Gospodinjstvo 6, učbenik by VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Gospodinjstvo za šestošolck e učbenik

13,40 EUR

3. izdaja

Gospodinjstvo kE ZA ŠEstOŠOLc GOSPODINJSTVO, učbenik za 6. razred osnovnošolskega izobraževanja

Urednika Mitja Čepič, Iztok Hafner Avtorji Marjana Dermelj Helena Fortič Anamarija Meglič Mitja Sardoč Andreja Širca Čampa Maja Zupančič

Gospodinjstvo za šestošolc(k)e – gospodinjstvo, učbenik za 6. razred osnovnošolskega izobraževanja

Urednika: Mitja Čepič, Iztok Hafner

Lektorirala: Dunja Kaluža

Oblikovanje: Irena Wölle

Avtorji: Marjana Dermelj, Helena Fortič, dr. Anamarija Meglič, dr. Mitja Sardoč, Andreja Širca Čampa, dr. Maja Zupančič

Izdala: i2 družba za založništvo, izobraževanje in raziskovanje d.o.o., Ljubljana, 2014 e-naslov: http://www.i2-lj.si; e-pošta: i2-lj@amadej.si;

Prelom: Visart studio, Ljubljana

Ocena: Blaženka Alič, dr. Tina Kavčič, dr. Tina Vršnik Perše

Za založbo: Iztok Hafner

ilustracije:

Marija Nabernik, Damijan Stepančič ilustracija na naslovnici: Corbis/IPAK Images

Fotografije: 123RF Stock Photos, AP Photo Archive, FA/Bobo, Elena Elisseeva/123RF Stock Photos , Jure Eržen, Dionisio Dias Filho/123RF Stock Photos, Gorenje d.d. - arhiv, Dušan Grča, Primož Kalan, Nuklearna elektrarna Krško - Miran Pribožič, Iztok Hafner, Mark Herreid/123RF Stock Photos, Patricia Hofmeester/123RF Stock Photos, iStockphoto, Worawit Kledkaewjinda/123RF Stock Photos, Matej Košir, Ari Nousiainen/123RF Stock Photos, Andriy Popov/123RF Stock Photos, Janez Pukšič, Bojan Rajšek, Alexander Raths/123RF Stock Photos, Riko hiše d.o.o. - arhiv, Ilya Shapovalov/123RF Stock Photos , Andriy Popov/123RF Stock Photos, Ilya Shapovalov/123RF Stock Photos , Cveto Sonc, Blaž Uršič, Bojan Velikonja, Voranc Vogel, Worawit Kledkaewjinda/123RF Stock Photos, Srdjan Živulovič/Bobo, Recepta za mlečno proseno kašo in kompot iz suhih sliv in hrušk je pripravila Marja Merljak, ostale pa je priredila Blaženka Alič. je zaščitena blagovna znamka. Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je s sklepom številka XXXXXXXXXXX potrdil učbenik Gospodinjstvo za šestošolk(c)e, učbenik za gospodinjstvo v 6. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. Vse pravice pridržane. Brez pisnega soglasja založnika je prepovedano reproduciranje, javna priobčitev, predelava ali kakršna koli druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku vključno s fotokopiranjem ali shranitvijo s pomočjo informacijske tehnologije. Tako ravnanje predstavlja kršitev avtorskih pravic. Tipična stran učbenika je vpisana v register zavarovanih del pri Avtorski agenciji Slovenije pod številko R-085/04. Tisk: XXXXXXXXXXXXXxx Tretja izdaja. Prvi natis. Natisnjeno xxxxxxx izvodov. © I2 d.o.o., Ljubljana, 2014

planet znanja

Draga učenka, dragi učenec! Ko smo začeli pisati ta učbenik, smo se vprašali: Ali je mogoče vsebino predmeta Gospodinjstvo razlagati tako, da bo za učence in učenke zanimiva? Kaj učenci že vedo o teh stvareh in kaj je zanje novo? Kakšne risbe imajo radi? Kar smo napisali ali narisali, smo najprej pokazali učencem. Če so rekli, da se jim ne zdi zanimivo, smo začeli popravljati. Zadovoljni smo bili šele, ko so učenci in učenke rekli: “To je dobro. Ali lahko preberemo do konca?” Upamo, da bo to, kar smo naredili, všeč tudi tebi. Alenka, Anamarija, Barbara, Dušica, Helena, Maja, Mitja in Tina

Gospodinjstvo 6

Kazalo

•

Zgradba učbenika 6

Proizvodnja, Potrošnja in varovanje okolja 8 1.1 1.2 1.3 1.4

Kako dobimo, kar potrebujemo za življenje 10 V okolju povzročamo škodo 12 Kako pridobimo dovolj energije 14 Zaključek 16

planet znanja

O prehrani 18 2.1 Hranilne snovi 20 2.2 Živila, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov 22 2.3 Živila, ki vsebujejo veliko beljakovin – meso 24 2.4 Živila, ki vsebujejo veliko beljakovin – ribe, mleko, jajca in stročnice 26 2.5 Živila, ki vsebujejo veliko vitaminov in mineralov 28 2.6 Sadje in zelenjava 30 2.7 Živila, ki vsebujejo veliko maščob 32 2.8 Kako sestaviti zdrav jedilnik 34 2.9 Prehranjevalne navade 36 2.10 Težave s prehranjevanjem 38 2.11 Kako naj se prehranjujejo učenci 40 2.12 Kupovanje živil 42 2.13 Z živili moramo previdno ravnati 44 2.14 Shranjevanje živil in jedi 46 2.15 Preden začnemo kuhati … 48 2.16 Pripomočki in aparati za pripravo ter obdelavo živil 1 50 2.17 Pripomočki in aparati za pripravo ter obdelavo živil 2 52 2.18 Toplotna obdelava živil 1 54 2.19 Toplotna obdelava živil 2 56 2.20 Dodatki jedem 58 2.21 Zaključek 60

Jedilnik za en dan v tednu 62

• Abecedno kazalo besed iz besednjakov

Gospodinjstvo 6

Zgradba učbenika Ko dobimo prenosni telefon, v navodilih najprej preberemo, kako je narejen in kako deluje. Ta učbenik sicer ni tako zapleten kot telefon. Preden ga začneš uporabljati, si v nadaljevanju oglej, kako je sestavljen.

Uvodni strani na začetku poglavja zaporedna številka in naslov poglavja

Kazalo »zgodb«, iz katerih je sestavljeno poglavje.

še ena sličica na začetku poglavja

Po barvah ločiš to poglavje od drugih.

sličica na začetku poglavja kratek uvod v poglavje

besedilo ob fotografiji

planet znanja

Tu piše, kaj boš v poglavju izvedel/-a.

ENA OD “ZGODB”, KI SO V POGLAVJU NAPISANE NA DVEH STRANEH naslov in zaporedna številka ene od »zgodb« v poglavju

A, B, C in Č so štirje deli iste »zgodbe«.

V besednjaku izveš, kaj pomenijo besede, ki jih morda ne poznaš.

naloga zate

Slika, ki si jo velja ogledati

razlaga pod sliko

Črta, ki povezuje podrobnost na sličici z razlago.

Sedem odraslih, ki so napisali učbenik, ti pošilja SMS.

naslov poglavja

zaporedna številka poglavja in številka strani

ZAKLJUČNI STRANI NA KONCU POGLAVJA Predloga projektov, ki ju lahko izpelješ sam/-a ali skupaj s sošolci in sošolkami. opis postopka na risbi Kaj vse si v poglavju izvedel/-a.

Poglej in preberi. opis predmetov na fotografiji

Gospodinjstvo 6

PROIZVODNJA, POTROŠNJA str. 12

str. 16

V okolju povzročamo škodo

Zaključek

1.2

1.1 Kako dobimo, kar potrebujemo za življenje

1.3

1.4

Kako pridobimo dovolj energije str. 14

str. 10

Trgovci včasih znižajo cene, da bi več prodali. Takrat se lahko zbere množica kupcev. Vsak se boji, da mu ne bi drugi odnesel želenega izdelka. Kaj misliš o takem ravnanju kupcev?

Pogosto slišiš besedo energija. Najbrž že veš, da veliko energije pridobimo iz nafte. Kako pa pridobimo nafto? Na več načinov, enega od njih vidiš na fotografiji. S te ploščadi so v morje in potem še naprej, globoko v dno morja, napeljane cevi, po katerih priteče na ploščad nafta. Ali imamo energije na pretek? Je treba z njo varčevati? Kako lahko varčujemo z njo? V tem poglavju boš dobil/-a odgovore tudi na ta vprašanja.

planet znanja

IN VAROVANJE OKOLJA Ljudje porabimo največ denarja za razne storitve, energijo in za nakup izdelkov, ki jih potrebujemo. Kako ravnati z ostanki izdelkov in hrane? Vsekakor ne tako, kot so ravnali tisti, ki so v gozd odvrgli smeti, ki jih vidiš na fotografiji. Kakšna bi bila Slovenija, če bi vsi prebivalci naše države ravnali tako kot oni?

V tem poglavju boš dobil/-a odgovore na naslednja vprašanja: • Kako in kje izdelujejo izdelke, ki jih uporabljamo? • Kaj so storitve in kdo jih opravlja? • Kam gredo velike količine odpadkov, ki nastanejo v naših domovih? Ljudje drug za drugega opravljajo različne storitve. Z bančnimi uslužbenci se na primer lahko dogovorimo, da bomo v banki najeli posojilo. Če imamo nekaj privarčevanega denarja, nam lahko svetujejo, kam naj ga vložimo.

• Zakaj nekatere odpadke zbiramo ločeno? • V katerih izdelkih, ki jih uporabljamo, so strupene snovi? • Kaj je energija? • Kako pridobivamo energijo? • Bo nekoč zmanjkalo nafte? • Kako pride v naše domove čista voda?

Potrošnja in varovanje okolja

prvo poglavje

1. 1 Kako dobimo, kar

potrebujemo za življenje A

Kako zadovoljimo svoje potrebe • Večino stvari, ki jih potrebujemo, dobimo v trgovinah, kjer kupujemo živila, pijačo, oblačila, obutev, knjige, stanovanjsko opremo, prevozna sredstva in še marsikaj drugega.

Na fotografiji je kmet, ki s poljedelskim strojem (kombanjem) žanje pšenico. Iz stroja pada zrnje, ki ga bodo v mlinu zmleli v moko. Ta bo naprodaj v trgovinah.

• Kako pridejo vsi ti izdelki v trgovine? Vzemimo na primer živila. Kmetje na kmetijah pridelajo večino živil. Svoje pridelke običajno prodajo trgovskim podjetjem. Potrošniki ta živila kupimo v trgovinah in jih nato porabimo. Hrane ne kupujemo le v trgovinah. Kje jo lahko še kupimo?

Večino izdelkov, ki so naprodaj v trgovinah, so s pomočjo strojev izdelali ljudje, zaposleni v tovarnah. Na fotografiji je delavec v tovarni obutve. Ko je obutev izdelana, jo iz tovarne pošljejo v trgovine, kjer jo potrošniki lahko kupimo.

j a

Komunalno – tisto, kar pripada skupnosti vseh prebivalcev nekega kraja. Telekomunikacija – posredovanje informacij, ki omogoča sporazumevanje na daljavo.

Ljudje drug za drugega opravljajo storitve • Nekatere svoje potrebe zadovoljimo tako, da drugi ljudje za nas storijo nekaj koristnega. Ljudje imamo potrebo po urejenem videzu, zato hodimo k frizerjem, ki nas ostrižejo in nam uredijo pričesko. Frizerji za nas opravijo neko storitev. za katero prejmejo plačilo. Kdo zdravstvenemu domu in bolnišnici plača za storitve, ki jih opravijo zdravniki in drugi zaposleni?

planet znanja

Tudi medicinska sestra, ki nam vzame kri za preiskavo, opravi storitev.

Storitve za vse prebivalce nekega kraja • Ljudje, ki so zaposleni v frizerskih salonih, kemičnih čistilnicah in mehaničnih delavnicah, opravljajo storitve za posamezne osebe. • Delavci v podjetju, ki skrbijo za razsvetljavo ulic v nekem kraju, urejajo tržnice ali skrbijo za javna parkirišča, delajo za vse prebivalce tega kraja, za skupnost. Pravimo, da opravljajo komunalne storitve. Seveda moramo storitve komunalnih podjetij plačati. • Komunalna podjetja skrbijo tudi za to, da v vaše stanovanje po vodovodnih ceveh priteče čista voda, odvajajo odpadne vode iz stanovanj in odvažajo odpadke.

Nekatere komunalne storitve danes opravljajo ljudje na enak način kot pred sto leti. Za čiščenje pločnikov na primer še vedno uporabljajo metle.

Katere storitve opravlja komunalno podjetje v tvojem kraju?

Storitve velikih podjetij • Ljudje hranijo in si izposojajo denar v bankah. Delo, ki ga opravijo bančni uslužbenci, imenujemo finančna storitev. • Bančni uslužbenci ljudem tudi svetujejo, kam naj vložijo denar, da bodo zaslužili. To delo pa imenujemo svetovalna storitev. • V šolah in na univerzah učitelji in profesorji poučujejo učence/-ke in študente/-ke. Pravimo, da učitelji in profesorji opravljajo intelektualno storitev. • Velika podjetja, imenovana zavarovalnice, opravljajo zavarovalniške storitve. Kaj pomeni ta izraz? Lastniki avtomobila, hiše ali druge dragocene stvari vsako leto plačajo zavarovalnici neko vsoto denarja. Če se poškoduje avtomobil, ki je Če se njihova lastnina zavarovan, zavarovalnica plača za poškoduje, jim njegovo popravilo. zavarovalnica povrne škodo.

Sošolcem in sošolkam predstavi storitev, ki jo opravljajo blizu tvojega doma. Potrošnja in varovanje okolja

Antena na fotografiji pošilja drugi anteni radijske valove, ki prenašajo sporočila. Prenašanje sporočil na daljavo je telekomunikacijska storitev, ki jo opravljajo telekomunikacijska podjetja. Če uporabljamo njihove storitve, jim moramo za to plačati. Plačamo na primer podjetju, ki poskrbi za prenašanje naših telefonskih pogovorov ali za to, da doma s pomočjo računalnika iščemo podatke, dosegljive na svetovnem spletu.

Ljudje zadovoljimo nekatere svoje potrebe z uporabo različnih izdelkov, ki jih lahko kupimo. Nekateri ljudje opravljajo storitve za druge ljudi: osebne, komunalne, finančne, svetovalne, zavarovalniške, telekomunikacijske in druge storitve.

prvo poglavje

1. 2 V okolju povzročamo škodo A

Računalniški in televizijski zasloni, akomulatorji, razpršilci in čistila vsebujejo strupene snovi, zato jih ne smemo odlagati v zabojnike. Take predmete in snovi moramo odložiti na posebna odlagališča, ki so še bolj zavarovana kot navadna odlagališča.

buldožer naprava za sežiganje plinov

Tovornjak, ki je pripeljal odpadke. naprava za čiščenje vode

Kam z vsemi odpadki • V naših domovih nastaja velika količina odpadkov. To so ostanki hrane, izrabljenih izdelkov, embalaže in še česa. Če bi odpadke preprosto odvrgli v bližini naših bivališč, bi sčasoma povsem prekrili mesta in vasi. Zato odpadke odlagamo v smetnjake, od koder jih delavci komunalnega podjetja s tovornjaki odpeljejo na urejena odlagališča odpadkov ali deponije. b

j a

Embalaža – kar se rabi za zavijanje, zaščito blaga ali izdelkov. Laboratorij – prostor z napravami, s pomočjo katerih strokovnjaki opravljajo različne poskuse; ugotavljajo tudi, ali so v rekah in prsti strupene snovi. Biološko razgradljive snovi – snovi, ki se razkrojijo (razpadejo) in niso škodljive okolju. Škodljivec – žival, ki povzroča škodo, predvsem na poljskih pridelkih.

plastična embalaža

V odlagališču nastajajo plini.

pločevinke in konzerve

papir steklo

Neprepustno dno v jami preprečuje, da bi snovi iz odpadkov pronicale v zemljo.

Risba prikazuje urejeno odlagališče. Ko se jama napolni, jo zasujejo z zemljo. Jama je narejena tako, da se snovi, ki so v odpadkih, ne razširijo po okolici, ampak ostanejo v odlagališču.

Iz starega papirja lahko v tovarnah papirja izdelajo nov papir. Iz česa pa sicer pridobijo surovino za izdelovanje papirja?

planet znanja

Iz odpadnega papirja, stekla, kovine in plastike je mogoče izdelati nove izdelke. To pomeni, da odpadke recikliramo. Zato jih sortiramo po zabojnikih, na katerih je napisano, kaj smemo vreči vanje. V mestih in nekaterih krajih imajo tudi posebne zabojnike za biološke odpadke.

Onesnaževanje voda, prsti in zraka • Človek ne more preživeti brez čiste vode. Voda, onesnažena s pralnimi praški in čistilnimi sredstvi, vsebuje škodljive snovi. Ta voda odteče skozi hišne odtočne cevi v kanalizacijo. Tudi v tovarnah uporabljajo različna sredstva, s katerimi zelo onesnažujejo vodo. Del teh snovi lahko pride v prst in podtalnico.

pogrinjek

razprševanje snovi za zatiranje škodljivcev

Škodljivci, ki se hranijo s poljskimi rastlinami, uničujejo poljske pridelke. Kmetje te škodljivce pogosto uničujejo tako, da po poljih potresejo snov, imenovano pesticid. Poljske rastline vsrkajo pesticide; ko rastline pojemo, pridejo v naše telo tudi pesticidi. Pesticide dež spere tudi v podtalnico, ki je vir pitne vode. Večja količina pesticidov škoduje našemu zdravju, zato je priporočljivo, da kmetje škodljivce preganjajo z ročnim odstranjevanjem, s pomočjo pasti in vab itd.

• V podtalnico lahko zaidejo strupene snovi iz naših domov, tovarn in polj, zato strokovnjaki v laboratorijih preverjajo, ali je voda zdrava za pitje. Pregledujejo tudi, koliko škodljivih snovi je v prsti, v kateri rastejo rastline, ki jih jedo ljudje in živali, in merijo, koliko je v zraku plinov, ki nastajajo v avtomobilskih motorjih, tovarnah, termoelektrarnah …

Na fotografiji je morska obala, polna odpadkov. Ker iz morja pridobimo veliko hrane, vanj ne smemo odlagati odpadkov. Z onesnaževanjem morja zastrupljamo živa bitja, s katerimi se prehranjujemo. Tudi odpadne vode je treba očistiti v čistilnih napravah, preden jih spustimo v morje.

Iz dimnikov hiš in tovarn ter iz avtomobilskih izpušnih cevi gredo v ozračje plini, ki lahko škodujejo našemu zdravju, če jih vdihavamo dolgo časa. Zaradi škodljivih plinov ponekod odmirajo gozdovi.

Zakaj so tovarniški dimniki na fotografiji tako visoki?

Ekološko čiščenje • Čistilna sredstva vsebujejo veliko snovi, ki zelo onesnažujejo in zastrupljajo naše okolje, zato je pomembno, da kupujemo čistilna sredstva, ki čim manj škodujejo okolju. • Lahko pa uporabljamo naravna čistilna sredstva, kot so pralni oreščki za pranje perila ali pa mila, izdelana iz naravnih snovi. Kis odstranjuje maščobe in neprijeten vonj. Uporabimo ga lahko tudi namesto mehčalca za pranje perila. Kuhinjska soda je uporabna za čiščenje delovnih površin v kuhinji.

Skrb za okolje • Če želimo vdihavati čistejši zrak, se moramo manj voziti z avtomobili, pri pranju ne smemo uporabljati preveč pralnega praška, na vrtovih moramo škodljivce ročno odstranjevati. Potrošnja in varovanje okolja

Z limoninim sokom lahko očistimo madeže na kuhinjskem pultu, odstranimo smrad iz odtokov ali vodni kamen z armature. Z rezino limone očistimo umivalnik, kad …

Navedi pet stvari, ki jih doma lahko očistiš z ekološkimi čistili. Kako pa ti skrbiš za čistejše okolje?

V naših domovih nastaja ogromno odpadkov. Odlagamo jih v ločene zabojnike. V nekaterih odpadkih so strupene snovi. Te odpadke odlagamo na posebna odlagališča.

prvo poglavje

1. 3 Kako pridobimo dovolj energije

To je naftna ploščad, s katere vodijo cevi do dna morja in še naprej v globino zemlje, kjer je naftno nahajališče. Nafta od tam po ceveh priteče do ploščadi.

Iz nafte izdelajo bencin.

Ladja (tanker), ki prevaža nafto.

Iz nafte pridobijo tudi plin za gospodinjstva.

Za kaj potrebujemo energijo • Energijo potrebujemo, da se lahko vozimo s prevoznimi sredstvi, da nam je pozimi toplo, da nam svetijo luči, da delujejo računalniki in gospodinjski aparati ter da stroji v tovarnah izdelujejo izdelke. Energijo si lahko predstavljamo kot moč, ki poganja vse te naprave. Kateri pa so viri te moči? Nafta, zemeljski plin, elektrika, premog, vodni tok, sončni žarki ... b

črpalka

nafta

j a

Jedrsko gorivo – snov, ki sprošča energijo. Naprava za prečiščevanje nafte.

Iz nafte izdelajo kurilno olje.

V predelovalnicah, ki jih imenujemo rafinerije, iz nafte izdelujejo koristne snovi, na primer kurilno olje, bencin in gospodinjski plin.

Radioaktivnost – nevidni žarki, ki jih na primer oddaja jedrsko gorivo. Zemeljski plin – plin, ki je nastal v zemlji, kjer so milijone let gnili ostanki rastlin in živali; uporabljamo ga tudi za ogrevanje in kuhanje.

Navedi, kaj vse bi prenehalo delovati, če bi naenkrat zmanjkalo nafte.

Elektrika je vse pomembnejša • V elektriki je moč, ki poganja številne naprave. Pridobivamo jo v elektrarnah. Elektriko proizvajajo posebne naprave, ki jih v vodnih elektrarnah (hidroelektrarnah) poganja vodni tok, v termoelektrarnah pa vodna para. Para nastane zaradi močnega segrevanja vode. Vodo segrevajo s kurjenjem premoga. • Termoelektrarne so velike onesnaževalke okolja. V njih izgorevajo velike količine premoga, pri čemer nastajajo plini, ki škodujejo ljudem, živalim in rastlinam. Kako se imenujejo rudniki premoga v Sloveniji?

planet znanja

Na fotografiji je edina slovenska jedrska elektrarna. Deluje na jedrsko gorivo, ki ga porabi zelo malo. Težava je v tem, da je jedrsko gorivo močno radioaktivno. To pomeni, da oddaja posebno vrsto žarkov, ki so nevarni za vsa živa bitja. Če z jedrskim gorivom ne ravnamo dovolj previdno, lahko povzroči veliko nesrečo. Zato se ljudje, ki upravljajo jedrsko elektrarno, ravnajo po zelo strogih pravilih.

Nekateri viri energije se ne bodo obnovili • Nekateri viri energije se obnavljajo sami od sebe, zato jih ne bo zmanjkalo. Sem sodijo sončni žarki, ki poganjajo sončne elektrarne, rečne vode, ki poganjajo naprave v vodnih elektrarnah, in veter, ki lahko poganja vetrne elektrarne. Vse to so obnovljivi viri energije. • Nekateri drugi viri pa se ne obnavljajo. Pod zemljo ne nastajajo večje količine nove nafte, zemeljskega plina ali premoga. Vseh teh neobnovljivih virov energije bo nekoč zmanjkalo, zato moramo z energijo varčevati. Kako?

Ko kupujemo električno napravo, izberimo takšno, ki porabi manj energije od drugih. Tako bomo tudi sami prispevali k varčevanju z energijo. Kako naj vemo, katera naprava porabi več in katera manj električnega toka? Na napravah so nalepke, kakršno vidiš na levi strani. Na njih so različno obarvani trakovi in črke, nasproti katerim je en sam širši črni trak z veliko črko. Če črni trak kaže proti zgornjemu zelenemu traku, označenemu s črko A, pomeni, da naprava porabi zelo malo električnega toka. Če kaže proti spodnjemu rdečemu traku, označenemu s črko G, pa pomeni, da naprava porabi zelo veliko električnega toka. Pred nakupom električne naprave si moramo ogledati take nalepke.

Poskrbimo lahko, da za ogrevanje svojega stanovanja porabimo malo energije. Okna in vrata moramo dobro zatesniti. Stene lahko obložimo s snovjo, ki ne dopušča, da bi veliko toplote iz notranjosti uhajalo v ozračje. Inženirji konstruirajo hiše, ki porabijo izjemno malo energije. Na fotografiji vidiš eno od teh hiš. Zunanje stene, streha in tla so izdelani tako, da je treba tako hišo pozimi le malo ogrevati.

V katerem kraju v Sloveniji deluje jedrska elektrarna?

Kako bi v vaši šoli lahko zmanjšali porabo elektrike?

Potrošnja in varovanje okolja

Ljudje potrebujemo vedno več energije. Dobimo jo iz obnovljivih ali neobnovljivih virov. Nekaterih neobnovljivih virov energije bo nekoč zmanjkalo, zato skušamo odkriti nove vire energije, predvsem takšne, ki ne škodujejo našemu okolju. Porabo energije lahko zmanjšamo, če z njo varčno ravnamo.

prvo poglavje

1. 4 Zaključek

Projekt

Svoje potrebe zadovoljimo tudi z izdelki, ki jih lahko kupimo. Ljudje za druge opravljajo različne storitve.

Poizvedi, kje je v tvojem kraju najbližje odlagališče odpadkov.

Odpadke ločujemo in odlagamo v ustrezne smetnjake. Delavci komunalnega podjetja jih odvažajo na odlagališča. Paziti moramo, da ne pridejo v naravo izdelki, v katerih so strupene snovi. Priporočljivo je uporabljati izdelke, ki čim manj onesnažujejo okolje. Ljudje potrebujemo vse več energije. Ker se bodo nekateri viri energije izčrpali, bomo morali poiskati nove vire.

KAKO PRIDOBIVAMO ELEKTRIKO V VODNI ELEKTRARNI daljnovod

Jez, za katerim se nabira voda.

Kako v vodni elektrarni nastane električni tok? Voda, zbrana za jezom, pada in zadeva ob lopatice na napravi, ki se zato hitro vrti. V vrteči se napravi je množica žic. V bližini so izredno močni magneti. Če se žice v bližini magnetov hitro premikajo, v njih nastaja električni tok, ki je po daljnovodih speljan do gospodinjstev, tovarn … V termoelektrarni in jedrski elektrarni napravo poganja vodna para.

Vodni tok hitro vrti napravo za pridobivanje elektrike.

planet znanja

Na fotografiji je dekle, ki kupuje v trgovini z rabljenimi oblačili. S takim premišljenim nakupovanjem prispeva k varovanju okolja. Zelo je pomembno, kaj in koliko kupujemo. Premisliti moramo, ali neko stvar resnično potrebujemo. Pomembno je tudi, da kupujemo izdelke, ki jih lahko recikliramo. Pijačo kupujmo v stekleni embalaži, ki jo lahko vračamo. V trgovino hodimo z nakupovalno vrečko iz blaga, ker jo lahko večkrat uporabimo. Tako nakupovanje imenujemo zeleno nakupovanje.

SKRB ZA ČISTO IN ZDRAVO VODO Vodni stolp, v katerem se zbira voda.

Sveža voda se očisti v čistilni napravi.

črpanje vode

podtalnica

Potrošnja in varovanje okolja

Umazana voda teče v čistilne naprave.

Tudi potrošniki imamo obveznosti do trgovin ali izvajalcev storitev. Če na primer naročimo slikopleskarju, da nam prepleska sobo v zeleno barvo, a nam nato barva ni všeč, moramo pleskanje plačati. Kasneje se lahko dogovorimo za drugo barvo in ponovno pleskanje sobe, vendar moramo tudi to pleskanje plačati. Ko kupimo nek izdelek, ga moramo plačati v dogovorjenem roku. Ko najamemo posojilo v banki, se obvežemo, da ga bomo redno in v roku odplačevali. Na fotografiji so kupci, ki plačujejo račune za kupljeno blago. Prečiščena voda se izlije v reko.

Voda je poleg zraka za življenje najpomembnejša snov. Skrbeti moramo, da imamo na razpolago dovolj čiste vode. Po deževju se pod zemeljskim površjem zbira voda, ki jo imenujemo podtalnica. Iz podzemlja jo črpamo v velike zbiralnike, v katerih iz nje odstranimo nečiste delce. Tako očiščena voda po vodovodnih ceveh priteče v stanovanja in tovarne. Uporabljena voda po odtočnih ceveh odteče v čistilne naprave, iz katerih se prečiščena voda izlije v reke ali morja. Žal pa povsod po svetu ni tako, zato ljudje nimajo dovolj čiste vode.

prvo poglavje

O PREHRANI

Živila, ki vsebujejo veliko beljakovin – ribe, mleko, jajca in stročnice

str. 22

Živila, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov

2.2

2.1 Hranilne snovi

str. 26

2.3

2.4

Živila, ki vsebujejo veliko beljakovin – meso

str. 20

str. 24

Sadje in zelenjava

Kupovanje živil

2.13 Z živili moramo previdno ravnati str. 44

2.6

2.5 Živila, ki vsebujejo veliko vitaminov in mineralov

str. 46

str. 28

Shranjevanje živil in jedi

str. 42

2.12

str. 30

2.14

str. 50

Pripomočki in aparati za pripravo ter obdelavo živil 1

2.15

2.16

Preden začnemo kuhati ... str. 48

Mnogi ljudje danes hrane ne pridelujejo sami. Kupijo jo v trgovinah. V nekaterih slovenskih mestih jo lahko kupijo tudi na tržnicah, zlasti sveže sadje, zelenjavo, mlečne izdelke itd.

Ribe so zelo zdravo živilo. Kupimo jih v ribarnicah in živilskih trgovinah. Od kod pridejo ribe na prodajna mesta? Ribiči jih lovijo v morju, rekah ali jezerih. Te ribe imenujemo divje ribe. Ribe vzgojene v ribogojnicah, pa so gojene ribe.

planet znanja

str. 34

str. 38

Kako sestaviti zdrav jedilnik

Težave s prehranjevanjem

2.8

2.7 Živila, ki vsebujejo veliko maščob

2.9

2.10

Prehranjevalne navade

str. 32

str. 54

str. 36

Toplotna obdelava živil 1

2.18

2.17 Pripomočki in aparati za pripravo ter obdelavo živil 2

str. 58

Dodatki jedem

2.19

2.20

Toplotna obdelava živil 2

str. 52

2.11 Kako naj se prehranjujejo učenci str. 40

2.21 Zaključek str. 60

str. 56

Večino kruha danes spečejo v velikih industrijskih pekarnah.

Čeprav brez hrane ne moremo živeti, ni dovolj, da se vsak dan do sitega najemo. Pomembno je tudi, da je naša prehrana zdrava. V jedi naj bi bile vse hranilne snovi, ki jih potrebuje naše telo. To je seveda lahko reči, težje pa uresničiti. Najprej moramo razširiti svoje znanje o prehranjevanju. V tem poglavju boš izvedel/-a: • katere hranilne snovi so v živilih, • kako sestavimo jedilnik, da ne bo nekaterih hranilnih snovi preveč in drugih premalo,

testo za kruh

Nekateri prebivalci Slovenije pridelajo zelenjavo na vrtovih. Obdelovanje gredic, na katerih raste zelenjava, ni le koristno, temveč je za mnoge tudi prijeten način preživljanja prostega časa.

O prehrani

• kako izbrati živila, da nam ne bodo škodovala, • kako živila shranjujemo, • kako pripravimo jedi in kako jih postrežemo, • katere so značilne slovenske jedi, • kaj jedo ljudje v tujih deželah.

drugo poglavje

2. 1 Hranilne snovi A

Telo potrebuje hranilne snovi • Naše telo raste in se razvija. Deluje zato, ker s hrano dobiva hranilne snovi. • S hranilnimi snovmi telo dobi energijo, ki jo za svoje delovanje potrebujejo človekovi organi: srce, možgani, pljuča, ledvice itd. Telo potrebuje energijo tudi za gibanje, rast in razvoj. S pomočjo varovalnih snovi, ki so v hrani, telo postane odpornejše proti boleznim.

Tako kot avtomobil potrebuje bencin, da se lahko z njim vozimo, potrebujemo ljudje hrano, da lahko živimo, se gibljemo in delamo. Bencin je vir energije za avto, hrana pa za ljudi. Vitamin C nas naredi odpornejše proti okužbam. Možgani potrebujejo vitamin E.

Za rast mišic potrebujemo beljakovine.

Telo za delovanje potrebuje energijo.

• Za naše življenje je nujno potrebna tudi voda. Telesu pomaga pri prenosu in raztapljanju različnih snovi ter pri uravnavanju telesne temperature. • Za večino živil velja, da ne vsebujejo le ene hranilne snovi, temveč več. V tem poglavju boš izvedel/-a, katere hranilne snovi prevladujejo v različnih vrstah živil. b

j a

Energija – sposobnost telesa, da opravi delo; tudi električna energija. Živilo – vse, kar se uporablja za prehrano ljudi.

Za rast kosti in zob potrebujemo kalcij in vitamin D.

Seč – odvečna tekočina v telesu, ki jo odvajamo.

V katerih živilih so na risbi navedene snovi, boš izvedel/-a na naslednjih straneh. Voda je snov, iz katere sta kar dve tretjini človeškega telesa. Voda je v krvi, slini, seču, a tudi povsod drugod v našem telesu, saj je pomešana z drugimi snovmi. Ker ves čas izgubljamo vodo, jo moramo nadomestiti. Naše telo potrebuje vsaj 2 litra vode na dan.

planet znanja

Poizvedi, v katerih živilih je veliko vitaminov D, E in C.

Hranilna vrednost živil • Živila v prvi skupini vsebujejo največ ogljikovih hidratov. V drugi skupini živil je največ beljakovin, v tretji je največ vitaminov in mineralov, v četrti skupini pa je največ maščob.

• Hranilne snovi, ki jih potrebuje naše telo, delimo v štiri glavne skupine: 1. ogljikove hidrate, 2. beljakovine, 3. vitamine in minerale, 4. maščobe. • Če poznamo vrsto in količino hranilnih snovi v nekem živilu, lahko ugotovimo njegovo hranilno vrednost.

1 V kruhu, testeninah,

rižu, krompirju, kosmičih itd. je veliko ogljikovih hidratov, ki so pomemben vir energije.

2 Beljakovine so hranilne snovi, iz katerih je zgrajeno naše telo. Veliko jih je v mesu in mesnih izdelkih, mleku in mlečnih izdelkih, ribah, jajcih ...

3 V zelenjavi in sadju je veliko

vitaminov in mineralov. Minerali so v našem organizmu gradbene in zaščitne snovi. Vitamini uravnavajo presnovo in ščitijo organizem pred različnimi boleznimi.

4 V olju, maslu,

margarini, masti itd. je veliko maščob, ki so vir energije.

Zakaj pijemo čaj z limono, ko smo prehlajeni?

Energijska vrednost živil • Morda si težko predstavljaš, da je v neki hrani desetkrat več energije kot v drugi. Kako velike so razlike med živili, prikazuje spodnji stolpčni diagram. 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 jabolko slanina banana fižol govedina čokolada beli kruh maslo koren sir skuta perutnina polenovka jajce sladoled zelena solata margarina mleko krompir čips riž tuna v oljčnem olju klobasa

število kilodžulov v 100 g živila

Na embalaži prehranskih izdelkih piše, koliko kilodžulov (okrajšava kJ) vsebujejo. S kilodžuli merimo energijo, ki je v hrani, tako kot s centimetrom merimo dolžino predmetov. Fant, ki je star 10–13 let, naj bi dnevno s hrano dobil približno 9500 kJ energije, dekle pa približno 8500 kJ. Včasih so merili energijo s kilokalorijami (okrajšava kcal).

živila

Izberi si embalažo beljakovinskega in maščobnega živila. Ugotovi in primerjaj njuno energijsko vrednost. O prehrani

Vsako živilo ima svojo energijsko vrednost. Telo potrebuje energijo za svoje delovanje, rast in razvoj. Iz zaužite hrane in pijače mora zato dobiti vse glavne hranilne snovi.

drugo poglavje

2. 2 Živila, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov A

Škrob • Na risbi so živila, v katerih je veliko ogljikovih hidratov. Ker ta živila vsebujejo veliko škroba, jih imenujemo tudi škrobna živila. Tudi škrob je ogljikov hidrat. • Zapisali smo že, da so ogljikovi hidrati pomemben vir energije za naše telo. Vsi ljudje naj bi jedli veliko tovrstne hrane. b

V naši prehrani naj bi prevladovala živila z veliko ogljikovih hidratov.

j a

Vlaknina – snov v rastlinskih celičnih stenah, ki je koristna za delovanje črevesja. Polnozrnate testenine – živilo, narejeno iz moke, mlete iz celega zrna.

Številne vrste kruha so iz moke. Vendar kruh ni narejen samo iz moke. Katere sestavine so še v njem?

Žita • Ko poleti hodimo ob robu žitnega polja, si lahko od blizu ogledamo žitno klasje. Risbe na desni prikazujejo klasje nekaterih žit, ki uspevajo v Sloveniji, in koruzni storž. Tudi koruza namreč sodi med žita.

Pšenica

Oves

Rž

Ječmen

Koruza

Ajda

• Mlinarji zmeljejo žitna zrna. Tako nastane moka, ki je glavna sestavina mnogih jedi.

Peki večino kruha spečejo iz pšenične moke. Iz katerih žit še pridobivamo moko za kruh?

planet znanja

V žitnih klasih in koruznem storžu so zrna. Ko jih zmeljemo, iz njih pridobimo različne vrste moke.

Iz žit naredijo moko

Mletje pšeničnih zrn

• Na risbi je pšenično zrno. V njegovi ovojnici so pomembne hranilne snovi (vitamini, minerali) in vlaknine. V jedru zrna sta škrob in kalček. Žitno zrno vsebuje tudi beljakovine. vitamini in minerali ter vlaknine

ovojnica

kalček

škrob

• Kako iz zrn dobimo moko? V mlinih valji meljejo pšenična zrna (glej risbo na desni). Mlinarji lahko odstranijo ovojnice zrn iz moke. Tako dobijo posebej moko, ki je skoraj bela, posebej pa zmlete ovojnice, ki jih imenujemo otrobi. Če ne odstranijo ovojnic, dobijo temnejšo moko.

Zrna meljejo med valji. Tako dobijo moko.

Moko presejejo, da iz nje odstranijo ovojnice zrn (otrobe).

• Črnemu kruhu je dodana zmleta ovojnica žitnih zrn, v belem kruhu pa te ovojnice ni, zato je v črnem kruhu več vlaknin, vitaminov in mineralov kot v belem kruhu.

Ko otrobe vrnejo delu moke ...

• Tudi za testenine, ki so narejene iz moke, velja, da imajo polnozrnate testenine več mineralov, vitaminov in vlaknin kot bele.

... dobijo črno moko, iz katere ...

V trgovini vprašaj, katere vrste pekovskega peciva prodajajo.

S pšeničnih zrn odstranijo umazanijo in drobne kamenčke.

Bela moka, iz katere so odstranili ovojnice zrn.

Iz bele moke spečejo beli kruh. ... spečejo črni kruh.

V katerih živilih so še ogljikovi hidrati • Ogljikovi hidrati so tudi v živilih, ki vsebujejo sladkor, na primer v bombonih, tortah, čokoladi, pecivih … Teh živil ne smemo uživati v velikih količinah. • Ogljikovi hidrati so tudi v sadju in zelenjavi.

Na sliki je živilo, ki je pripravljeno iz polnih zrn različnih žit (iz žitnih ovojnic in jeder), zato vsebuje veliko prehranskih vlaknin. Te snovi pospešijo gibanje našega črevesja. Tako bolje prebavljamo hrano, iz črevesja pa se izločajo strupene snovi.

Navedi imena petih živil, v katerih je veliko ogljikovih hidratov.

O prehrani

Ogljikovi hidrati, ki so vir energije, bi morali biti sestavni del vsakega našega obroka. V ovojnici zrn so vitamini, minerali in vlaknine.

drugo poglavje

2. 3 Živila, ki vsebujejo veliko beljakovin – meso A

1 3

Na risbi so živila, ki vsebujejo veliko beljakovin. 1 V mesu je poleg beljakovin lahko več ali manj maščobe. V govejem mesu je veliko minerala železa. 2 Tudi v jajcih so poleg beljakovin še maščobe, vitamini in minerali. 3 V ribah sta poleg beljakovin vitamina A in D, v morskih ribah je tudi mineral jod. 4 V mleku so poleg beljakovin še maščobe, minerali (zlasti kalcij), vitamini A, B in D ter ogljikovi hidrati.

Živila, ki vsebujejo veliko beljakovin • Če si natančno ogledaš risbo, vidiš, da izvirajo beljakovine, ki jih dobimo v naše telo, iz živali (bikov, krav, telet, ovac, koz, rib itd.) in iz rastlin (stročnic, žit itd.). • Rekli smo, da je naše telo zgrajeno iz beljakovin. Kaj to pomeni? Telo je sestavljeno iz mikroskopsko majhnih celic, katerih glavna sestavina so beljakovine. Če telo ne bi dobivalo beljakovin, se celice ne bi mogle obnavljati in preživeti. • Beljakovine so tudi vir energije.

Navedi pet živil, ki vsebujejo veliko beljakovin in jih nismo imenovali.

Vrste mesa • Meso delimo na: - meso klavne živine (kravje, goveje, telečje, ovčje, svinjsko, konjsko in bikovo meso), - perutninsko meso (piščančje, kokošje, petelinje, puranje, račje in gosje meso), - divjačinsko meso (srnje, jelenje, medvedje, fazanje meso in meso divjih prašičev, zajcev in rac), - ribje meso.

Svinjsko meso

Piščančje meso

• Pusto meso je meso brez maščobe. • Meso mora imeti ob nakupu svež vonj in svežo barvo. Če se ga dotaknemo, mora biti napeto in prožno. Pri pakiranem mesu moramo biti pozorni na datum, do katerega je meso uporabno, in na priporočilo za shranjevanje. Embalaža ne sme biti poškodovana.

Katere vrste mesa najpogosteje uživaš? Zakaj?

planet znanja

Jelenje meso

Tunino meso

Meso klavne živine • V tem mesu je od 1 do 32 % maščobe. Med toplotno obdelavo (npr. pečenjem) se maščoba stopi in prepoji vse meso. Ker uživanje velikih količin maščobe ni zdravo, je dobro, da večje kose maščobe pred obdelavo odrežemo tako, kot prikazuje fotografija na desni.

odrezana maščoba

Ali je maščoba tudi v hrenovkah?

Perutninsko meso • Beljakovine, ki so v perutninskem mesu, so lažje prebavljive kot beljakovine v govejem in svinjskem mesu. Perutninsko meso je bledo bele barve in mehkejše. Če odstranimo kožo, je zelo pusto.

Vse maščobe ne moremo odstraniti iz mesa, saj je meso z njo prepredeno.

• V piščančjem, kokošjem in puranjem mesu je navadno manj maščobe kot v govejem, svinjskem, gosjem in račjem mesu. Katere vrste perutninskih jedi poznaš?

Ko pečemo perutninsko meso, pazimo, da je dobro pečeno tudi ob kosti (kjer ne sme biti rdeče). Tako se zavarujemo pred okužbo z bakterijo salmonelo (glej stran 45).

Mesni izdelki • Mesarji iz mesa izdelujejo raznovrstne izdelke: salame, klobase, slanino, paštete, suho snov za hitro pripravo juh itd. • Pršut je na zraku sušeno svinjsko stegno, ki vsebuje veliko vitaminov in mineralov.

Mesni izdelki

Pršut

Navedi tri vrste mesnih izdelkov, ki jih nismo omenili.

O prehrani

Beljakovine so gradbena snov za naše telo. Veliko jih je v mesu in mesnih izdelkih.

drugo poglavje

2. 4 Živila, ki vsebujejo veliko beljakovin – ribe, mleko, jajca in stročnice A

Kako vemo, ali je riba sveža? Oči se morajo svetiti in ne smejo biti udrte.

Koža mora biti vlažna.

Ribje meso je zdravo • Znanstveniki ugotavljajo, da ljudje, ki dvakrat ali večkrat na teden jedo ribe, redkeje zbolijo za boleznimi srca in ožilja. • Ribje meso je lahko prebavljivo. Vsebuje veliko beljakovin, maščob, ki ne škodujejo našemu organizmu, vitaminov, mineralov in vode.

Luske se morajo svetiti in ne smejo odpadati.

Škrge morajo biti svetlo rdeče.

Meso mora biti napeto in čvrsto, vonj mora biti svež.

Ali pogosto ješ ribje jedi?

Morska hrana • Ribe delimo na morske in sladkovodne. Vse več rib gojijo v ribogojnicah. Tam jih hranijo z umetno pripravljeno hrano. Mnogo ljudi raje je divje ribe, ki živijo v naravnem okolju.

• Ribje meso se hitro kvari, zato ribiči takoj po ulovu ribe obložijo z ledom. Tudi med prevozom in na prodajnem mestu morajo biti ribe obložene z ledom. • Ribe moramo pripraviti in pojesti kmalu po nakupu. Za kratek čas jih lahko spravimo v hladilnik. Dobro jih zavijemo, da se druga živila ne navzamejo njihovega vonja.

j a

Mikroorganizem – živo bitje, ki je tako majhno, da ga lahko vidimo le pod mikroskopom. Bela riba

Plava riba

• Morske ribe delimo na plave in bele. Meso plavih rib je temnejše barve in vsebuje več zdravih maščob kot meso belih rib.

Ribje meso – meso tun, sardin, skuš – se dolgo ohrani v konzervah.

Meso polenovk in nekaterih drugih rib se dolgo ohrani, če ga nasolijo in posušijo na zraku.

Navedi dve vrsti morskih rib in dve vrsti sladkovodnih rib.

planet znanja

Polenovka – vrsta morske ribe. Ribogojnica – obrat, kjer gojijo ribe.

Okusna hrana so tudi nekatere druge vodne živali, zlasti raki in školjke. Varno je jesti le tiste školjke, ki so živele v čisti vodi, saj v nasprotnem primeru vsebujejo strupene snovi.

Beljakovine v mleku in mlečnih izdelkih • Mleko in mlečni izdelki so pomemben vir beljakovin. V mleku so tudi maščobe. Del maščob lahko v mlekarnah mleku odvzamejo, tako dobijo delno posneto mleko. Koliko maščobe vsebuje mleko, je napisano na embalaži. • V mleku so tudi minerali in vitamini. Ker vsebuje večino snovi, ki jih potrebuje telo, se lahko dojenček v prvih mesecih hrani le z materinim mlekom. Največ sira naredijo iz kravjega mleka, delajo pa ga tudi iz kozjega in ovčjega mleka. Sir v sirarni naredijo tako, da mleku dodajo mikroorganizme, zaradi katerih se začne mleko strjevati. Ljudje že dolgo iz mleka izdelujejo vrsto mlečnih izdelkov: maslo, sir, sirne namaze, skuto itd.

Poizvedi, kako naredijo smetano.

Beljakovine v jajcih in rastlinske beljakovine • Jajce je sestavljeno iz rumenjaka in beljaka. Vsebuje vse hranilne snovi. V rumenjaku je več beljakovin, vitaminov in mineralov kot v beljaku. • Del potrebne količine beljakovin lahko dobimo tudi, če uživamo stročnice. Te imajo užitna semena v posebnem ovoju, ki ga imenujemo strok. Stročnice so leča, fižol, grah, bob in soja, iz katere je mogoče pripraviti sojino mleko, sojine zrezke, moko, kosmiče itd. • Tudi žita vsebujejo veliko beljakovin.

Leča

Fižol

Grah

Soja

Navedi tri vrste jedi, ki jih lahko pripravimo iz stročnic. O prehrani

V mleku je nekaj sladkorja. Če pridejo v mleko mikroorganizmi, spremenijo sladkor v kislino. Pravimo, da se mleko skisa. To ljudje izkoristimo tako, da iz mleka izdelujemo kislo mleko in jogurt. V mleku se lahko naselijo tudi nevarne bakterije, ki jih uničimo tako, da mleko prevremo.

Kako ugotovimo, ali je jajce sveže? Jajce prelijemo na ravno ploskev in ga pogledamo s strani. Če ima obliko, kakršno kaže leva risba, je sveže. Desna risba prikazuje jajce, ki ni več sveže.

Ribje meso, ki ima veliko beljakovin, je zdravo in lahko prebavljivo. Ločimo bele in plave ribe. V mleku so poleg beljakovin tudi maščobe, ogljikovi hidrati, minerali in vitamini. Beljakovine so tudi v jajcih in stročnicah.

drugo poglavje

2. 5 Živila, ki vsebujejo veliko vitaminov in mineralov

Zelenjavo delimo v skupine:

A B

čebula

česen

por

peteršilj

• Sadje in zelenjava vsebujeta veliko vitaminov (poimenovanih s črkami: A, B, C, D, E, K …), mineralov (kalcij, fosfor, jod, magnezij ...), vlaknin in vode.

Zelenjava • Užitni so različni deli zelenjave, ki jih na risbah kažejo puščice. • K zelenjavi sodijo tudi stročnice (fižol, bob, leča, grah itd.) in gomoljnice (krompir).

Čebulnice

korenje

Sadje in zelenjava

rdeča pesa

repa

redkvica

Korenovke

zelje

rdeče zelje

cvetača

brstični ohrovt

brokoli

Kapusnice

solata

motovilec

Listnata zelenjava

špinača

paradižnik

kumarice

paprika

Plodovke

Navedi tri vrste zelenjave, ki jo imaš najraje. Vsako uvrsti v ustrezno skupino.

planet znanja

jajčevec

Sadna drevesa • Sadeži mnogih vrst sadja rastejo na sadnih drevesih ali na nižjih, grmom podobnih rastlinah. Vse to so večletne rastline. Navedi tri vrste sadnega drevja, ki ga še nismo omenili. Imenuj tudi sadeže tega drevja.

Jablana – drevo, na katerem rastejo jabolka.

Sadje • V sadju je poleg vitaminov, mineralov, vlaknin in vode tudi sadni sladkor. • Sadje delimo v skupine:

sliva

avokado

Robida – grm, na katerem zrastejo robidnice.

češnja

breskev

mango

marelica

Koščičasto sadje lešnik

pomaranča

limona

jabolko

limeta

hruška

oreh

Lupinasto sadje

grozdje

mandarina

pomelo

kostanj

borovnice papaja malina

Pečkasto sadje ribez

Za vsako skupino sadja navedi še po en primer.

jagoda

Jagodičasto sadje

Zelenjava in sadje vsebujeta vitamine, minerale, vlaknine in vodo. O prehrani

drugo poglavje

2. 6 Sadje in zelenjava A

Sadje in zelenjava sta pomembni živili zdrave prehrane.

Navedi tri jedi, v katerih je dodano sadje.

Sadje in zelenjavo obvezno operemo • Ko sadje in zelenjava rasteta, se nanju lahko naselijo živalce, ki jima škodujejo. Ljudje uporabljajo različna kemična sredstva za zatiranje škodljivcev. Ta sredstva so učinkovita, vendar so lahko škodljiva za zdravje tistih, ki jedo sadje in zelenjavo. Vsaj del kemičnih sredstev lahko odstranimo, če sadje in zelenjavo pred uporabo temeljito operemo s toplo vodo ali olupimo. Če je sadje biološko pridelano, z lupljenjem odstranimo vitamine, ki so v lupíni.

Solato operemo, preden liste razrežemo z nožem.

Ali je treba pomarančo oprati, preden jo olupiš?

planet znanja

Sadna in zelenjavna živila • Sadje in zelenjavo lahko jemo v vsakem dnevnem obroku. Za zajtrk lahko pojemo nekaj jabolčne kaše s kosmiči. Za malico imamo lahko sadno solato, sadni jogurt ali sadje (na primer hruško) s sirom in kruhom. Kosilo lahko začnemo z zelenjavno juho, potem pa jemo mešano zelenjavo z mesom (na primer piščanca z grahom, korenjem in krompirjem). Popoldne lahko zaužijemo sadni zavitek ali nekaj svežega sadja. Za večerjo lahko pripravimo dušeno zelenjavo ali krožnik sveže zelenjave. • Sadje uživamo sveže ali v obliki sadnih sokov, marmelade in kompotov. Poleg tega je sadje dodano številnim vrstah živil (jogurtom, kosmičem, pudingom, sladoledom itd.).

j a

Recept – zdravnikovo navodilo lekarni, da izda zdravilo; navodilo s podatki o vrsti, količini živil; navodilo o sestavinah in postopku za pripravo določene jedi, pijače.

Vsakodnevno uživanje vitaminov in mineralov • Vitamine mora telo dobivati vsak dan, saj ne more ustvarjati zaloge, ki bi jo potem porabljalo dalj časa. To velja zlasti za vitamin C. Zadostno količino tega vitamina hitro dobimo, če pojemo na primer pomarančo, grenivko, zelje, kivi ali svežo papriko.

Če odložimo nekaj jabolk na vidno mesto, bomo občasno skoraj samodejno segli po njih. Če so vsi sadeži spravljeni v hladilniku ali na drugem mestu, se težje spomnimo nanje.

Sveža solata

• Če uživamo sveže sadje in zelenjavo, v telo vnesemo vitamine in minerale. Slednji pri kuhanju in pečenju namreč razpadejo, zato sadje in zelenjavo kuhamo čim krajši čas in v majhni količini vode. Prav tako sadja in zelenjave ne namakamo predolgo v vodi, saj tako izgubita vitamine in minerale. Katero zelenjavo lahko pripravimo kot solato? Kaj vse ji lahko dodamo?

Vitamini in minerali v tabletah • Če človeku primanjkuje nekega minerala – na primer železa – mu zdravnik napiše recept, s katerim v lekarni dobi tablete ali sirup, ki vsebujejo minerale. Z uživanjem pestre hrane lahko dobimo dovolj vitaminov in mineralov v naravni obliki.

Kaj pomeni, da mora biti naša hrana pestra? Navedi primer pestrega zajtrka.

O prehrani

Vitamine in minerale lahko uživamo tudi v obliki tablet ali tekočine.

Zelenjavo in sadje lahko uživamo v vseh dnevnih obrokih. Največ mineralov in vitaminov se ohrani v sveži zelenjavi in svežem sadju. Zelenjavo in sadje vedno najprej operemo. Vitamine in minerale lahko dobimo tudi v obliki tablet ali sirupa.

drugo poglavje

2. 7 Živila, ki vsebujejo veliko maščob

Kje je največ maščob • Rekli smo že, da telo z maščobami pridobi predvsem energijo. • V maščobah se topijo vitamini A, D, E in K. • Zdravniki opozarjajo, da uživanje večjih količin maščobe ni zdravo, saj povzroča preveliko telesno težo ter bolezni ožilja in srca, ki so najpogostejši vzrok smrti.

Na risbi so živila, v katerih je veliko maščob.

V zvezek napiši pet vrst olj. Pomagaj si s svetovnim spletom.

• So maščobe tudi v drugih živilih in jedeh? Veliko jih je v orehih in arašidih, v maslu, smetani, mastnih sirih, jajčnem rumenjaku, čokoladi, dunajskem zrezku, ocvrtem krompirčku itd. To so skrite maščobe. b

j a

Ožilje – žile telesa.

Živalske maščobe • Maščobna živila živalskega izvora (slanina, maslo, mast, loj itd). vsebujejo holesterol. Če dobimo v telo preveč holesterola, nastaja v notranjosti naših žil obloga, ki ovira pretok krvi.

Holesterol – maščoba v hrani, ki povzroča bolezni, zlasti bolezni srca in ožilja. Žarko živilo – živilo, ki ima neprijeten, grenak okus. Zelišče – rastlina s posebnimi lastnostmi, kot sta na primer prijeten vonj ali zdravilni učinek.

V nekaterih živilih – na primer v slanini – maščobo lahko vidimo s prostim očesom.

Premisli, ali hamburger v restavraciji s hitro prehrano vsebuje več maščobe od polpeta, ki ga spečete doma?

planet znanja

Tudi v čipsu je veliko skritih maščob.

Rastlinske maščobe • Namesto živalskih maščob raje uživajmo rastlinske maščobe, saj v njih ni holesterola. Pri kuhanju največkrat uporabljamo sončnično, koruzno, oljčno, repično ali bučno olje. Olja hranimo v hladnem in temnem prostoru, sicer se lahko pokvarijo in postanejo žarka. • Margarina je sestavljena pretežno iz različnih vrst rastlinskega olja. Žal pa večina margarin vsebuje tudi nekaj škodljivih snovi, zato margarino raje pripravimo doma.

Oljčno olje pridobijo iz oliv, plodov drevesa oljke. Plodove stisnejo in iz njih priteče olje. Na fotografiji so olive in oljčno olje.

Nekatera podjetja izdelujejo tudi margarino, ki ima manj maščobe.

Na svetovnem spletu poišči recept za pripravo margarine. Poišči recept za jed, v kateri so zdrave maščobe.

Pojasni izraz ekološko pridelana živila.

Maščobe so vir energije in topijo nekatere vitamine. O prehrani

drugo poglavje

2. 8 Kako sestaviti zdrav jedilnik maščobna živila (maslo, margarina, olje ...)

A sladice, čokolada

ma nj

meso, ribe, jajca, stročnice mleko in mlečni izdelki

sadje

zelenjava

več

živila z veliko škroba

Prehranska piramida

Uravnotežena prehrana • Telo potrebuje različne hranilne snovi, zato je pomembno, da jemo raznovrstno hrano. Napisali smo, kako razvrščamo hranilne snovi. Na levi strani je risba prehranske piramide, ki je razdeljena na nadstropja, v katerih so določene skupine živil. Živila v spodnjem oziroma prvem nadstropju vsebujejo veliko ogljikovih hidratov. V drugem nadstropju so živila, ki vsebujejo veliko vitaminov in mineralov. V spodnjih dveh nadstropjih, kjer je piramida najširša, so živila, ki naj bi jih pojedli največ. Potem se piramida oži: živil v tretjem nadstropju, ki vsebujejo več beljakovin, naj bi pojedli manj, najmanj pa živil, ki so prav na vrhu, saj je v njih veliko maščob in sladkorja. • Risba živil v piramidi prikazuje vrsto in količino živil, ki naj bi jih zaužili vsak dan. Če uživamo živila približno tako, kot kaže prehranska piramida, je naša prehrana uravnotežena.

j a

Fizično delo – delo, ki ga opravimo s pomočjo mišic našega telesa.

Spomni se, kaj vse si pojedel/-a včeraj, in to zapiši. Ugotovi, katerih jedi si pojedel/-a več, tistih iz spodnjih dveh nadstropij piramide ali tistih iz zgornjih dveh nadstropij.

planet znanja

Jedilnik – seznam jedi, ki sestavljajo enega ali več obrokov.

Koliko energije potrebujemo • Količina energije, ki jo potrebuješ vsak dan, je odvisna od tvoje starosti, spola in od tega, koliko fizičnega dela opraviš. Ko telo raste, potrebuje več energije. Fantje potrebujejo več energije kot dekleta. Športniki in tisti delavci, ki opravljajo napornejše fizično delo, porabijo dosti več energije kot tisti, ki vse dni sedijo za računalnikom. Tisti, ki porabijo več energije, potrebujejo več hrane. Tako dobijo potrebno energijo.

1 ura igranja nogometa

• Če je v hrani, ki jo poješ, manj energije, kot jo porabiš, hujšaš. Če je v njej več energije, kot jo porabiš, se praviloma rediš. 2 uri sedenja

Zakaj potrebujejo fantje več energije kot dekleta? Koliko energije porabi naše telo pri različnih dejavnostih? Če eno uro igramo nogomet ali odbojko, porabimo približno toliko energije, kot jo je v večjem kosu torte. Če dve uri mirno sedimo, pa porabimo približno toliko energije, kot jo je v manjšem kosu torte. Nekaj energije porabi telo tudi, ko miruje. Seveda med mirovanjem porabi manj energije kot takrat, ko je dejavno.

Jesti moramo največ škrobnih živil, sadja in zelenjave. Če dolgo jemo živila, v katerih je več energije, kot jo porabimo, se zredimo.

O prehrani

drugo poglavje

2. 9 Prehranjevalne navade A

Kaj so prehranjevalne navade • Nekateri ljudje že pripravljeno jed solijo in začinijo, še preden jo pokusijo. Drugi ne marajo zelo slane, začinjene in pekoče hrane.

Ob praznikih, kot sta božič ali velika noč, si večina ljudi pripravi posebne praznične jedi, ki so zelo okusne. Na fotografiji so velikonočne dobrote.

Kaj v tvojem kraju jeste za božič in kaj za pusta? Zapiši jedi za vsak praznik posebej.

Katere so naše tradicionalne jedi • Na slovensko kuhinjo so vplivale pokrajinske in zgodovinske razlike ter bližina nekaterih dežel, zato na primer Primorci in Notranjci, ki živijo blizu Italije, pripravljajo več jedi, ki so podobne jedem v Italiji. Korošci, Štajerci in Gorenjci kuhajo več takšnih jedi, kakršne jedo v Avstriji, Prekmurci pa pripravljajo veliko podobnih jedi kot Madžari. • V Sloveniji pripravljamo tudi številne jedi, ki so posebnost naše dežele. Pravimo, da so del naše kulture. Na primer kuhamo joto in štajersko kislo juho, pripravimo pražen krompir, žlikrofe in ajdove vzhajance, pečemo prekmursko gibanico, potico itd.

• Ljudje se razlikujejo tudi po tem, katero hrano imajo radi in katere ne ter kolikokrat na dan jedo. Pravimo, da ima vsakdo svoje prehranjevalne navade. • Pred leti so se prebivalci Slovenije drugače prehranjevali kot danes. Nekoč je večina slovenskih družin kosila doma. Danes vedno več ljudi zaužije kosilo v restavraciji, veliko učencev in učenk kosi v šolah. • V Sloveniji je vedno več restavracij, ki ponujajo hrano iz oddaljenih dežel. Ljudje pokušajo vedno več različnih jedi iz dežel, kot so Kitajska, Indija, Mehika ali Japonska. Nekatere jedi iz tujih dežel pa so se tako razširile, da smo že skoraj pozabili, od kod izhajajo. Tak primer je pica, ki je italijanska jed, razširjena po vsem svetu. b

j a

Obrok – vsa hrana, ki jo pojemo ob določenem času, na primer opoldne za kosilo.

• Slovenska posebnost je, da začimbo pehtran dodamo sladkim jedem, na primer pehtranovi potici, večina Evropejcev pa jo doda slanim jedem.

S pomočjo svetovnega spleta ali kuharice poišči za vsako slovensko pokrajino po eno značilno jed.

planet znanja

Nekatere tradicionalne jedi danes redko pripravimo. Na fotografiji je močnik.

Jesti moramo večkrat na dan • Pomembno je, kolikokrat na dan jemo. Bolje je jesti več manjhnih obrokov kot samo enega ali dva velika dnevna obroka. Zdravniki priporočajo, da otroci zaužijejo vsaj pet obrokov na dan: zajtrk, dopoldansko malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo. Nekateri otroci in odrasli nekako pozabijo na zajtrk, ki je v resnici zelo pomemben obrok. Z njim dobimo energijo, ki jo potrebujemo za dopoldansko delo.

Dobro jutro Osebna Zajtrk higiena

Pouk

Kosilo

Učenje

Razvijanje dobrih prehranjevalnih navad • Za vsak obrok si moramo vzeti čas. • Jemo sede in v mirnem okolju. • Med jedjo ne beremo, ne gledamo televizije, ne delamo z računalnikom in se ne pogovarjamo po telefonu. • Jemo počasi in hrano dobro prežvečimo. • Vsak obrok naj vsebuje čim bolj zdrave kombinacije živil ter sadje in zelenjavo. • Obrok naj vsebuje malo maščob, soli, sladkorja in sladkih pijač. • Hamburgerjev in druge hitre hrane ne smemo pogosto jesti. • Večkrat moramo uživati polnozrnati kruh, kosmiče, kašo, rjavi (neoluščeni) riž in rjave testenine.

Prosti čas

Večerja

Osebna higiena

Lahko noč

Zakaj ni dobro, če večerjamo tik pred spanjem?

Vegetarijanstvo • Vegetarijanci so ljudje, ki ne jedo mesa. Tako so se odločili zaradi različnih razlogov. Nekateri zato, ker menijo, da je bolj zdravo jesti rastlinsko hrano. Nekateri vegetarijanci, ki ne jedo mesa drugih živali, jedo ribe. Mnogi jedo jajca in mleko, čeprav so to živila, ki jih dobimo od živali. Ljudem, ki ne jedo nobenega živila živalskega izvora (npr. niti jajc, rib in mleka), pa rečemo vegani. Kakšne so tvoje prehranjevalne navade? Oceni jih in svoj odgovor utemelji.

O prehrani

Vegetarijanci jedo rastlinsko hrano. Na fotografiji je jed, imenovana tofu. Narejena je iz soje, v njej je veliko beljakovin. Soja je eno pomembnejših živil za vegetarijance.

Vsak človek ima določene prehranjevalne navade. Učenci/-ke bi morali jesti petkrat dnevno. Zelo pomemben obrok je zajtrk. V Sloveniji pripravljamo nekatere odlične jedi, ki jih drugje ne poznajo.

drugo poglavje

2. 10 Težave s prehranjevanjem nj ma

Prevelika telesna teža • Ugotovili smo že, da je v nekaterih vrstah hrane – zlasti v sladkarijah in mastni hrani – veliko energije. Če pojemo preveč takšne hrane in se premalo gibljemo, se lahko zredimo. V Sloveniji in drugih razvitih državah je hrane dovolj in vse več ljudi ima preveliko telesno težo. Med njimi je tudi mnogo mladih.

več

• Teža se nam ne poveča samo zato, ker preveč pojemo in/ali se premalo gibljemo. Včasih se poveča tudi zato, ker telo ne deluje pravilno. V takšnih primerih vprašamo za nasvet zdravnika.

Na risbi vidimo nekatere dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjamo. Dejavnosti, ki so narisane spodaj in v sredini, so koristnejše za zdravje od dejavnosti, ki je narisana zgoraj.

Koliko časa si se včeraj ukvarjal/-a z dejavnostmi, ki so narisane spodaj in v sredini, koliko pa s tisto, ki je narisana zgoraj? Primerjaj svoje ugotovitve z dejavnostmi v piramidi.

Prevelika telesna teža in zdravje • Če imamo vrsto let preveliko telesno težo, se nam lahko zgodi, da bomo imeli nekoč zaradi tega težave z zdravjem, predvsem s srcem in z ožiljem. Večina ljudi, ki ima preveliko telesno težo, lahko težo postopno zmanjša. Pri tem morajo upoštevati zdravnikove nasvete. Običajno se morajo veliko gibati, manj jesti in uživati bolj zdravo hrano. Primerjaj energetsko vrednost 100 g surovega masla, mlečne čokolade in špagetov. Katero od teh živil ima najvišjo in najnižjo?

planet znanja

Če se veliko gibljemo, lahko jemo priljubljene jedi v zmernih količinah, ne da bi nam bilo treba skrbeti, da se bomo zredili.

Kaj je alergija • Gotovo si slišal/-a, da nekateri ljudje ne smejo jesti na primer arašidov, drugi pa jagod. Njihova telesa reagirajo na snovi, ki so v teh jedeh; pravimo, da so alergična nanje. Če bi jih jedli, bi se jim morda na koži pojavili izpuščaji, morda bi jim otekel obraz ali grlo in bi morali k zdravniku.

Žal sem alergična na mleko. Lahko dobim kozarec čaja?

• Nekateri ljudje so alergični na gluten. To je beljakovina, ki jo vsebujejo pšenica, rž, oves, ječmen in izdelki, narejeni iz teh žit. Ti ljudje ne smejo uživati živil, ki vsebujejo gluten, saj so zanje nevarna. Navedi, katere alergije še poznaš.

Motnje hranjenja • Nekateri ljudje se pretirano bojijo, da bi se zredili. Čeprav so že zelo suhi, se jim še vedno zdi, da imajo preveliko telesno težo, zato začnejo skoraj povsem odklanjati hrano. To je lahko znak motnje, imenovane anoreksija, ki je pogostejša pri mladih dekletih kot pri fantih ali odraslih. Tej motnji je podobna bulimija. Oseba sicer poje veliko hrane, a ker se boji, da se bo zredila, se potem prisili, da jo izbruha.

Za večino ljudi je mleko zdravo. Nekateri ljudje pa so alergični na snovi, ki so v mleku, na primer na laktozo. To pomeni, da so alergični tudi na vse mlečne idelke. Jesti morajo več druge hrane, v kateri so snovi, ki so sicer v mleku, npr. beljakovine in kalcij. Pijejo lahko riževe in sojine napitke, obogatene s kalcijem. Ljudje so pogosto alergični tudi na orehe, lešnike, gorčična semena, ribe, nekatere vrste žit itd.

• Obe motnji sta lahko nevarni za zdravje in celo za življenje. Ljudem, ki imajo takšne težave, lahko pomagajo zdravniki ali drugi strokovnjaki.

Na fotografiji vidimo zelo znano pevko in presuho igralko. Večini ljudi je pevka bolj všeč kot igralka.

Pevka

Mnogo športnikov potrebuje močne mišice. Katere hranilne snovi so pomembne za razvoj mišic?

O prehrani

Igralka

Če s hrano dobimo več energije, kot jo porabimo, se zredimo. Gibanje in šport koristita telesu. Nekateri ljudje so alergični na določeno vrsto hrane. Pri nekaterih ljudeh se lahko razvijejo motnje hranjenja.

drugo poglavje

2. 11 Kako naj se prehranjujejo učenci

Kako naj se prehranjujeta učenka in učenec šestega razreda osnovne šole • Učenci in učenke začno pri enajstih ali dvanajstih letih hitreje rasti, zato je pomembno, da se zdravo prehranjujejo. Njihovo telo mora dobiti veliko kalcija in vitamina D za razvoj kosti. Pri teh letih imajo tudi že precej ustaljen ritem prehranjevanja. Navajeni so, da jedo ob določenem času.

Mnoga dekleta in fantje ne razmišljajo veliko o zdravi prehrani. Ker njihovi prijatelji jedo čips, ga jedo tudi sami. Ker se njihovi prijatelji redno prehranjujejo v lokalih s hitro prehrano, to počnejo tudi sami. Ne pomislijo, da je v tej hrani preveč soli in veliko maščobe, ki se kopiči v telesu in maši žile.

• Čez leto ali dve se jim bodo morda na koži pojavili mozolji, zato je pomembno, da se učenci šestega razreda navadijo jesti veliko sadja in zelenjave, manj pa mastne ter sladke hrane, ki ta vplivata na nastanek mozoljev.

Naredi seznam jedi, ki jih najpogosteje ješ. Ugotovi, ali je med njimi veliko hrane iz lokalov s hitro prehrano.

Upoštevati je treba prehransko piramido • Učenci šestega razreda se pogosto sami odločijo, kaj bodo jedli. Lahko si ogledajo prehransko piramido in se vprašajo: Katera od živil s spodnjih dveh nadstropij piramide bom danes zaužil/-a? Na risbah smo pripravili dva predloga za dopoldansko in popoldansko malico.

Dopoldanska malica

Sestavi svoj jedilnik za prihodnji teden.

Popoldanska malica

planet znanja

Dovolj tekočine • Pomembno je, da vsak dan vnesemo v telo toliko vode, kot jo izgubimo. Veliko jo izgubimo, ko odvajamo seč, se znojimo in dihamo. Veliko vode vnesemo v telo s hrano. V zelenjavi in sadju je od vseh snovi največ vode. V mnogih živilih vode seveda ne vidimo. • Čeprav dobimo veliko vode s hrano, jo moramo tudi nekaj popiti. Primerno je, da popijemo vsaj liter tekočine na dan. Bodimo pozorni na to, da pijače, ki jih pijemo, niso preveč sladkane. V večini slovenskih krajev je voda iz pipe dovolj čista za pitje. Priporočljiv je tudi nesladkan čaj.

Navedi vsaj tri vrste čaja, ki jih poznaš.

V nekaterih vrstah živil, ki jih kupimo v trgovini, je veliko sladkorja, na primer v čokoladi, slaščicah, bombonih, sladkih pijačah itd. Učenci in učenke, ki imajo te izdelke zelo radi, bi morali paziti, da jih ne zaužijejo preveč.

Prehrana in zdravje zob • Če jemo močno sladkane izdelke (čokolado, slaščice, bombone), si moramo potem umiti zobe. Sladkor, ki je v njih, namreč povzroča zobno gnitje (karies).

Po vsaki jedi si umijemo zobe.

Opiši, kako si pravilno umijemo zobe.

O prehrani

Učenci/-ke šestega razreda hitreje rastejo, zato potrebujejo raznovrstno in zdravo hrano. Potrebujejo vse hranilne snovi v primernih količinah. Piti morajo dovolj tekočine. Izogibajo naj se pijačam, ki vsebujejo veliko sladkorja. Pogosto naj si umivajo zobe.

drugo poglavje

2. 12 Kupovanje živil seznam sestavin ime živila

navodilo za hranjenje

navodilo za uporabo

Podatki o živilih • V zakonu je določeno, kateri podatki o živilskih izdelkih morajo biti napisani na embalaži. Napisi na izdelkih so lahko v več jezikih. Če se prodajajo v Sloveniji, morajo biti tudi v slovenščini. • Živilo se sčasoma pokvari in ni več uporabno. Zato mora biti na embalaži zapisano, do kdaj je živilo uporabno – napisan mora biti rok uporabnosti in tudi katere snovi so v živilu. Na embalaži nekaterih živil piše, kako jih moramo shraniti. Mnoga živila imajo na embalaži napisana navodila za pripravo.

rok uporabnosti

ime in naslov proizvajalca

neto teža

Ker so živila v trgovinah navadno spravljena v embalaži, si jih ne moremo natančno ogledati. Jogurtovih lončkov, zavitkov čokolade ali škatel piškotov v trgovini pač ne smemo odpirati. Zato mora biti na embalaži natančno napisano, kaj je v njej.

V trgovini naletiš na živilo, ki ima zelo poškodovano embalažo. Ali je uporaba tega živila še varna do roka uporabnosti, ki je natisnjen na embalaži? Pojasni.

• Na embalaži živil morajo biti navedeni tudi dodatki (aditivi). b

j a

Neto teža – teža blaga (živila), v katero ni všteta embalaža. Bruto teža – skupna teža blaga (živila) in embalaže.

Blagovna znamka • Mnogo podjetij – slovenskih in tujih – izdeluje podobne prehranske izdelke. V Sloveniji je na primer več mlekarn, ki izdelujejo jogurt, sir, skuto in druge mlečne izdelke. Potrošnik lahko pokusi izdelke različnih mlekarn in se odloči za tiste, ki so mu najbolj všeč.

blagovna znamka

• Zaradi večje prepoznavnosti podjetje natisne na embalažo svojih izdelkov svoje ime in poseben znak – logotip, ki ga zlahka prepoznamo. To je blagovna znamka. Navedi tri vrste živil, ki v trgovini niso shranjena v embalaži.

planet znanja

Podjetja uporabljajo blagovno znamko zato, da bi kupci prepoznali njihove izdelke.

Posebne oznake na nekaterih vrstah hrane • Na embalaži živil so različni znaki, ki kupcu sporočajo različne informacije, na primer zakaj je živilo posebno koristno ali zakaj ga je tvegano zaužiti. Povedo nam tudi, ali so v živilu dodatki (aditivi). Nekateri znaki povedo, ali so v živilih kakšne hranilne snovi ali dodatki, ki bi lahko škodovali kupcu. Geografsko poreklo Na embalaži pršuta, ki ga kupimo v trgovini, piše, da je to kraški pršut. Ali smo lahko prepričani, da so omenjeni pršut res naredili na Krasu? Da, če je zraven takšen znak, kot ga vidimo na risbi levo. Tudi za druge izdelke nam znak jamči, da so bili res narejeni tam, kot je napisano na embalaži.

Nekateri ljudje v trgovini radi izberejo sadni sok ali žvečilni gumi brez dodanega sladkorja. Ta podatek je še posebej pomemben za ljudi, ki imajo sladkorno bolezen. Zanje je uživanje sladkorja zelo nevarno.

EKO Znaka za ekološko kmetovanje (slovenski znak na zgornji slik in znak Evropske unije na spodnji sliki) morata biti na embalaži živil in kmetijskih izdelkov vedno skupaj, Pri pridelovanju teh živil ali izdelkov v našem okolju (v zemlji, vodi, zraku) ni nastala nikakršna škoda. Biodar Ta znak najdemo na embalaži živil, ki so jih kmetje pridelali povsem naravno, ne da bi jim dodajali umetno narejene snovi. Znak podeljuje Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije.

Posebno pravilo velja za alkoholne pijače. Na steklenici ali drugi embalaži mora pisati, da pijača vsebuje alkohol.

Varovalno živilo Takšen znak in napis ‘varovalno živilo’ sta na embalaži živil, ki vsebujejo malo maščob, malo ali nič soli, malo ali nič alkohola, veliko vlaknin, malo kemičnih dodatkov ter nimajo dodanega sladkorja. Brez glutena S tem znakom so označena živila, ki ne vsebujejo glutena. To je pomembno za ljudi, ki jim uživanje glutena škodi.

Razdelite se v skupine. Vsaka skupina naj izdela plakat, na katerem predstavi en znak, ki je na embalaži živil. O prehrani

Na embalaži živil so zapisani glavni podatki o izdelkih, na primer podatki o snoveh, ki jih živila vsebujejo, navodila za uporabo, način shranjevanja, rok uporabnosti, ime proizvajalca … Natisnjena je tudi proizvajalčeva blagovna znamka.

drugo poglavje

2. 13 Z živili moramo previdno ravnati

gnitje

Mikroorganizmi lahko pokvarijo živila • V živila se lahko naselijo mikroorganizmi, ki povzročajo, da živila razpadajo ali gnijejo. Mikroorganizmi se v živilih namnožijo le, če imajo primerno toploto, hrano, vlago in zrak. b

j a

Higiena – čistoča, pomembna za ohranitev zdravja.

Jabolko na fotografiji je zgnilo zato, ker so se v njem namnožili mikroorganizmi. Ta bitja se najhitreje razmnožujejo pri temperaturi, ki je podobna temperaturi našega telesa. Pri nizkih temperaturah se razmnožujejo zelo počasi, zato živila in jedi shranimo v hladilnik. Če jih močno segrevamo, uničimo večino mikroorganizmov.

Sanitarni inšpektor – oseba, ki pregleduje, ali so ljudje in prostori, v katerih pripravljajo hrano, dovolj čisti. Bakterija – enocelični organizem, ki se množi s cepitvijo.

Ali obtolčeno jabolko hitreje gnije poleti ali pozimi? Pojasni.

Kuhinja mora biti čista • Paziti moramo, da živil med pripravljanjem ne okužimo. Poskrbeti moramo torej za higieno v kuhinji. Pri pripravi jedi moramo upoštevati nekaj pravil. Umiti si moramo roke. Nadenemo si čist predpasnik. Ostanke živil sproti pospravljamo. • Ko končamo s pripravo surovega mesa, jajc ali rib, si roke ponovno umijemo. Seveda si jih umijemo vsakič po obisku stranišča in če smo se dotikali koša za smeti ali domače živali.

Zakaj je pametno, da si pri pripravljanju jedi nadenemo predpasnik?

planet znanja

Če pri kuhanju ostankov živil, jedi, umazane posode itd. ne pospravljamo sproti, nam zmanjka prostora. Poleg tega se mikroorganizmi selijo z enega živila na drugega, v ostankih jedi pa se hitro množijo.

Preprečujemo razmnoževanje mikroorganizmov • V nekaterih vrstah živil in jedi se lahko razvijejo strupi, če niso pravilno ali so slabo shranjena. Strupe ustvarijo mikroorganizmi. • Če se zastrupimo, nam je slabo, bruhamo in imamo bolečine v trebuhu. Lahko se pojavita tudi driska in povišana telesna temperatura. Seveda moramo takrat nemudoma k zdravniku.

Bombažne kuhinjske krpe, ki jih uporabljamo v kuhinji, moramo redno prati pri visoki temperaturi (95 stopinj), da se v njih ne namnožijo mikroorganizmi. Posušene krpe še prelikamo z zelo vročim likalnikom. Tako uničimo mikroorganizme v njih.

Včasih pride do okužbe z bakterijami, ki jih imenujemo salmonele. Povečane vidite na fotografiji. Prenesejo se z jedi na človeka in s človeka na človeka. Okužbe s salmonelo so pogostejše v vročih poletnih dneh. Takrat so posebno nevarna živila, pripravljena iz surovih jajc, na primer majoneza in sladoled v kepicah. Če pride do zastrupitve v javnem lokalu, se lahko okuži veliko ljudi. Posledice okužbe s salmonelo so: driska, bruhanje in visoka vročina. Ker je okužba s salmonelo zelo nevarna, moramo takoj k zdravniku.

Navedi tri živila, ki se poleti hitro pokvarijo, če niso shranjena v hladilniku.

Higiena v javnih kuhinjah • Za kuharje v restavracijah in šolskih kuhinjah ter za delavce v tovarnah prehranskih izdelkov veljajo stroga pravila. Redno morajo hoditi na zdravniške preglede. Če bi bili okuženi s povzročitelji kakšne bolezni, bi lahko okužili tudi hrano, ki jo uživa mnogo ljudi. Prostori, v katerih pripravljajo živila, morajo biti povsem čisti. Vse to nadzorujejo uradne osebe, ki jih imenujemo sanitarni inšpektorji.

Zakaj morajo delavci v tovarni prehrambenih izdelkov nositi čiste delovne obleke, kape in rokavice?

O prehrani

Delavci v tovarni prehranskih izdelkov morajo nositi čiste delovne obleke, kape in rokavice, včasih pa morajo imeti na ustih maske.

Hrana se pokvari, če se v njej razmnožijo mikroorganizmi. V kuhinji moramo sproti pospravljati ostanke hrane. Osebe, ki pripravljajo hrano za druge ljudi, morajo zelo skrbeti za higieno.

drugo poglavje

2. 14 Shranjevanje živil in jedi A

Nekatere vrste živil in jedi se lahko hitro pokvarijo • Nekatere vrste živil in jedi se hitro pokvarijo. Nanje najbolj kvarno vplivajo: toplota, vlaga in svetloba. Zato jih največkrat shranimo v hladen, suh in temen prostor. • Živila in ostanke jedi je najprimerneje hraniti v hladilniku. Vsako živilo in ostanek jedi hranimo ločeno. Najbolje jih je hraniti v nepredušno zaprtih posodah. Tako nam ne bodo povzročala neprijetnega vonja v hladilniku. Ostankov jedi ne hranimo predolgo. • Živila želimo pogosto shraniti za daljše obdobje. Kako to naredimo? Oglej si risbo in preberi razlago. b

j a

Konzerviranje – ohranjanje na primer živil za dalj časa. Živila lahko ostanejo užitna več dni, če jih hranimo v hladilniku. To velja za meso, mleko, mlečne izdelke, sadje, zelenjavo itd.

Živila lahko zamrznemo v zamrzovalniku, če jih želimo shraniti za dalj časa.

V kuhinjsko omaro lahko spravimo živila, ki se ne kvarijo hitro, na primer testenine, riž, moko, začimbe, sol in sladkor. To so živila, ki vsebujejo malo vode. Pomembno je, da je prostor, v katerem so shranjena, suh in temen.

Doma na embalaži živil preveri, ali so na njej napisana navodila za hranjenje živil.

Pasterizíranje – segrevanje živil od 60 do 90 stopinj Celzija, da ostanejo užitna dalj časa. Sterilizacija – segrevanje živil nad 100 stopinj Celzija. Če imamo suho in hladno klet, lahko v njej jeseni shranimo krompir, sadje in zelenjavo. Živilom, shranjenim čez zimo, rečemo ozimnica.

V nekaterih živilih so konzervansi • Da se živila ne bi prehitro pokvarila, jim izdelovalci včasih dodajo naravne ali umetne dodatke, ki jih imenujemo konzervansi. To mora biti napisano na embalaži. Poglej, ali je na katerem od živil, ki jih hranite doma, napisano, da v njem ni konzervansov.

planet znanja

Nekateri kupci raje kupujejo izdelke, v katerih ni konzervansov.

Živila ohranimo tudi drugače • V mleku je mnogo bakterij, zaradi katerih se skisa. Večino bakterij v mlekarni uničijo tako, da mleko segrejejo. Ta postopek imenujemo pasterizacija. Pasterizirano mleko ostane uporabno več dni. Če mleko še bolj segrejejo in zavrejo, ostane uporabno nekaj mesecev. Ta postopek pa imenujemo sterilizacija. V obeh primerih pride mleko v trgovine v zaprti embalaži. Ker do njega ne more priti zrak, se bakterije ne morejo razmnoževati. • Z zamrzovanjem živilom podaljšamo obstojnost, ohranimo njihove hranilne snovi in preprečimo razmnoževanje mikroorganizmov. Pomembno je, da živila pakiramo v nepropustno embalažo, ki prepreči izsuševanje. Zamrznjena živila lahko uporabljamo zamrznjena, delno ali popolnoma odtaljena. Živila odtalimo čim hitreje. Občutljivejša živila odtalimo v hladilniku, za kar potrebujemo več časa. Lahko pa jih odtalimo tudi pod tekočo vodo ali v mikrovalovni pečici. Odtaljena živila porabimo takoj, saj jih ne smemo ponovno zamrzovati.

Kisle kumarice so vložene v kis, olive v slano vodo, suhi paradižniki pa v oljčno olje. Naravni konzervansi (kis, slana voda, olje, sladkor in sol) preprečujejo, da bi se živila pokvarila.

• V trgovinah so nekatera živila globoko zamrznjena. Po nakupu jih kupci navadno spravijo v svoj domači zamrzovalnik. Na embalaži naj prej preberejo, do kdaj so uporabna. • Hrana, v kateri je malo vode, se kvari počasneje, zato izdelovalci nekatera živila posušijo. V trgovinah dobimo posušene gobe, ribe, suho sadje in suhe mesne izdelke.

Lonec, v katerem se kuha sadje. Iz kuhanega sadja in sladkorja nastane marmelada.

Lončki z jogurtom in konzerve naj bi bili nepredušno zaprti, da do vsebine ne bi prišel zrak. Kljub temu zrak včasih vdre vanje; takrat se napihnejo tako, kot je napihnjen lonček na fotografiji. To pomeni, da so se v hrani namnožile bakterije in da te hrane ne smemo jesti.

nepredušno zaprti kozarci

Nekateri ljudje sami konzervirajo živila. Gobe in kumarice vlagajo v kozarce, napolnjene s kisom. Kuhajo tudi kompot in marmelado. Risba prikazuje, kako skuhano marmelado spravljamo v kozarce, ki jih nepredušno zapremo.

Zakaj odtaljenih živil ne smemo ponovno zamrzovati? O prehrani

Živila in ostanke jedi hranimo različno. Škodujejo jim toplota, svetloba in vlaga. Mnoga živila in jedi ostanejo dlje uporabna, če jih hranimo v hladilniku. Živila tudi konzerviramo. Odtaljenih živil ponovno ne zamrzujemo.

drugo poglavje

2. 15 Preden začnemo kuhati ...

sestavine

navodilo

Vir: Slovenska kuhinja, Slavko Adamlje, založba MK, 1995.

Kaj je kuharski recept • Kuharski recept je navodilo s podatki o vrsti, količini živil in postopku za pripravo določene jedi. Pove nam, ali lahko živilo zaužijemo surovo ali pa ga moramo prej toplotno obdelati (skuhati, speči ...). Svetuje nam tudi, kako jed postrežemo. • Navadno so recepti zbrani v kuharskih knjigah, pogosto pa jih najdemo tudi v revijah in na spletu.

j a

Drobovina – živalsko drobovje (jetra, pljuča in drugo).

Kuharski recept moramo natančno prebrati, saj je pomembna vsaka podrobnost.

V katerih delih raka je užitno meso?

Učimo se od drugih

Nož vlečemo v smeri puščice, da odstranimo luske.

• Marsikatero živilo moramo najprej očistiti, oprati, odstraniti neuporabne dele, narezati na manjše kose ali kaj podobnega. Teh opravil se naučimo tako, da opazujemo druge, ki ta opravila obvladajo, potem pa poskusimo tudi sami. • Na fotografijah vidimo, kako pripravimo ribo, preden jo operemo in spečemo ali skuhamo. Pri tem uporabljamo oster nož, zato to delo prepustimo bolj veščim.

Najprej prerežemo trebuh.

Navedi tri živila, ki jih ni treba pripravljati, ampak jih lahko pojemo takšna, kot smo jih kupili. Nato odstranimo drobovino.

planet znanja

Režemo, sekljamo, strgamo, lupimo, ribamo ... • Hrano veliko lažje in hitreje pripravimo, če načrtujemo postopek dela. Če se ravnamo po kuharskem receptu, ga najprej natančno preberemo. Naš načrt bo potem približno takšen:

1. Če je treba, najprej počistimo in pospravimo kuhinjo. 2. Umijemo si roke, nadenemo predpasnik in pripravimo papirnate brisače ali kuhinjske krpe. 3. Pripravimo vso posodo, pripomočke, električne naprave in pribor, ki jih bomo potrebovali.

Tako olupimo, narežemo in sesekljamo čebulo.

4. Izberemo živila, ki jih bomo potrebovali. Na embalaži nekaterih živil preberemo navodila za uporabo in preverimo, ali rok trajanja še ni potekel. 5. Živila pripravimo za nadaljnjo obdelavo: zelenjavo operemo pod hladno vodo, nekatera živila olupimo, druga pa razrežemo na koščke, ostrgamo, naribamo, zmeljemo ali sesekljamo. 6. Nekatera živila (na primer moko) stehtamo. V merilni posodi izmerimo tekočino.

Kumare narežemo na tanke kolobarčke.

S strganjem skorje odstranimo ostanke prsti.

Paradižnik lahko narežemo tako, da ima okrasno obliko. To je lahko za goste presenečenje in izraz pozornosti.

Maslo lahko nastrgamo v majhne zvitke.

7. Sproti pospravljamo uporabljeno posodo in druge kuhinjske pripomočke ter odstranjujemo ostanke živil v koš za smeti. 8. Izberemo živila, ki jih lahko skupaj toplotno obdelamo. 9. Po toplotni obdelavi hrano postrežemo. 10. Po jedi pospravimo mizo in počistimo kuhinjo.

Navedi dve živili, ki ju stepamo.

Testeninam lahko dodamo naribani sir Parmezan.

Večino živil mehansko ali toplotno obdelamo. Pri pripravi živil lahko uporabimo kuharske recepte. O prehrani

drugo poglavje

2. 16 Pripomočki in aparati za

pripravo ter obdelavo živil 1 A

pokrovka lonec

• Posode so namenjene predvsem toplotni obdelavi živil. Razlikujejo se po obliki, velikosti, materialu in barvi. K nekaterim posodam sodi tudi pokrovka. Vsaka posoda ni primerna za vse načine toplotne obdelave. Nekatere posode so še posebej neprimerne za shranjevanje živil in jedi, zato je dobro vedeti, čemu je namenjena katera posoda.

ponev

kozica

Različne vrste posod iz nerjavečega jekla

Vok je posoda, ki jo največ uporabljajo na Kitajskem. Narejena je iz posebnega železa, zato se toplota enakomerno razporedi po celotni posodi. V voku lahko pripravljamo različne jedi.

Katere jedi lahko pripraviš v voku?

Posoda

Kuhinjski pripomočki

• Brez kuhinjskih pripomočkov, kot so kuhalnice, klešče za česen, kladivo za meso, noži itd., ne moremo pripraviti in skuhati živil.

j a

Jeklo – zelo trdna železova zlitina, ki ne rjavi. Kuhinjski pripomočki

11 6 2

10 13

10 7 9

12 3 4

8 15

Navedi še tri vrste kuhinjskih pripomočkov.

planet znanja

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

Tehtnica Lijak Cedilo Metlica za stepanje Klešče za česen Stiskalec za pomaranče in limone Zajemalka Nož za lupljenje krompirja Kuhalnica Strgalnik Prijemalka Tlačilka za krompir Kladivo za meso Noža Klešče za trenje orehov in lešnikov

Jedilni pribor • Žlica, vilice in nož so osnovni deli jedilnega pribora, ki ga uporabljamo pri jedi. Jedilni pribori se razlikujejo po materialu, iz katerega so izdelani, obliki in barvi. Pomembno je, da za vsak del jedilnega pribora vemo, čemu je namenjen. Poizvedi, katere sladice jemo z žlico za sladico, katere z vilicami za sladico in katere z vilicami in noži za sladico.

2 3 4 5 6

Jedilna žlica Žlica za sladico Žlica za čaj ali kavo Žlička za ekspresno kavo Jedilne vilice Vilice za sladico

Servirna posoda

Posebne vilice za torto Jedilni nož 9 Nož za zrezek 10 Nož za sladico 11 Nož za ribe 7 8

• Servirno posodo uporabljamo, ko postrežemo jedi na mizo. Narejena je iz različnih materialov in je zelo pestrih oblik ter barv. Običajno postrežemo v globokem krožniku juho, enolončnico ali špagete. V plitvem krožniku postrežemo glavno jed, lahko pa tudi narezek. Desertni krožnik je za sladico, sadje ali sir. Navedi vsaj še dva dela servirne posode, ki ju ne vidiš na fotografiji desno.

Deli jedilnega pribora 1

7 2 6

4 5

Servirna posoda 1 Jušnik 2 Solnica 3 Popernica 4 Globoki krožnik

5 6 7

Plitvi krožnik Posoda za omako Skleda za solato

Kozarci • Oblike in velikosti kozarcev ter materiali, iz katerih so narejeni, so zelo različni. Imamo kozarce za hladne in tople pijače. Obstajajo pravila, v katerem kozarcu postrežemo kakšno pijačo. Kaj lahko še postrežemo v kozarcu razen pijače?

Kozarci 1 Kozarec za žgane pijače 2 Kozarec za vodo ali sok 3 Kozarec za pivo

4 4 5 6

Kozarec za belo vino Kozarec za rdeče vino Kozarec za peneče vino

Za toplotno obdelavo živil uporabljamo različno posodo. Pri jedi uporabljamo servirno posodo, jedilni pribor in kozarce. O prehrani

drugo poglavje

2. 17 Pripomočki in aparati za

pripravo ter obdelavo živil 2 A

3 1 2 3 4 5

Mali gospodinjski aparati • Pri pripravi in kuhanju živil uporabljamo različne kuhinjske aparate. Navedi še tri male gospodinjske aparate. Za kaj jih uporabljamo?

Opekač, s katerim pripravljamo tople sendviče, spečemo pa lahko še marsikaj drugega. Palični mešalnik, s katerim živila mešamo in sekljamo. Mlinček za kavo Opekač, s katerim opečemo tanke rezine kruha ali pripravimo toast. Multipraktik ali kuhinjski robot, ki nam pomaga pri mešanju, sekljanju, gnetenju, rezanju, drobljenju in ribanju živil.

Veliki gospodinjski aparati • Hladilnik, štedilnik, pečica in pomivalni stroj so veliki gospodinjski aparati, ki sodijo v vsako kuhinjo, da gospodinjcem in gospodinjam olajšajo delo. steklokeramična plošča

pečica

zamrzovalnik

Štedilnik s steklokeramično ploščo in pečico.

planet znanja

V hladilniku in zamrzovalniku hranimo živila in jedi.

Steklokeramična plošča, je sodobna plošča, na kateri kuhamo. Narejena je iz posebnega stekla, pod katerim so grelci, ki segrejejo kuhalne površine. Ker je površina steklokeramične plošče ravna, jo lahko in hitro očistimo.

V pečici pečemo različne jedi, na primer pico.

sopara

Napa je naprava nad štedilnikom. Odvaja soparo in prečisti zrak.

Pomivalni stroj nam olajša čiščenje posode, servirne posode, pribora in kuhinjskih pripomočkov.

Danes za delovanje gospodinjskih aparatov običajno uporabljamo električno energijo. Katero vrsto energije so za kuhanje uporabljale vaše prababice? Z malimi in velikimi gospodinjskimi aparati si pomagamo pri delu v kuhinji. O prehrani

drugo poglavje

2. 18 Toplotna obdelava živil 1

Pri nekaterih živilih lahko izbiramo – jemo jih lahko surova ali toplotno obdelana. Korenje na primer lahko jemo takšno, kot smo ga kupili, ali pa kot korenjevo juho.

Navedi vsaj še eno vrsto jedi, ki jo lahko uživamo v dveh oblikah, surovo ali toplotno obdelano.

Živila dušimo • Če pravimo, da neko živilo dušimo, pomeni, da ga segrevamo v pokriti posodi, v katero ne dodamo vode ali pa jo dodamo čisto malo. Iz živila se zaradi toplote izcedi sok, v katerem se živilo duši. Dušimo sadje, ki vsebuje veliko vode, zelenjavo, nekatere vrste mesa, na primer perutnino in ribe. Ker pri dušenju temperature niso zelo visoke, jed ohrani veliko vitaminov in mineralov.

pokrovka

cvetača

kumarice

jabolko

Kaj je toplotna obdelava • Za mnoga živila velja, da bi jih težko prebavili, če jih ne bi prej skuhali, spekli ali kako drugače toplotno obdelali. Če bi na primer krompir jedli surov, bi nas bolel želodec. Pri toplotni obdelavi se živila zmehčajo, dobijo prijeten vonj in okus. Če so v živilu škodljive bakterije, jih vročina uniči. • Trdne maščobe se pri segrevanju raztopijo. Če jih premočno segrevamo, počrnijo, dobijo neprijeten vonj in grenak okus. Takšnih maščob ne smemo zaužiti. • Če kuhamo ali pečemo jajce, beljakovine v beljaku zakrknejo in postanejo bele. • Testenine se med kuhanjem omehčajo, vendar jih ne smemo predolgo kuhati, saj se potem sprimejo. Navadno je na embalaži zapisano, koliko časa jih moramo kuhati v vreli vodi. • Žal pa lahko vročina uniči minerale in vitamine v hrani. Vedeti moramo, katero vrsto toplotne obdelave je najbolje izbrati za neko živilo.

Med dušenjem mora biti posoda zaprta. Sopara, ki se na pokrovki spremeni v vodne kapljice, pada nazaj v posodo. Tako v živilu ostane dovolj vlage in živilo se ne posuši ali prežge. Dišavne snovi, ki so v njem, zaradi pokrovke ne morejo izhlapeti v zrak, zato jed prijetno diši.

brokoli

perutnina jajčevec

Živila, ki jih dušimo.

planet znanja

Zakaj je zelenjavo in sadje priporočljivo dušiti?

Kuhanje v navadnem loncu • Testenine, ješprenj, kaše, krompirjeve svaljke, torteline, raviole, cmoke, riž in nekatera druga živila najpogosteje kuhamo v veliki količini vode. To pomeni, da hrano segrevamo v vodi. Kuhanje poteka pri nižji temperaturi kot pri drugih vrstah toplotne obdelave. Voda, ki vre, ima približno 100 °C.

pokrovka

fižol

klobasa

riba krompir stročji fižol

Pri kuhanju mora biti živilo vedno povsem potopljeno v vodo. Testenine se postopno zmehčajo in potopijo. Za 500 g testenin potrebujemo štirikrat toliko vode, torej približno dva litra. Za kuhanje riža pa potrebujemo približno dvakrat toliko vode, kolikor imamo riža.

špageti

meso

Živila, ki jih kuhamo v navadnem loncu.

Premisli, zakaj običajno škrobna živila kuhamo v večji količini vode.

Kuhanje v loncu na pritisk • Poseben način kuhanja je kuhanje v loncu na pritisk. Tak lonec ima poseben pokrov, ki ga nepredušno zapre. V njem nastaneta para in visok pritisk. Zaradi tega se hrana skuha hitreje kot v navadni posodi. To je pomembno pri pripravljanju tistih vrst jedi, ki bi se sicer zelo dolgo kuhale, na primer goveja juha, golaž, enolončnice, fižol.

Če je pritisk v loncu prevelik, se majhen del, imenovan ventil, na pokrovu odpre in spusti odvečni pritisk. Dokler je pritisk v loncu, ne smemo odpreti pokrova. Preden ga odpremo, ga ohladimo pod tekočo hladno vodo, da znižamo pritisk. pokrov

• Če kuhamo v loncu na pritisk, prihranimo čas in energijo.

fižol goveje meso s kostjo

ješprenj

perutnina

stročji fižol

Pozor! Varnostni ventil je treba redno čistiti.

Živila, ki jih kuhamo v loncu na pritisk.

Poizvedi, kako čistimo lonec na pritisk. Kako še rečemo loncu na pritisk?

O prehrani

Živila toplotno obdelamo, da so okusnejša in lažje prebavljiva. Paziti moramo, da s premočnim segrevanjem ne uničimo mineralov in vitaminov. Nekatera živila lahko dušimo ali pa skuhamo v vodi, ki jo nalijemo v navaden lonec ali lonec na pritisk.

drugo poglavje

2. 19 Toplotna obdelava živil 2

pokrovka

cvetača

zgornja posoda Voda, ki se segreva, da nastaja para.

odprtine v zgornji posodi

spodnja posoda

kumarice

Živila soparimo • Za toplotno obdelavo živil lahko uporabljamo tudi soparnik, v katerem soparimo zelenjavo, sadje, riž itd. Posoda je dvojna. V spodnji posodi je voda, ki zavre in se upari, sopara pa skozi odprtine prehaja v zgornjo posodo, v kateri se soparijo živila. Zgornja posoda je pokrita s pokrovko. Soparjenje je primerno zlasti za zelenjavo in sadje, ker tako obdržita večino mineralov in vitaminov.

paradižnik riž

sadje

j a

Razžvrkljati – stepati živilo z metlico. jajčevec

paprika

krompir

Živila, ki jih soparimo.

Oglej si fotografije soparnika na svetovnem spletu.

Živila cvremo • Ko živila cvremo, damo v posodo veliko maščobe. Živila potem plavajo v segreti maščobi. Tako lahko pripravimo ocvrte zrezke, krompirček, sir, krofe itd. • Pogosto uživanje ocvrtih jedi ni priporočljivo, ker vsebujejo veliko maščobe.

telečje meso

ocvrti krompirček

perutnina

sir

krompir

Dunajske zrezke pripravimo tako, da meso povaljamo v moki, nato v razžvrkljanem jajcu in drobtinah.

Živila, ki jih cvremo. Živila lahko pred cvrtjem povaljamo v moki in jajcu, pa tudi v raznih semenih.

planet znanja

Kaj pomeni beseda paniranje? Katera živila običajno paniramo?

Živila pečemo • Živila lahko pečemo v posodi, v kateri je nekaj maščobe. Pečemo meso, divjačino, perutnino, ribe, klobase, zelenjavo, krompir, jajca, omlete in drugo. Pečenje poteka pri precej višjih temperaturah kot kuhanje ali dušenje. Temperatura pri pečenju na žaru lahko doseže 350 °C. Hrano lahko pečemo tudi v pečici. • Meso lahko med pečenjem polivamo s tekočino. Pečemo ga lahko tudi tako, da ga zavijemo v folijo. Sokovi, ki so v mesu, v tem primeru ostanejo v njem, mesu pa ni treba dodajati maščobe.

Pražimo takrat, kadar majhne kose mesa ali zelenjave segrevamo in jih pri tem mešamo. Tako dobijo boljši okus in vonj.

riba

perutnina

Pečemo lahko v ponvi, kakršno vidite na risbi, v pečici ali na žaru. Med pečenjem v pečici meso polivamo z mesnim sokom, ki se nabira v pekaču. Pri pečenju na žaru se na hrani naredi skorjica, ki preprečuje, da bi se sok izcedil iz hrane, zato živilo ostane sočno.

krompir

svinjsko meso

jajce klobasa

Navedi tri živila, ki jih pražimo, in tri živila, ki jih pečemo na žaru.

Živila, ki jih pečemo.

Segrevanje hrane v mikrovalovni pečici • Hrano lahko toplotno obdelamo tudi v mikrovalovni pečici. V njej lahko skuhamo juho, enolončnico, riž, zelenjavo, spečemo piščanca in še marsikaj drugega. Jedi v tej pečici zelo hitro pripravimo. Postaviti pa jih moramo v posebno posodo, narejeno prav za segrevanje v mikrovalovni pečici. • V mikrovalovni pečici lahko tudi pogrejemo ohlajene jedi in odtajamo zamrznjena živila.

Poizvedi, katera pravila je še treba upoštevati pri segrevanju hrane v mikrovalovni pečici.

Ko jemljemo hrano iz mikrovalovne pečice, moramo uporabiti kuhinjske rokavice ali krpo, sicer se lahko opečemo. Poleg tega se moramo ravnati po navodilih za uporabo pečice.

Živila lahko soparimo, pražimo, pečemo in cvremo. Zelo hitro jih lahko pripravimo v mikrovalovni pečici. O prehrani

drugo poglavje

2. 20 Dodatki jedem A 1

Na fotografiji so začimbe:

Žafran, s katerim lahko začinimo riž ali ribe.

Žajbelj izboljša okus na primer mastnega mesa.

Črni poper ima oster okus, z njim pogosto začinimo meso.

Cimet uporabljamo na primer pri peki piškotov, tort, zavitkov …

Čili ima pekoč okus, uporabimo ga za razne omake.

Česen ima oster vonj. Dodamo ga solati, špinači, mesu …

Curry (izgovorimo kari) je mešanica začimb ostrega okusa. Uporabimo ga na primer za riž in mesne jedi.

Peteršilj izboljša okus solat, omak, juh, vseh mesnih in perutninskih jedi itd.

Rožmarin ima močan vonj, uporabimo ga zlasti pri mesnih jedeh.

Jedi lahko začinimo • Jedem izboljšamo okus, če jim dodamo malo začimb. Večina prebivalcev Slovenije ima rada zmerno začinjeno hrano. V nekaterih drugih deželah ljudje hrano začinijo močneje kot mi. Poleg okusa sta pomembna tudi vonj in barva jedi. Če je hrana sveža in pravilno pripravljena, nam močno diši. Lahko ji dodamo dišavnice, da še lepše diši.

Poizvedi, katere začimbe in dišavnice imate doma. Natančno si jih oglej in poduhaj.

j a

Začimba – snov, ki daje jedem ostrejši okus. Dišavnica – običajno rastlina, bogata z dišavami. Apetit (tek) – želja po hrani.

Gobe, sol in drugi dodatki • Nekaterim jedem dodamo majhno količino gob, ki še izboljšajo okus. Zelo majhni otroci ne bi smeli uživati gob, saj so težko prebavljive. Če smo gobe sami nabrali, se moramo prepričati, ali so res užitne. • Nekatere jedi solimo. V kuhinjski soli so snovi, ki jih naše telo potrebuje, na primer jod. Nekatera živila so soljena, preden jih začnemo pripravljati, na primer sir in slanina. Mnogim jedem (juham, mesu, zelenjavi, krompirju itd.) pa sami dodamo sol. Zelo priljubljen dodatek jedem so gobe.

Katere vrste gob poznaš? Katere od njih so užitne?

planet znanja

Drugi dodatki jedem • Z dodatki izdelovalci živilom izboljšajo okus, polepšajo barvo, podaljšajo trajnost itd. Poznamo naravne in umetne dodatke. Umetni dodatki so označeni s črko E in številko ali z imenom. • Stevija je rastlina s sladkimi listi in naravno sladilo. Priporočljiva je predvsem za ljudi, ki morajo pri prehrani paziti na ogljikove hidrate, saj jih ima zelo malo, zato jo mnogi uporabljajo namesto sladkorja. Izvlečke iz stevijinega lista dobimo v obliki prahu, koncentrata ali tablet.

Pecilni prašek je umetni živilski dodatek za rahljanje peciva. Namesto njega lahko uporabimo naravni živilski dodatek vinski kamen.

• Poznamo več vrst umetnih sladil. Eno izmed njih je aspartam, ki lahko povzroča alergijo, zato ni priporočljiv. • V živila, ki vsebujejo veliko maščobe, dodajo umetne snovi, ki preprečijo, da bi maščoba postala žarka. • Glutaminat je umetni dodatek, ki izboljša okus živila. • Dodatki živilom, ki bi lahko škodovali zdravju ljudi, so prepovedani.

Na svetovnem spletu poišči še nekaj živilskih dodatkov.

Videz, vonj in okus jedi • V tovarnah, kjer izdelujejo živila, vedo, kako pomemben je za kupce videz živil, zato ponekod živilom dodajajo naravna in umetna barvila. • Če živila preveč zapečemo ali skuhamo, izgubijo svoj vonj, okus in barvo. • Pogosto že po videzu in vonju ocenimo, ali je jed okusna. S pravilno pripravo in obdelavo živilo po toplotni obdelavi ostane primerno čvrsto, sočno in ohrani svojo obliko. Tedaj rečemo, da je živilo obdržalo svojo konsistenco. Izbor jedi po naši želji, način okrasitve jedi na krožniku in vonj nam ustvarijo apetit.

Pojasni, zakaj ti hrana vedno in povsod ne tekne enako.

O prehrani

Na neki srednji šoli so naredili poskus. Kuhanemu krompirju so dodali zeleno barvo za živila, ki sicer ni zdravju škodljiva. Čeprav je bil zelen krompir pravilno kuhan in povsem užiten, ga večina dijakov kljub prepričevanju ni hotela jesti. S poskusom so dijaki dokazali, kako pomemben je videz jedi.

Z začimbami in dišavnicami jedem izboljšamo okus in vonj. Ne uživajmo veliko hrane, ki vsebuje umetne dodatke.

drugo poglavje

2. 21 Zaključek

Projekt

Hrana je za človeka vir energije. Hranilne snovi razdelimo na beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, vitamine in minerale. Če dobi naše telo več energije, kot jo potrebuje za telesne dejavnosti, poveča svojo težo. Prehranjevati se moramo zdravo. Nekateri ljudje so alergični na kakšno snov. Ko kupujemo živila, imamo pravico vedeti, katere snovi vsebujejo, zato morajo proizvajalci obveščati potrošnike o snoveh v živilih. Živila in jedi se hitro pokvarijo, če niso pravilno shranjena. Živila kuhamo, soparimo, pečemo, pražimo, dušimo in cvremo. Za boljši videz, okus in vonj dodajamo jedem začimbe in dišavnice. Jedi nam teknejo, če so lepo postrežene. V Sloveniji pripravljamo nekaj jedi, ki so posebnost naše dežele.

Verjetno znaš tudi sam/-a pripraviti kakšno preprosto jed. Napiši recept za dve jedi, ki ju znaš pripraviti.

Pri starejših ljudeh poizvedi, kako so včasih, ko še ni bilo električnih pripomočkov, opravili naslednje vrste dela: - zmleli kavo, - stepli jajčni beljak, - hranili maslo, jajca itd.

Pogrinjek Jed nam bolje tekne, če je miza lepo pripravljena. Z malo truda lahko vsak dan naredimo lep pogrinjek. Še bolj pa se potrudimo za posebne priložnosti, na primer ob praznovanju rojstnega dne.

Vsaka oseba mora imeti vsaj 50 cm širok prostor ob mizi. Osnovni pribor 1 Vilice (levo od krožnika) 2 Nož (desno od krožnika) 3 Žlica (desno od noža)

Rezilo noža mora biti obrnjeno proti krožniku. Pribor za sladico 4 5

Žlica za sladico Vilice za sladico

50 cm

Ko nekomu postrežemo z jedjo, to naredimo z njegove leve strani. Uporabljene krožnike pa potem pobiramo z njegove desne strani.

Kozarca 6 7

Kozarec za vino Kozarec za vodo in sokove

Ko ob krožnike postavljamo pribor, postavimo na zunanjo stran tisto, kar bomo najprej uporabili.

planet znanja

Med jedjo takole odložimo pribor na krožnik. To pomeni, da še nismo končali jesti.

Tako odloženi pribor pove, da smo nehali jesti.

Ob koncu si poglej, kako lahko polepšaš pogrinjek. Risbe kažejo, kako lahko iz prtička izdelaš okrasek, s katerim popestriš pogrinjek.

b 1

j a

Pogrinjek – vse, kar na mizi pripravimo, preden postrežemo hrano.

5 1 2 3

lilija

4 5

Prtiček prepogni po sredini. Prepogni oba ogla tako, da se pri vrhu srečata. Obrni prtiček. Zavihaj dve tretjini spodnjega ogla navzgor, potem pa polovico spet navzdol. Prepogni levi ogel. Vstavi desni ogel v levega. Obrni in naravnaj cvetne liste.

Bonton Pri mizi se ravnamo po pravilih lepega vedenja, ki jih imenujemo bonton. Pravil se ne držimo zato, ker si jih je nekdo izmislil. Vsakomur se je kdaj zgodilo, da je izgubil veselje do jedi, ker je nekdo v njegovi bližini počel kaj neprijetnega. Med obrokom ne prevračamo krožnikov in kozarcev ter se ne igramo z jedilnim priborom. Ne pogovarjamo se s polnimi usti. Druge moti, če pri jedi srkamo juho, beremo knjigo ali pišemo domačo nalogo. Med obrokom tudi ne telefoniramo ali uporabljamo računalnika.

O prehrani

drugo poglavje

Jedilnik za en dan v tednu • Ljudje ne smemo jesti vsak dan enakih jedi, ker naše telo potrebuje različne hranilne snovi. Zato si člani družine pogosto za dan ali dva vnaprej sestavijo jedilnik. • Ko prvič pripravljamo neko jed, poiščemo v kuharski knjigi recept zanjo in se ravnamo po njem. Spodaj vam predstavljamo primer jedilnika za en dan v tednu.

Zajtrk • mlečna prosena kaša • kompot iz suhih sliv in hrušk

Dopoldanska malica • ovseni kruh • tunin namaz s peteršiljem in skuto • sezonsko sadje • nesladkan čaj

Kosilo • grahova juha z bučkami • naravni zrezek z zelenjavo • pečen mlad krompir • mešana solata • naravna limonada

Popoldanska malica • praženi polnovredni kosmiči • navadni jogurt • sezonsko sadje

Večerja • cimetov jabolčni kolač • mleko

RECEPTI Mlečna prosena kaša • Sestavine za 1 osebo: 20 g prosene kaše 250 ml mleka malo masla in soli naravno sladilo • Kašo preberemo, operemo in odcedimo. Mleko zavremo, solimo, vanj zakuhamo pripravljeno kašo in na zelo majhnem ognju počasi kuhamo 25 minut. Vmes večkrat premešamo z leseno kuhalnico. Tik pred koncem kuhanja dodamo maslo in naravno sladilo po okusu.

planet znanja

Kompot iz suhih sliv in hrušk • Suho sadje narežemo na zelo majhne koščke. Prelijemo z mlačno vodo, malo sladkamo in zavremo.

Tunin namaz s peteršiljem in skuto • Sestavine za 1 osebo: 50 g nemastne skute (10 % mlečne maščobe) 1 žlico kisle smetane 30 g tune v naravnem soku sol, peteršilj, bazilika

• Skuto pretlačimo z vilicami, ji dodamo kislo smetano in zmleto tuno ter vse skupaj dobro premešamo. Osolimo, dodamo svež peteršilj, baziliko in ostale začimbe ter premešamo.

Grahova juha z bučkami

Pečen mlad krompir

• Sestavine za 4 osebe: 150 g mladega graha (če dobite rumen grah, bo juha še okusnejša) 1 drobno sesekljana velika čebula 1 žlička sončničnega olja 2 manjši na kocke narezani bučki 800 ml piščančje juhe 1/2 žličke kurkume (kitajska začimba) sol in črni poper

• Sestavine za 1 osebo: 1 velik mlad krompir, peteršilj, drobnjak

• Čebulo pražimo na olju v posodi tako, da malo postekleni. Čebula se rahlo zmanjša in postane prozornejša. Pri tem pazimo, da temperatura ni previsoka. Polovico bučk stresemo k čebuli in jih prepražimo, drugo polovico bučk in grah pa soparimo. Praženim bučkam prilijemo piščančjo juho, dodamo zmehčane bučke in grah. Solimo in popramo ter dodamo začimbo kurkumo. Preden juho ponudimo, ji lahko dodamo na koščke narezan in pražen polnozrnat kruh.

• Sestavine za 1 osebo: 5 žlic mešanih kosmičev 1 žlička masla 1 žlička medu 250 ml posnetega jogurta ali mleka

Naravni zrezek z zelenjavo • Sestavine za 1 osebo: 80 g govejega stegna brez kosti 5 g čebule 10 g korenja 10 g graha 10 g svežega paradižnika 10 g paprike 5 g moke 10 g kisle smetane 5 g oljčnega olja peteršilj, bazilika, majaron • Dobro uležano goveje stegno nasolimo in popečemo na olju z obeh strani. Zrezek odložimo na krožnik. V ponvi, v kateri smo opekli zrezek, prepražimo čebulo in zelenjavo. Najprej korenje in grah, nato paradižnik in papriko. Zalijemo z vodo in v ponev ponovno položimo zrezek. Vse skupaj dušimo približno uro, tako da se zrezek zmehča. V posodici posebej zmešamo kislo smetano in moko z malo vode ter vse to med stalnim mešanjem dodamo omaki. Zrezek medtem lahko vzamemo iz ponve, da bomo omako lažje mešali. Dušimo še petnajst minut. Jed izboljšamo s peteršiljem in z drugimi dišavami (bazilika ali majaronom).

Jedilnik

• Olupljen krompir zrežemo na koščke in do mehkega spečemo v pečici. Med peko krompir nekajkrat premešamo. Napol pečenega solimo, pečenega pa potresemo s sesekljanim peteršiljem ali drobnjakom.

Praženi polnovredni kosmiči

• V ponvi segrejemo maslo in na njem prepražimo kosmiče, na koncu dodamo med. Tako pripravljene kosmiče stresemo v mleko. Takšni kosmiči so bolj hrustljavi. Mleko lahko zamenjamo tudi z jogurtom. Med kosmiče lahko narežemo tudi sadje.

Cimetov jabolčni kolač • Sestavine za okrogel model s premerom 20 cm: 80 g masla 50 g sladkorja 2 jajci 80 g grobo mletih mandljev ali orehov 1 žlica javorjevega sirupa 1 ščepec soli 100 g polnozrnate moke 1/2 žličke vinskega kamna 1/2 žličke cimeta 1 žlička kakava 2/3 žlice mineralne vode 100 g rezin jabolka maščoba za pekač • Maslo, sladkor in jajci penasto zmešamo, nato dodamo mandlje, javorjev sirup in sol ter dobro premešamo. Moko zmešamo z vinskim kamnom, cimetom in kakavom ter jo dodamo penasti masi. Previdno vmešamo jabolka, ki smo jih narezali na rezine. Testo dodamo v pomaščen pekač in pečemo 40 minut pri srednje visoki temperaturi. Kolač ohladimo, potresemo s sladkorjem v prahu in ga razrežemo.

Abecedno kazalo besed iz besednjakov

apetit 58

holesterol 32 higiena 44

bakterija 44 J biološko razgradljive jedrsko gorivo 14 jedilnik 34 snovi 12 bruto teža 42

dišavnica 58 drobovina 48

komunalno 10 konzerviranje 46

laboratorij 12

energija 20 embalaža 12

fizično delo 34

neto teža 42

planet znanja

obrok 36 ožilje 32

pasterizacija 46 pogrinjek 60 polenovka 26 polnozrnate testenine 22

radioaktivnost 14 razžvrkljati 56 recept 30 ribogojnica 26

mikroorganizem 26

sanitarni inšpektor 44 seč 20 sterilizacija 46

škodljivec 12

telekomunikacija 10

vlaknina 22

začimba 58 zelišče 32 zemeljski plin 14

žarko živilo 32 živilo 20