraškega dimnika: je masiven, simetričen in deluje na vse štiri strani neba in ima odprtine za dostop vetra in odvod dima.

11 Dutovlje The richly worked chimney of the spahnjenca, which displays itself to the road in the village, has all the characteristics of a Karst chimney: it is massive, symmetrical and works on all four sides of the compass; it has openings for entry of the wind and exit of the smoke.

12 Divača Dvokapna streha dimnika in nesimetrično oblikovane odprtine za veter govorijo o stalnem vetru, ki ga dimnik izkorišča za svoje delovanje.

12 Divača The gable roof of the chimney and un-symmetrically designed openings for the wind testify to the constant wind, which the chimney exploits for its functioning.

13 Štanjel Simetrična kapa dimnika priča o dokaj stalnem vetru, ki ga izkorišča za svoje delovanje.

13 Štanjel The symmetrical hood of the chimney testifies to the fairly constant wind, which it exploits for its functioning.

10 11 12 13

164

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

165

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Borjač

Karst working yard

Kraška domačija je sestav bivalne hiše z gospodarskimi objekti, ki vsi skupaj objemajo delovno dvorišče, borjač (s poudarkom na ‘o’). Hiša je z gospodarskim delom vezana ali pa tudi ne. Včasih je sklop lomljen ali pa si objekta stojita nasproti. V tem primeru ima zadnjo stran ograjeno z visokim zidom, spredaj pa je zid pravilo.

Lah pozna osem tipov oblik borjača, ki definira domačijo (Lah 1994: 106). Vse oblike so geometrijsko nepravilne in se prilagajajo okolju ter drugim pogojem.

V sprednjem delu je seveda vhod. Velika lesena dvokrilna vrata so vdelana v kamnit okvir, ki ga zgoraj zaključuje lesena preklada, kamnit obok ali kamnita preklada.

Najimenitnejša izvedba je bila seveda ravna kamnita preklada, a si je zaradi nekajmetrske razpetine ni mogel privoščiti prav vsak. Zato so jo sestavljali iz manjših kamnov; to je mogoče le v oboku. Z najmanj denarja, pa čeprav še najbolj izvorno in najlepše, pa so postavili preklado iz lesa. Nekatere so prav imenitne: z vogalnimi, oblikovanimi konzolami za krajšanje razpetine in z vklesanimi ornamenti, letnicami ali vsaj z začetnicami lastnika.

Zunaj, ob vhodu, je navadno še niša s svetnikom.

Tako objekti kot zid varujejo notranjost pred vetrovi, pa tudi pred pogledi.

Borjač je tlakovan, da ga je moč pometati, z njega so vhodi v hišo in v druge prostore. Štirna je navadno v dnu in zbira vodo z vseh strešin, v nadstropju hiše pa so mostovži po vsej dolžini. Ti so leseni, v zadnjem stoletju tudi iz kovanega železa.

Kovani so tudi zunanji elementi vodnjaka, kjer lahko na njih visi škripec, pločevinast pa je tudi pokrov jaška. Sledovi vrvi v robu kamnitega okvira, kjer so vlekli vedro vode, so le še dokaz uporabe pred namestitvijo škripca ali vretena.

V kolikor stoji domačija sama, sta bivalna hiša in hlev vzporedna, v vasi pa objekti sledijo cestam, ki se vijejo okrog. Tako borjač nima ne značilne in nepravilne oblike, je plod okoliščin, v katerih je nastal ali nastajal (Lah 1994: 106).

A farmstead is a composition of residential house with auxiliary facilities, which all together hug the working yard, borjač (with the stress on the ‘o’). The house can be attached to the auxiliary part or not: sometimes the complex is interrupted or the objects stand opposite each other. In such a case, the rear side is closed by a high wall, and a wall is the rule in front.

Lah identifies eight shapes of borjač – which define the farmstead (Lah 1994: 106). All shapes are geometrically irregular and adapted to the environment and other conditions.

In the front, of course, is the entrance: large wooden, double doors are set in a stone frame, which is terminated above with a wooden lintel, a stone arch or a stone lintel.

The most eminent execution was, of course, a level stone lintel but not everyone could afford this, because of the span of several metres. So it was composed of smaller stones: this is only possible in an arch. Those with least money – although it is the most original and most attractive – set a lintel from wood. Some are really remarkable: with corners, shaped consoles for shortening the span and with carved ornaments, dates or at least the initials or the owner.

Outside, beside the entrance, there is usually a niche with a saint.

Both the objects and the wall protect the interior from the wind, as well as from people’s gaze. The borjač is paved so that it can be swept, and the entrances to the house and other facilities are from it. There is usually a štirna at the bottom and water is collected from all the roofs; in the upper storey of the house are galleries throughout the length. These are wooden, in the last century also forged iron.

The external elements of the well, on which a pulley can hang, are also forged and the cover for the shaft is also sheet metal. Rope marks on the edge of the stone surround, where they drew the bucket of water, are further evidence of use before replacement with a pulley or spindle.

Insofar as a farmstead stands alone, the dwelling and the stable are parallel but, in a village, the objects follow the road, which winds around. So a borjač has neither a characteristic nor regular shape, it is the fruit of the environment in which it was created or originated (Lah 1994: 106).

166

<<1 Kobdilj Delovno dvorišče služi tako delu kot bivanju, kjer ščiti ljudi in živino pred burjo. Borjač se odpira na cesto.

GPS N 5.075.250 E 411.120

<<1 Kobdilj The working yard is used both for work and living, protecting people and animals from the burja. The borjač opens onto the road.

2 Slap Vhod na dvorišče je lahko odprt ali zaprt, včasih je to le prehod skozi niz hiš, ki ima notranja stopnišča, vhode.

GPS N 5.077.845 E 417.685

2 Slap Entrance to the courtyard can be open or closed; sometimes this is only a passage through a row of houses, with internal staircases, entrances.

3 Dutovlje Kadar je vhod na notranji del z več lastniki, je ta odprt. Ta vhod je zanimiv, ker ščiti zid pred kolesi vozov kar z navznoter zavihanim zidom. Tako tvori skoraj krog. Običajno so namreč zaščitni kamni na robovih posamični.

GPS N 5.068.600 E 409.580

3 Dutovlje When it is the entrance to an interior part with several owners, it is open. This entrance is interesting because it protects the wall from the wheels of wagons, with an in-turning wall. This forms almost a circle. Normally, there are protective stones on the edges individually.

4 Pliskovica Zanimiv vhod na borjač je pomaknjen v zgradbo samo: očitno je bila starejša arhitektura locirana nekoliko drugače.

GPS N 5.070.457 E 405.792

4 Pliskovica The interesting entrance to the borjač is withdrawn into the building itself: clearly the older architecture was positioned slightly differently.

5 Kobdilj Večja streha nad vhodnim delom bolj ščiti pred padavinami, čeprav je dokaj redka. Taka je lahko postavljena le v vaškem nizu, zaščitenem pred burjo.

GPS N 5.075.185 E 411.170

5 Kobdilj The larger roof above the entrance provides better protection against rain, although it is fairly rare. Such can only be erected in a village row, protected from the burja.

2 3 4 5

168

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

169

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

6 Kobdilj V tlakovan borjač se odpirajo vsi prostori hiše in gospodarskega dela. Vhod v bivalni del je zaščiten z gankom.

GPS N 5.075.240 E 411.180

6 Kobdilj All rooms of the house and the auxiliary premises open onto the paved borjač.

The entrance to the living quarters is protected with a gallery.

7 Volčji Grad Borjač je zgledno urejen s fiksno opremo. Za senco skrbi trta.

GPS N 5.073.720 E 403.230

7 Volčji Grad The borjač is exemplarily arranged, with fixed equipment. The vine provides shade.

8 Sveto Borjač ima lahko tudi travo, ki jo je na Krasu težko vzdrževati. Borjač družine Reboljevih je izjemno human, namenjen ljudem, ki tam živijo. Zahteva ogromno dela: to se tudi opazi GPS N 5.076.685 E 401.925

8 Sveto A borjač can also have a lawn, which is hard to maintain on the Karst. The Rebolj family's borjač is extremely human, meant for the people that live there. It requires a huge amount of work, as can be seen.

9 Sveto Velik borjač ima med senikom in bivalno hišo, pa med hlevi obsežen prostor, potreben za bivanje, za kmetska opravila in za stroje. Predvsem je senca vedno na dosegu roke.

GPS N 5.076.527 E 401.960

9 Sveto There is a large borjač between the haybarn and dwelling, and between the stables an extensive space needed for living, for farm work and for machinery.

Above all shade is always to hand.

6 7 8 9

170

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

171

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Konfin

Boundary markers

Kamen je obstojen material, zato je posebej primeren za dokumentiranje pomembnih podatkov: o smeri, o poimenovanju, o nastanku, o lastništvu in še o čem.

Najpreprostejši način je klesanje letnice in začetnic imen lastnika. To najdemo tudi pri enostavnih objektih, kot je na primer hiška. Na portalih vhodov domačij so letnice, inicialke prvega lastnika in celo grb ali znak, neka značilnost, predvsem na Krasu nekaj povsem običajnega.

Kažipoti v kamnu so večni, a seveda teže izvedljivi, pa še primerni so za vgradnjo, tako da jih mnogokje ni več.

Mejniki so mejni kamni, ki določajo razmejnice med lastništvi. Medtem ko imajo v Slovenskih goricah navado, da za mejnik zabijejo v tla kol, pod katerega zakopljejo zdrobljeno steklo, so kamniti mejniki navadno označeni z znakom, inicialkami ali s kakim drugim podatkom. To je vklesano v obstoječ kamen ali v skale, ki jih ne moremo premikati (zato je to najbolj avtentično), ali pa je postavljen kamen kot nekakšna plošča, ki pripoveduje.

Obcestni kamni so bili nekdaj zelo uporabni, saj so ustavili pobegle vozove, danes predstavljajo za avtomobile le še oznako roba ceste. So pa v okolju zelo opazni.

Ker je kraški svet skalnat, ne morejo biti ti kamni prav globoko. Lahko jih premikajo ali celo odtujijo, saj so imeniten material za vgradnjo. Zato jih ni več prav veliko, tisti, ki jih najdemo, pa so zato toliko pomembnejši.

Stone is durable material, so it is particularly suitable for documenting important data: about direction, about designation, about creation, about ownership and so on.

The simplest method is to carve the date and the initials of the owner. This can be found even on simple objects, such as a hiška. The portals of entrances to farmsteads have the date, the initials of the first owner and even a coat-of-arms or symbol, something characteristic; on the Karst mainly something completely ordinary.

Signposts in stone are eternal but, of course, difficult to make and such stones are still suitable for building, so that they have disappeared in many places.

Boundary stones define the boundary between properties. While in Slovenske gorice there is the custom of boundary markers being poles driven into the ground, under which is buried broken glass, stone boundary markers are normally marked with a sign, initials or some other data. This is carved into an existing stone or a rock that cannot be moved (so this is most authentic), or a stone set as a kind of informative plaque.

Roadside stones were formerly very much used, since they halted run-away wagons, today they are merely markings for cars at the edge of the road. They are very noticeable in the environment.

Because the Karst is rocky, these stones cannot be very deep: they can be shifted or even removed, since they are excellent building material. So there are no longer very many; those that can be found are therefore that much more important.

>>1 Šepulje Samostojen, prostostoječ kamen je lahko le oznaka, varovalni element ali pa ima napise. Ta služi usmerjanju.

GPS N 5.068.524 E 413.050

>>1 Šepulje An independent, freestanding stone can be merely a sign, a protective element or have an inscription. This serves to direct.

172

Zid, podporni zid, škarpa, terasa

Wall, support wall, scarp, terrace

Najpreprostejša kompozicija v kamnu je griža, kamor odlagajo odvečni kamen očiščenega pašnika. Kamen, nametan na kup, sčasoma izgine spet nazaj v zemljo. Griža je lahko tudi povsem nepravilnih oblik, je pravzaprav le nekakšno nizko obzidje, v katerega potem mečejo kamen.

Zid je zahtevnejši. Obstajajo prav tanki zidovi, dvojni in zelo široki, v Istri tudi po nekaj metrov. Slednji uporabljajo tehniko griže, ko v obzidan prostor mečejo kamen (kar je lažje in hitreje kot zlaganje). Zidovi so lahko visoki do nekaj metrov (v Bazovici na primer prek treh metrov višine), ko ščitijo pred vetrom.

Zid je grajen iz enakih ali iz različnih kamnov, pomembni sta prečna povezava in pa kapa. Ta je lahko iz velikih, plosko postavljenih kamnov, pokonci ali pod kotom. Varujejo zid sam pred zatekanjem in pred rušenjem, ko živali zid preskakujejo.

Stena je lahko pod kotom, da kamen nekako visi proti sredini in ne sili navzven, lahko pa sta steni povsem navpični. Slednji zidovi so preprostejši, taki so predvsem novejši.

Podporni zid podpira teren v padcu in s tem tvori terase. Tak zid, ki mu pravimo tudi škarpa, je problematičen zaradi odtekanja vode. V kolikor gre za suhi zid, lahko voda teče med kamni. Problem ostane pri močnih nalivih, ko je vode preveč. Takrat so sile v terenu izjemno velike, zato mora biti podporni zid vedno pod kotom, da tem silam kljubuje. Škarp je lahko več zapored, takrat tvorijo terase, ki bistveno pripomorejo k izrabi terena. Voda v padcu odnaša tako vlago kot plodno zemljo, zato rastline tam ne rastejo prav dobro. Terase zadržujejo naravno erozijo in omogočajo rast.

Elementi zidu so vhod za vozove in za živali (vrzela), pa za človeka (ozek prehod onemogoča prehod živalim, po stopnicah pa živina navadno tudi ne gre).

V zidu so lahko line za orodje, za hrano, odprtine za prehod manjših divjih živali in za odvod vode, kadar je je preveč.

Zid je lahko grajen kot suhozid, v tehniki suhega kamna. Vmesni prostori so lahko zapolnjeni s ploščatimi kamni ali pa so rege in fuge zapolnjene z ilovico, ki ji ponekod pravijo tudi ‘jirta’ (Podgorski Kras).

The simplest composition in stone is a ‘griža’, on which excess stone from clearing a pasture is placed. A stone tossed onto a heap gradually slips back to earth. A griža can also have a completely irregular shape; it is really only a kind of low enclosing wall into which stone is thrown.

A wall is more demanding. Very thin walls, double walls and very wide ones exist, in Istria up to several metres. These use the same technique as a griža: stones are thrown into an enclosed space (which is easier and quicker than depositing them). Walls can be several metres high (in Bazovica, for example, more than three metres high), when they provide wind protection.

A wall can be built from uniform stones or completely different ones, transverse linkage and capstones are important. These can be from large stones set flat, upright or at an angle. They protect the wall itself from slippage and disintegration when animals jump over it.

A wall can be at an angle, so that the stone leans slightly towards the centre and does not force outwards, or it can be completely vertical. The latter are simpler and, above all, more recent.

A support wall supports the terrain and thus creates a terrace. Such a wall, which is also called a scarp, is problematic due to the run off of water. Insofar as it is drystone walling, the water can flow between the stones. The problem remains with torrential downpours, when there is too much water. The forces operating on the terrain are then extremely great, so a support wall must always be at an angle in order to resist such forces. There can be a number of scarps in parallel, and they then create terraces which essentially contribute to exploitation of the terrain. On a slope, water carries both moisture and fertile soil with it, so plants do not grow well there. Terraces prevent natural erosion and enable growth.

The elements of a wall are an entrance for wagons and for animals (gap) and for man (a narrow passage prevents animals from using it and animals do not normally climb steps).

There can be embrasures in a wall for tools, for food, openings for the passage of smaller wild animals and for run off when there is too much water.

All can be built in the drystone technique. The intermediate space can be filled with flat stones or cracks and spaces filled with clay, which is called ‘jirt’ in some places (Podgorje Karst).

174

<<1 Volčji Grad Zid ima vsaj temelj, telo in kapo. Ta je lahko izvedena z večjimi kamnitimi ploščami, ki ščitijo z velikostjo in s svojo maso, z manjšimi kamni je moč narediti karkoli: v tem primeru je strešica dvokapna.

GPS N 5.073.541 E 402.995

<<1 Volčji Grad A wall has at least foundations, body and cap. This can be made with larger flat stones, which protect with their size and weight; with smaller stones it is possible to make anything: in this case the roof is gable.

2 Trebče Griža je nekak otoček, kamor odlagamo odvečni kamen. Zunanje stene ima sestavljane kot zid, v sredini so kamni le nametani, kar prihrani delo in čas.

2 Trebče A griža is a kind of island on which excess stones are deposited. The circumference is made as a wall, stones are merely thrown into the centre, which saves time and labour.

3 Kras Zid lahko razmejuje, spaja, ločuje, vodi, usmerja. Pot ali cesta tečeta med zidovi, pri čemer zid varuje živino in promet.

3 Kras A wall can be a boundary, can join, divide, guide or direct. A path or road runs between walls, whereby the wall protects both animals and traffic.

4 Brje Streha varuje zid pred vlago, utrjuje in obtežuje, pa tudi nosi lesene tramiče latnika.

4 Brje The roof protects the wall from moisture, reinforces and weights it and also supports the wooden beams of a trellis.

5 Trebče Zid zapira, a omogočati mora tudi kontrolirane prehode. Tak prehod je 'vrzela': ozka za človeka (ki z ožino onemogoča prehod živalim), za voz in za živino pa je lahko dvojen – ob redkejši uporabi so vrzelo preprosto zapolnili s kamnom, za večkratno uporabo je tam lesen drog (za govedo) ali pa sestavljeno vratno krilo (za drobnico), kot je to v tem primeru.

5 Trebče A wall closes, but it must also enable controlled passage. Such passage is a 'gap': narrow for man (the narrowness preventing passage by animals), and it can be double for wagons and for animals – with very occasional use, the gap can simply be filled with stones, for more common use a wooden pole (for cows) or a gate (for small cattle), as in this case.

2 3 4 5

176

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

177

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

6 Seča Brežina kanala mora biti utrjena, sicer jo je treba kar naprej vzdrževati. V Seči so ti zidovi izjemno lepo sestavljani, kar jim zagotavlja dolgo življenjsko dobo.

GPS N 5.037.776 E 390.472

6 Seča The banks of channels must be strengthened and continuously maintained. In Seča, these walls are extremely well made, which guarantees them a long lifespan.

7 Podgorje Zid je tak, kot ga pač rabimo: sledi terenu, lastništvu ali se umika zunanjim vplivom. V tem primeru zavija ob cesti.

GPS N 5.043.120 E 418.463

7 Podgorje A wall is made as needed: it follows the terrain, ownership or separates from external influences. In this case it winds by the road.

8 Podgorje Zid je lahko grajen na suho, kamen na kamen. Na Podgorskem Krasu suhi zid zunaj zatesnijo še z izbrano zemljino, ki ji pravijo 'jerina'.

GPS N 5.043.055 E 418.605

8 Podgorje A wall can built in drystone, stone by stone. On the Podgorje Karst a drystone wall is sealed on the outside with selected earth, called 'jerina'.

9 Volčji Grad Zaokrožen zid lahko sledi cesti, da omogoči promet, v tem primeru pa je zaokrožena še višina, ko se iznad vhoda spusti na višino običajnega zidu.

GPS N 5.073.635 E 402.952

9 Volčji Grad A rounded wall can follow a road to enable traffic but in this case it is also rounded in terms of height, when it drops from above the entrance to the height of a normal wall.

6 7 8 9

178

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

179

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Latnik

Trellis

Latnik je lesena konstrukcija, po kateri je razpeljana vinska trta. Včasih je latnik pritrjen na kamnite konzole, ki gledajo iz zidu. Tako je latnik trdnejši, a zaradi bližine zidu zahteva drugačne vrste trte, ki jih danes skorajda ni več. Zato so taki latniki redki.

Običajno je latnik prostostoječ in v vrstah razporejen po vinski gorici, da dobimo raster, katerega dimenzije so odvisne od tehnologije. Danes se umika malemu traktorju, ki v gorici lajša delo.

Najpreprostejši latnik so masivne palice, ki stojijo v vrstah. Danes jih navadno povezujejo z žicami, da ima trta več opore.

Okvirni latnik ima dve stojki, ki ju na vrhu povezuje poveznik, prav tako lesen tram. Takih okvirjev je v gorici več, ponekod so med sabo vezane tudi vrste latnikov, da dobimo kompaktno konstrukcijo prek vse trte.

Najzanimivejši so posamični latniki v obliki križa ali črke ‘T’, včasih tudi črke ‘V’. Slednji imajo še ročice, da je vodoravna prečka postavljena vedno res vodoravno in v vrsto z drugimi.

Križasti imajo enako konstrukcijo, le da gleda vertikala na sredini navzgor, tako ima trta še več možnosti oprijema.

Enostranski latniki imajo značilnosti tistega na črko ‘T’, a imajo le polovico konstrukcije, navadno nastopajo v vsaj dveh vzporednih vrstah, da pokrivajo osrednji prostor.

Tako posamični latniki kot tisti v vrstah ali po vsej vinski gorici so izjemen estetski element v krajini in določajo kraški svet s poudarkom na graditelju, ki je lahko v ta element preproste vernakularne arhitekture vgradil vse svoje želje in spretnost, s tem pa pokazal predvsem svojo kulturo.

A trellis is a wooden construction up which a vine is trained. A trellis is sometimes attached to a stone console that projects from a wall. The trellis is thus firmer but, because of the vicinity of the wall, this requires a different type of vine and there are almost no vines of this kind left today. Such trellises are therefore rare.

A trellis is more usually freestanding and placed in rows along the vineyard hills, so that a pattern is obtained, the dimensions of which depend on the technology: today it is adapted to small tractors, which make work easier on the hills.

The simplest trellises are massive poles that stand in rows. They are normally connected by wires today, so that the vine has more support.

A frame trellis has two props, which are connected at the top with a linker, similarly a wooden beam. There are a number of such frames in the hills, sometimes they are attached to each other by a series of trellises so that a compact construction is obtained across all the vines.

Individual trellises in the form of a cross or the letter ‘T’, sometimes also the letter ‘V’, are most interesting. The latter also have braces, so that the horizontal crosspiece is always set horizontally and in line with the others.

Cross ones have the same construction, except that the vertical in the centre looks upwards, so that the vine has more possibilities of grip.

One-sided trellises have the characteristics of those in a letter ‘T’ but they have only half of the construction, they normally appear in at least two parallel rows so that they cover the central space.

Both individual trellises and those in rows, or throughout the vineyard hills, are an extremely aesthetic element of the landscape and define the Karst, with the stress on the builder, who was able to bring to this element of simple vernacular architecture all his desires and skill, and thus above all demonstrate his culture.

180

<<1 Divača Na Krasu je ob kamnu tudi les pomemben material. Lesne zveze so poenostavljene do kraja: naravni razcep ne potrebuje niti vezi.

GPS N 5.060.515 E 470.260

<<1 Divača Wood, together with stone, is also an important material on the Karst. Wood joints are simplified to the extreme: a natural cleft doesn't even need binding.

2 Vertikalni latnik v vrsti Najpreprostejša izvedba latnika je kol, naslednja faza pa je vrsta kolov, vezana v vrsto. To je lahko z letvami, pa tudi z žico.

2 Vertikalni latnik v vrsti The simplest form of a trellis is a pole, the next phase is a series of poles, attached in a row. This can be with slats but also with wire.

3 Razpeljana trta Trta sama, razpeljana v ključnih smereh, je izjemno dekorativna – ne da bi bil to njen namen.

3 Trained vine A vine itself, trained in key directions, is extremely decorative – without that being the purpose.

4 Simetrični latnik Posamičen kol najbolje deluje, če je simetrično obremenjen. Zato so prečke, obremenjene natezno ali tlačno, vedno enakomerno razporejene na obeh straneh.

4 Symmetrical trellis An individual pole works best if it is symmetrically burdened. So crosspieces, burdened by tautening or downward pressure are always equally distributed on both sides.

5 Vezani latnik Vrsta latnikov, ki so vezani, imajo vezi vodoravne ali pod kotom. Tiste pod kotom se bolj ponujajo soncu, zato je tak latnik tudi uporabnejši.

5 Attached trellis A series of trellises can be attached horizontally or at an angle. Those at an angle offer more shade, so such a trellis is also more useful.

2 3 4 5

182

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

183

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

6 Konzola Konzolni element, korbel deluje kot podstavek za latnik, v mestni arhitekturi tudi kot priprava za namestitev senčnice: na terasi, nad oknom ali vrati.

6 Console A console element, a corbel, functions as a base for a trellis, in urban architecture also as preparation for placing an arbour: on a terrace, above a window or door.

7 Trta ob hiši Latnik, ki sloni na konzolah ob hiši, potrebuje še posebno konstrukcijo, ki ga z ročicami podpira.

7 Vine beside a house A trellis that rests on consoles by a house needs a special construction, which is supported by ‘handles’.

8 Lokev, vrsta konzol Kamnita konstrukcija za latnik ob zidu danes sameva, saj potrebuje posebno vrsto trte, ki uspeva tudi ob na soncu razbeljenem zidu.

8 Lokev, vrsta konzol A stone construction for a trellis by a wall is on its own, since it needs a special kind of vine that also thrives by a sunny, whitewashed wall.

9 Kamen kot protiutež Uporaba kamna pri latniku: ko žica povezuje vrsto latnikov, je kamen imenitna rešitev kot protiutež.

9 Stone as counterweight Use of stone with a trellis: when wire links a row of trellises, a stone is an excellent solution as a counterweight.

10 Latniki - sistem 1 samo kol; 2 koli v vrstah; 3 vezani koli; 4 T oblika; 5 T oblika z ročicami; 6 rombasta oblika; 7 vezani latnik; 8 vezani latnik z nagnjeno vezjo.

10 Trellis - system 1 the pole; 2 poles in row; 3 bounded poles; 4 T shaped; 5 T shaped with bracelets; 6 rhombus; 7 double trellis; 8 double trellis with sloped lath.

6 7 8 9 10

184

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

185

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Detajli

Details

Vernakularna arhitektura je vedno plod uporabe, možnosti in delovanja.

Detajli so masivni, gradbeni ali konstrukcijski in finejši, mizarski ali rezbarski v podrobnostih. Kjer je doma kamen, je kamnoseštvo razvito do popolnosti.

Tak je primer Krasa.

Konstrukcijski detajli so v Sloveniji največ leseni, so predvsem tesarsko delo, kjer tramovi nosijo, zapirajo, varujejo. Na kozolcu so vsi detajli zanimivi in vsi imajo svojo funkcijo. Krašeni so le ključni in najvidnejši elementi, predvsem ročice in osrednje lege. Te so opremljene predvsem z začetnicami lastnika in navadno z letnico nastanka. Enaki vzorci so vklesani tudi v trdi les stiskalnic.

V trdi les zato, ker se mehak les trga, v stiskalnico pa zaradi časa, ko je treba čakati, da sok priteče. Le takrat so imeli ljudje čas opazovati svojo lastnino.

Posebno zanimivi so detajli strešnikov, posebno lesenih. Skodle, šinkli, šinteljni so kalani proti osi ali počez. Potem so zanimive postavitve, ko imamo dvojno kritje z nasproti postavljenimi elementi v obliki ribje kosti, lahko pa je poenostavljena spodnja plast v ravni kritini (ponekod jim pravijo ‘skodle’, četudi so to deske: Logarska dolina). Buzet je bil na primer še pred stotimi leti v celoti pokrit z lesom (Fučić 2004: 57).

Konstrukcijski detajl stopničenja izgleda dekorativen, a ni, je čista funkcija.

Spodnje tramove, ki previsno gledajo iz zidu v vogalu porežejo, pa ne zaradi lepote, pač pa zaradi tega, ker tam ne delujejo in bi vogalno zvezo le obteževali.

Mizarski detajli so stvar zarezovanja in so predvsem ploskovne kompozicije, zaradi preprostosti izvedbe simetrične na dva elementa. Enako je s kovaškimi dodatki, kot so nasadila, tečaji, ključavnice. V starih zgradbah so ključavnice mizarsko delo po načelu zobate letve, medtem ko je ključ premakljiv.

V vernakularni arhitekturi ima vsak detajl svoje mesto in svoje delo. Noben detajl ni narejen ‘za lepoto’, a je lep, ko deluje in je koristen.

Posebej v kamnu so klesarska dela prav imenitna. Že konstrukcija, ko večji in bolj oblikovani kamni vežejo vogal hiše, manjši pa povezujejo te ključne elemente, je dekorativna sama po sebi.

Prvobitni princip suhega zidu kaže vso konstrukcijo, včasih so fuge zamazane s peskom in glino, novejše in bogatejše so ometane. Omet ni vedno le bel, z dodatkom lokalnih zemljin se objekti razlikujejo v žlahtnih, toplih in nežnih tonih. Močnih barv Kras ne pozna.

Močan element so okvirji odprtin, tako vratnih kot okenskih, pa niš za nabožne slike ali kipce. Posebej ključni elementi so dobro oblikovani: sklepnik v oboku, letnica nastanka ali začetnice lastnika.

Posebej pomemben element je streha. Včasih je bila kamnita v naklonu ena proti ena, latinska kritina leži na objektih v rahlem naklonu. Korci so postavljeni v več plasteh in obteženi s kamni ali pa vdelani v malto. Tudi planete, kot podloga pod krovnim materialom, ki kažejo svoje lice navzdol, včasih gole in včasih na pol pobarvane, so imenitna značilnost kraške hiše (že samo eksaktno ‘barvanje’, s pomakanjem v barvo, brez čopiča, je posebnost svoje vrste).

In posebna značilnost Krasa je svetloba: zimska ali poletna, jutranja ali večerna – vedno daje arhitekturi poseben pečat. Že zato kraška arhitektura ni močno barvana, barvni vtis ji daje narava.

Vernacular architecture is always the fruit of use, possibility and functioning.

Details are solid, architectural or constructional, and more finely detailed, carpentry or carved. Where stone is the local material, stone cutting is developed to the full. The Karst is an example.

Construction details in Slovenia are mostly wooden, mainly rough carpentry work, where beams support, enclose, protect. On kozolci, all details are interesting and all have their own function. Only the key and most visible elements are ornamented: above all the braces and central purlins. These are primarily fitted with the owner’s initials and normally the date of creation. The same patterns are also carved on the hard wood of presses: in the hard wood because the soft wood tears and on presses because of the time needed to wait for the juice to run. Only then did people have time to note their ownership.

Details of roof coverings are particularly interesting, especially wooden ones.

Shingles are split along the grain or transversely. There are then interesting executions, when elements of a double cover are placed in opposition in a herring bone pattern, and there can be a simplified lower layer in a flat covering (they are called shingles in some places, although they are actually boards: Logarska dolina). Roofs in Buzet, for example, were entirely wood a hundred years ago (Fučić 2004: 57).

The construction detail of gradation appears decorative but is not: it is pure function. The lower beams that project from a wall at the corner are cut not for the sake of beauty but because they are not functional there and would only make the corner joint heavier.

Carpentry details are a matter of cutting and are primarily flat compositions, for the sake of simplicity two symmetrical elements. Similarly with metal parts such as handles, hinges or locks. In old buildings, locks were carpentry work on the principle of toothed bars, while the key was moveable.

In vernacular architecture, each detail has its place and its job. No detail is made ‘for beauty’ but is beautiful when it functions and is useful.

Especially in stone, a stonemason’s work is really fine. Even a construction when larger and more shaped stones bind the corner of a house and small ones link these key elements, is decorative in itself.

The original principle of a drystone wall shows the whole construction, sometimes the spaces are coated with sand and clay, and newer and richer ones are plastered. The plaster is not always white, with the addition of local earths, objects are distinguished in golden, warm and soft tones. Strong colours are not used on the Karst.

The frames of openings are a strong element, both doors and windows, and niches for sacred pictures or statues. Particularly key elements are well-designed: the keystone in an arch, with the year of creation or the initials of the owner.

A roof is a particularly important element: a stone one was sometimes at a slope of one to one, barrel tiles lie at a gentler inclination. Barrel tiles are placed in several layers and weighted with stones or set in mortar. The boards used as the base for covering material, which show their faces down, sometimes bare and sometimes partly coloured, are a remarkable characteristic of a Karst house (even the exact ‘painting’ by dipping in paint, without a brush, is a particularity of its own kind).

Light, too, is a special characteristic of the Karst: winter or summer, morning or evening – it always gives the architecture a special seal. Karst architecture is also not strongly coloured for that reason – nature gives the colour impression.

186

<<1 Goče Vhod v klet s kamnitim obokom.

<<1 Goče Entrance to a cellar with a stone arch.

2 Hiška, preklada 'The Smiling Hiška' in gospod Norman Haddow: smejoča se hiška, ki jo je gospod s Škotske poimenoval po detajlu preklade.

2 Hiška, lintel 'The Smiling Hiška' and Mr Norman Haddow: the smiling hiška, as the gentleman from Scotland called it from the detail of the lintel.

3 Podgorje Zanimiva primerjava z levo sliko: zaokrožitev preklade je obrnjena navzgor.

Redka, a prav dobra rešitev.

3 Podgorje An interesting comparison with the picture on the left: the rounded lintel is turned upwards. A rare but really good solution.

4 Bazovica Preprost vhod v jamo z vodnjakom: dva stoječa kamna in masivna preklada.

Ob obisku z gospodom Čokom je bil vhod okrašen s sadjem, prav kot so to delali naši predniki.

4 Bazovica Simple entrance to a cave with a well: two standing stones and a massive lintel.

During the visit of Mr. Čok, the entrance was decorated with fruit, just as our forebears did.

5 Goče Notranjost vhoda s prejšnje strani: vrata se zložijo, saj pod obokom za klasično krilo ni prostora.

5 Goče Interior of an entrance from the previous page: the doors are folding, since there is no space under the arch for classical wings.

2 3 4 5

188

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

189

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

6 Podgorje Streha nekdaj in danes: kamnita kritina zahteva naklon ena proti ena, korci pa imajo blažji naklon.

6 Podgorje The roof formerly and today: the stone covering requires a one to one slope, barrel tiles have a gentler inclination.

7 Divača Imenitna kamnoseška izvedba 'pobranega' zidu, ki omogoča razširitev ceste. Škrateljnova domačija.

7 Divača Excellent stonemason's execution of a 'gathered' wall, which enables widening of the road. Škrateljn farm.

8 Zanigrad Burja odnese vse, kar ni pritrjeno. Korci so na Krasu zato obteženi.

8 Zanigrad The burja carries off everything not attached. Barrel tiles on the Karst are therefore weighted down.

9 Goče Planete, položene preko letev, so osnova za korce. Starejše planete so kvadratne, danes pa so v dimenzijah opek, a tanjše. Barvane so z apnom in sestavljane v vzorce. Tukaj gre sicer za rekonstrukcijo, a v duhu stare kulture.

Strokovna rešitev.

9 Goče Planete, laid across slats are the foundation for barrel tiles. Older planete are square, they are in the dimensions of a tile and thinner. They are painted with lime and composed in a pattern. This is a reconstruction, but in the spirit of the old culture. A professional solution.

6 7 8 9

190

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

191

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Hiše, kot bi ne smele biti

Houses as they shouldn’t be

Vernakularna arhitektura je preprosta, je plod preprostih ljudi in je takim tudi namenjena. Danes smo ljudje bolj ali manj šolani, poznamo svet in arhitekturne dosežke včerajšnjega in današnjega dne. Zdaj postavljamo arhitekturo arhitekti, strokovnjaki svojega področja, ki posel obvladujemo.

Zaradi izbranih naravnih materialov in zaradi izjemno kvalitetnih detajlov ter končne obdelave je življenjska doba te arhitekture razmeroma dolga, predvsem na Krasu, v kamnu.

Nekdaj je institut ‘županovega arhitekta’ (kar ni bil nujno tudi res arhitekt) zagotovil umno gradnjo na smiselnih, varnih lokacijah, ki so se izogibale vodotokov, plazišč in so puščale predvsem ravnine kmetu za žito, poljščine in za trto. To se kaže tudi danes, a le umnemu županu, ki tako vpliva na razvoj in na kulturo krajine, vasi in mesta.

Ali pa tudi ne.

Enako je s cenenimi katalogi, pa naj bodo beograjski ali domači, od včeraj ali današnji. Žalostni projekti, ki še danes pompozno odmevajo po deželi in obljubljajo nebesa, so le dokaz za zgrešeno politiko na tem področju. Za malo denarja malo glasbe, bi rekli naši predniki.

Arhitektura je stvar arhitekta. Zavedati se moramo, da arhitekt, ki arhitekturo zasnuje in jo vodi do konca, prinese vsaj desetkrat toliko prihranka kot je cena njegovega dela. Objektivno. Kratkoročno pa seveda vsak vse zna, a vsaka napaka potegne za sabo novo in nove … In prav kamen, ki so ga klesali dneve in dneve, je zagotavljal premislek, ki so ga nekdaj znali vključiti v vse posege v prostor.

Tudi staranje prebivalstva in odseljevanje mladih, pa doseljevanje novih prebivalcev z drugimi kulturami, je problem. Ob ustreznih posegih je stara hiša lahko enako udobna, energetsko varčnejša, varnejša in lepša od tiste v mestu. Ampak to ni stvar ekonomike, je vprašanje kulture. Strokovnjaki jo moramo le odkriti, jo dokazati in razložiti. Ljudje na vasi jo poznajo, le pokazati jim jo moramo. To je stvar arhitektov.

Ob tem se moramo zavedati, da živimo danes in da moramo narediti vse, da bomo jutri živeli bolje. Radi pogledamo dimnico, črno kuhinjo ali stranišče na štrbunk. Pogledamo. Živeti pa moramo boljše, kvalitetnejše in uspešnejše življenje kot včeraj. Kultura? Dobili smo jo od svojih prednikov in to v obliki reda in ne receptov. Tega manj umni ne ločijo. Staro ni zastarelo, zastarel je recept; namen, pot in cilj pa ne.

Z več strokovnega znanja in z večjo zavzetostjo ter s sistemskim delom ustreznih strok bi tudi varstvene organizacije za kulturno dediščino lahko, več: morale bi doseči, da bi nekdaj imenitne hiše na naslednjih straneh še vedno stale in bi bile v ponos naši kulturi. Dejstvo, da je obnova stvar arhitekture in ne spomeništva, ostaja.

In danes? Bomo boljši, bomo kaj naredili? Moj prispevek je tale knjiga.

Vernacular architecture is simple, it is the fruit of simple people and is also meant for them. Today, people are more or less educated, they are familiar with the world and the architectural achievements of yesterday and today. Architects now erect architecture, experts in their own field that master the business.

Because of the chosen natural materials, and because of the exceptionally high quality details and finally working, the lifespan of vernacular architecture is relatively long, above all on the Karst, in stone.

Formerly, the institution of ‘the mayor’s architect’ (who was not necessarily really an architect) guaranteed intelligent building in sensible, safe locations, which avoided watercourses, landslides and above all left flat areas to the farmer for cereals, fields crops and vines. This also appears today, but only with an intelligent mayor, who thus influences development and the culture of the landscape, village and town.

Or not.

The same with cheap catalogues, whether from yesterday or today. Sad projects that still today echo pompously through the land and promise heaven, are only evidence of the mistaken policies in this field. Little money gets little music, as our forebears would say.

Architecture is a matter for architects. We must be aware that an architect that designs architecture and leads it to completion, brings savings of at least ten times the price of his work. Objectively. Anyone can do short term, of course, but each mistake brings another in its wake, and another. And precisely stone, which is hewn day after day, guarantees consideration, which formerly they knew how to include in any intervention in space.

The ageing of the population and the young people moving away, and new inhabitants settling with a new culture, is also a problem. Suitably adapted, an old house can be equally comfortable, more energy saving, safer and more beautiful than those in a town. It is not a matter of economics, though; it is a question of culture. Experts must discover, prove it, show and explain it. People in a village recognise it: they just need to be shown. This is a matter for architects.

We must be aware in this that we are living today and must do all we can to live better tomorrow. We like seeing smokerooms, black kitchens, the ‘toilet on the plop’…. Seeing them. But we must live a better, higher quality and more successful life than yesterday. Culture? We got it from our forebears, in the form of order not recipes. The less intelligent don’t distinguish. The old is not obsolete, obsolete is a recipe: not purpose, path and aim.

With more professional knowledge and greater commitment and with systematic work by the relevant professions, including organisations for protection of the cultural heritage, we can, indeed must ensure that the formerly eminent houses on the following pages still stand and are the pride of our culture. It remains a fact that renovation is a matter of architecture and not memorial.

And today? Will we be better? Will we do anything? My contribution is this book.

192

<<1 Barka Svetnik, ki bi bil moral varovati arhitekturo, ni opravil svojega dela. Hiša se podira, tudi znamenje, še svetnik je odšel.

GPS N 5.055.528 E 426.465

<<1 Barka The saint who should have protected the architecture did not do his job. The house is ruined, including the shrine, even the saint has left.

2 Seča Solinarska hiša že dolgo ni več v uporabi. To se ji vidi.

GPS N 5.037.865 E 390.466

2 Seča The saltmaker's house has long been out of use. As can be seen.

3 Kalce Domačija ob glavni cesti med Logatcem in Postojno že leta in leta propada.

GPS N 5.084.809 E 438.330

3 Kalce The farmstead by the main road between Logatec and Postojna has been disintegrating for years.

4 Škocjan Jakopinov skedenj: slamnata streha, sedlasta lesena konstrukcija, ki je ob rekonstrukciji ni nihče prepoznal kot brilijantno konstrukcijsko rešitev dedov, žleb in aluminijasti profili – to so elementi, ki neki odločujoči stroki zagotovo niso v ponos.

GPS N 5.058.360 E 421.905

4 Škocjan Jakopin barn: the thatched roof, the wooden saddle construction, which during reconstruction nobody recognised as a brilliant construction solution of our forebears, gutters and aluminium profile – these are elements of which the decision-making profession can certainly not be proud.

5 Dutovlje Zapuščene bivalne hiše v vasi bi še bilo mogoče obnoviti: z novimi vsebinami bi naselje prav poživile.

GPS N 5.068.685 E 409.635

5 Dutovlje The abandoned residential houses in the village could still be renovated: with new content, settlements could be reanimated.

2 3 4 5

194

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

195

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Sklep

Conclusion

Vernakularna arhitektura je dosegljiva, učinkovita in tako preprosta, da je pravzaprav že čista teorija. Če je Vitruvij kot največji teoretik opisoval arhitekturo kot 'uporabnost, konstrukcijo in lepoto' (Vitruvij 1999: 19), je pri tem mislil predvsem na klasično arhitekturo.

S to definicijo je opisal tudi vernakularno arhitekturo. Napori strokovnjakov s področja ruralne arhitekture so danes usmerjeni v oblikovanje sistema, ki bi omogočal sestav elementov včerajšnje arhitekture z današnjo. S tisto arhitekturo, ki naj predstavlja okvir našega življenja, bivanja in dela. Arhitektura ni umetniško delo, ki je popolno, nedosegljivo in neponovljivo, arhitektura ni govorjenje o njej, ni planiranje in ne projektiranje, niti gradnja in ne zgrajena stavba. Arhitektura je bivanje v zgradbi, je življenje z njo. Arhitektura ni nikoli dokončana in nikoli dokončna (Juvanec 2004a:19). Pri današnji arhitekturi ne moremo uporabljati tipike kar tako. Analizira jo lahko strokovnjak posamičnih področij, ki lahko išče izvore, razvoje, variante ... Ta princip so uporabljali veliki arhitekti pri svojih delih, ki so spreminjali svet. Oliver omenja Franka Lloyda Wrighta, Loosa in druge. Še kar nekaj jih je. Največja vrednost vernakularne arhitekture ni recept, pač pa red. Red predstavlja izročilo, pravilo, ki prinaša določen rezultat, a dopušča osebni vpliv vsakega posameznika. Cilj je aktivna enotnost konstrukcije, funkcije in izgleda, skladnosti. Pri tem vsi elementi delujejo in se v končni fazi nadgrajujejo. Noben element ni pomembnejši od drugega, delujejo le v sklopu, kjer se dopolnjujejo.

Elemente dediščine, izročila ali istovetnosti lahko danes vključujemo v arhitekturo le na enem področju, na področju vizualnosti. Ne v vsebini in ne v konstrukciji ali v funkciji, le v obliki. Oblika je izgled arhitekture, a istočasno tudi odraz notranjosti, delovanja in učinka.

V tem se stavbarstvo loči od arhitekture. Medtem ko je zgradba problem zase - prav tako pomemben problem -, je arhitektura sklop zasnove, ideje, zbiranja informacij in njihovo razumevanje, je idejni projekt, izvedbeni, je gradnja, je umeščanje vsebine v objekt in v okolje, arhitektura je predvsem življenje in delo, ki ju nudi. Znotraj sebe in v skladu z okoljem in z drugimi (Juvanec 2011: 11) Govorim predvsem o skladnosti. Prav v tem je bistvo: dobra arhitektura - tako nova kot stara - izgleda vedno manjša kot je, ne izstopa in ni 'drugačna'. Zato izstopajoče, strupeno pobarvane hiše, pa take s stolpi in stolpiči, z oboki, niso imenitnost. So neumnost (Juvanec 2012: 11).

Naravnemu okolju se dobra arhitektura podreja, z aktivno okolico sodeluje. Možnosti narave so tiste okoliščine, ki dovoljujejo izrabo materialov, njihovo obdelavo in tehnologijo ter seveda cilj rezultata, to je arhitekture same. Gre torej za naravne materiale ali za materiale, ki jih človek obdela tako, da jih izboljša (Oliver 2003:12). Gradnja pa je tisti element, ki omogoča izrabo možnosti in vključuje vse

Vernacular architecture is available, effective and so simple that it is actually already pure theory. When Vitruvius, the greatest theoretician, described architecture as ‘function, construction and beauty’ (Vitruvius 1999: 119), he was thinking above all of classical architecture. With this definition he described vernacular architecture. The efforts of experts in the sphere of rural architecture are today directed at designing a system to enable a combination of yesterday's architecture with today's. With the architecture that should provide the framework of our life, dwelling and work. Architecture is not some work of art that is complete, unachievable and unrepeatable: architecture is not talking about it, it is not planning and not designing, nor is it construction or the completed building. Architecture is living in a building, it is living with it. Architecture is never completed and never final (Juvanec 2004a: 19).

With today's architecture, we cannot use types just like that: an expert from individual fields can analyse it, can seek origins, developments, variants. This principle was used by great architects who changed the world. Oliver mentions Frank Lloyd Wright, Loos and others. There are a good many others of them. The greatest value of vernacular architecture is not recipe but order. Order represents tradition, rules that bring a particular result but allow the personal influence of each individual.

The aim is an active unity of construction, function and appearance, harmony. All elements operate in this and, ultimately, supplement each other. No element is more important than the others; they work only in the complex, in which they are complementary.

The elements of heritage, tradition, nostalgia or identity can be included today only in one sphere, in the sphere of visuality. Not in content and not in construction or function, only in form. Form is the appearance of architecture but, at the same time, also a reflection of interiority, function and effect.

Construction is distinct from architecture: while a building is a question in itself – certainly an important question – architecture is the fusion of design, idea, collecting information and understanding it, it is a conceptual project, realisation, it is building, it is placing the content in the object and in the environment; architecture is above all the life and work that it offers. Within itself and in concordance with the environment and with others (Juvanec 2011: 11). I am talking above all about harmony. Precisely in this is the essence: good architecture – both new and old – always appears smaller than it is, it is not obtrusive and it is not 'different'. So the prominent, poisonously painted house and those with pinnacles and towers, with arches, are not eminence. They are stupidity (Juvanec 2012: 11).

Good architecture is subordinate to the natural environment, it cooperates with the active environment. The possibilities of nature are those circumstances that allow the use of materials, their processing and technology and, of course, the aim of the result, i.e., the architecture

196

pridobljeno znanje, dediščino prednikov in tuje izkušnje pri sestavi hiše, ki služi za določene namembnosti. In če strogo proporcionirana, skladna koroška kašča ali klet, pa vodnjak ali klopotec niso postavljeni na vidna mesta zaradi postavljaštva, pač pa zaradi tega, da bolje delujejo, temu danes rečemo smiselno postavljanje v prostor. Mislim na kakovost, na kulturo. Ta kultura oblikovanja je pri naši vernakularni arhitekturi na zavidljivo visoki ravni, pa naj gre za gospodarske objekte, za uporabne izdelke ali za okvir človekovega bivanja, za hišo.

Zato je vernakularna arhitektura kot plod nešolanega, a iskrivega delavca z mnogimi izkušnjami, ki mu gradnja ni bila poklic, tako pomembna. Usmeritve in temeljne ideje je dobil kot dediščino, to je oplemenitil s svojim znanjem, z izkušnjami in z lastno intuicijo (Juvanec 2004a:19).

Zakaj je potem ta arhitektura dobra? Ker je obstala vse do današnjih dni? Vsa slaba arhitektura je strohnela že pred stoletji, obdržala se je le tista, ki je plod izkušenj stoletij, rezultat dediščine, ki pomaga graditi in ne obremenjuje z nepotrebnimi recepti in dogmami. Nima receptov, ima pravila (Le Corbusier 1963:16), ki delo omogočajo in poenostavljajo, in ki zagotavljajo, da bo rezultat uporaben, trajen, lahko izvedljiv, pa še estetski. Tako je estetika le še plašč tiste notranjosti, ki je nujna, ki kaže resničnost in pravo vsebino. Venomer govorim o kulturi. Zakaj? Dobili smo jo od svojih prednikov in to v obliki reda in ne receptov. Tega manj umni ne ločijo. Staro ni zastarelo, zastarel je recept, namen, pot in cilj pa ne.

In zato moramo uporabiti zdravo kmečko pamet, tudi s pomočjo računalnika. Ampak računalnik ni nadomestek za pamet. Le pot nam krajša, da bomo dosegli to, kar so nam predniki dopovedovali stoletja z realizacijami. Z več strokovnega znanja in z večjo zavzetostjo ter s sistemskim delom ustreznih strok bi tudi varstvene organizacije za kulturno dediščino lahko, več, morale bi doseči, da bi nekdaj imenitne hiše na straneh te knjige še vedno stale in bi bile v ponos naši kulturi.

Dejstvo, da je obnova stvar arhitekture in ne spomeništva, ostaja.

In danes? Bomo boljši? Bomo kaj naredili? Moj prispevek je tale knjiga.

Posvečam jo vsej arhitekturi naših dedov, ki nas je naučila kako živeti bolje. In če bo zaradi mojega dela vsaj kakšna hiša obnovljena, kaj hiša, vsaj kakšen zid, bo moj cilj dosežen.

Ta knjiga, vseh pet knjig, je en sam poklon.

Poklon kamnu, Krasu in kraškemu človeku. Človeku, ki je iz mrtvega kamna oblikoval živo arhitekturo.

itself. It is thus natural materials or materials that man processes so that he improves them (Oliver 2003:12). Construction is the element that enables use of the possibilities and includes all obtained knowledge, the heritage of our forebears and foreign experience in the composition of a house that serves a particular purpose. And if a strictly proportioned, harmonious Koroškan granary or cellar or a well or wind rattle are not placed in a visible place because of boastfulness but because they function better, today we call this sensible spatial location. I am thinking of quality, of culture. This culture of design is on an enviably high level with our vernacular architecture, whether this is an auxiliary building, for useable products or the frame of human life: a house. That is why vernacular architecture, as the fruit of an unschooled but bright worker with a great deal of experience, for whom building is not a profession, is so important. He obtained guidelines and basic ideas as heritage, which he enriched with his own knowledge, with experience and with his own intuition (Juvanec 2004a:19).

Why then is this architecture good? Because it has lasted until today. All bad architecture already turned to dust centuries ago; only that which is the fruit of the experience of centuries, the result of heritage, which helps to build and does not burden with unnecessary recipes and dogmas, has survived. It does not have recipes, it has rules (Le Corbusier 1963:16), which enable and simplify work, and which guarantee that the result will be usable, durable, easily implementable, and also aesthetic. So the aesthetic is merely a cladding to the internal that is essential, which indicates reality and the real content. I am constantly talking about culture. Why? We obtained it from our forebears, in the form of order and not recipes. The less intelligent do not distinguish. The old is not obsolete, obsolete is recipe; not the purpose, the path and the aim.

So we must use healthy peasant wisdom, even with the aid of a computer, although a computer is no substitute for intelligence. It merely shortens the path for us, in order for us to achieve that which our forebears have told us for centuries with realisations.

Organisations for the protection of the cultural heritage could also do more, with more professional knowledge and with greater zeal and with systemic work by the appropriate professions. Indeed, they must succeed in ensuring that the formerly eminent houses on the pages of this book will still stand and still be the pride of our culture. The fact remains that renovation is a matter of architecture and not remembrance.

And today? Will we be better? Will we do anything? This book is my contribution: I dedicate it to all the architecture of our ancestors, which has taught us how to live better. And if because of my work at least one house is renovated, some house, at least some wall, my aim will have been achieved.

This book, all five books, is merely homage.

Homage to stone, to the Karst and karstic man.

Man who could create living architecture from dead stone.

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

197

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

198

SlovarÄ?ek Glossary

199

Slovarček,

kot ga razume arhitekt v vernakularni arhitekturi

a abstrakcija navideznost, iz angleščine; abstraktno je navidezno

ameriški tloris tloris, ki ga gledamo kot klasični tloris, a vidimo sestavne elemente v ogledalu navzgor: da čimbolj popolno prikažemo na primer strešno konstrukcijo

adobe (angl.) sistem zidanja z glinastimi zidaki, sušenimi na soncu (glej: čerpič)

animacija umetno vzpodbujeno gibanje; risba, ki predstavlja delovanje (v stopnjah)

agregat pesek, ki ga mešamo s cementom in z vodo, da dobimo beton

antropologija veda o človeku (kot pojavu), o njegovem obnašanju, potrebah in zmožnostih

akel kljuka; hiša ‘na akel’ je domačija Severovzhoda, zapognjena

antropomorfne mere mere, blizu človeku; prirejene po njem (na primer: palec, seženj, čevelj, komolec, doseg ...)

aklep kapna lega (po Koširju, Zgornja Dolina)

apnenca apnenica, jama, za žganje apna (po Koširju, Zgornja Dolina)

aksonometrija navidezni pogled z višine in od strani: od perspektivnega pogleda se loči, ker tečejo vse linije vzporedno in ne v očišča, je najpreprostejša risba, ki ponazarja tri dimenzije akvadukt kamnita gradnja, ki nosi vodo Alpe gorska veriga (geografski pojem), ki se vleče iz osrednje Evrope vse do Pohorja, pri nas so najbolj znane Julijske Alpe, Pohorje pa je skrajni del Centralnih Alp ambient omejeno okolje

arheolog strokovnjak arheologije arheologija veda, ki sistematično proučuje, raziskuje in analizira pretklost na osnovi materialnih dokazov: cilj je odkriti, prepoznati in razumeti arheološko dediščino, a jo hkrati tudi ohranjati za zanamce arhitekt strokovnjak za arhitekturo, oblikovalec prostora arhitektura 1 arhitektura je oblikovanje prostora, pri čemer je prostor vse okrog nas, rezultati pa so gradbeni objekti, ko tvorijo grajeno okolje - smiselno, funkcionalno, konstrukcijsko, estetsko, pomensko;

200

Glossary (Slovene)

arhitektura skladno sestavlja te elemente v celoto: od detajla do kulturne krajine 2 beseda arhitektura je smiselni prevod iz grščine: arhi tektura = trdno stati (glej: klasična, vernakularna arhitektura) arhitekturna krajina omejen prostor z enakimi značilnostmi arhitekturno oblikovanje oblikovanje, projektiranje arhitekture armiranje učvrščevanje, ojačitev krhkega materiala s trdnimi, vzdolžnimi elementi (v vernakularni arhitekturi: slama, veje brina, palice) arpha (hortus penes Arpham) latinski izraz‘arpha’uporabljajo tudi v Graubuendnu, za naš kozolec pa ga je našel Pirkovič, ko se pojavi leta 1665 l'art nouveau jugendstil (nem.), secesija: dekorativna vrsta umetnosti s konca devetnajstega stoletja artkase švedski izraz za stožčasto stojalo za obdevanje snopov (Laid) asanacija zdravljenje, s končnim učinkom ozdravitve: arhitekturi tako omogočimo prvotno delovanje in ji podaljšamo življenjsko dobo ashouse kamnita konstrukcija za odlaganje pepela: Anglija, Velika Britanija

balvan velik hlod; v kamnu velika masa materiala, ki tvori neke vrste stopnico

avtor človek, ki kaj zasnuje, snovalec avtorstvo pojem, ki definira delo snovalca, avtorja AŽ panj vrsta panja, Alberti - Žnideršičev panj, ki ga je razvil in izboljšal Anton Žnideršič in je pri nas v najširši uporabi

b baba 1 temelj (gl. temelj) pri kozolcu: prvotno neobdelan, masivnejši del stebra, ki kakega pol metra gleda iz zemlje, njegov zgornji rob pa predstavlja računsko izhodišče za proporcioniranje 2 temenski kamen apnenice, na Krasu babca temelj (kozolca), (po Koširju, Zgornja Dolina) bager gradbeni stroj z žlico (za kopanje, razbijanje, nakladanje) baita pastirski stan v Dolomitih, ladinsko bajta 1 prvotna, preprosta hiša 2 na Veliki planini pastirska staja; na Pohorju za žagarje, drvarje; ladinsko ‘baita’- stan v Dolomitih bajtar 1 najemnik 2 uporabnik pastirskega stanu, na primer na Veliki planini

baker mehka kovina, v arhitekturi se uporablja predvsem kot pločevina, sčasoma dobi zelenkasto patino, ki jo ščiti pred korozijo

balvan veliko deblo baker mehka kovina, v arhitekturi se uporablja kot pločevina, sčasoma dobi zelenkasto patino, ki jo ščiti pred korozijo balkon previsna konstrukcija za navidezno povezavo notranjosti z zunanjostjo, v višini

beljenje barvanje sten, prvotno z apnom betula delavnica, shramba na Krasu

baladur svisli, senik, tudi lopa, po Trebčevi

bicounik priprava za vlečenje sena iz kupa, po Trebčevi

banja posoda za vodo, 'kabel' (Bela krajina)

binkljn železni kotnik (po Koširju, Zgornja Dolina)

baraka lesena zgradba za krajši, omejen čas trajanja

bivalna hiša zgradba za bivanje človeka

bariglca lesena posoda za vodo, po Trebčevi

bivalna hiša z gospodarskim delom bivalna zgradba, ki ima v svojem sklopu tudi prostore za gospodarske dejavnosti (hlev, senik, mlekarnica, kokošnjak, svinjak..)

barje mokrišče, krajina z visoko talno vodo basrelief globoki relief, ko je slika na pol oblikovana v globini bat 1 kembelj, kloc (Slovenske gorice), masivnejši element, ki udarja in s tem proizvaja zvok (pri zvonu, pri klopotcu) 2 masiven tram, s katerim zabijajo pilote v manj nosilna tla, tudi oven beganca butara, šopek izbranih vej na Gorenjskem (na Dolenjskem tudi oblancev) za nabožne namene; v Slovenskih goricah 'presmec' barraca kamnito zatočišče: Španija, Katalonija baša kamnit podstavek

bakla svetilo na palici

beljega trgovina (Kras)

birtoh ali birtah narečno ‘predpasnik’: pri kozolcu je to nadstrešek, navadno le nad enim oknom, glej tudi ‘branca’ (Gorenjska) blato ilovica, glina kot gradbeni material za blatnjačo in za butanco (po Šarfovi) blatnjača hiša z zidovi iz gnetene ilovice, armiranimi z vejami brina; zidovi so končno s sekiro obsekani v ravnino blazina letev v ostrešju, na Bovškem, po Kajzelju bobrovec strešnik ploske oblike, ki ga sestavljamo s preklopom (v dveh ravninah, zahteva dvojno kritje): ime je dobil po polkrožnem zaključku, ki posnema bobrov rep

batuda 1 nasutje, droben kamen 2 na Tržaškem neke vrste davek v naravi, tlaka, ko so morali z ostanki pri klesanju kamna tlakovati javne površine

boć (z mehkim ć) letev v retoromanščini (‘Rumantsch’), po Simonettu

baza podstavek

bognar kolar (gorenjsko, po Koširju)

beton umetni kamen: pred naravnim ima to prednost, da ga lahko armiramo, učvrstimo - takrat prenaša tudi natege, ki jih liti beton ali naravni kamen ne moreta

bombo kamnito zatočišče: Španija, La Mancha

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

201

bogec nabožno znamenje, križ v vogalu 'hiše' (Bela krajina)

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

bor mehak les, iglavec

britev nož, pipec (Bela krajina)

bordura obroba

brod rečno plovilo, ki je vezano na žico: deluje prečno na tok za povezavo obeh brežin

borie kamnito zatočišče: Francija borjač dvorišče na Krasu, navadno zaprto z objekti in s kamnitim zidom bosarvaj vodna tehtnica (po Koširju, Zgornja Dolina) brada spodnji rob elementa, ki deluje kot odkap; brada pri panju je podaljšana spodnja deska, na katero čebele priletajo brana 1 poljedelsko orodje: lesen okvir s križem in s trni, s katerim ravnajo polje po oranju 2 navzkriž ‘prepleteni’ tramovi, ki s križanjem tvorijo čelno ploskev kozolca: zavetruje, nosi in zapira; ‘prepletenost’ je izvedena z zarezovanjem 3 polje, okno pri kozolcu (po Koširju, Zgornja Dolina) 4 pri kozolcu na barju: sestav tramov v zemlji (v vodi), na katerem stoji steber: temelj specifične oblike branca plašč, predpasnik pri kozolcu, ko sta eno ali dve polji prekriti kot zaščita pred nenadnim dežjem (po Koširju, Zgornja Dolina), glej tudi ‘birtah’ bratev (glej trgatev) obiranje grozdja brden kamen fliš, lapor, po Trebčevi brenta odprta lesena posoda za nošnjo grozdja pri trgatvi, v Beli krajini poznajo tudi 'zgoraj zaprto brento' brin (lat.) juniperus, igličast, smolast grm, čigar les sčasoma zatrdi, ‘okamni’, in se uporablja za učvrščevanje ilovnatih sten, pa kot nosilna konstrukcija strehe (pineta, Sardinija) brionka ploh, na Bovškem, po Kajzelju

bron kovinska zlitina, trda in krhka, je zveneča - zato jo uporabljamo tudi za zvonove bruno leseno, obtesano deblo, tram buč sod

2 šopek izbranih vej (na Dolenjskem tudi oblancev) za nabožne namene; na Gorenjskem 'beganca', v Slovenskih goricah 'presmec'

c cabane kamnito zatočišče: Francija caprile kamnito zatočišče: Elba, Italija Carso italijanski izraz za 'Kras'

bučna peč peč z okroglimi pečnicami, ki imajo izdolbine za povečevanje površine (na notranji ali na zunanji strani), ki ogreva, tako imenovana zaradi značilne oblike bučnica pečnica bučne peči, ki ima izboklino v obliki buče, da veča površino, ki ogreva bunja kamnito zatočišče: Dalmacija in otoki burf navpični jašek za vmetavanje sena v hlev, na Bovškem, po Kajzelju burklje orodje za vnašanje posode v krušno peč, tudi ‘burkle’ butana gradnja grajenje s svežo, pregneteno ilovico v opaže, kjer jo vanje ‘butamo’ (phamo, stiskamo); pri nas je ojačana s slamo, v osrednji Evropi tudi s kamenjem (Grenoble na primer) butana hiša hiša, grajena v načinu butanja butanca hiša, grajena v sistemu butanja butanje način gradnje zidu naphane ilovice med dva (lesena) opaža butara 1 zvitek povezanih drobnih vej (za podkurjenje ognja)

202

caschner oznaka za kozolec v Graubuendnu (Cevc) casita 1 mala hiša 2 italijanska beseda za 'hiško' cašne retoromanski izraz (Scheuermeier)

za

napravo

za

sušenje

cedra sredozemski iglavec, drevo celica najmanjša zaključena (in popolna) enota: v biologiji ima jedro, maso in obod; teoretično - krogla cement pripravek iz tehnološko obdelanih kamnin, ki po mešanju z vodo in z agregatom tvori beton cena ekonomski vrednost

element,

ki

izraža

dogovorjeno

center 1 osrednja točka, okrog katere se vrtijo sestavni deli lika (v dveh dimenzijah) ali telesa (v treh dimenzijah) 2 v mestu: jedro, osrednji del cep ruski izraz za cepec cepanca poleno, za kurjavo cepec lesena palica iz dveh neenakih delov z zglobom: s cepcem mlatimo žito in s tem ločujemo zrno od plev

cepin drvarsko orodje (po Koširju, Zgornja Dolina)

2 lesena konstrukcija vse hiše vzhodnega dela Slovenije

cverek izvir (vode), vretina (po Kozar – Mukicsevi)

ceplenje kalanje (za kritino: skodel, šinkljnov), pravilno slovensko: cepljenje (po Koširju, Zgornja Dolina)

cimperman tesar (tudi: gorenjsko, po Koširju)

cviboh oznaka za kozolec, po Cevcu

cirkularka žaga z okroglim, nazobčanim listom

cviter kozolec na kozla ali na psa (po Veri Smole)

cisterna zbiralnik za vodo, rezervar

č

cerada pokrivna plahta, tkanina cerkveni his skupna zidanica v Beli krajini (po Dularju) chischner retoromanski (‘Rumantsch’) izraz za napravo za sušenje: uporabljajo ga v zahodnem delu kantona Graubuenden v Švici (Simonett, Juvanec) chozo kamnito zatočišče: Extremadura, Španija cigla opeka, zidak iz žgane ilovice (iz nemščine: ziegel) ciglana opekarna (po Lenarčiču, Trbovlje) ciglar mojster, obrtnik za izdelavo opeke, ‘cigle’ ciglenca opekarna, SV del Slovenije cigonca opekarna, okolica Celja cimarak sekira s kratkim ročajem (po Koširju, Zgornja Dolina) cimr lokalizem: soba; iz nemščine

clochane, tudi cloghane kamnito zatočišče: Irska cm centimeter, stoti del metra (glej meter) cokel podstavek (Kras), izraziti spodnji rob stene kot vidni rob temelja cokla 1 leseno obuvalo, izrezljano iz enega kosa 2 zavora, ovira cola stara dolžinska enota, palec ali inch, 2.539 cm container 1 vsebovalnik 2 celovit, modularni gradbeni element (bivalni, prevozni, hrambni) corbelling korbeling (ang.): sistem zidanja v suhem kamnu v prerezu stopničenje, previsevanje; v tlorisu krog; v prostoru neprava kupola coslez izvedba besede kozolec iz leta 1659, po Pirkoviču crot ali scele kamnito zatočišče: Švica, kanton Grubuenden

cimpr streha (po Koširju, Zgornja Dolina)

cubit (angl.) komolec, okrog 50 centimetrov

cimprana hiša tesana hiša iz lesa

cuegeu (zidarski) opeka, (po Kozar – Mukicsevi)

cimprman tesar (po Koširju, Zgornja Dolina) cimprarija tesarstvo (po Koširju, Zgornja Dolina)

cukžaga žaga na poteg, za dva drvarja (po Koširju, Zgornja Dolina)

cimper 1 leseno ostrešje, navadno se uporablja kot: lesena konstrukcija

cvek žebelj (iz nemščine), na Koroškem in na južnem Pohorju je to lesen klin tesarske zveze

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

203

čebelnjak objekt za vzgojo čebel in pridelavo medu; v svetu poznajo predvsem razprostranjene panje in temu pravijo ‘stojišče’, slovenski čebelnjak pa je majhna hiša, v osrednjem delu lesena, na Krasu pretežno kamnita, krita z nesimetrično streho, ki spredaj tvori zaokrožen napušč, ki s spodnjo naletno ploščadjo (obrnjeno ‘na sonce’, proti soncu) omogoča vzgon in s tem pomaga čebelam pri priletu čeber vedro, navadno leseno čefita podstrešje na Krasu, z nizkim naklonom čelo sprednji del hiše, navadno bolj ambiciozno oblikovan: mestna hiša ima lahko dve enakovredni čeli (na krajših straneh pravokotnega tlorisa), kmečka (vernakularna arhitektura) pa le eno – v bivalnem delu, zadaj pa je čelo navadno leseno, saj je manj pomembno, če je na gospodarskem delu čemer kamnito zatočišče: Dalmacija, po Ivekoviču čepanca stara, dotrajana hiša, po Trebčevi čepnja pokrov za pečenje, Kras čerpič glinast zidak, sušen na soncu čevelj stara dolžinska mera, med 25 in 45 centimetri, najbolj uporabljani angleški čevelj meri 30.479 cm čokat (kozolec) čokatost predstavlja v kompoziciji širino: čokat kozolec je tip, ki stoji predvsem na Dolenjskem in je širok in visok (nasprotno ozkemu, slokemu, ki je doma na Gorenjskem)

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

čoln prevozno sredstvo za plovbo po vodi čop mehčanje strehe s kratko strešino, pravokotno na sleme; izhaja iz slamnate strehe, ki je problematiko odprtega zatrepa reševala s štirikapno streho čredinka premakljiv pašnik, na Bovškem črep opeka (strešna) črka element pisave črna kuhinja kuhinja, v katero se odpira peč: ‘črna’ je zaradi dima, ki izhaja v prostor in ga odvajamo skozi strop in streho ali v dimnik navzven čvrsto trdo, trdno čvrstost trdnost

d deblo osnovni, vertikalni del drevesa, ki ga najbolj uporabljamo v tesarstvu in v mizarstvu; teoretično je deblo okroglega prereza decimalni sistem desetiški sistem, kjer je večja enota razdeljena na deset manjših dediščina kar dobimo od prednikov, lahko je snovna, materialna, lahko je nesnovna (beseda, pesem …) dediščina: v arhitekturi je najpomembnejša kulturna dediščina v celoti deformacija sprememba oblike (zaradi vlage, pritiska, vročine, fizičnih vplivov) dekor 1 dekor je posamični element, detajl okrasja 2 sistem krašenja dekoracija okrasje: ponavljajoči se detajli, ki predstavljajo krašenje

dera lesena naprava, pri kozolcu pladenj za sušenje, predvsem prosa; izhaja iz nemščine: doerren, sušiti; ima jo kozolec pod Savo deska tanjši, ploski profil žaganega lesa za oblogo konstrukcije deska je žagana iz debla (zato ima vzdolžno ranjene žile): na streho jo nameščajo drugo zraven druge, s preklopom pa naslednjo plast; za razliko od skodel ima krajšo življenjsko dobo detajl del celote; lahko je zaključen detajl ali pa je sestavni del večjega sklopa Devon dežela na jugozahodu Anglije, v Veliki Britaniji deža posoda za mast: spodaj je širša in zgoraj ožja diagonala 1 diagonala je prečna povezava dveh nasprotnih točk geometrijskega lika , ki ima vsaj štiri stranice 2 določa razmerje dolžin stranic in s tem lika, ki ga stranici oklepata (trikotnik: s pomočjo simetrije tudi drugi liki)

dimenzioniranje določanje razsežnosti (glej predimenzioniranje) dimnica zgradba z osrednjim prostorom, ki ima peč, ki se odpira v prostor; hiša dimnica ima lahko dimnik (v drugem prostoru in ne v ‘hiši’) ali pa odvaja dim skozi množico oken po vsem čelu zgradbe, ki so majhna in imajo praviloma drsne lopute (dimnica navadno še ne pozna stropa) dimnik arhitekturni element odvoda dima iz gorišča v zrak: najbolj viden je zunanji del dimnika; najbolj značilni zunanji deli so na Krasu (ker morajo zagotavljati odvod dima tudi v neugodnih vremenskih okoliščinah - v vetru) diploma stopnja univerzitetnega študija distanca oddaljenost, razstoj distančnik vmesnik, ki drži razstoj dveh elementov djasli jasli (po Kozar – Mukicsevi)

diferenca razlika

dleto orodje za obdelavo lesa, predvsem za detajle

diferenciacija razlikovanje, ločevanje, delitev

dm decimeter, deseti del metra

dijnata kvenja črna kuhinja, iz: dimnata kuhinja (Pomurje, po Mavčcu)

dninar najemnik

dim zunanji, stranski produkt oksidacije (gorenja), ki se zaradi toplote praviloma dviga dim v črni kuhinji ‘topli’ dim se dviga, a je zaradi isker nevaren ‘hladni’ dim je dim, ki ga vodimo po najdaljši možni poti (diagonalno) skozi prostor v izhod, da pride v dimnik (ali dimnično odprtino) že ohlajen (prvi dimniki so leseni) dimnata kuhinja, tudi dijnata, tudi künja črna kuhinja pri madžarskih Slovencih (po Kozar – Mukicsevi) dimenzija razsežnost, razdalja med dvema točkama, izražena v dogovorjeni merski enoti; dve dimenziji določata ploskev, tri dimenzije pa telo

204

doga deska pri lesenem čebru, doge veže kovani obroč, ki je nabit na stožčasto obliko čebra Dolenjska pokrajina južno od Save doline vrtača, mednarodni izraz, ki izhaja iz slovenščine dolmen predzgodovinski objekt, kompozicija dveh vertikalnih kamnov, prekrita s tretjim, s preklado dom dom kot pojem predstavlja v arhitekturi domačo hišo, zatočišče za družino

domačija sestav bivalne hiše z gospodarskimi poslopji (in hišami drugih) ter s funkcionalnimi površinami (dvorišče, gumno itn.), ki delujejo v sklopu

e

dragospita kamnito zatočišče: Grčija, Peloponez

E angleška oznaka za East, vzhod (geografski pojem, uporablja se pri oznakah za GPS podatke)

drajfus trinožno stojalo na ognjišču, (po Kozar – Mukicsevi)

efekt rezultat dela, delovanja

Drava reka

ekonomija 1 veda, ki preučuje in razlaga materialne odnose med ljudmi in razpoložljivimi sredstvi 2 gospodarnost 3 na severovzhodu gospodarski sklop, ki skrbi za materialne okvire neke organizacije

drča 1 lesen žleb za spravilo hlodov v dolino (na Pohorju: riža) 2 lesena konstrukcija za spuščanje lesa v naklonu (gorenjsko, po Koširju) drevak lesen čoln, iztesan iz enega samega kosa debla družba skupnost (ljudi) s skupnimi interesi, ki jim arhitektura nudi optimalne možnosti za delo in bivanje

espigueiro sušilnica za koruzo iz kamna, a z detajli lesa, severni del Portugalske

ekonomika 1 ekonomika določa način udejanjanja razpolaganja z razpoložljivimi sredstvi na osnovi jasno opredeljenega končnega cilja oz. rezultata.

2 ekonomika materiala zajema celovit vpogled nad konstrukcijskim materialom od pridelave, načinov vgradnje, načinov vzdrževanja, uporabe in kasnejše predelave materiala eksaktnost točnost (merska, časovna, v izražanju, v redu)

drva les za kurjavo (Gorenjci poudarjajo na a) drvar delavec, ki seka drevesa, ki ‘pripravlja’ drva duplo prostor votlega drevesnega debla, zatočišče za živali, tudi za čebele

idealno

dvojno kritje prekrivanje strehe z elementi v dveh ravninah: tesnenje je izvedeno s preklopom tako kritje je debelejše in težje od enojnega, zahteva močnejšo strešno konstrukcijo dvokapnica dvokapna streha, streha z dvema strešinama dvor 1 dvorišče 2 večja, bogatejša domačija (iz nemščine: 'hof') 3 uskoška zaprta domačija (Bela krajina)

ekscenter 1 dobesedno: iz središča 2 princip, ko z vrtenjem spreminjamo krožno delovanje v vzdolžno (primer pri parnem stroju, pri črpalki vodnjaka itn.) eksklava področje zunaj celote (države, dežele) element sestavni del (konstrukcije) enakostranični trikotnik trikotnik s tremi enako dolgimi stranicami in s tremi enakimi koti (60 stopinj); kolikor je stranica enaka dolžini ‘1’, je višina enakostraničnega trikotnika kvadratni koren iz tri polovic enojno kritje prekrivanje strehe z elementi v eni sami ravnini: tesnenje zahteva izvedbo z zarezami tako kritje je tanjše in lažje od dvojnega enorednik stegnjeni kozolec v Mirnski dolini (po Veri Smole) erozija naravni pojav, ko voda odnaša kamnine

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

205

estetika lepota (individualni pojem vsakega posameznika) etaža enota arhitekture v višini (fr.: etage), nadstropje etnolog strokovnjak etnologije etnologija veda o načinu življenja in o značilnih običajih

f fasada 1 zunanji ovoj zgradbe 2 vidna stranica objekta fava ladinski izraz za elemente sušilne naprave (sistem letev) na čelu gospodarskega poslopja feld šmitna kovaška naprava za vpihavanje zraka, meh (po Koširju, Zgornja Dolina) fegar svetilka (Kras) feršloga lesen predal za žito v kašči, tudi predal, iz nemščine 'verschlag' (Bela krajina, po Dularju) flos splav, sestavljivo plovilo iz hlodov, ki sami sebe prevažajo po reki navzdol flosar splavar, delavec na splavu, ki ga usmerja in se s cilja vrača z drugim prevoznim sredstvom fonda temelj forštnar gozdar (po Koširju, Zgornja Dolina) frčada strešno okno

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

frnaža apnenica, na Krasu

geografija zemljepis

gorfa skupna, vaška kašča, Tunizija in severna Libija

frnjaža apnenica, na Bovškem, po Kajzelju

geografska mreža sistem razdelitve na karti: medtem ko je vodoravnost vedno prikazana horizontalno (vzporedniki), zavisi vertikalnost od sistema ortogonalna, pravokotna mreža je le teoretični približek dejanskega stanja točke, ki leži pravokotno na os skozi center Zemlje geografska mreža je označevana v stopinjah, minutah in sekundah, danes za to uporabljamo meter

gornc trikotna, sestavljena preklada iz dveh elementov

fuga (glej tudi rega) vmesni prostor med gradbenima elementoma funkcija delovanje (funkcioniranje ) furnir tanka plast lesa (navadno rezana spiralno z debla)

g gabarit razmejnica (grafično: črta) med naravno ali grajeno krajino in nebom v arhitekturi: skrajne mere kompozicije; teoretično so stalne, v praksi pa se vizualno spreminjajo, odvisno od dimenzij in od oblike objekta ter od razdalje (od koder gledamo) gank, tudi ganjk mostovž, balkon: praviloma po vsej dolžini objekta, predvsem na Krasu gankč mostovž, balkon z zunanjimi stopnicami in z vhodom v skedenj, odprtine v podu imajo ‘polkna’, zapiralna krila (po Koširju, Zgornja Dolina) gartre kovani križi odprtin, za varnost gasa ozka ulica, na Krasu gašeno apno apno, pripravljeno z vodo, za uporabo kot vezivo (v malti, ometu, oplesku …) gašperček pogovorno: mala, okrogla kovinska peč za ogrevanje prostora (na drva) gater žaga za žaganje hlodov, tudi ‘venecijanka’ gebn skedenj (po Koširju, Zgornja Dolina)

gepl pogonska naprava (za mlačev), z zunanjim pogonom getreideharfe nemško: dvojni vezani kozolec, kot ga imenuje Pseiner ghiacciaia ledenica, jama za hlajenje in spravilo ledu, italijansko giassara ledenica, jama za hlajenje in spravilo ledu, Veneto Italija girna kamnito zatočišče: Malta

gledanca razgledni stolp, na Krasu glina naravni material, ki z vodo in s peskom tvori konstruktivni material: ilovico gliste (‘v glistah’) prekajevalnica, lesen zbit prostor za prekajevanje na podstrehi (po Koširju, Zgornja Dolina) gnetena

gorica majhna gora; bolj običajno se uporablja kot ‘vinska gorica’, nasad vinske trte; ‘gorice’ (množina) - glej Slovenske gorice Goričko pokrajina hribovja, severno od Mure

206

goseničar vlečno vozilo z gosenicami gospodar 1 vodja kmečkega gospodarstva, navadno najstarejši lastnik 2 glavni tram v ‘hiši’, najpomembnejši konstrukcijski element primarne konstrukcije gospodarsko poslopje objekt, ki je namenjen gospodarstvu na podeželju, združuje več namembnosti: hlev, senik, kašča, delavnica itn gospodarnost smiselna uporaba razpoložljivih sredstev v danih okoliščinah gospodarstvo 1 ekonomija 2 gospodarstvo pomeni na severovzhodu kmečko posestvo, gospodarsko enoto gostač najemnik (na Dolenjskem), po Vilfanu 'nastanjenec v vinogradu'

Gize kraj v Egiptu, blizu Kaira s piramidami

gnetenje ročna obdelava gnetljive gline, konstrukcija gline je stena blatnjače

Gorske bukve zakonik, na Štajerskem iz leta 1543

GPS Global Positioning System: (globalni sistem) umeščanja v prostor, pozicioniranja; lociranje GPS naprava GPS naprava je instrument, ki določa geografski položaj (stopinje, metre) kot geografsko širino (od ekvatorja proti severu in jugu) in kot dolžino (merjeno od ničelnega poldnevnika po Greenwichu, lokalno pa od izbranega v državi): pri nas je širina označena kot N, proti severu, in kot E od petnajstega poldnevnika, ki je označen v metrih kot 500.000 napravo GPS uporabljamo za usmerjanje v prostoru in za umeščanje, lociranje točk gradbeni oder montažna konstrukcija za delo na višini (okrog zgradbe) gradišče utrjeno, težko dostopno naselje

gradnik sestavni del grafično oblikovanje dvodimenzionalno oblikovanje na raznih medijih grafika ploskovno izražanje likovnosti

h

(suhozid, brez veziva ali betona), kamnito zatočišče, predvsem za pastirje, na Krasu; pri Lokvi tudi ‘šiška’

harfa redek izraz za kozolec (po Veri Smole) harfen Hermannov izraz za kozolec iz leta 1780

gramoz grobo lomljen kamen, drobir greda klada, tram, obtesano deblo, predvsem za premoščanje razpetin griža, grublja konstrukcija za odlaganje kamna: vsaj v obodu zložena, na Krasu

harpfe nemški izraz za kozolec; Melik ga je pri nas našel tudi na Kočevskem harpfen kozolec, omenjan po Geigerju 1710 harpffen izraz, ki ga je uporabil Valvasor 1689

hišurina velika hiša na Krasu hlad stanje temperature pod človeku prijazno stopnjo hlajenje ustvarjanje, vzdrževanje hladu hlapec 1 fizični delavec, pomočnik pri kmetskih delih 2 premična, priročna, konzolna naprava, nameščena na letve kozolca, da kmet na njem stoji in obdeva, ponekod imenovan tudi stolček hlevc predelek v hlevu, po Trebčevi

grob prostor za umrlega, vkopan v teren

hassja švedski izraz za stojalo za sušenje žita (Laid)

grobnica objekt za pokop

hayrack izraz za kozolec (angleško) - ‘hay’ pomeni seno, a kozolec je bil prvotno ‘žitni kozolec’, šele kasneje so vanj vdevali seno

hlevič hlev pod gospodarskim delom, v podaljšku hiše (Pohorje)

heraklit v blok stisnjeni oblanci, vezani s cementnim mlekom

hodnik 1 povezovalni prostor v hiši, dostopni del 2 predzgodovinski vzdolžni prostor, sestav več dolmenov, tudi 'koridor'

his 1 manjša lesena zidanica v Beli krajini (po Dularju) 2 lesen objekt, zunanja prostostoječa soba (spalnica) uskoške domačije (Bela krajina)

holcar drvar (gorenjsko, po Koširju); tudi: golcar

grušt oder pri zidanju gudert hlev, na Bovškem, po Kajzelju gradnja graditev objekta guemlo (Prekmurje), glej gumno, glej škegenj gumno 1 odprt ali polzaprt prostor, kjer mlatijo žito; na tleh je to utrjena površina, kjer mlatijo s cepci ali pa v okroglem gumnu to opravljajo živali pri kozolcu je gumno prostor v zadnjem delu prve etaže, je zaprto, a brez stropa; zaradi premočnih tresljajev ne uporabljajo cepcev, pač pa navadno mlatijo z nogami 2 gumno kakor v Sloveniji, navadno na odprtem: utrjen, tlakovan prostor za mlačev: na Hrvaškem, tudi v Rusiji (po Aleksandrovi), v Italiji ‘aja’ – odprti objekti so okrogli, ko za delo uporabljajo živali (pogon, hoja v krogu) gurenc preklada, na Krasu

histe nemški izraz za vertikalno napravo za sušenje (Weiss) hiša 1 objekt arhitekture, zgradba 2 bivalni prostor kmečke hiše

hiša ‘v ključ’ nazaj zavita hiša, sestav treh ravnin, ki tvorijo delovno dvorišče hiše hiša, tudi kuhinja, po Trebčevi, Kras hiška kamnito zatočišče, kamnita zgradba v korbelingu

207

horizont vodoravna črta, ki loči Zemljo od neba horizontala vodoravnost, horizontalno je vodoravno horreo sušilnica za koruzo, v prepletu, v lesu, v kamnu ali v opeki: Galicija, Španija

hiša ‘na akel’ domačija Severovzhoda, zapognjena

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

hlev objekt, namenjen bivanju domačim živalim

hram 1 manjši, lesen objekt v vinski gorici (Dolenjska, po Dularju) 2 shramba, zunanja kuhinja na Krasu, po Trebčevi 3 klet, na Krasu 4 pastirska zgradba, na Bovškem, po Kajzelju hrast trd les za nosilne konstrukcije, listavec: drevo hüfna, hünja kuhinja, po Ložarju v Prekmurju

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

humanost človečnost, kultura človeka hvapc hlapec, obešeno stojalo za obdevanje v kozolcu (po Koširju, Zgornja Dolina)

i icehouse ledenica, jama za hlajenje in spravilo ledu, angleško identičnost popolna enakost identiteta sklop skupnih značilnosti, prepoznavna temeljna značilnost, istovetnost iglavec drevo z iglicami (ki pozimi ne odpadejo, razen pri macesnu), praviloma mehak les ila ilovica, glej: ilovica ilovica tudi ila, zmes gline in peska, ki z vodo na zraku zatrdi do krhkosti: na ognju pa pridobi na trdnosti in na obstojnosti, temeljni material za opeko ilovača ilovica na Krasu, po Trebčevi inča (angl. ‘inch’) palec, 2.539 cm (približek: avstroogrska cola) individualno posamično industrija serijska proizvodnja s stroji inklava tuje področje znotraj celote (države, dežele) institucija organizacijska enota

istovetnost sklop skupnih značilnosti, temeljna značilnost, identiteta išterleh utrjen pod nad deskami: apno, pesek in voda (Bela krajina); izhaja iz nemščine iver tanek, kratek, oster kos lesa, ko se les vzdolžno cepi iverka plošča, stisnjena iz lesenih iveri in veziva izba prostor, soba, kamra, ‘cimr’; navadno zadnja soba izolacija (osamitev) ločevanje dveh ali več elementov: zunanje od notranjega, toplo od hladnega itn; izolacija pred vlago, temperaturo, zunanjimi vplivi, zvokom, pogledi itn izolator material izolacije, element izolacije iža 1 prostor, soba, kamra, ‘cimr’; navadno zadnja soba (po Ložarju, tudi po Kozar – Mukicsevi) 2 hiša (Pomurje) kot zgradba

japlenca apnenica na Krasu, peč za žganje apna japnjenica apnenica v Beli krajini japno apno, na Krasu jasli stojalo, objekt za krmljenje divjadi v gozdu java kamnolom (Kras) javar kamnolomec (po Premrlu) jedro 1 centralni sklop enega ali več elementov 2 v mestu: jedro, osrednji del, center jelka mehak les, iglavec jerina 1 rdeča zemlja, terra rossa 2 suha, ilovnata zmes (zemlja) za spajanje kamna (v zid, Podgorski Kras) jerta, tudi jirta 1 okvir odprtine na Krasu, v kamnu ali v lesu 2 okenski okvir, po Trebčevi

j jahčer podstrešje za prenočevanje, na Bovškem, po Kajzelju jama 1 neravnina v tleh, tudi luknja 2 podzemska (naravna) jama 3 izkopana jama v hribu ali v tleh: za spravilo poljščin (glej: zemljanka, repnica) ali za bivanje 4 primitivno, prvo zatočišče pračloveka: ščiti hrbet, medtem ko sprednji, odprti del varuje človek sam

inženir strokovnjak tehnične stroke

jamska risba prva grafična izpoved pračloveka, ohranjena na stenah jam (narisano z naravnimi barvami ali vklesana, vpraskana)

istije vhod v peč, po Lokarju (Bela krajina)

japenca jama za gašenje apna, na Krasu

208

jesen trd les, listavec (najbolj značilen kot bela, ribana mizna površina v kmečki ‘hiši’) jez fizična zajezitev reke ali potoka; za jezom nastane umetno jezero; na Štajerskem je to jezero nad jezom jona sleme strešne konstrukcije (Kras) jugendstil secesija (nem.), l'art nouveau (fr.): dekorativna vrsta umetnosti s konca devetnajstega stoletja jutro stara ruska površinska mera: kolikor obhodimo v enem jutru

k kabel banja, posoda za vodo (po Lokarju, Bela krajina) kabljenik prostor za vodo v veži (Bela krajina), kjer stoji 'kabel' (Lokar)

kalup model, okvir

kapa pleteni koš, ki drži pol kubika (po Dularju)

kalona vhodna vrata na dvorišče, Kras

kapitel zgornji, razširjeni del stebra: služi za boljši oprijem in za krajšanje razpona zaradi pomembnosti je tudi estetski poudarek elementa

kalospita kamnito zatočišče: polotok Peloponez, Grčija kambra soba, spalnica (Kras), navadno v nadstropju

kahla 1 glazirana pečnica, imenovana po kraju v Nemčiji, kjer so jih začeli izdelovati 2 nočna posoda (izvor kot zgoraj)

kamen naravni material, kamnina: trd, obstojen, a težko obdelovan

kajba zajčnik, v Primorju

kamin dimnik na Krasu

kajša kašča (pod Savo)

kamnosek mojster za obdelavo kamna

kajža manjša hiša za pomočnika pri kmetskih delih, mnogokrat so vanjo nameščali ostarele in obnemogle

kamnito zatočišče preprosto zatočišče za pastirja ali za živino, v kamnu, konstrukcija je korbeling ali previsevanje kampižer dereze, za košnjo v strmih pobočjih (po Lenarčiču, Trbovlje)

kal vodni vir, praviloma okrogle oblike, za živino (izgovarja se kot kau, z dvoustničnim ujem), kal poznajo na Dolenjskem, v Beli krajini (tam mu pravijo tudi luža ali mlaka), predvsem pa na Krasu

kamra 1 soba, tudi ‘cimr’ (Gorenjska), po Ložarju zadnja soba (na desni) Prekmurje 2 na Krasu: prostor za hrambo 3 ploh, na Bovškem, po Kajzelju

kala pečnica, uporaba kot ‘kalnata peč’ (beseda je poenostavljena iz ‘kahla’, kar je komercialno ime keramike iz tovarne v Nemčiji), po Mavčcu

kandot stranišče, Kras

kale peč (po Kozar – Mukicsevi)

kazon redek izraz za kozolec (po Veri Smole)

kažun kamnito zatočišče: Istra, Hrvaška keisn izraz, ki se uporablja za kozolec v Karniji kejšn nemška oznaka za kozolec na Sorici, po Cevcu keldr, kelder, kevder klet v Beli krajini, predvsem: soseski k., sosesken k., cerkveni k., vasni k.; izhaja iz nemščine kembelj bat (v zvonu), kloc (Slovenske gorice), ki udarja na resonančni les in s tem proizvaja zvok keson lesen zaboj na vozu

kanela trsje (Primorje in Istra)

khoese po Moserju, prvi zapis kozolca iz leta 1558

kanterli zaprta niša, na Bovškem kantina klet, na Krasu, po Premrlu kanton dežela, sestavni del švicarske konferderacije kantrč gospodinjska omara (po Koširju, Zgornja Dolina) kap odkapni rob (strehe), tudi strešna ravnina (primer: dvokapna streha ima dve stranici, dve kapi)

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

kašča objekt za spravilo kmetskih pridelkov: žita, mesnin

kazuc oznaka za kozolec po Cevcu

kajžar uporabnik, najemnik, praviloma ni lastnik kajže

kalanje kalanje je vzdolžno klanje (eksaktno sekanje) pripravljenega lesa za skodle: 1 gorenjska skodla je kalana postopoma v več udarcih (ker je daljša) 2 koroška skodla je kalana z enim samim zamahom, zato mora biti seveda tudi krajša (ponekod se ločita ‘skodla’ in ‘šinkeljn’ tako, da je skodla kalana tangencialno, šinkeljn pa v smeri proti centru: po Koširju); bistvo kalanja je ohranjanje žil v lesu, pri čemer lesa ne ranimo (kot pri žaganju), s tem pa je življenjska doba bistveno daljša

kapnica voda, zbrana s streh; deževnica

209

klada 1 greda, tram, navadno v zvezi kot 'kladna tesarska zveza' 2 neokreten, neroden človek, ki se obnaša kakor klada (težko, široko, neokretno) klaftra stara prostorninska mera klanica 1 lesena skodla, po Mušiču 2 pokrit, na pol odprt prostor za odlaganje, na Krasu v nadstropju

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

klasična arhitektura kulturna kategorija arhitekture, ki so jo gradili strokovnjaki določene kulture (na primer grška, rimska..) klej mizarsko lepilo, nanaša se vroče klenica vhod na dvorišče, pokrit na notranji strani

ptice; slično dejavnost opravlja strašilo, ki z likom (človeka) pasivno plaši in s tem odganja ptice kmečka peč notranja ali zunanja naprava za ogrevanje, pečenje in za kuhanje, navadno ima kamnit temelj, opečni, zidan obokan strop in kontroliran odvod dima

klesanje tesarsko delo s sekiro ali z dletom

kobile 1 podstavek, stebra za sprednji del staje v bohinjskih planinah (množinska oblika) 2 notranja vez špirovcev strešne konstrukcije, škarje (Kras)

klesar kamnosek

kocka geometrijsko telo iz šestih enakih kvadratov

klet 1 prostor vkopanega dela hiše, navadno uporabljan kot vlažna shramba 2 objekt za spravilo; vinska klet za vino: severovzhod Slovenije pozna klet kot objekt za občasno rabo

koča 1 majhna, skromna hiša, praviloma le z bivalnim delom, lahko tudi s kletjo 2 kamnito zatočišče, po Guaccijevi (Tržaški Kras)

klin (klinc) 1 lesen čep za povezovanje, klin ima spredaj/zgoraj širši del (da ne izpade) in zadaj/spodaj koničasto ožino, da lahko najdemo odprtino spodnjega dela konstrukcije; deluje le, če je od vlage napet izsušen izpade 2 zagozda, ki razpira in lajša žaganje (gorenjsko, po Koširju) 3 vrsta lesene 'šivanke' za vezanje snopov žita, (po Kozar – Mukicsevi) ključ 1 orodje za odpiranje ključavnice, varovalne naprave za zapiranje 2 nazaj zavita oblika; domačija ‘na ključ’ je trodelna, nazaj zavita zgradba, ki tvori delovno dvorišče 3 pri vodnjaku: palica (okrog 4 do 5 m dolga) s pravokotnim natičem, za dviganje vedra z vodo, po Korenovi (glej ‘vretina na ključ’) ključavnica naprava ki proizvaja glas, ki izkorišča veter: s tem v sadovnjaku ali v vinogradu aktivno odganja ptice; slično dejavnost opravlja strašilo, ki z likom (človeka) pasivno plaši in s tem odganja ptice km dolžinska mera, kilometer, tisoč metrov kloc bat pri klopotcu (Slovenske gorice) klopotec naprava za proizvodnjo glasu, ki izkorišča veter: s tem v sadovnjaku ali v vinogradu aktivno odganja

kočar uporabnik skromne hiše, koče; navadno ni lastnik koese Moser navaja ta nemški izraz za kozolec v Ziljski dolini koesn beseda, ki označuje kozolec na Tirolskem koesse nemški izraz za kozolec kofan potovalna skrinja v Beli krajini, včasih ima kofan tudi kolesca kokošnjak prostor, redkeje samostojni objekt za kokoši; tudi kurnik kol 1 nosilni, navpični del ograje 2 lesen pilot, zabit v mehka, manj nosilna tla (na primer na barju) kolet svinjak, na Bovškem, po Kajzelju kolar obrtnik, ki izdeluje lesena kolesa (za vozove)

količina matematično ali dogovorno izražena mera kolišče oblika bivališč na barju, kjer so stale lesene hiše na kolih, tudi mostišče kolo 1 element okrogle oblike (za premikanje ) 2 mlinsko kolo: pogonsko kolo, ki ga žene voda (ali veter) kolovrat obešalnik za kotel nad odprtim ognjiščem, Bovško kolonija urejeno, načrtovano naselje, zaselek, del mesta; na primer kolonije Južnih železnic po Sloveniji komarda kamnito zatočišče: otok Krk, Hrvaška komolec stara dolžinska mera, nekaj nad 50 centimetrov (angl. cubit); v zgodovini poznamo nekaj sto različnih komolcev: egipčanski na primer meri kakih 52 cm komora celica, organizacijska enota celote kompozicija celota, sestavljena iz posamičnih detajlov, ki med seboj fizično delujejo; dobra kompozicija je predvsem skladna - tudi estetika je sestavni del kompozicije komponenta sestavni del (celote) komuna prvobitna občina, komunsko = skupno, vaško komunikacija povezava, vez; v arhitekturi na primer hodnik med prostori končnica zaključni sprednji ali zadnji del konstrukcije; glej tudi: panjska končnica konkavnost vbočenost konsistenca gostota materiala, ko je mešan (z vodo: na primer ‘tekoča’ ali ‘trda’ ilovica)

kolona vhod na borjač

konstrukcija nosilni del kompozicije, odvisen predvsem od

210

materiala (vertikalna, horizontalna, prostorska konstrukcija) kontinuiteta nepretrganost, nadaljevanje kontrast nasprotje kontrola nadzorovanje (postopka, dela, izvedbe, uporabe..) konvektnost izbočenost konzola previsni, izpostavljeni del konstrukcije (tram, nosilec itn), ki nosi, tudi korbel koordiniranje usklajevanje, kontrolirano sestavljanje celote iz manjših modulov kopa 1 seno, obdevano okrog vertikalne palice, kopica, na Bovškem, po Kajzelju 2 konstrukcija za kuhanje oglja, v oglarstvu kope korci (Kras) kopica, stog okrog vertikalne palice (višine do kakih sedem metrov) obdevano seno, ki se oža proti vrhu; zunanji del sena služi kot kritje in na soncu ter na zraku potemni, notranjost pa je za živino še dolgo užitna kopizh snop v Dictionarium quatuor linguarum iz leta 1592 korba košara (po Koširju, Zgornja Dolina)

koren (glej: kvadratni koren iz dve) koridor predzgodovinski vzdolžni prostor, sestav več dolmenov, hodnik kormoran ptič, ki se prehranjuje predvsem z ribami v rekah kornhassja švedsko: sestavljeni objekt za sušenje s streho v blagem naklonu, podprta konstrukcija govori o začasni uporabi (Laid) kornhiste beseda za sušilno Scheuermeier)

napravo

(tudi

v

korbeling (angl. ‘corbelling’) previsevanje, gradnja s pomočjo horizontalnih gradbenih plasti, kjer vsaka naslednja previseva spodnjo; značilni tloris je krog, v prerezu pa nastopa enakostranični trikotnik, stopničenje; rezultat korbelinga v treh razsežnostih je neprava kupola

Švici:

Koroška pokrajina severne Slovenije, na obeh straneh meje z Avstrijo (Koroška / Kaernten) korozija oksidacija, razžiranje kovine pod vplivom kisika, na zraku (oksidacija jekla je rja, baker pa se pred oksidacijo prevleče z zaščitno patino) koruznjak sušilnica za koruzo, najstarejši so v prepletu, kasnejši v okvirni leseni konstrukciji iz letev koselz izraz po Janezu Adamu Geigerju iz leta 1710

korbel (ang. corbell) konzola, previs

korc zajemalka za vodo (Kras)

korec 1 opečna kritina enega samega elementa (korca), kjer so spodnji elementi obrnjeni navzgor (da lovijo in odvajajo vodo), enaki pa zgoraj prekrivajo spoj spodnjih dveh (kot pri prekrivanju): izhaja iz latinske kritine, ki so jo uporabljali Rimljani, pri čemer so imeli oni spodnjega oglatega in zgornjega polkroglega 2 lesena posoda za vodo, katere ročaj je podaljšan segment oboda

kosen omara v Beli krajini

kot vogel, notranji kot (geometrijskega lika, ploskve, prostora) kotec svinjak (hlev) v Primorju in v Istri, včasih tudi hlev za osla kouc kolec, kol v vinogradu kovač obrtnik, ki obdeluje kovano železo in oblikuje uporabne izdelke iz njega kovačija gospodarstvo kovača kovačnica kovaška delavnica, prostor za delo kovača koza 1 oznaka za stegnjeni kozolec v Ziljski dolini, poroča Melik 2 krajša stran ‘cvitra’, kozolca na kozla (po Veri Smole) koze (množinska oblika) stojalo, podstavek v obliki črke ‘A’ kozel stegnjeni kozolec ob Zilji (Melik) kozlovišče redek izraz za kozolec (po Veri Smole) kozol redek izraz za kozolec (po Veri Smole) kozolec vertikalna, samostojna in stalna, pretežno lesena in odprta, pokrita naprava za sušenje in spravilo

kosenj omara za obleko (Kras) kosouz Peter Pavel Glavar omenja ta izraz leta 1776 kostanj trd les za konstrukcije, listavec

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

koš 1 okrogla ali ovalna košara za prenašanje, iz ličkanja ali iz šibja; v poveznjenem košu je tudi preprost panj 2 košnica, panj, (po Kozar – Mukicsevi)

211

kozouc Janez Žiga Popovič omenja 1750 izraz kozouc kozuc oznaka za kozolec po Cevcu

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

kožarica, tudi kožarca zasilno bivališče, krito z lubjem (gorenjsko, po Koširju) kumen zapeček, sedež ob peči (Bela krajina) konzola situacija, kjer zgornji element previseva spodnjega, kjer sega preko njega; previs krajina enovit prostor, skladna celota v naravi krajina, arhitekturna omejen prostor z enakimi značilnostmi arhitekture, arhitekturna krajina je pozidana, grajena in prosta, naravna krake švedski izraz za ‘sušilnico’ (Laid) krakmarr švedska beseda za sušilno napravo z vertikalnimi vejami, ki v prerezu tvorijo trikotnik: stojalo (Laid) kranjič vrsta lesenega panja, ki ga je moč zlagati v skladovnice, pročelje je mogoče poslikati, od tod 'panjska končnica' kranjič je napredna oblika panja, ki je bil izumljen v Sloveniji, na Kranjskem kras območje s kraškimi pojavi, ko voda razjeda mehak apnenec Kras regija Slovenije, arhitekturna regija kremen trda kamenina kret krmilno veslo na brodu krika vitel na Krasu kripa koš za listje (po Koširju, Zgornja Dolina) kritina, krovni material krovni materiali so les, kamen in glina, kovine, sestavljeni materiali, drugo les je slamnata kritina, skodle, ki so lahko gorenjske (debele) ali koroške (tanke)

kamen je lahko tanek ali lomljen, lahko pa je debel in zato težak glinasta kritina je oblikovana ilovica, pečena v ognju: oblike so lahko ravne, valovite ali s preklopom krnica tamar, zaprta dolina

kufer kovček, lesen ali kartonast, v Beli krajini tudi 'kufar': hranjen je na omari kulet zgradba za listje, listnik (Robidišče) kuopa strešnik na Krasu

krnjač na Krasu zapah krog geometrijsko mesto točk, enako oddaljenih od centra, ima le eno dimenzijo: radij krona sims na sklepnem kamnu ločnega portona, po Premrlu krovni material pokrivni material strehe krožna žaga žaga z 'neskončnim trakom' krušna peč notranja ali zunanja naprava za ogrevanje, pečenje in za kuhanje, navadno ima kamnit temelj, opečni, zidan obokan strop in kontroliran odvod dima krušnjek stojalo za kruh na Madžarskem, (po Kozar – Mukicsevi) kubatura vsebnost, volumen, izračun prostora (x3) kubični meter 1m x 1m x 1m, prostorninska mera, 'kubik' kubik pogovorno: 13, 1m x 1m x 1m, prostorninska mera, 'kubik' kubus telo, omejeno z ravnimi ploskvami kučarica kamnito zatočišče: Konavle (zaledje Dubrovnika), Hrvaška kuenja, tudi tjoejnja kuhinja pri Slovencih na Madžarskem (po Kozar – Mukicsevi) kuernjek kurnik (po Kozar – Mukicsevi)

212

kupola okrogla, obokana stropna konstrukcija, obok v treh dimenzijah kupola, neprava stropna konstrukcija v korbelingu, previsevanje v treh dimenzijah krovni material (gl. kritina) kuhinja prostor za kuhanje in pečenje z odprtim ognjiščem, kmečko pečjo ali s štedilnikom kuk ležišče na peči, na Bovškem kukuručnjak koruznjak, Prekmurje (po Ložarju) kumes verjetno utor; izraz ‘v kumes spodbita hiša’ kupola princip oboka v prostoru, v treh dimenzijah; prva in najbolj popolna kupola je Pantheon v Rimu (v prelomu tisočletja) kurjava ogrevanje, tudi material za ogrevanje, navadno les, drva, šota (Irska, Škotska), kasneje tudi premog, za obrt in industrijo tudi oglje kurjenje ogrevanje kurnik prostor, redkeje samostojni objekt za kokoši; tudi kokošnjak kurta lesene sani za spravljanje hlodov (gorenjsko, po Koširju) kušetin predal (Kras)

kutja kamnito zatočišče: Slavnik, Slovenija kvader podolgasto telo šestih stranic, od katerih sta vsaj po dve enaki kvadrat geometrični lik, ki ma štiri stranice vse enake in štiri enake kote (90 stopinj) kvadratni koren iz dve kvadratni koren iz dve je dolžina diagonale kvadrata s stranico ena (prečna povezava dveh enako dolgih stranic, med katerima je pravi kot 90 stopinj) kvadratni koren iz tri to je višina enakostraničnega trikotnika, če je osnovnica dolga dve: pri stranici ‘ena’ (1) je višina kvadratni koren iz tri polovic (√3/2) kvadratura izračun površine (x2) kvamfa, tudi klamfa (iz nemščine) jeklena skoba, ki deluje na principu deformacije

l lajben stranišče na 'štrbunk', Bovško

lega 1 lega je horizontalni tram, ki leži vzdolž na zidu in nosi špirovce, s tem pa streho samo; legi sta navadno povezani s poveznikom, ki teče pravokotno nanju in s špirovcema tvori trikotno strešno konstrukcijo; lega je lahko kapna (ob kapi, na spodnjem robu), slemenska (na vrhu, v slemenu) ali vmesna 2 položaj, lokacija

linda nadstrešek, napušč

lego kocka 1 otroška poučna igračka, komercialno ime 2 najmanjši gradnik, element konstrukcije igračke, ki se sestavlja: 1 teoretično / s sestavljanjem v ravnini in s preklopom v višini; 2 praktično / s pritiskavcem

listavec drevo z listi (ki preko zime praviloma odpadajo)

lejv hlev, (po Kozar – Mukicsevi)

lepota estetika (individualni pojem vsakega posameznika) les naravni material debla drevesa: tram, ploh, deska, skodla, furnir, iveri, drva

leščerba polkrožna svetilka v obliki repa, na jedilno olje (po Lokarju, Bela krajina)

lajtmsar rezilnik (po Koširju, Zgornja Dolina) lastavičji rep konstrukcija vogala z zarezovanjem, kjer je zunanja širina repa večja od notranje: s tem zagotavlja, da se konstrukcija ne razpre

lifranje spuščanje hlodov v dolino (po Koširju, Zgornja Dolina), dostava lim lepilo

linija črta, tudi smer, usmeritev lisičji rep žaga z ročajem le na eni strani

listnik prostor za steljo lithokaliva kamnito zatočišče: Grčija, otok Zakinthos ločna žaga žaga, kjer lok napenja žagin list

lesa vrata lesene ograje, včasih tudi ograja sama

lajta manjši sod (po Dularju)

latnik lesena konstrukcija za vinsko trto, Kras

ličkanje lupljenje koruznega storža

lepilo lim

ladja čoln, ‘ladja’ pri Trbovljah na Savi, vse do prihoda železnice sredi devetnajstega stoletja je merila 3 x 34 metrov (po Lenarčiču)

lata glej: letev

ledenica 1 jama, v kateri hranijo led, tudi v suhem zidu (na Krasu obrtništvo, v srednji Italiji in v Veliki Britaniji razvita industrija, vse do sredine dvajsetega stoletja) 2 bazen za zbiranje ledu (po Lenarčiču, Trbovlje) 3 objekt v suhem zidu, navadno v korbelingu, za spravilo vina, hrane in za hlajenje mleka takoj po molži (Ticino in Graubuenden, Švica, Veneto, Italija)

letev bolj ali manj kvadraten profil lesa za manjše, nenosilne konstrukcije; letev pri kozolcu, do 9 x 1o cm debel les, na katerega nakladajo seno lestev vertikalna naprava za vzpenjanje lev prostor za zrnje, neka vrsta kašče (Prekmurje)

lodrica pol vedra (Bela krajina) lojtrnik lesen voz, ki je imel za stranici nekake lestve lok 1 ločna, zaokrožena oblika konstrukcije 2 strelno orožje iz lesa lončar obrtnik, ki iz ilovice oblikuje uporabne predmete lončevina izdelki iz pečene ilovice lonec posoda, prvotno lončena, iz pečene ilovice lonca v obliki stožca zloženo žito ali seno (po Lahu) lopa najprej veža in potem ‘črna kuhinja’, odkoder polnijo peč v ‘hišo’

laze breg (po Lenarčiču, Trbovlje)

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

213

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

lopar kuhinjsko orodje za vnos kruha v peč

maln mlin (Dolenjska)

merska enota dogovorjena enota mere

lopatica dobesedno majhna lopata; pri mlinskem kolesu ali pri turbini sestavni del, ki lovi vodo

malnar mlinar, obrtnik, ki melje (Dolenjska)

mesto funkcionalni sklop bivalne, upravne, obrambne, industrijske, obrtne, kulturne, prometne in druge arhitekture

lopnik nosilni tram ostrešja bajte (na Veliki planini) loputa pokrov odprtine, ki se odpira na horizontalnih tečajih v vertikalni smeri, navzgor loza trta (Bela krajina) lubnica slamnjača (Kras) luč 1 svetloba, tudi umetna svetloba 2 naprava za osvetljevanje prostora s trsko (glej: trska); trsko drži kleščasta naprava iz kovanega železa lujtra po Lokarju lestev v Beli krajini luknja v arhitekturi kontrolirana odprtina lunčca senena kopica, po Trebčevi lupa lopa, na Krasu luža kal, mlaka (Bela krajina)

m macesen mehak les, iglavec: med mehkimi lesovi najtrši, ker počasi raste v neugodnih razmerah, je značilne rdečkaste barve z gostimi letnicami macola težko kladivo mah preprosta rastlina, ki ima le steblo in liste; na Pohorju ga uporabljajo kot tesnilo med tramovi; z mahom je prekrita slabo oskrbovana, vlažna, severna stran slamnate strehe

malta vezivo pri gradnji, sestav peska vode in apna (apnena malta) ali cementa (cementna malta), tudi 'mort' mantarah kamnito zatočišče: Palestina

meteorna voda deževnica, kapnica

malta vezivo pri gradnji, sestav peska vode in apna (apnena malta) ali cementa (cementna malta)

meter dolžinska mera: prvotno štiridesetmilijonti del (1/40 000 000) Zemljinega obsega; meter je deljen na 10 dm, na 100 cm in na 1000 mm: 1000 metrov je kilometer; zakonita merska enota od polovice devetnajstega stoletja

marof gospodarsko poslopje, predvsem v Savinjski dolini

mir zid brez veziva, suhi zid, na Bovškem, po Kajzelju

materija snov, oprijemljiv material

mitato kamnito zatočišče: Kreta, Grčija

material v arhitekturi osnovno gradivo: kamen, les in glina, danes tudi drugi, sestavljeni materiali

mizar obrtnik, ki dela z lesom, mizari

matica 1 osrednji element 2 čebela, ki rojeva; v panju je le ena 3 oglat, navadno šesterorob element, ki zateguje vijak in stiska konstrukcijo matriarhat ženska nadvlada (v socialni ureditvi družbe) medjon balkonska konzola, po Premrlu

mizarstvo obrt lesene opreme in oboja mlačev mlatenje žita za ločevanje zrna od plev mlaka jama z vodo: predvsem za živino (razen za konje), zaradi varnosti je mnogokrat ograjena; na Goričkem s prepletom (po Korenovi)

mejica z nizkim rastjem ali grmovnicami poraščen rob vodnega kanala na močvirnatem območju

mlin objekt, navadno ob vodi ali z napeljano vodo za mletje zrna na Muri imajo mline na vodi, tudi na čolnu obstajajo tudi mlini na veter (Severovzhod)

megalit velik kamen (gr. )

mlinar obrtnik, ki melje (glej tudi malnar)

menhir predzgodovinski kamen, postavljen vertikalno, v vrste ali oblikovan (abstraktno, stilizirano, realno, z vzorcem)

mlin na veter objekt na izpostavljenem mestu, ki z vetrnico izrablja moč vetra za vrtenje (mletje), črpanje vode

mentrga kmečka miza, s prostorom za spravilo moke mera v arhitekturi: enota razsežnosti

214

mlinski kamen okrogel kamen, ki se vrti okrog vertikalne osi (za mletje) mlinsko kolo navadno je to leseno kolo z lopaticami, ki izkoriščajo moč vodnega padca ali toka

pri nas imamo le kolesa s horizontalno osjo: gnana so z malo vode in z večjim padcem nad kolesom ali z več (počasnejše) vode pod njim

mreža, opečna z opekami zapolnjena okenska odprtina za zračenje, ki regulira zračenje in senco

model kalup, okvir

Mura reka v severovzhodni Sloveniji

modul najmanjši, značilen in sestavljiv element sestava; značilnost so predvsem odnosi dolžin

muževen les pomladni les z mnogo sokov (Velika planina)

modularna koordinacija teoretična veda o sestavljanju (celot) iz (manjših) enot; m.k. poenostavlja delo in izključuje napake rezultat je skladnost celote monumentalno veličastno (po angl. besedi monument, spomenik) morfologija veda o oblikah

n

most 1 povezava dveh bregov (reke, potoka), v hiši razpetine 2 zunanji dostop (z vozom) na gospodarsko poslopje (po Koširju, Zgornja Dolina)

načelo princip na poudne opisno: ‘proti jugu’ (orientirana strešina) (po Mušiču) na veter opisno: postavljeno na vetrovni lokaciji, v smeri vetra (po Mušiču)

mostiščarji ljudje, ki so živeli na mostiščih mostišče oblika bivališč na barju, kjer so stale lesene hiše na kolih, tudi kolišče mostovž zunanji dostop v zgradbo, navadno v višji nivo (najbolj so uporabni mostovži pri dostopih z vozom v skedenj, včasih celo na podstrešje, Gorenjska) možic stožčast, vertikalni sestav kamna na tleh, vertikalni poudarek (na skodlasti strehi lesen, na slamnati slamnat, na opečni je to navadno glinen petelin) možnar posoda za tolčenje in trenje (začimb); preprost top

načrt načrt je tehniška risba zgradbe ali dela zgradbe osnovni načrti so: tloris, prerez in pogled; za boljšo preglednost služita aksonometrija in perspektiva načrtovanje snovanje, planiranje nadstrešek podaljšan, izbočen del strehe, ki ščiti pred padavinami nadstropje enota arhitekture v višini, etaža najemnik 1 človek, ki ima kaj v najemu 2 dninar

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

nalimek prilepljena plast na površini napajalnik dolgo, navadno leseno korito za napajanje živine; lahko je del vodnjaka

naselbina strnjena ali razpršena skupina zgradb

N angleška oznaka za North, sever

nabijanje način gradnje zidu naphane ilovice med dva (lesena) opaža, butanje

morula grozdasta oblika več celic

naklon strmina, vzpon

napušč previs pod strešino, zaščita pred dežjem ali soncem

nabijanca hiša, grajena z nabijanjem, butanjem (po Šarfovi)

mort malta, ponekod tudi omet

možnik moznik (po Lokarju, Bela krajina)

mvatnja mlačev (po Koširju, Zgornja Dolina)

nakladni panj panj za čebele, ki se veča v višino

215

naselje splošna oznaka za grajen sklop poselitve nasutje droban kamen, grob pesek, predvsem za nasuvanje podloge ali polnila nawamis grobnica v suhem kamnu (korbeling), Sinai, datirajo ga v četrto tisočletje pred štetjem nečke lesena, tesana posoda iz enega kosa lesa (Bela krajina, za kruh) negativ 1 nasproten, obraten od pozitiva 2 obratna, obrnjena slika na filmu (v fotografiji) neprava kupola tridimenzionalna konstrukcija; rezultat korbelinga (nepravega oboka) v prostoru, previsevanja horizontalnih plasti (kamna, opeke, čerpiča) nepravi obok rezultat korbelinga, stopničenja v ravnini (v dveh dimenzijah) nevera ledenica, objekt za hlajenje in spravilo ledu, tudi neviera, kastiljsko in katalonsko, Španija nivo ravnina arhitekture (objekta), raven nogače podstavek, stojalo za panj (po Kozar – Mukicsevi)

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

notranja oprema pohištvo nova hiša kamra, zadnja soba (Kobansko, po Ložarju) nož ostro rezilno orodje nuraghe obrambna arhitektura kulture nuraghov na Sardiniji (17. do 4. stoletje pred našim štetjem) nwala kamnito zatočišče (arabsko): Maroko

o obdevati vlagati žito ali seno med letve tako, da otep vtaknemo med dve letvi in ga prepognemo, da se povesi na obe strani: vzgon ga tako razpira in suši običaj značilna navada, ki označuje posameznika, skupino ali družbo objekt zgradba, tehnično objektivno realno oblanci odpadek pri oblanju oblanje ročno obrezovanje ravnih površin z obličem oblič orodje za oblanje, sestavljeno iz ogrodja in iz kovinskega noža oblikovalec strokovnjak, ki oblikuje, ki daje obliko (angl.: designer) oblikovanec element oblikovanja oblikovanje dajanje oblike; v arhitekturi obstajajo grafično oblikovanje (dvodimenzionalno), oblikovanje izdelkov (tridimenzionalno), industrijsko oblikovanje, (angl.: design)

oblikovanje, grafično grafično oblikovanje je dvodimenzionalno oblikovanje na raznih medijih

2 postelja v Beli krajini (po Lokarju) 3 gledališki oder je dvignjeni predstavljanje, igranje

oblikovnik 1 oblikovan element (poljubnega materiala) 2 zidak, ki je namenjen sestavu v zid zaradi sestavljanja morajo biti njegove stranice predvsem pravokotne in v določenih razmerjih (najbolj uporabno razmerje oblikovnika je 1 : 2 : 4, ker omogoča prečnike in vzdolžnike, prekrivanje zidu v dveh in v treh debelinah, sestav v vogal); oblikovnik oboka je v eni ravnini koničen

odkap detajl roba z dvignjeno notranjo ravnino (lahko je le zareza), ki odvaja vodo in preprečuje zatekanje

obod okvir (2D) ali plašč (3D)

ogenj ogenj je pojav oksidacije: teoretični elementi ognja so center, radialnost; praktični pa so rezultati tega pojava: vročina, svetloba, toplota, strah, posledično tudi varnost

oblikovnik oblikovan element (poljubnega materiala); zidak, ki je namenjen sestavu v zid zaradi sestavljanja morajo biti njegove stranice pravokotne in v določenih razmerjih (najbolj uporabno razmerje oblikovnika je 1 : 2 : 4, ker omogoča prečnike in vzdolžnike, prekrivanje zidu v dveh in v treh debelinah, sestav v vogal) oboj zapiranje (pri zgradbi na primer zatrepa ali sten) z deskami, da zaščitimo vsebino pred zunanjimi vplivi (dežjem, vetrom) in da preprečimo izpadanje vsebine obok ločna konstrukcija, kjer elementi premoščajo razpetino z usmerjanjem sil v stranske, nosilne zidove; njegova značilnost je, da ima elemente, ki so simetrični; obok ima dve oprijemališči, lok in sklepnik (ključni kamen, večji in težji, ki zaključuje in definira obok sam - zato je mnogokrat posebej oblikovan ali dekoriran) obred ritual, sakralni ali etnološki postopek obrezilnik tesarsko orodje za grobo obrezovanje debla obrt rokodelstvo, rokodelski poklic obseg zunanja dolžina dvodimenzionalne geometrične ploskve, predvsem kroga oder 1 gradbeni oder: montažna konstrukcija za delo na višini (okrog zgradbe)

216

prostor

za

odnos razmerje dveh ali več količin, proporc odprtina v arhitekturi kontrolirana luknja

ognjišče prostor za ogenj ognjiščnica zgradba brez dimnika, kjer je osrednji prostor ‘hiša’ z odprtim ognjiščem ograja razmejnica ojačitev učvrščevanje krhkega materiala z vzdolžnimi elementi (slama, veje brina, jeklene žice in palice), armiranje ogrevanje vzdrževanje toplote, v arhitekturi praviloma na človeku prijazni meji okno 1 okno je v hiši kontrolirana odprtina za zračenje, razsvetljavo in za poglede 2 pri kozolcu je okno polje v stranskem pogledu: kozolec na dve okni na primer kaže od strani dve polji in tri stebre okolje snovni in nesnovni okvir prostora okroglica okrogel, vzdolžen konstrukcijski element oksidacija (materialov v arhitekturi) korozija, razžiranje kovine pod vplivom kisika, na zraku (posledica oksidacije jekla je rja, baker pa se pred oksidacijo prevleče z zaščitno patino, les gori)

osek prostor za živino, ograjen (okrog bajte na Veliki planini), izgovarja se brez eja

palec stara dolžinska mera, cola ali inča (angl. inch): 2.539 cm panj bivalni prostor čebel, bedenj (starinsko), tudi klada ali truga

omet zunanja, zaščitna plast zidu

oslica konstrukcija, sestav nasekanih drv v višini z okroglim tlorisom in z zaokroženim zgornjim delom (v prerezu), Goričko, Slovenske gorice; za pečenje zlagajo ilovnate zidake v oslice, ki so pokrite s slamo (Pomurje, po Mavčcu)

opaž 1 sestavljiv kalup, model, okvir 2 obloga (stene) iz lesa

Osrednja Slovenija centralni del Slovenije, osrednji pas, regija, tudi arhitekturna

opaž sestavljivi kalup, model, okvir

ostrešje 1 strešna konstrukcija 2 napušč nad gankom, na Bovškem, po Kajzelju

okvir 1 obod pri dvodimenzionalnih konstrukcijah 2 zunanja plast pri korbelingu (nepravi kupoli), ki odvaja vodo in obtežuje nosilno konstrukcijo oljenka svetilo, navadno glinena posoda, kjer gori olje

opečna mreža z opekami zapolnjena okenska odprtina za zračenje, ki regulira zračenje in senco opeka zidak iz ilovice, pečene na visoki temperaturi optimum izvedba, ki omogoča najboljše delovanje vseh elementov v sklopu, najuspešnejši kompromis or odprtina za odvod dima v ognjiščnici in v dimnici nad vhodnimi vrati; iz nemščine ‘rohr’, cev, po Mavčcu

ostrnica konstrukcija (vertikalna - naravno ali umetno rogovilasta palica) za sušenje žita ali sena ostrv kompozicija otepa ali otepov žita, navadno treh ali petih, pripravljenih za sušenje na prostem otep otep slame (žita) je snop, ki ga objamemo z eno roko (da ga lahko obdelujemo, vdevamo, obdevamo) oven masiven tram, s katerim zabijajo pilote v tla

ortogonalni pogled resnični, pravi pogled (kjer je vertikala res navpična in horizontalna res vodoravna) - v fotografiji so te linije žal popačene (teoretično: pogled iz neskončnosti)

ovin sušilnica za žito: dvoceličen objekt, kjer je v enem delu (v zemlji) ognjišče, v dvignjenem pa sušijo žito; objekt je zaprt in stalen, največ jih je na robu moskovske gubernije (Aleksandrova)

ortogonalnost sestavljenost v pravilnih oblikah, vodoravno in navpično

ozorod začasna sušilna naprava v Belorusiji - brez strehe in postavljena po potrebi (Aleksandrova)

os osrednja točka pri vrtenju, center

p

osamitev (tudi izolacija) ločevanje dveh ali več elementov: zunanje od notranjega, toplo od hladnega itn; izolacija pred vlago, temperaturo, zunanjimi vplivi, zvokom, pogledi, posegi itn osebenjek 'vinogorski naseljenec', po Dolencu; v Beli krajini pravijo tudi osebenik

panti zgornji del ostrešja, za seno (Bela krajina) Panonija SV del Slovenije ob madžarski meji, del panonske kotline; Panonska nižina pant tečaj, nasadilo panti zgornji del ostrešja, za seno (Bela krajina) para oblika vode v plinastem stanju paralelepiped geometrijsko telo, ki ima po dve in dve stranici vzporedni ter po dva in dva kota enaka parapet zid pod okensko odprtino parcela formalni del prostora parma zadnji prostor gospodarskega dela hiše, brez stropa in z dostopom na podstrešje, za svežo krmo (Pomurje, po Mavčcu) parna prostor (pod streho) za slamo (Pohorje)

paghliaddiu kamnito zatočišče: Korzika (francosko: pailleur) pailleur kamnito zatočišče: Korzika (v stari korzijščini: paghliaddiu) pajštva sušilnica za lan, sadje ... (tudi: pajšba), za sušenje uporablja ogenj

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

panjska končnica zaključni, zunanji vidni del panja; slikarija na panjski končnici je pomemben grafični element slovenske kulture

217

parton portal, vhodna vrata na Krasu pašnik travnata krajina za pašo pašništvo način kmečkega gospodarstva, kjer se živina pase; prosto, pod kontrolo ali v ograjenem prostoru; posebna oblika pašništva je planšarstvo, občasno pašništvo, navadno organizirano v skupnostih

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

paštva sušilnica (za sadje)

pil kamnito znamenje (Kras)

patriarhat moška nadvlada (v socialni ureditvi družbe)

pilot lesen kol, zabit v mehka, manj nosilna tla (na primer na barju)

paze opaž zatrepa, Bovško peč 1 naprava za ogrevanje, kuhanje in za pečenje krušna ali kmečka peč definira čisti bivalni prostor, ko se odpira v ‘črno kuhinjo’ (tako za polnjenje kot za odvod dima), glej tudi ‘bučna peč’ 2 naprava za žganje (apna, gipsa, ilovice) pečar obrtnik za izdelavo peči pečnica 1 zunanji obložni element peči, dvakrat žgana glina do leska (zaradi čiščenja, higiene) 2 sušilnica za sadje in za predivo (Bela krajina, po Lokarju) ped razsežnost, dolžina kakih petnajstih centimetrov pentagram peterokotnik, geometrijski lik s petimi stranicami: pri pravilnem liku (z enakimi stranicami) je oblikovan v zlatem rezu pero 1 pero za pisanje; gosje, nalivno 2 izbočen kos enega elementa, ki se zajeda v vdolbino drugega (zagotavlja spoj) 'pero in utor' sistem tesane izbokline in vdolbine (za spoj dveh elementov lesene konstrukcije) perspektiva grafični prikaz prostora, globine, kjer se oddaljenost izgublja v bežišče; v konstrukciji navidezna globina, v ideji misel v bodočnost peščenjak mehka, manj obstojna kamnina peštel utor v strešni konstrukciji (Bela krajina), utor v konstrukciji 'pero in utor' petr podstrešje na gospodarskem poslopju (po Koširju, Zgornja Dolina)

pineta kamnito zatočišče: Sardinija (tudi 'su pinetu') pisava 1 način grafičnega zapisa 2 pisava za trnič: lesena deščica z vrezanim vzorcem, za odtis v siru, imenovanem 'trnič' (Velika planina) pitor pleskar na Krasu pitlin (tudi piklin, po Korenovi) leseno vedro, spodaj ožje kot zgoraj, pri katerem sta dve nasprotno ležeči dogi daljši (za prijem), Prekmurje plajba svinčnica (po Koširju, Zgornja Dolina, tudi na Štajerskem)

2 plašč je pri kozolcu enostranski, nesimetrični nadstrešek, navadno nad enim oknom (glej tudi ‘birtah’) plena nadstrešnica nad vhodom, na Bovškem, po Kajzelju plenkača sekira, orodje za obsekovanje; v Pomurju za ravnanje gnetenih zidov blatnjače (po Šarfovi) pletenica 1 pletena kita; polproizvod pri pletenju košev in košar 2 pletena žica, je gibka in močnejša od enojne žice pločevina tanka kovinska ravnina ploh debelejši ploskovni element žaganega lesa za konstrukcijo ploskev površina, ravnina, (x2) plot ograja, navadno lesena (ves Severovzhod)

plan načrt, risba arhitekture planeta plošča žgane gline, ki nosi korce (krovni material), praviloma je položena na špirovce, navadno je poslikana planina 1 hrib 2 visokogorski pašnik

pod 1 gumno, prostor za živinsko krmo v gospodarskem poslopju (predvsem na Gorenjskem) 2 zaprt prostor (brez stropa) za mlatenje žita, kjer utrjenega prostora na tleh ni, na primer na barju; tam je pod postavljen v višino na zadnjem delu kozolca; sinonim je tudi ‘gumno’ podporni zid 1 zid, ki kaj podpira 2 zid, ki nosi teraso, tudi škarpa

planiranje načrtovanje, snovanje planšarstvo način pašništva, ko pasejo živino (govedo in drobnico) daleč od doma, navadno v skupni organizaciji za več lastnikov ali za vso vas, občasno (od pomladi do jeseni); ang.: transhumance plankača tesarsko orodje, sekira z dolgim ročajem za obtesovanje (Gorenjsko, po Koširju) plastnica horizontalna razmejnica višin v terenu plašč 1 obod pri telesu (3D)

podpeček prostor pod pečjo za spravilo in sušenje (po Lokarju, Bela krajina) podsek spodnji del lesene konstrukcije: navadno iz kostanja ali iz hrastovega lesa, medtem ko je zgornji del cimprane hiše na Severovzhodu iz jelovega lesa (Ložar) podstin pokrit prostor okrog hiše; Ložar pravi: ‘tla so nabita s tlakom, imajo lesen rob’ (Prekmurje) podstrešje prostor v zgradbi pod streho; zaradi nagnjenosti in problema z osvetlitvijo je manj uporaben

218

pogled 1 pogled je to, kar vidimo, kar objamemo s pogledom 2 tehnični izraz za risbo: pogled ali fasada; tehnična risba prikazuje ortogonalni pogled (kjer je vertikala res navpična in horizontalna res vodoravna) pohištvo 1 notranja oprema 2 stavbno pohištvo: okna in vrata Pohorje gorski greben ob Dravi, najvzhodnejši del Centralnih Alp pojata gumno, prostor za voz v gospodarskem poslopju Bele krajine pojeta vmesni, na pol odprt prostor, ki veže sprednji del domačije z zadnjim (le v hiši an akel ali v ključ), po Mavčcu pok stojalo, držalo za ročno obdelavo (nem.: bock = kozel), (po Koširju, Zgornja Dolina) pokrajina 1 regija, območje s skupnimi značilnostmi 2 pogled, veduta (v slikarstvu tudi pejsaž) poleno kos lesa za kurjavo (cca 3o cm dolg) poljarica kamnito zatočišče: Dalmacija, po Ivekoviču polkn leseno krilo za pokrivanje horizontalnih odprtin na ‘gankču’ (po Koširju, Zgornja Dolina) polmer r kroga, polovica razpetine kroga

portal vhod, okvir vhodnih vrat

predana predelna stena, na Bovškem, po Kajzelju

porton vrata na dvorišče, borjač

preddverje pokrit prostor pred vrati, trem

posestvo kmečko gospodarstvo, zaključena gospodarska enota

predimenzioniranje v projektiranju določitev prevelikih mer

posestnik lastnik posestva (veleposestnik; mali posestnik kot lastnik malega posestva) potilnica kamnita obredna zgradba, originalno 'sweathouse', Irska poveznik poveznik povezuje trikotno strešno konstrukcijo, da se kapni legi na stebrih ali na zidu ne razpreta (zaradi obtežbe) pozidnik kapna lega, Bovško pozitiv 1 pravi, nasprotno od negativa 2 prav obrnjena slika na filmu (v fotografiji)

pregrada zaboj za žito v kašči (Verd pri Vrhniki) prekajevalnica prostor za prekajevanje, včasih lahko le neke vrste omara iz letev prekat svinjak (hlev) v Istri in v Primorju preklada horizontalni element konstrukcije preko razpetine, izvor: 'pre-klada' preklop konstrukcijski princip, kjer zgornji element prekriva spodnja dva Prekmurje predel preko Mure, severno od te reke

pozo vodnjak v Španiji

premer 2 r kroga, razpetina preko kroga

pozzo vodnjak (italijansko)

prenova učinek prenavljanja (v arhitekturi omogočanje prvotnega delovanja ali s spremembo v novo delovanje)

pozzo sacro sveti vodnjak, Sardinija prakanton eden treh najstarejših kantonov (glej: kanton) v Švici prava kupola (glej: kupola, tudi neprava kupola)

polnilo material za zapolnjevanje konstrukcije

pravi kot kot, ki oklepa 90 stopinj in riše četrtino kroga

polovica pol; celota, razdeljena na dva dela, vsak del je polovica celote

pravokotnik geometrijsko telo, ki ima štiri stranice, po dve in dve enako dolgi, ter štiri enake prave kote, po 90 stopinj

Pomurje predel okrog Mure

preciznost točnost, eksaktnost

pont (de bestiar) kamniti hlev na Menorci (Španija)

predal zaboj za žito v kašči ( po Dularju), v Beli krajini uporabljajo tudi besedo predeli

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

219

preplet 1 preplet je ploskev, sestavljena iz tankih lesenih trakov ali vej, ki so v okvir med sabo prepleteni 2 varovalno znamenje na Krasu, kjer se ornament neskončno zvija, po Premrlu prerez tehnična risba: objekt ali detajl je prerezan (v vertikalni smeri); obstajata vzdolžni in prečni prerez preslica 1 rogovilasta naprava za predenje 2 nosilec zvona ali zvonov pri cerkvi, predvsem ob Kolpi in na Notranjskem, tudi na Krasu presmec butara, šopek izbranih vej v Slovenskih goricah (na Dolenjskem tudi oblancev) za nabožne namene; na Gorenjskem 'beganca'

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

preša domač izraz za stiskalnico (iz nemščine)

prhauz delavski dom, delavsko strnjeno naselje (Idrija)

prukca redek izraz za ‘hlapec’ (po Veri Smole)

prešanje stiskanje (po Dularju, v Beli krajini)

priklet, priklt neke vrste veža, predprostor; po Ložarju sekundarna veža; v Slovenskih goricah tudi kuhinja

prva hiša glavni bivalni prostor (Bela krajina), imenovan tudi 'hiša'

primarna konstrukcija podkonstrukcija, nosilna konstrukcija, na kateri leži konstrukcija kritine

prvotno osnovno, temeljno, primarno, tudi prvobitno

prešpan lokalni izraz (Goričko) za glavni tram v stiskalnici prestaja hlev in sirarna v planšarstvu, med domom in hrami, na Bovškem (po Kajzelju) previs konzolni element, ki štrli preko zidu (pri strehi: napušč) prevžitkar človek po zaključku aktivne delovne dobe, ki opravlja manj zahtevna dela prevžitkarska hiša hiša prevžitkarja previs prostor pod konzolo; situacija, kjer zgornji element previseva spodnjega, kjer sega preko njega - pod njim je previs preža dvignjena naprava za opazovanje, nadzor in za lov prikupnina pristopnina (Bela krajina, po Dularju) profil 1 prerez, odnos osnovnice z višino 2 pogled od strani prag talni tram, prag veže stojke vrat prasejčnik svinjak v Breginju pritličje spodnja raven objekta, v nivoju terena prostor 1 lokacija 2 ravnina 3 soba protivna klop iz ploha in dveh nog, na katerih so perice tudi prale (po Lokarju, Bela krajina)

primarno, primarnost osnovno, temeljno, tudi prvotno, prvobitno princip sistemski način, načelo Prlekija predel pod Muro, južno profil 1 pogled od strani, iz profila 2 prečni prerez konstrukcijskega elementa (stebra, trama, stojke); navadno ga izražamo z odnosom dimenzij (na primer: letev 2 x 3 cm) propeler pogonski vijak (pri letalu ali pri klopotcu) proporc (glej proporcija) proporcija odnos, razmerje dveh ali več količin prostor omejeno, neomejeno, odprto, zamejeno, naravno, urbanizirano, poseljeno ozemlje, območje; mestni, podeželski, odprt, naravni prostor proporcioniranje razmerje dolžin nekaterih elementov, ki je v stalnem, izbranem odnosu in ga lahko matematično izrazimo.

Primer: največji možni kvadrat, ki ga iztešemo iz okroglega debla, je definiran s kvadratnim korenom iz dve, ki je diagonala kvadrata, če je njegova osnovnica enaka ena - proporcijski sistem raste in pada s korenom iz dva. prostorsko načrtovanje planiranje v izbranem prostoru protiutež utež na nasprotni strani, ki napravo uravnava; v stiskalnici je protiutež velik, okrogel kamen, enako pri vodnjaku pršut na zraku sušeno svinjsko stegno

220

ptičja perspektiva pogled od zgoraj, kakor tloris, a na streho objekta (kakor ga vidi ptič), tudi ‘pogled od zgoraj’ puetra posoda iz žgane gline, navadno črna, z ročajem in s kljunom za nalivanje vode pungart skupno ležišče punta podpornik, lesena podpora puntika sekira s podaljšanim rezilom za izsekovanje lukenj (na primer kozolca; gorenjsko, po Koširju) puršenhauz samski dom, iz nemščine (po Lenarčiču, Trbovlje)

r radialnost radialno je krožno okrog nekega centra: popolna radialnost riše krog; teoretično so vsi elementi na krogu enaki, imajo enake pogoje računalniška risba posebna vrsta risbe, ki jo omogoča računalnik radij polmer, polovica razpetine kroga radiacija sevanje (magnetizma, radioaktivnih elementov...) radialno krožno raglja lesena naprava za proizvajanje zvoka raka lesena konstrukcija, ki uravnava višino toka in vodi vodo k mlinskemu kolesu

rakev krsta

rega (glej tudi fuga) vmesni prostor med gradbenima elementoma

rame tehnično premoščanje dveh višin s stopniščem (rame: srednji spol; enoramne stopnice; dvoramne stopnice)

regija pokrajina, prostorska enota s skupnimi značilnostmi

rampa naklon, strmina, vzpon pri dovozu ran hiša pri Slovencih na Madžarskem (po Kozar – Mukicsevi) ran na klič zavita hiša (po Kozar – Mukicsevi)

regionalno načrtovanje planiranje prostora regije ali večjega dela krajine relief 1 oblikovana površina (geogr.: terena) 2 globinska, na pol tridimenzionalna slika remenka pirh, velikonočno jajce, (po Kozar – Mukicsevi) rep ‘rep’ je podaljšek dvojnega vezanega kozolca: lahko je en sam, lahko sta dva; rep izgleda kot stegnjeni kozolec

ranta prečka rascana, tudi rascan italijanski izraz za napravo za sušenje žita: uporabljajo ga v zahodnem delu kantona Graubuenden in v Ticinu (Airolo) v Švici (Scheuermeier, Juvanec) raschena italijanska beseda za napravo za sušenje v Graubuendnu v Švici (Scheuermeier) raufenk dimnik (po Lenarčiču, Trbovlje)

repica polkrožna svetilka v obliki repa, na jedilno olje (po Lokarju, Bela krajina) repnica podzemska jama za spravilo poljskih pridelkov in vina (Kozjansko) resonanca sozvočje (primer v arh.: resonančni les) revitalizacija oživljanje, v arh. vzpostavitev prvotnega stanja

raven ravnina arhitekture (objekta), nivo ravnina ravna pokrajina, v arhitekturi horizontala razdalja oddaljenost med dvema točkama razmejnica črta, ki ločuje razsežnost dimenzija, dolžina, enota velikosti; izraz navadno razumljen kot ‘velik ...’ razstoj razdalja med dvema elementoma razpetina razdalja med dvema vertikalnima elementoma, ki jo premoščamo

ribja kost vzorec, kjer so elementi izmenično usmerjeni drug na drugega, tudi ‘prince de galles’ riga stožčasta konstrukcija, sušilnica za žito z odprtim ognjem: rusko (po Aleksandrovi) rigel 1 spodnja prečka v brani (Vera Smole) 2 zapah rigl stropnik, lesen nosilec, na Bovškem rimske številke števniki, prikazani z ravnimi linijami (primer: 1 = I; 5 = v; 10 = x) ritual obred, sakralni ali etnološki postopek

risba dvodimenzionalni prikaz v ravnini, običajno na papirju (tehniška risba je načrt) riža lesena drča za spravilo hlodov v dolino (Pohorje; tudi na Gorenjskem, po Koširju) rob vzdolžni vogal robnik element roba ročica ročica je prečka, ki zavetruje konstrukcijo, da se ne zloži; praviloma je nameščena v vogal okvirne konstrukcije in teče diagonalno rogljičenje tesarski ali mizarski princip konstrukcije vogalne zveze z ‘roglji’; ti so lahko navzven vidni ali skriti v notranjosti roj družina čebel ror odprtina za odvod dima v ognjiščnici in v dimnici nad vhodnimi vrati; iz nemščine ‘rohr’, cev, v Pomurju (po Mavčcu) rovaš lesena palica ali deščica, kamor so z vrezovanjem označevali podatke (številčni zapis) rovt senožet, rut (po Koširju, Zgornja Dolina) rožnik, rožnica špirovec, nosilni les ostrešja rugesi švedsko: vertikalno stojalo za sušenje žita (Laid) ruša, travna strnjena plast trave, ki jo lahko od zemlje ločimo rušt ostrešje, iz nemščine rut senožet, rovt (po Koširju, Zgornja Dolina)

realno dejansko

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

221

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

s S angleška oznaka za South, jug sajava iža dimnica (po Kozar – Mukicsevi) sališ na Krasu kamnit tlak sanacija zdravljenje, (v arhitekturi vračanje v prvotno stanje, ki omogoča prvotno delovanje)

senčnica konstrukcija kot zaščita pred soncem sendvič sestavljena konstrukcija več plasti, iz več materialov (kjer vsaka služi svojemu namenu: nosi, izolira, učvrščuje, varuje) senica prostor za seno na podu (Bela krajina) senik objekt za spravilo sena (ne za sušenje) serija vrsta

saniranje postopek zdravljenja (v arhitekturi poprava tehničnih in tehnoloških težav, ki so posledica slabega projektiranja, izvedbe, uporabe, okoliščin, materialov …)

sestav konstrukcija

sat voskasta stena šesterokotnikov, v katerih čebele negujejo mladiče in vanje vnašajo med

severovzhod severovzhodni del (Slovenije: od Pohorja do madžarske meje)

satje več satov v sklopu

silaža silaža je tehnološko predelano seno v silosu naphano seno se v silosu tehnološko spremeni (kisa), zato ga živina nima prav rada

Sava najdaljša reka na Slovenskem

serijska proizvodnja industrijska proizvodnja enakih elementov

Savinja reka

silos vertikalna (zaprta) ali horizontalna (odprta) naprava za predelavo in za spravilo sena

secesija jugendstil (nem.), l'art nouveau (fr.): dekorativna vrsta umetnosti s konca devetnajstega stoletja

simetrala središčnica kompozicije, ko je ena stran odslikava druge

sedalo kurnik, (po Kozar – Mukicsevi)

simetrija odslikava situacije preko osi; simetrična kompozicija je enaka na obeh straneh osi, z ozirom na os je uravnotežena

sedlo konkavni del (strehe) sekanje delo s sekiro sekira drvarsko in tesarsko orodje sekundarna konstrukcija vrhnja konstrukcija, konstrukcija preko osnovne, nosilne sekundarno, sekundarnost drugotno, drugotnost, tudi drugorazredno

simulacija navidezno delovanje, tudi prikaz Sinai arabski polotok, Bližnji vzhod sinica prostor za žito v skednju Slovenske gorice predel severne Slovenije pod Muro, od Maribora do Gornje Radgone

222

skedenj 1 kombiniran objekt več dejavnosti: hlev, senik, mlekarnica, klavnica..

2 prostor (pod streho) za seno (Pohorje) skica prostoročna risba; prva misel prostora na papirju ali na drugem mediju skladni razvoj usklajen razvoj več elementov, ki delujejo med sabo, ki omogočajo delovanje celote in ki medsebojno vplivajo; rezultat je skladnost (v arhitekturi razumljen predvsem v delovanju in v odnosu do narave) skladnost skladnost je rezultat usklajenega delovanja ali stanja, ko vsi elementi delujejo optimalno in zagotavljajo tudi najboljši rezultat (v arhitekturi: fizično, tehnično, estetsko) sklednik stensko stojalo za sklede sklepnik, tudi sklepni kamen najvišji, klinasti element oboka, ki združuje in zaključuje konstrukcijo skoba kovinski vezni element z razprtimi konicami: ko ga zabijemo v dva elementa, ju stisne skoblanje obrezovanje ravnih površin z obličem (ročno) ali v skobeljniku (strojno delo) skobeljnik stroj za skoblanje skodla 1 skodla je krovni material, v kalanem lesu koroška skodla je dolga do devetdeset centimetrov, široka do deset in debela na enem koncu dva do tri milimetre in na drugem do centimetra; na streho so položene v dveh, včasih v treh plasteh, v prerezu rišejo sistem ribje kosti (prince de galles) gorenjska skodla je daljša, do metra dvajset, tudi do metra in pol, in debela dober centimeter po vsej širini; sestavljajo jo drugo zraven druge, s preklopom naslednje plasti po višini Mušič navaja tudi izraz ‘klanica’ 2 lesen krovni element, kalan tangencialno (za razliko od šinkeljna, ki je kalan v smeri proti centru, po Koširju, Zgornja Dolina) 3 ‘žagana deska 6’ (široka 16 cm ali šest palcev: Gorenjska) kot spodnji sloj lesene strehe, ko je na

njej le ena plast ‘šinkeljnov’ (jugozahodna stran Pohorja) * skodla in šintelj sta ponekod imenovana tudi prav obratno (na primer v Logarski dolini) skorja, smrekova lubje; zunanji del, ki oklepa deblo; smrekova skorja služi kot strešni material na drvarski ali žagarski bajti (Pohorje); lesena konstrukcija, prekrita s smrekovim lubjem za drvarje je na Gorenjskem imenovana ‘kožarica’ skorjevka zasilno bivališče, krito z lubjem, v Zgornji Savinjski dolini; na Gorensjkem tudi kožarica (Košir) skupnost družba (ljudi) skupnih interesov in potreb, ki jih ta elementa družita skrla tanjša kamnita plošča, običajno uporabljana kot strešni material skrlovka skrljevka, hiša, krita s skrlami (Kras) skrilavec kamnina, ki se lomi, kolje v tanke plasti, dobre za kritino skrilj kamnina, ki se lušči v plasteh; dopušča oblikovanje plošč, ki so zelo primerne za kritino (škofjeloško: ‘škalce’) slama slama in slamnata kritina: slama je steblo žitaric, slamnata streha pa je s slamo krita streha slanijek iz letev zbita omara za sušenje mesa na podstrehi (Slovenske gorice) slatina mineralna voda, kisla voda sleme sleme strehe je najvišji del strehe, je prelomnica dveh strešin; pri strehi predstavlja najproblematičnejši del slepec zgornja pečnica, Prlekija (po Ložarju) slepica neglazirana pečnica (Bela krajina) slog (stil) kulturna značilnost nekega obdobja (na primer: romanika, gotika, barok..)

sloki (kozolec) ozka izvedba kozolca, ki je doma predvsem nad Savo

Sredozemlje Mediteran, pokrajine okrog Sredozemskega morja; v Sloveniji obmorski kraji

slop vmesna stopnja med zidom in stebrom

Sredozemski del (Slovenije) arhitekturna regija Primorja, Krasa in Posočja

snop količina požetega žita, ki ga objamemo z eno roko po Kozar – Mukicsevi: snopke

srteu nabita ilovica na tleh (po Kozar – Mukicsevi)

snov materija, oprijemljiv material

staja objekt za občasno bivanje; za pastirja in za živali stan 1 pastirska staja (glej: staja) 2 pastirsko selišče (na Veliki planini), sestavljeno iz več bajt 3 ograjen pašnik, na Bovškem (po Kajzelju)

snovanje načrtovanje, planiranje soba prostor v hiši Soča reka, ki izvira v Alpah in se izliva v Jadransko morje sod lesena, okrogla, zaprta posoda (iz dog, povezana z jeklenimi obroči) soha vertikalni nosilni element konstrukcije soseska zidanica, sosesken kelder, tudi soseski his skupna, vaška zidanica (Bela krajina, za vino in za žito, pa tudi za denar, po Dularju) spahnjenca izbočen prostor (spahnjenca na Krasu ima ognjišče in dimnik, običajno tudi okno) spirala viba, zavita linija splav sestavljivo plovilo iz hlodov, ki sami sebe prevažajo po reki navzdol; flos splavar delavec na splavu, ki ga usmerja in s cilja vrača z drugim prevoznim sredstvom (na Dravi in na Savinji), flosar

stau za senu rezat ročna slamoreznica (po Koširju, Zgornja Dolina) stavba zgradba, gradbena celota steber steber je navpični nosilni element, ki nosi konstrukcijo; lahko je lesen, sestavljen, zidan ali vlit stegnjeni ran stegnjena hiša – Mukicsevi)

na

Madžarskem

(po

Kozar

stela izstopajoč, vertikalen kamen ploščate oblike, navadno je dekoriran, da kaže svoj pomen stena vertikalna razmejnica med zunanjim in notranjim prostorom, med prostori v objektu; razmejuje, vodi ali nosi stil (slog) kulturna značilnost nekega obdobja (na primer: romanika, gotika, barok...) stik sestav dveh elementov, ki se stikata, spajata

spoj vogalni sestav (konstrukcije)

stiskalnica naprava za stiskanje (sadja na primer), po domače ‘preša’

spretnost sposobnost fizičnega dela, iznajdljivost tehnike izvedb

stoh oznaka za kozolec po Cevcu stemnim ‘h’, skoraj ‘g’; stoh (po Koširju, Zgornja Dolina)

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

223

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

stog bohinjski izraz za kozolec, včasih ga izgovarjajo skoraj kot ‘stoh’ (temni, grleni ‘h’) stog, kopica okrog vertikalne palice (višine do kakih sedem metrov) obdevano seno, ki se oža proti vrhu; zunanji del sena služi kot kritje in na soncu ter na zraku potemni, notranjost pa je za živino še dolgo užitna stojalo konstrukcija, ki drži stojka vertikalni konstrukcijski element stope posoda za tolčenje zrnja (na primer prosa), množ. sam. stoika ruska beseda za napravo za sušenje, stojalo (Aleksandrova) stojka navpična konstrukcija enega samega trama ali nosilca stolček redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole) stolec redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole) stolica redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole) stolik redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole) stopnica tehnični element postopnega dviganja z ene višine na drugo stopničenje konstrukcijski princip, kjer je vsaka naslednja raven pomaknjena navznoter (na primer pri stopničasti piramidi): obraten način kot pri previsevanju, korbelingu stopnišče sestav stopnic za povezovanje dveh višin storhassja dolgo stojalo za sušenje, brez strehe, na več oken; švedsko (Laid)

storhassjor norveško: stojalo za sušenje (Laid)

2 studenec iz vretine – ravninski vodnjak (po Kozar – Mukicsevi)

stož zaključni kamen na hiški stožnik, tudi stožnjk lesen steber (gorenjsko, po Koširju)

stuedenec vodnjak (po Kozar – Mukicsevi) 1 stuedenec na akeu: vodnjak s palico 2 stuedenec na cavi: z vlečno napravo 3 stuedenec na kolon: globinski vodnjak z vretenom

stranica stranska stena, v arhitekturi zid

subjektivno individualno, vrednoteno po merilih posameznika

stranišče sanitarni prostor, toaleta

stzda steza (za vlačenje hlodovine), (po Koširju, Zgornja Dolina)

stranišče ‘na štrbunk’ suho stranišče nad gnojno jamo ali nad svinjakom strašilo lik (človeka), ki na polju ali v sadovnjaku, vinogradu (pasivno) plaši in s tem odganja ptice enaka, a aktivna dejavnost je značilnost klopotca, ki za to dejavnost izrablja veter in vrtenje: rezultat je ritmični glas streha zaščita arhitekture pred vplivi z vertikalne strani streha je lahko enokapna (ki je v vernakularni arhitekturi ni), dvokapna ali štirikapna: dvokapna ima dve enaki strešini, štirikapna pa navadno po dve in dve enaki, skupaj štiri streha s čopi rešuje probleme odprtega zatrepa, čop je praviloma visok četrtino ali tretjino višine zatrepa, včasih je višina določena tudi z zlatim rezom (slamnata streha) strešina del strehe, kjer je streha sestav več strešin, en sam naklon strešna konstrukcija nosilna konstrukcija, ki nosi krovni material; navadno je sestav leg (kapna lega pri kapi, slemenska lega pri slemenu), poveznikov (ki vežejo kapne lege) in špirovcev (ki z letvami nosijo strešni material); večje strehe imajo lahko zahtevne sisteme vmesnih leg, škarij in vertikalnih soh, ki premoščajo večje razpetine; najstarejša strešna konstrukcija ima primarno in sekundarno konstrukcijo: primarna nosi slemensko lego, sekundarna strešni material; vmesna lega navadno definira čop strop notranji, zgornji del prostora studenec 1 izvir vode, grajen vodnjak (po Korenovi); jašek z zunanjim telesom, s streho z napravo za dvig vode (običajno vreteno)

224

suha roba obrtniško izdelani izdelki iz lesa (za domačo uporabo); najbolj znana je suha roba iz Ribnice sušilnica objekt vernakularne arhitekture za sušenje: sadja, lanu, mesa, hmelja itn.

SV okrajšava za severovzhod svetišče sveti kraj kot vmesnik med človekom in božanstvom v zgodovini arhitekture imamo ohranjenih mnogo svetišč: ne zaradi njihove pogostnosti ali pomembnosti - temveč zato, ker so bila svetišča grajena v trajnejših materialih (od domačih hiš) in so se obdržala do danes svinec mehka kovina, ki jo je mogoče upogibati in oblikovati, a je težka včasih so ga uporabljali za zahtevne oblike strešin svinja prašič, domača žival (glej tudi: divja svinja, veper) svinjak hlev za svinje: lahko je v sklopu drugega objekta, samostojen ali pa prislonjen zaradi velikosti, mase in moči živali je svinjak navadno predimenzionirana okvirna konstrukcija; svinjska kuhinja navadno zunanji, samostojen prostor kotlom za kuhanje hrane živalim svisli senik, lahko tudi del večjega objekta za spravilo sena

š

škale stopnice (Kras)

škupnik snop slame za streho (Bela krajina)

škalce kamnita kritina iz skrilja, doma predvsem ob Sorah

škure naoknice (Kras)

škafenca polica za lonce (Kras)

škrinja skrinja po Lokarju, Bela krajina

šator odprta lopa, trem, vhodni del z 2, 3 ali 4 slopi (Ložar, Prekmurje)

škarje 1 orodje za rezanje 2 v tesarski konstrukciji strehe povezovalni tram (navadno sta dva na vsaki strani špirovca)

šnajdca sekira s kratkim ročajem (po Koširju, Zgornja Dolina)

šentiš omara s predali (Kras)

škarpa podporni zid, ki nosi teraso

šintelj lesen krovni element, kalan v smeri proti osi, Pohorje

škavna vdolbina v skali, za vodo

šapa, tudi šap kamnito telo vodnjaka na Krasu šapanje otepanje (žita), (po Koširju, Zgornja Dolina)

šinkeljn lesen krovni element, kalan v smeri proti osi (za razliko od skodle, ki je kalana tangencialno; po Koširju, Zgornja Dolina) šintlni množinska oblika, Zgornja Savinjska dolina, Slovenska Koroška, lesen krovni element, (glej: skodla, ‘šinkeljn’) šiša po Ložarju izba, soba, zadnja soba (Pomurje) šiška ‘hiška’, kamnita zgradba v korbelingu (suhozid, brez veziva ali betona), kamnito zatočišče, predvsem za pastirje, na Krasu; tako jo imenujejo okrog Lokve šija obokan strop nad ognjiščem, odvod dima v črni kuhinji (Dolenjska) šivani rob vogal dveh zidov, kjer si konstrukcijski elementi izmenjaje sledijo po višini, od strani je videti kot: vzdolžnik / prečnik škabelj nočna omarica (Kras) škaf posoda za vodo (Kras) škafenca polica za škaf(e) z vodo (Kras)

šola vzgojna institucija špica konica Špica del Ljubljane na reki Ljubljanici, kjer so arheologi našli ostanke kolišč

škebelj nočna omarica škegenj gumno, tudi guemlo, skedenj, pol odprt prostor, predvsem za mlačev (Pomurje, po Mavčcu) škompa otep (slame) (po Koširju, Zgornja Dolina) škopa slama, tudi šopa (Prlekija, po Ložarju) škorec ptič (jeseni v jatah pobirajo pridelke) škrilce kamnit element za prekrivanje strehe, iz skrilavca (Škofja Loka) škripčevje sistem škripcev, ki z dolžino poti (vlečne vrvi) veča moč škripec 1 sistem, ki z vrvjo in s kolesom spreminja odnos sile in poti 2 naprava za pomoč pri dvigovanju bremen

špina pipa za vodo špirovec lesen tramič, ki teče vzporedno s padcem strehe; špirovci ležijo na legah; razstoj špirovcev je pogojen z dimenzijo letev, ki tečejo pravokotno nanje šopa slama (Prlekija, po Ložarju) šorfkantk tram ali tramič s štirioglatim prerezom (nem.: ostrorobi), (po Koširju, Zgornja Dolina) štala hlev, iz nemščine; mnogokrat se izraz uporablja tudi za vse gospodarsko poslopje s hlevom štant okno kozolca, Dolenjska (po Veri Smole) štava (bolj zračen) prostor od skednja, za spravilo stelje in krme (po Koširju, Zgornja Dolina)

škrla polica

štedilnik naprava za kuhanje, v kuhinji

škrle kamnite plošče za kritino, Kras

številka grafično izražen števnik

škupa slama za streho (po Lokarju, Bela krajina)

štirikapnica streha na 'štiri vode', s štirimi strešinami

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

225

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

stožnjk steber pri kozolcu (po Koširju, Zgornja Dolina) šterna, tudi štirna 1 zbiralnik kapnice, deževnice; cisterna (po Veri Smole) 2 vodnjak na Krasu štibelc mala soba, zadnja soba (Pohorje) kamra)

(po Ložarju:

štiblec mala soba, zadnja soba (Pomurje) (po Mavčcu) štrica klin za poravnavanje (vrvice) (po Koširju, Zgornja Dolina) štrmac žimnica (Kras) štor ostanek debla štrbunk padec (v povezavi s ‘straniščem na štrbunk’) švajfarca ozka žaga ža izrezovanje (po Koširju, Zgornja Dolina)

t talina italijanski izraz za napravo za sušenje: uporabljajo ga v kantonu Ticino v Švici tamar 1 pastirski objekt za občasno bivanje 2 dolina, zaprta s treh strani, tudi krnica tank 1 vsebovalnik za tekočine, rezervar 2 vojaško, oboroženo, oklepljeno vozilo, goseničar tazota kamnita zgradba za seno v Maroku, berbersko tholos 1 kamnito zatočišče, Magnesia, Grčija 2 okroglo kamnito svetišče klasične arhitekture v Grčiji

teč izraz (s čjem) za sušilno napravo v Švici (Scheuermeier) temelj temelj je vmesnik med gradbeno konstrukcijo in nosilnimi tlemi; to je spodnji del konstrukcije v materialu, ki mora biti trden in odporen na vlago tehniška risba risba z določenimi pravili, ki prikazuje element, aparat, zgradbo v celoti; navadno je sestav tlorisa, prereza in pogleda temperatura stopnja toplote (pri ogrevanju) ter zvonik, na zahodu Krasa (po Premrlu) terasa stopničasto oblikovan teren za razne uporabe, kjer podporni zidovi zadržujejo vodo in zemljo (da ostane plodna) teren prostor, v arhitekturi tudi spodnja raven (pritličje), nivo terra rossa 1 rdeča zemlja, predvsem v Istri, tudi v slovenski 2 jerina (Kras) tesač drvar (po Koširju, Zgornja Dolina) tesar delavec, ki teše les; cimprman (po Koširju, Zgornja Dolina) tesarstvo obrt lesenih konstrukcij večjih dimenzij (tramov) v ročni obdelavi tip 1 izvorna oblika (po značilnostih) 2 v arhitekturi sklop značilnosti po konstrukciji, materialu, obliki, proporcijah ... tipika značilnost, skupna, sistemska značilnost tipologija sistem, ki analizira in vrednoti tipiko tloris tehnična risba, ki reže objekt v vodoravni smeri in gleda od zgoraj; praviloma je to prikaz meter nad tlemi, razen če ni drugače dogovorjeno in označeno

226

tnalo del debla, ki služi kot osnova za sekanje toblad senik pri Breginju (Logje) toplar izraz za dvojni (iz nemščine) vezani kozolec, uporabljajo ga predvsem na Dolenjskem toplota človeku prijazna temperatura, pri telesu 37 stopinj Celzija, v prostoru nad okrog 2o stopinj toreta kamnito zatočišče, Korčula, Hrvaška, tudi v Cataloniji tradicija dediščina trajnostni razvoj manj primerno preveden angleški izraz ‘sustainable’, dobesedno ‘vzdržen’ (gl. skladni razvoj) trakt del sklopa arhitekture traktor vlečno vozilo s kolesi (glej tudi goseničar) tram kvadraten ali pravokoten profil lesa za konstrukcijo; gred (po Koširju, Zgornja Dolina) transmisija prenos (za pogon z enega vrtečega se kolesa na drugega) trap vlažnejši del kleti z zbito glino na tleh (za krompir), Bela krajina trdnost čvrstost tretjina tretji del celote trgatev (glej tudi bratev) obiranje grozdja trem preddverje, pokrit prostor pred vrati trenje pojav pri premikanju enega elementa po drugem; rezultat velikega trenja je toplota (trenje dveh lesov da toploto in posledično ogenj)

trikotnik trikotnik je geometrijski lik, ki ima tri stranice; njegove značilnosti so odvisne od odnosa dolžin stranic in od kotov

tumpasto topo, neostro (po Koširju, Zgornja Dolina)

v

triba oznaka za kozolec po Cevcu

turbina naprava, ki vodni ali parni curek spreminja v vrtenje, turbina je hitrejša od mlinskega kolesa in zahteva večji padec ob manjši kapaciteti vode

v kumes spodbita hiša okvirna konstrukcija lesene hiše, kjer ‘v kumes spodbijajo’ vertikalne tramove kot polnila; kumes verjetno pomeni utor (po Mavčcu)

trifnes, včasih trinfes trinožnik, kovinsko stojalo na ognjišču, po Trebčevi

turn stolp, na Krasu tudi turen (s polglasnim ejem)

trim kamnito zatočišče na Korčuli, Hrvaška

twlch mochin crwn okroglo kamnito zatočišče, Wales, Združeno kraljestvo

v dve drevesi kozolec v dve drevesi ima dve vzdolžni ploskovni brani, ki omejujeta notranji prostor; tako je prostor bolje izkoriščen, vsebine tudi ni treba obdevati, pač pa jo v notranjost kar natlačimo

trn 1 klin, zob (pri zobatem kolesu na primer) 2 vrsta lesa, akacija trullo 1 sistem gradnje v korbelingu, neprava kupola 2 kamnito zatočišče, Puglia, Italija trnič kepica oblikovanega sira, ki ga na Veliki planini izdelujejo kot izkazovanje pozornosti (fant dekletu na primer), vedno v parih, ima odtisnjen vzorec z lesene 'pisave' (ploščica z izrezbarjenim vzorcem) trnac prostor pod napuščem okrog hiše (po Mavčcu) trska 1 droben, nasekan les za kurjavo 2 naprava za osvetljevanje prostora (glej: luč) trta vinska trta je rastlina, ki rodi grozdje truga krsta (iz nemščine, Bela krajina po Dularju) trn 1 klin, zob (pri zobatem kolesu na primer) 2 vrsta lesa, akacija tuenka način konserviranja mesa: v lesenem čebru, v masti (Slovenske gorice) tučenca, tuečenca zgradba iz ilovice, v tehniki nabijanja, butanja (Prekmurje, po Šarfovi) tukača ročne stope za konopljo, tudi za lan (Bela krajina) tulipan 1 cvetica 2 oblika tulipana nastopa v kotni zvezi lastovičjega repa (ker je cvet zgoraj praviloma širši kot spodaj)

v eno drevo kozolec v eno drevo ima notranje, vzdolžno zavetrovanje izvedeno v ploskvi, z eno samo brano; notranjega uporabnega prostora tako nima, je pa bolj zračen

u učinek rezultat delovanja, efekt

vakuum brezzračni prostor

učvrščevanje armiranje, ojačitev krhkega materiala z vzdolžnimi elementi (slama, veje brina, jeklene žice in palice) ulica kolovoz, pot (Lokev) urbanizem prostorsko urejanje mestnega (pre)dela, da ta omogoča delovanje, vplivanje in vnaša v prostor delovanje, estetiko, humanost bistvo urbanizma so skupni sklopi višje organizacijske vrednosti: bivalnih, upravnih, kulturnih, športnih, prometnih, industrijskih, obrtnih in drugih objektov Uskoki priseljenci (v Belo krajino), pregnani po srbsko turški vojni 1389, predvsem pa po 1526, dalmatinsko hercegovski Uskoki pa 1531 (predvsem Srbi, Hrvati in Vlahi) uskoška domačija pretežno lesena, iz varnostnih razlogov navznoter obrnjena (zaprta) domačija v Beli krajini utor vzdolžna vdolbina za zagotavljanje spoja dveh elementov utro 1 pašnik s hrami, na Bovškem, po Kajzelju 2 stara ruska površinska mera: kolikor so obhodili v enem jutru

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

227

vaka vlaka, neke vrste jarek za usmerjanje spuščanja hlodovine v dolino (po Koširju, Zgornja Dolina) valj geometrijsko telo okroglega profila; valji se uporabljajo pri novejših mlinih namesto mlinskih kamnov - valjčni mlin valter, valtar, valtež loputa v tleh za vhod v klet (po Lokarju, v Beli krajini) vas prostorski sklop, naselbina, katere gospodarstvo temelji na kmetijstvu (po Fikfakovi) vaška jama za odplake, na Krasu veduta pogled; navadno je v veduto vključena razmejnica z nebom, horizont vedro lesena okrogla posoda, spodaj širša kot zgoraj (obratno od pitlina), za vodo; novejše, kovinsko vedro je spodaj ožje vejanje pri mlačvi: ločevanje zrn od plev z ‘vetrom’, s tokom zraka velb 1 obok 2 na Krasu tudi 'korbeling'

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Velika planina planina v Kamniških Alpah, znana po pastirskih stanovih in po pašništvu Vend Slovenec, poimenovan na Goričkem (med ogrsko nadvlado) (po Mavčcu) venecijanka listna žaga na poteg, navadno z več listi, za žaganje hlodov, običajno na vodni pogon

viničarska huba kmetija, ki so jo uživali tlačani kot odškodnino za obdelovanje dominikalnih vinogradov (Blaznik, po Vilfanu) vizualno, vizualnost vidno, vidnost v koletu, v koleti odlagalna lopa, tudi svinjak (Breginj)

veper divja svinja

vlačugar tisti, ki vleče splave (po Savi navzgor, po Lenarčiču, Trbovlje)

veranda na pol zaprt prostor s slopi pred hišo (madžarski vpliv) (po Mavčcu)

vmesnik vmesni element, ki bodisi razpira ali veže konstrukcijo

vernakularna arhitektura vernakularna arhitektura je arhitektura, ki je plod nešolanih mojstrov, ki so svoje znanje gradili na tradiciji, na dediščini prednikov in na svojih izkušnjah (neformalna edukacija)

voda 1 kemijski izraz H20 2 streha na dve vodi (dvokapna streha); streha na štiri vode (štirikapna streha)

vertikala navpičnica, vertikalno je navpično vezivo povezovalni element: lepilo, pri zidu malta, v betonu cement veža 1 lopa, prvotno le nadkrit prostor pred ‘hišo’, osrednjim prostorom v zgradbi; kasneje se razvije v ‘črno kuhinjo’ tudi hodnik 2 osrednji, vhodni in 'umazan' (zadimljen) prostor v belokranjski hiši (po Lokarju) viba spirala, zavita linija vijačnica zavita linija okrog okroglega jedra, ki se uvija naprej vijak 1 spojni element s spiralnim navojem 2 svora, pri stiskalnici vertikalno, špiralno vreteno z navojem vila 1 bogatejša enodružinska hiša v mestu 2 večja počitniška hiša na deželi viničar 1 delavec v vinogradu 2 najemnik (po statusu)

vodenica naprava ali objekt za pridobivanje vode (Bela krajina) voder senik, z izgovorom kot 'uodr' (Podgorski Kras) vodnjak naprava ali objekt za pridobivanje vode vodnjak na čigo (ali na vzvod) vodnjak, ki deluje s protiutežjo (globina do petih metrov) (po Korenovi) vodnjak na vreteno (ali na kolou) vodnjak z vretenom, na katerega navijajo vrv z vedrom, za vrtenje uporabljajo kolo ali križ vodnjak na črpalko (ali s pumpou) vodnjak z leseno ali z litoželezno črpalko, ročni pogon z nihanjem, redkeje s kolesom (na ekscenter) vogal zunanji spoj dveh konstrukcijskih elementov (zgradbe) vogel spoj dveh zidov v prostoru, znotraj vogl oblič (po Koširju, Zgornja Dolina) volar tisti, ki vleče splave (po Savi navzgor, po Lenarčiču, Trbovlje)

228

volumen vsebnost, izračun prostora (x3) vozevnica dolgi sod z brezovimi obroči (Bela krajina, po Dularju) vrata vez zunanjega z notranjim prostorom (medtem ko je okno navidezna povezava, so vrata dejanska vez) vrednost objektiven in subjektiven element ekonomike, s snovnim ali z nesnovnim učinkom (običajno je vrednost enačena s ceno) vrednota vrednost v kulturi človeka ali družbe (vrednote se, odvisno od časa, kraja in okoliščin spreminjajo) vreteno valj za navijanje vretina 1 vodnjak kot izvir vode: tekoče, talne, z delno zaščito (ograja, cev, streha) 2 izvor vode (po Kozar – Mukicsevi) vretina na ključ vretina na ključ je plitev vodnjak, kjer vodo zajemamo v vedro na dolgi palici s ‘ključem’ (zavihkom) vrtača okrogla, odprta kraška jama, mnogokrat izkoriščena kot plodna njiva vrtujak kamnito zatočišče, Korčula, Hrvaška vrzela odprtina v kamniti ograji, za prehod vrzelnik navpičen kamen ob vrzeli, prehodu: navadno sta dva, vsak na svoji strani vrzele, da zaključujeta zid vsebovalnik slovenski prevod za 'container' vzdržni razvoj (gl. skladni razvoj, trajnostni razvoj), dobeseden, a vsebinsko manj primeren prevod angleške besede ‘sustainable’

w

zatič spojni element, ki varuje dva spojna elementa pred razprtjem (navadno je koničen, da ga lahko zategujemo)

W angleška oznaka za West, zahod weinbergshaeuschen kamnito zatočišče v zaledju Wormsa, na nemško francoski meji

z zadnja hiša kamra, zadnja soba, včasih služi tudi kot shramba, kašča (Prekmurje, po Ložarju)

zajetje umetno jezero, ki nastane po zajezitvi zaključeni dom zaključenih tlorisov domačij v slovenski kulturi praktično ni (vse so odprte), obstajajo pa domačije pribežnikov (Uskoki, Bela krajina), ki imajo zaprta celo dvorišča, nekatere domačije pa so celo sklop le treh krakov steno

zatočišče skromno zavetje

zidina ruševina (Bela krajina)

zatrep odprt ali zaprt, navadno trikotni del ostrešja v čelu zgradbe

znanje vedenje

zaščita zaščita ali varnost je efekt varovanja pred zunanjimi vplivi: lahko je aktivno ali pasivno zavetrovanje zavetrovanje je sistem prečnih opor, ki preprečuje, da bi se konstrukcija zložila; pri kozolcu je to brana, najpreprostejše enojno, vzdolžno zavetrovanje pa je ročica

zagozda masiven kos materiala trikotnega prereza

zapažiti z mahom zatesniti leseno Prekmurje, po Ložarju)

zatočeni ran zapognjena hiša, (po Kozar – Mukicsevi)

zidanica 1 objekt za hrambo vina, za orodje in za občasno bivanje delavcev v gorici (Dolenjska, Bela krajina), zidanica je praviloma dvocelična- spodnji del je zidan in namenjen vinu, zgoraj je lesena 2 v Beli krajini pomeni zidanica klet: 'zeljna zidanica' in 'zidanica' za vino

(Pohorje,

zapeček sedež na robu krušne peči: navadno sta zapečka dva zapognjeni dom po domače ‘na akel’ (SV Slovenija), domačija je zapognjena v obliki črke ‘L’ zareznik ploščat krovni element, ki ga sestavljamo z naslednjim z zarezo: omogoča enojno kritje zaseka svinjska mast z narezanim mesom; gorenjska zaska, štajerska zaseka zaselek manjši sklop vsaj treh domačij, ki tvorijo zaključeno celoto

zaviti dom zaviti dom je domačija, ki ima tri krake, ki objemajo delovno dvorišče zbiralnik zbiralnik je zatesnjena posoda za hrambo vode, tudi cisterna (lok. šterna) zeljna zidanica v Beli krajini je to klet, namenjena poljskim pridelkom, ki zahtevajo vlago: za krompir ima glinasta steptana tla zgradba gradbena celota, objekt, stavba zemljanka izkopana jama z zaščitenimi vrati za poljske pridelke zibala zibajoča se otroška posteljica (po Kozar – Mukicsevi) zibka otroška posteljica, ki se ziba; tudi zibelka, zibel

zob izboklina, klin: ki se ujame z drugim za prenos zobato kolo kolo z zobmi za tekoče poganjanje zobata letev letev s klini ali z izrezanimi zobmi, za kratko premikanje zrcalo ogledalo zrcalna slika obrnjena slika, kjer sta leva in desna stran simetrično zamenjani zvonec 1 mala naprava za proizvajanje zvoka: je sestav resonančnega okvirja in tolkala (na primer: kravji zvonec) 2 električna naprava za vzbujanje pozornosti, zvonjenje zvon naprava za proizvajanje zvoka: ima resonančni okvir in tolkalo, zvonovi v zvoniku so navadno liti iz brona zvončnica zvonik na vzhodu Krasa, po Premrlu zvonik 1 stolp z zvonom 2 navpična zidana ali lesena konstrukcija, ki nosi zvon

zid stena, zidana iz zidakov zidak oblikovnik (iz sušene gline: čerpič; iz žgane gline: opeka; iz kamna: kamniti blok; iz drugih materialov: oblikovnik, na primer betonski itn.)

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

229

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

ž žaga 1 orodje za rezanje lesa z zobci 2 objekt z žago žaga na poteg orodje za žaganje, kjer žagin list vlečemo z izmeničnimi potegi žaganje 1 delovanje žage, rezanje (lesa, kamna ...)

2 odpadek lesa pri žaganju žagar obrtnik, ki upravlja žago, ki žaga

živo apno žgano apno, pridobljeno z žganjem (za uporabo ga je treba 'gasiti') žleb dovod ali odvod tekočin žličnik okvir za jedilni pribor, navadno obešen na zid žlota najnižji, vzdolžni, padajoči stik dveh strešin, horizontalno ali pod kotom; nasprotno od slemena žnura vrv (vrvica za označevanje ravnin; gorenjsko, po Koširju)

žaplka manjša sekira s kratkim ročajem (po Koširju, Zgornja Dolina)

žnuranje označevanje ravnin s pomočjo barve, ki jo nanašamo na osnovo z vrvico (gorenjsko, po Koširju)

žbrinca koš za listje

žrmlje ročni mlin za žito

žebelj kovan železen klin za spajanje (deluje po principu deformacije) žebelj je koničen od glave do konice

žrvna žrmlje, ročni mlin (Bela krajina)

žesel redkeje uporabljan izraz za hlapec (po Veri Smole) žganje 1 vzdrževanje visoke temperature 2 alkoholna pijača, žgana v kotlu za žganjekuho, destilacija žganjekuha kuhanje žganja (pijače) žgano apno 'surovo' apno, kakor pride iz apnenice, peči (za uporabo ga je treba 'gasiti' v gašeno apno) žična žaga žaga z neskončno žico, za rezanje kamna žičnik sodobna izvedba žeblja, industrijska proizvodnja iz žice; žičnik je enake debeline po vsej dolžini, na koncu ima konico žitarice pšenica, ajda, rž, oves …

230

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

231

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

232

Imensko in stvarno kazalo Index

233

Kraji Barka Bazovica Begunje Betanja Bloke Breginj Brje Buje Cerknica Čepovan Črni Kal Divača Dolenje Jezero Dutovlje Fara Glem Goče Gorenja Trebuša Gorenje Jezero Gorenje pri Divači Goričica Kačiče Kal pri Pivki Kalce Kazlje Kobarid Kobdilj Kobjeglava Koče Kosovelje Kregolišče Krkavče Laze Laže Lipica Logatec Logje Lokev Lokvica Mašun Matavun Nova vas Orlek Otok Padna Pistoia Pliskovica Podgorje Popetre Povir Predjama Robidišče Seča Slap Strunjan Sveto Šepulje Škocjan Škofi Šmarje pri Sežani Šmartno (Goriška Brda) Štanjel Trebče Trebuša Trsek Voglje Volčji Grad Zanigrad Žeje Žerovnica

114, 194 59, 106, 174, 188 92, 110 68, 76, 154 144 78, 88, 92, 96, 228 79, 176 134 138 100, 144 78 47, 65, 88, 116, 154, 164, 182, 190 138 76, 82, 92, 100, 114, 164, 168, 194 84 118, 154, 164 90, 98, 100, 114, 188, 190 134 138 154, 160 84 47, 124, 126 44, 78, 148 118, 194 82, 122, 150 94, 96 150, 156, 168, 170 26, 104, 122 78, 118 35, 104, 122 92, 148 88, 146, 148 88, 140 114 104, 122, 124, 126 138, 194 88, 94, 96, 226 106, 114, 184, 227 114 126 156 116 104 144 104, 162 46, 47, 48 92, 168 100, 118, 148, 174, 178, 188,190 82, 160 144, 150 116 160, 212 86, 128, 130, 178 168 84, 128, 130 96, 170 122, 172 65, 84, 92, 94, 96, 194 162 67, 76, 110 84, 152, 156 43, 68, 69, 70, 88, 116, 164 23, 59, 66, 82, 148, 154, 162, 176 110, 134 134 92, 96, 120, 150, 160, 162 61, 76, 82, 96, 170, 176, 178 190 134 110, 134

Objekti

Pojmi

bivalna hiša / dwelling house 8, 9, 10, 13, 63, 80, 84, 86, 166, 201 borjač / in-yard 12, 13, 67, 68, 70, 74, 76,

84, 86, 90, 96, 146, 150,

166, 168, 170, 202, 210, 219 čebelnjak / apiary 9, 10, 13, 34, 60, 138, 142, 144, 203 domačija / farmstead 8, 9, 10, 13, 38, 39, 41,

66, 67, 70, 74, 76, 78,

88, 134, 166, 190, 200,

205, 207, 210, 227, 229 gospodarsko poslopje / farmstead 13, 74, 86, 90, 206, 214, 215, 225 hiška / stone shelter 13, 25, 28, 35, 36, 55,

66, 71, 102, 104, 106,

136, 172, 188, 207, 225 hlev / stockhouse 9, 10, 13, 29, 37, 38, 39,

44, 46, 65, 70, 71, 74,

80, 82, 86, 90, 92, 94,

96, 98, 138, 166, 170,

201, 202, 206, 207, 211,

213, 219, 220, 222, 225 hram / storehouse 10, 40, 98, 100, 207 kal / pond 13, 28, 44, 45, 68, 70,

100, 118, 120, 122, 209, 214 kašča / granary 9, 10, 13, 68, 80, 100,

108, 110, 197, 206, 209, 229 klet / cellar 9, 10, 11, 13, 48, 68, 74,

80, 84, 88, 90, 98, 100,

108, 110, 188, 197, 207,

209, 210, 227, 229 kozolec / hayrack 9, 10, 13, 94, 136, 138,

140, 200, 202, 203, 204,

206, 207, 209, 211, 216,

221, 223, 224, 226, 227 ledenica / ice house 13, 45, 47, 48, 124, 126,

206, 208, 213, 215 mlin / mill 9, 10, 13, 60, 132, 134, 214, 227, 230 spahnjenca / hearth room 12, 13, 65, 66, 67, 70,

74, 80, 82, 86, 152, 154,

156, 160, 162, 164, 223 svinjak / pigsty 38, 201, 210, 211, 219, 220, 225, 228 škarpa / skarp 174, 218, 225 štirna / water cistern 44, 88, 112, 114, 116,

118, 120, 166, 226 vodnjak / well 8, 13, 43, 44, 45, 54, 57,

58, 60, 70, 112, 114,

116, 118, 197, 219, 224, 226, 228 zemljanka / earth house 208, 229 znamenje / shrine 13, 68, 146, 148, 150,

194, 201, 218, 219 žaga / sawmill 10, 13, 20, 134, 203,

206, 212, 213, 226, 228, 230

center 9, 53, 80, 202, 206, 208, 216, 217 čelo 65, 203 čop 204, 224 črna kuhinja 158, 204, 213 dekoracija 22, 62, 80, 204 deska 202, 204, 213, 223 detajl 31, 55, 186, 204, 216, 219 diagonala 136, 204, 220 dim 36, 49, 66, 80, 102, 152,

158, 160, 204 dimnica 49, 204, 222 dimnik 13, 37, 39, 49, 65, 66,

152, 158, 160, 162, 164,

204, 209, 221, 223 dom 7, 33, 70, 204, 220, 229 glina 9, 10, 45, 62, 120, 201,

206, 212, 214, 218 gospodarnost 205, 206 gumno 30, 31, 38, 41, 205, 207, 218, 225 hlapec 207, 208, 220, 224, 230 ilovica 11, 201, 208, 210, 212, 223 izba 208, 225 jama 11, 13, 34, 49, 60, 112,

116, 124, 200, 206, 208,

213, 214, 221, 228, 229 jerta 208 kal 13, 28, 44, 45, 68, 70,

100, 118, 120, 122, 209, 214 klesanje 25, 172, 210 kolo 29, 60, 61, 112, 132,

210, 214, 228 korbel 211 korbeling 11, 12, 21, 34, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 44,

46, 49, 51, 52, 53, 54, 56, 57, 63, 64, 102,

104, 112, 124, 152, 203, 207, 209,

211, 212, 213, 215, 217, 224, 225, 227, 228 korec (strešnik) 211 krajina 9,10 12, 14, 15, 26, 27, 67, 69,

70, 98, 108, 200, 212 krašenje 22, 204 krog 39, 44, 53, 55, 102, 168, 203,

211, 212, 220 kvadrat 23, 33, 136, 144, 213, 220 ledenica 13, 45, 47, 48, 124, 126, 206,

208, 213, 215 lega 200, 213, 219, 224 les 10, 11, 28, 60, 65, 132, 182, 186,

202, 205, 207, 208, 209, 212, 213,

214, 215, 216, 221, 222, 226, 227, 244 mletje 132, 214 načelo 33, 44, 215, 220 nadstropje 48, 67, 68, 80, 152, 205, 215 naklon 12, 27, 42, 44, 47, 64, 65, 78, 80,

94, 106, 152, 158, 190, 215, 221, 224 nosilec 211,219, 221 oblikovanje 8, 9, 11, 41, 76, 108, 196, 200,

207, 216, 223 obok 32, 39, 63, 64, 68, 102, 166,

212, 215, 216, 228 ogenj 9, 48, 49, 58, 80, 140, 216, 217, 227 ognjiščnica 216 ograja 23, 74, 213, 216, 218, 228 opaž 217, 218 peč 9, 10, 48, 49, 50, 51, 158, 202, 204, 206,

208, 209, 210, 212, 213, 214, 218 pod 218 podstrešje 86, 90, 140, 158, 203, 208, 215, 217, 218

234

pogled poveznik pravokotnik preddverje preklada prerez preslica princip

pritličje profil razmerje sedlasta streha skala sklepnik slama soba

stopnica stopnišče streha

šapa špirovec temenski kamen tesar tesarstvo tloris

trikotnik vedro velb vhod

voda

vrata

vrzela zapeček zatrep zid

zidak

27, 55, 66, 200, 215, 217, 219, 220, 228 180, 219 219 140, 219, 227 32, 56, 68, 102, 166, 188, 206, 207, 219 36, 47, 54, 60, 215, 219 219 21, 22, 23, 32, 39, 63, 112, 132, 136, 152, 186, 196, 205, 212, 215, 219, 220, 221, 224 220, 226 204, 213, 220, 226 204, 216, 220 96 30, 70 148, 186, 216, 222 41, 63, 65, 200, 216, 223, 225, 227 203, 207, 208, 209, 216, 220, 223, 225, 226, 229 59, 224 30, 50, 54, 110, 224 12, 37, 39, 43, 44, 47, 53, 55, 63, 64, 65, 68, 84, 88, 92, 96, 102, 106, 108, 112, 124, 126, 136, 142, 162, 164, 168, 176, 186, 190, 194, 203, 205, 209, 223, 224, 226, 228 43, 112, 114, 118, 120, 225 222, 225 201 203, 226 203, 226 9, 40, 47, 51, 56, 63, 64, 74, 200, 211, 220, 226 25, 102, 106, 204, 205, 211, 212, 227 112, 114, 166, 203, 218, 228 228 12, 40, 44, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 59, 65, 71, 74, 76, 78, 80, 84, 86, 94, 98, 104, 110, 140, 142, 150, 158, 166, 168, 170, 174, 188, 208, 210, 219, 227 11, 13, 27, 42, 43, 44, 45, 46, 51, 53, 57, 58, 59, 60, 66, 102, 112, 114, 120, 122, 124, 128, 174, 205, 208, 209, 210, 212, 214, 223, 228 12, 39, 41, 42, 47, 68, 74, 96, 98, 100, 108, 166, 188, 209, 213, 217, 219, 228 59, 174, 176, 229 212, 229 136, 229 11, 13, 21, 22, 23, 24, 26, 28, 35, 41, 48, 51, 58, 59, 66, 68, 126, 150, 166, 168, 174, 176, 178, 197, 208, 214, 216, 217, 218, 224, 225, 229, 230 203, 216, 217, 229

Objects apiary 9, 10, 13, 60, 138, 142, 144 cellar 9, 10, 13, 48, 68, 74, 80, 84, 86, 88, 90,

98, 100, 108, 110, 124, 188, 197 earth house 10 farmstead 8, 9, 10, 13, 41, 66, 67, 68, 70, 74, 76,

78, 90, 92, 98, 108, 112, 132, 134,

156, 166, 194 granary 9, 10, 13, 68, 70, 80, 92, 98, 100, 108, 110, 197 hayrack 207 hearth room 74, 80, 82, 86 icehouse 45, 46, 47, 48, 64, 67, 120, 124, 126, 208 mill 10, 13, 60, 132, 134 pigsty 37, 38, 92, 138 pond 28, 118, 122 sawmill 10, 13, 132, 134 shrine 52, 53, 62, 66, 68, 146, 148, 150, 194 stone shelter 46 storehouse 86, 108 water cistern 118 well 8, 9, 11, 13, 15, 20, 35, 42, 43, 54, 58,

60, 112, 114

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

235

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

236

Viri Bibliography

237

Alberti, G 985 Achenza,M 2005 Acovitsioti, H A 1996 Aleksandrova,B 1967 Anatti, E 1985 Aterini, B 2007 Belingar, E 2011 Berge,B 2003 Bogataj,J 1981 Boira, M P 2012 Calligaris, R 1985 Cevc,T 1993 Cevc,T ed 1997 Cinotti, N et al Correia,M 2007 Cossutta, R 2001 Cruz, O J Djakovič, B 1998 Doli,F 2001 Egenter,N 1992 Egenter,N 1994 Fikfak, A 2010 Fister,P 1986 Fister,P 1993 Fister, P 1994 Fletcher,B 1996 Frattari,A 2000 Freudenreich, A 1972 Fučić, B 2001 Gabrijelčič,P 2002 Geister, S 2004 Grafik, I 1995 Grobovšek,J 2003 Guacci, A 1982 Guillaud,H 2008 Guštin, M 2011 Hernandez, V 1993 Horvatić, B 1999 Horvatić, B 2000 Horvatić, B 2002 Hrobat, V K 2011 Ivekovič, C 1925 Juvanec,B 1995 Juvanec, B 2000 Juvanec,B 2001 a Juvanec,B 2002 b Juvanec,B 2003 a Juvanec,B 2004 a Juvanec,B 2004 b Juvanec,B 2005 Juvanec, B 2006 Juvanec,B 2006 a Juvanec,B 2006 b Juvanec,B 2006c Juvanec, B 2006d Juvanec,B 2007 a

Notizie su alcuni stagni di Trieste Atti Mus.civ.Stor.nat 37, Trieste HOUSES AND CITIES BUILT IN EARTH Argumentum, Lisboa De neiges en glaces ASER, Le Val RUSSKIE ISTORIČESKI ETNOGRAFIČESKI ATLAS Nauka, Moskva I SARDI Jaca Books, Milano Le giacciaie Alinea, Firenze Uporaba kamna v življenju Kraševcev AR 2011/3 p 71 - 78, Ljubljana THE ECOLOGY OF BUILDING MATERIALS Architectural Press, Amsterdam Mlini na Dolenjskem, doktorska naloga Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Ljubljana LES NEVERES DELA PROVINCIA DE CASTELLO Ajuntament, Ares Maestrat Gli stagni della Provincia di Trieste Atlante Supl. 36, 1 – 128, Trieste SLOVENSKI KOZOLEC AGENS, Žirovnica PASTIRSKE STAJE, zbornik SAZU, Ljubljana L'Acqua, il freddo, il tempo Alinea, Firenze TAIPA NO ALENTEJO Argumentum, Lisboa Narečna podoba Križa pri Trstu Koper El Comercio de la neve Generalitat Valenciana, Valencia The cupoaled stone shelters and abodes Irish Journal of Ant 3 p.91-96, Dublin ARKIT. TRADICIONALE POPULLORE KOSOVES Dukagjini, Prishtina ARCHITECTURAL ANTHROPOLOGY Structura Mundi, Lausanne SEMANTIC AND SYMBOLIC ARCHITECTURE Structura Mundi, Lausanne Istrska tradicionalna arhitektura Glasnik SED 48, Ljubljana UMETNOST STAVBARSTVA NA SLOVENSKEM Cankarjeva založba, Ljubljana ARHITEKTURNE KRAJINE IN REGIJE SLOVENIJE MOP RS, Ljubljana Nove smernice v raziskovanju v: Zbornik int. konf. AA 94, Ljubljana HISTORY OF ARCHITECTURE Butterworths EDIFICI RURALI DEL TRENTINO Universita di Trento, Trento Kako narod gradi na ogoljenom krasu Zagreb TERRA INCOGNITA OCS, Zagreb RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana SEČOVELJSKE SOLINE Kmečki glas, Ljubljana Adatok a fustoshaz, Nyugat Dunantul nepi epitesz, Pro renovanda cultura, Szentendre DOKTRINA 1, ICOMOS Int. Charters ICOMOS, Ljubljana Un esempio di architettura spontanea del Carso triestino Del Banco Editore, Trieste TERRA INCOGNITA, Preserving Earthen Arch.

Argumentum, Lisboa Gradišča, odsevi prazgodovinske poselitve AR 2011/3 p27-32, Ljubljana ENCICLOPEDIA DE MENORCA, Arqueologia OCM, Cuitadella Puntarske komarde iz 1577 SACE 19/2000, Punat Mrgari, Flower Shaped Sheepcote Alps Adria Conference, Ljubljana Oval Dry Stone Thatched Sheepcote ALPE ADRIA C. 12/p 90, Ljubljana Ustno izročilo o kraški krajini AR 2011/3 p 41-46, Ljubljana Bunje, cemeri, poljarice Zbornik kralja Tomislava p 413, Zagreb Vodnjaki / The Wells, raziskava ICEA, Coventry Šuplja gromila, Šibenik Prostor 71/72 p 43-53, Zagreb Reinventer les abris en pierre UNESCO/ICOMOS Canada, Montreal Six Thousands Years and more UNESCO / ICOMOS France, Paris El bombo, La Mancha Prostor, znanstveni časopis, Zagreb Vernakularna arhitektura, kompleksnost preprostosti, AR Arhitektura raziskave, Ljubljana Desenvolumpament de construccio Pedra seca 8/2004 p 10-14, Barcelona KAMEN NA KAMEN I2, Ljubljana KULTURA BIVALNEGA PROSTORA UL Pedagoška fakulteta, Ljubljana Tan leyos y tan cerca, v: Piedras con raices 14, 29-40 ARTE, Caceres Chischner, nepravi sorodnik kozolca LES 7 06 ZLS, Ljubljana VERNACULAR ARCHITECTURE OF MALTA Xpeditions, Universite de Leuven Chischner, naprava za sušenje v Švici LES 58/10, ZLS, Ljubljana KOZOLEC I2, Ljubljana University, Ljubljana

238

Juvanec,B 2007 b Kozolec kot tehnični spomenik, v: ŽIT 1/07 TZS, Ljubljana Juvanec,B 2008 CHOZO DE EXTREMADURA, JOYA EN PIEDRA ARTE , Caceres Juvanec,B 2008 a Hvalnica lesu, v: LES 7

Zveza lesarjev Slovenije, Ljubljana Juvanec,B 2008 b Basics of Proportional Systems in Architecture Prostor, znanstveni časopis, Zagreb Juvanec,B 2009 ARHITEKTURA SLOVENIJE 1, Alpski del

ARCHITECTURE OF SLOVENIA 1, Alpine Part, I2 in Univerza v Ljubljani, Ljubljana Juvanec,B 2010 ARHITEKTURA SLOVENIJE 2 , Severovzhod

ARCHITECTURE OF SLOVENIA 2, Northeast, I2 in Univerza v Ljubljani, Ljubljana Juvanec,B 2010 a Pozzo Sacro Sant’Anastasia, Sardara v: Piedras con raices 1/10, ARTE, Caceres Juvanec,B 2010 b SLOVENSKI ČEBELNJAK Univerza v Ljubljani in ČZS, Ljubljana Juvanec,B 2011 ARHITEKTURA SLOVENIJE 3, Osrednji pas

ARCHITECTURE OF SLOVENIA 3, Central part I2 in Univerza v Ljubljani, Ljubljana Juvanec, B 2011a Kamen, Kras, arhitektura AR 2011/3 p 5-14, Ljubljana Juvanec, B 2011b Stare i nove ideje značajnih intervencija Zbornik 6. int konf. Min. kulture, Banjaluka Juvanec, B 2011c Corbelling of Mediterranean Mecca: Earthen Domes, ETS, Pisa Juvanec, B 2012 ARHITEKTURA SLOVENIJE 4 , Južna hribovja

ARCHITECTURE OF SLOVENIA 4, Southern Hills i2 in Univerza v Ljubljani, Ljubljana Kajzelj, 1997 BOVŠKA HIŠA Debora, Ljubljana Kale, J 2010 Prijedlog modela inventarizacije suhozida Prostor 18 p 453-467, Zagreb Kajzelj, M 2010 BOVŠKO OD DOLINE DO PLANINE Debora, Ljubljana Kolenc, N ur. 2012 KRAŠKA HIŠA, priročnik za prenovo Občina Komen, Komen Kopač, V 1996 Velikoplaninska pastirska bajta Traditiones 25/96, SAZU, Ljubljana Kozar,M ur 1996 ETNOLOŠKI SLOVAR SLOVENCEV NA MADŽ.

ZSM, Savaria Muzeum, Monošter Kranjc, A ur. 1997 KRAS, SLOVENE CLASSICAL KARST ZRC SAZU, UNESCO, Ljubljana Kranjc, A 2011 Pomen Krasa za krasoslovje AR 2011/3 p 23-26, Ljubljana Kunej,T 2002 Repnice Občina Brežice, Brežice Kuhar, B 1966 Včeraj in danes v Škocjanskih hribih Slovenski etnografski muzej,Ljubljana Kuljaj, I 2003 Zidanice, vinske kleti Magnolija Kunej, T 2002 Repnice Občina Brežice, Brežice Kušar, J 2006 Različnost znanstvenih raziskav AR Arhitektura raziskave 06/1, Ljubljana Laguna, E e tal 2005 Diversidad y conservacion de los ambientes karsticos Generalitat Valenciana, Valencia Lah, L 1994 PRENOVA STAVBNE DEDIŠČINE - KRAS Dolenjska založba, Novo mesto Langhein, J 2000 Was ist Proportion, v: Ordo et Mensura vi Scripta Mercaturae Verlag, Berlin Lassure,C 2004 CABANE EN PIERRE SECHE DE FRANCE Edisud, Aix en Provence Lassure,C 2008 LA PIERRE SECHE, MODE D’EMPLOI Eyroles, Paris Le Corbusier 1963 MODULOR L’architecture d’aujourd’hui, Boulogne Leinfellner, W 1965 Structur und Aufbau wiessenschaftlicher Theorien Wien Lokar, J 1912 Belokranjska hiša Carniola III/1, str 1-27, Ljubljana Ložar,R 1944 Kmečki dom in kmečka hiša Klas, Znanstvena knjižnica, Ljubljana Maher, I ur. 2007 OKROGLA VODA: priročnik o kalih Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana May, J 2010 HAND MADE HOUSES Thames and Hudson, London Martin-Galindo, J 06 LA ARQUITECTURA VERNACULA Disputacion de Badajoz, Badajoz Melik,A 1931 Kozolec na Slovenskem Razprave znanstvenega društva, Ljubljana Mihevc, A ur. 2005 VODA IN ŽIVLJENJE V KAMNITI POKRAJINI Založba ZRC, Ljubljana Mileto,C Vegas,F 2008 HOMO FABER Mancomunidad, Ademuz Moser,O 1974 DAS BAUERNHAUS Landesmuseum, Klagenfurt Mušič,M 1963 ARHITEKTURA SLOVENSKEGA KOZOLCA Zalozba Obzorja, Maribor Nenadovič, S M 2002 ILUSTRIRANI REČNIK IZRAZA U NARODNOJ ARHITEKTURI Prosveta, Beograd Olafsson,G 2000 REC. MEDIEVAL FARM IN THORSARDALUR National Museum, Reykjavik Oliver,P ed 1997 ENCYCLOPEDIA OF VERNACULAR ARCHIT Cambridge University Press, Cambridge Oliver,P 2003 DWELLINGS, The Vernacular House World wide Phaidon, New York Oliver,P 2006 BUILT TO MEET NEEDS: VERNACULAR ARCH Cambridge University Press, Cambridge Opolovnikova, E 1998 DEREVO I GARMONIJA Opolo, Moskva Polli, S 1989 Stagni e vasche d’acqua di Gabrovizza Alpi Giulie 83, 27-40, Trieste Polli, S 2000 Stagni e raccolte d'acqua da Rupingrande Alpi Giulie 94, 17-34, Trieste Polli, E 2003 Stagni e raccolte d'acqua fra Ceroglie Alpi Giulie 97/2, 80-98, Trieste

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

239

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Polli, E 2009 Le casite del Carso Triestino CAI xxx Ottobre, Trieste Potokar,R 2002 GORENJSKA, ARHITEKTURNI VODNIK Saving, Ljubljana Pseiner, J 1822 Die verbesserte zweckmaessigere Getreide Harfe Wien Rappoport, A 199o Form, Culture and Materials Arch. in pietra a seco, Fasano Renčelj, S 2008 KRAS KAMEN IN ŽIVLJENJE Libris, Koper Renčelj, S Lah, L 2008 KRAŠKA HIŠA IN ARHITEKTURA KRASA Libris, Koper Rihtar, F Zupančič, T 1996 PROSTOR MESTA Univerza v Ljubljani, Ljubljana Rihtar, F in K 1996 KOHERENCE PROSTORA UL Fakulteta za arhitekturo Ljubljana Rom, J 2011 La pedra seca en Lanzarote Pedra seca 8/11, Barcelona Rucli, E 1998 KOZOLE, monumento / spomenik Lipa, Špeter Sapač, I 2011 GRAJSKE STAVBE V ZAHODNI SLOVENIJI: Kras Viharnik, Ljubljana Snoj, M 1997 SLOVENSKI ETIMOLOŠKI SLOVAR Ljubljana Steimer-Herbet, T 2001 Le bronze ancien du Ramlat as-Sabatayn (Yemen) Paleorient 27/1, Paris Steimer-Herbet, T 1999 MONUMENTS FUNERAIRES MEGALITHIQUES AU PROCHE ORIENT, Editions Errance, Paris Stepinac, F T 1988 Paleontološka istraživnja kamenih poljskih kučica Problemi Severnog Jadrana 6, Rijeka Šarf,F 1971 Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu Slov. etnografski muzej, Ljubljana Ščukovt, A 1998 Vinogradniška zavetišča in gruntne bajte Etnolog 8/59 p 117-129, Ljubljana Šrajer, F ur 2012 GRADIMO U KAMENU Slobodna Dalmacija, Split Titl, J 1988 VODNI MLINI V SLOVENSKI ISTRI Lipa, Koper Titl, J 1993 PRIMORJE KRASA A – Ž GP Pomurski tisk, Murska Sobota Tomšič, Č B 2011 Kras2o11: Izkušenjsko učenje AR 2011/3 p 37-40, Ljubljana Trebec, N 2004 Vodni viri na Ostrožnem vrhu Kras 67, 14-17, Ljubljana Trebec, N 2009 Krajevni govor Ostrožnega brda v Brkinih KRAS 97/98 s. 82, Ljubljana Valsecchi, 1999 Die Scheegrotten des Monte Generoso Migros, Capolago Valvazor,JV 1689 SLAVA VOJVODINE KRANJSKE, ponatis 1984 Mladinska knjiga, Ljubljana Vardjan, F 1994 Kal, starodavni zbiralnik vode Kras 3, 36-38, Ljubljana Vegas,F, Mileto,C 2007 RENOVAR CONSERVANDO Municipio Rincon A., Ademuz Vegas, F, Mileto, C 2010 APRENDIENDO A RESTAURAR Generalitat Valenciana, Valencia Vellinga,M ed 2008 VERNACULAR ARCHITECTURE IN THE 21ST Taylor and Francis, London Vellinga/Oliver 2007 ATLAS OF VERNACULAR ARCHITECTURE Cambridge University Press, Cambridge Velušček, A 2010 KOLIŠČARJI ZRC SAZU, Ljubljana Vilfan, S 1970 Kmečka hiša v: Gosp. in družbena zgodovina Slov., SAZU, Ljubljana Vitruvius 1825 DE ARCHITECTURA LIBRI DECEM, ponatis 1999 Institut za gradjevinarstvo, Zagreb Werner, P 1988 DAS BUNDWERK Callwey, Muenchen Zaccaria, ed 1990 ARCHITETTURA IN PIETRA A SECCO SCHENA Editore, Fasano Zaccaria,C 1999 LA CATALOGAZIONE DEL PATRIMONIO Adriatica, Bari Zadnikar,M 1991 SLOVENSKA ZNAMENJA Družina, Ljubljana Zaragoza,C 2000 ARQUITECTURA RURAL PRIMITIVA EN SECA Colleccio Politecnica 10, Valencia Zbašnik,M/Kresal,J 2002 POVRŠINSKA OBDELAVA GRADIV V ARHITEKTURI UL Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Zupančič,D 2003 SARDINIJA, ARHITEKTURA KAMNA UL Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Zupančič,D 2003a Vernakularna arhitektura in ekonomika gradnje AR Arhitektura raziskave, Ljubljana Zupančič,D 2009 Economy and Common Sense Mediterra (Craterre Grenoble), Cagliari Zupančič, D 2009a Sveti vodnjaki na Sardiniji, Su Tempiesu AR 2009/1: 82, Ljubljana Zupančič,D 2010 Hiska at Kras, Slovenia Stonechat 21:6, Caernarfon Zupančič, D 2011 Splošni oris ekonomike AR 2011/3 p 15-22, Ljubljana Žiberna,I et al 2004 Teorija in praksa regionalizacije Slovenije Pedagoška fakulteta UM, Maribor Židov, N 2010 Rovaši Slovenski etnografski muzej, Ljubljana + www.volcjigrad.com Kraško – slovenski slovar www.stoneshelter.org The Stone (Juvanec)

240

242

IzvleÄ?ki Abstracts

243

Izvleček

Arhitektura Slovenije predstavlja vrsto petih knjig: Alpe, Severovzhod, Osrednji pas, Južna hribovja in ta knjiga, Kraški svet.

Najpomembnejši element knjig je teoretski uvod v obliki znanstvenih študij, ki si sledijo takole: 1 Postavitev v prostor, 2 Arhitektura gline, 3 Kultura bivanja, 4 Les in 5 Kamen.

Knjiga 5, Kraški svet obravnava območja s kraškimi značilnostmi, ob matičnem Krasu ves prostor med Notranjsko, slovensko Istro, Primorjem in Brdi.

Teorija: Kamen Prvi poseg človeka v prostor predstavlja umestitev pračloveka v stalno bivališče. Začne z jamo, kjer narava krije pet stranic, enega aktivno varuje človek. Arhitektura se začne, ko to stranico pozida, da varuje družino in imetje in si s tem zagotovi preživetje.

Kamen je naravni material, ki ga je pračlovek posvojil že ob svojih prvih začetkih, ko je oblikoval zaščito in bivališče. Narava je neverjeten učitelj, didaktičen in uspešen. Imeniten gradbeni material, dosegljiv in obvladljiv kamen prinaša v arhitekturo velike dosežke. Tehnike konstruiranja: brez veziva, vezivo, umetni kamen - so elementi gradnje. Masivne skale ali kamni so na plodnem polju odvečen material. Čiščenje polja (kamen iz zemlje) veča njegovo plodnost, stranski rezultat je preobilica kamna. Kamen v kupu, gomili, v času preprosto izgine. Edina možnost, da ga obdržimo skupaj, je konstrukcija. Če pa že imamo konstrukcijo, naj bo vsaj koristna.

Konstrukcije po namenu se začnejo s kupom kamenja, z grižo, grubljo, nadaljujejo pa z možicem, tlakom, zidom, škarpo. Kot objekt arhitekture pa so tu zatočišča (za orodje, hrano, za človeka in za živali), svetišča, grobnice, vodnjaki, vodna zajetja in zbiralniki, ledenice, peči (za sušenje in za peko) hrane, sadre, apna), kamnite konstrukcije kot okvir za čudež in končno hiše (kot posamična hiša, kraška domačija, vas, mesto in seveda kašče, kleti, hlevi, seniki in še marsikaj). Tako sega kamen od detajla do zgradbe, urbanizma in tudi do prostorskega načrtovanja v krajini.

Arhitektura je vedno sestav potreb (uporabe) in konstrukcije: vidnost in lepota sta le rezultata prvih dveh. Najpreprostejša je vernakularna arhitektura, a kamen je najpomembnejši material tudi klasične (med Egiptom, Grčijo in vse do Rima, potem pa spet v stilih, konstruktivno od romanike do gotike, dekorativno pa v poznejših obdobjih).

Kamen v detajlu je na Krasu vedno odraz misli in spretnosti kraškega človeka.

Kamnita gradnja v okolju, vplivi in izgled, značilnosti: to so elementi, ki vplivajo na krajino, na njeno vidnost in prepoznavnost.

Pomen kamna med ljudmi je bil vedno spoštljiv: tak, kot ga kamen tudi zasluži.

Kamen kot gradbeni material v bodočnosti postaja vse bolj statusni simbol in obloga.

Kamen v okolju je brezčasen, vedno uporaben, moderen in blizu človeku. Na Krasu in v življenju kraškega človeka je tako pomemben, da mu tega ni odvzela niti politika.

Vsaka knjiga je razdeljena na teoretski uvod, na predstavitev po objektih, čemur sledijo indeks, viri in slovarček. Slike so opremljene s podatkom o lokaciji z GPS podatki.

244

Abstract

Architecture of Slovenia is a series of five books: The Alps, Northeast, Central Partt Southern Hills and this book, The Karst.

The most important element of the books is the theoretical introduction in the form of scientific studies, in the following order: 1 Positioning in Space, 2 Earthen Architecture, 3 Culture of Living, 4 Wood and 5 Stone.

Book 5, The Karst deals with the region with karstic characteristics, together with the central Karst, the entire area covering Notranjska, Slovene Istria, Primorje and Brdo.

Theory: Stone Man's first intervention in space was when prehistoric man provided himself with a permanent residence. It starts with a cave, whereby nature covers five faces, man actively protects one. Architecture starts when he builds these faces himself, to protect his family and property and thus ensure survival.

Stone is a natural material, which prehistoric man adopted from his very first beginnings, when he created a shelter and residence. Nature is an extraordinary teacher, didactic and successful.

This excellent building material, stone, available and that man could master, has brought great achievements to architecture.

The techniques of construction: without binding, with binding, artificial stone, are elements of building.

Clearing the fields (rocks from the ground) increases its fertility; a side effect is an overabundance of stone. Stone in a heap, a mound, in time simply disappears.

The only possibility of holding it together is with a construction. If we have a construction, it should at least be useful.

Constructions with purpose start with a pile of stones, then surrounded by a wall, ‘griža’ and ‘grublje’, and continue with a cairn, paving, wall or scarp. As objects of architecture, here too are shelters (for tools, food, for man and for animals), shrines, tombs, wells, water capture and collectors, icehouses, stoves (for drying and for baking food, for firing gypsum or lime), stone constructions as a frame for miracles and, finally, houses (as individual house, Karst farmstead, village and town and, of course, granaries, cellars, stables, hay barns and many other structures). Use of stone, therefore, ranges from details to construction, urbanism and also spatial planning in the landscape.

Architecture is always a product of need (use) and construction: visibility and beauty are only a result of the first two. Vernacular architecture is simplest, but stone is also the most important material in classical architecture (from Egypt,

ARHITEKTURA SLOVENIJE, KRAŠKI SVET

Greece, all the way to Rome, and then again in styles, constructively from the Romanesque to Gothic and decoratively in later periods).

Stone in details on the Karst is always a reflection of the thought and skill of Karst man. Stone building in the environment, influences and appearance: these are elements that affect the landscape, its appearance and identity.

People’s attitude to stone has always been respectful: such as stone deserves.

Stone as a building material in the future is becoming increasingly a status symbol and cladding.

Stone in the environment is timeless, always useful, modern and close to man. On the Karst and in the life of Karst man, it is so important that even politicians can't take it away.

Each book is divided into a theoretical introduction, presentation of objects, followed by index, references and glossary. Data on the location with GPS data is included with the pictures.

245

ARCHITECTURE OF SLOVENIA, THE KARST

Auszug

Die Architektur Sloweniens umfasst fünf Bücher: Alpen, Nordwesten, Zentraler Teil, Südliche Gebirge und dieses Buch Kras (die Welt des Kras).

Das wichtigste Element der Bücher ist die theoretische Einführung in Form von wissenschaftlichen Studien in folgender Aufstellung:1 Raumaufstellung, 2 Architektur aus Ton, 3 Die Kultur des wohnens, 4 Holz und 5 Stein.

Buch 5, Kras (die Welt des Kras) erörtert die Gebiete mit den Merkmalen von Kras, neben dem heimatlichen Kras, der gesamte Raum zwischen Notranjsko, der Slowenischen Istra, Primorje und Brda.

Theorie: Stein Der erste Eingriff des Menschen im Raum ist die Darstellung und Platzierung des prähistorischen Menschen in seinem ständigem Wohnraum. Es beginnt mit der Höhle, wo die Natur alle fünf Seiten schützt und aktiv den Menschen. Architektur beginnt, wenn man diese Seite einmauert, das die Familie und sein Eigentum geschützt wird und somit das Überleben sicherstellt.

Stein ist ein natürliches Material, den der prähistorische Mensch schon zum Anfangszeiten adoptierte und zum Schutz und Gestalten des Wohnraums nutzte.

Die Natur ist ein erstaunlicher Lehrer, didaktisch und erfolgreich.

Ein großartiger Baustoff, die Zugänglichkeit und Kontrollierbarkeit erbringt in der Architektur großartige Errungenschaften. Konstruktionstechniken: ohne Bindemittel, Bindemittel, Kunststein – sind die Bauelemente. Solide Felsen oder Steine sind auf einem fruchtbarem Feld überschüssiges Material.

Säuberungen der Felder (Gestein aus der Erde) erhöht seine Fruchtbarkeit, der Nebeneffekt ist eine Fülle von Stein. Gestein auf einem Haufen wird zum Grabhügel, mit der Zeit verschwindet er. Die einzige Möglichkeit, es zusammen zu halten, ist die Konstruktion. Und wenn man schon eine Konstruktion hat sollte sie auch nützlich sein.

Die Konstruktion nach seiner Bestimmung beginnt mit einem Haufen von Steinen, mit (griža), (grublja) und wird mit Steinmännchen, Pflasterung, Mauer, Stützmauer fortgesetz. Als Architekturobjekt dient es als Zufluchtsort (für Werkzeug, Nahrung, für Mensch und Tier), Tempel, Gräber, Brunnen, Stauseen und Speicher, Eiskeller, Ofen (zum Trocknen und Backen, Lebensmittel, Gips, Kalk), Steinbauten als Rahmen für Wunder und schließlich Häuser (als einzelnes Haus, Kras Bauernhaus, Dorf, Stadt und natürlich als Scheune, Keller, Stallungen, Scheunen und vieles mehr). Somit reicht der Stein vom Detail zum Gebäude, Stadtplanung und auch zur Raumplanung der Landschaften.

Architektur ist immer das Gefüge von Bedürfnissen (Verwendung) und der

Konstruktion: die Erkennbarkeit und Schönheit sind nur das Ergebnis der ersten beiden. Die häufigste ist die vernaculare Architektur, der Stein ist das bedeutendste Material auch der klassischen, (zwischen Ägypten, Griechenland, bis hin zu Rom, aber dann wieder die Stile konstruktiv von der Romanik zur Gotik, dekorativ in den Folgeperioden).

Stein im Detail ist im Kras immer ein Ausdruck des Gedanken und der Geschicklichkeit der Kraser Menschen. Steinbauten in der Umwelt, die Einflüsse, das Aussehen, die Merkmale: das sind die Elemente, die die Landschaft beeinflussen, ihr Aussehen und Erkennbarkeit.

Die Bedeutung des Steins zwischen den Menschen war immer respektvoll: so wie der Stein es auch verdient. Stein als Belag und Statussymbol wird immer beliebter und ist das Baumaterial der Zukunft.

Der Stein in der Umwelt ist zeitlos, immer verwendbar, modern und dem Menschen nah. In Kras und im Leben der Kraser Menschen ist er so wichtig, das er sich dies auch von der Politik nicht wegnehmen lies.

Jedes Buch ist auf die theoretische Einführung aufgeteilt, auf die Präsentation der Gebäude, dem der Index, die Quellen und das Wörterbuch folgt. Die Bilder sind mit den Standort-Daten und den GPS-Daten ausgestattet.

246

Résumé

L’architecture de la Slovénie est composée de cinq volumes : les Alpes, le Nord-est, la Slovénie centrale, les Collines du sud et le volume que voici, le Monde du Karst.

L’élément le plus important de ces livres est l’introduction théorique présentée en forme d’études scientifiques qui se suivent ainsi : 1) L’emplacement dans le paysage, 2) L’architecture d’argile, 3) La culture de l’habitat, 4) Le bois et 5) La pierre. Le volume 5, intitulé le monde du Karst, traite de toute la contrée qui s’étend du Karst d’origine à la région de Notranjska ainsi que de l’Istrie slovène jusqu'à la région de Primorska et de Brdo et de ses particularités karstiques.

Théorie : La pierre La première intervention faite par l’homme dans son environnement est l’établissement de l’homme préhistorique dans un domicile permanent. Tout commence avec la caverne, où la nature offre cinq côtés et où l’homme ne doit qu’en défendre un seul activement. L’architecture commence là où l’homme construit un des côtés afin de protéger sa famille et ses biens et de garantir sa survie.

La pierre est un matériau naturel que l’homme préhistorique conquiert dans ses tout premiers débuts déjà, alors qu’il se façonne son refuge et sa demeure. La nature est une vraie maîtresse qui fait preuve de qualités didactiques et de succès.

Comme matériau de construction la pierre est accessible et maniable et permet de grandes performances dans l’architecture. Les techniques de construction sans liant, le mortier à liant et la pierre artificielle sont des éléments de construction.

Les roches ou les pierres sont des matériaux superflus sur les champs fertiles.

Afin d’améliorer la fertilité de la terre, les champs sont débarrassés des pierres.

Le résultat est un excès de pierres. Les amas de pierres et les cairns disparaissent au cours du temps. Le seul moyen de les conserver est de les construire. Et si déjà construire, alors autant qu’il s’agisse de quelque chose d’utile. Les constructions intentionnelles commencent avec un tas de pierres et continuent avec des cairns, des pavés, des murs et des murs de soutènement. Comme objets d’architecture il y a les abris (pour outils, aliments, pour les hommes et les animaux), les temples, les tombes, les puits, les réservoirs et collecteurs d’eau, les glacières, les fours (pour sécher et cuire les aliments, le plâtre, la craie), des constructions de pierre comme cadre pour des merveilles et finalement les maisons (maison individuelle, ferme du Karst, village, ville et bien sûr greniers, étables, fenils etc. Ainsi on peut dire que la signification de la pierre s’étend du détail d’un bâtiment, jusqu'à l’urbanisme et à l’aménagement du territoire dans une région.

L’architecture est toujours un assemblage de besoins (utilisation) et de

construction et sa perceptibilité et sa beauté n’en sont qu’un résultat. Sa forme la plus simple est trouvée dans l’architecture vernaculaire et la pierre en est le matériau le plus important. Il en était déjà ainsi dans l’architecture classique (l’Egypte, la Grèce et Rome, les styles et les constructions romanes et gothiques, ou comme décorations dans des époques plus récentes).

Dans la région du Karst, la pierre, dans ses détails, a toujours été l’expression de l’esprit et de l’habileté de ses habitants. La construction de pierre placée dans son entourage, son influence, apparence et ses caractéristiques forment les éléments qui influencent le paysage, son évidence et sa perceptibilité.

Les gens ont toujours beaucoup respecté l’importance de la pierre. Et ce respect est bien mérité. Comme matériau de construction de l’avenir, la pierre devient de plus en plus un symbole du statut social ainsi qu’un matériau de revêtement.

La pierre dans son entourage est intemporelle, toujours utilisable, moderne et proche de l’être humain. Dans les environs et la vie de l’homme du Karst l’importance de la pierre est telle que même la politique n’a pas réussi à la remplacer.

Chaque volume est compartimenté en introduction théorique, en présentations d’objets différents, en index, liste des sources et glossaire. Les images sont accompagnées d’une description du lieu et des données GPS.

248