ISIS by VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

številka 2 | 1. februar 2012

Amlessa® – Krkina NOVA fiksna kombinacija perindoprila in amlodipina

4 mg/5 mg, 4 mg/10 mg 8 mg/5 mg, 8 mg/10 mg perindopril in amlodipin tablete

2011-15792, AA/MŽ.

Sinergija moči Sestava Amlessa 4 mg/5 mg tablete Ena tableta vsebuje 4 mg terc-butilaminijevega perindoprilata in 5 mg amlodipina (v obliki amlodipinijevega besilata). Amlessa 4 mg/10 mg tablete Ena tableta vsebuje 4 mg terc-butilaminijevega perindoprilata in 10 mg amlodipina (v obliki amlodipinijevega besilata). Amlessa 8 mg/5 mg tablete Ena tableta vsebuje 8 mg terc-butilaminijevega perindoprilata in 5 mg amlodipina (v obliki amlodipinijevega besilata). Amlessa 8 mg/10 mg tablete Ena tableta vsebuje 8 mg terc-butilaminijevega perindoprilata in 10 mg amlodipina (v obliki amlodipinijevega besilata). Indikacije Zdravilo Amlessa je indicirano kot nadomestno zdravilo za zdravljenje esencialne hipertenzije in/ali stabilne koronarne arterijske bolezni pri bolnikih, ki že imajo ustrezno urejen krvni tlak s sočasnim jemanjem perindoprila in amlodipina z isto kombinacijo jakosti. Odmerjanje in način uporabe Zdravilo je priporočljivo jemati peroralno zjutraj pred zajtrkom. Običajni odmerek je ena tableta na dan v enem odmerku. Zdravilo s fiksno kombinacijo odmerkov ni priporočljivo za začetno zdravljenje. Zdravilo Amlessa lahko jemljejo bolniki s kreatininskim očistkom ≥ 60 ml/min, ni pa primerno za bolnike s kreatininskim očistkom < 60 ml/min. Pri teh bolnikih priporočamo prilagojeno titracijo posameznih učinkovin. Odmerne sheme pri bolnikih z jetrno okvaro niso ugotavljali, zato moramo zdravilo Amlessa pri njih uporabljati previdno. Kontraindikacije Preobčutljivost za katerokoli pomožno snov, za perindopril ali katerikoli drug zaviralec angiotenzinske konvertaze (ACE). Preobčutljivost za amlodipin ali katerikoli drug dihidropiridin. Kontraindikacije, povezane s perindoprilom Angioedem v anamnezi pri predhodnem zdravljenju z zaviralci ACE, dedni ali idiopatični angioedem. Kontraindikacije, povezane z amlodipinom Huda hipotenzija. Šok, vključno s kardiogenim šokom. Hujša aortna stenoza. Hemodinamično nestabilno srčno popuščanje po akutnem miokardnem infarktu. Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Ledvična okvara Pri ledvični okvari (kreatininski očistek < 60 ml/min) priporočamo posamezniku prilagojeno titracijo odmerkov posameznih učinkovin. Redno spremljanje vrednosti kalija in kreatinina je pri bolnikih z ledvično okvaro del običajne medicinske prakse. Jetrna odpoved V redkih primerih so bili zaviralci ACE povezani s sindromom, ki se začne s holestatično zlatenico in napreduje v fulminantno jetrno nekrozo ter (včasih) smrt. Mehanizma tega sindroma ne poznamo. Če se pri bolnikih, ki jemljejo zaviralce ACE, pojavi zlatenica ali izrazito povečanje vrednosti jetrnih encimov, je treba zaviralce ACE ukiniti in bolnike ustrezno zdravniško spremljati. Kot pri vseh kalcijevih antagonistih je razpolovni čas amlodipina podaljšan tudi pri bolnikih z zmanjšanim jetrnim delovanjem. Pri uporabi zdravila pri teh bolnikih sta zato potrebna previdnost in redno spremljanje jetrnih encimov. Hiperkaliemija Pri nekaterih bolnikih, ki so bili zdravljeni z zaviralci ACE, vključno s perindoprilom, so opažali povečane vrednosti kalija v serumu. Dejavniki tveganja za razvoj hiperkaliemije vključujejo ledvično odpoved, poslabšanje ledvičnega delovanja, starost (> 70 let), sladkorno

Samo za strokovno javnost. Pred predpisovanjem preberite celoten povzetek glavnih značilnosti zdravila. Objavljen je tudi na www.krka.si. Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, www.krka.si

bolezen, vmesne dogodke, zlasti dehidracijo, akutno dekompenzacijo srca, presnovno acidozo, sočasno jemanje diuretikov, ki zadržujejo kalij (npr. spironolaktona, eplerenona, triamterena ali amilorida), kalijevih dodatkov ali nadomestkov soli, ki vsebujejo kalij, in sočasno jemanje drugih zdravil, povezanih s povečanjem vrednosti kalija v serumu (npr. heparina). Jemanje kalijevih dodatkov, diuretikov, ki zadržujejo kalij, ali nadomestkov soli, ki vsebujejo kalij, lahko zlasti pri bolnikih z ledvično okvaro privede do znatnega povečanja vrednosti kalija v serumu. Hiperkaliemija lahko povzroči resne aritmije, včasih s smrtnim izidom. Če menite, da je sočasno jemanje perindoprila in katerekoli izmed zgoraj navedenih učinkovin ustrezno, jih morate uporabljati previdno in pogosto spremljati vrednosti kalija v serumu. Pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem ali sladkorno boleznijo tipa 1 morate zdravljenje začeti previdno. Kombinacije perindoprila in amlodipina ne smete uporabljati pri otrocih in mladostnikih. Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Kombinacije, ki jih ne priporočamo Litij, diuretiki, ki zadržujejo kalij, kalij (kalijeve soli), estramustin. Kombinacije, pri katerih moramo biti previdni Antidiabetična zdravila (inzulin, hipoglikemični sulfonamidi), nesteroidna protivnetna zdravila, vključno z acetilsalicilno kislino (≥ 3 g na dan), diuretiki, simpatikomimetiki, zlato, zaviralci CYP3A4 (eritromicin, diltiazem, ketokonazol, itrakonazol, ritonavir), spodbujevalci CYP3A4 (rifampicin, šentjanževka, antikonvulzivi, kot so karbamazepin, fenobarbital, fenitoin, fosfenitoin, primidon), zaviralci receptorjev beta pri zdravljenju srčnega popuščanja (bisoprolol, karvedilol, metoprolol), baklofen, vazodilatatorji, kortikosteroidi, zaviralci receptorjev alfa (prazosin, alfuzosin, doksazosin, tamsulozin, terazosin), amifostin, triciklični antidepresivi, antipsihotiki, anestetiki. Nosečnost in dojenje Glede na učinke, ki jih imata posamezni učinkovini kombinacije v tem zdravilu na nosečnost in dojenje, uporaba zdravila v prvem trimesečju nosečnosti ni priporočljiva. Zdravilo je kontraindicirano v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti. Zdravila ni priporočljivo jemati med dojenjem, zato se je treba odločiti, ali naj mati prekine dojenje ali zdravljenje, pri čemer je treba upoštevati pomen tega zdravljenja zanjo. Neželeni učinki Glavobol, omotica, vrtoglavica, ščemenje, zaspanost, motnje vida, tinitus, palpitacije, zardevanje (občutek vročine ali toplote na obrazu), omotičnost zaradi nizkega krvnega tlaka, kašelj, zasoplost, siljenje na bruhanje, bruhanje, bolečine v trebuhu, motnje okušanja, dispepsija ali prebavne težave, driska, zaprtje, alergijske reakcije (kot so kožni izpuščaji, srbenje), mišični krči, občutek utrujenosti, edemi (otekanje nog ali gležnjev). Ostali se pojavijo občasno, redko ali zelo redko. Oprema 30 tablet. Imetnik dovoljenja za promet z zdravili Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, Slovenija. Način izdajanja zdravila Na zdravniški recept. Datum priprave besedila December 2011.

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije

Strokovna revija ISIS | leto XXI. | številka 2 | 1. februar 2012

The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,10 EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 8800 copies. Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office. The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and the wife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to the legend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on a granite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the title of the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people, the drops of blood from the goddess Isis.

Spoštovani zdravnice in zobozdravnice, zdravniki in zobozdravniki! Zdravniki/zobozdravniki delamo z bolniki. Delo je naporno in odgovorno, saj bolniki od nas pričakujejo nezmotljivost, čas in zdravje. Smo strokovnjaki, a vsak za svoje področje. Včasih se znajdemo v stiski, ki je sami ne zmoremo razrešiti in potrebujemo pomoč, nasvet, poslušalca.

V STISKI NISI SAM! Z veseljem Vas obveščamo, da je Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju s prostovoljci (zdravniki in zobozdravniki) sestavila skupino za pomoč zdravnikom in zobozdravnikom ter njihovim svojcem v stiski.

Vam in vašim svojcem bomo ANONIMNO nudili pomocˇ v težavah in pomagali pri iskanju ustreznih rešitev!

The President of the Medical Chamber Prim. Gordana Kalan Živčec, M. D. gordana.kalan-zivcec@zzs-mcs.si

01 307 2222 vsak ponedeljek in cˇetrtek od 15. do 16. ure.

Founded in 1893 as The Medical Chamber for the Carniola Province. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.

The President of the Assembly Uršula Salobir Gajšek, M. D. The vice-president of the Assembly Diana Terlević Dabić, D. M. D.

Executive board of the Medical Chamber of Slovenia The president of the Educational council Prof. Rafael Ponikvar, M. D., Ph. D. The president of the Professional medical committee Prof. Radovan Hojs, M. D., Ph. D. The president of the Primary health care committee Assist. Antonija Poplas Susič, M. D., Ph. D. The president of the Hospital health care committee Prof. Mitja Košnik, M. D., Ph. D. The president of the Dentistry health care committee Sabina Markoli, D. M. D. The president of the Legal-ethical committee Prim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D. The president of the Social-economic committee Jana Wahl, M. D., M. Sc. The president of the Private practice committee Prim. assist. Dean Klančič, M. D.

Poklicˇite nas na ANONIMNO telefonsko številko:

The Medical Chamber Of Slovenia

The vice-presidents of the Medical Chamber Prof. Mitja Košnik, M. D., Ph. D. Sabina Markoli, D. M. D.

Public Relations Department Valentin Hajdinjak, B. Sc. Legal and General Affairs Department Vesna Habe Pranjič, L. L. B. Finance and Accounting Department Nevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. Health Economics, Planning and Analysis Department Nika Sokolič, B. Sc. Econ. Head of CME/CPD Activities Mojca Vrečar, M. B. A. Head of Postgraduate Medical Training, Licensing and Registry Department Tina Šapec, L. L. B.

Tasks The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation of medical doctors and dentists. Membership is an honour and obligation for all those that work as physicians or dentists in Slovenia and have a direct contact with the patients. The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests of the medical profession, and helps to ensure the correct behaviour of doctors and uphold their reputation by: Having and issuing a Code of Medical Ethics, monitoring the behaviour of doctors and administering any measures necessary for violations of the Code. Maintaining a register of members and issuing membership cards. Issuing, extending and revoking the doctors‘ licences for independent work. Participating in the development of the undergraduate education programme for doctors. Managing (planning, monitoring and supervising) the secondments of the two year compulsory postgraduate training in hospitals; secondments for specialisations; other postgraduate professional training, and examination. Organising professional seminars, meetings and other types of professional medical development. The professional auditing and appraisal of each doctor practising in Slovenia. Participating in the preparation of regulations, planning and staffing plans in health care issues. Determining doctors‘ fees and

participating in agreeing the prices of health care services. Representing the interests of doctors in determining contracts with the Institute of Health Insurance of Slovenia. Participating in the negotiation of collective contracts, and agreeing them on behalf of private doctors as employees, thereby managing the value of medical professional‘ salaries. Providing legal assistance and advice to members on insurance against medical compensation claims. Maintaining a Welfare Fund to help members and their families. Monitoring the demand for doctors and helping unemployed doctors find job. Assisting members to find suitable locums during their absence. Publishing activities, editing activities; issuing a free journal to members, publishing books and other publications. Encouraging co-operation between members and arbitrating in disputes. Encouraging the cultural and social activities of members; organising the cultural, sporting and other social events and activities. Monitoring alternative methods of treatment. Deterring prohibited and unacceptable medical practices. Providing a free permanent consulting service to members. Undertaking other tasks pursuant to legal regulations and the statute.

Uvodnik

Koraki k cenjenosti stroke? Tonka Poplas Susič

Zadnje mesece smo priča dogodkom, ki dokaj hitro in radi razburkajo slovenski zdravstveni prostor: ključno sporočilo, ki je dano, je, da je zdravstvo potrošno in da je treba ravnati preudarneje. Cilj: zdravstvo je potrebno urediti.

Ustrezno urejeni zdravstveni sistemi poudarjajo pomen bolnika. Vključujejo ga v partnersko obravnavo in sodelovanje z zdravnikom (zdravnik ima seveda dovolj časa, ki ga posveti bolniku), nalagajo mu soodgovornost za izhode zdravljenja (upoštevanje navodil zdravstvenih delavcev, primeren življenjski slog), bolniki vodijo lastno evidenco dogodkov med zdravljenjem, o katerih se pogovorijo z zdravstvenim timom, ko ga obiščejo, in imajo spoštljiv odnos do zdravnikov, ki so jih izbrali za svoje. Ne vlagajo zgolj v zakonsko in pravno-formalno finančno vzdržno zdravstvo, temveč vlagajo v družbo, v ljudi. In seveda tudi v zdravnike in zdravstveni kader. Slednji so izvajalci, ne potrošniki. Cilj, ki ga je definirala Svetovna zdravstvena organizacija kot edini, ki lahko prihrani, poceni in prispeva k boljšemu zdravju ter zato večji kakovosti bivanja, ni dosežen marsikje, tudi v Sloveniji ne. Pa je preprost: krepiti osnovno zdravstvo, ki je temelj vsakega zdravstvenega sistema, z namenom, da lahko krepimo tudi bolnišnično zdravstvo na način, da ni zasipano z nepotrebnimi storitvami in z bolniki, ki v resnici ne potrebujejo specialistične obravnave na sekundarni ravni.

Pa smo daleč od tega? Težko je odgovoriti jasno in dosledno, zagotovo pa so v zadnjem letu, dveh, prvi koraki narejeni. Skorajda utopično je bilo pričakovati, ko smo na zbornici, v Odboru za osnovno zdravstvo, začeli pripravljati predloge sprememb osnovnega zdravstva, da bodo relativno hitro zagledali luč sveta. Odločili smo se, da bomo na začetku ciljali predvsem na družinsko medicino kot najštevilčnejšo vejo med ostalimi na primarni ravni. Sodelovanje vseh zdravnikov družinske medicine, ki v strokovnih, pedagoških in drugih institucijah predstavljajo vrh stroke, se je izkazalo sicer ne za lahko, je bilo pa učinkovito. Drugo pomembno dejstvo je bilo, da je vse predlagane oz. želene spremembe podprl Odbor za bolnišnično dejavnost, ki je uvidel, da na tak način lahko zmanjšamo tudi obremenjenost sekundarne ravni. Nastale so referenčne ambulante (RA), nastal je projekt Ministrstva za zdravje. Najpomembnejše dejstvo je, da so RA odlično sprejeli bolniki in da le-ti čutijo, da so bolje obravnavani predvsem na področju preventivnih presejanj in pri kontroliranju in spremljanju parametrov kronične bolezni. In zdravniku ostaja

nekoliko več časa za tiste bolnike, ki so zboleli ali pa se jim je kronična bolezen poslabšala. Predlog je zaživel in danes uspešno deluje; podprt je bil vsestransko in brezkompromisno s strani stroke, politike in uporabnikov. Referenčne ambulante se bodo širile, širil pa se bo tudi nabor kroničnih obolenj, ki bodo po točno določenih protokolih omogočile enovito obravnavo in napotitev bolnikov. Lahko rečemo, da se je stroka na vseh ravneh združila. Projekt je nadgradilo Ministrstvo za zdravje, saj je Zdravstveni svet sprejel sklep, da je referenčne ambulante smelo uvajati na celotnem področju osnovnega zdravstva, kot smiselno nadgradnjo že obstoječega sistema. Referenčne ambulante prinašajo izjemno doslednost, nadzorovano delo in kakovost v obravnavo bolnikov. Zdravniki, ki želijo delati kot nosilci referenčne ambulante, ogromno vlagajo v lastno izobraževanje, spremljanje novosti, kazalnike kakovosti svojega dela in seveda tudi predlagajo izboljšave. Kot taki predstavljajo jedro razvoja lastne specialistične stroke. Ne samo, da ne razmišljajo o doseganju zahtevanega števila licenčnih točk, ki ni stvar možnosti, pač pa lastnega hotenja, temveč želijo več: predlagajo novosti, kot skupina so pripravili vsebinska izhodišča za informacijsko podporo dela RA, dajejo pobude za izboljšanje dela, želeli in dobili so testno verzijo podpore predpisovanja zdravil glede interakcij, oblikujejo vsebine dodatnih izobraževanj in natančno skrbijo za doseganje pogojev za nadaljevanje dela svoje RA. Bolniki so to opazili in to cenijo. Odgovornost zdravnika sili bolnika v spoštovanje, sodelovanje in partnerski odnos, bolniki postanejo pri odgovornem zdravstvenem timu tudi sami odgovorni. Rezultat je cenjenost stroke.

Zagotovo vsi, ki želijo delati »v koraku s časom«, začudeni sprejemajo odločitev Fidesa, ki ne podpira predloga o povečanem številu licenčnih točk v sedemletnem obdobju z obrazložitvijo, da »nekateri že sedaj ne dosegajo zahtevanega števila«. Graditi pravila na posameznikih ni modro, zagotovo pa je s to odločitvijo odvzeta vodstvom zavodov naloga, da svoje zdravnike pošiljajo na, ali organizirajo sami znotraj zavodov, izobraževanja v večjem obsegu, kot je to nujno zahtevano za doseganje 75 licenčnih točk. Poslanci Skupščine Zdravniške zbornice Slovenije so žal potrdili, da je nekako zadosti, če se zdravnik izobražuje približno en, največ dva dneva na leto, in s tem nakazali vodstvom, koliko odsotnih dni zaradi izobraževanj na zdravnika na letni ravni naj načrtujejo. Zagotovo to ni odločitev, ki je koristna: ne za zdravnika, ne za bolnika. Za RA se je izkazalo, da želijo več. Vse zastavljeno do sedaj so dosegle.

Zagotovo lahko dosežemo koristne spremembe v zdravstvu. Potrebno je tvorno sodelovanje in zavedanje, da je neenotnost zdravnikov ključni moment, ki omogoča sprejemanje neustreznih in spornih rešitev. Stroka in zdravniki bomo cenjeni toliko, kolikor bomo zahtevni do sebe in do lastne obravnave svojih bolnikov. Revija ISIS - Februar 2012

številka 2 | 1. februar 2012

K azalo

Avtor logotipa: Primož Kalan Oblikovanje naslovnice: Andrej Schulz, Primož Kalan

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije

Strokovna revija ISIS | leto XXI. | številka 2 | 1. februar 2012

NaslovniceIsis2012_02_V02.indd 2

19.1.2012 9:24:00

Kazalo Uvodnik

Forum

Koraki k cenjenosti stroke? Tonka Poplas Susič

Odziv članov RSK za ginekologijo in porodništvo na komentarje k pravnemu mnenju o obravnavi mladoletnih pacientk brez vednosti in vnaprejšnjega soglasja staršev 28 Adolf Lukanović Odgovor nestrokovnjaka 28 Matjaž Zwitter O splošnem starostnem upadu in diagnostičnih procesih (Z. Remškar) 29 Tomaž Rott

Zbornica Volitve poslancev skupščine Volitve predsednika

Izjava o predlogu kandidature za predsednika zbornice Pa ga imamo, naš Domus Medica 12 Marko Demšar Seminarji in delavnice za člane Zdravniške zbornice Slovenije 12 Iz dela zbornice

INtervju Janja Ahčin, dr. med, specialistka družinske medicine 30 Karolina Godina Nagrada Republike Slovenije za prostovoljstvo 2011 doktorju Aleksandru Dopliharju 35 Alojz Ihan

Slovesnost ob 20. obletnici ustanovitve Zdravniške zbornice Slovenije

Personalia Opravljeni specialistični izpiti

Iz zgodovine medicine

Duhovna oskrba bolnikov v ljubljanski bolnišnici skozi čas Zvonka Zupanič Slavec Dr. Boris Kristan (1901–1991), organizator povojnega zobozdravstva v mariborskem okraju 40 Velimir Vulikić

Iz Evrope Prvi uspeh 18 Marjan Kordaš Vodja KABEG pod pritiskom 18 Marjan Kordaš Resnica o Mozartovi smrti 18 Boris Klun

Zanimivo Pomoč z umetnostjo sedaj tudi za odrasle telesne bolnike in invalide 42 Dušan Enova Ivan Čargo (1898–1958) in njegove freske na ljubljanski travmatologiji 45 Zvonka Zupanič Slavec Reforma zdravstva v ZDA – kaj so sprejeli in česa (še) ne? Miha Lučovnik

Zdravstvo Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov – najnovejša analiza slovenskih podatkov 20 Nina Scagnetti, Helena Jeriček Klanšček Skupnostna psihiatrija v Sloveniji 22 Vesna Švab Vpliv finančne in ekonomske krize na zobozdravnike v EU Matjaž Rode Kakovost včeraj, danes, jutri 26 Jasna Čuk Rupnik, Marija Šemrov

Revija ISIS - Februar 2012

Medicina Mikrobiologija in imunologija 49 Alojz Ihan, Vladimir Kotnik, Srečko Koren

Kako sem transportiral kritično bolnega novorojenčka na silvestrski večer 52 Štefan Grosek Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe kombinirane hormonske kontracepcije, progestogenske oralne kontracepcije in materničnega vložka 54 Bojana Pinter, Sara Korošec, Andreja Trojner Bregar, Urška Bizjak Ogrinc, Tinkara Srnovršnik, Senka Imamović Kumalić Nefrologija v Sloveniji: preteklost, sedanjost, prihodnost 59 Robert Ekart Endodontija danes, včeraj, jutri 63 Vito Vrbič Sedmi mednarodni ortodontski simpozij 70 Elizabeta Zaletel Mednarodni tečaj iz 3D-brahiterapije na Onkološkem inštitutu Ljubljana 72 Primož Petrič, Alja Longo Novosti o kaheksiji 73 Nada Rotovnik Kozjek, Katja Kogovšek Tečaj za učitelje družinske medicine 76 Zalika Klemenc Ketiš, Marija Petek Šter Srečanje z multiplo sklerozo 77 Jožef Magdič BAHA-simpozij in prehojena pot v Sloveniji 79 Janez Rebol Vroče teme v neonatologiji 81 Klavdija Sukič

Strokovne publikacije Gregor Pivec: Zgodovina medicine 20. stoletja Elko Borko

Obletnica Ob 80-letnici prof. dr. Marije Us Krašovec, dr. med. Ana Pogačnik Prof. dr. Miloš F. Kobal, dr. med., 85-letnik 85 Milan Ličina, Jože Darovec 30 let zbora dr. Bogdana Derča s Pediatrične klinike v Ljubljani 87 Ana Marija Vrbič

Ob 40-letnici zgraditve in odprtja stavbe zdravstvenega doma in lekarne v Sevnici Tomaž Rott Predbožična slovesnost v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica 92 Vesna Džubur

S knjižne police Lou Marinoff: Raje Platona kot pomirjevala! Nina Mazi

Strokovna srečanja 96 Mali Oglasi 109 Zdravniki v prostem času Prvi božično-novoletni koncert orkestra Camerata medica v novi dvorani Zdravniške zbornice Slovenije 111 Pavle Košorok Medicinci pojejo za spodbudo pri zdravljenju 112 Ksenija Slavec Ples barvitih mask 115 Sara Vrščaj Prijateljska srečanja 115 Sara Vrščaj Rumeni vonj 115 Sara Vrščaj Snežni hrib 116 Matjaž Lesjak Vedeževalka 119 Andrej Rant Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom 119 Janez Tomažič Portreti 120 Eldar M. Gadžijev

ZAvodnik Slike z razstave Boris Klun

121

Revija ISIS - Februar 2012

Impressum LETO XXI., ŠT. 2, 1. februar 2012 natisnjeno 8800 izvodov datum tiska: dan pred izidom UDK 61(497.12) (060.55) UDK 06.055:61(497.12) ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK / PUBLISHED BY Zdravniška zbornica Slovenije The Medical Chamber of Slovenia Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana W: http://www.zdravniskazbornica.si T: 01/ 30 72 100, F: 01/ 30 72 109 E: gp.zzs@zzs-mcs.si Transakcijski račun: 02014-0014268276 PREDSEDNICA / PRESIDENT prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med. UREDNIŠTVO / EDITORIAL OFFICE Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana W: http://www.zdravniskazbornica.si Isis online: ISSN 1581-1611 T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109 E: isis@zzs-mcs.si

ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK / EDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLE EDITOR prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. E: alojz.ihan@mf.uni-lj.si T: 01/543 74 93

TEHNIČNA UREDNICA, LEKTORICA / EDITOR, REVISION Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. E: marta.brecko@zzs-mcs.si UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI / EDITORIAL BOARD AND JOURNALISTS prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. doc. dr. Vojko Flis, dr. med. prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med. prof. dr. Anton Grad, dr. med. prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. prof. dr. Boris Klun, dr. med. akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. prof. dr. Črt Marinček, dr. med. asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. prof. dr. Tomaž Rott, dr. med. asist. Aleš Rozman, dr. med. akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med. prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med. prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med. TAJNICI UREDNIŠTVA / SECRETARY Marija Cimperman Slavka Sterle OBLIKOVANJE / DESIGN Andrej Schulz, Primož Kalan VisArt studio, Ljubljana

RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV IN PRIPRAVA ZA TISK - DTP Andrej Schulz, Marko Mastnak, Simon Trampuš, Primož Kalan VisArt studio Kvants-VisArt d.o.o. Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana T: 01/257 67 41 TRŽENJE / MARKETING Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109 E: isis@zzs-mcs.si TISK / PRINTED BY Tiskarna Povše, Povšetova 36 a, Ljubljana T: 01/439 98 40

Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Lastnik blagovne znamke: Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana

Revija ISIS - Februar 2012

Navodila avtorjem Rok oddaje vseh prispevkov za objavo v reviji Isis je do 5. v mesecu za naslednji mesec. Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina člankov je omejena na 30.000 znakov – štetje brez presledkov (velikost 12 pt, oblika pisave times new roman). Za objavo so primerne digitalne fotografije, velike vsaj 1500 x 1200 točk (pixels), to je okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. Če uporabljate kratice, ki niso splošno znane, jih je treba pri prvi navedbi razložiti. Prosimo, da se izogibate tujejezičnim besedam in besednim zvezam. Če ni mogoče najti slovenske ustreznice, morate tujo besedo ali besedno zvezo, ko jo uvedete v besedilo, razložiti. Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega podjetja ali če v članku obravnavate farmacevtske izdelke, morate navesti konflikt interesov. Ker izbrane prispevke honoriramo, pripišite polni naslov stalnega bivališča, davčno številko, davčno izpostavo, popolno številko transakcijskega računa in ime banke.

Poročila s strokovnih srečanj Dolžina prispevka je omejena na največ 10.000 znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji. Prosimo, da v poročilu povzamete bistvo obravnavane tematike in se ne zaustavljate preveč pri imenih predavateljev, ki za večino bralcev niso sporočilna. Na koncu prispevka lahko navedete imena pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli prispevale, da ste se lahko udeležili srečanja (uredništvo si pridržuje pravico, da imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem ne bomo objavili.

Nekrologi V vsaki številki bomo objavili največ dva nekrologa. Dolžina nekrologa je omejena na eno stran, torej 5000 znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko eno fotografijo; v tem primeru ima prispevek lahko največ 4000 znakov.

Izjava uredništva Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Izide.

Letna naročnina Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 EUR, za naročnike v tujini 98,40 EUR, posamezna številka za nečlane stane 4,10 EUR. 8,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

Popravek Med sodelujočimi v januarski številki revije Isis je pri imenu izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., pomotoma izpadel naziv višji svetnik. Moralo bi pisati: Izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., višji svetnik, Zdravniška zbornica Slovenije. Se opravičujemo in prosimo za razumevanje. Uredništvo

Sodelovali Mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • Prim. prof. dr. Elko Borko, dr. med., Maribor • Jasna Čuk Rupnik, dr. med., ZD Logatec • Prim. Jože Darovec, dr. med., Psihiatrična klinika Ljubljana • Prim. Marko Demšar, dr. med., Ljubljana • Vesna Džubur, dr. dent. med., Ljubljana • Doc. dr. Robert Ekart, dr. med., Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za interno medicino • Dušan Enova, univ. dipl. psih., Društvo za pomoč z umetnostjo Lotisa • Prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., Domžale • Mag. Karolina Godina, dr. med., Celje • Doc. dr. Štefan Grosek, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo • Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., Zdravniška zbornica Slovenije • Senka Imamović Kumalić, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • Dr. Helena Jeriček Klanšček, Inštitut za varovanje zdravja RS • Asist. dr. Zalika Klemenc Ketiš, dr. med., ZD Velenje • Prof. dr. Boris Klun, dr. med., Ljubljana • Katja Kogovšek, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana • Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., Ljubljana • Prof. dr. Srečko Koren, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani • Asist. dr. Sara Korošec, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • Doc. dr. Pavle Košorok, dr. med., Iatros – dr. Košorok d. o. o. • Prof. dr. Vladimir Kotnik, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani • Matjaž Lesjak, dr. med., Zasebna zdravstvena ordinacija Metka Marković, dr. med., Slovenj Gradec • Doc. dr. Milan Ličina, dr. med., Psihiatrična klinika Ljubljana • Alja Longo, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana • Asist. Miha Lučovnik, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • Prof. dr. Adolf Lukanović, dr. med., svetnik, RSK za ginekologijo in porodništvo

• Asist. Jožef Magdič, dr. med., Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za nevrološke bolezni • Mag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana • Doc. dr. Marija Petek Šter, dr. med., ZD Trebnje • Asist. mag. Primož Petrič, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana • Prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • Dr. Ana Pogačnik, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana • Doc. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., Zdravniška zbornica Slovenije • Andrej Rant, dr. dent. med., Ljubljana • Doc. dr. Janez Rebol, dr. med., Univerzitetni klinični center Maribor • Izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., višji svetnik, Zdravniška zbornica Slovenije • Mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana • Prof. dr. Tomaž Rott, dr. med., Ljubljana • Uršula Salobir Gajšek, dr. med., Zdravniška zbornica Slovenije • Mag. Nina Scagnetti, univ. dipl. soc., Inštitut za varovanje zdravja RS • Ksenija Slavec, Kranj • Tinkara Srnovršnik, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • Klavdija Sukič, dr. med., Univerzitetni klinični center Maribor • Marija Šemrov • Doc. dr. Vesna Švab, dr. med., Psihiatrična bolnišnica Ormož • Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja • Mag. Andreja Trojner Bregar, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., Ljubljana • Ana Marija Vrbič • Sara Vrščaj, dr. med., Ljubljana • Prim. dr. Velimir Vulikić, dr. dent. med., Domžale • Elizabeta Zaletel, dr. dent. med., Orthos, Ljubljana • Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za zgodovino medicine • Izr. prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana

Samo za strokkovno javnost

Novo,, kovito zdravilo učinkovito za zdravljenje enje metastatskega raka prostate, odpornega na kastracijo pri odraslih bolnikih, olnikih, z napredovalo obliko bolezni ali po osnovni kemoterapevtski shemi z docetakselom ocetakselom1

Uvodnik

Povrnjeno upanje

V placebo-nadzorovani nadzorovani klinični raziskavi meli bolniki, ki so prejeli zdravilo III. faze so imeli ZYTIGA® v kombinaciji z prednizonom: 35,4% manjše njše tveganje za smrt (HR=0,65)2 33% manjše še tveganje za radiografsko potrjeno napredovanje bolezni2 pomembno no manj bolečin2 primerljiv pojav neželenih učinkov kot v skupini, ki je prejemala placebo2 možnost jemanja emanja zdravila na domu o zdravljenje)1 (peroralno

Zdravilo je v postopku ostopku pridobitve trani ZZZS. ﬁnanciranja s strani

SKRAJŠANO NO NAVODILO ZA PREDPISOVANJE ZDRAVILA: Ime zdravila: ZYTIGA® 250 mg tablete Kakovostna in količinska sestava: 250 mg abirateronacetata; pomožne snovi: laktoza monohidrat, mikrokristalna celuloza, premreženi natrijev karmelozat, povidon, natrijev lavrilsulfat, magnezijev stearat in koloidni silicijev dioksid. Indikacije: uporaba skupaj s prednizonom ali prednizolonom za zdravljenje metastatskega raka prostate, rezistentnega na kastracijo pri odraslih bolnikih, z napredovalo obliko bolezni ali po osnovni kemoterapevtski shemi z docetakselom. Odmerjanje: priporočeni odmerek: 1.000 mg (štiri 250 mg tablete v enem odmerku), 10 mg prednizona ali prednizolona/dan, najmanj dve uri po obroku. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter ali ledvic je potrebna previdnost. Kontraindikacije: preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov, uporaba zdravila pri ženskah. Posebna opozorila: Pri uporabi zdravila pri bolnikih z anamnezo kardiovaskularne bolezni je potrebna previdnost. Pri bolnikih z iztisnim deležem levega prekata < 50% ali s srčnim popuščanjem razreda III ali IV po NYHA varnost uporabe zdravila ni dokazana. Pred začetkom zdravljenja je treba urediti hipertenzijo in odpraviti hipokaliemijo. Če kadarkoli med zdravljenjem pride do pojava hude hepatotoksičnosti je treba z zdravljenjem prenehati in se ga ne sme ponovno uvesti. Pri bolnikih, ki prejemajo prednizon ali prednizolon in so v stresni situaciji, je lahko pred in med stresno situacijo ter po njej indiciran zvečan odmerek kortikosteroidov. Pri bolnikih z napredovanim metastatskim rakom prostate (rezistentnim na kastracijo) lahko pride do zmanjšanja kostne gostote. Jemanje zdravila v kombinaciji z glukokortikoidi lahko ta učinek poveča. Pri bolnikih z rakom prostate, zdravljenih s ketokonazolom, lahko pričakujemo nižjo stopnjo odziva na zdravljenje. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila. Zdravilo vsebuje tudi več kot 1 mmol (oziroma 27,2 mg) natrija na odmerek (v štirih tabletah), kar je treba upoštevati pri bolnikih na dieti z nadzorovanim vnosom natrija. Interakcije: zdravila se ne sme jemati s hrano, ker se bistveno poveča absorpcija abirateronacetata. Pri sočasni uporabi z zdravili, ki jih aktivira ali presnavlja CYP2D6, zlasti tistih z majhno terapevtsko širino je potrebna previdnost. In vitro podatki kažejo, da je zdravilo substrat CYP3A4. Med zdravljenjem se uporabi močnih zaviralcev in induktorjev CYP3A4 izogibajte ali bodite še posebej previdni. Nosečnost in dojenje: Ženske, ki so noseče in ženske, ki bi lahko bile noseče, morajo v primeru stika ali rokovanja z zdravilom, nositi zaščitne rokavice. Neželeni učinki: periferni edemi, hipokaliemija, hipertenzija, okužbe sečil, adrenalna insufucienca, hipertrigliceridemija, srčno popuščanje, angina pektoris, aritmija, atrijska ﬁbrilacija, tahikardija, hepatotoksičnost z zvišanimi vrednostmi ALT, AST in celokupnega bilirubina. Imetnik dovoljenja za promet: Janssen-Cilag International NV, Turnhoutseweg 30, 2340 Beerse, Belgija, Predstavnik v Sloveniji: Johnson & Johnson d.o.o., Šmartinska 53, Ljubljana Režim izdajanja zdravila: Rp.Spec. Datum zadnje revizije besedila: 05.09.2011

ZYT-SLO-A-015-051011

Viri: 1. ZYTIGA® – Povzetek glavnih značilnosti zdravila: 05. 09. 2011 2. de Bono JS et al. Abiraterone and increased survival in metastatic prostate cancer. N Engl J Med 2011; 364: p1995-2005.

Revija ISIS - Februar 2012

Zbornica

Številka: 041-1/2012/106 Datum: 1. 2. 2012 Na podlagi 19. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 4. 12. 2007)

RAZPISUJEM VOLITVE POSLANCEV SKUPŠČINE Zdravniške zbornice Slovenije za 8. maj 2012 Poslanci skupščine Zdravniške zbornice Slovenije se volijo na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah 8. maja 2012. Volitve se opravijo z glasovanjem po pošti.

Za poslanca skupščine lahko kandidira vsak član volilne enote, čigar kandidaturo predlaga vsaj deset članov volilne enote. Kandidate za poslance določijo zdravniki in zobozdravniki na volilnem zboru posamezne volilne enote.

Uršula Salobir Gajšek, dr. med. predsednica skupščine Zdravniške zbornice Slovenije

Revija ISIS - Februar 2012

Zbornica

Številka: 041-1/2012/107 Datum: 1. 2. 2012 Na podlagi 24. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 4. 12. 2007)

RAZPISUJEM VOLITVE PREDSEDNIKA Zdravniške zbornice Slovenije za 8. maj 2012

Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije se voli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah 8. maja 2012. Volitve se opravijo z glasovanjem po pošti.

Za predsednika zbornice lahko kandidira vsak član zbornice, ki pri volilni komisiji vloži prijavo, iz katere izhaja, da je njegovo kandidaturo predlagalo vsaj petdeset zdravnikov s podpisano izjavo (obrazec izjave je objavljen v nadaljevanju), da so kandidaturo predlagali najmanj trije regijski odbori ali da kandidaturo predlaga izvršilni odbor. Kandidat za predsednika zbornice mora ob kandidaturi vložiti tudi izjavo, da ni nosilec funkcij v organih političnih strank. Upoštevane bodo le tiste kandidature, ki jih bo volilna komisija prejela najkasneje do 16. aprila 2012. Nepopolnih kandidatur volilna komisija ne bo upoštevala. Kandidature za predsednika zbornice je potrebno poslati na naslov:

Zdravniška zbornica Slovenije, volilna komisija, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana

Kandidati za predsednika zbornice lahko od objave volitev dalje objavijo svojo predstavitev in program v glasilu zbornice največ enkrat, na največ treh straneh. Svojo kandidaturo lahko kandidati predstavljajo tudi na drug način, ki spoštuje kodeks medicinske etike in deontologije ter dostojanstvo zdravnika in zdravniškega poklica.

Uršula Salobir Gajšek, dr. med. predsednica skupščine Zdravniške zbornice Slovenije

Revija ISIS - Februar 2012

Zbornica VOLITVE 2012

Obr. št. 5

Izjava o predlogu kandidature za predsednika zbornice Spodaj podpisani/-a član/-ica Zdravniške zbornice Slovenije predlagam kandidaturo

(ime in priimek kandidata) za predsednika / predsednico

Zdravniške zbornice Slovenije na volitvah 2012.

Ime in priimek:

Naslov:

(s tiskanimi črkami)

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 10

Revija ISIS - Februar 2012

Podpis:

Zbornica 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. Revija ISIS - Februar 2012

Zbornica

Pa ga imamo, naš Domus Medica Marko Demšar

»Za darilo sem se odločil, ker čutim globoko pripadnost zdravniškemu stanu, ker sem ponosen, da imamo tak dom, in ker vem, da je tudi njegova notranja lepota, kar zapuščamo naslednjim rodovom. Želim, da bi tri drobna zrna lepote dodale tudi te slike,« je povedal prim. Risto Angelski, dr. med., priznani kardiolog, zasebnik. Predsednica ZZS prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., je iz njegovih rok sprejela troje umetniških del, katerih avtorja sta mag. Vedran Vražalić, akademski slikar, in Helena Angelski, profesorica likovne pedagogike. V svoji zahvali je izrazila željo in pričakovanje, da bodo dosedanjim donatorjem sledili še novi. P. S.: Po nadvse uspelem božično-novoletnem koncertu je v Domus Medica na vidiku nov dogodek: 28. marca bo srečanje ob 20-letnici ponovne oživitve Zdravniške zbornice Slovenije.

Seminarji in delavnice za člane Zdravniške zbornice Slovenije V prostorih Domus Medica bodo potekali naslednji seminarji in delavnice: Datum

Ura

Komunikacija in razumevanje drugačnosti (seminar) Verbalna in neverbalna komunikacija (delavnica 1)*

23. 2. 2012 12. 4. 2012

9.00– 16.00

24. 2. 2012 29. 2. 2012 13. 4. 2012 18. 4. 2012 25. 2. 2012 1. 3. 2012 14. 4. 2012 19. 4. 2012 19. 3. 2012 – 30. 5. 2012

9.00– 16.30

na spletu

9.00– 16.30

na spletu

17.00– na spletu 20.30

Učinkovito reševanje konfliktov (delavnica 2)* Specializirani intenzivni tečaj slovenskega jezika za zdravnike in zobozdravnike Nujna medicinska stanja v zobozdravstveni ambulanti Komuniciranje zdravnika in zobozdravnika z mediji ter obvladovanje izrednih dogodkov ob pojavih napak in zapletov pri izvajanju zdravstvenih storitev 12

Prijavnica SPI točke na spletu 5,5

Naslov

10. 3. 2012 datum še ni znan

Revija ISIS - Februar 2012

Datum

Ura

Delavnica za zasebne zdravnike in zobozdravnike

datum še ni znan

3–4 ure

Prijavnica SPI točke

* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.

Vsebina seminarjev:

(pon in sre) 9.00– na spletu 16.00 15.00– 19.00

Naslov

6 oz. 9 za aktivno udeležbo

Komunikacija in razumevanje drugačnosti (seminar) Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijo osvojiti veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dveh delavnic nudi tudi trening tehnik in samih načinov komuniciranja. Udeleženci se bodo na seminarju seznanili z neverbalno in verbalno komunikacijo, razumevanjem pomena odzivov v komunikaciji in obvladovanja čustev, vplivom samouresničujoče prerokbe (placebo efekt) na zdravje, razumevanjem dinamike konfliktov in strategije njihovega učinkovitega reševanja ter razumevanjem ovir pri doseganju soglasja v komunikaciji. Seminar in delavnico vodi gospa Metka Komar, univ. dipl. ekon., ki je strokovnjakinja na področju osebne in poslovne učinkovitosti. Je trenerka NLP (nevrolingvističnega programiranja) – smeri komunikacije, ki išče odličnost v načinu komuniciranja, in ocenjevalka EFQM (poslovne odličnosti). Pred petnajstimi leti je začela voditi delavnice s področja

| Foto: Matevž Kostanjšek

www.skb.si / SKB TEL (01) 471 55 55

Zbornica

Dobrodošli v središču pozornosti. Odprite osebni račun v SKB, kjer sta osebni pristop in medsebojno zaupanje vedno na prvem mestu. Ob odprtju osebnega računa vam bomo dodelili osebnega bančnika, ki bo skrbel za vaše finančne zadeve. Za sestanek v poslovalnici se lahko dogovorite tudi prek telefona. Pokličete SKB TEL in sporočite svoje želje glede odprtja računa oziroma zamenjave banke. V SKB imate poleg osebnega bančnika in individualnega pristopa na voljo tudi:

. .

brezplačno in avtomatsko zavarovanje ob odprtju osebnega računa, brezplačno uporabo SKB TEL avtomatskega odzivnika.

Vse, ki boste svoj osebni račun, na katerega prejemate plačo, pokojnino ali druge redne mesečne prilive, prenesli v SKB, čakajo naslednje ugodnosti:

. . .

ena brezplačna odobritev stanovanjskega kredita, zavarovanega s hipoteko, ali ena brezplačna odobritev potrošniškega kredita ali za 0,30 odstotne točke višja obrestna mera na en vezani depozit, katere koli ročnosti (najvišji znesek vezave sredstev je 15.000 EUR).

Eno od teh treh ugodnosti lahko izberete v obdobju 3 mesecev od odprtja osebnega računa, na katerega prejemate redne mesečne prilive. Tudi velike želje se uresničijo. Varčujte na Varčevalnem računu s ciljem in si z določenimi mesečnimi in dodatnimi poljubnimi pologi ob visoki fiksni obrestni meri uresničite svojo veliko željo. Po poteku varčevanja imate namreč še eno leto ugodnosti ob najemu kredita z nižjo obrestno mero od obrestne mere v redni ponudbi. Ugodnost ob najemu kredita lahko izkoristite vi ali pa jo prenesete na najbližje.

SKB je prejela nagrado revije The Banker - banka leta 2011.

Revija ISIS - Februar 2012

Zbornica komunikacije, motivacije in timskega dela. Ko se je njeno delo usmerilo v iskanje osebne učinkovitosti na delovnem mestu, je začela voditi tudi delavnice projektnega vodenja in opolnomočenja (empowermenta). Pri svojem delu dosega dobre rezultate, ker motivira ljudi za spremembe, ki so potrebne, da posamezniki, timi in podjetja izboljšajo rezultate svojega delovanja, in jih usmerja pri iskanju novih načinov delovanja in komuniciranja, da ohranijo nove navade. Program in prijavnico dobite na naši spletni strani http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja.

Verbalna in neverbalna komunikacija (delavnica) Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno izražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. Seznanili se bodo tudi z miselnimi programi – prepričanji, ter se naučili, kako jih prepoznavamo in kako jih spremenimo. Cilji delavnice so: trening razumevanja sporočil, trening korakov aktivnega poslušanja, trening načinov jasnega izražanja, prepoznavanje in obvladovanje čustvenih odzivov, razumeti, da si z mislimi sami kreiramo prihodnost, in razumeti, da imamo vpliv na misli, ter zavestna izbira naravnanosti (občutkov) – trening tehnike.

Učinkovito reševanje konfliktov (delavnica) Konflikte večina ljudi zaznava kot negativne, ker imajo slabe izkušnje z njihovim razreševanjem. Vendar so konflikti tudi pozitivni, ker nas prebudijo, pripravijo do tega, da se postavimo za svoja mnenja in stališča ter se aktiviramo za spremembe. Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razreševati konfliktne situacije. Ozavestili si bodo tudi, katere strategije zavzemamo v konfliktnih situacijah. Cilji delavnice so: trening strategij reševanja konfliktov, konfrontacija s sogovornikom, trening odstranjevanja ovir pri doseganju soglasja, prikaz in trening tehnike odpravljanja notranjih (osebnih) konfliktov.

Specializirani intenzivni tečaj slovenskega jezika za zdravnike in zobozdravnike Ker je v zadnjem obdobju v slovenskem zdravstvenem sistemu pričelo z delom kar nekaj tujih zdravnikov oziroma se za delo pri nas šele potegujejo in imajo pogosto ne dovolj dobro znanje slovenskega jezika, smo pristopili k organizaciji intenzivnega tečaja slovenskega jezika, ki je prilagojen prav zdravnikom in zobozdravnikom. Pri pripravi programa tečaja so namreč poleg slavistov in učiteljev slovenskega jezika sodelovali tudi strokovnjaki s področja medicine.

Nekateri od njih so rizični zaradi svojega splošnega zdravstvenega stanja, drugi pa potencialno »kužni« in zato nevarni za zobozdravniški tim in druge paciente.

Zato je za varno in kakovostno zobozdravniško zdravljenje pomembno obnoviti znanja in veščine, ki zobozdravniku olajšajo prepoznavo takšnih stanj in bolezni.

Prepoznava sistemskih in lokalnih dejavnikov tveganja in njihova pravilna ocena poveča možnosti preprečevanja ali reševanja neželenih zapletov. Seminar o nujnih medicinskih stanjih v zobozdravniški ordinaciji je namenjen posodobitvi znanj in veščin o nujnih stanjih, kot tudi seznanitvi zobozdravnika s sodobnimi smernicami, ki jih mora poznati pri delu s takimi pacienti.

V predavanjih bodo ugledni strokovnjaki sistematično predstavili vedno aktualne teme, kot so uporaba antibiotikov v stomatologiji, obravnava rizičnega (kužnega) pacienta, lokalna anestezija in anafilaktična reakcija, antikoagulacijsko zdravljenje in posegi v stomatologiji, nujna stanja, povezana s kardiovaskularnim sistemom, ter zdravila in oprema za uporabo pri nujnih stanjih. V predavanjih bo poudarek na predstavitvi konkretnih primerov iz prakse, zato bo seminar dobra priložnost za razrešitev dilem, kako ukrepati ob neželenih zapletih. Vsi udeleženci bodo prejeli tudi zbornik predavanj, sodobnih smernic in literature v zvezi z nujnimi stanji.

Komuniciranje zdravnika in zobozdravnika z mediji ter obvladovanje izrednih dogodkov ob pojavih napak in zapletov pri izvajanju zdravstvenih storitev Komuniciranje z mediji je v današnjem času zelo pomembno. To velja tudi za zdravnike in zobozdravnike, ne glede na to, ali so zaposleni v bolnišnici, zdravstvenem domu ali pa delajo kot zasebniki. Seminar je zato namenjen prav njim, saj se ob svojem delu lahko srečajo tudi z mediji, na kar morajo biti pripravljeni. Osvetlili pa bomo tudi praktične napotke za razkritje zdravniške napake (škodljivega dogodka) in zapleta pacientom ter ustrezno komunikacijo z mediji. Od tega je namreč odvisno, kako uspešni bomo pri obvladovanju izrednih dogodkov in soočanju z njimi. Zdravniških zapletov in napak vnaprej ni mogoče predvideti in se nanje pripraviti, zaradi česar je toliko bolj pomembno vodenje ustrezne komunikacije s prizadetimi pacienti oziroma njihovimi svojci in mediji. Razkritje tudi ni preprosto in zahteva veliko priprav ter poznavanja osnov komuniciranja ob izrednih dogodkih.

Nujna medicinska stanja v zobozdravstveni Delavnica za zasebne zdravnike in zobozdravnike ambulanti Pri svojem vsakodnevnem, zahtevnem delu zobozdravniki obravnavamo paciente, ki zaradi sistemskih bolezni in stanj zahtevajo posebno skrbno zdravljenje in specifično obravnavo.

Revija ISIS - Februar 2012

Delavnica je namenjena zasebnim zdravnikom in zobozdravnikom. Udeleženci se boste ob praktičnih primerih seznanili s predpisi in načini izvedbe le-teh s področja računovodstva: obvezen pobot, multikompenzacija, financiranje v zasebni dejavnosti, nadzori in inšpekcije in drugo. Podroben program

Zbornica bo objavljen v naslednji številki revije Isis in na spletnih straneh zbornice. Svoja vprašanja in predloge lahko pošljete na: mic@zzs-mcs.si. Za dodatne informacije pokličite na 01 30 72 191 (ga. Mojca Vrečar) ali obiščite našo spletno stran http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja.

Vtisi z delavnic V naši pestri in prepleteni sodobni družbi so skrb in sočutje za druge, strpnost in razumevanje vrlina. Vsako učenje in znanje o poteh, ki nas pripeljejo do pozitivne naravnanosti do sebe in

drugih, zmernosti in ubranega ravnovesja, je danes za medosebne odnose nujno potrebno.

Kratki vtisi s tečaja Komunikacija: v prakso prenesti poudarjanje pozitivih dogodkov s pohvalo, pravilno uporabo besed, tehnik, ki nas učijo lastne zmernosti, da ob skrbi za druge ne izgorevamo, reševanje konfliktov z njihovimi posledicami na učinkovit način... Mnogim bo po tem tečaju uspelo, v to sem prepričana.

Gospa Metka Komar je zelo dober učitelj komunikacije z veliko samoiniciativnega učenja, zato dajem veliko pohvalo tečaju Komunikacija, predvsem pa Zdravniški zbornici, ki ga organizira! Vzpodbujam tudi organizacijo nadaljevalnih tečajev. Jožefa Kežar, dr. med., ZD Litija

Iz dela zbornice Predsednica zdravniške zbornice pozvala ministra za zdravje, da spremeni odredbo o kvotah za delo tujih zdravnikov v Republiki Sloveniji za leto 2012 Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., je na ministra za zdravje Dorjana Marušiča naslovila poziv, da spremeni odredbo o zgornji meji števila ponudb za delo v Republiki Sloveniji za leto 2012. Zdravniška zbornica Slovenije namreč z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo določeno le skupno število ponudb za delo zdravnikom iz tretjih držav, to je 235, ki pa niso definirane ne po specialnostih in ne po posameznih regijah.

»V skladu z navedenim vas pozivamo, da omenjeno odredbo spremenite in zgornje število ponudb za delo objavite v obliki razpredelnice, v kateri bi bili zobozdravniki izvzeti iz sedanje enotne kvote 235 zdravnikov, saj je tako splošnih zobozdravnikov kot zobozdravnikov specialistov v naši državi dovolj. V razpredelnici pa omenjeno kvoto razčlenite tako, da bo skupno število ponudb za delo določeno le za deficitarne specialnosti ter za regije, kjer pomanjkanje ustreznih specialistov dejansko obstaja,« je zapisala predsednica. Hkrati je ministru ponudila tudi vse potrebne podatke za pripravo

verodostojne razpredelnice, v kolikor Ministrstvo za zdravje z njimi ne razpolaga. V Zdravniški zbornici Slovenije menimo, da bi le na tak način lahko uresničili namen, s katerim je bil sprejet Zakon o priznavanju poklicne kvalifikacije zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (t.i. interventni zakon), to je popolnitev prostih mest v regijah, ki trpijo največje pomanjkanje zdravnikov, ter preprečili kopičenje zdravnikov v regijah in specialnostih, ki so zadostno pokrite z obstoječim kadrom ter bodočimi specialisti, ki specializacijo še opravljajo.

Zdravniška zbornica Slovenije z vodstvom UKC Ljubljana o (ne)plačevanju koordinatorstva Predsednica zdravniške zbornice prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., in vodja zborničnega oddelka za podiplomsko usposabljanje, licence in register zdravnikov Tina Šapec, univ. dipl. prav., sta se na sestanku sešli z vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, na katerem sta opozorili na problematiko neplačevanja koordinatorstva 29 zdravnikom koordinatorjem, zaposlenim v UKC Ljubljana. Na sestanku so se dogovorili, da bosta Zdravniška zbornica Slovenije in UKC Ljubljana podpisala poseben sporazum,

v katerem bosta uredila vse pravice in obveznosti obeh strank. Na ta način bo omogočeno nemoteno plačilo koordinatorjev, sporazum pa bo opredelil tudi, v kolikšni meri bodo nacionalni koordinatorji in njihovi namestniki poplačani za nazaj. Koordinatorji bodo tako po novem sklenili civilnopravne pogodbe z Zdravniško zbornico Slovenije, za katero tudi opravljajo koordinatorstvo.

Povod za sklic omenjenega sestanka, ki ga je od vodstva UKC Ljubljana zahtevala Zdravniška zbornica Slovenije, je bilo nedavno srečanje z nacionalnimi koordinatorji in njihovimi namestniki v Domus Medica, kjer so ti izpostavili problem neplačevanja koordinatorstva v UKC Ljubljana.

Z novim letom višje upravne takse Članice in člane Zdravniške zbornice Slovenije obveščamo, da se je v skladu z veljavno zakonodajo z novim letom zvišala upravna taksa. Zakon o upravnih taksah namreč določa, da se s 1. januarjem 2012 za vlogo plačuje upravna taksa v višini 4,54 EUR, za izdajo odločbe, sklepa ali podajo pritožbe upravna taksa v višini 18,12 EUR, za potrdila 4,54 EUR ter za kopije listin o uspešno končanem izobraževanju ali usposabljanju upravna taksa v višini 1,81 EUR. Opozoriti želimo, da nam zaračunavanje upravne takse nalaga Zakon o upravnih taksah in mora biti vplačana neposredno

Revija ISIS - Februar 2012

Zbornica v proračun Republike Slovenije. Ne gre torej za prihodek Zdravniške zbornice Slovenije, niti zbornica ni uporabnik teh sredstev, naložena ji je zgolj obveznost izvrševanja zakonskih določb, v tem primeru izdajanja zahtevka za plačilo upravne takse, ki je torej prihodek državnega proračuna.

Sodišče EFTA: Ustrezno znanje jezika je lahko pogoj za podelitev zdravniške licence Angleški General Medical Council (institucija, ki je v Angliji pristojna za registracijo in licenciranje zdravnikov) nas je konec preteklega leta obvestil o sodbi sodišča EFTA, ki se nanaša na avtomatično priznavanje kvalifikacij po Direktivi 2005/36/EC, v povezavi z zahtevo po znanju jezika države gostiteljice.

Bolgarska zdravnica, specialistka psihiatrije, je namreč želela svoj poklic opravljati na Norveškem. Formalno je izpolnjevala vse pogoje in priložila vsa dokazila, ki jih zahteva prej omenjena direktiva, tako da bi ji morala pristojna norveška institucija (Norwegian Registration Authority for Health Personnel – SAFH) dovoliti vpis v register ter ji podeliti licenco za

samostojno zdravniško delo. SAFH je na podlagi ugotovljenega pomanjkanja sposobnosti opravljanja strokovnega dela na določeni ravni njeno zahtevo zavrnila ter se odločila, da ji podeli licenco le za eno leto, ki bi ji omogočala delo pod strokovnim vodstvom in nadzorom odgovornega zdravnika (mentorja).

Sodišču je bilo tudi obrazloženo, da ima bolgarska zdravnica pomanjkljivo znanje norveškega jezika, pomanjkanje teoretičnega znanja ter da je izkazala znake nezadostnega vpogleda v svojo strokovno oceno, kar je bilo nezdružljivo z zahtevami po skrbnosti dobrega zdravnika pri obravnavi pacientov. Vse to je bilo ugotovljeno na opravljanju prakse v norveški bolnišnici, s katerim pa je zdravnica po 10 dneh na zahtevo bolnišnice prenehala.

Zdravnica se je na odločitev SAFH pritožila, sodišče EFTA pa je v svojem postopku med drugim podprlo trditve pristojnih institucij v posameznih državah, ki se nanašajo na znanje jezika in izhajajo iz 53. člena zgoraj omenjene direktive. To pomeni, da lahko pristojne institucije za registracijo tujih zdravnikov postavijo pogoj, da morajo zdravniki, ki prihajajo iz tujih držav, znati jezik države gostiteljice na takšni ravni, ki jim omogoča nemoteno opravljanje poklica.

Sodišče je tudi ugotovilo, da v kolikor ob registraciji in podelitvi licence obstajajo razlogi, zaradi katerih bi zdravniku licenco odvzeli in ga izbrisali iz registra, ima pristojna institucija pravico (ne glede na določila direktive) postaviti potreben pogoj za podelitev licence (npr. znanje jezika) oziroma takemu zdravniku ne podeliti licence. Tudi Zdravniška zbornica Slovenije je že večkrat vse izvajalce zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki zaposlujejo zdravnike in zobozdravnike, državljane drugih držav članic Evropske unije ter državljane tretjih držav, opozorila, da morajo vsi zdravniki in zobozdravniki, ki v Republiki Sloveniji opravljajo zdravniško službo, pri svojem delu uporabljati slovenski jezik, na območju italijanske ali madžarske narodne skupnosti pa tudi italijanski ali madžarski jezik. Učinkovita komunikacija in medsebojno razumevanje med zdravnikom oziroma zobozdravnikom in pacientom, ki temeljita na ustreznem znanju slovenskega jezika, sta namreč izjemnega pomena za nemoteno zdravniško obravnavo in samo varnost pacientov.

Slovesnost ob 20. obletnici ustanovitve Zdravniške zbornice Slovenije Zdravniška zbornica Slovenije bo 28. marca letos praznovala 20-letnico ustanovitve. Zdravniške zbornice so namreč pričeli ustanavljati v drugi polovici 19. stoletja zaradi večje stanovske zavesti in hkrati želje oblasti, da bi s predpisi uredili odnos med zdravniki, oblastjo in družbo. Prva slovenska zdravniška zbornica, Zdravniška zbornica za Kranjsko, je bila ustanovljena 15. maja 1893 in je delovala do leta 1918. 28. aprila 1923 je bila ustanovljena Zdravniška zbornica za Slovenijo, ki je delovala do leta 1946, ko je takratna oblast razpustila njena telesa. Njeno ponovno rojstvo je omogočil Zakon o zdravstveni dejavnosti, sprejet leta 1992. Zdravniška zbornica Slovenije je bila tako ponovno ustanovljena 28. marca 1992 in nadaljuje tradicijo Zdravniške zbornice za Slovenijo. S ponovno ustanovitvijo se je Slovenija uvrstila med evropske države, ki imajo vse, z redkimi izjemami, podobno organizirano zdravništvo. 16

Revija ISIS - Februar 2012

Ta jubilej stanovske organizacije slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov bomo obeležili s posebno slovesnostjo, ki bo v sredo, 28. marca 2012, zvečer v Modri dvorani Domus Medica. Program bo sestavljen iz kulturnega programa in slovesnih nagovorov. Zaradi velikega zanimanja, slovesnost bo namreč odprta za vse članice in člane ter povabljene goste, bomo na voljo dali 200 brezplačnih vstopnic, ki jih boste lahko rezervirali in prevzeli v tajništvu zbornice. Po končani prireditvi bosta sledila še sprejem za vse udeležence ter zdravniški ples v slovenski zdravniški hiši. Podrobnejše informacije o tem slovesnem dogodku, ki ga pripravlja posebna delovna skupina, bomo posredovali v prihodnjih tedenskih biltenih in v naslednji številki revije Isis.

Personalia

Opravljeni specialistični izpiti Mija Blaganje, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila s pohvalo 9. 12. 2011

Mag. Metka Koren Krajnc, dr. med., specialistka revmatologija, izpit opravila 21. 12. 2011

Jasna Džanić Unger, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011

Suzana Milanović Ravter, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011

Marta Brunšek Strašek, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011

Simona Ferjan, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 16. 12. 2011

Mateja Fišer, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011 Urška Gajšek, dr. med., specialistka splošne kirurgije, izpit opravila s pohvalo 22. 12. 2011 Aida Granda, dr. med., specialistka pediatrija, izpit opravila s pohvalo 23. 12. 2011 Martina Horžen, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011

Lucija Hrastelj Prater, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011 Martin Hren, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil s pohvalo 20. 12. 2011

Tamara Klarić, dr. med., specialistka splošne kirurgije, izpit opravila 15. 12. 2011 Katja Knavs, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 16. 12. 2011

Maša Knehtl, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 23. 12. 2011

Kristjan Lipičnik, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa, izpit opravil 22. 12. 2011

Igor Muževič, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil s pohvalo 13. 12. 2011 Barbara Prosen Udir, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 13. 12. 2011 Boštjan Rožič, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil 22. 12. 2011

Matjaž Rožman, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil 13. 12. 2011

Kaja Šantić, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil 20. 12. 2011 Andreja Štelcar, dr. med., specialistka pediatrija, izpit opravila 20. 12. 2011

Judita Trunk, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 13. 12. 2011 Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011

Ana Lina Vodušek, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo, izpit opravila 22. 12. 2011 Čestitamo!

Nina Konečnik, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 19. 12. 2011

Nadgradnja intranetnega portala Zdravniške zbornice Slovenije V želji, da vam ponudimo najbolj kakovostne in aktualne informacije ter omogočimo čim bolj kakovostno izvedbo storitev, smo se na Zdravniški zbornici Slovenije lotili projekta »Splet«, katerega cilj je vzpostavitev sodobnega intranetnega in internetnega portala. Tako smo vzpostavili tudi povezavo s podatkovnimi bazami zbornice in vam tako preko spletnega portala omogočili dostop do večine informacij, ki jih o članstvu vodimo, kot so npr.: osebni podatki,

izobrazba, licence, kreditne točke, zaposlitev, zasebništvo, funkcije v zbornici itn. Nekatere podatke lahko spreminjate tudi sami v rubriki »Moji podatki« (na desni strani).

Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško ime in geslo, ki ste ga prejeli po pošti. V primeru, da ste ju založili, se obrnite na Milana Kokalja (milan. kokalj@zzs-mcs.si), ki vam bo kreiral novo geslo.

Revija ISIS - Februar 2012

Iz evrope

Prvi uspeh Zelo spoštovana gospa kolegica! Zelo spoštovani gospod kolega!

Zdaj lahko rečemo, da smo uspešni. Dne 1. 12. 2011 je Ines Manegold, diplomirana ekonomistka (uradno: DiplomKaufmann), prvič uradno izjavila, da je v Klinikum Klagenfurt premalo medicincev in da je nujno vsem specialistom ponuditi takšne pogoje dela, da bodo ostali doma (»... damit sie im Haus bleiben«). V prvem koraku bo ustvarjeno šest dodatnih zdravniških mest. Tako lahko naši kampanji pripišemo manjši uspeh. S svojo informacijsko kampanjo smo sprva dosegli, da se je ustavilo zapiranje delovnih mest. A to mora biti le prvi korak. Delovni pogoji se morajo bistveno izboljšati. Anketa, ki smo jo izvedli, je vznemirljiva. Če se kar 50 odstotkov kolegic in

kolegov boji izgorevanja, je nujno ukrepanje.

Izzivi za leto 2012 so dovolj hudi. Kot majhna poklicna skupina lahko napredujemo le, če smo enotni. In to se bo moralo pokazati tudi v letu 2012. Vaš predsednik, dr. Othmar Haas Vir: Kärntner Ärztezeitung št. 12, december 2011

Prevod in priredba: Marjan Kordaš

Vodja KABEG pod pritiskom Razprave o KABEG ter njegovi predsednici Ines Manegold kar nočejo ponehati. Potem ko je umaknila tožbo proti Koroški zdravniški zbornici, zdaj KABEG ponovno odmeva na časopisnih naslovnicah. Zato, ker menda zapisnik neke seje domnevno dokazuje, da je gospa Ines Manegold – kar pa je slednja že zanikala – na zasedanje uslužbencev Deželne bolnišnice Celovec (Betriebsversammlung am Landeskrankenhaus Klagenfurt) v oktobru 2010 menda poslala svojega »špiclja«. Takratni medicinski direktor Matthias Angres, ki je podprl zahteve zdravnikov, je bil namreč po tem zasedanju odpuščen zaradi »preloma zaupnosti« (Vertrauensbruch).

je na naše zasedanje zavestno poslala nepooblaščenega poslušalca.« Dr. Haas meni, da bi takšno razsodišče lahko ukrepalo hitro in zaključno poročilo pripravilo v nekaj tednih.

Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 23/24, 15. december 2011 Prevod in priredba: Marjan Kordaš

Predsednik zbornice dr. Othmar Haas zdaj zahteva ukrep od zunaj (»... einen externen Ehrenrat«, morda častno razsodišče, op. prev.). »Mi, zdravnice in zdravniki vsekakor ne moremo sprejeti takšne predsednice KABEG, nad katero visi grozeč sum, da

Resnica o Mozartovi smrti Liječničke Novine pogosto objavljajo življenjepise, pa tudi patografije zgodovinskih osebnosti, v prvi vrsti tistih iz hrvaškega zdravstvenega okolja, pa tudi glasbenega in literarnega ter včasih mednarodnega.

Silvio Altarac, znanstveni svetnik, je ponovno načel vprašanje vzroka ali vzrokov Mozartove smrti, temo, ki je med raziskovalci Mozarta tako priljubljena kot nerešljiva. Morda je pričujoči članek nastal tudi zaradi bližnje obletnice Mozartove smrti (5. 12.), naša objava pa je blizu njegovemu rojstvu (27. 1.). Dokončne resnice o Mozartovi smrti ni in je verjetno nikoli ne bo, saj ni znan niti kraj, kjer je pokopan. Čeprav je Mozartovo življenje dobro raziskano, pa je njegova smrt in tudi bolezen zadnjih mesecev zavita v pajčolan skrivnosti, ki je dala 18

Revija ISIS - Februar 2012

strokovnjakom in nestrokovnjakom, pisateljem in muzikologom proste roke za najrazličnejša ugibanja. Vsak je dodal svoje misli in pogosto še nekaj samega sebe. Vse, kar vemo o Mozartovi smrtni bolezni, se opira na izjave žene Constanze (nekatere dane šele leta kasneje) in na nekatera pisma sestre Nannerl ter na revno medicinsko dokumentacijo. Zaradi nepojasnjene smrti se je že teden dni po smrti pojavil članek v berlinskem Musikalisches Wochenblatt članek, ki trdi, da je bil zastrupljen, ker je bilo »vse telo oteklo«. Ta domneva se kot kakšen muzikalni ostinato ponavlja vse do današnjih dni. Osumljen je bil Antonio Salieri, dvorni komponist in dirigent in v določenem smislu Mozartov konkurent. Dalje se omenja njegov zdravnik Gottfried van Swieten (sin znamenitega

Iz evrope zdravnika za časa Marije Terezije), nadalje prostozidarji in slednjič izjava, ki jo je menda dal ženi, češ da mu je nekdo dal Acquo toffano (znan strup na osnovi arzena, izum italijanske zastrupljevalke).

Od ostalih bolezni se omenjata še tireotoksična kriza in sifilis, oboje premalo verjetno. Večina zgodovinarjev in zdravnikov pa meni, da je skladatelj umrl zaradi uremije. Vemo, da je kot otrok prebolel škrlatinko, da je imel revmatizem (leta 1763 in 1776) in pogoste težave z zobmi. Tako je dokaj verjetno, da je imel posledično kronični glomerulonefritis, iz katerega se je razvila uremija.

Vemo, da končna, smrtna bolezen ni bila dolga. Oktobra je legel v posteljo, imel je vročino, pogosto je bruhal, imel je generalizirane edeme in dihanje, ki ga danes označujemo kot Kussmaulovo. Svoj Rekviem, ki ga ni dokončal, je pisal že v postelji. Tako je 5. decembra 1791 umrl morda največji genij, kar jih je poznalo človeštvo; obubožan, strt in pozabljen. Vir: Liječničke Novine, december 2011 Prevedel in priredil Boris Klun

Storilnost in depresija Zdravniki, psihologi in psihoterapevti ugotavljajo, da je vse večji delež depresije naravnan tudi storilnostno – ameriški strokovnjaki jo štejejo za odgovor na človekovo »poklicno, socialno in družinsko/partnersko hiperaktivnost«. Najnovejša raziskava na Otoku je pokazala, da so depresiji bolj izpostavljeni ljudje v srednjih letih, zlasti ženske, ko dosežejo vrhunec svoje kariere in optimalen socialni položaj ter imajo polne roke dela z otroki in domačimi opravili.

Dejstvo, da vsak deseti Evropejec v srednjih letih svoje počutje in razpoloženje izboljšuje z antidepresivi, ki ga navaja Eurostat, je potrdila tudi zadnja raziskava strokovnjakov z univerze Warwick in Stirling. Znanstveniki ugotavljajo, da je kljub temu, da trenutno doživljamo eno najbolj bogatih in varnih obdobij v zgodovini človeštva, depresija v nenehnem porastu. Zdravniki, psihologi in ostali pomembni strokovnjaki se bodo morali še naprej ukvarjati z vprašanjem, zakaj eden od desetih Evropejcev potrebuje tablete, da se lahko sooča z življenjem. Hkrati pa končno tudi poiskati odgovor in primerno rešitev, ki bo pisana na kožo (ali vsaj sprejemljiva) za ogromno število ljudi na stari celini, ki se zanašajo na srečo in računajo na pomoč, ki jo ponuja kemija. Dr. Andrew Oswald, član skupine britanskih raziskovalcev z univerze Warwick, je prepričan, da morajo zdravniki in ostali pristojni strokovnjaki storiti predvsem dvoje: posameznikom, ki jih ogroža depresija, posvetiti več časa in pozornosti, hkrati pa najti nov, boljši način komuniciranja in sodelovanja z njimi, saj se dosedanji očitno

niso obnesli. Med uporabniki antidepresivov je največ žensk v srednjih letih, ki se soočajo z ločitvijo oziroma neuspelim partnerskim in družinskim življenjem oziroma sorodstvenimi navezami ali pa so prezaposlene oziroma nezaposlene.

Dejstvo, da so največji uporabniki antidepresivov prav ljudje v srednjih letih, raziskovalci štejejo za posledico krize srednjih let. V tem življenjskem obdobju je veliko ljudi pod hudim stresom zaradi službe in številnih družinskih obveznosti. Ko je človek mlad, na življenje gleda optimistično, je poln vere v uspeh, elana in pričakovanj. V srednjih letih pa glavnina ugotovi, da so včasih stvari izjemno zapletene in zahtevne, sem ter tja celo nemogoče in da svojih življenjskih ambicij morda sploh ne bodo mogli uresničiti. Vse to pa je izjemno boleče, kruto spoznanje in občutek nemoči mnoge pahne na rob obupa. Konec štiridesetih let in v začetku petdesetih let je človek sposoben in pripravljen opustiti določene sanje in se sprijazniti z realnostjo ter zaživeti bolj srečno življenje, zato začne nevarnost depresivne simptomatike počasi upadati. Naloga zdravnikov, psihologov in terapevtov je, da depresivnim stojijo ob strani, jim svetujejo, pomagajo in jih podpirajo ter storijo vse, da prizadeti, namesto da posežejo po antidepresivih, skušajo svoje počutje in razpoloženje izboljšati na druge, organizmu bolj prijazne in prijetne načine. Viri: Eurostat, Science, Psychology Today Nina Mazi

Revija ISIS - Februar 2012

Zdr avstvo

Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov – najnovejša analiza slovenskih podatkov Nina Scagnetti, Helena Jeriček Klanšček

Mednarodno raziskavo Health Behaviour in Scholl-Aged Children (HBSC), ki jo je pod svoje okrilje vzela Svetovna zdravstvena organizacija, smo v Sloveniji prvič izvedli leta 2002, od tedaj dalje pa na Inštitutu za varovanje zdravja poteka vsaka štiri leta, in sicer na reprezentativnem vzorcu učencev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let. Februarja 2010 sta standardiziran anketni vprašalnik, ki vsebuje obvezni del in določen nabor vnaprej določenih izbirnih vprašanj, izpolnjevala 6.502 slovenska osnovnošolca in srednješolca, od tega jih je bilo 5.429 glede na izpolnjene metodološke pogoje vključenih v bazo. Letošnje raziskovalno vprašanje je bilo, ali obstajajo v zdravju in vedenjih, povezanih z zdravjem, med različnimi skupinami mladih z različnim socialno-ekonomskim položajem pomembne razlike, ki so sistematične, nepravične in preprečljive (1–3). To pomeni, da lahko govorimo o neenakostih v zdravju mladostnikov (neenakosti so razlike, ki so nepravične in preprečljive).

čemer je izjema podpora sošolcev, kjer so razlike prisotne skoraj v vseh socialno-ekonomskih kazalnikih. Dekleta lažje komunicirajo s prijatelji, so pogosteje v stiku z njimi prek elektronskih medijev in so bolj zadovoljne s šolo, fantje pa se z vrstniki pogosteje družijo in lažje komunicirajo z očeti. Glede tega, kolikšen vpliv ima pri tem starost mladostnika, ne moremo podati enotnega zaključka in prav tako ne glede izbranih kazalnikov SEP, saj ponekod razlik ni, kjer pa so, kažejo kompleksno in raznovrstno sliko. Na splošno pa ugotavljamo, da o stvareh, ki jih resnično zanimajo, se z mamo lahko pogovarja 86,6 odstotka in z očetom 73,6 odstotka mladostnikov. S prijatelji se lahko pogovarja 93,5 odstotka mladostnikov, pogosto se druži z njimi ob večerih 16 odstotkov in 41,8 odstotka jih za prijateljevanje uporablja telefon ali internet.

Zdravstveni izidi Razen pri poškodbah, kjer prednjačijo fantje in starejši mladostniki, imajo dekleta slabše zdravstvene izide. Prav tako se zdravstveni izidi večinoma razlikujejo glede na izbrane kazalnike SEP. Sicer med posameznimi zdravstvenimi izidi obstajajo razlike, vendar so večinoma slabši zdravstveni izidi povezani z nižjim socialno-ekonomskim položajem družine, z nezaposlenostjo staršev, neklasičnim tipom družine, slabšim šolskim uspehom in manj prijatelji.

V analizo razlik smo vključili socialni kontekst (šola, vrstniki, družina), zdravstvene izide (samoocena zdravja, poškodbe, telesna samopodoba), duševno zdravje (kakovost življenja, različni vidiki duševnega zdravja, občutki žalosti in depresivnosti), življenjski slog (prehranjevalne navade, zdravje zob, telesna dejavnost) in tvegana vedenja (kajenje cigaret in marihuane, uživanje alkohola, pretepanje, trpinčenje, spolno vedenje) mladostnikov. Socialnoekonomski položaj smo merili s kazalniki za merjenje socialnoMladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom ekonomskega položaja (SEP) mladostnikove družine, in sicer lestvico slabše ocenjujejo svoje zdravje, bolj pogosto občutijo nespečFAS, subjektivno oceno družinskega blagostanja, tip družine in nost, nervozo, razdražljivost, glavobol, občutke potlačenosti, zaposlitveni status staršev, in osebne socialne pozicije (SP): šolski bolečine v križu ali v želodcu (slika 1) in niso zadovoljni s uspeh pri enajst- in trinajstletnikih oz. vrsta šolskega programa pri petnajstletnikih ter število prijateljev. Nekatere razi100% skave namreč kažejo, da je pri starejših mladostnikih 90% njihov osebni socialni položaj vsaj tako pomemben kot 80% socialni položaj družine. V nadaljevanju povzemamo 70% 60% slovenske rezultate najnovejše HBSC-raziskave (4), ki 50% je v elektronski različici dostopna na spletni strani In37,4% 40% 31,7% 31,6% 30,0% štituta za varovanje zdravja Republike Slovenije http:// 30% 23,6% 23,5% 21,0% 20,7% 20,3% 20,3% 18,8% 18,0% 15,9% 15,8% 15,7%15,9% 15,4% 20% 14,4% www.ivz.si/Mp.aspx?ni=76&pi=3&_3_id=1810&_3_ 13,4% 10% PageIndex=0&_3_groupId=225&_3_newsCatego0% ry=&_3_action=ShowNewsFull&pl=76-3.0. M

Revija ISIS - Februar 2012

lestvica FAS

zaposlitveni status staršev

tip družine

šolski uspeh (11 in 13 let)

nobenega

tri ali več

enega ali dva

povprečen

podpovprečen

nadpovprečen

drugo

rekonstruirana

klasična

enostarševska

en zaposlen, en brezposeln

oba zaposlena

nizek

visok

srednji

povprečno

subjektivna ocena blagostanja družine

oba brezposelna

Ugotovili smo pomembne razlike v družinski komunikaciji, v odnosih z vrstniki in tudi v odnosu do šole glede na starost, spol, SEP družine in osebni SP mladostnika. Največ je teh razlik pri komunikaciji s starši in prijatelji, malo manj pa pri vrstnikih in kazalnikih, povezanih s šolo, pri

podpovprečno

Socialni kontekst

nadpovprečno

število prijateljev

Slika 1: Delež mladostnikov, ki so pri sebi opazili dva ali več psihosomatskih simptomov, glede na izbrane kazalnike SEP (HBSC, 2010).

Zdr avstvo

Rezultati kažejo, da se opija 17,5 odstotka in redno pije 12,2 odstotka slovenskih mladostnikov in da

26,3%

25,9%

30%

33,0% 29,0%

44,4%

37,9% 37,5% M

34,9% 32,2% 28,1%

45,0%M

36,6%

33,3% 27,8%

31,7%

23,3%

28,5%

20%

subjektivna ocena blagostanja družine

lestvica FAS

tip družine

zaposlitveni status staršev

nobenega

šolski uspeh (11 in 13 let)

tri ali več

enega ali dva

povprečen

podpovprečen

nadpopvrečen

drugo

rekonstruirana

klasična

enostarševska

oba zaposelna

oba brezposlena

en zaposlen, en brezposelen

nizek

srednji

povprečno

podpovprečno

nadpovprečno

visok

10%

število prijateljev

Slika 2: Delež mladostnikov, ki so poročali o občutkih depresivnosti v zadnjem letu, glede na izbrane kazalnike SEP (HBSC, 2010). 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40%

40,9% 34,6%

30%

40,9% 39,9%

39,8%

32,7%

32,8%

39,6% 34,2% 35,5% 29,3%M

35,9% 36,5%

44,7% 36,7% 30,3%

37,4% 26,6% 21,5%

20%

subjektivna ocena družinskega blagostanja

tip družine

šolski uspeh (11 in 13 let)

poklicna in nižjepoklicna šola

gimnazija

srednjetehnična šola

podpovprečen

povprečen

nadpovprečen

drugo

rekonstruirana

klasična

zaposlitveni status staršev

enostarševska

oba brezposelna

oba zaposlena

lestvica FAS

en zaposlen, en brezposeln

nizek

visok

srednji

10%

šolski program (15 let)

Slika 3: Deleži mladostnikov, ki zajtrkujejo vseh sedem dni v tednu, glede na različne kazalnike SEP (HBSC, 2010). 100% 90% 80% 70% 60% 50%

43,7%

40%

subjektivna ocena blagostanja družine

zaposlitveni status staršev

tip družine

15,8% 2,6%4,9%

število prijateljev

šolski uspeh (11 in 13 let)

srednjetehnična šola poklicna in nižjepoklicna šola

gimnazija

podpovprečen

povprečen

2,5%

zahodna

13,0% 8,1%

11,1%

nadpovprečen

vzhodna

8,2%M

tri ali več

21,3%M 15,2% 9,6%

enega ali dva

17,6%M 13,3% 10,0%

nobenega

10%

17,8%M 12,5% 9,6%

26,7%

drugo

20%

rekonstruirana

30%

enostarševska

Tvegana vedenja so večinoma pogostejša pri fantih in naraščajo s starostjo. Obstajajo sicer razlike med posameznimi tveganimi vedenji, vendar so ta v večini primerov bolj značilna za mladostnike, katerih osebni SP ali SEP družine je slabši (slika 4).

33,5%

klasična

Tvegana vedenja

40%

oba zaposlena en zaposlen, en brezposeln oba brezposelna

Tisti s šibkejšim socialno-ekonomskim položajem med drugim redkeje zajtrkujejo ter jedo sadje in zelenjavo, si manj pogosto umivajo zobe, fantje se premalo gibljejo, dekleta pa več gledajo televizijo. Med vsemi šolarji in dijaki je 31 odstotkov takih, ki vedno izpuščajo zajtrk, le 16,7 odstotka jih dosega priporočila glede rednega uživanja sadja in zelenjave, 63,5 odstotka jih ima zadovoljivo ustno higieno, 20,3 odstotka jih je telesno dejavnih vsaj eno uro vsak dan oziroma 37,5 odstotka se jih rekreira v prostem času in 35,3 odstotka jih sedi pred malimi ekrani največ dve uri na dan.

45,8%

50%

podpovprečno

Nezdrave življenjske navade med slovenskimi mladostniki naraščajo s starostjo, glede spola pa velja, da se fantje sicer več gibljejo, a tudi več časa presedijo pred različnimi ekrani in redkeje uživajo sadje in zelenjavo. Med 12,6 odstotka vseh mladostnikov, ki počnejo karkoli, da bi shujšali, pa so dekleta pogosteje na dietah in si pogosteje umivajo zobe. Življenjski slog mladostnikov se razlikuje tudi glede na izbrane kazalnike SEP, pri čemer sicer obstajajo razlike med posameznimi vedenji, vendar se v skoraj vseh primerih zdrave navade pogosteje pojavljajo med mladostniki iz bogatejših družin in z boljšim osebnim socialnim položajem (slika 3).

60%

povprečno

Življenjski slog

70%

nadpovprečno

Tako 33,3 odstotka mladostnikov kakovost svojega življenja ocenjuje kot nizko,19,9 odstotka mladostnikov ima prisotne klinično pomembne čustvene in vedenjske težave ter 29 odstotkov je takih, ki so se v zadnjih 14 dneh počutili tako žalostno ali brezupno, da so prenehali početi stvari, ki so jih sicer počeli.

80%

povprečno

Slabše duševno zdravje kažejo dekleta v primerjavi s fanti, starejši najstniki ter mladostniki iz družin, ki imajo podpovprečno blagostanje, kjer so starši nezaposleni, ki prihajajo iz neklasičnih družin, ki imajo slabši šolski uspeh in manj prijateljev (slika 2).

90%

podpovprečno

Duševno zdravje

100%

nadpovprečno

svojim življenjem, so bolj pogosto predebeli in imajo slabšo telesno samopodobo kot otroci iz družin z višjim socialno-ekonomskim statusom.

šolski kohezijska regija program (11 in 13 let) (15 let)

Slika 4: Deleži mladostnikov, ki so kadili v času anketiranja, glede na izbrane kazalnike SEP (HBSC, 2010). Revija ISIS - Februar 2012

Zdr avstvo z uživanjem alkohola začnejo že zelo zgodaj. 31,2 odstotka mladostnikov je že kdaj v svojem življenju kadilo, 7,6 odstotka pa jih kadi vsak teden oziroma 5,2 odstotka vsak dan. Pri tem se poskušanje kajenja in tedensko kajenje bistveno poveča do 15. leta. Med toliko starimi mladostniki jih je tudi 23,2 odstotka že poskusilo marihuano, 28,5 odstotka pa jih je že imelo spolne odnose. Naša raziskava je pokazala razlike v vrstniškem nasilju, ki s starostjo mladostnikov upada. Med tistimi 13,5 odstotka, ki so pretepači, tistimi 20,5 odstotka, ki so vpleteni v trpinčenje drugih, in tistimi 21,8 odstotka, ki so žrtve trpinčenja, so vidne tudi razlike med spoloma, saj je v vse vrste nasilja vpletenih več fantov.

Zaključek Raziskava kaže, da mladostniki niso homogena skupina in da je, podobno kot pri odraslih, življenjski slog, ki ga izoblikujejo, povezan z njihovo starostjo, spolom in socialno-ekonomskim položajem. Prevzemanje nezdravih življenjskih navad in tveganih vedenj opažamo zlasti pri mladostnikih s šibkim socialno-ekonomskim statusom, ki imajo največjo verjetnost, da jih že v otroštvu, predvsem pa kasneje v odrasli dobi, pestijo kronične nenalezljive bolezni in druge zdravstvene težave. Pogoje za zdrav in vsestranski razvoj mladostnikov soustvarjajo

država, zdravstveni, vzgojno-izobraževalni in socialni sistem. K dobremu zdravju in kakovosti življenja lahko pripomorejo le celostno zasnovani, standardizirani programi vzgoje za zdravje, katerih izvajanje poteka sistematično in kontinuirano. Le s takim pristopom je namreč mogoče preprečevati in zmanjševati neenakosti v zdravju in vedenjih, povezanih z zdravjem, in povečevati zdravje pri vseh. Poleg tega pa je treba pripraviti posebne programe, pripravljene za najbolj ranljive mladostnike, ki prihajajo iz revnejših družin, kjer sta oba starša nezaposlena, ki imajo slabši učni uspeh in manj prijateljev, ter jim omogočiti boljšo kakovost življenja ter jih spodbujati k bolj zdravim navadam in jim omogočiti tudi bolj zdrave izbire. Literatura:

1. Buzeti T, Djomba Janet K, Gabrijelčič Blenkuš M, Ivanuša M, Jeriček Klanšček H, Kelšin N et al. Neenakosti v zdravju v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2011. 2. Dahlgren G, Whitehead M. Policies and strategies to promote social equality in health. Stockholm: Institute of Future Studies, 1991.

3. Dahlgren G, Whitehead M. European strategies for lacking social inequalities in health: Levelling up part 2. Copenhagen: WHO Regional office for Europe, 2006. 4. Jeriček Klanšček H, Roškar S, Koprivnikar H, Pucelj V, Bajt M, Zupanič T (ed.): Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov (HBSC 2010). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2011.

Skupnostna psihiatrija v Sloveniji Vesna Švab

V letu 2011 je Ministrstvo za zdravje namenilo oz. prestrukturiralo zdravstvena sredstva v izvenbolnišnično psihiatrično dejavnost (ambulantne storitve in skupnostni program). Minister za zdravje je za izpeljavo te naloge na področju psihiatrije oz. bolje rečeno varovanja in krepitve duševnega zdravja imenoval Svet za koordinacijo skupnostne psihiatrije v RS.

Delovna skupina se je lotila naloge v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije in načeli, ki so opisana v številnih evropskih dokumentih, med drugim v Helsinški deklaraciji, ki jo je Slovenija podpisala že leta 2005. Temeljne usmeritve so, da naj se psihiatrične službe povežejo z osnovnim zdravstvenim varstvom in zagotovijo čim bolj dostopno obravnavo v bližini pacientovega doma, naj se povežejo z vsemi izvajalci, kar zadeva skrb za duševno zdravje, in naj upoštevajo paciente in njihove svojce kot partnerje v obravnavi. Zadnji poudarki mednarodnih aktov kažejo tudi na nujnost povezave med zdravstvenim in zaposlitvenim sektorjem, saj je slabo duševno zdravje močno povezano z revščino, brezposelnostjo in socialno prikrajšanostjo. Psihiatrične službe je potrebno organizirati po regionalnem načelu, saj osnovno zdravstveno varstvo (OZV) potrebuje zaledje služb za duševno zdravje in psihiatrijo. Psihiatrične skupnostne delovne skupine obravnavajo predvsem ljudi s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami zaradi zahtevnosti, pogostosti kriznih intervencij in potrebe po nepretrganem spremljanju. Dokazano je, da skupnostne psihiatrične delovne skupine pripomorejo k povečanju sodelovanja pri zdravljenju, 22

Revija ISIS - Februar 2012

zadovoljstvu bolnikov, k zadovoljevanju njihovih potreb ter k zmanjšanju števila sprejemov v bolnišnico, so stroškovno učinkovite in pomembno zmanjšujejo število nevarnih dogodkov, tudi samomorov. Skupnostne delovne skupine se najpogosteje organizirajo na območjih s 40.000 do 80.000 prebivalcev. Skupnostna organizacija služb je potrebna zato, ker so duševne motnje zdravstveni, socialni, družinski in zaposlitveni problem. Zdravstvena obravnava teh motenj je pomanjkljiva (pomoč dobi le 20 do 30 odstotkov oseb, ki jo potrebujejo), ob tem pa pomoč dobijo številni, ki je sploh ne potrebujejo. V zadnjem letu je Ministrstvo za zdravje (MZ) imenovalo tudi delovno skupino za prenovo Resolucije za duševno zdravje, ki je v času svojega delovanja predvsem zbrala bistvene podatke za načrtovanje služb na področju duševnega zdravja v RS. S pomočjo Inštituta za varovanje zdravja in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo pridobili podatke o lokalnih potrebah in dostopnosti različnih služb za duševno zdravje. Potrebe smo ocenili s številom obiskov v osnovnem zdravstvenem varstvu zaradi duševnih motenj, z indeksom samomorilnosti v različnih slovenskih regijah, z bruto družbenim proizvodom na prebivalca, ki je kazalec socialne prikrajšanosti, ter s pokritostjo regij glede psihiatrične oskrbe.

Ugotovili smo, da so največje potrebe po službah (če upoštevamo vse kazalce in rezultate CINDI monitoringa za Slovenijo) vsaj za odraslo populacijo v JV regiji, pomurski, koroški in notranjsko-kraški regiji.

Zdr avstvo

Število prebivalcev na enega ambulantnega psihiatra po statističnih regijah za leto 2008 (vir: IVZ).

V skladu z ugotovitvami smo pripravili akcijski načrt za skupnostno psihiatrijo, ki predvideva, da bi z implementacijo programa začeli v najbolj ogroženih regijah že v letu 2012. Odločili smo se tudi, da na področjih, kjer na raven osnovnega zdravstvenega varstva uvajamo dodatne psihiatrične time, upoštevamo in uvajamo načela dela skupnostne psihiatrije. Ta je v preteklih letih že začela delovati kot oblika dela v večini slovenskih psihiatričnih bolnišnic, in sicer na način, da so delovne skupine spremljale in izvajale zdravstvene psihiatrične ukrepe pri posebej ogroženih pacientih tudi po njihovem odpustu v njihovem domačem okolju. Psihiatrični timi so torej izbrane paciente sledili, jih obiskovali na domu, nadzirali njihovo zdravljenje in sodelovanje pri zdravljenju ter v domačem okolju nudili pomoč in podporo pri komunikaciji in vsakdanjih težavah. Na domu so tudi aplicirali zdravila in reševali nekatere zdravstvene, zaposlitvene in komunikacijske težave, ki bi lahko privedle do ponovne hospitalizacije ali nevarnosti, bodisi za pacienta ali za druge. Bolnišnični projekt skupnostne psihiatrije, ki smo ga pripravili že leta 2005, je pokazal dobre uspehe predvsem kar zadeva zmanjšanje števila hospitalizacij in oskrbnih dni v bolnišnici, ki so padli za več kot 100 odstotkov pri vseh izbranih pacientih.

in sodelavec psihiatrije, temveč dokazano pretežni nosilec obravnave pri vseh ljudeh z duševnimi motnjami. Psihiatrične delovne skupine bodo izvajale naslednje naloge:

• v povezavi z zdravstvenimi domovi in patronažno službo bodo intervenirale ali spremljale paciente v njihovem naravnem okolju, se odzivale v primeru nuje in spremljale paciente s številnimi zdravstvenimi in socialnimi potrebami zunaj institucije;

• identificirale bodo zdravstvene in socialne potrebe psihiatričnih pacientov na območju in nanje odgovarjala v povezavi s centri za socialno delo, nevladnimi organizacijami in OZV;

• na podlagi ocene potreb bodo sposobne načrtovati preventivne dejavnosti v določeni regiji (primarna preventiva: zdravstvena vzgoja, promocija zdravih načinov življenja, pomoč pri vzpostavljanju skupin in povezav, ki se izkažejo za pomembne v skupnosti). Del svoje dejavnosti bodo namenile izobraževanju v šolskih in delovnih ustanovah, ki služijo promociji duševnega zdravja; • nudile bodo pomoč OZV pri sekundarni preventivi (zgodnje odkrivanje in zdravljenje psihičnih motenj) na terenu;

Problem bolnišnične skupnostne psihiatrije pa je ostal ta, da je bilo mogoče vključiti le poznane in relativno redke paciente, da se programi niso mogli izvajati na podlagi 300,0 ocene potreb in nujnosti, temveč le na podlagi presoje nekaterih psihiatrov, in seveda ta, da program do 2012 250,0 ni bil financiran.

Število obiskov zaradi duševnih motenj (MKB pogl=5) na primarni ravni na 1000 prebivalcev starostne skupine Po spolu skupaj OBISKI 20-64 LET

200,0 150,0

Število obiskov zaradi duševnih motenj (MKB pogl=5) na primarni ravni na 1000 prebivalcev starostne skupine Po spolu skupaj OBISKI 65+ LET

100,0

Število obiskov zaradi duševnih motenj (MKB pogl=5) na primarni ravni na 1000 prebivalcev starostne skupine Po spolu skupaj Skupaj

50,0

en js ka -k ra šk a G or O išk ba a ln okr aš ka

or G

No tr a

sk o

ija nj

es lo

sk a

ov en

Sl O

sr ed

nj Ju

vz ho

od Sp

js k a

vs ka

vin

av sk a ro šk a

m Po

ur sk a

0,0

V letu 2011 smo zato preko delovne skupine za Nacionalni program na področju duševnega zdravja MZ pripravili program, ki bolj zvesto sledi smernicam za ustanavljanje skupnostnih psihiatričnih služb in predlaga ustanavljanje in izvajanje psihiatričnih storitev na regionalno omejenih območjih. Skupnostna psihiatrija je namreč predvsem regionalna organizacija psihiatričnih in drugih služb na področju duševnega zdravja, ki odgovarjajo na potrebe prebivalstva, in po definiciji sodi na raven osnovnega zdravstvenega varstva. Družinski zdravnik namreč ni le vratar

Število obiskov zaradi duševnih motenj (MKB pogl=5) na primarni ravni na 1000 prebivalcev starostne skupine Po spolu skupaj OBISKI 0-19 LET

Samomorilni količnik Slovenija (vir: IVZ).

Število obiskov v OZV zaradi psihiatričnih motenj (vir: IVZ, 2011). Revija ISIS - Februar 2012

Zdr avstvo • sodelovale bodo z nevladnimi organizacijami, patronažnimi službami in zavodi za zaposlovanje pri izvajanju terciarne preventive – rehabilitacije;

• na podlagi ocene potreb bodo lahko pripravile načrt razvoja potrebnih preventivnih in kurativnih dejavnosti na področju duševnega zdravja v regiji.

Načeloma bi morale psihiatrične delovne skupine v svojih regionalnih centrih predvsem odgovarjati na potrebe tistih pacientov, ki imajo največ potreb po zdravstveni in socialni obravnavi, torej za ljudi s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami, ki so tudi najbolj ogroženi glede samomora ali nasilja do drugih, ter ljudi, ki se pogosto vračajo v psihiatrične bolnišnice. Skupnostni psihiatrični timi se ukvarjajo tudi s preventivnimi dejavnostmi zgodnjega odkrivanja in zdravljenja duševnih motenj in s participacijo pri programu preprečevanja samomora, ki smo ga pripravili skladno z drugimi uspešnimi programi v Evropi in po vzoru programa EAAD, ki se je v Sloveniji izvajal leta 2003 pod vodstvom dr. Andreja Marušiča. Regionalne psihiatrične delovne skupine, ki se bodo v prihodnjih letih usposabljale doma in v tujini in izvajale program, lahko oblikujejo psihiatrične bolnišnice, zdravstveni domovi, zavodi za zdravstveno varstvo in koncesionarji. Sestavljene so iz psihiatrov (polni ali del delovnega časa), diplomiranih medicinskih sester, kliničnih psihologov in delovnih terapevtov. Akcijski plan programa, ki čaka na odobritev ministra, je pripravljen tako, da poskušamo najprej odgovoriti na najbolj pereče probleme in potrebe najbolj »psihiatrično zapostavljenih« regij, kjer tudi kaže, da je duševnih stisk največ (pogostost samomora). Novi kadri, ki jih bo mogoče pridobiti z novimi sredstvi, bodo ocenili potrebe v regijah, se povezali z lokalnimi

akterji na področju in pripravili programe. Načrti bodo predvidoma regijsko različni in prilagojeni zmožnostim, oviram, pobudam in obstoječemu stanju. V vsaki regiji se bo najprej pripravila celotna slika obstoječih služb in storitev, na podlagi katere se bo lahko načrtovalo korake k doseganju tistega, kar bi morali imeti. Do leta 2015 bi morali imeti zdravniki in medicinske sestre v OZV, centri za socialno delo, nevladne organizacije in društva v vsej državi zaledje psihiatričnih služb, ki bodo lahko odgovarjale lokalno, takoj in glede na zaznane potrebe. Prepričana sem, da ne bo šlo zlahka in da se bomo morali prilagoditi drugačni hierarhiji odnosov ter spremeniti nekatere načine dela. Skupnostna psihiatrija pomeni namreč tudi večji vpliv pacientov in svojcev na procese obravnave in povečevanje dostopnosti specialističnih storitev na osnovni ravni.

Zavedamo se tudi, da smo v dosedanji oceni potreb zajeli le odraslo prebivalstvo in da je lokalno načrtovanje treba nadaljevati tudi na področju obravnave otrok, mladostnikov in ostarelih ter odvisnikov. Vemo tudi, da je za dobro lokalno organizacijo služb potrebno ne le ustanavljanje lokalnih generičnih psihiatričnih timov, temveč tudi intenzivno spremljanje, zdravljenje na domu, potrebni so rehabilitacijsko usmerjeni timi, subspecialistični timi (npr. za motnje hranjenja, za dvojne diagnoze in za odvisnike) in skupnostne službe za starostnike, ki bi lahko omogočile, da bi se lahko zdravili in imeli zadostno podporo zunaj socialnih ustanov. Vse to pa je mogoče pričakovati le, če bomo začeli z osnovnim zgoraj opisanim programom, ki je osnova za sistematičen, regionalno prilagojen in povezan razvoj služb za duševno zdravje v RS. Literatura:

1. http://www.wpanet.org/detail.php?section_id=7&content_id=898

2. http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/word/STROKOVNI_CLANKI_-_ razni/Skupnostna_psihiatrija_-_Vesna_Svab.pdf

Vpliv finančne in ekonomske krize na zobozdravnike v EU Rezultati ankete CED Matjaž Rode

Sekretariat Sveta zobozdravnikov EU (CED) je v juniju 2011 razposlal vprašalnik med zobozdravniške organizacije v EU in še v Švico, na Norveško in Hrvaško, s katerim je želel ugotoviti, ali sedanja finančna in ekonomska kriza, ki razsaja po Evropi, kaj vpliva na profesionalno in zasebno življenje evropskih zobozdravnic in zobozdravnikov. Do septembra 2011 je prispelo 20 odgovorov, ki so zanimivi, zato jih povzemam.

in slabši v 10 državah (med njimi so tudi Anglija, Španija, Grčija in Slovenija).

1. Kakšen je trenutni položaj zobozdravstva v vaši državi? Boljši je na Poljskem in Hrvaškem, razmeroma enak s tendenco poslabšanja je v osmih državah EU, ki so odgovorile (Avstrija, Češka, Finska, Litva, Malta, Nizozemska, Švedska, Norveška)

3. Kakšni so prihodki zobozdravnikov v primerjavi z letom 2010? Porasli so na Finskem, Poljskem in Norveškem, drugje kažejo tendenco padanja.

Revija ISIS - Februar 2012

2. Kakšen je delež zdravstvenih zavarovalnic, ki je namenjen zobozdravstvenemu varstvu? Porasel je v Latviji, na Poljskem in v Angliji, v večini držav je enak, pada pa v Grčiji, na Madžarskem in tudi v Sloveniji.

Samo za strokovno javnost

ZA ZDRAVLJENJE KRONIÈNEGA HEPATITISA C GENOTIPA 1

Zdr avstvo

REVOLUCIONARNA POT DO OZDRAVITVE VEÈJEGA ŠTEVILA BOLNIKOV

NOVI REŽIM ZDRAVLJENJA, KI VKLJUÈUJE ZDRAVILO INCIVO®, POMEMBNO POVEÈA STOPNJO OZDRAVITVE BOLNIKOV S KRONIÈNIM HEPATITISOM C GENOTIPA 1 V PRIMERJAVI S STANDARDNIM REŽIMOM ZDRAVLJENJA S PEGINTERFERONOM ALFA IN RIBAVIRINOM1.

INC-SLO-A-008-271011

SKRAJŠANO NAVODILO ZA PREDPISOVANJE: INCIVO® 375 mg filmsko obložene tablete SESTAVA: telaprevir, hipromeloza acetat sukcinat, brezvodni kalcijev hidrogenfosfat, mikrokristalna celuloza, koloidni brezvodni silikagel, natrijev lavrilsulfat, premreženi natrijev karmelozat, natrijev stearilfumarat, polivinilalkohol, makrogol, smukec, titanov dioksid (E171), rumeni železov oksid (E172). Ena tableta vsebuje 2,3 mg natrija. INDIKACIJE: zdravljenje kroničnega hepatitisa C genotipa 1 (v kombinaciji s peginterferonom alfa in ribavirinom) pri odraslih bolnikih s kompenzirano boleznijo jeter pri še nezdravljenih bolnikih in pri bolnikih, ki so že bili zdravljeni z interferonom alfa v monoterapiji ali v kombinaciji z ribavirinom, vključno z bolniki, pri katerih se je bolezen ponovila, oz. bolnikih, ki so se na zdravljenje odzvali delno ali se niso odzvali. ODMERJANJE: zdravljenje naj uvede in spremlja zdravnik z izkušnjami pri zdravljenju kroničnega hepatitisa C. Odmerek je 750 mg (dve 375 mg tableti) peroralno na 8 ur, s hrano. Zdravilo je treba uporabljati skupaj z ribavirinom in peginterferonom alfa 2a ali 2b. Za natančna navodila o uporabi peginterferona alfa in ribavirina preberite SmPC obh zdravil. Zdravljenje traja 12 tednov. Priporočljivo je, da bolnikom, ki imajo v 4. ali 12. tednu koncentracije HCV RNA > 1.000 i.e./ml, zdravljenje ukinete. Ne smete ga ponovno uvesti. Tablete je treba pogoltniti cele. KONTRAINDIKACIJE: preobčutljivost za učinkovino ali katerokoli pomožno snov, sočasna uporaba z učinkovinami, ki se v veliki meri presnavljajo s CYP3A in pri katerih so zvišane plazemske koncentracije lahko povezane z resnimi in/ali življensko nevarnimi neželenimi učinki; lovastatinom, simvastatinom, atorvastatinom, sildenafilom, tadalafilom (za zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije), peroralnim midazolamom, triazolamom; antiaritmiki Ia ali III, učinkovinami, ki močno inducirajo CYP3A. Upoštevajte tudi kontraindikacije za peginterferon alfa in ribavirin. POSEBNA OPOZORILA: bolnike je treba poučiti o tveganju za pojav obsežnih izpuščajev in da se morajo ob pojavu izpuščaja ali ob poslabšanju obstoječega izpuščaja takoj posvetovati z zdravnikom. Napredovanje vseh izpuščajev je treba spremljati, dokler izpuščaji ne izginejo in ustrezno ukrepati. Pri uporabi drugih zdravil, povezanih z resnimi kožnimi reakcijami je potrebna previdnost. V prvih 4 tednih zdravljenja pride do zmanjšanja koncentracije hemoglobina, najnižje vrednosti so dosežene ob koncu jemanja zdravila in se nato postopoma zvečujejo. Koncentracije hemoglobina je treba redno spremljati pred in med zdravljenjem. Previdnost je potrebna pri uporabi propafenona in flekainida, vključno z ustreznim kliničnim spremljanjem, uporabi drugih zdravili, ki podaljšajo interval QT in so substrati CYP3A. Sočasni uporabi z domperidonom se je treba izogibati. Uporabi pri bolnikih s kongenitalnim podaljšanjem intervala QT, kongenitalnim podaljšanjem intervala QT ali primeri nenadne smrti v družinski anamnezi se je treba izogibati. Previdnost je potrebna pri bolnikih s pridobljenim podaljšanjem intervala QT, klinično pomembno bradikardijo, srčnim popuščanjem z zmanjšanjem iztisne frakcije levega ventrikla, ki potrebujejo zdravila, ki podaljšajo interval QT. Motnje elektrolitov je treba spremljati in jih odpraviti še pred oz. med zdravljenjem. Koncentracije HCV RNA je treba spremljati v 4. in 12. tednu zdravljenja ter glede na klinične indikacije. Pred uvedbo zdravljenja je treba opraviti laboratorijske preiskave celotne krvne slike z diferencialno belo krvno sliko, določiti koncentracije elektrolitov, kreatinina v serumu, TSH, sečne kisline, opraviti preiskave delovanja jeter. Hematološke preiskave in biokemične preiskave so priporočene v 2., 4., 8. in 12. tednu in pozneje, glede na klinično stanje bolnika. INTERAKCIJE: sočasna uporaba z zdravili, ki inducirajo izoencim CYP3A in/ali P-gp, lahko zmanjša plazemske koncentracije telaprevirja; sočasna uporaba z zdravili, ki zavirajo izoencim CYP3A in/ali P-gp, lahko zveča plazemske koncentracije telaprevirja. Zdravilo INCIVO® lahko zveča sistemsko izpostavljenost zdravilom, ki so substrati za CYP3A ali P-gp. Nosečnost in dojenje: glejte SmPC ribavirina. Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji: zdravilo nima ali ima le zanemarljiv vpliv. NEŽELENI UČINKI: kandidiaza v ustih, anemija, trombocitopenija, limfopenija, hipotireoza, hiperurikemija, hipokaliemija, protin, disgevzija, sinkopa, retinopatija, slabost, driska, bruhanje, hemeroidi, proktalgija, analni pruritus, krvavitev iz rektuma, analna fisura, proktitis, hiperbilirubinemija, pruritus, izpuščaj, ekcem, otekanje obraza, eksfoliativni izpuščaj, medikamentozni izpuščaj z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS), urtikarija, Stevens-Johnsonov sindrom, periferni edem, nenormalen okus zdravila, povečanje koncentracije celokupenega holesterola, lipoproteinov majhne gostote, kreatinina. IMETNIK DzP: Janssen Cilag International NV, Turnhoutseweg 30, B 2340 Beerse, Belgija; predstavnik v Sloveniji: Johnson & Johnson d.o.o., Šmartinska 53, 1000 Ljubljana NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA: Rp/Spec. DATUM REVIZIJE: 13. 10. 2011 1. Povzetek glavnih znaèilnosti zdravila INCIVO®

Janssen, farmacevtski del Johnson & Johnson d.o.o., Šmartinska 53, 1000 Ljubljana, 01 401 18 00 Revija ISIStel: - Februar 2012

Zdr avstvo 4. Kakšen je trend števila pacientov? Narašča na Poljskem in v Sloveniji, pada pa na Finskem in Madžarskem; drugje je enak.

8. Koliko je nezaposlenih zobozdravnikov v državi? Število narašča v Grčiji, na Portugalskem, Hrvaškem in v Sloveniji, drugje je zaenkrat stanje še stabilno.

5. Kakšno je število aktivnih zobozdravnikov? Število narašča skoraj v vseh vprašanih državah, pada samo na Finskem in Madžarskem.

9. Kaj se dogaja z zasebnimi zobozdravniškimi ordinacijami? Število narašča v Avstriji, Grčiji, na Cipru in Malti, v drugih vprašanih državah pa stagnira.

6. Koliko zobozdravnikov je zapustilo državo v primerjavi s prejšnjimi leti? Število narašča v Grčiji, na Malti, na Portugalskem in v Španiji, v drugih državah tega ni zaznati. 7. Koliko zobozdravnikov je prišlo v državo v primerjavi s prejšnjimi leti? Število narašča na Cipru, v Švici in Sloveniji, pada na Madžarskem in je stabilno v drugih državah, ki so odgovorile na vprašalnik.

Zobozdravniške organizacije iz držav, ki so odgovorila na vprašanja, so dodatno poslale še nekaj pripomb. Na Cipru upada število pacientov, nasprotno pa število pacientov na Finskem narašča; na Češkem je zavarovalnica uvedla pojem garancije. Vse več Grkov se odpravlja urejat svoje zobovje v Bolgarijo. Norvežani za sedaj ne čutijo posledic finančne krize, prihodki prebivalcev naraščajo in prav dobro je ob tem tudi norveškim zobozdravnikom. Spodbuden zaključek ankete, ki bi se prilegel tudi drugim.

Kakovost včeraj, danes, jutri 20. jubilejna konferenca SZKO Jasna Čuk Rupnik, Marija Šemrov

V Portorožu je 10. in 11. novembra 2011 potekala 20. konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost (SZKO). Pokrovitelj slavnostne konference je bil predsednik države dr. Danilo Türk. V svojem odličnem uvodnem govoru je poudaril, da je pri uvajanju kakovosti podpora najvišjega vodstva ključnega pomena. Za kakovosten razvoj je potrebno zelo intenzivno in predano razmišljanje, predvsem pa usmeritev na rezultate s trajno pozitivnim odnosom do reševanja problemov. Neprestano se moramo predajati samoizpraševanju, na kakšen način se obnašamo do svojih obveznosti. Etika – naš lasten odnos do odgovornosti – je orodje, ki vodi do kakovosti.

V SZKO je že vsa leta ena od najbolj aktivnih sekcij prav sekcija za zdravstvo. Letos jo je vodil Miran Rems, kirurg iz SB Jesenice. V dveh sklopih je bilo predstavljenih 14 prispevkov 40 avtorjev in soavtorjev. V slovenskem zdravstvu se kakovost opazno dviga. Uvajajo se različna orodja za njeno merjenje in zagotavljanje. Tri bolnišnice, ki so med prvimi pridobile standard ISO 9001, so že prejele mednarodno akreditacijo (ZRI Soča, BPB Golnik in SB Jesenice). 15 ZD v Sloveniji (vseh je 58) ima že uveden sistem ISO. Poudarjena je bila zanimivost, da na sekciji za kakovost v zdravstvu prav te akreditirane bolnišnice kažejo svoje probleme in pomanjkljivosti (npr. da od 400 izvedenih operacij za 38 operacij niso imeli zahtevanega pristanka pacienta na poseg ali pa kolikokrat niso izvedli pregleda check-liste pred operacijo itd.). Dr. Rems je pojasnil, da so v teh bolnišnicah doživeli zaposleni res velik preskok v miselnosti in postali toliko samozavestni, da pogumno pogledajo, kaj je narobe, na teh spoznanjih pa izvedejo izboljšave. 26

Revija ISIS - Februar 2012

Organizacija mora nenehno izboljševati uspešnost sistema vodenja kakovosti z uporabo politike kakovosti, ciljev kakovosti, rezultatov presoj, analiz podatkov, korektivnih in preventivnih ukrepov in vodstvenega pregleda. Tako je eno od orodij za spremljanje uspešnosti in učinkovitosti organizacije vsekakor vestno izvajanje in spremljanje preventivnih in korektivnih ukrepov. V SB Jesenice so vpeljali računalniški program, ki zagotavlja enostavno upravljanje ukrepov in izdelavo poročil. Oblikovali so obrazec Zapis o odklonu s predlogom izboljšav, ki je vsem zaposlenim dosegljiv kar na namizju računalnika. Največ odklonov so sporočali izvajalci zdravstvene nege. Število poročanj se je vsako leto povečevalo. Zaposleni so vedno bolj osveščeni o tem, kaj je odklon in zakaj ga je treba sporočiti in izvajati ukrepe za njegovo odpravo. Na osnovi te analize so uvedli aplikacijo ART, ki zagotavlja uporabnikom vse potrebne funkcionalnosti za učinkovito obvladovanje odklonov in ukrepov. Odklone lahko sporočajo vsi zaposleni poimensko ali anonimno. Sporočajo jih odgovorni osebi, ki na osnovi odklona odredi ukrep, ga dodeli v reševanje drugi ustrezni odgovorni osebi in določi rok za izvedbo. Podatki o opravljenih odklonih in ukrepih so tako veliko bolj pregledni, ker so zbrani na centralnem mestu v elektronski obliki. Koristi imajo vsi uporabniki, tisti, ki odklone prijavljajo, in osebje, ki je zadolženo za spremljanje in izdelavo poročil. Za celovito obvladovanje kakovosti v zdravstvu so ključnega pomena vpeljave novosti, predvsem na področju sistematične kontrole procesov in postopkov s sledljivostjo le-teh. V SB Jesenice so prenovili prostore za centralno sterilizacijo in z

Zdr avstvo implementacijo sodobnih procesov in informatike pridobili veliko idej na področju izboljševanja kakovosti svojih proizvodov in storitev. Sodobno preurejeni prostori so narejeni po zadnjih evropskih standardih. Ločeni so na tri cone različnih barv: rdečo – nečisto, zeleno – čisto in modro – sterilno. Vsi prostori so pod nadtlakom, kar dodatno preprečuje vstop mikroorganizmov. Strojna oprema nudi najvišji varni nivo reprocesiranja, kajti nadaljnja pot je možna samo po uspešno zaključenem procesu sterilizacije na način enosmerne poti, ki onemogoča križanje umazanega, čistega in sterilnega materiala. Ob tem poteka tudi sledljivost sterilizacijskih proizvodov preko celotnega postopka sterilizacije. Ves material je opremljen s sledljivimi nalepkami, ki so po uporabi pri pacientu obvezen del njegove dokumentacije. Računalniški program z elektronskim sledenjem zajema prav ves proces od naročanja (brez ročnih naročilnic), začetka sterilizacije, fizikalne kontrole, prevzema materiala, uporabe, pa vse do arhiviranja. Na zaslonu so tudi pisna in video navodila sestave setov. Ves ta proces zagotavlja visoko stopnjo kakovosti, kar je pomembno tako za pacienta kot za zaposlene. V bolnišnici Topolšica so kot izboljšavo sistema vodenja kakovosti uvedli e-sistem obveščanja za varnost pacientov (Projekt E-OVP) in s tem kakovostnejšo oskrbo bolnika. To je sistem alarmiranja za elektronsko obveščanje o stanju bolnika. Glavni elementi sistema so senzorji za zaznavanje nemirnosti bolnikov, sporočilni sistem in telekomunikacijske povezave. Tako lahko sledijo vsakemu pacientu, kjerkoli se nahaja.

DMS iz ZD Ivančna Gorica pa je predstavila sistem vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvenega varstva. Poudarila je nujno sodelovanje vseh zaposlenih, saj vsak s svojim kakovostnim delom pripomore k izboljšanju zdravstvene storitve in s tem k boljšemu zadovoljstvu in varnosti uporabnikov. Predstavila je poročilo z njihovih notranjih presoj, na katerih so bile ugotovljene nepravilnosti in na osnovi le-teh izvedene izboljšave. Zanimiv zaključek zdravstvene smeri letošnje konference je, da največ slabosti predstavljajo prav predstavniki, ki imajo vpeljano kakovost, kar kaže, da pomanjkljivosti vztrajno odkrivajo in o njih razpravljajo v smislu napredka. Izboljševanje je proces, ki se nikoli ne konča. Če nekaj delamo tako, kot smo delali pred desetimi leti, se moramo že vprašati, če delam prav. Vsak uspeh je posledica dela v timu, kjer poteka dobra komunikacija. Res je, da lahko spreminjamo le en košček vesolja: sebe. Spreminjati pa se je težko. A usoda voljnega vodi, nevoljnega požira.

Mag. Jožko Čuk, dosedanji predsednik SZKO, je ob konferenci uredil še posebno knjigo prispevkov nekaterih uglednih slovenskih strokovnjakov, ki so bili praviloma v zadnjih letih glavni govorniki letnih konferenc združenja in so, seveda, odlični poznavalci filozofije in sistemov kakovosti.

Humorni prispevki za Sisi Kot je že tradicija, je aprilska Izida obogatena z nekoliko obsežnejšo humorno rubriko Sisi. Čeprav se zdi pomlad in prvi april še zelo daleč, vas že zdaj vabimo, da nam v uredništvo pošiljate humorne prispevke (prozna besedila, pesmi, risbe ...). Gradivo bomo zbirali do 5. marca in upamo, da nam bo skupaj uspelo pripraviti res zabavno Sisi. Vabljeni!

Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana razpisuje v poletnem semestru študijskega leta 2011/2012 naslednji podiplomski tečaj:

JAVNO ZDRAVJE OTROK, MLADOSTNIC IN MLADOSTNIKOV Na šesttedenski podiplomski tečaj »Javno zdravje otrok, mladostnic in mladostnikov« se lahko prijavijo specializanti pediatrije. Na študij bo sprejetih 20 slušateljev. Šolnina bo predvidoma 1.740,76 EUR.

Prijave sprejema tajništvo Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, Ljubljana, do 10. februarja 2012. Prijavi priložite življenjepis, fotokopijo diplome, izjavo ustanove ali kandidata o plačilu kotizacije, dokazilo o opravljeni specializaciji. Vsi kandidati bodo pravočasno obveščeni o kraju in pričetku tečaja. Revija ISIS - Februar 2012

Forum

Odziv članov RSK za ginekologijo in porodništvo na komentarje k pravnemu mnenju o obravnavi mladoletnih pacientk brez vednosti in vnaprejšnjega soglasja staršev V reviji Isis, december 2011, stran 14–17, je bilo objavljeno pravno mnenje o obravnavi mladoletnih pacientk brez vednosti in vnaprejšnjega soglasja staršev za področje svobode odločanja o rojstvu otrok. Pravno mnenje povsem jasno pove, da je pravica do preprečevanja zanositve in umetne prekinitve nosečnosti urejena po posebnem zakonu (lex specialis), Zakonu o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (ZZUUP), ki ima prednost pred splošnejšim Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP). Po naši zakonodaji je pravica do kontracepcije in do umetne prekinitve nosečnosti pravica, ki pripada razsodni mladoletnici. O razsodnosti v konkretnem primeru presoja zdravnik, ki ga obenem zavezuje tudi pojasnilna dolžnost po ZPacP. Vprašanja morebitnih zapletov, do katerih lahko pride pri mladoletnici, so načeloma podobna vprašanjem, ki jih je treba obravnavati tudi v primeru zapletov pri katerikoli drugi pacientki, ki je polnoletna in je sposobna odločanja o sebi (je razsodna). Pravno mnenje pove, da zdravnik, ki bo ravnal v skladu s predstavljenimi pravili in hkrati tudi v skladu s pravili lastne stroke, ne bo mogel biti odškodninsko odgovoren v primeru kakršnegakoli zapleta pri mladoletni osebi, ki bi bil lahko povezan s prejeto kontracepcijo ali opravljenim splavom. Člani odbora za pravno-etična vprašanja (OPE) ZZS pa se v komentarju ob koncu pravnega mnenja sprašujejo, komu bi sodišče, ob morebitni tožbi, glede zrelosti mladoletnice pritrdilo, zdravniku ali staršem. Člani RSK za ginekologijo in porodništvo menimo, da s tem vprašanjem člani OPE po nepotrebnem postavljajo v dvom celotno pravno mnenje in veljavno pravno ureditev, spodbujajo defenzivno medicino ter zanikajo vlogo zdravnika kot zagovornika pacientovih pravic. Zato člani RSK za ginekologijo in porodništvo pozivamo ginekologe in druge zdravnike, naj v primeru uresničevanja

pravic o svobodnem odločanju o rojstvu otrok delujejo kot kompetentni strokovnjaki in hkrati kot zagovorniki pacientovih pravic.

Člani RSK za ginekologijo in porodništvo zavračamo navedbe prof. dr. Matjaža Zwittra, da naj zdravnik mladoletnici pojasni škodljivost »ženskih« oblik kontracepcije, da je predpisovanje kontracepcije mladoletnici s strokovnega stališča hudo problematično in da tovrstno kontracepcijo odsvetuje. Ta stališča niso v skladu z ginekološko stroko. Kriteriji primernosti za rabo posameznih vrst kontracepcije so namreč natančno opredeljeni, tudi v slovenskih smernicah za rabo kontracepcije. Pri mladoletnicah oz. mladostnicah je običajno manj drugih pridruženih bolezenskih stanj, zato je predpisovanje hormonske kontracepcije načeloma celo bolj varno kot pri starejših ženskah, zato so navedeni pomisleki o »ženski« kontracepciji neupravičeni. Vedeti je tudi treba, da v Sloveniji pri svetovanju kontracepcije iščemo najboljšo trenutno izbiro za posamezni par oz. žensko in zato ena sama rešitev za vse pare in za vse čase ni realna. Ob tem pa pri mladih oz. ob tveganem spolnem vedenju spodbujamo dvojno zaščito (hkratno zaščito proti spolno prenosljivim okužbam in neželeni nosečnosti) z dosledno rabo kondoma ali s t.i. »dvojno metodo« (hkratna raba kondoma in druge zanesljive kontracepcije). Prav zaradi dosežene visoke ravni strokovnega svetovanja kontracepcije s strani slovenskih ginekologov in drugih zdravnikov je Slovenija v zadnjih 15 letih iz povprečne države postala najuspešnejša evropska država – država z najnižjim deležem mladostniških nosečnosti v Evropski uniji. V imenu RSK za ginekologijo in porodništvo

predsednik prof. dr. Adolf Lukanović, dr. med., svetnik

Odgovor nestrokovnjaka Naj mi spoštovani kolega prof. dr. Kamilo Lukanovič ne zameri, če povem, da me ni prepričal. Ni me prepričal, da ima zdravnik izključno in dokončno pravico presoje o zrelosti mladoletnice, in ni me prepričal o najprimernejšem načinu kontracepcije pri mladoletnici.

Časi, ko nihče ni smel podvomiti v zdravnikovo mnenje, so dokončno minili. Če to velja za zdravnikove strokovne odločitve, potem dvom v zdravnikovo nezmotljivost toliko bolj dopuščamo pri vprašanjih, ki so na meji medicine, kamor sodi tudi ocena zrelosti mladoletnice. Res je, zrelost mladoletnika je pravno slabo opredeljena kategorija, in res je, da medicina, psihologija ali sociologija ne poznajo jasnih meril, po katerih bi lahko potegnili mejo zrelosti. Če je zakonodajalec kljub tej nedorečenosti oceno zrelosti mladoletnice zapisal kot pogoj za zdravnikovo ukrepanje brez soglasja staršev, je s tem povedal, da niso prav vse mladoletnice že dovolj odgovorne, da lahko same odločajo o vprašanjih, 28

Revija ISIS - Februar 2012

kakršni sta splav in kontracepcija, in je očitno želel zdravnika opozoriti na primerno zadržanost. To me podpira v priporočilu, naj zdravnik svoje mnenje o zrelosti mladoletnice jasno zapiše in ga podpre z mnenjem drugega kolega ali konzilija. Tak postopek bo varnejši za oba, za mladoletnico in za zdravnika. Manjše bo tveganje, da bi »nezrela« mladoletnica staršem prikrivala zaplete po splavu in s tem prišla v resne zdravstvene težave. Manjše bo tudi tveganje za zdravnika, da ga kasneje obtožijo, da je bil pri oceni zrelosti mladoletnice v zmoti. Drugo vprašanje je, katera oblika kontracepcije je najvarnejša za mladoletnico. Res je, da je pri tej starostni skupini manj spremljajočih bolezni in s tem tudi manj tveganja za znane zaplete po kontracepciji. Prof. dr. Lukanovič pa ne navaja drugih tveganj kontracepcije pri zelo mladi osebi. Težko me bo prepričal, da je povsem neškodljivo, če zelo zgodaj posežemo v hormonska in druga ravnovesja dekleta,

Forum ki še odrašča. Iz zaključka nedavnega preglednega članka dobesedno navajam: »Pri mladoletnicah, ki še niso dosegle največje kostne gostote, ima izguba kostne mase kot posledica hormonske kontracepcije lahko resne dolgotrajne posledice.« (Agostino H, Di Meglio G. Low-dose oral contraceptives in adolescents: how low can you go? J Pediatr Adolesc Gynecol. 2010; 23: 195–201.)

Naj ponovim, kar sem zapisal že pred dvema mesecema: etično in tudi strokovno je sporno, da naj bi bila kontracepcija le ženski problem. Kondom je varen in povsem neškodljiv način kontracepcije, zato naj bo prva izbira. To velja za vse starostne skupine, torej tudi za mladoletnike. Matjaž Zwitter

Komentar in dopolnitev prispevka

O splošnem starostnem upadu in diagnostičnih procesih (Z. Remškar) Tomaž Rott

Prispevek Remškarjeve v januarski številki Izide ponovno odkriva in odpira dileme pri zdravljenju starejših bolnikov. Pri slednjih so gotovo posebnosti, kako se na primer določene bolezni v starosti pojavljajo pogosteje kot v celotni populaciji, večje je tveganje pri zdravljenju, možni so pogostejši zapleti, včasih tudi zaradi neusklajene uporabe različnih zdravil za kronične in akutne bolezni itd. Starost pa ne sme biti merilo za izbiro diagnostičnih posegov in morebitnega kasnejšega potrebnega agresivnega zdravljenja, vključno s kirurškimi posegi. Danes ni nobena posebnost operacija bolnika, starega preko osemdeset in več let. Vendar pa je za posege pomembno trenutno psihofizično stanje bolnika, ki brez večjih ovir omogoča tako diagnostiko kot tudi morda potrebno zdravljenje. Pri diagnostiki je seveda potrebno pričeti z osnovnimi preiskavami, pri pljučnih boleznih z osnovnimi radiološkimi preiskavami. Vendar pa imajo te omejitve in je potrebno nadaljevati z zahtevnejšimi radiološkimi in drugimi preiskavami, vključno citološkimi in histološkimi, ki nemalokrat edine privedejo do pravilne diagnoze. Tudi moderne radiološke preiskave ne morejo nadomestiti zanesljivejše diagnostike s pomočjo citologije in histologije.

Še iz časa naše skupne države se spomnim nekaterih primerov, kjer je bil pri starejšem bolniku le radiološko ugotovljen »pljučni rak« in so mu celo odsvetovali kirurško zdravljenje. Bolnik pa je na prigovarjanje prijateljev odšel še v drugo bolnišnico, kjer so mu odstranili hamartom. Drug bolnik pa se je zaradi psihičnih motenj zdravil na psihiatričnem oddelku, ker so mu na rentgenski sliki spregledali sicer majhen nevroendokrini tumor, ki je povzročal Cushingov sindrom.

Nadaljnje preiskave so potrebne tudi v primerih, kjer naj bi šlo radiološko za na videz razsejan pljučni tumor, celo v primerih, ko ima bolnik v anamnezi zdravljenje zaradi pljučnega raka. Zakaj? Iz večletne prakse pri spremljanju pljučne patologije lahko trdim, da se za navideznim prognostično brezupnim razsojem pljučnega raka lahko skrivajo različne druge bolezni, ki jih je mogoče zdraviti. Tako se spomnim bolnika, ki se je po zdravljenju pljučnega raka čez nekaj let vrnil z razsejanimi »zasevki« in so mu stanje prikazali kot brezupno. Vendar pa so nadaljnje preiskave dokazale razsoj granulomskega vnetja, ki so ga uspešno pozdravili.

V dveh študijah, ki sta skupno zajeli približno 1.200 pretežno kirurških vzorcev, smo ugotovili, da se pri približno 20 odstotkih bolnikov pojavljajo bodisi sinhrono ali metahrono različne kombinacije bolezni, bodisi le različni tumorji, samo maligni ali maligni in benigni, bodisi tumorji in vnetja, bodisi le vnetja in še druge kombinacije različnih

bolezni. Pri tem so bile osnovne radiološke preiskave večkrat zavajajoče in smo do pravih diagnoz prišli le s histološkimi preiskavami. Mnoge izmed teh bolnikov so lahko zaradi netumorskih »zasevkov« uspešno zdravili. Marsikateri zdravnik še vedno premalo misli na možne kombinacije različnih bolezni pri istem bolniku in hkrati v istem organu. Skoraj pri vseh algoritmih, ki nas peljejo preko bolezenskih znakov, laboratorijskih in drugih preiskav, se diferencialna diagnoza večinoma zoži na eno samo bolezen, čeprav isto ali podobno simptomatiko povzročajo lahko različne bolezni, ki se lahko pojavijo hkrati. In ne samo na pljučih, ampak tudi na drugih organih. Omenil bi poleg izkušenj iz pljučne patologije le še nekaj primerov iz ledvične patologije, ki jo tudi nekoliko poznam.

Pri bolniku s sladkorno boleznijo proteinurijo res lahko povzroča včasih le diabetična nefropatija, še pogosteje pa samo druge ledvične bolezni, ki se sicer pojavljajo v normalni populaciji, ali pa te ledvične bolezni skupaj z diabetično nefropatijo. Še posebej lahko sočasen pojav različnih bolezni spremljamo pri bolnikih s transplantirano ledvico: neredki so primeri, kjer gre na isti ledvici lahko hkrati za motnje pretoka tako krvi kot seča zaradi kirurških zapletov, za zavrnitev presadka, za nefrotoksične učinke imunosupresije, za okužbe, za prenos bolezni z dajalčevo ledvico ali za recidiv osnovne bolezni, zaradi katere je prišlo do odpovedi ledvic, ali de novo nastanek ledvične bolezni itd. Tkivo ima le omejen obseg reakcij na omenjeno raznoliko etiopatogenezo, kar seveda zelo oteži interpretacijo histoloških sprememb brez dobrih kliničnih podatkov.

Če povzamem, ne glede na starost je predvsem psihofizično stanje bolnika (za kar sicer uporabljajo različna imena in različne teste) odločilno za nadaljnje ravnanje z bolnikom. Ugodna ocena bolnikovega stanja verjetno terja tudi vsa ustrezna doktrinarno uveljavljena diagnostična in terapevtska načela. V večji meri se je potrebno zavedati, da sinhrono in/ali metahrono lahko potekajo hkrati različne bolezni, ki jih je potrebno dokazati, histološko ali vsaj citološko verificirati, da lahko prilagodimo ali opustimo zdravljenje pri napredovalih malignomih, oziroma ga nadaljujemo pri netumorskih spremembah. Verjetno je tudi težko prelagati realno oceno bolnikovega stanja na rame zdravnika splošne medicine, ki ima omejene možnosti diagnostike.

Revija ISIS - Februar 2012

Intervju Ob svetovnem dnevu bolnikov: Ohranimo človečnost v medicini

Janja Ahčin, dr. med, specialistka družinske medicine Karolina Godina

Janja Ahčin se je po maturi na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani • 1980 vpisala na Medicinsko fakulteto (MF) v Ljubljani; • 1987 končala študij na MF;

• 1988 opravila strokovni izpit, se zaposlila v ZD Ljubljana v zdravstvenem varstvu odraslih in postala članica Slovenskega zdravniškega društva (SZD); • od 1990 je v Združenju slovenskih katoliških zdravnikov (ZSKZ);

• 1992 se je vključila v skupino za spremljanje hudo bolnih in umirajočih v okviru Karitas, iz katere je junija 1995 nastalo Slovensko društvo hospic; • od 2001 do 2004 je specializirala družinsko medicino;

• od leta 2007 je v Razširjenem strokovnem kolegiju za paliativno medicino.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1975 sprejela listino Pravice umirajočih. Imam pravico:

1. da z menoj ravnajo kot s človeškim bitjem vse do zadnjega diha; 2. da upam ne glede na spremembe in možnosti upanja; 3. da z menoj upajo tisti, ki me negujejo; 4. da morem svobodno izpovedovati svoj nemir pred smrtjo, ki je na pragu; 5. da soodločam glede zdravljenja; 6. da me zdravi strokovno osebje, čeprav je vsem jasno, da umiram; 7. da ne umrem osamljen; 8. da mi lajšajo bolečine; 9. da mi na vprašanja iskreno odgovarjajo; 10. da me nihče ne slepi; 11. da mi drugi pomagajo, da bi jaz in moji najbližji sprejeli mojo smrt; 12. da umrem mirno in dostojno človeka; 13. da ohranim svojo osebnost in me nihče ne obtožuje, če ne soglaša z mojim prepričanjem; 14. da smem pri umiranju izpovedati svoje versko prepričanje in prejeti, kar mi daje vera; 15. da mojemu telesu po smrti izkazujejo dolžno spoštovanje; 16. da me negujejo strokovne in občutljive osebe, ki bodo razumele vse moje želje, da bom lahko pomirjeno zrl smrti v oči. Spoštovana kolegica Janja! Vodja medškofijskega odbora za pastoralo zdravja pri Slovenski škofovski konferenci, dr. Jože Štupnikar, je v svoji knjižici S posluhom za bolne in trpeče (Ljubljana, 1997) med drugim zapisal: »V času, ko družba kot je današnja, poskuša graditi svojo prihodnost na blaginji in porabništvu in vrednoti vse po učinkovitosti in dobičku, ostajata bolezen in trpljenje brez dvoma meja in preizkušnja za človeški um.« Še posebej velja to za umiranje, ki je del našega življenja, in mu nihče od nas ne more uiti. Kadar se znajdemo ob nekom, ki umira, smo vedno začetniki, kot nazorno izpove K. Bartsch v Misere: Ko se je tekač zgrudil, so stali trenerji zbegani. Vse so vadili, samo poraza ne.«

Janja Ahčin (levo) na romanju bolniške župnije iz Ljubljane k Mariji Snežni 14. avgusta 2001 na Kredarico in na Triglav. 30

Revija ISIS - Februar 2012

Že 15 let objavljate v Prijatelju, verskem listu za bolnike, invalide in njihove prijatelje, članke z zgoraj navedeno tematiko. Skrbno dodajate praktična navodila njenega reševanja ob soočenju z umiranjem na vaši zdravniški poti. S svojo občutljivostjo in rahločutnostjo v člankih ste nama z mamo, vdovo, bili nemalokrat v pomoč z zdravniki iz več zdravstvenih ustanov skozi 14-letno spremljanje moje nepomične, težko prizadete sestre

Intervju v domači oskrbi, ki je tudi ob paliativni oskrbi umirala doma. Njena bolezen me je naučila potrpljenja. Ob njej sem se naučila brezpogojno ljubiti in biti zadovoljna z najmanjšim v življenju. Ob vaši pomoči sva s prizadeto sestro dokončali veliko nerešenih stvari in dosegli dober zaključek. Prepričana sem, da je tudi ona zadovoljno zaprla oči in se poslovila od naju z mamo. In šele, če človek nekoga zares izpusti, lahko slovo označi kot uspeh. Zato naj ta pogovor zveni tudi kot zahvala vam, ki vztrajno in pogumno ozaveščate slovensko javnost, da za bolj humani svet znanost ni dovolj. Roko si mora podati z etiko. Preprosto povedano: »Možgane mora vselej spremljati srce.«

Rojeni ste v Slovenj Gradcu. Po rojstvu in zamenjavi ste srečno pristali pri pravi mami. Kako bi predstavili svoje starše in sestro? Kaj je posebej zaznamovalo vašo mladost in kaj je vplivalo na vašo odločitev za študij medicine in specializacijo iz družinske medicine? V bolnišnici Slovenj Gradec leta 1961 so me takoj po rojstvu zamenjali. Hkrati sta rodili dve porodnici. Mami so povedali, da je rodila hčerko. Ko je naslednji dan previjala otroka, je ugotovila, da previja fantka. Našli so me pri »nepravi mami«. Če bi bila oba otroka istega spola, morda zamenjave ne bi nikoli odkrili. Oba starša izhajata iz kmečkih družin. Oče je bil iz Gornjih Retij pri Velikih Laščah, mama pa iz Goriškega Vrha pri Dravogradu. Da sta doštudirala, sta se morala zaradi skromnih materialnih razmer oba zelo potruditi. Oče je bil diplomiran elektroinženir, mama pa višja medicinska sestra. Očetova učiteljica je odkrila njegovo nadarjenost za učenje. Kot dvanajstleten je sam odšel na klasično gimnazijo v Ljubljano. Do diplome je skrbela zanj dobra družina. Ta izkušnja brezpogojne dobrote je očeta močno zaznamovala. Pri petnajstih letih je nenadoma izgubil svojega očeta, ko sta podirala smreke v gozdu. Drevo je padlo na očeta in ga ubilo. Mrtvega je z vozom sam pripeljal domov. Tako je ostala na kmetiji moja stara mama sama s štirimi sinovi. Oče je bil najmlajši med njimi. Mama je obiskovala gimnazijo na Ravnah. Učila se je šele po končanem delu na kmetiji, največkrat ob petrolejki. Sestra je diplomirana socialna delavka. Že v otroštvu sem se odločila, da bom zdravnica. Svojo odločitev sem potrdila v gimnaziji, ko sem med počitnicami delala kot spremljevalka invalidov v ljubljanski Soči. Dodatno pa še ob srečanju z materjo Terezo leta 1980 v ljubljanski stolnici. S svojim pričevanjem o delu z umirajočimi bolniki me je tako nagovorila, da sem se odločila: »To je to!« Kasneje mi je bila največja motivacija za študij medicine počitniško delo za tekočim trakom v Saturnusu v Ljubljani.

Med študijem na MF mi je bilo pomembno, kakšen odnos je imel profesor do študentov, bolnikov in zdravstvenega osebja. Kot študentki sta se mi najbolj vtisnila v spomin dva neizogibna dogodka v življenju vsakega: rojstvo in smrt. Šele po več letih dela v ZD Ljubljana sem uspela dobiti specializacijo iz družinske medicine. Kot družinska zdravnica spremljam človeka »od krsta do krste«, kot bi rekel slovenski pesnik Tone Pavček, ne samo v bolezni, ampak ob vseh življenjskih priložnostih. Vstopam v njegovo družino in njegov dom.

Rojstvo in smrt sta naravna mejnika življenja. Pa vendar, rojstvo je radost. Misel na neizbežnost smrti pa nas navdaja z nelagodjem in strahom. Kje so bili vaši prvi koraki spremljanja umirajočega in njegovih svojcev? Za spremljanje umirajočih in njihovih svojcev me študij na MF ni pripravil. Dobro se spomnim svojega prvega delovnega dneva v domu starejših občanov, kjer sta prav tisti dan umrla dva bolnika. Prišli so svojci in nisem vedela, kako naj jih spremljam. Težko mi je bilo tudi, ko sem začela delati v splošni ambulanti. Vsako leto sem spremljala od 5 do 10 umirajočih na njihovem domu. Umirali so mladi, matere samohranilke. Vedela sem, da imam samo dve možnosti: zapustiti delo v splošni ambulanti ali pa se na tem področju še dodatno izobraževati. Leta 1992 sem se na povabilo onkologinje Metke Klevišar, dr. med., pridružila skupini za spremljanje hudo bolnih in umirajočih, iz katere je leta 1995 nastalo Slovensko društvo hospic. Hospic je organiziral različna izobraževanja za zdravstveno osebje, svojce in prostovoljce. Bolniki so me naučili, kako pomembno je, da jih spremljamo celostno. To pomeni, da nismo pozorni samo na njihove telesne, ampak tudi na duševne, duhovne in socialne potrebe. Bolnica z razširjenim rakom mi je po pregledu pri onkologu povedala, kako dobro se ji je zdelo, da ji je zdravnik najprej dal roko, jo pogledal v oči, nato pa obesil še njen plašč. Te tri stvari so ji ostale iz srečanja z zdravnikom najbolj v spominu. Zdravniku ni bila pomembna samo kot diagnoza, ampak kot oseba. Srečala sta se kot človek s človekom. To je tisto prvo, kar je pomembno.

Zdravniški poklic je v večnem boju za človeško življenje. Ste ob smrti bolnika imeli občutek svoje majhnosti in ničevosti v vesolju? S smrtjo sem se srečala prvič pri trinajstih letih, ko je doma umiral mamin oče. Močno ga je dušilo. Dobil je injekcijo morfija in po tridesetih minutah umrl. Za vedno mi bo ostal v spominu njegov spokojen obraz. Veliko časa sem potrebovala, da sem dojela, da je enkrat ena injekcija tudi zadnja. Na začetku svojega zdravniškega dela sem se velikokrat spraševala, kako bi bilo, če bi bila diagnoza postavljena prej ali če bi za bolnika lahko naredila kaj drugače, bolje. Z leti, ko človek prizna svojo majhnost, spozna, da je bolnik režiser. Mi smo le njegovi soigralci in mu moramo slediti. Nimamo pravice, da mu določamo, kaj je zanj najbolje. Spremstvo je v tem, da bolnika poslušamo in slišimo. Ko priznaš svojo majhnost, bolniku dovoliš, da umre, ko je čas za to, in ne izvajaš agresivnih posegov. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so z raziskavo ugotovili, da 40 odstotkov njihovih bolnikov prejema kemoterapijo v zadnjem mesecu življenja in kar 25 odstotkov bolnikov prejema kemoterapijo zadnjih 14 dni življenja. Akademik prof. dr. Jože Trontelj, dr. med., pravi: »Zdi se, da je danes težje umreti kot kdajkoli prej. V preteklosti je smrt vsakega posameznika občutila skupnost, vtkala se je v njeno kulturo, čustvovanje, zavedanje in vest.« Morda je danes težje umreti tudi zato, ker si ne upamo priznati svoje majhnosti.

Revija ISIS - Februar 2012

Intervju Iz vaših člankov je razvidno, da se ves čas zavedate poglavitnega cilja, kako na različne načine najti pot do bolnikove duhovnosti. To je posebna dragocenost, saj tisti, ki se bo ravnal po vaših navodilih, ne bo pomagal samo umirajočim, temveč tudi sebi. Ves čas ga bodo spominjala še na neizbežnost lastne smrti. Od vsega začetka ste članica Slovenskega društva hospic in dolgoletna članica Združenja slovenskih katoliških zdravnikov, ustanovljenega leta 1990. Vernost vam gotovo pomeni veliko. Ste vero prinesli od doma? Iz družine? Je po vašem vera za človeka pomembna? Da. Izhajam iz verne družine, mama in oče sta bila verna. Lani me je močno zaznamovala in mojo vero utrdila neozdravljiva bolezen, umiranje in smrt mojega očeta doma. Za 50. rojstni dan mi je oče na voščilnico zapisal: »Prav tako kakor prvi dan tvojega življenja, te tudi po 50-tih letih izročam v božje naročje.« Oba sva čutila, da je to voščilo zadnje. Čez štiri mesece je umrl. Želela bi umirati tako, kot je umiral moj oče: z ljubeznijo in odpuščanjem do vseh, mirno in pokončno, z upanjem in vero do zadnjega diha. Laže verujem v dobroto Boga, ker sem izkusila dobroto svojega očeta. Bog me spremlja v vsaki življenjski priložnosti. Doslej me ni še nikoli pustil na cedilu. Smrt zame ni konec, je le prehod v novo življenje. Zato umirajoče vedno spremljam z upanjem.

Ima bolnik pravico izvedeti za diagnozo neozdravljive bolezni? Na kakšen način sporočate slabo novico? Kako pomagate bolniku kot zdravnica, da se sooči s slabo novico? Kako njegovim bližnjim?

Česa nas lahko naučijo umirajoči bolniki? Bolniki so me naučili, da je čas našega življenja omejen in je zato potrebno odgovorno živeti sedanji trenutek. Dobro je, če smo pripravljeni, da se lahko naše življenje vsak trenutek konča. Naučili so me izpuščanja, ne samo materialnih stvari, tudi navezanosti na bližnje osebe. Naučili so me, da je dobro, če si v svojih pričakovanjih realen in ne pričakuješ preveč. Naučili so me, da si vsak želi biti ljubljen, razumljen in da mu je odpuščeno. Kako ljudje trpijo, ker ne morejo odpustiti sebi, bližnjemu ali Bogu. Naučili so me, kako pomembno je, da s paliativno oskrbo začnemo pravočasno. S paliativno oskrbo velikokrat začnemo prepozno, ker ne prepoznamo bolnikov, ki bi jo potrebovali.

Kje in kako naj bi ljudje umirali? Idealno bi bilo, da bi ljudje umirali tam, kjer si želijo. Večina si želi umreti doma, a to ni vedno mogoče. Srečujem se s svojci, ki so zelo zadovoljni, da so njihovi bližnji lahko umrli v hiši hospic ali na oddelku za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Nekateri bolniki se bojijo umirati v bolnišnici.

Kjerkoli bolnik umira, naj bo deležen pravočasne in dobre paliativne oskrbe. Tisto, kar je za bolnika in svojce v danem trenutku najboljše, je vodilo delovanja. Paliativna oskrba temelji na partnerskih odnosih med bolnikom, svojci in timom za paliativno oskrbo. Za te odnose je značilno poslušanje, pogovor o terapevtskih možnostih, pravica do njihove zavrnitve in upanje. Koliko paliativne oskrbe bo bolnik deležen, ne sme biti odvisno od tega, kateri zdravnik ga spremlja ali v kateri bolnišnici ga zdravijo.

Če bolnik želi izvedeti diagnozo, ima pravico, da jo izve. Ima pa tudi pravico, da tega ne izve, če ne želi. Razen takrat, ko je to pomembno za odločitev o zdravljenju. Ustanoviteljica Slovenskega društva hospic, Metka Klevišar, dr. med., v knjigi Spremljanje umirajočih (Ljubljana, 1994) piše: »Resnica naj bi bila kot kamen ob poti. Bolnik ga lahko vidi ali ne, kakor želi in kakor čuti v sebi. Ne sme pa biti resnica kamen na poti, ob katerega se bolnik spotakne, pade in rani.« Nikoli ne bom pozabila, kako sem izvedela za diagnozo neozdravljive bolezni svojega očeta. Na hodniku bolnišnice, stoje med vrati, ob zvonjenju telefonov, v enem stavku, pred drugimi ljudmi, brez možnosti za pogovor, s pričakovanjem, da bom diagnozo sama sporočila očetu. Sporočanje slabe novice je veščina, ki se je moremo naučiti. Slabo novico skušam sporočati postopoma, po korakih. Držim se dveh načel. Da nikoli ne lažem in ne vzbujam lažnega upanja. Bolniku in svojcem skušam dati dovolj časa za čustven odziv. Ali se bo odnos med bolnikom, svojci in zdravnikom okrepil ali razrahljal, je odvisno od načina sporočanja slabe novice. Prim. Jože Felc, dr. med., v knjigi Živeti življenje navaja: »Za opravljanje kateregakoli poklica je pomembno znanje, izkušnje, modrost in vest. Po mojem mnenju je človek najbolj odgovoren svoji vesti.« Vse to potrebuje tudi zdravnik, ki sporoča slabo novico. Napačno izrečen stavek lahko povzroči hude duhovne poškodbe pri bolniku ali svojcih in ukrade upanje za vedno.

Revija ISIS - Februar 2012

Janja v naročju mame in očeta 18. septembra 1961 v Slovenj Gradcu.

Intervju Kaj umirajoči pričakuje od svojca – zdravnika? Lani sem spoznala ob umirajočem očetu, kako težko je biti hkrati hči in zdravnica. Oče mi je neizmerno zaupal. Prišel je čas, ko je moral spoznati, da mu nikoli ne bom mogla ublažiti vseh bolečin in odvzeti vsega trpljenja. Želel je, da bi ga čim manj bolelo, da bi lahko do konca odločal o sebi in da bi umrl doma. Želel je bližino, resnico in upanje. Učil me je: »Božje je, ko me ne boli.« Spraševal me je:« Ali bom moral umreti od žeje?« V veliko pomoč so mi bili telefonski posveti z zdravnikom, ki mi je svetoval glede paliativne oskrbe. Zame in za očeta so bili zelo dragoceni. Želela sem vedeti, ali ravnam prav. Težje mi je bilo nekaj opustiti, kot nekaj narediti. Življenje me je naučilo, da umirajočega svojca zelo težko spremljaš sam, tudi če si zdravnik. Naj nas ne bo sram prositi za pomoč.

Strokovnjaki, ki proučujejo zadnjih 50 let proces umiranja, ga delijo na faze: nevednost, negotovost, zanikanje, jeza, pogajanje, potrtost, sprejetje. Še raje pa govorijo o vzorcih reagiranja, med katere sodijo tudi reakcije groze, strahu, upanja in občutka krivde. Katere reakcije so bile ob vašem spremljanju umirajočih v ospredju? Kako ste se odzvali nanje? Tako kot ima vsak človek svoj prstni odtis, ima vsakdo svoj način umiranja. Bolniku moramo dopustiti, da reagira tako, kot reagira. Dopustimo mu, da svoja čustva izrazi. Bolniki so velikokrat obupani, ker se počutijo odvisni ali svojcem v breme. Zelo pomembna sta človeška bližina in pogovor. To bolniki zelo pogrešajo. Bolnik je v največji stiski takrat, ko izve za diagnozo neozdravljive bolezni, ko pride do ponovitve in napredovanja bolezni. Skoraj pri vseh umirajočih nastopi delirij. Tega pogosto spregledamo ali pa si ga napačno razlagamo in ga tako zamenjujemo za bolečino. S predoziranjem zdravil ga še poslabšamo. Podobno kot pri umirajočih, odkrivamo tudi vzorce reagiranja

pri svojcih, ki se velikokrat razlikujejo, npr. bolnik bolezen že sprejme, svojci pa se še pogajajo.

Sporazumevanje z umirajočimi je lahko besedno ali nebesedno. Možno in pomembno je sporazumevanje z nezavestnim bolnikom za oba, za umirajočega in za svojca. Kakšne so vaše izkušnje? Pogosto se svojci pritožijo, da niso vedeli, da bolnik umira. Svojci trpijo zaradi nerazrešenih problemov v družini, ker se zaradi motenj zavesti pri bolniku z njim niso mogli pogovoriti in si odpustiti. Trenutno ni znano, koliko nezavestni dejansko sliši. Tega ne moremo izmeriti. Zato ravnajmo ob nezavestnem tako, kakor da vse sliši. Svojci naj ga vključujejo v svoje pogovore, naj mu povedo vse, kar čutijo, da bi mu morali povedati. Zelo pomembno je, da bolnik sliši, da mu je dovoljeno, da lahko umre. Dober način izražanja sočutja je dotik. Bolnica mi je zaupala: »Bila sem v nezavesti, a sem vse slišala. Najbolj me je prizadelo, ko so se zdravniki ob moji postelji pogovarjali, ali naj me odklopijo na aparaturah. Zelo sem si želela še živeti, pa nisem mogla niti prsta premakniti v znak, da je še življenje v meni.«

Kaj pomeni upati z umirajočim, za katerega vemo, da se neizbežno približuje smrti? Že France Prešeren je zapisal: »Sem dolgo upal in se bal…« Upanje je povezano z vztrajnostjo in strahom, da se morda ne bo izpolnilo. Umirajoči so zelo ranljivi. Stiska tega trenutka je zanje najhujša. Umirajoči oče me je učil: »Veš, nikoli si nisem mislil, da bo tako.« Vprašala sem ga: »Kako si mislil, da bo?« Odgovoril je: »Veliko laže in hitreje.« Nato me je prosil: »Ne pusti me samega, ostani blizu mene.« Poznamo dve vrsti upanj. Prvo je upanje sedanjega trenutka. Bolnik lahko upa, da ga bo čim manj bolelo, da ga bodo svojci vedno spremljali in ga ne bodo zapustili niti takrat, ko bo težko. Upa lahko, da bo zdravnik prišel na hišni obisk, če ga bo potreboval. Upa lahko, da bo umrl doma. To so realna upanja, ki se jih da uresničiti. Način, kako je bolnik izvedel za slabo novico, močno vpliva na upanje. Če bolnik čuti, da ga je medicina odpisala ali da je svojcem v breme, hitreje obupa. Noben bolnik ne želi biti »brezupen primer«. Drugo upanje je odrešujoče upanje. Lahko upamo, da po smrti ni vsega konec, da nas bo Bog sprejel v svoj objem in se nimamo česa bati. Heinrich Pera v svoji knjigi Razumeti umirajoče pravi: »Človeška bližina in pristnost sta vir upanja, ki doseže vsakega človeka.«

Med oddihom z medicinsko sestro Sonjo Krebelj v ambulanti ZD Fužine leta 1995 (foto: Anica Paulin).

Onkologinja Metka Klevišar, dr. med., v svoji knjigi Spremljanje umirajočih trdi: »Človek ni samo telesno, duševno in socialno bitje. Je tudi duhovno bitje in karkoli doživlja, zajema to tudi njegovo duhovno razsežnost.« Kako so dojemali vaši bolniki duhovno oskrbo na zadnjem delu svoje življenjske poti?

Revija ISIS - Februar 2012

Intervju Stephen Schmidt je zapisal: »Ko prihajaš v mojo sobo, moraš poznati mojo dušo in mojega duha: da iščem smisel v trpljenju, da imam vero in jo izgubljam, da sem ujet v boj za smisel in vendar zaposlen z njim.« Bolnika je potrebno spremljati na tisti duhovni poti, na kateri je. Vsakdo se sprašuje, kdo sem, kam grem, zakaj jaz, kakšen smisel ima moje življenje, kaj bo po smrti? Če so duhovne potrebe zadovoljene, je bolnik bolj miren in zadovoljen. Če niso zadovoljene, je nemiren, ima občutke krivde, je jezen in se socialno izolira. Bolnica mi je zaupala: »Vsak dan sem slabša. Ne morem spati. Bi mi dali zdravilo, da bi za vedno zaspala?« Vprašala sem jo: »Kaj vas skrbi?« Odgovorila je: »Pogrešam sina. Obljubil je, da pride k meni, pa ne pride.« Telefonirala sem sinu. Prišel je. Pogovorila sta se. Bolnica se je umirila in zaspala. Čez nekaj dni je mirno umrla.

Zadnje ure so težke tako za bolnika kot najbližje. Kako naj se zdravnik vključi v pomoč družini umirajočega? Družina je velikokrat še v večji stiski kot bolnik sam. Svojci so v strahu, ali bodo zmogli in znali spremljati bolnika do smrti. Iz strahu pogosto želijo, da ga premestijo v bolnišnico. Če svojci niso seznanjeni s procesom umiranja, so pogosto v svojih željah nerealni. V veliki stiski so, ko bolnik ne more več požirati ali je v deliriju. Spremljanje umirajočega je za družino pretežko, če na hišne obiske ne prihajata patronažna sestra in zdravnik. Dobro je, da prvi hišni obisk opravita skupaj. S poukom osnovne nege prihranimo svojcem veliko moči. Če je le mogoče, naj za bolnika skrbi več svojcev. Pomembno je, da družina ohrani čim bolj normalen življenjski ritem. Seznanimo jih, kje je možno dobiti pomoč. Svojci morajo biti seznanjeni z učinki in stranskimi učinki zdravil ter z morebitnimi zapleti bolezni. Vedeti morajo, kje je pomoč ob zapletu. Svojci pogosto ne vedo, ali ravnajo prav. Zato naj o vseh ukrepih vodijo dnevnik. Vedeti morajo, kaj storiti ob smrti bolnika. Če niso bili prisotni ob umirajočem v času smrti, imajo svojci pogosto občutke krivde. Spodbujajmo jih, naj se ne sramujejo svojih stisk. Naj vprašajo vse, kar jih zanima. Umirajočemu povzročajo veliko trpljenja spori v družini. Zato skušajmo ustvarjati med družinskimi člani priložnosti za spravo. Družino spremljajmo tudi v času žalovanja.

Imajo otroci pravico izvedeti za bolezen in smrt bližnjih? Prav je, da otroke vključimo v dogajanje v družine tudi v času bolezni, smrti, obredov in pogreba. Za otroke je najhuje, če jih pustijo pred zaprtimi vrati bolniške sobe. Imajo pravico izvedeti, kaj se dogaja z bolnikom, seveda na njim primeren način. Zelo pomembno je, da smo z otroki iskreni. Prikrivanje resnice otroka spravlja v še večjo stisko. Poznam deklico, ki obiskuje 34

Revija ISIS - Februar 2012

psihologa in psihiatra, ker ji oče nekaj mesecev ni povedal, da ji je mamica umrla. Kar je bilo že prej zamujeno, je kasneje zelo težko popravljati.

11. februarja obhajamo svetovni dan bolnikov. Njegova sporočilna vrednost je v novih spodbudah in pregledu skupnega dela v skrbi za trpeče, ki ga ima Cerkev znotraj celotne skupnosti človeštva. Kakšno bo najino sporočilo slovenskim zdravnikom ob tem dnevu? Spoštujmo življenje! Ohranimo človečnost v medicini in ne pozabimo na zdravniško solidarnost. Spremljanje umirajočega je kakor pot na goro, kjer odkrivaš vedno nova obzorja, ki te uvajajo v pogovor z večnostjo. Naše poslednje dneve tlakujejo že današnja prizadevanja vseh nas za dobro paliativno oskrbo. In z velikim ljubiteljem življenja, nedavno preminulim Tonetom Pavčkom, še: »Naj ne pojdem mimo tebe. Naj te moja roka najde, biser, in posluša, kako v tesen svet vkovana diha ujeta duša oceana.«

Fotografije so iz arhiva Ahčinovih.

Pogovor je nastal deloma v živo, deloma s pomočjo dopisovanja v drugi polovici leta 2011. Školjka si na belem produ hrepenenja, drobna školjka si z neskončnim morjem v sebi.

Školjka, s peno sle odkrivanja odhajajočih, z vdanostjo molitve čakajočih, s kletvijo mornarjev, besnostjo orkana, z negotovostjo daljin in z zbranostjo pristana; školjka si iz morja z morjem v sebi, z večnim ritmom plime in oseke, drobna školjka s šumno igro širnega življenja. Naj ne pojdem mimo tebe. Naj te moja roka najde, biser, in posluša, kako v tesen svet vkovana diha ujeta duša oceana.

TONE PAVČEK (1928-2011)

ANGEL

Ko pride dete na svet, k njegovi zibeli hodi uspavanke pet angel snežnobeli.

To je angel vseh angelov, angel rojstva, začetka, boter za čudež nov v verigi nasledka. Pesem psalmov in hval poje novorojencu, in ta je kot bistri val v žuborečem studencu.

S prhutanjem belih kril angel nad zibko igra se in obljublja namesto daril detetu zlate čase.

Intervju

Nagrada Republike Slovenije za prostovoljstvo 2011 doktorju Aleksandru Dopliharju Alojz Ihan

Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva je Aleksandru Dopliharju, dr. med., dodelil državno nagrado s področja prostovoljstva za leto 2011, kot priznanje za njegovo dolgoletno delo na področju prostovoljstva. Od leta 2002 vodi ambulanto s posvetovalnico za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani. Ambulanta je bila ustanovljena kot del projekta »Ljubljana zdravo mesto«. Ustanovitelji: Mestna občina Ljubljana, Slovenska filantropija, Župnijska Karitas Štepanja vas in Zdravstveni dom Ljubljana, so se dogovorili, da vsak od njih prevzame del obveznosti za normalno delovanje ambulante. Ambulanta je bila ustanovljena kot peta tovrstna ustanova v Evropi.

Kako poteka financiranje ambulante? Financiranje ambulante poteka na podlagi dogovora ustanoviteljev, ki po dogovorjenem ključu krijejo le dejanske funkcionalne stroške: kurjava, elektrika, najemnina prostorov, stroški snažilke, socialne delavke in med. sestre (vse tri so redno zaposlene). Potrebne aparature, rtg filme, nekatera zdravila, ki so na negativni ali vmesni listi, si zagotavljamo z donacijami. Vsi sodelujoči prostovoljci za svoje delo ne prejemajo nobenega plačila, tudi plačila potnih stroškov ne! To seveda bistveno zniža stroške poslovanja, ki bi jih obračun opravljenih storitev (ca. 10.000 na leto) krat število faktorjev krat cena faktorja bistveno presegli!

Uporabniki storitev ambulante so predvsem brezdomci, ki so se jim pridružili Romi in izbrisani. Občasno pa prihajajo tudi razni potniki skozi Slovenijo, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, razni neprijavljeni delavci in v zadnjem času odpuščeni delavci in obrtniki, ki izgubijo pravico do zdravstvenega zavarovanja. Poleg zdravstvenih uslug in zdravil omogočimo obiskovalcem tudi usluge socialne in pravne službe. V kopalnici pa se ob sveži obleki in perilu lahko uredijo.

Organizacija take ambulante nekako štrli iz »sistema«. Projekt je bil zasnovan kot kratkotrajna rešitev po osamosvojitvi nastale situacije. Na žalost nas vse hujša gospodarska kriza sili v podaljševanje projekta. Rešitev vidim ne v ustanavljanju novih brezplačnih ambulant, ampak v sistemski rešitvi, ki jo vsekakor mora najti država in odgovorna ministrstva, ki pa vsa ta leta niso pokazala nobenega interesa za reševanje tega problema. Kljub temu, da opravljamo njihovo delo, nas ignorirajo in štejejo kot tujek v sistemu, ki pa zaradi neurejenosti vse bolj razpada. Pri delu ambulante sodeluje še 38 zdravnikov raznih specialnosti, dva farmacevta in drugi prostovoljci, ki vztrajajo že vsa ta leta in jim gre vse priznanje, saj brez njih ambulanta ne bi

mogla obstojati. Nagrada, ki sem jo prejel, je zato nagrada in priznanje vsem v ambulanti sodelujočim, ki so s svojo pripravljenostjo pomagati ljudem v stiski omogočili delovanje naše ambulante. Zahvaliti se želim predvsem naslednjim prostovoljcem, ki prihajajo v ambulanto: mag. Branki Matoic, Tatjani Erjavec, dr. med., Vidi Sajko, dr. med. ...

Letno opravimo ca. 10.000 storitev akutnega in kroničnega značaja kot ustanova na primarnem nivoju. Z namenskimi sredstvi iz proračuna Mestne občine Ljubljana krijemo strošek dela za redno zaposlene medicinske sestre ter stimulacije za delo socialnega delavca, vključenega v program prek javnih del. V sklop stroškov sodijo tudi najnujnejše nagrade tistim zdravnikom, ki bodo s svojo licenco za opravljanje dela (splošni zdravnik oz. družinski zdravnik, pulmolog, pediater, psihiater, ginekolog, zobozdravnik idr.) prevzeli odgovornost za delo v ambulanti po eno do dve uri tedensko (ter zobni asistentki) in minimalne izdatke za nakup najnujnejšega obsega sanitetnega materiala, zdravil in pripomočkov za delo zdravnikov in zobozdravnika, ki jih ne bomo mogli pridobiti z donacijami in sponzorstvi. Večino potrebnega sanitetnega materiala in najnujnejših zdravil pomagajo zagotavljati Lekarne Ljubljana iz svojih zalog in z zbiranjem donatorskih prispevkov samih proizvajalcev oz. distributerjev. Posebnost tega izjemnega projekta je namreč prav v sodelovanju javnih zavodov (Zdravstveni dom Ljubljana in Lekarne Ljubljana), nevladnih organizacij (Slovenska filantropija in Župnijska Karitas Štepanja vas) ter države oz. lokalne skupnosti (Mestna občina Ljubljana) pri uresničevanju nalog, ki naj bi izboljšale kakovost življenja oz. njihovega zdravja tudi ljudem z roba, ki so formalno žal brez tovrstnih pravic. Revija ISIS - Februar 2012

Intervju Kakšen je vaš odnos z MZ in ZZZS? Od MZ in od ZZZS smo se naučili pričakovati samo to, da nam ves čas delajo probleme. Že leta 2003 so nam poslali dopis, da ne smemo uporabljati Zavodovih uradnih napotnic in receptov. Takrat smo sicer z njimi nekajkrat posestankovali in so nazadnje obljubili, da bodo stvar že nekako uredili. A storili niso nič in nam poslali dopis, da nam prepovedujejo uporabo »njihovih« napotnic. Zakaj so to storili? Da bi nam onemogočili kontakt z vsemi drugimi uradnimi zdravstvenimi ustanovami. Ker velika večina zdravnikov pacienta brez napotnice pač ne bo sprejela. Uveljavila se je praksa, da ministrstvo zavrne plačilo storitve vsem specialistom, ki so sprejeli našega pacienta, ki ni bil življenjsko ogrožen. To, da ministrstvo rado zavrne plačilo storitve, potem v praksi pomeni, da specialisti bolnikov z napotnico klinike pro bono po navadi nočejo sprejeti.

tudi razne zavarovalnice in ZZZS, saj gre za njihove nekdanje zavarovance, ki to sedaj niso več, vendar ne po svoji krivdi. V bodočnosti bi nujno potrebovali ustanovo, kamor bi lahko nameščali starejše in obolele, ki za samostojno življenje niso več sposobni, in jim tako omogočili človeka dostojne zadnje dni in preprečili, da bi nam umirali na klopeh v parkih in na ulicah! Za uspešno delo ambulante v prvih desetih letih obstoja gre vsem sodelujočim zdravnikom in drugim prostovoljcem, ki so s svojim delom omogočili, da je ambulanta normalno in uspešno delovala, vse priznanje v upanju, da bodo svoj prosti čas in znanje še naprej pripravljeni podariti soljudem v stiski! Hvala vsem!

In želje za prihodnost? Želimo si, da bi nas vladne ustanove pričele upoštevati in nam pomagati pri reševanju težav, ki po ustavi spadajo v njihovo domeno! (Pravica do zdravstvenega varstva vseh državljanov.) Pridružile naj bi se jim

Nujna medicinska stanja v zobozdravstveni ambulanti Zdravniška zbornica Slovenije

Pri svojem vsakodnevnem, zahtevnem delu zobozdravniki obravnavamo paciente, ki zaradi sistemskih bolezni in stanj zahtevajo posebno skrbno zdravljenje in specifično obravnavo. Nekateri od njih so rizični zaradi svojega splošnega zdravstvenega stanja, drugi pa potencialno »kužni« in zato nevarni za zobozdravniški tim in druge paciente. Zato je za varno in kakovostno zobozdravniško zdravljenje pomembno obnoviti znanja in veščine, ki

Sobota, 10. marec 2012, 9.00-16.00 DomuS meDica, DuNajSka ceSta 162, LjubLjaNa

zobozdravniku olajšajo prepoznavo takšnih stanj in bolezni. Prepoznava sistemskih in lokalnih dejavnikov tveganja in njihova pravilna ocena poveča možnosti preprečevanja ali reševanja neželenih zapletov. Seminar o nujnih medicinskih stanjih v zobozdravniški ordinaciji je namenjen posodobitvi znanj in veščin o nujnih stanjih, kot tudi seznanitvi zobozdravnika s sodobnimi smernicami, ki jih mora poznati pri delu s takimi pacienti.

Z udeležbo na seminarju dobijo aktivni udeleženci 9 licenčnih točk, pasivni pa 6. Podrobnejše informacije in program kongresa so dosegljivi na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja , kjer je na voljo tudi elektronska prijavnica. 36 Revija ISIS - Februar 2012

iz zgodovine medicine Medicinska Ljubljana

Duhovna oskrba bolnikov v ljubljanski bolnišnici skozi čas Zvonka Zupanič Slavec

Bolezen je ena izmed najhujših preizkušenj za človeka. Zato je v času zdravljenja za bolnika izrednega pomena poleg medicinske tudi duhovna opora. In kako je v ljubljanski bolnišnici potekala duhovna pomoč skozi čas? Duhovno življenje bolnikov na Slovenskem je bilo od nekdaj tesno povezano s katoliško cerkvijo. Nemoč, ki so jo bolniki čutili v bolezni, ko je bila medicina še zelo nerazvita, je še posebej vplivala na to, da so se bolniki močneje naslanjali na vero, ki jim je vlivala upanje v ozdravitev. Duhovna pomoč je bila in ostaja stalnica v vsem zahodnem svetu, tudi dandanes, ko poudarjamo celostno zdravljenje in poskušamo ponuditi bolnikom v bolnišnici vse tisto, kar imajo tudi v vsakdanjem življenju. Velike klinike imajo različne verske kapele, v Evropi najpogosteje katoliške, protestantske, pa tudi muslimanske. V njih se zbirajo bolniki k verskim obredom, duhovniki pa na željo bolnikov prihajajo tudi na bolniške oddelke, se z njimi pogovarjajo, jih spovedujejo in jim podeljujejo različne zakramente, predvsem bolniško maziljenje, ki jim olajša bližnji konec življenja in pomaga pri zdravljenju in sprejemanju bolezni.

Duševna oskrba bolnikov v ljubljanski bolnišnici poteka od same ustanovitve leta 1786, ko je bila bolnišnica nameščena v avguštinskem samostanu blizu Figovca, kjer je bila tudi cerkev. Ob preselitvi na Zaloško cesto leta 1895 je bila zgrajena manjša bolniška cerkev sv. Križa, ki jo je komunistična oblast leta 1948 prepovedala, 1960 pa ji porušila zvonik, da ni bila več prepoznavna. Pri Bolnici za ženske bolezni in porodništvo na Šlajmerjevi ulici je bila prav tako bolniška kapela, ki so jo po letu 1948 spremenili v predavalnico. Do leta 1948 so v bolnišnicah opravljale vso nego redovnice usmiljenke, ki so bile takrat ukinjene. Leta 1973 so se odnosi med državo in Cerkvijo še dodatno

zaostrili, da so duhovniki za obisk bolnikov v Kliničnem centru in na Onkološkem inštitutu potrebovali celo posebne dovolilnice, ki so bile ukinjene šele leta 1991. Poglejmo podrobneje.

Cerkev sv. Petra pri ljubljanski bolnišnici V neposredni bližini Univerzitetnega kliničnega centra, na Hrvatskem trgu, se nahaja cerkev sv. Petra – ljudsko imenovana šempetrska cerkev. Zgrajena je bila že leta 1730 po načrtih arhitekta italijanskega rodu Fusconija. Freske so delo Franca Jelovška (1700–1764), oltar pa je poslikal baročni slikarski mojster Valentin J. Metzinger (1699–1759). Današnjo podobo je cerkev dobila med leti 1938 in 1940, ko sta jo preuredila arhitekt Ivan Vurnik (1884– 1971) in njegova žena, slikarka Helena Vurnik (1882–1962). Župnija sv. Petra je duhovno oskrbo v ljubljanskih bolnišnicah prevzela po 2. svetovni vojni, njeni duhovniki pa so bolnikom omogočili udeležbo na bogoslužjih tudi v času, ko je bila cerkvena oskrba v bolnišnicah prepovedana. To nalogo je opravljala vse do ustanovitve posebne bolniške župnije.

Cerkev sv. Križa v ljubljanski bolnišnici V drugi polovici 19. stoletja so skrb za bolnike v samostanu bosonogih avguštincev na Ajdovščini (nasproti današnje kavarne Evropa oz. Figovca) prevzele hčere krščanske ljubezni, znane kot usmiljenke. Po ljubljanskem potresu 1895, ko so zgradili bolnišnico na Zaloški cesti, je bila v njenem kompleksu postavljena tudi cerkev sv. Križa. Odprli so jo oktobra 1895, velike zasluge zanjo pa ima sestra Leopoldina Hoppe, ki je bila prva glavna medicinska sestra v ljubljanski bolnišnici na Zaloški cesti. Cerkev, ki jo je blagoslovil škof Jakob Missia (1838–1902), so oskrbovale usmiljene sestre.

Zunanjost in notranjost cerkve sv. Križa, zgrajene 1895 v kompleksu ljubljanske bolnišnice na mestu današnje onkologije D, ki je bila prepovedana leta 1948, zvonik porušen leta 1960, celotna stavba pa 1997 (vse fotografije so last Bolniške župnije v Ljubljani). Revija ISIS - Februar 2012

iz zgodovine medicine Notranjost cerkve sv. Križa je bila novogotska. Vsako jutro sta tam bili dve maši, ob 5h in ob 6.30. Redno so se jih udeleževale sestre (ob delavnikih tudi do 150), ob nedeljah in praznikih pa tudi zdravniki. Bolniki so prihajali v cerkev kar v bolniških haljah. Dne 8. marca 1948 je kljub vladanja komunizma v vsej Jugoslaviji prišlo le v Sloveniji do prepovedi dela redovnic v bolniških in karitativnih ustanovah. Usmiljene sestre so večinoma odšle v Srbijo in na Kosovo, bolnišnica je ostala brez kvalificiranega negovalnega osebja. Istega dne so prepovedali cerkev sv. Križa in jo zaprli ter vanjo naselili referat za vojaške zadeve. Nato so v šestdesetih letih podrli njen zvonik ter cerkev preoblikovali v kovinarsko delavnico tehničnih služb kliničnih bolnišnic. Ob širitvi Onkološkega inštituta leta 1997 so podrli še zidove prve bolniške cerkve v ljubljanskem bolnišničnem mestu.

Bolniška župnija v Ljubljani Do leta 1948 je Duhovnijski urad kliničnih bolnišnic v Ljubljani imel svoje matične knjige in je vodil lastno korespondenco. Bolniški duhovnik (kurat) je bil državni uslužbenec in je za svoje delo prejemal plačo. Duhovniki lazaristi, ki so delovali v ljubljanski bolnišnici, so bili: Janez Šporn, Jakob Ponikvar, Karel Kolenc, Jakob Strašek, Franc Skvarča in Ignacij Slana (1900– 1969). Slednji je med dolgoletnim službovanjem (43 let) krstil več kot 30.000 otrok, ki so se rodili v ljubljanski porodnišnici, in pokopal mnogo umrlih bolnikov. Vzorno je vodil matične knjige te največje »župnije« v nadškofiji. Ob svojem delu v bolnišnici je bil tudi sodelavec Družine (1952), kjer je v osmih nadaljevanjih objavil »Pomenke ob bolniški postelji«. Ob koncu šestdesetih let je Slano nasledil Jakob Turšič (1914– 1999), salezijanec, ki je službo bolniškega duhovnika opravljal 25 let (1969–1994). Trdno je verjel, da lepa beseda vedno lepo mesto najde in se je po tem tudi ravnal. Med njegovim službovanjem je bila 15. avgusta 1985 ustanovljena nova bolniška župnija, ki je prevzela duhovno oskrbo bolnikov ljubljanske bolnišnice. Za razliko od običajnih ozemeljskih župnij je bolnišnična župnija osebna, kar pomeni, da ima bolniški župnik pravice in dolžnosti

Cerkev sv. Petra v Ljubljani, na razglednici iz leta 1912 (iz zbirke doc. dr. Janeza Fischingerja). župnika pri pastoralni oskrbi bolnikov v ljubljanskem kliničnem centru. Po Jakobu Turšiču je bil junija 1985 za bolniškega župnika imenovan Miro Šlibar, ki službo opravlja še danes. Prva maša v Univerzitetnem kliničnem centru je bila na božič 1991 v predavalnici v prvem nadstropju. Na binkošti, 8. junija 1992, pa je bila prva maša tudi na Onkološkem inštitutu. Kapela v Kliničnem centru je nastala iz seminarja št. 3 v prvi kleti, kjer so študenti pred tem imeli vaje iz histologije. Dan pred božičem 1993 je dobil bolniški župnik ključe tega prostora, prvo mašo pa je v zasilno urejeni predavalnici imel že naslednji večer. Kapelo so uredili po načrtih arhitekta prof. dr. Jožeta Marinka in aprila 1994 jo je blagoslovil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Dokončno je bila urejena s postavitvijo tridelne oltarne slike Križanega, dela akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. Leta 1995 je kapela dobila še podobe križevega pota, ki so ga darovale sestre usmiljenke iz Šentjakoba ob Savi. Leta 1997 pa je kapela pridobila še orgle, delo inž. Braneta Koširja iz Mariborske orglarske delavnice (iz zapisa bolniškega župnika, teologa Mira Šlibarja). Bolniška župnija je bila 28. julija 2011 izročena Slovenski minoritski provinci sv. Jožefa. Za upravitelja je bil imenovan p. Toni Brinjovc OFMConv. Službo je nastopil 1. avgusta 2011.

Kapela ginekološke klinike Ljubljana zunaj in znotraj. Ukinjena je bila leta 1948 in spremenjena v predavalnico (fotoarhiv Inštituta za zgodovino medicine). 38

Revija ISIS - Februar 2012

Naloge bolniškega župnika so zelo raznolike, v prvi vrsti pa podeljuje zakramente ob bolniški postelji. Ker je ves čas v osebnih stikih z bolniki, ki to želijo, njihovimi svojci in zdravstvenim osebjem, je še posebej pomembno, da ga odlikuje razumevanje, poštenost, prijaznost, razsodnost, srčnost ter pripravljenost za pogovor in sodelovanje. Župnik veliko sodeluje z ostalimi duhovniki, ki oskrbujejo bolnišnice po ljubljanski nadškofiji in tudi drugod po Sloveniji, poleg tega je duhovni varuh vernih bolnikov.

iz zgodovine medicine Nudi jim pomoč in podporo ter jim svetuje, kadar je to potrebno. Na ta način pomembno prispeva k zdravljenju. Četudi je Slovenija versko predvsem katoliška, so med bolniki tudi pripadniki drugih veroizpovedi. Tudi te lahko obiskujejo njihovi dušni pastirji, ki pa nimajo organiziranega pastoralnega dela v UKCL.

Kip dr. Janeza Janeža Dr. Janez Janež (1913–1990), kirurg misijonar, je vzornik ljubljanski bolniški kapeli. Kot laični misijonar je ponesel dobroto in znanje v svet, od Argentine do Kitajske in Tajvana. Rojen je bil 14. januarja 1913 v Dolskem pri Ljubljani. Njegova mati je bila zelo verna in si je želela, da bi sin postal duhovnik, a se je ta po gimnaziji odločil za študij medicine. Začel je v Ljubljani, nadaljeval v Zagrebu in leta 1937 promoviral v Gradcu. Pod mentorstvom splošnega kirurga dr. Roberta Blumauerja (1895– 1970) je v Ljubljani opravljal kirurško prakso in kot prvi v to bolnišnico uvedel transfuzijo.

Cerkev sv. Petra, prenovljena med leti 1938 in 1940 po načrtu Ivana in Helene Vurnik (foto: Blaž Bertoncelj).

Kip dr. Janeza Janeža, delo Četudi med 2. svetovno vojno kiparja in slikarja Evgena ni bil ne vojaško ne politično Guština. aktiven, se je znašel na seznamu »sovražnikov domovine«. Pred likvidacijo je pobegnil najprej na Koroško, nato pa preko Rima v Argentino in na Kitajsko. Po rešitvi je svoje življenje posvetil delu v misijonih. Ko so ga komunisti pregnali s Kitajske, se je ustalil na Tajvanu. Ustanovil je bolnišnico, v kateri je predano delal 38 let. Za svoje delo ni pričakoval plačila, zadovoljen je bil s stanovanjem in hrano. Umrl je 11. oktobra 1990. Tajvanci so ga množično pospremili na zadnjo pot, leta 2007 pa so v spomin na skromnega in požrtvovalnega zdravnika v kraju Luodong na Tajvanu po njem poimenovali sodobni kirurški blok. V Dolu pri Ljubljani od leta 1994 deluje Društvo misijonarja dr. Janeza Janeža. Uredili so Pastoralni dom, stalno razstavo o njem, leta 1995 pa pred župniščem sv. Helene odkrili Janežev doprsni kip. Društvo je leta 2001 ljubljanski bolniški župniji podarilo kopijo Janeževega obličja. Kip je izdelal kipar in slikar Evgen Guštin iz Breznice.

Kapela UKCL z oltarnim triptihom iz leta 1994, ki je delo akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja (foto: Blaž Bertoncelj).

Kapela »Marije, zdravje bolnikov« Onkološkega inštituta v Ljubljani, nastala leta 2008, arhitekt Matija Marinko, z mozaikom patra Marka Ivana Rupnika (foto: Blaž Bertoncelj).

Kapela Onkološkega inštituta v Ljubljani V novi stavbi Onkološkega inštituta je ljubljanski nadškof Alojzij Uran leta 2008 blagoslovil katoliško kapelo, posvečeno Mariji, zdravje bolnikov. Načrtoval jo je arhitekt Matija Marinko, krasi pa jo mozaik patra Marka Ivana Rupnika, ki ga obdajajo trije reliefni valovi, simbol trojnega zdravljenja – telesnega, duševnega in duhovnega. Mozaik upodablja angela, ki polaga zvitek Božje besede v Marijino naročje. Marija drži rdečo nit, s katero tke meso za Božjo besedo, zvitek pa se spremeni v bistro studenčnico, vir življenja.

Sklep Demokratična in osveščena družba teži k upoštevanju bolnikovih ne le fizičnih, ampak tudi duhovnih potreb. Zato se širina družbe kaže prav v tem, da se bolnikom ponuja tudi duhovna pomoč. Bolnikom vernikom namreč v težkih trenutkih obisk duhovnika ob njihovi bolniški postelji še posebej veliko pomeni, jih pomiri in jim vlije upanje. Revija ISIS - Februar 2012

iz zgodovine medicine

Dr. Boris Kristan (1901–1991), organizator povojnega zobozdravstva v mariborskem okraju Velimir Vulikić

Strokovno zobozdravstvo se na ozemlju sedanje Slovenije začenja leta 1814 z začasnim bivanjem tujih zobozdravnikov. Po letu 1853 so se za stalno začeli naseljevati tuji in domači zobozdravstveni delavci, sprva v Ljubljani, nato v Mariboru, Celju in drugih industrijskih mestih, kjer je bila kupna moč večja. Pred prvo svetovno vojno je bilo v Mariboru 12 zobnih ordinacij. Do začetka druge svetovne vojne, leta 1941, se je število teh povečalo le na 18, od tega 12 zobozdravniških in šest dentističnih. Da ne bi zaostajali za naprednim tujim zobozdravstvom, so si nekateri domači entuziasti prizadevali službo strokovno in organizacijsko nadgrajevati. Med njimi je bil tudi mariborski zobozdravnik dr. Boris Kristan. Dr. Boris Kristan je bil rojen v Ormožu, kjer je bil njegov oče dr. Oroslav okrožni zdravnik. Po očetovi zgodnji smrti se je vdova Klotilda s tremi nepreskrbljenimi otroki leta 1913 preselila v Maribor. Tu je Boris obiskoval klasično gimnazijo. Medicino je začel študirati v Ljubljani, nadaljeval na Dunaju in leta 1926 v Gradcu tudi promoviral. Po opravljenem zdravniškem stažu je bila njegova prva služba (v činu sanitetnega poročnika fregate) v vojaški mornarici v Boki Kotorski. Ker pa je zaman

čakal na obljubljeno specializacijo iz otorinolaringologije, je istega leta opustil službo v mornarici in na Dunaju specializiral zobozdravstvo. Nato se je zaposlil pri zasebniku dr. Franu Stamolu. Po treh letih je na pobudo Železniške bolniške blagajne odprl lastno zobno ordinacijo, v kateri je večinoma sprejemal zavarovance te blagajne.

Druga svetovna vojna je že tako nezadostno število zobnih ambulant v Mariboru in okolici še bolj razredčila, potrebe po sanaciji zob pa so postajale vse večje. Nova oblast je takoj po koncu vojne leta 1945 morala ukrepati. Obrnila se je na dr. Borisa Kristana, ta pa je s sodelavci ustanovil prvo javno zobno ambulanto v Mariboru. Izkušeni in delavoljni zobozdravnik je bil tedaj imenovan za referenta zobozdravstva v mariborskem okraju. Leta 1949 je bil s skupino zdravnikov poslan v Makedonijo, kjer je pomagal pri organizaciji zobozdravstvene službe. Dr. Kristan je ustanavljal še druge zobne ambulante – pač toliko, kolikor je bilo novih kadrov iz dentistične šole in kasneje z ljubljanske medicinske fakultete. Kmalu je začel s sistematskimi pregledi mladine. Ker so le redke polivalentne zobne ambulante sprejemale mlade paciente, mu je leta 1950 uprava šolske poliklinike zaupala ustanovitev prve zobne ambulante za šolske in predšolske otroke, ki jo je vodil do upokojitve leta 1965. Z ustanovitvijo zdravstvenega doma je ta prevzel šolsko zobno ambulanto, zatem pa sta bili ustanovljeni še dve šolski ambulanti na drugih lokacijah. Dr. Kristan je na svojem območju izvajal tudi prenovo organizacije v zobozdravstvu. Kot izjemno aktivnega ga je Mariborsko zdravniško društvo izvolilo za svojega tajnika. Okrajni ljudski odbor Maribor ga je imenoval za nadzornika vseh zobnih ambulant na svojem območju. Po opravljenem tečaju iz ortodontije pri prof. dr. Jožetu Rantu na kliniki v Ljubljani je leta 1960 v Zdravstvenem domu Maribor ustanovil ortodontsko ambulanto za otroke in odrasle, ki jo je vodil do prihoda specialista ortodontije dr. Milana Ježa.

Dr. Boris Kristan (na desni) z družino. Z leve: sin Peter, žena Viktorija, zobna tehničarka, hči Silvija in hči Irena (v maminem naročju). 40

Revija ISIS - Februar 2012

V letih intenzivnega strokovnega izpopolnjevanja obstoječega zobozdravstvenega kadra je dr. Kristan samoiniciativno organiziral seminarje ter na njih tudi predaval.

iz zgodovine medicine deloval tudi v organih mariborske podružnice Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije. Z obiskovanjem številnih zobnih ustanov v tujini je dograjeval službo mladinskega zobozdravstva. Dr. Kristan je bil tudi velik ljubitelj umetnosti, zlasti slikarstva. Od študentskih let je obiskoval znane in manj znane umetnostne galerije v tujini. Prepotoval je vso Evropo, bil je tudi v ZDA in Afriki. Od vsepovsod je prinašal reprodukcije znanih in manj znanih slikarjev, jih razvrščal in opremljal s podatki. V štiridesetih letih je nabral slik za 200 albumov. Kot ljubitelj umetnosti je bil mecen mariborskim slikarjem. Na potovanjih je združeval prijetno s koristnim. V vsaki državi se je namreč seznanjal z novimi dosežki v stomatologiji ter jih uvajal v svoji praksi in praksi drugih zobozdravstvenih delavcev.

Dr. Boris Kristan (tretji z leve) v ordinaciji dr. Frana Stamola (četrti z leve).

Da je bil dr. Kristan več kot samo utemeljitelj sodobnega zobozdravstva na širšem območju severovzhodne Slovenije, pričajo priznanja: lastna diploma Zdravstvenega doma Maribor, imenovanje za zdravstvenega svetnika, odlikovanje z redom dela s srebrnim vencem. Najbolj je bil vesel častnega članstva v Slovenskem zdravniškem društvu. V obrazložitvi za to priznanje je bilo napisano: »Dr. Boris Kristan je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva zaradi izrednih zaslug za razvoj naše stomatologije. Uvrščamo ga med pionirje slovenskega mladinskega zobozdravstva. Vsa njegova dela razodevajo dobrega zdravnika in dobrega človeka.«

Dr. Kristan je bil tudi dober mož in oče. Svojim trem otrokom in štirim vnukom je vzbudil zanimanje za medicino, književnost in umetnost. Tako je sin dr. Peter (1934) sledil očetovem poklicu. Kot specialist zobne protetike je bil predavatelj na Višji stomatološki šoli v Mariboru. Hči Silvija (1937), poročena Dekleva, je predavala dietetiko Dr. Boris Kristan (drugi z leve), sanitetni poročnik fregate z mornarji v Boki in hranoslovje na Srednji zdravstveni šoli. Kotorski leta 1927. Najmlajša hči, doc. dr. Irena (1950), poročena Sapač, doktorica bibliotekarskih znanosti, je Ko je republiško zobozdravstvo uvajalo preventivne ukrepe v bila zaposlena v Univerzitetni knjižnici Masanaciji zob mladinskega zobozdravstva pod patronatom prof. ribor, deset let pred upokojitvijo pa kot ravnateljica te knjižnice. dr. Valterja Krušiča, je dr. Kristan prevzel nalogo predsednika Tudi skoraj vsi vnuki in pravnuki so sledili njegovemu poklicu okrajne komisije za fluorizacijo zob. V zvezi s tem je deloval v in umetnosti. zdravstveni prosveti, predvsem s predavanji za prosvetne delavZahvaljujoč njemu in njemu podobnim navdušencem slovenska ce, starše in šolske otroke. Vse te in mnoge druge aktivnosti je stomatologija po koncu druge svetovne vojne vseskozi zaseda opravljal v prostem času, zato je včasih moral delo v ordinaciji zavidanja vredno mesto v družbi naprednega zobozdravstva. dnevno deliti na dva časovna dela. Dr. Boris Kristan je ves čas Revija ISIS - Februar 2012

Zanimivo

Na stičišču umetnosti in medicine v Sloveniji

Pomoč z umetnostjo sedaj tudi za odrasle telesne bolnike in invalide Dušan Enova

Ustanovitev Društva za pomoč z umetnostjo Lotisa Osnovni namen Društva za pomoč z umetnostjo Lotisa je razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti s spodbujanjem ustvarjalnosti in s pomočjo teh dejavnosti povezovati ljudi, ki se soočajo z boleznijo ali invalidnostjo. Pri posameznikih in v družbi nasploh naše društvo spodbuja osebnostno rast v razvijanju in negovanju človeških vrednot, in sicer skozi umetnost, kulturo in kreativnost. Temelj delovanja Društva Lotisa je senzibiliziranje posameznikov in družbe za večje udejanjanje apolonskih vrednot (1) v življenju posameznikov, zlasti pri bolnikih, saj lahko iz tega naslova pridobijo še več moči za lažje spoprijemanje z boleznijo in zdravljenjem. Naša duševnost in telo sta bolj zdrava, če ima človek uravnotežene vrednote. Ta temelj delovanja našega društva bomo na simbolni ravni predstavili na različnih delavnicah za bolnike s projektom Skrivnost triglavske sfinge (2). V antični mitologiji so bile varuhinje zdravilnih vodnih izvirov nimfe, med njimi tudi Lotis. Po njej smo poimenovali naše društvo Lotisa.

Področja delovanja društva so vsa področja umetnostne terapije. Društvo Lotisa je kulturno društvo, ki v največji meri deluje na področju zdravstva. Svoj namen in cilje na področju zdravstva uresničuje z nalogami, ki so opisane v statutu društva (3).

Ciljna populacija na področju delovanja v zdravstvu so predvsem starejši mladostniki, odrasli in ostareli ljudje s kroničnimi telesnimi boleznimi ali invalidnostjo. Svoje delovanje bomo uresničevali s sodelovanjem z društvi bolnikov in invalidov, z bolnišnicami za telesne bolezni, z zdravstvenimi centri, domovi starejših občanov in z zdravilišči. Seveda se bomo dopolnjevali tudi z drugimi institucijami in društvi, ki imajo enake ali podobne cilje.

Kako je nastalo Društvo za pomoč z umetnostjo Lotisa? Ta dopolnilni pristop k zdravljenju se je januarja 2011 začel v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL), kjer je v okviru psihološke podpore bolnikov nastal projekt Pomoč z umetnostjo (PZU) za lažje spoprijemanje z boleznijo, ki ga je vodil klinični psiholog Dušan Enova, zaposlen na Interni kliniki UKCL. Namen srečanj skupine je bil s pomočjo metod umetnostne terapije vnesti v proces zdravljenja bolezni kvalitete sproščenosti, humorja, inspiracije in volje za borbo s težavami v poteku bolezni in zdravljenja. To je bil še en način, kako narediti bolnišnico bolj prijazno bolnikom. Vodilna nit srečanj, ki smo jih organizirali enkrat mesečno, je bila umetnost pripovedovanja zgodb. To so bile pripovedi ljudi o svoji zgodbi doživljanja bolezenskega procesa in procesa zdravljenja. Bolniki so preko pripovedovanja svojih zgodb izražali svoja občutja, opisovali svoje izzive, zmage, vpoglede na poti spoprijemanja z boleznijo. Deljenje lastne zgodbe, pripovedovanje navdihujočih zgodb in pravljic iz raznih kultur, prelivanje zgodb v razne oblike umetniškega izraza, vse to zdravilno vpliva na počutje ljudi, ki se soočajo z boleznijo. Na srečanjih so prostovoljno sodelovali bolniki z raznih oddelkov, njihovi sorodniki, prijatelji, zdravstveno osebje in zunanji gosti. Vsaki pripovedi je sledil pogovor s poslušalci. Srečanja smo popestrili tudi s kratkimi skeči, humorjem, z glasbenimi in plesnimi točkami (4).

Na 3. srečanju Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo v UKCL je izvedla nekaj skečev Dramska skupina Gimnazije Vič, ki je vključena v ŠILA, v Šolsko improvizacijsko ligo (foto: Jolanda Kofol, UKCL) 42

Revija ISIS - Februar 2012

Zunanji obiskovalci srečanj so bili v največji meri bolniki iz Društva diabetikov Ljubljana. Srečanja

Zanimivo programa pa bi ga bilo treba tudi nekoliko bolj sistematično urediti, npr. izdelati ustrezen protokol, opredeliti izkušnje in reference, na katerih temelji, pridobiti recenzijo ter oblikovati predlog za ustrezno ovrednotenje učinkovitosti in uspešnosti obravnave. Na podlagi tega sklepa sem se lotil procesa ustanovitve društva, ki bo nadaljevalo z uresničevanjem ideje skupine Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo. Društvo je sedaj registrirano in smo v procesu pridobivanja recenzij s strani dveh zdravnikov, doktorjev znanosti. Na podlagi izkušenj in ugotovitev delovanja skupine PZU za lažje spoprijemanje z boleznijo sedaj načrtujemo prve projekte. Na 4. srečanju Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo v UKCL je Dramska skupina Šajtrga iz VDC Ilirska Bistrica zaigrala humoristični skeč »Klinika brez upanja«. Igralce je pozdravila znana igralka Alenka Tetičkovič. (fotoarhiv Društva Lotisa) so po interni televiziji spremljali bolniki na diabetološkem oddelku, hematološkem oddelku in v dializnem centru v pritličju UKCL. V avlo so prišli gledat program tudi naključni obiskovalci, bolniki iz raznih bolniških oddelkov in njihovi svojci. Od januarja do junija 2011 je bilo pet srečanj skupine, fotodokumentacijo srečanj si lahko ogledate na spletni strani facebook (5). Tretje srečanje je bilo še posebej slovesno, ker so nas obiskale gostje, prof. dr. Breda Kroflič, ga. Elizabeta Bobnar Najžer in ga. Ana Lavrinc. Slednji dve sta spregovorili nekaj pozdravnih besed. Gospa Elizabeta Bobnar, predsednica Sveta pacientov UKCL, je pohvalila naš trud v dobro bolnikov, povedala je, da je Svet pacientov na seji marca 2011 obravnaval dejavnost te skupine, ugotovili so, da so srečanja izvedena kakovostno in so zelo zanimiva. Člani sveta so izpostavili, da bi bilo dobro, da bi v skupini več delovali tudi bolniki drugih društev, saj so do sedaj na srečanjih prevladovali le sladkorni bolniki. Dobro bi bilo, če bi se društva bolnikov bolj aktivno vključila v organizacijo teh srečanj, saj je aktivnost skupine temeljila na požrtvovalnosti pobudnika in vodje skupine, psihologa Dušana Enove, ki je veliko svojega prostega časa namenil organizaciji srečanj. Ga. Ana Lavrinc nam je namenila kratek pozdravni govor kot predstavnica Društva Rdeči noski. V posebnem pismu je delovanje naše skupine pohvalilo tudi Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno varstvo. V skladu s priporočili Sveta pacientov UKCL sem na vodstvo Interne klinike naslovil dispozicijo projekta Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo. Vodstvo Interne klinike je menilo, da je moja pobuda glede tovrstne obravnave bolnikov zanimiva, vendar pa je glede na to, da gre za dejavnost, ki presega okvire Interne klinike, menilo, da bi bilo bolj smiselno in ustrezno projekt »Zdravljenje z umetnostjo« umestiti pod okrilje katerega od ustreznih združenj. Pred pričetkom izvajanja

Ugotovitve na podlagi realizacije srečanj skupine Pomoč z umetnostjo (PZU) za lažje spoprijemanje z boleznijo v UKCL

1. Poročilo Romana Vahčiča, člana Društva Lotisa in KUD-a dr. Alojza Kraigherja, zaposlenega v Multimedijskem centru UKCL: Pomoč z umetnostjo je nekakšna oblika sprostitvene oz. razvedrilne terapije, srečanja lahko obiskujejo bolniki in njihovi svojci s kliničnih oddelkov ali pa jih spremljajo po TV-sprejemniku v bolniških oz. dnevnih sobah. V Multimedijskem centru UKCL imamo vso potrebno opremo za snemanje srečanj, potrebno bi bilo le še nekaj sto evrov finančnih sredstev za nakup modulatorjev, ki bi izboljšali prenos TV-signala do bolniških sob. Nabaviti bi morali še prenosni DVD-predvajalnik za predvajanje posnetkov srečanj v sobah, kjer nimajo TV-sprejemnikov oziroma niso povezane s centralnim televizijskim kablom (npr. dializni center Leonišče). V kasnejši fazi se bo lahko projekt nadgradil s t.i. sistemom interaktivne televizije (6), ki bi jo v prihodnosti lahko implementiral eden od ponudnikov kabelske televizije. Kasneje, v jeseni 2011, smo v Društvu Lotisa ugotovili, da je v nekaterih oddelkih UKCL že napeljan brezplačni brezžični internet za bolnike, v tem letu bo morda realizirana napeljava za celotni UKCL. Na podlagi tega dejstva smo v Društvu Lotisa spoznali, da je prihodnost v sistemu interaktivne televizije preko interneta in s pomočjo tabličnih računalnikov v sobah za bolnike. Ta sistem bo podrobneje predstavljen v eni prihodnjih številk revije Isis. 2. Eden od ciljev teh srečanj je ozaveščanje bolnikov o pomembnosti in pozitivnem učinku pripovedovanja zgodb o procesu zdravljenja. Na ta način bi bilo več bolnikov pripravljenih povedati svojo zgodbo pred kamero, kar je pomembno za razvoj sistema digitalnega pripovedovanja zgodb (7).

Revija ISIS - Februar 2012

Zanimivo Organizacijo takšnih srečanj naj bi v prihodnosti prevzela različna društva bolnikov po vsej Sloveniji, Društvo Lotisa bi bilo v vlogi povezovalca, koordinatorja programov. Poleg društev bolnikov bi se bilo dobro povezati z raznimi ustanovami v okviru Univerze Ljubljana in srednjimi šolami, kjer poučujejo različne oblike umetnosti. Od tam bi lahko dobili prostovoljce, študentke in študente umetnike, ki bi bili pripravljeni nastopati na teh srečanjih. Ne nazadnje bi se lahko povezali s Kulturno-umetniškim društvom Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Alojza Kraigherja, ki vsak mesec prireja kulturno-umetniški program v avli UKCL. To društvo razpolaga z obsežno video dokumentacijo svojih srečanj, ki bi jih tudi lahko predvajali bolnikom v bolniških sobah. Organizacija AIM (Art in Medicine), ki izvaja različne oblike PZU za otroke in odrasle bolnike v somatskih bolnišnicah na Floridi, je razvila tak način sodelovanja z univerzitetnimi in kulturnimi ustanovami (8).

3. PZU kot oblika individualne sprostitvene terapije na kliničnih oddelkih Interne klinike, ki bi jo izvajali specialisti oz. specializanti (pod mentorstvom) pomoči z umetnostjo na Pedagoški fakulteti. Ocena bi lahko potekala v okviru specialistične naloge, odobrene s strani Komisije za medicinsko etiko. Tukaj niso mišljene intervencije umetnostne terapije v vlogi psihoterapije (»art psychotherapy«), ki se uporablja v psihiatričnih ustanovah, temveč pomoč z umetnostjo (»art as therapy«) (9) za spodbujanje procesa kreativnosti bolnika, ustvarjanja z različnimi materiali, na preprost, individualno prilagojen način, ki bolniku prinese zadovoljstvo, sprostitev in ga kratkočasi. Največje potrebe za takšno vrsto terapije vidim na hematološkem oddelku in v dializnem centru, pa tudi drugje. Kot prvi projekt na tem področju bova s kolegico Marijo Perdih naredila načrt za raziskavo, ki bo vključevala skupinsko likovno terapevtsko obravnavo bolnikov v Centru za dializo v UKCL, in ga predstavila vodstvu Nefrološke klinike. 4. Potrebna bo izdelava DVD-posnetkov zgodb bolnikov z namenom vzgoje bolnikov: psihološke, medicinske in zdravstvene. V svetu obstajajo različni ponudniki zdravstvene vzgoje s pomočjo DVD-materiala, ki vključuje tudi zgodbe bolnikov, vendar ni smiselno narediti zgolj simultanega prevoda teh zgodb. Raziskave so pokazale (10), da je potrebno delati DVD-je z zgodbami pacientov, ki so kulturološko relevantne za bolnike iz določenega kulturnega okolja, tudi za različne izobrazbene stopnje. To je predpogoj, da se bolnik identificira s pacientom na DVD-ju (11) in se 44

Revija ISIS - Februar 2012

tako ustvari možnost večje motivacije za spremembe in izboljšanje pripravljenosti za izvajanje navodil zdravnikov ter za zmanjšanje strahu pred različnimi diagnostičnimi in terapevtskimi posegi. Takšna vrsta vzgoje z DVD-ji, kot dodatek k običajni vzgoji, bi olajšala zdravstvenovzgojno delo zdravnikom, medicinskim sestram in tudi psihologom, zvišala učinkovitost tega dela in pomenila prihranek časa (12). Opremo za snemanje vzgojnih DVD-jev ima Multimedijski center UKCL, torej je projekt izvedljiv. Zdravniki in medicinske sestre na posameznih kliničnih oddelkih morajo zaznati smiselnost in potrebo po tej dodatni obliki vzgoje in nameniti svoj čas temu projektu izdelave DVDfilmov z zgodbami bolnikov. Naj tukaj omenim še, da nimajo psihovzgojne vrednosti le realne zgodbe bolnikov, temveč delujejo tudi tiste izmišljene zgodbe in pravljice, ki v bolniku lahko zbudijo arhetip junaka oz. junakinje, to je iz nezavednega dela psihe bolnika pritegnejo veliko psihološke energije za lažje spoprijemanje z boleznijo (13).

Kaj je bilo narejenega izven UKCL? Spomladi in jeseni 2011 je ga. Janja Enova, dipl. soc. del., specializantka pomoči z umetnostjo, članica Društva za pomoč z umetnostjo Lotisa, izvajala likovnoterapevtske delavnice za člane in članice Društva diabetikov Ljubljana in za članice društva Europa Donna. Viri (dostop do vseh spletnih virov 5. 1. 2012):

1. prof. dr. Janek Musek: Raziskovanje vrednot v Sloveniji in vrednotni univerzum Slovencev 2. http://lotisa.mkr.si/projekti/skrivnost-triglavske-sfinge/ 3. http://lotisa.mkr.si/o-drustvu/statut-drustva/ 4. http://www.napovednik.com/pomoc-z-umetnostjo-za-lazje-spoprijemanje-z-boleznijo 5. http://www.facebook.com/pages/Skupina-Pomo%C4%8D-z-umetnostjoza-la%C5%BEje-spoprijemanje-z-boleznijo/192848457399741 6. http://www.skylight.com/pages/index7853.html?Section=The+ACCESS +Solution&MainSection=The+ACCESS+Solution, http://www.allentek. com/ , 7. http://www.telehealth.com/hospital-interactive-solutions , 8. http://www.patient-education.com/main.asp?p=products&s=xhtv&fs= hospitals , 9. http://www.patientvoices.org.uk/ , 10. http://www.hopelab.org/innovative-solutions/digital-storytelling/ 11. http://www.shands.org/aim/about.html 12. http://www.arttherapystudio.org/aboutus.html 13. http://www.annals.org/content/154/2/77.abstract 14. http://www.annals.org/content/154/2/77/suppl/DC1 15. http://www.synergybroadcast.com/patient-education/hospital-video-ondemand 16. http://www.cmaj.ca/cgi/content/full/162/11/1597

Zanimivo

Ivan Čargo (1898–1958) in njegove freske na ljubljanski travmatologiji Zvonka Zupanič Slavec

Travmatološki bolniki so zelo presenečeni, ko so v stavbi stare Kirurške klinike v Ljubljani sprejeti v veliko bolniško sobo (okoli 25 m2), ki ima vse stene poslikane s prijaznimi žanrskimi motivi iz vsakdanjega življenja. Ti človeku napolnijo duha in mu pomagajo s pozitivno spodbudo pri ozdravitvi. Bolniki in tudi zdravstveno osebje se sprašujejo, kako to, da je soba poslikana, kdo jo je poslikal in zakaj? Ker vse, česar ne zabeležimo, dokler so med nami živeči pričevalci, postopoma zatone v pozabo, poglejmo, kaj vedo o teh freskah najstarejši živeči ljubljanski kirurgi.

Anesteziologinja prim. Jasna Müller in srčni kirurg doc. Dušan Müller se spominjata, da je bil na nekdanjem urološkem oddelku v času okoli 2. svetovne vojne večkrat hospitaliziran akademski slikar Ivan Čargo, ki je bil znan ljubljanski boem, brezdomec, ki je še posebej v hladnem delu leta potreboval streho nad glavo in je rad kaj naslikal v zameno za udobje vsakdanjega življenja. Tako je tudi na urologiji ostal dlje časa in postopoma poslikal celotno sobo – 19 tekočih metrov freske po treh stenah v pasu, širokem 115 cm, ki jo je osebje poimenovalo Čargova soba. Lahkotni žanrski motivi kažejo na avtorjevo človeško toplo in veselo naravo, ki jo opisujeta tudi sogovornika. Sicer se ga spominjata kot ljubljanskega posebneža, ki ga je po letu 1945 poznala vsa Ljubljana. Neredko se je kot neurejen dolgolasec sprehajal pred gostilno Daj - dam na Cankarjevi ulici ali bil v okolici Jakopičevega razstavišča. Družil se je z dramatikom Ivanom Mrakom in slikarko Karlo Bulovec.

Avtoportret Ivana Čarga.

Mlada zdravnica Ana Blatnik, ki končuje tudi študij umetnostne zgodovine, je o Čargovih freskah na travmatološki kliniki povedala naslednje: »Čargova slika krajine teži k geometrizaciji, ki je prisotna v njegovih delih iz dvajsetih in tridesetih let in ga približuje kubistom. Podoba zajca, ki nosi korenje, je duhovita reinterpretacija kmečkih žanrskih prizorov. Seveda jo lahko povežemo z njegovimi upodobitvami kmečkega življa in delavstva v tridesetih letih, ko se je približal novi stvarnosti, lahko pa jo vidimo kot prikupen žanrski prizor, ki še vedno kaže avtorjevo zavezanost avantgardi. Pravzaprav je dela težko natančno slogovno opredeljevati – gre za priložnostne stvaritve iz Čargovega zrelega obdobja, ko je razvil svoj slog – samosvojo mešanico smeri, ki so nanj vplivale skozi leta, od ekspresionizma, futurizma, odmevov kubizma, celo konstruktivizma ter svojevrstnega realizma. Tudi

Ivan Čargo leta 1926 ob 15. razstavi Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani (stoji drugi z leve).

Pod fresko radožive igre zajcev se je podpisal slikar Ivan Čargo in dodal letnico 1941. Revija ISIS - Februar 2012

Zanimivo sicer gre za avtorja, ki se izmika preveč togim stilskim označbam in čigar dela ne pripadajo eni sami likovni smeri.«

Pastelno obarvana freska slovenskega kraja (velikost motiva okoli 115 x 200 cm).

Kdo je bil Ivan Čargo? Slovenski slikar, ilustrator, karikaturist in scenograf, ki se je rodil leta 1898 na Tolminskem. Po končani gimnaziji v Gorici in Novem mestu je študiral v Firencah in Rimu (Accademia di Belle Arti) in bil kot mlad umetnik ob koncu dvajsetih let scenograf v goriškem ljudskem gledališču. Svoja prva dela je po zaključku študija s prijateljem Venom Pilonom leta 1924 predstavil na prvi goriški umetnostni razstavi. Desetletje med 1927 in 1937 je preživel v srbski metropoli. V Ljubljani se je vključil v krog avantgardistično naravnanih slikarjev, literatov in glasbenikov, ki jih je združevala avantgardistična revija TANK. Čargo je portretiral številne umetnike te skupine. Med 2. svetovno vojno je preživel v italijanskih zaporih, po kapitulaciji Italije leta 1943 pa se je pridružil prekomorskim brigadam. Po vojni je v Ljubljani živel boemsko življenje in umrl leta 1958. Sprva je slikal impresionistično, italijanska šola pa ga je usmerila v futuristično in ekspresionistično smer, kasneje pa celo v konstruktivistično in kubistično slikanje. Po letu 1931 je risal predvsem grafike, risbe, še posebno pogosto z rdečo kredo. Slikal je tudi socialne teme in razvijal samosvoj slog. Bil pa je tudi karikaturist in časopisni ilustrator. Med socialnimi temami so tipični njegovi motivi delavcev, rudarjev, kovačev, splavarjev in kmetov... Leta 2007 je bilo v ljubljanski galeriji Isis predstavljenih okoli 30 njegovih imenitnih del (http://www.isis.si)

Posebneži svojega časa ostajajo prepoznavni liki družbe in mednje sodi tudi slikar Ivan Čargo, ki se je zapisal tudi v slovenski zdravstveni prostor. Za pobudo pri nastanku tega zapisa se zahvaljujem travmatologu prim. Jožetu Završniku. Zahvaljujem se tudi prijaznemu osebju travmatološke klinike, ki je odobrilo fotografiranje. Še en žanrski motiv zajca v naravi, levo od njega je narobe obrnjen srp, znak delavstva.

Ker so Čargove freske nastale v prvem letu 2. svetovne vojne leta 1941, ima žena z golobom velik mirovni pomen. 46

Revija ISIS - Februar 2012

Slike Ivana Čarga iz bolniške sobe 5 v stari stavbi Kliničnega oddelka za travmatologijo v Ljubljani (vse foto Blaž Bertoncelj).

Čargovi žanrski kmečki motivi so dobra duhovna spodbuda za zdravljenje travmatoloških bolnikov. A Čargo je poskušal v svojem slikanju pustiti tudi svoja sporočila: bil je pristaš delavstva in je na mušnici prikrito črno zarisal znak kladiva, srp pa je narisal na sliki levo ob tej (ustno izročilo prim. Jože Završnik).

Zanimivo

Reforma zdravstva v ZDA – kaj so sprejeli in česa (še) ne? Miha Lučovnik

Leta 2009 in v začetku leta 2010 je bila pozornost ameriške in tudi širše mednarodne javnosti usmerjena v vnovičen poskus reforme zdravstvenega sistema v ZDA. Po več mesecih ostrih političnih obračunavanj je kongres sprejel tako imenovani Affordable Care Act (ACA). Ta je začel veljati marca 2010, po podpisu predsednika Obame. Kaj si lahko Američani obetajo od ACA, so mediji, predvsem zunaj ZDA, opisali precej površno. Še zdaleč ne tako natančno kot zakulisne igrice, potrebne za njegovo sprejetje. Sam sem v času sprejemanja tega zakona živel v ZDA in me zato ta tema še vedno zanima. Skušal bom predstaviti, kaj ACA prinaša in zakaj je v resnici le prvi korak na poti do prepotrebne reforme ameriškega zdravstva.

Kratka zgodovina reforme ameriškega zdravstva Od Theodorja Roosvelta dalje je praktično vsak ameriški predsednik poskusil prenoviti zdravstveni sistem v ZDA. Edini, ki je bil pri tem resnično uspešen, je bil predsednik Lyndon B. Johnson. V času njegovega mandata je zvezna vlada ustanovila program Medicare, namenjen starejšim od 65 let, in kasneje še Medicaid, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo najrevnejših. Glavna težava ameriškega zdravstva pa je tudi po teh spremembah ostala vrtoglava rast stroškov in z njo povezano vse večje število nezavarovanih Američanov. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Bill Clinton svoji ženi zaupal še en poskus zdravstvene reforme, imenovan Clinton Health Security Act. Hilary je v Washington povabila 200 profesorjev, ki so v šestih tednih brez sodelovanja politikov ali zavarovalničarjev izdelali precej obsežen seznam ukrepov za prenovo ameriškega zdravstvenega varstva. Mogoče se še kdo spomni, kako klavrno je ta poskus propadel v kongresu. Potreba po reformi je tako ostala. In z njo vse bolj prisotno zavedanje, da bo njeno nesprejetje ZDA prej ali slej pripeljalo do bankrota.

Predlagatelji zdravstvene reforme, s predsednikom Obamo na čelu, so deležni ostrih očitkov, da želijo ameriško zdravstvo spremeniti v neke vrste socialistični zdravstveni sistem, podoben tistemu v državah »tretjega sveta«.

Barack Obama se je od Hilary Clinton očitno veliko naučil. Zdravstvene reforme ni poskusil sestaviti sam, ampak je zanjo zadolžil kongres. Zadnji poskus reforme torej v resnici ni Obamov načrt, čeprav se mu ga večkrat pripisuje – včasih tudi z zbadljivko Obamacare (slika). Gre bolj za načrt, ki ga je pripravil ameriški kongres. Še več, demokrati v tem procesu sploh niso imeli tako premočne vloge, kot večinoma mislimo. Glavni del predlogov prihaja iz zvezne države Massachussets, ki je imela v času njihovega nastajanja republikansko vlado.

Konec leta 2009 in v začetku leta 2010 smo bili priče temu, da je politika res »umetnost mogočega«. Predsednik Obama je sicer predlagal reformo zdravstva in na koncu tudi prevzel odgovornost za sprejete predloga. Reforma sama pa je nastala med burnimi političnimi razpravami, ki so bile nemalokrat osredotočene na pravico do splava, in pod stalnim pritiskom zasebnih zdravstvenih zavarovalnic. Zato se zdi skoraj neverjetno, da so karkoli sprejeli. Vendar so. Sprejeli so tako imenovani Affordable Care Act (ACA).To, da je bil ACA na koncu le sprejet, je po mojem mnenju veliko bolj presenetljivo od dejstva, da ACA v resnici ni celovita zdravstvena reforma.

Kratka napoved prihodnosti reforme ameriškega zdravstva Načrt reforme zdravstva v ZDA, to je danes že znano, predvideva tri korake. Prvi je omogočiti dostop do zdravstvenih storitev večjemu deležu prebivalstva. V ZDA se danes ukvarjajo predvsem s tem korakom in o njem nekaj več kasneje.

Drugi korak naj bi bil nič manj kot reforma same zasnove zdravstva v ZDA. Izboljšati želijo kakovost, predvsem pa učinkovitost svojega zdravstvenega sistema. Več predlogov na tem področju lahko pričakujemo okoli leta 2014. Temeljne usmeritve pa so že znane. Ena je poudarek na preventivi. Tako naj bi se bistveno povečal pomen organizacij, kot je US Preventive Services Task Force in drugih, ki pripravljajo strokovna priporočila in smernice na področju preprečevanja bolezni. Poleg tega naj bi center vesolja zdravnikov tako ali drugače postali družinski zdravniki. Teh resnici na ljubo v ZDA danes še ni dovolj in to dejstvo nasprotniki spremembam vedno radi izpostavljajo. Poleg družinskih zdravnikov pa naj bi pomembnejšo vlogo v prihodnje odigrale tudi diplomirane medicinske sestre in babice z večjim številom referenčnih ambulant in porodnih centrov.

Zadnji korak bo verjetno najtežji – kontrola stroškov v zdravstvu. Danes je ameriški zdravstveni sistem najdražji na svetu. Američani porabijo za zdravstvo na prebivalca vsaj dvakrat toliko kot druge industrijsko razvite države (tudi Slovenija). Poleg tega stroški v zdravstvu v ZDA hitreje naraščajo kot drugje. Revija ISIS - Februar 2012

Zanimivo Prav nevzdržno visoki stroški so glavni razlog, zakaj v ZDA reformo zdravstva tako nujno potrebujejo. Celotna reforma bo torej stala ali padla na tem, tretjem koraku. Vsi poskusi reforme bodo brez dvoma propadli, če bodo stroški še naprej tako hitro naraščali. Kongresniki sicer zagotavljajo, da bosta prva koraka ustvarila pogoje za kontrolo stroškov, vendar naj bi se to zgodilo šele okoli leta 2015.

Kaj prinaša Affordable Care Act (ACA) ACA je torej le prvi od treh korakov, ki bodo pripeljali do prave reforme zdravstvenega sistema v ZDA. Kot takšnega ga zato težko zares imenujemo reforma. Prinaša pa nekatere pomembne novosti. Glavni namen ACA je, kot že ime pove, razširiti dostopnost zdravstvenega varstva na večji delež prebivalstva. Do sprejetja ACA je bilo brez zdravstvenega zavarovanja skoraj 50 milijonov Američanov. Zavarovanja si enostavno niso mogli privoščiti. Obenem pa so bili njihovi dohodki še vedno previsoki, da bi se lahko zavarovali po programu Medicaid.

Širitev zdravstvenega zavarovanja temelji na treh točkah. Prva je, da morajo zavarovalnice zavarovanje ponuditi vsakomur. Ta del ACA je meni osebno najbolj všeč, ker prinaša več pravičnosti v ameriški zdravstveni sistem. Naštel bom samo nekaj primerov. Tako imenovane »rescissions« (odprave zavarovanja) niso več legalne. Še do nedavnega se je dogajalo, da so se ljudje zavarovali, zavarovalnica pa jim nato ni povrnila stroškov zdravljenja – recimo raka, ker ob sklenitvi pogodbe niso navedli vseh najmanjših podrobnosti – na primer vnetja sečil v otroštvu. Danes so na srečo takšne grozote, ki jih je tudi Michael Moore prikazoval v svojem filmu Sicko, kaznive. ACA ukinja tudi tako imenovani »gender rating«. Do sprejetja tega zakona so namreč ameriške ženske plačevale 50 do 100 odstotkov višje premije zdravstvenega zavarovanja kot moški. Tudi to je zdaj odpravljeno. Prav tako morajo zdravstvena zavarovanja vključevati tudi oskrbo v nosečnosti, med in po porodu. To do sprejema ACA ni bilo potrebno. Mogoče najpomembnejše pa je, da predhodne bolezni ne bodo več smele biti razlog, da zavarovalnica nekoga ne bo hotela zavarovati. Ta del zakona bo začel veljati šele januarja 2014. Druga točka, na kateri v ZDA gradijo bolj dostopno zdravstveno varstvo, so državne subvencije za tiste, ki želijo kupiti zdravstveno zavarovanje. Te subvencije zagotavljajo vlade posameznih zveznih držav, do njih pa bodo upravičeni tisti, katerih letni dohodek znaša med 133 in 400 odstotkov v ZDA določene meje revščine. Le 15 odstotkov Američanov zasluži preveč in do subvencij ne bodo upravičeni. Ostalim bo tako ali drugače pomagala država. Tisti, ki zaslužijo premalo (manj kot 133 odstotkov meje revščine), se bodo lahko zavarovali po programu Medicaid. Ta trenutno nudi zavarovanje le najrevnejšim prebivalcem in se bo v prihodnjih letih bistveno razširil.

Tretja točka pa je pogoj, da morajo biti zavarovani vsi. Brez te točke ni prejšnjih dveh. Gre za enostavno zavarovalniško logiko, da večina zdravih plačuje za nekaj bolnih. ACA zato uvaja neke vrste obvezno zdravstveno zavarovanje, ki mu v ZDA rečejo 48

Revija ISIS - Februar 2012

»Individual Mandate«. Ta bo veljal za vse državljane in legalne priseljence v ZDA. Kdor zdravstvenega zavarovanja ne bo kupil, bo plačal več davkov. Izjeme bodo izjemno redke: državljani brez dokumentov; tisti, ki so pred kratkim zamenjali zaposlitev; verski vzroki itd. Velika večina Američanov, okoli 95 odstotkov, pa bo zaradi ACA do leta 2014 morala biti zavarovana. »Individual Mandate« je bil tarča zelo ostrih kritik, ki jih je z vidika Evropejca precej težko razumeti. Marsikateri Američan trdi, da so takšni »pritiski« s strani vlade neustavni. Dejstvo pa je, da se brez tega celoten načrt sesuje. Če Američani želijo ponuditi zdravstveno zavarovanje vsem, bodo morali biti zavarovani vsi.

Odzivi Odzivi na ACA so po pričakovanjih zelo različni. Jasno je, da so nekateri zmagovalci, drugi pa poraženci. Zmagovalci so vsekakor do sedaj nezavarovani Američani, predvsem ženske in otroci. Zmagovalci so tudi družinski zdravniki, diplomirane medicinske sestre in babice. Zdravstvene zavarovalnice sicer same sebe rade prikazujejo kot hudo prizadete, a so resnici na ljubo prav tako med zmagovalci. Že zaradi dejstva, da še obstajajo. V prvotnih načrtih je bila namreč zelo živa zamisel o njihovi ukinitvi in uveljavitvi sistema enega plačnika. Med poraženci pa je prav gotovo večina zdravnikov v ZDA. Ti bodo kot specialisti in subspecialisti raznih strok v prihodnosti plačani precej manj kot danes. Pesimisti so se na ACA seveda odzvali negativno. Trdijo, da so vse rešitve povsem zgrešene. Da gre za poskus uničenja ameriškega zdravstva. Da se bodo povečale čakalne dobe in poslabšala kakovost oskrbe. Da bo zdravstvo zdaj prevzela vlada, kot v »komunističnih državah«. Očitki o prevelikem vplivu zvezne vlade so sicer pogosti, a v resnici precej neutemeljeni. Zelo veliko je prepuščeno vladam posameznih držav.

Večina realnih ocen je osredotočena na dejstvo, da ACA sicer povečuje dostopnost do zdravstvenih storitev, vendar ne odpravlja ključnega problema – previsoke cene teh storitev. Sistem, ki ne deluje in je dolgoročno nevzdržen, bo tako še širše dostopen. Stroški se bodo kratkoročno celo povečali. Redki verjamejo napovedim kongresa, da bodo dolgoročno uspeli privarčevati denar, ki bo potreben za širitev sistema zdravstvenega zavarovanja. So pa seveda tudi optimisti, ki gledajo na ACA bolj pozitivno. Trdijo, da je omogočiti zdravstveno zavarovanje 95 odstotkom prebivalcev ZDA, dobro. Da je to dober prvi korak na poti k celoviti reformi zdravstva, ki bo nekoč obsegala tudi izboljšanje učinkovitosti in kontrolo stroškov.

Medicina K naslovnici revije: začetki in sodobnost naših medicinskih učbenikov

Mikrobiologija in imunologija Alojz Ihan, Vladimir Kotnik, Srečko Koren

Bera učbenikov in priročnikov za delo s študenti s področja mikrobiologije in imunologije je izjemno velika. Začelo se je, kot je zapisala prof. Milica Petrovič Valentinčič v uvodu v svoj prvi učbenik: »Takoj po osvoboditvi smo Slovenci dobili popolno medicinsko fakulteto. V okviru fakultete je začel samostojno delovati Mikrobiološki inštitut. Zaradi pomanjkanja učnih pripomočkov in navdušenja, s katerim so se slušatelji medicine začeli pripravljati na svoj bodoči poklic, smo čutili dolžnost, da čimprej napišemo skripta iz Mikrobiologije. Izdaja skript ni bila lahka stvar, ker je bilo potrebno ne le sestaviti rokopis, temveč tudi v inštitutu izdelati matrice in razmnožiti skripta. Kljub velikemu delu so slušatelji medicine dobili v roke učni pripomoček že junija 1946. leta.«

Prof. Milica Valentinčič, dr. med. (1900–1965), velja za začetnico uradnega in organiziranega poučevanja medicincev s področja mikrobiologije. Po drugi svetovni vojni je julija 1945 postala izredna profesorica za mikrobiologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in v študijskem letu 1945/46 pripravila prva predavanja in vaje za študente medicine in stomatologije. Organizirala je vzpostavitev in delovanje Mikrobiološkega inštituta Medicinske fakultete v Ljubljani in ga vodila do upokojitve leta 1961. V tem času je bila tudi predstojnica Katedre za mikrobiologijo.

Že leta 1946 je za študente medicine objavila skripta iz mikrobiologije, samo leto pozneje (1947) pa je izšla knjiga Bakteriologija in epidemiologija. To je bil obsežen učbenik na več kot 400 straneh. Listanje po njem hitro razkrije, da je bil bržkone celo preobsežen za zgolj študentsko uporabo, saj poleg opisov patogenih mikrobov in osnovnih principov njihove diagnostike zajema tudi strokovno mikrobiološko znanje – od teorije do laboratorijske prakse, ki je bila takrat vpeljana v strokovno-diagnostično dejavnost Mikrobiološkega inštituta. Torej gre hkrati za učbenik in laboratorijski priročnik, po katerem so laboranti Mikrobiološkega inštituta izvajali diagnostične teste. Poleg tega so v učbeniku tudi številne mikrobiološke, epidemiološke in infektološke specialistične informacije. Da bi študentom olajšala delo, je avtorica v učbenik uvedla veliko drobnega tiska – z njim so bile opisane laborantom ali specialistom namenjene podrobnosti, ki bi povprečnega študenta medicine preveč obremenjevale, jih pa seveda ni bilo prepovedano prebrati in si jih zapomniti.

doživel ponovno izdajo in bil preveden v srbohrvaščino ter tako postal tudi jugoslovanski mikrobiološki učbenik.

Prvemu učbeniku prof. Valentinčičeve je sledila vrsta mikrobioloških učbenikov drugih sodelavcev Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo – deloma zaradi naglega razvoja stroke, deloma zaradi izjemno pišočih strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev, ki so na inštitutu službovali (M. Likar, S. Banič, M. Vozelj, A. Z. Dragaš). Do danes je izšlo 25 učbenikov za mikrobiologijo in imunologijo in 10 pomožnih besedil (navodila za vaje, katalogi znanja, zbirke vprašanj za študente), ki so pomembna predvsem zato, ker so jih s pridom uporabljale mnoge generacije bodočih zdravnikov, zobozdravnikov, biologov, farmacevtov, biokemikov in drugih. V vsem obdobju intenzivnega pisanja mikrobioloških in imunoloških učbenikov pa je na avtorje vplival, enako kot na prof. Valentinčičevo, tudi precej izjemen položaj Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki že od vsega začetka ni bil samo univerzitetna – pedagoška in raziskovalna ustanova, ampak tudi vseslovenski osrednji strokovno-diagnostični center za humano mikrobiologijo in imunologijo. Zato je tudi v sodobnih učbenikih mikrobiologije in imunologije poleg učnega gradiva za dodiplomske študente veliko snovi, ki je pomembna za podrobnejše razumevanje diagnostičnih preiskav in interpretacije rezultatov. Prvotnih 400 strani besedila je z leti naraslo na več kot 1500 strani mikrobioloških in imunoloških besedil v knjigah, ki obsegajo posamezna področja mikrobiologije in imunologije. Danes naša knjižnica obsega naslednje učbenike: Medicinska bakteriologija z mikologijo in imunologijo (M. Gubina, A. Ihan), Imunologija (M. Vozelj), Splošna medicinska virologija (S. Koren, T. Avšič Županc, B. Drinovec, J. Marin, M. Poljak), Medicinska virologija (M. Poljak, M. Petrovec) in Parazitologija človeka ( J. Logar). Morda zato kakega študenta od »preveč dobrega« pred izpitom zaboli glava in bi bilo iz sedanjega obilja učbenikov primerno začeti oblikovati posamezne izpitno usmerjene repetitorije. Veseli smo, ko pogledamo na številne učbenike, ki so se razvili iz prvega učbenika prof. Valentinčičeve. Že en sam pogled nanje zelo predstavljivo odseva napredek stroke, ki je v zadnjega pol stoletja doživela izjemen razvoj, ki smo mu slovenski mikrobiologi in imunologi strokovno, pedagoško in raziskovalno tudi uspešno sledili.

V učbeniku je veliko prostora posvečenega imunizaciji in serološki diagnostiki, ki sta v tistem času začenjali svoj pohod. Vse obravnavane mikrobe, od bakterij, virusov in gliv do parazitov je smiselno umeščala v slovenski in jugoslovanski epidemiološki prostor, na koncu učbenika pa tudi v kontekst poslovenjene naravoslovne klasifikacije organizmov. Učbenik je leta 1950

Revija ISIS - Februar 2012

Medicina

NOVO Preprosto zaščiti več bolnikov

Dve novi indikaciji: ♦ preprečevanje možganske kapi in sistemske embolije pri odraslih bolnikih z nevalvularno atrijsko ﬁbrilacijo in enim ali več dejavniki tveganja; ♦ zdravljenje globoke venske tromboze (GVT) in preprečevanje ponovne GVT in pljučne embolije (PE) po akutni GVT pri odraslih.

Revija ISIS - Februar 2012

Medicina

Skrajšan povzetek glavnih značilnosti zdravila Xarelto 15 mg / 20 mg ﬁlmsko obložene tablete Pred predpisovanjem, prosimo, preberite celoten povzetek značilnosti zdravila!

Kakovostna in količinska sestava: Ena filmsko obložena tableta vsebuje 15mg / 20mg rivaroksabana. Pomožne snovi: Jedro tablete: mikrokristalna celuloza, premreženi natrijev karmelozat, laktoza monohidrat, hipromeloza, natrijev lavrilsulfat, magnezijev stearat. Filmska obloga: makrogol 3350, hipromeloza, titanov dioksid (E171), rdeči železov oksid (E172). Terapevtske indikacije: – Preprečevanje možganske kapi in sistemske embolije pri odraslih bolnikih z nevalvularno atrijsko fibrilacijo in enim ali več dejavniki tveganja, kot so kongestivno srčno popuščanje, hipertenzija, starost ≥ 75 let, sladkorna bolezen, predhodna možganska kap ali prehodni ishemični napad. – Zdravljenje globoke venske tromboze (GVT) in preprečevanje ponovne GVT in pljučne embolije (PE) po akutni GVT pri odraslih. Odmerjanje in način uporabe: Preprečevanje možganske kapi in sistemske embolije: Priporočeni odmerek je 20 mg enkrat na dan, kar je tudi priporočeni največji odmerek. Zdravljenje z zdravilom Xarelto je dolgotrajno, če koristi preprečevanja možganske kapi in sistemske embolije pretehtajo tveganje za krvavitve. Izpuščeni odmerek zdravila Xarelto naj bolnik vzame takoj, ko se spomni in naslednji dan nadaljuje z jemanjem enkrat na dan, kot je priporočeno. Bolnik naj isti dan ne vzame dvojnega odmerka, da bi s tem nadomestil izpuščeni odmerek. Zdravljenje GVT in preprečevanje ponovne GVT in PE: Priporočeni odmerek za začetno zdravljenje akutne GVT je prve tri tedne 15 mg dvakrat na dan, nato pa 20 mg enkrat na dan kot nadaljevanje zdravljenja in preprečevanje ponovne GVT in PE. Če bolnik pozabi vzeti zdravilo Xarelto v času zdravljenja, ko jemlje tablete po 15 mg dvakrat na dan (1. do 21. dan), ga mora vzeti takoj ko se spomni, da zagotovi odmerek 30 mg zdravila Xarelto na dan. V tem primeru lahko vzame dve tableti po 15 mg hkrati. Bolnik naj naslednji dan nadaljuje z rednimi odmerki po 15 mg dvakrat na dan, kot je priporočeno. Kontraindikacije: Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov; klinično pomembna aktivna krvavitev; bolezen jeter, ter hkrati motnje koagulacije in klinično pomembno tveganje za krvavitve, vključno s cirozo jeter stopnje B in C po Child Pughovi klasifikaciji; nosečnost in dojenje. Posebna opozorila in previdnostni ukrepi: Uporaba zdravila Xarelto se ne priporoča: pri bolnikih, ki sočasno jemljejo tudi azolne antimikotike za sistemsko zdravljenje (npr. ketokonazol, itrakonozol, vorikonazol in posakonazol) ali zaviralce proteaz HIV (npr. ritonavir). Te zdravilne učinkovine močno zavirajo CYP3A4 in P-gp ter lahko klinično pomembno (2,6-kratna povprečna vrednost) povečajo plazemske koncentracije rivaroksabana, kar lahko poveča tveganje za krvavitve; pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina < 15 ml/min); za zdravljenje bolnikov z akutno pljučno embolijo; pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let; pri bolnikih z umetnimi srčnimi zaklopkami ali pri bolnikih, sočasno zdravljenih z dronedaronom, zaradi pomanjkanja podatkov. Previdna uporaba zdravila Xarelto: pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina 15 – 29 ml/min ali pri bolnikih z okvaro ledvic, ki sočasno uporabljajo druga zdravila, ki so močni CYP3A4 zaviralci; pri bolnikih, ki sočasno prejemajo zdravila, ki vplivajo na hemostazo ali so močni induktorji CYP3A4; pri bolnikih s povečanim tveganjem za krvavitve. Pri bolnikih, pri katerih obstaja tveganje za pojav razjed v prebavilih, je treba razmisliti tudi o ustreznem profilaktičnem zdravljenju. Ves čas zdravljenja se priporoča klinično spremljanje v skladu z običajnim vodenjem antikoagulacijskega zdravljenja. Za bolnike z zmerno ali hudo okvaro ledvic veljajo posebna priporočila za odmerjanje. Zdravilo Xarelto vsebuje laktozo. Neželeni učinki: Pogosti: anemija, omotica, glavobol, sinkopa, krvavitev v očesu, tachicardia, hipotenzija, hematom, epistaksa, krvavitve v prebavilih, bolečine v prebavilih in trebuhu, dispepsija, navzea, zaprtje, driska, bruhanje, srbenje, osip, ekhimoza, bolečine v udih, krvavitve v urogenitalnem traktu, zvišana telesna temperatura, periferni edem, splošna oslabelost in pomanjkanje energije, povečane vrednosti transaminaz, krvavitev po posegu, kontuzija. Občasni: thrombocitemija, alergijska reakcija, alergijski dermatitis, cerebralna in intrakranialna krvavitev, hemoptiza, suha usta, moteno delovanje jeter, urtikarija, krvavitve v koži in podkožju, hemartroza, okvara ledvic, slabo počutje, lokaliziran edem, sekrecija iz ran, povečane vrednosti: bilirubina, alkalne fosfataze v krvi, LDH, lipaze, amilaze, GGT. Redki: zlatenica, krvavitve v mišicah, povečane vrednosti konjugiranega bilirubina. Neznana pogostnost: pseudoanevrizma pri perkutanem posegu, utesnitveni sindrom sekundarno po krvavitvi, sekundarna akutna odpoved ledvic po krvavitvi. Način izdajanja zdravila: Izdaja zdravila je le na recept. Imetnik dovoljenja za promet: Bayer Pharma AG, D-13342 Berlin, Germany Za nadaljnje informacije o zdravilu Xarelto, se lahko obrnete na: Bayer d.o.o., Bravničarjeva 13, 1000 Ljubljana Verzija: EU/1 (december 2011) L.SI.12.2011.0111

Revija ISIS - Februar 2012

Medicina

Kako sem transportiral kritično bolnega novorojenčka na silvestrski večer Štefan Grosek

Transport kritično bolnih novorojenčkov je pomembna dejavnost, ki poteka v Sloveniji že od leta 1974. Opravljamo ga zdravniki in medicinske sestre Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, Kirurške klinike, UKC Ljubljana. V tem času smo prepeljali že blizu 6.000 novorojenčkov tako z reševalnimi vozili kot s helikopterji in tudi letali, ko je šlo za prevoze v ali iz tujine. V transportni ekipi sodelujem že od leta 1982, ko sem nastopil službo na tedanjem Pediatričnem oddelku kirurških strok, sedaj Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo. Prepeljal sem veliko število kritično bolnih novorojenčkov, nabralo se je veliko spominov, ki si jih poskušam vsakič priklicati v spomin pred naslednjim transportom. Ti spomini so mi v pomoč, da bi tudi vsak naslednji transport opravil brez zapletov in čim bolj varno. V ekipi smo vedno zdravnik in diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik, ki je tudi šofer reševalnega vozila, in helikopterska ekipa, če letimo s helikopterjem. Veliko se je spremenilo v teh letih, prevažamo se s sodobnimi reševalnimi vozili, ki so dobro opremljena, močnejši in večji so policijski helikopterji. Dobili smo avtocestni križ, po katerem prevažamo posebno ponoči, ko ni helikopterskega transporta. In v tem času sem tudi posivel in izgubil lase, vendar se še vedno odpravljam na pot z zavedanjem, kako pomembno je, da imajo ti otroci najboljšo oskrbo tudi med transportom. Za mano je bilo težko petkovo dežurstvo, umrla sta mi dva hudo bolna otroka, še dva težko bolna otroka sta bila sprejeta ponoči v intenzivno enoto. Po težkem dežurstvu sem še vse dopoldne delal v intenzivni enoti. Delo sem končal kar dve uri kasneje in prišel domov šele pozno popoldne. Čakala me je še 24-urna pripravljenost za transporte novorojenčkov. Bil je silvestrski večer in močno sem upal, da bom lahko večer preživel doma, ne pa na transportu otroka. Letno transportiramo okoli 180 kritično bolnih novorojenčkov, bila so leta, ko jih je bilo tudi več kot 300 letno. Verjetnost, da bo potreben transport, ko si v pripravljenosti doma, je okoli 50-odstotna. So bile pripravljenosti, ko sem prepeljal tudi tri otroke v 24 urah. Ura je bila 21.00, zunaj so se začele oglašati prve petarde, našega kužka, ki je vsa leta stoično prenašal pokanje petard in spuščanje vseh vrst pirotehničnih sredstev, je bilo strah, kot ga ni bilo še nikoli. Tresel se je navkljub prigovarjanju in se stiskal k meni ali ženi in iskal zavetje in pomoč. Ko je zazvonil telefon, sem pomislil, da bo morda potreben samo nasvet mlajši dežurni zdravnici. Mali otroci so bili zelo 52

Revija ISIS - Februar 2012

težko bolni in zahtevni za zdravljenje in včasih je potrebno posvetovanje s starejšim zdravnikom. Mlajša zdravnica, ki je bila to noč dežurna, je priljubljena tako med kolegi in kolegicami kot medicinskimi sestrami. Prav tako jo zaradi njenega prijaznega pristopa zelo cenijo tudi starši. »V intenzivni enoti je vse v redu,« mi je najprej povedala, »klicali pa so iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, z otroškega oddelka«, in prosijo za transport »k sebi«. »Na oddelku imajo en dan starega nedonošenčka v dihalni stiski«. Poročala mi je, kaj je z novorojenčkom, kaj so njihovi zdravniki v bolnišnici do sedaj že naredili in kakšno je trenutno stanje otroka. »Prosili so za čimprejšnji prihod transportne ekipe«, mi je še dejala in odložila slušalko telefona.

V prejšnjih letih, ko še ni bilo avtocest, smo po starih vijugastih cestah potrebovali več kot tri ure, da smo dospeli do murskosoboške bolnišnice. Sedaj smo tam z avtom ponoči v uri in 15 minutah, s helikopterjem v 40 minutah. Seveda je to vožnja »na polno«, z modro lučjo in sireno. Še tako velika hitrost in krajši čas, ki ga potrebujemo, da pridemo do slovenskih bolnišnic, ne more odtehtati pravočasnih in pravilnih postopkov zdravnikov in medicinskih sester v regionalni porodnišnici ali na otroškem oddelku pri oskrbi kritično bolnega novorojenčka ali dojenčka. Zelo pomembno je sodelovanje med pediatri in anesteziologi, ko je otrok v dihalni stiski. Anesteziologi priskočijo na pomoč otroku in mu zagotovijo odprto dihalno pot z intubacijo, ki so je zelo vešči, in z umetnim predihavanjem do prihoda naše transportne ekipe. Tako oskrbljen otrok lažje počaka na transport. Včasih nas pokličejo in se slišimo tudi po telefonu med vožnjo k njim, če potrebujejo kakšen nasvet ali jih enostavno zanima, kje smo. Mobilni telefoni so res olajšali komunikacijo. Oblečem se, ženi razložim, kam grem, in oba veva, da me ne bo doma na silvestrovo, na prehodu v novo leto. Stoično prenaša moje nenadne odsotnosti, tudi sama je zdravnica in pozna delo in skrbi s pacienti, ki prihajajo k njej. V intenzivni enoti me že čaka transportna medicinska sestra, šofer reševalnega vozila. »Vse sem pregledala, transportni inkubator je pripravljen, vsa zdravila imamo s seboj in tudi rezervne jeklenke kisika in zraka imamo s seboj,« je poročala skrbna medicinska sestra. Ne vem, kdo je prej začel delati na našem oddelku, ona ali jaz, dejstvo pa je, da sodelujeva že približno 30 let, veva, kaj znava in kaj naju čaka. »Ali potrebujemo še kaj?« me je vprašala. »Mislim, da ne,« sem odgovoril. Usedemo se v avto in odpeljemo. Peljemo skozi Ljubljano do avtocestnega priključka in se priključimo na avtocesto. Šofer

Medicina vozi z modro lučjo in opozarja voznike, da smo na nujni vožnji. Brzimo po avtocesti, cesta je praktično prazna, nekoliko mokra, tudi brez težkih tovornjakov. Včasih sedim v reševalnem vozilu zadaj pri inkubatorju, majhni transportni ogrevani posteljici za novorojenčke, včasih spredaj pri vozniku. Med vožnjo sledim in spremljam njihovo vožnjo. Danes nas vozijo samo mladi izobraženi medicinski tehniki, ki so povrhu tega še odlični vozniki. Pa vendar me je sedaj, ko sem že starejši, strah zelo hitre vožnje, preveč hudega sem videl, da ne bi vedel, kaj vse bi se tudi nam lahko zgodilo. Zavijemo s štajerske na prekmursko avtocesto. Zgrajena je bila zelo kasno, vijuganje po stari ovinkasti cesti mi bo za vedno ostalo v spominu, kot tudi slabosti, ki so se me lotevale, posebno, ko sem sedel zadaj in skrbel za otroka med potjo nazaj. Ura je 23 in 15 minut, ko se ustavimo pred otroškim oddelkom murskosoboške bolnišnice. Vstopimo v stavbo, pred sobo, kjer leži bolni novorojenček, sta nas čakala starša, ki sta zaskrbljeno pogledovala od nas v sobo, kjer je ležal njun otrok. Pred vstopom v sobo se predstavim staršema in jima naklonim spodbudne besede. Prve besede so zelo pomembne, ne smemo iti mimo staršev, ker pričakujejo, da jih vidimo in ohrabrimo in jim damo vedeti, da smo prišli zaradi njih in njihovega otroka.

Novorojenček je ležal na ogrevani reanimacijski mizici. Okoli njega so bili zdravniki in medicinske sestre. Pozdravim anesteziologa in njegovo kolegico, ki je prišla od doma na pomoč kolegu, da bi poskrbela za ostale odrasle bolnike, če bi potrebovali pomoč. Dežurni anesteziolog je z balonom predihaval otroka in spremljal njegove vitalne znake. Ob otroku je bila tudi dežurna pediatrinja. Na kratko mi je poročala o otrokovem stanju in kaj je bilo do sedaj narejenega. Anesteziolog je povedal, da je moral otroka intubirati in umetno predihavati, ker je prišlo do nenadnega poslabšanja in je bil zato poklican k otroku. Zaupal mi je, da ga skrbi, ker otroček potrebuje ves čas 100-odstotni kisik in ker so pljuča »trda«. »Trda« pljuča je izraz, ki ga intenzivisti uporabljamo za pljuča pri nedonošenčkih, ki so brez zraka in sesedena ali atelektatična, zaradi pomanjkanja surfaktanta. Pomanjkanje surfaktanta povzroča nestabilnost pljučnih mešičkov in njihovo sesedenje. Pogosto pri takih pljučih pride do nenadnega poslabšanja zaradi kopičenja zraka izven dihalnih poti, v medpljučje ali v plevralni prostor. Pred transportom domov sem zato želel preveriti z rentgenskim slikanjem pljuč, da otrok nima kopičenja zraka izven dihalnih poti. »To bo pa malce težko, otroka bo treba peljati na rentgenski oddelek,« je bil odgovor. »To pa ne,« sem odvrnil, »takšnega otroka pa ne moremo peljati na slikanje izven otroškega oddelka.« To bi namreč pomenilo, da bi ga morali peljati z otroškega oddelka preko dvorišča v drugo stavbo, kjer je bil njihov radiološki oddelek. Anesteziolog je poklical radiološko inženirko in ji povedal, da nujno potrebujemo slikanje na otroškem oddelku. Inženirka je prišla in napravila prvo sliko. Rentgenska slika je potrdila moj sum, da ima otrok majhno kopičenje zraka izven dihalnih poti. »Ali naj takoj naredim punkcijo prsnega koša in torakalno drenažo ali naj počakam, in koliko časa ima novorojenček zrak že zunaj pljuč?« sem se spraševal.

Ura je bila 23.50, 10 minut pred polnočjo. Stopil sem k staršema in jima povedal, kako je z njunim otrokom, in pohvalil zdravnike in medicinske sestre, kako dobro so oskrbeli otroka, ko so čakali na našo ekipo. Povedal sem jima, kako bo potekalo zdravljenje pri nas, kaj nas skrbi in zakaj še čakamo, da se ne odpeljemo takoj.

Vzel sem si čas za premislek. Zdravnikom in sestram sem dejal, da je najbolje, da ponovimo še eno sliko pljuč čez pol ure in če bo stanje enako, potem ne bom opravil torakalne drenaže pljuč, sicer jo bomo. »Med tem časom pa si lahko nazdravimo za srečno novo leto 2012,« sem mimogrede navrgel. V sobo z otrokom sta prišla tudi starša in smo si voščili. Nato je sledilo čakanje na novo slikanje in kaj bo. Med čakanjem sem poklical domov in voščil ženi.

Nova slika je pokazala enako stanje, zato sem se odločil, da gremo na pot, drenažo, če bo še potrebna, pa bomo opravili v Ljubljani. Preveril sem pri starših, ali imata slikico otroka pri sebi, in ju pomiril. Dobila sta natančna navodila, kje smo, kako nas bosta dobila in kako bo potekalo zdravljenje. Dejal sem, da bomo čez eno uro in pol v Ljubljani, naj pokličeta in bosta zvedela, kako je potekal transport in kako je z njunim fantkom. Najsrečnejši dogodek, rojstvo otroka, je bil za mamico zelo stresen, ko se je otrokovo stanje začelo slabšati. Še dodaten stres je bil, ker je moral biti novorojenček transportiran stran od mame v drugo bolnišnico. Kdor tega ni doživel, težko razume, razumemo pa stres zaradi ločitve mi, transportni zdravniki in sestre, zato se posebej potrudimo, da vlijemo upanje s svojim delom in pravilno izbranimi, vzpodbudnimi besedami, da lahko mama ali oba starša preneseta to ločitev s čim manj posledicami.

Pot v Ljubljano je minila hitro in brez zapletov, dečka sem predal v oskrbo dežurni ekipi v KOOKIT. Zaželel sem jim srečno, počakal na kontrolno sliko pljuč, ki je pokazala, da je še vedno prisoten zrak, vendar ga ni več kot pred eno uro in pol v Murski Soboti. Kljub temu sva se s kolegico sedaj odločila, da je čas, da opraviva torakalno punkcijo in drenažo na aktivni vlek. Pomagal sem ji pri vstavljanju, saj sem imel glede na dolgoletno delo veliko izkušenj in je želela, da ji stojim ob strani. Po opravljeni drenaži je sledilo še dajanje umetnega surfaktanta, kar je zdravnica skupaj z medicinskimi sestrami izvedla sama. Surfaktant je v zdravljenju dihalne stiske nedonošenčkov res čudežno zdravilo. Pridobivajo ga iz pljuč živali po posebnem postopku. Ko ga vbrizgamo v novorojenčkova pljuča, začasno nadomesti pomanjkanje surfaktanta v otrokovih pljučih. Ker se surfaktant razporedi po dojenčkovih pljučnih mešičkih, se zmanjša površinska napetost pljuč in zato se zmanjša sesedanje pljuč in tvorba atelektaz. Po vbrizganju skozi cevko v pljuča prej trda pljuča postanejo mehka, voljna, napolnjena z zrakom in kisikom in sledi zmanjševanje kisika v naslednjih minutah in urah. Po aplikaciji surfaktanta se je dečkovo stanje pljuč hitro izboljševalo in začela je zniževati kisik v vdihanem zraku. Sam sem se po uspešni torakalni drenaži že utrujen, toda zadovoljen odpravil proti domu. Šel sem skozi urgentni blok UKCL, ki je bil bolj prazen kot ne. Usedel sem se v avto in peljal skozi

Revija ISIS - Februar 2012

Medicina Ljubljano proti domu. Po cestah so hodili ljudje, ki so se vračali s praznovanja v centru mesta. Naslednji dan sem v novicah poslušal, da je bilo letošnje praznovanje za dežurno kirurško in internistično ekipo v urgentnem bloku UKCL mirnejše kot prejšnja leta. Doma sem prespal naslednje ure. Ko sem se zbudil, je bilo že poldne in na mizi me je čakal zapoznel zajtrk. Ženin pogled mi je pravil, da bi rada vedela, ali je z

novorojenčkom vse v redu. Pomiril sem jo in začel jesti. In kako se je vse skupaj končalo? Srečno, otroček je sedmi dan že dihal samostojno, osmi dan je bil premeščen nazaj k svoji mami na otroški oddelek murkosoboške bolnišnice in nekaj dni kasneje sta lahko šla domov.

Slovenske smernice

Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe kombinirane hormonske kontracepcije, progestogenske oralne kontracepcije in materničnega vložka Bojana Pinter, Sara Korošec, Andreja Trojner Bregar, Urška Bizjak Ogrinc, Tinkara Srnovršnik, Senka Imamović Kumalić SZO je leta 2009 izdala četrto, zadnjo verzijo priporočil o rabi kontracepcije v obliki kriterijev primernosti pri predpisovanju posameznih kontracepcijskih metod (Medical Eligibility Criteria for Contraceptive Use), ki so bila oblikovana v okviru SZO s pomočjo različnih mednarodno priznanih strokovnjakov (1). Priporočila so namenjena kot pomoč pri izdelavi nacionalnih smernic posamezne države, katerih izdelava naj upošteva nacionalno zdravstveno politiko, potrebe, prioritete in vire. Na osnovi priporočil SZO je leta 2009 medicinske kriterije izdala tudi britanska Faculty of Sexual and Reproductive Healthcare (UK Medical Eligibility Criteria for Contraceptive use) (2). Obe publikaciji sta bila temeljna vira za izdelavo slovenskih smernic za rabo hormonske kontracepcije in materničnega vložka, ameriška priporočila Centers for Disease Control and Prevention pa so bila vir za priporočila za rabo kontracepcije v poporodnem obdobju in za stanja po presaditvi organov (3, 4). Kriteriji primernosti se nanašajo na varnost (neposredna zdravstvena tveganja) rabe določene kontracepcijske metode pri ženskah z določenimi zdravstvenimi stanji ali ob sočasni rabi določenih zdravil (2). V zbirni tabeli prikazujemo stanja in kategorije primernosti rabe kombinirane hormonske kontracepcije 54

Revija ISIS - Februar 2012

(KHK), progestogenske oralne kontracepcije (POK) in materničnega vložka (IUD), povzete po slovenskih smernicah za rabo KHK (5), POK (6) in IUD (7). V skupino KHK sodijo kombinirana oralna kontracepcija (KOK), kontracepcijski kožni obliž in vaginalni obroček. Slovenske smernice za rabo KHK, POK in IUD ter zbirno tabelo je potrdil Razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo na seji dne 6. januarja 2012.

Na podlagi anamneze, usmerjenega fizikalnega pregleda in, če je potrebno, še dodatnih laboratorijskih preiskav lahko uporabnico, glede na njeno zdravstveno stanje, razvrstimo v eno od štirih kategorij primernosti rabe določene kontracepcijske metode (1): • Kategorija 1: Stanje, kjer ni omejitev za uporabo kontracepcijske metode; kontracepcijska metoda se uporablja v vseh okoliščinah. • Kategorija 2: Stanje, kjer so prednosti oz. koristi uporabe kontracepcijske metode na splošno večje od teoretičnih ali dokazanih zdravstvenih tveganj; kontracepcijska metoda se običajno uporablja. • Kategorija 3: Stanje, kjer je teoretično ali dokazano tveganje običajno večje od prednosti oz. koristi uporabe kontracepcijske metode; raba

Medicina kontracepcijske metode običajno ni priporočljiva, razen le izjemoma, če niso na voljo ali niso sprejemljive druge bolj primerne metode.

Literatura:

1. World Health Organization. Medical eligibility criteria for contraceptive use. Fourth edition, 2009. Geneva: World Health Organization, 2009.

• Kategorija 4: Stanje, kjer uporaba kontracepcijske metode predstavlja nesprejemljivo zdravstveno tveganje; kontracepcijska metoda se ne uporablja.

2. Faculty of Sexual and Reproductive Healthcare. UK Medical Eligibility Criteria for Contraceptive Use, UKMEC 2009, London: Faculty of Sexual and Reproductive Healthcare, 2009. 3. Center for Disease Control. Update to CDC’s U.S. Medical Eligibility Criteria for Contraceptive Use, 2010: Revised Recommendations for the Use of Contraceptive Methods During the Postpartum Period. Morbidity and Mortality Weekly Report 2011; 60 (26): 878–83.

6. Pinter B, Korošec S, Srnovršnik T. Slovenske smernice za rabo progestogenske oralne kontracepcije. Zdrav Vestn 2012 (v tisku). Dosegljivo na: http://www.reprodukcija.si/strokovno/

1 1

2 - prenehanje kajenja pred  1 letom

- prenehanje kajenja pred < 1 letom

4 -  15 cigaret na dan

1 3 - < 15 cigaret na dan

1 1 1 2 b) starost  35 let

a) starost < 35 let

1 1

Zunajmaternina nosenost v preteklosti Kirurški posegi v mali medenici v preteklosti (za carski rez glej poporodna stanja) Kajenje

4 1 1 c) po septinem splavu

2 1 1

1 1

b) 2. trimeseje

Po splavu

a) 1. trimeseje

4 c) poporodna sepsa

3 3

b)  4 tedne

1 Po porodu (ne glede na dojenje, tudi po carskem rezu) a) 48 ur do < 4 tedne

d)  6 tednov

1 2 c)  21 dni do < 6 tednov, e niso pridruženi drugi dejav. tveganja za VTE

1 4

1 1

3 b)  21 dni do < 6 tednov, e so pridruženi drugi dejavniki tveganja za VTE

a) < 21 dni

Po porodu (nedojee matere)

1 2

c)  6 tednov do < 6 mesecev po porodu (delno dojenje) d)  6 mesecev po porodu

2 4

3 b)  6 tednov do < 6 mesecev po porodu (izkljuno/skoraj izkljuno dojenje)

a) < 6 tednov po porodu

7. Pinter B, Trojner Bregar A, Imamović Kumalić S. Slovenske smernice za rabo materničnega vložka. Zdrav Vestn 2012 (v tisku). Dosegljivo na: http://www.reprodukcija.si/strokovno/

1 Dojenje

5. Pinter B, Korošec S, Srnovršnik T, Bizjak Ogrinc U. Slovenske smernice za rabo kombinirane hormonske kontracepcije. Zdrav Vestn 2012 (v tisku). Dosegljivo na: http://www.reprodukcija.si/ strokovno/

1 b) že rodila

1 1 a) ni rodila

Pariteta

Menarha do < 20 let = 2 > 20 let = 1

4 4

Menarha do > 45 let = 1 Menarha do < 40 let = 1  40 let = 2

Menarha do < 20 let = 2 > 20 let = 1

Se ne uporablja Se ne uporablja Nosenost

Osebne znailnosti in reproduktivna zgodovina

Starost

Progestogenska Maternini vložek oralna LNG – IUD Bakreni IUD kontracepcija (POK) Z = zaetek, N = nadaljevanje Kombinirana hormonska kontracepcija (KHK) Stanja

Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe KHK, POK in IUD

V besedilu so uporabljene kratice: AIDS – akvirirani imunski deficitni sindrom, GVT – globoka venska tromboza, HIV – virus humane imunske pomanjkljivosti, ITM – indeks telesne mase, IUD – maternični vložek, KHK – kombinirana hormonska kontracepcija, KOK – kombinirana oralna kontracepcija, LNG – levonorgestrel, PE – pljučna embolija, POK – progestogenska oralna kontracepcija, SLE – sistemski eritematozni lupus, SPO – spolno prenosljive okužbe, TIA – tranzitorna ishemična ataka, VTE – venska trombembolija.

4. Center for Disease Control. U.S. Medical Eligibility Criteria for Contraceptive Use, 2010: Adapted from the World Health Organization Medical Eligibility Criteria for Contraceptive Use, 4th Edition. Morbidity and Mortality Weekly Report 2010; 59 (RR-4).

V nekaterih primerih, ob določenih stanjih, sta začetek (Z) in nadaljevanje (N) rabe določene kontracepcijske metode razvrščena v različni kategoriji (2). Npr. če se določeno bolezensko stanje pojavi ob rabi kontracepcijske metode, se lahko nadaljevanje rabe razvrsti v višjo ali nižjo kategorijo.

Revija ISIS - Februar 2012

56 3

b) ITM  35 kg/m2

Revija ISIS - Februar 2012 Z

1 2

a) varice

b) povrhnji tromboflebitis

Znana hiperlipidemija

Možganska kap (sedanja ali v preteklosti, vkljuno s TIA)

4 2/3

d) nepokretnost, ki ni v povezavi s kirurškim posegom (npr. odvisnost od invalidskega vozika, izrpavajoa bolezen) Znane trombogene mutacije (faktor V Leiden, mutacija protrombina, pomanjkanje proteina S, proteina C in antitrombina) Povrhnja venska tromboza

Ishemina bolezen srca (sedanja ali v preteklosti)

e) manjši kirurški poseg brez imobilizacije

- brez daljše imobilizacije

- z daljšo imobilizacijo

d) veji kirurški poseg

3 3

N 1

2 2

Z 2

3 3

Cervikalna intraepitelijska neoplazija (CIN) Rak materninega vratu (pred zdravljenjem)

a) upadajoe ali nemerljive vrednosti hCG b) perzistentno povišane vrednosti -hCG ali maligna bolezen Ektropija materninega vratu

Gestacijska trofoblastna bolezen

Benigni tumorji jajnika (vkljuno s cistami) Huda dismenoreja

b) mona ali podaljšana krvavitev (redna ali neredna) Nepojasnjena krvavitev iz nožnice (sum na resnejšo bolezen, pred izpeljano diagnostiko) Endometrioza

1 2

1 1

a) neredna, brez mone krvavitve

Krvavitev iz nožnice

- sorodnik v 1. kolenu  45 let

Stanja dojk in rodil

Depresivne motnje

- sorodnik v 1. kolenu < 45 let

d) migrena z avro v preteklosti (pred  5 leti) Epilepsija

b) sedanja VTE (na antikoagulantnem zdravljenju) c) VTE v družinski anamnezi

c) migrena z avro

b) migrena brez avre

a) VTE v preteklosti

Povišan krvni tlak v nosenosti v preteklosti (normalen krvni tlak v sedanjosti) Venska trombembolija (VTE) (GVT in PE)

3 1

- sistolini  160 mm Hg ali diastolini  95 mm Hg c) bolezni arterijskih žil

- sistolini 140–159 mm Hg ali diastolini 90–94 mm Hg

N Z

a) nemigrenski (blagi, hudi)

Progestogenska Maternini vložek oralna LNG – IUD Bakreni IUD kontracepcija (POK) Z = zaetek, N = nadaljevanje

b) stalno povišan krvni tlak

1 1

Z 1

Glavoboli

Nevrološka stanja

b) z zapleti

Bolezen srnih zaklopk ali prirojena bolezen srca a) brez zapletov

Kombinirana hormonska kontracepcija (KHK)

Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe KHK, POK in IUD

a) ustrezno zdravljen

Stanja

3/4

Progestogenska Maternini vložek oralna LNG – IUD Bakreni IUD kontracepcija (POK) Z = zaetek, N = nadaljevanje

Ve dejavnikov tveganja za pojav srnožilnih bolezni Povišan krvni tlak

Srno-žilne bolezni

Kombinirana hormonska kontracepcija (KHK)

Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe KHK, POK in IUD

a) ITM  30–34 kg/m2

Debelost

Stanja

Medicina

1 3

c) rak dojke v družini

d) nosilke mutacij genov, povezanih z rakom dojke (npr. BRCA 1)

1 1

c) druge SPO (razen HIV in hepatitis)

d) vaginitis (vkljuno s Trichomonas vaginalis in bakterijsko vaginozo)

b) sedanji gnojni cervicitis ali gonoreja

e) poveano tveganje za SPO

a) klamidijska okužba (simptomatska ali asimptomatska)

Spolno prenosljive okužbe (SPO)

2/3

Z 4

b) sedanja

a) v preteklosti (brez sedanjega tveganja za SPO)

b) brez spremembe oblike maternine votline Medenina vnetna bolezen

Anatomske nepravilnosti maternice (prirojene ali pridobljene) a) s spremembo oblike maternine votline

a) brez spremembe oblike maternine votline b) s spremembo oblike maternine votline

Miomi maternice

Rak jajnikov (pred zdravljenjem)

- v preteklosti, brez znakov bolezni v zadnjih 5-ih letih Rak endometrija (pred zdravljenjem)

2/3

Progestogenska Maternini vložek oralna LNG – IUD Bakreni IUD kontracepcija (POK) Z = zaetek, N = nadaljevanje

- sedanji

e) rak dojke

b) benigna bolezen dojk

Kombinirana hormonska kontracepcija (KHK)

Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe KHK, POK in IUD

a) neopredeljena zatrdlina v dojki

Bolezni dojk

Stanja

2 3

b) ob rabi KOK

a) v nosenosti

Holestaza v preteklosti

b) asimptomatska

- sedanja

- v preteklosti, zdravljena s holecistektomijo - v preteklosti, zdravljena konzervativno

a) simptomatska

Bolezen žolnika

Stanja prebavil

c) hipertiroza

b) hipotiroza

a) golša

3/4

Motnje delovanja šitnice

3/4

d) pridružene druge žilne bolezni

c) z nefropatijo/ retinopatijo/ nevropatijo

a) nosenostna sladkorna bolezen v preteklosti b) brez žilnih zapletov (od inzulina neodvisna ali od insulina odvisna)

Sladkorna bolezen

1-3

2-2/3

Progestogenska Maternini vložek oralna LNG – IUD Bakreni IUD kontracepcija (POK) Z = zaetek, N = nadaljevanje

Malarija

Endokrina stanja

1-3

b) s prizadetostjo medeninih organov

a) brez prizadetosti medeninih organov

brez zapletov ali z jetrno fibrozo (brez ciroze) Tuberkuloza

Shistosomiaza

Druge okužbe

AIDS (z antiretrovirusnim zdravljenjem)

b) z antiretrovirusnim zdravljenjem

a) brez antiretrovirusnega zdravljenja

Okužba s HIV

Kombinirana hormonska kontracepcija (KHK)

Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe KHK, POK in IUD

Visoko tveganje za okužbo

HIV/AIDS

Stanja

Medicina

Revija ISIS - Februar 2012

Revija ISIS - Februar 2012 1

c) kronini

b) huda (dekompenzirana)

b) maligni (hepatom)

- z lupusnimi antikoagulanti

2 2 2

b) huda trombocitopenija

c) imunosupresivno zdravljenje

d) ni od naštetega

2 4

a) brez zapletov

b) z zapleti (odpoved presadka - akutna ali kronina, zavrnitev presadka, vaskulopatija)

Presaditev organov

a) prisotna antifosfolipidna protitelesa (ali neznano)

Sistemski eritematozni lupus (SLE)

Revmatine bolezni

- brez lupusnih antikoagulantov

b) sekundarna

a) primarna

2 2

Z 2

2 N

Anemija zaradi pomanjkanja železa

Raynaudova bolezen

d) rifampicin, rifabutin

Srpastocelina anemija

c) antiparazitiki

Talasemija

Antimikrobna zdravila

a) antikonvulzivi (fenitoin, karbamazepin, barbiturati, primidon, topiramat, okskarbazepin) b) lamotrigin

Antikonvulzivna zdravila

c) ritonavir - zaviralci proteaz

b) nenukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze (NNRTI)

a) nukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze (NRTI)

Antiretrovirusna zdravila

b) antimikotiki

Kombinirana hormonska kontracepcija (KHK)

2/3

Progestogenska Maternini vložek oralna LNG – IUD Bakreni IUD kontracepcija (POK) Z = zaetek, N = nadaljevanje

Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe KHK, POK in IUD

Interakcije z zdravili

Stanja

a) širokospektralni antibiotiki

Progestogenska Maternini vložek oralna LNG – IUD Bakreni IUD kontracepcija (POK) Z = zaetek, N = nadaljevanje

Anemije

- hepatocelularni adenom

Vnetne revesne bolezni (Chronova bolezen, ulcerozni kolitis)

- fokalna nodularna hiperplazija

a) benigni

Tumorji jeter

a) blaga (kompenzirana)

Jetrna ciroza

3/4

Kombinirana hormonska kontracepcija (KHK)

Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe KHK, POK in IUD

b) nosilka virusa

a) akutni

Virusni hepatitis

Stanja

Medicina

Nefrologija v Sloveniji: preteklost, sedanjost, prihodnost Robert Ekart

Uvod Interna medicina je medicinska veja, ki od posameznega zdravnika specialista internista zahteva stalno spremljanje številnih novosti. Nefrologija kot sestavni del interne medicine obravnava bolnike z različnimi ledvičnimi boleznimi, katerih delež je med vsemi internističnimi bolniki sicer relativno majhen. Vendar pa je obravnava bolnika z ledvično boleznijo zelo kompleksna, kar je zagotovo v povezavi s fiziologijo in patofiziologijo ledvic, katere razumevanje je še po spominu iz študentskih let dokaj zahtevno in zapleteno. Ledvice opravljajo v človeškem telesu številne funkcije, zato se bolezni ledvic lahko kažejo z dokaj pestro klinično sliko, ki zahteva znanje kardiologije, hematologije, revmatologije, imunologije, endokrinologije, gastroenterologije ter v neredkih primerih tudi znanje življenjsko ogrožajočega stanja, kot sta npr. pljučni edem ali hiperkaliemija. Zagotovo je tudi v Sloveniji delež bolnikov s kronično ledvično boleznijo vsaj okoli 10 odstotkov. Tolikšen in še višji delež so prikazale dosedanje raziskave v številnih razvitih državah. Slovenski nefrologi imamo odličen in natančen nacionalni register za bolnike na nadomestnem zdravljenju, ki pa predstavljajo le manjši delež vseh bolnikov s kronično ledvično boleznijo (bolniki s končno ledvično odpovedjo predstavljajo približno 0,1 odstotka vsega odraslega prebivalstva v Sloveniji). Določen delež bolnikov s kronično ledvično boleznijo obiskuje ambulante zdravnikov družinske medicine in ostale internistične ambulante, zlasti kardiološko in diabetološko ter seveda tudi nefrološko. Najpogostejši vzroki končne ledvične odpovedi v Sloveniji so sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija in kronični glomerulonefritis. Končna ledvična odpoved je stanje, ko ledvice ne zmorejo več zagotavljati svojih fizioloških nalog za preživetje, zlasti pomembni sta tekočinsko in elektrolitsko ravnovesje. V preteklosti je bila to neozdravljiva bolezen, ki je vodila v smrt. Dvajseto stoletje je v medicini prineslo ogromno novih odkritij, med drugimi tudi zdravljenje z dializo, ki lahko v veliki meri popravi tekočinsko in elektrolitsko ravnovesje, ne pa tudi vseh ostalih ledvičnih funkcij. V Sloveniji je danes nadomestno zdravljenje z dializo omogočeno vsakemu državljanu, ki tovrsten način zdravljenja tudi potrebuje. Indikacije so znane, kontraindikacij ni. Vsak bolnik s kronično ledvično boleznijo mora biti seznanjen z vsemi tremi načini nadomestnega zdravljenja: hemodializo, peritonealno dializo in transplantacijo. Končna odločitev o izbiri nadomestnega zdravljenja je v rokah posameznega bolnika/-ce, vendar pa iz lastnih izkušenj menim, da na bolnikovo odločitev lahko v veliki meri vpliva tudi zdravnik, ki bolnika vodi v nefrološki ambulanti.

Zelo pomemben je program preddializnega izobraževanja bolnikov s kronično ledvično boleznijo, saj jim le-ta omogoča ustrezno seznanjenost z naravo bolezni in njenimi zapleti, zmanjšanje strahu pred neznanim, lažjo odločitev o načinu nadomestnega zdravljenja. Prav tako jim pravočasna seznanitev z boleznijo in njenim potekom omogoča lažjo odločitev o morebitni presaditvi ledvice še pred pričetkom dializnega zdravljenja (t.i. »preemptive« presaditev). Seveda niso vsi bolniki primerni kandidati za »preemptive« presaditev ledvice, kot tudi ne za presaditev med nadomestnim zdravljenjem z dializo. Glavna ovira za presaditev sta pogosto starost bolnika in napredoval aterosklerotični proces arterij, ki onemogoča presaditev in zvišuje tveganje za zaplete po presaditvi. Zadnja leta smo priča po moji oceni neupravičenemu upadu bolnikov na nadomestnem zdravljenju s peritonealno dializo. Vzrok za tovrsten upad je večplasten: relativno visoka starost bolnikov (okoli 65 let), slabo izvajanje programa preddializnega izobraževanja, nepripravljenost bolnikov za samostojno izvajanje menjav peritonealnih raztopin, neizvajanje programa peritonealne dialize v nekaterih dializnih centrih, nekaj primerov enkapsulirajoče peritonealne skleroze. Menim, da smo nefrologi strokovno dolžni vsakemu bolniku s kronično ledvično boleznijo 4. stopnje v preddializnem obdobju omogočiti individualni pristop preddializnega izobraževanja po predvidenem programu z večkratnimi obiski.

Nefrologija v preteklosti V svetu so s programom kronične hemodialize pričeli v 60. letih 20. stoletja, slabih 10 let zatem pa smo s tovrstnim načinom zdravljenja pričeli tudi v Sloveniji. Tako so bolnike z akutno ledvično odpovedjo z akutno hemodializo pričeli zdraviti leta 1959 – na Urološki kliniki v Ljubljani. Z nadomestnim programom kronične hemodialize so pričeli leta 1970 v Dializnem centru Nefrološke klinike v Ljubljani. V kasnejših nekaj letih se je program kronične hemodialize razširil še v ostale slovenske bolnišnice. Tudi prva presaditev ledvice je bila izvedena v Ljubljani leta 1970 – presaditev ledvice živega sorodniškega darovalca. Redno presajanje ledvic umrlih darovalcev pa se je v Sloveniji pričelo leta 1986 na Nefrološki kliniki Kliničnega centra Ljubljana, ki je še danes edini Center za presaditve ledvic v Sloveniji. Od leta 1970 do 31. decembra 2010 so presadili 871 ledvic (126 od živih, 745 od umrlih darovalcev), pred obdobjem Eurotransplanta so presadili 363 ledvic, po vstopu v Eurotransplant (2000–2010) pa 508 ledvic. Konec leta 2010 je v Sloveniji živelo z delujočo presajeno ledvico 574 bolnikov.

Najpozneje, leta 1980, smo v Sloveniji pričeli s tretjo metodo nadomestnega zdravljenja – peritonealno dializo, ki se je tudi drugje po svetu v primerjavi s prvima dvema možnostma uveljavila dokaj Revija ISIS - Februar 2012

Medicina pozno – leta 1976 sta Popovich in Moncrieff v Austinu, Teksas, prvič poročala o tehniki kontinuirane peritonealne dialize. Delež peritonealne dialize v zadnjih letih upada. Nikakor ne gre pozabiti omeniti afereznih metod. Namen afereznega postopka je čim bolj selektivna odstranitev znatnega dela ene ali več substanc, ki povzročajo bolezen, zato igra pomembno vlogo v obravnavi različnih hematoloških, nevroloških, ledvičnih in revmatoloških bolezni. Abel je leta 1914 postopek plazmafereze prvič izvedel in opisal na psu, vendar sta prvo terapevtsko plazmaferezo leta 1960 izvedla Schwab in Fahey pri dveh bolnikih z makroglobulinemijo. Uporaba terapevtske plazmafereze se je razmahnila po letu 1976, v Sloveniji so pričeli izvajati aferezne metode z dializno tehnologijo – membranska plazmafereza, imunoadsorpcija v Centru za dializo Ljubljana v 90. letih, zadnje leto pa tudi v Dializnem centru v Mariboru. V vseh teh dobrih 40 letih smo slovenski nefrologi pridobili ogromno izkušenj z vsemi metodami, ki jih je potrebno stalno prenašati na mlajše kolege.

Tudi v klinični nefrologiji so slovenski strokovnjaki sledili razvoju svetovne nefrologije – pričetek izvajanja ledvičnih biopsij je ob pomoči odličnega patologa akademika prof. dr. Ferluge omogočil natančen vpogled v patohistološko in morfološko diagnostiko ter kasnejše zdravljenje glomerulopatij. Znanje in uporaba ultrazvoka ter dopplerja sta omogočila natančno diagnostiko morfoloških sprememb ledvic, odkrivanje bolnikov z renovaskularno hipertenzijo, predoperativno pripravo na konstrukcijo arteriovenskih (AV) fistul, ugotavljanje vzrokov slabega delovanja AV-fistul in akutno razreševanje stenoz ter tromboz AV-fistul. Ljubljanski nefrologi že dolgo vrsto let izvajajo operativne posege konstrukcije nativnih AV-fistul in AV-vsadkov.

Nefrologija v sedanjosti V letu 2011 je stanje kakovosti izvajanja dializnih postopkov v Sloveniji na zelo visoki ravni. V celotni Sloveniji imamo 21 dializnih centrov, ki so locirani v skoraj vseh regionalnih bolnišnicah, ter šest zasebnih dializnih centrov. V večini dializnih centrov uporabljajo kakovostne dializne membrane nemških, švedskih, japonskih in italijanskih proizvajalcev. Dializna tehnologija danes omogoča vse kakovostnejšo hemodializo ter hemofiltracijo. Veliko bolnikov zdravimo s hemodiafiltracijo, ki omogoča odstranjevanje toksinov večje molekulske mase kot sama hemodializa. Zdravniki imamo možnost učinkovito zdraviti ledvično anemijo in sekundarni hiperparatiroidizem, ki sta zelo pogosta zapleta kronične ledvične bolezni. Na razpolago imamo široko paleto eritropoetinov, vezalcev fosfata, aktivni vitamin D in analoge vitamina D. Bolniki imajo plačane prevoze na zdravljenje do dializnega centra in domov. Večina dializnih centrov bolniku med ali po dializi ponudi prehranski obrok. Kadrovska situacija na področju nefrologije in dialize ni ravno rožnata. V nekaterih bolnišnicah je zaposlenih le nekaj specialistov nefrologov (ponekod tudi samo dva specialista), kar je gotovo bistveno premalo. Obseg dela v nefrologiji in dializi je lahko zelo velik in širok – od obravnave bolnikov v nefrološki ambulanti, bolnišničnem delu nefrologije, kronični dializi, kar 60

Revija ISIS - Februar 2012

večinoma predstavlja rutino, do izvajanja postopkov, ki zahtevajo visoko raven znanja in izkušenj, da se izognemo neprijetnim in nepotrebnim zapletom: ultrazvočna dejavnost, doppler žilja okončin, doppler AV-fistul, ledvična biopsija, vstavljanje dializnih katetrov, vstavljanje peritonealnih katetrov, konstrukcija dializnih AV-fistul, priprava in izvedba presaditve ledvice, vodenje bolnikov s presajeno ledvico, vodenje membranske plazmafereze, imunoadsorpcije, LDL-afereze, jetrne dialize. Seveda ni cilj, da bi vsa ta znanja obvladal prav vsak slovenski nefrolog, a za uspešno izvajanje že uveljavljenih metod ter razvoj novih metod so potrebni novi mladi zdravniki, ki imajo za to vejo interne medicine zanimanje in veselje.

V naši stroki je potrebno imeti zelo veliko znanja z različnih področij medicine, saj se med svojim delom srečujemo z različnimi specialisti drugih strok. Pogosti so stiki z žilnimi kirurgi, radiologi, urologi, abdominalnimi kirurgi, specialisti v intenzivnih internističnih in kirurških enotah. Vsak od njih ima svoj pogled na naše skupne bolnike, velikokrat pa je ob kritično bolnih potrebno združevanje znanja vseh specialistov, tudi v obliki konzilija. Nemalokrat se med svojim delom srečamo s težko bolnimi bolniki, ki imajo večorgansko odpoved in vprašljivo ali zelo slabo prognozo. To so pogosto izredno težke življenjske situacije, ko pri teh bolnikih kljub majhni verjetnosti preživetja izvajamo akutno dializno zdravljenje. Končna odpoved ledvic je kronična bolezen, ki marsikateremu bolniku povsem spremeni življenje. Tisti bolniki, ki se ne odločijo ali niso primerni za presaditev ledvice, pri nas tudi umrejo. Bolniki na to bolezen reagirajo zelo različno, mnogi bolniki svojo bolezen sprejmejo, nekateri nikoli. Menim, da je temeljna sprememba v zavesti takega bolnika, da ni več svoboden in da je njegovo preživetje odvisno le še od aparata oz. dializne tehnologije. Med delom s temi bolniki se nemalokrat srečamo z zapletenimi situacijami, ko bolniki svoje nesprejemanje bolezni izražajo z nezadovoljstvom, pritoževanjem, jezo. Tako mora vsak od nas biti med delom s temi bolniki dobro psihološko podkovan, psihično stabilen in potrpežljiv, saj v nasprotnem primeru pridemo v konflikt z bolnikom in samim seboj. Peritonealna dializa in presaditev ledvice sta metodi nadomestnega zdravljenja, ki bolnika ohranjata v domačem okolju. Med zdravljenjem s peritonealno dializo je bolnik sicer še vedno odvisen od menjav raztopin, bodisi ročnih preko dneva, bodisi avtomatskih s pomočjo aparata preko noči. V Sloveniji ni uveljavljena hemodializa na domu, kar je v prihodnosti potrebno spremeniti. Ta metoda nadomestnega zdravljenja bolnika prav tako ohranja v domačem okolju, kar je za mnoge posameznike najpomembnejše.

V Sloveniji je zdravljenje ledvičnih bolnikov zaupano okoli 70 nefrologom. Večina med nami se medsebojno pozna, priložnost za to so nefrološke sekcije, ki jih organizira Slovensko nefrološko društvo, slovenski nefrološki kongresi, različni kongresi v tujini. Ne morem trditi, da medsebojno slabo komuniciramo, a večkrat si želim še več medsebojne kolegialne povezanosti, sproščenosti, izmenjave mnenj ter izkušenj. Včasih je za vse to res premalo

Medicina časa, a tam, kjer sta volja in želja, je mogoče vse. V slovenskem prostoru pogrešam tudi kakšno multicentrično raziskavo, lahko iz tematike nefrologije, lahko dialize. Naša država je majhna, število bolnikov je v primerjavi s številom bolnikov v velikih objavljenih raziskavah relativno majhno. Posamezni center težko naredi raziskavo z velikim številom bolnikov, ki bi bila objavljiva v reviji z visokim faktorjem vpliva. Pogrešam enoten računalniški program obdelave podatkov (laboratorij, morfološke preiskave, žilni pristopi, transplantacijski protokol), program vodenja anemije, kostne bolezni, arterijske hipertenzije in nekaterih drugih posebnosti pri kroničnih dializnih bolnikih, ki bi na nacionalni ravni morda lahko poenotil obravnavo in vodenje teh bolnikov.

Že danes se v nefroloških ambulantah srečujemo s številnimi bolniki, ki so starejši od 80 let in so napoteni k nam zaradi ledvičnega popuščanja z vrednostmi serumskega kreatinina med 100 in 200 µmol/L. Pomembna naloga nefrologije v prihodnosti je prav gotovo opredelitev stopnje ledvične okvare pri starostnikih. V kolikor bomo ledvično funkcijo ocenjevali zgolj po »starem dobrem« serumskem kreatininu, bodo nefrološke ambulante vsako leto vse bolj polne.

V Sloveniji bo v prihodnje potrebno bolnikom večkrat ponuditi zdravljenje v domačem okolju, bodisi s hemodializo na domu ali peritonealno dializo. Hemodializa na domu pravzaprav še ni zaživela, verjetno pa bi se zanjo odločil marsikdo, tudi kdo med nami zdravniki in drugim medicinskim osebjem, če bi zbolel Nefrologija v prihodnosti zaradi končne ledvične odpovedi. Po moji oceni bi bila za dolV prihodnosti se bo po vsej verjetnosti veliko pozornosti posve- goročno preživetje najprimernejša metoda nočna 8- do 12-urna čalo preventivnemu pristopu, predvsem na področju srčno-žilvsakodnevna hemodializa na domu, kar bi bilo ob ustreznem nih bolezni ter zlasti arterijske hipertenzije in sladkorne bolezrazvoju telemedicine prav mogoče izvedljivo. Mislim, da smo ni. V kolikor uspe te bolezni konzervativno čim bolje obvladati trenutno velikokrat preveč vkalupljeni v standardno shemo v daljšem obdobju, bo verjetnost nastopa končne ledvične odpo- hemodialize 3-krat 4 ure tedensko, kar je zgolj 12 ur tedensko. vedi pomaknjena v starostno obdobje, še bolj, kot je danes. Že Seveda je za mnoge bolnike še ta režim predolg. V prihodnosti danes je povprečna starost dializnih bolnikov v Sloveniji več kot bi lahko postala obligatorna tudi konvektivna tehnika hemofil65 let. Starostniki so nasploh velik izziv interne medicine, saj tracije in hemodiafiltracije z on-line pripravo ultra čiste vode in so s podaljševanjem življenjske dobe ob številnih farmakoloških visokoprepustnih dializnih membran, izdelanih z nanotehnoloprijemih pri tej populaciji do neke mere tudi njen »produkt«. gijo. Nedvomno je prihodnost tudi v transplantaciji kadavrske ledvice še pred pričetkom dializnega zdravljenja, t.i. »preemptive« transplanPeritonealna Delujoča 31. december Hemodializa Vsi tacija, katere pogostnost bi v prihodnjih dializa presajena ledvica letih lahko bila v porastu, če bo le na voljo 1998 957 121 201 1279 dovolj kadavrskih ledvic. V nasprotju z 1999 1000 129 230 1359 npr. Norveško in nekaterimi drugimi 2000 1051 117 267 1435 državami pri nas ni preveč zaželena 2001 1125 113 304 1542 transplantacija živega darovalca. Vizija 2002 1131 110 343 1584 prihodnjega zdravljenja ledvične odpove2003 1171 116 374 1661 di je tudi zdravljenje z zarodnimi celicami za vzpostavitev ledvične funkcije in stalno 2004 1202 119 415 1736 delujoča biološko umetna ledvica. 2005 1260 115 427 1802 2006 1271 103 461 1835 Primerjava dia2007 1318 97 482 1897 liznih metod 2008 1343 105 519 1967 Porast 1999 (število/%) 43/4,5 % 8/6,6 % 29/14,4 % 80/6,3 % Hemodializa, hemofiltracija, hemodiafilPorast 2000 (število/%) 51/5,1 % -12/-9,3 % 37/16,1 % 76/5,6 % tracija, peritonealna dializa in transplantacija so učinkovite metode zdravljenja Porast 2001 (število/%) 74/7,0 % -4/-3,4 % 37/13,9 % 107/7,5 % ledvične odpovedi. Seveda so med njimi Porast 2002 (število/%) 6/0,5 % -3/-2,7 % 39/12,8 % 42/2,7 % razlike. Med hemodializo in hemodiaPorast 2003 (število/%) 40/3,5 % 6/5,5 % 31/9,0 % 77/4,9 % filtracijo potekajo procesi difuzije in Porast 2004 (število/%) 31/2,6 % 3/2,6 % 41/11,0 % 75/4,9 % konvekcije hitreje kot med peritonealno Porast 2005 (število/%) 58/4,8 % -4/-3,4 % 12/2,9 % 66/3,8 % dializo, zato je čas posameznega zdravPorast 2006 (število/%) 11/0,9 % -12/-10,5 % 34/8,0 % 33/1,8 % ljenja krajši. Peritonealno dializo mora Porast 2007 (število/%) 47/3,7 % -6/-5,8 % 21/4,6 % 62/3,4 % bolnik izvajati vsakodnevno. TransplanPorast 2008 (število/%) 25/1,9 % 8/8,2 % 37/7,7 % 70/3,7 % tacija omogoča najsvobodnejše življenje bolnika s končno ledvično odpovedjo. Prevalenca bolnikov s končno odpovedjo ledvic na različnih oblikah nadomestnega Spodnja tabela prikazuje nekatere razlike zdravljenja v Sloveniji na dan 31. december v letih 1998–2008 (samo rezidenti); pomed posameznimi metodami. vzeto po letnem poročilu 2007–2008 slovenskega registra nadomestnega zdravljenja.

Revija ISIS - Februar 2012

Medicina Izmenjava snovi poteka preko:

Peritonealna dializa Peritonealne membrane

Mehanizem prenosa snovi:

Difuzija, konvekcija

Raztopina na drugi strani membrane:

Peritonealna raztopina

Antikoagulacija

Ni potrebna

Lahko potuje?

Hemofiltracija v dializnem centru Membrane hemodializatorja (visoko prepustna) Konvekcija

Hemodializa doma

Transplantacija

Membrane hemodia- X lizatorja Difuzija, konvekcija

Dializna raztopina pri HD, Je ni. dializna raztopina in ultra Ultra čista voda počista voda pri HDF trebna kot nadomestna tekočina Heparin ali nizkomoleku- Heparin ali nizkomolarni heparin ali Na citrat lekularni heparin (običajno le pri HD) Ne Ne

Dializna raztopina

Ni potrebno

Večinoma ne, vendar lahko, npr. ob kontrolah v ambulanti. Ne

Da, a veliko manj stroga.

Včasih dieta, omejitve tekočin ni. Da

Včasih

Da. Dostava materiala v večino počitniških destinacij je enostavna.

Da. Pred potovanjem si mora v počitniški destinaciji poiskati lokalni dializni center in urediti termine zdravljenja.

Da. Pred potovanjem Da si mora v počitniški destinaciji poiskati lokalni dializni center in urediti termine zdravljenja.

Dializo lahko izvaja Da doma Dializo lahko izvaja Da ob želenem času Lahko redno srečuje Ne druge dializne bolnike v dializnem centru Potrebuje opremo/ oskrbo doma Potreba po posebni dieti in omejitvi vnosa tekočin Lahko sodeluje pri večini športov in ostalih aktivnostih Lahko v celoti izvaja dnevne aktivnosti (npr. šola, delo) Član družine/partner mora sodelovati pri zdravljenju

Hemodializa/hemodiafiltracija v dializnem centru Membrane hemodializatorja (pri HDF visoko prepustna) Difuzija, konvekcija

Heparin ali nizkomo- Ni potrebna lekularni heparin

Značilnosti posameznih metod nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi in primerjava med njimi. Literatura:

1. Ponikvar R, Buturović-Ponikvar J. Dializno zdravljenje. Ljubljana: Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Klinični center, 2004. 2. http://www.nephro-slovenia.si

3. Floege J, Johnson RJ, Feehally J. Comprehensive Clinical Nephrology, 4th Edition. Philadelphia: Mosby Elsevier, 2011.

Revija ISIS - Februar 2012

4. Brenner & Rector´s. The Kidney. 8th Edition. Philadelphia: Saunders Elsevier, 2008. 5. Daugirdas JT, Blake PG, Ing TS. Handbook of Dialysis. 4th Edition. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins, 2007.

Medicina

Endodontija danes, včeraj, jutri Vito Vrbič

Bivši glavni urednik Isis prof. E. Gadžijev je 23. marca 2011 poslal vsem bolnišnicam in klinikam v Sloveniji v imenu uredništva vabilo oz. poziv, »da bi bilo koristno objaviti zaporedje člankov z naslovom: Klinična medicina v Sloveniji: preteklost, sedanjost, prihodnost«. Ker doslej ni bilo odziva, je na zadnji decembrski seji uredništva glavni urednik prof. A. Ihan menil, da morda ni odgovorov zato, ker je zadeva preveč kompleksna in da bi bilo verjetno bolj primerno obravnavati samo eno bolezen ali kaj podobnega. Ob tem sem pomislil na možnost, da bi predstavil področje endodontije, katerega večina zdravstvenih delavcev ne pozna, tako kot sem pred časom predstavil v svojem zavodniku problematiko »belih in amalgamskih plomb«. Za uvod poglejmo, kaj, kako in s čim delajo specialisti endodonti v UKCL in izven njega. Za informacijo se najprej obrnimo na predsednico Sekcije za zobne bolezni in endodontijo SZD (sekcija), predstojnico istoimenske katedre MF in Centra UKCL prof. dr. Janjo Jan, dr. dent. med.

1. Kako bi na kratko opisali pomen in namen endodontije in delo specialista v njej? Endodontija je veja stomatologije, ki se najpogosteje ukvarja s preprečevanjem nastanka apikalnega parodontitisa ali pa z njegovim zdravljenjem, se pravi: endodonti izvajamo preventivne ukrepe, da zobna pulpa ostane vitalna in zdrava, v primeru že poškodovane pulpe pa se borimo proti okužbi v koreninskem kanalu. Pri klasičnem ortogradnem endodontskem zdravljenju odstranimo preostalo okvarjeno pulpno tkivo, koreninske kanale razširimo, očistimo, zapolnemo in hermetično zapremo. Kadar je potreben pristop z zunanje strani korenine, se odločimo za kirurško endodontijo. Z endodontskim zdravljenjem omogočimo ohranitev naravnih zob, ne da bi pri tem škodovali splošnemu zdravju pacienta. Pacient se tako ogne izdrtju zoba, ki lahko vodi do težav pri žvečenju, slabšemu estetskemu videzu ali pa potrebi za nadomeščanje s protetičnim nadomestkom ali implantatom.

2. Opišite razvoj endodontije pri nas v zadnjih desetih letih.

Endodontija je veja, ki se izredno hitro razvija. Načini zdravljenja, ki so bili uveljavljeni pred desetimi leti, so danes lahko že preteklost. Endodontija, enako kot ostala stomatologija, prehaja iz obdobja, ko je bila še empirična veda, v vedo, ki temelji na znanstvenih dognanjih, ki oblikujejo našo doktrino. Vedno bolj poudarjamo biološke osnove, ki usmerjajo naša zdravljenja. Nova znanja in metode, novi instrumenti in materiali so pripomogli, da endodontsko zdravljenje danes ni več dolgotrajno in neprijetno, ne za zobozdravnika, ne za pacienta, in kar je najpomembnejše, je tudi vedno bolj uspešno. Pacienti sami cenijo endodontijo in želijo ohraniti lastne zobe. Ob hitrem razvoju

Delo z endodontskim mikroskopom na spodnjem kočniku, kjer vidimo (na zrcalni sliki) tri vhode v koreninske kanale. Revija ISIS - Februar 2012

Medicina stroke je potrebno stalno izobraževanje, da lahko svojemu pacientu nudimo oskrbo po načelih dobre endodontske klinične prakse.

3. Od leta 1970 je potekala skupna specializacija za zobne bolezni, ustne bolezni in parodontologijo, od leta 2000 pa tečeta ločeni specializaciji za zobne bolezni in endodontijo ter ustne bolezni in parodontologijo. Kako je naš sedanji program iz endodontije primerljiv z obstoječimi evropskimi programi? Kako je opredeljeno opravljanje endodontskih storitev med specialisti in splošnimi zobozdravniki pri nas?

V Sloveniji imamo od leta 2000 triletni podiplomski program specializacije iz zobnih bolezni in endodontije. V Evropi je le pet podiplomskih programov iz endodontije, ki jih priznava Evropska endodontska zveza; naš je eden izmed njih, na kar smo lahko ponosni.

Potrebe za endodontske storitve so zelo velike. Leta 2007 smo v sklopu programa specializacije ugotavljali pogostost endodontsko zdravljenih zob pri slovenski populaciji. Na izbranem vzorcu odraslih pacientov jih je kar 78 odstotkov imelo vsaj en zob z zaključenim endodontskim zdravljenjem, 80 odstotkov pa vsaj en zob z apikalnim parodontitisom, ki potrebuje endodontsko zdravljenje. Rezultati so primerljivi z rezultati v ostalih evropskih državah. V prihodnosti pričakujemo naraščanje potreb po endodontiji, saj ljudje danes v starosti ohranijo več naravnih zob, tudi z bolj zapleteno patologijo. Pomembno pa je, da je endodontija narejena kakovostno. Raziskave kažejo, da je primarno endodontsko zdravljenje uspešno že v okoli 95 odstotkih, ponovno zdravljenje, prisoten apikalni parodontitis, zapleti in predvsem nekakovostna endodontija pa lahko uspešnost značilno zmanjšajo, pade lahko tudi močno pod 50 odstotkov. Zobozdravnik na primarni ravni precej svojega časa posveti endodontskemu zdravljenju. Dodiplomski študij stomatologije na MF v Ljubljani, ki je v skladu s smernicami v Evropi, vsakega diplomanta dentalne medicine usposobi, da zna diagnosticirati in zdraviti običajna obolenja in poškodbe zobne pulpe in periapikalnih tkiv. Trudili se bomo, da tako tudi ostane. V primeru, da sta diagnostika oz. sama izvedba zdravljenja bolj zahtevni, pa pacienta napoti k specialistu za zobne bolezni in endodontijo. Pomembna je dobra komunikacija med osebnim zobozdravnikom in specialistom. Primeri, ki so indicirani za specialista, naj bi bili napoteni dovolj zgodaj, da ne pride do nepopravljivih iatrogenih okvar. Ker so potrebe po endodontskem zdravljenju na primarni ravni velike, zahteve pacientov visoke, osebni zobozdravniki paciente pogosto napotijo na sekundarno in terciarno raven. Vidna je huda zasičenost specialistov, še posebno teh na področju javnega zdravstva.

4. Katere aparature, pripomočke in materiale uporabljate pri endodontskem delu na kliniki v zadnji desetih letih?

Na Centru za zobne bolezni UKCL in Katedri za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa MF nam kljub finančnim težavam uspeva obdržati nivo tudi na področju sodobne opreme in materialov. Seveda endodontije ni brez osušitvene opne. Poznana je že dolgo in je nujna za kakovostno endodontsko zdravljenje. Izboljša nam preglednost delovnega polja, izolira delovno področje in omogoča zaščito pacienta. Zahvala za 64

Revija ISIS - Februar 2012

uspešnost endodontskega zdravljenja gre tudi napredku instrumenov in materialov. Že več kot petnajst let na kliniki uporabljamo elektronski določevalec delovne dolžine, ki tudi zmanjša število potrebnih rentgenskih slikanj. Leta 2000 smo na kliniki dobili prvi endodontski mikroskop, letos kupujemo še tretjega. Ne veliko za 11 zobozdravnikov, ki so redno zaposleni na stomatološki kliniki in se ukvarjajo s kliničnim, pedagoškim in raziskovalnim delom. Endodontski mikroskop ima neprecenljiv pomen v sodobni endodontiji. Z njim delamo bolj natančno, bolj varno, kar lahko vpliva na bolj zanesljiv uspeh zdravljenja. Delo je tudi bolj ergonomično. Omogoča nam, da vidimo podrobnosti znotraj kanalskega sistema do 20-krat povečane in primerno osvetljene. Le z njim lahko odkrijemo vse kanale, ki, če jih ne zdravimo, povzročijo težave pacientu in neuspeh zdravljenja. Sliko lahko pokažemo tudi pacientu in jo uporabimo za dokumentacijo. Vzporedno z mikroskopom smo se opremili tudi z endodontskimi mikrokirurškimi instrumenti. V zadnjih letih uporabljamo za širjenje in čiščenje koreninskih kanalov poleg jeklenih tudi instrumente iz nikelj-titanovih materialov in vrteče se instrumente. Omogočajo hitrejše in učinkovitejše delo. Sodobne endodontije si tudi ne moremo predstavljati brez ultrazvoka, pri izdelavi dostopne preparacije, za vzpostavitev prehodnosti kanalov, odstranitev ovir, namestitev materialov, pri kirurški endodontiji, preparaciji koreninskega kanala in tudi za pasivno ultrazvočno irigacijo koreninskega prostora, ki omogoči bolj predvidljivo dezinfekcijo. Dnevno uporabljamo sodobne biokompatibilne materiale, kot na primer mineral trioksid agregat, ki je kljub višji ceni pri nekaterih vrstah zdravljenja material izbora. V tem letu na kliniki načrtujemo tudi nakup naprave za računalniško tomografijo s stožčastim snopom. V endodontiji je potrebna, kadar nam periapikalne rentgenske slike ne zagotovijo dovolj podatkov za razpoznavo obolenja, načrtovanje posega ali spremljanje izida zdravljenja.

5. Endodontske storitve, tako kot ostale zobozdravstvene, plačuje ZZZS po 30 let stari Zeleni knjigi. Kako to finančno ovrednotenje vpliva na izvajanje endodontskih storitev, ko je izvajanje le-teh v zadnjih desetih letih pridobilo precej novih dragih pripomočkov in materialov?

Sodobne endodontske storitve žal niso primerno ovrednotene s točkami ZZZS. Marsikateri splošni zobozdravnik se zatorej tem storitvam izogiba. Specialisti se zatekajo k doplačilom, ta bodo nujna tudi na terciarni ravni stomatološke klinike UKCL.

Medicina

Postopek nameščanja gumijaste opne na spodnji kočnik. Danes so storitve s področja zobnih bolezni in endodontije še vedno vključene v skupni program, ki vključuje tudi storitve ustnih bolezni in parodontologije. Sistem ovrednotenja endodontskih storitev po Zeleni knjigi je zastarel. Storitve na primarni, sekundarni in terciarni ravni so enako ovrednotene. Zato se sedaj dogovarjamo, da vzpostavimo javno mrežo specialistov za zobne bolezni in endodontijo ter ustrezen način financiranja.

6. Kako vidite razvoj endodontije v bodočnosti in kateri ukrepi bi po vašem mnenju izboljšali endodontsko oskrbo prebivalstva v RS?

Pričakujemo lahko, da se bo endodontija z razvojem novih znanj v prihodnosti še naprej hitro razvijala. Za strokovno neoporečno diagnostiko, zdravljenje in oskrbo prebivalstva je potrebno, da zobozdravniki stalno izpopolnjujemo znanje, da je zadostna dostopnost prebivalstva do endodontskih storitev in primerno ovrednotenje teh storitev. Poleg specialistov ustrezne katedre MF in Centra UKCL delajo sedaj pri nas še trije specialisti endodonti: mag. Nataša Jevnikar, dr. dent. med., Rok Jurič, dr. dent. med., in doc. dr. Igor Potočnik, dr. dent. med., katerim smo zastavili naslednja vprašanja o njihovem delu: 1. Od kdaj in kje imate svojo zasebno endodontsko ambulanto, v kakšnem odstotku delate samo endodontijo, ali imate koncesijo?

N. Jevnikar: Naša specialistična ordinacija se nahaja na Metelkovi ulici v Ljubljani, kjer v 98 odstotkih opravljamo samo endodontske posege. Vključeni smo tudi v sistem javnega zdravstva, kjer od leta 2003 izvajamo specialistični program samo v polovičnem obsegu. R. Jurič: Od leta 2007, Ljubljana, 75 odstotkov endodontija, koncesije nimam.

Kovinska sponka pritrjuje gumijasto opno na krono zoba, skozi katero je uveden endodontski inštrument. I. Potočnik: V samoplačniški zasebni specialistični ambulanti delujem od septembra 2005. V ambulanti opravljam izključno endodontska in mikrokirurška endodontska zdravljenja. Na željo napotnega zobozdravnika opravim tudi dograditev endodontsko zdravljenega zoba s kompozitnim zatičkom. S protetičnimi storitvami se ne ukvarjam. 2. Kaj menite, da se je v zadnjih desetih letih v endodontiji najbolj spremenilo oz. izboljšalo?

N. Jevnikar: Popolnoma se je spremenil način obravnave pacienta. Zdaj pri svojem delu uporabljamo mikroskop, Ni-Ti strojne instrumente, za dezinfekcijo koreninskih kanalov pa uporabljamo različne sisteme za spiranje koreninskih kanalov.

R. Jurič: Spremembe v endodontiji v Sloveniji pomenijo, da se je tudi pri nas začelo endodontsko zdravljenje izvajati na način, ki je v razvitem svetu že dolgo priznan.

I. Potočnik: Primerno vrednotenje prvega zdravljenja na primarni ravni, priznanje zahtevnosti in primerno vrednotenje specialističnega zdravljenja, vzpostavitev specialistične mreže v RS.

Menim, da je do največje izboljšave prišlo na področju apikalne kirurgije. Uporaba operativnega mikroskopa je tradicionalno apikotomijo spremenila v mikrokiruški postopek. Izboljšali so se incizijski rezi, optična povečava in uporaba mikrokiruškega instrumentarija omogočata maloinvazivno dostopno osteotomijo, retrogradno kaviteto prepariram s pomočjo ultrazvočnega aparata z diamantno konico, za polnjene retrogradne kavitete smo opustili amalgam in ga nadomestili z biološko sprejemljivimi materiali (MTA). Uspešnost mikrokiruškega pristopa je – s 50- do 60-odstotne uspešnosti tradicionalne metode – narasla na 90-odstotno. Na področju ortogradnega endodontskega zdravljenja je največja pridobitev uporaba operativnega mikroskopa, ki omogoča predvsem predvidljivejše zdravljenje kočnikov (odkrivanje četrtega kanala). Dodaten razvoj opažamo na področju strojnega širjenja (recipročno gibanje instrumentov, SAF), spiranja koreninskih

Revija ISIS - Februar 2012

Medicina z recipročnim gibanjem za čiščenje in oblikovanje kanalov in tehnologijo za termoplastično polnitev koreninskih kanalov. 4. Ali opravljate tudi manjše kirurške posege in katere?

N. Jevnikar: Da. Odgrnitev režnja pri perforacijah ali resorptivnih spremembah korenine in apikotomija. R. Jurič: Opravljam posege s področja endodontske kirurgije.

Različni endodontski instrumenti za vzpostavitev prehodnosti ter širjenje kanalov. Številke na ročajih pomenijo premer konice inštrumenta v stotinkah milimetra. Za primerjavo velikosti služi rezilo skalpela. kanalov, odstranjevanja zalomljenih instrumentov (ultrazvok) in polnjenja koreninskih kanalov (termoplastična polnitev). Nov pogled na endodontsko zdravljenje prinaša tridimenzionalna tehnologija RTG-slikanja s koničnim snopom (CB CT).

3. Katere od navedenih aparatur, pripomočkov oz. materialov (osušitvena opna, določevalec delovne dolžine, ustrezni ročni in vrteči se instrumenti, ultrazvok, sodobni biokompatibilni polnilni materiali) uporabljate pri svojem delu? Katere še? N. Jevnikar: Poleg vseh naštetih, ki so v bistvu osnovni instrumentarij specialista endodonta, je za specialistično obravnavo nujna uporaba mikroskopa, ki delovno polje poveča tudi do 20-krat. Možnost, da vidimo, nam omogoča, da tudi zdravimo tisto, kar je prostemu očesu nevidno. Kompleksno morfologijo, ki je značilna za večkoreninske zobe, je brez dobre vizualizacije zelo težko predvidljivo oskrbeti.

Pri svojem delu rutinsko uporabljam tudi sistem SAF, kjer posebno oblikovan instrument tridimenzionalno pripravi koreninski kanal mehansko, sistem pa hkrati omogoča tudi kemično dezinfekcijo koreninskega kanala. Poleg drobnega inventarja, ki zajema različno dolge in oblikovane ultrazvočne nastavke, bi izpostavila tudi sistem z negativnim tlakom za spiranje koreninskih kanalov. R. Jurič: Uporabljam vse navedene pripomočke in materiale. I. Potočnik: Pri delu uporabljam operativni mikroskop in vse zgoraj naštete instrumente, ki predstavljajo osnovo za specialistično delo. Poleg naštetega uporabljam instrumente

Revija ISIS - Februar 2012

I. Potočnik: Opravljam vse posege s področja endodontske kirurgije, ki predstavlja pomemben delež dejavnosti naše ordinacije. Posege opravljamo po načelih mikrokiruškega pristopa, za katere smo se dodatno usposabljali v Švici in ZDA. Veseli me, da število napotitev na apiktomije z mikrokiruškim pristopom v našo ordinacijo narašča. Naša želja je, da bi mikrokirurška dejavnost v prihodnosti predstavljala vse večji delež naše dejavnosti.

5. Približno koliko minut porabite za kompletno endodontsko obdelavo in polnjenje 1-, 2- ali 3-koreninskega zoba in kakšno je vaše finančno ovrednotenje teh storitev?

N. Jevnikar: Za prvo pripravo večkoreninskega zoba z zahtevno morfologijo koreninskih kanalov potrebujem dve uri in pol. Pri revizijah oz. pri ponovnem zdravljenju pa je čas bistveno daljši, saj je odvisen od tega, kako hitro uspem odstraniti polnitev in zagotoviti prehodnost kanalov. R. Jurič: Endodontsko zdravljenje je običajno končano v dveh ali treh sejah, izjemoma tudi v eni.

I. Potočnik: Porabljeni čas se močno razlikuje od predoperativnega statusa zoba. Pri rutinskih primerih za endodontsko zdravljenje kočnika porabim cca eno uro. Pri ponovnih zdravljenjih kočnikov s kompleksno anatomijo pa od 2 do 3 ure. Iz opisanih razlogov se cena zdravljenja razlikuje sorazmerno s predvideno zahtevnostjo zdravljenja. Za kočnik znaša od 570 do 740 EUR. 6. Kateri ukrepi bi po vašem mnenju izboljšali endodontsko oskrbo prebivalstva v RS?

N. Jevnikar: Postavitev mreže specialistov v Sloveniji, pridobitev več specialističnih programov s strani ZZZS, boljše sodelovanje z napotnimi zobozdravniki, upoštevanje dejstva, da imajo večkoreninski zobje kompleksno morfologijo koreninskih kanalov, zato naj take zobe pripravljajo tisti, ki so za to opremljeni in usposobljeni, saj je primarno zdravljenje bistveno bolj uspešno od ponovnega zdravljenja. R. Jurič: Primerno vrednotenje prvega zdravljenja na primarni ravni, priznanje zahtevnosti in primerno vrednotenje specialističnega zdravljenja, vzpostavitev specialistične mreže v RS.

Medicina in ustreznimi zdravstvenimi institucijami, da bi lahko sedaj še maloštevilni specialisti čim več svoje energije posvetili reševanju težjih endodontskih primerov.

O sedanji zgoraj navedeni opremljenosti splošnih zobnih ambulant v Sloveniji nimamo nobenih podatkov. Glede na prejšnje stanje lahko le sklepamo, da imajo (beri: da si lahko nabavijo) sodobne polnilne materiale, tudi ustrezne ročne instrumente, verjetno pa manj vrtečih se instrumentov iz specialnih jekel, ki zahtevajo, tako kot svedri, posebna nasadišča, da jih v vrtečem stanju vnašamo v korenino. Za zgoraj navedene, kakor tudi za ostale aparature in pripomočke, pa bi rabili natančno analizo, ki jo bo, upajmo, v bodočnosti izvedla sekcija.

a) Stojni kanalski instrument (z zaobljeno konico, ki se giblje v vertikalni smeri) v zavitem koreninskem kanalu. b) in c) Večja povečava instrumenta. I. Potočnik: Največjo oviro predstavlja cena, ki jo za endodontsko zdravljenje ZZZS plačuje splošnim zobozdravnikom (specialistična endodontska storitev s strani ZZZS sploh ni ovrednotena), kar zobozdravnikom poleg onemogočanja investicije v sodobno opremo določa tudi nezadostni časovni okvir zdravljenja. Cena, ki jo ZZZS plača za endodontsko zdravljenje, v moji ordinaciji ne pokriva niti materialnih stroškov (igle za strojno širjenje, termoplastična polnitev, amortizacija opreme). Rezultat je, da se zobozdravniki hitreje odločijo za izpuljenje zoba in nadomestitev zoba z mostičkom, kar za ZZZS pomeni povečanje stroškov. Torej nerealna cena endodontije ne pomeni prihranka v zdravstveni blagajni, ampak ravno obratno. Menim, da bi realna cena endodontskega zdravljenja ob hkratnem neplačevanju strokovno nekorektnega zdravljenja (to je preverljivo na osnovi RTG-slike) pomenila tako povečanje kakovosti oskrbe kot prihranek v zdravstveni blagajni.

Dolgoročno (ob ustreznem povečanju mreže specialistov endodontije) bi povečano kakovost zdravljenja pomenilo tudi povečanje števila napotitev težjih primerov na specialistično zdravljenje. Endodontsko zdravljenje vseh kočnikov po klasifikaciji o ugotovitvi težavnosti zdravljenja avtomatsko pomeni visoko stopnjo zahtevnosti, predvsem zaradi slabih možnosti odkrivanja četrtega kanala pri zgornjih in spodnjih kočnikih. Endodontsko zdravljenje kočnikov že v izhodišču zahteva uporabo dodatne tehnologije, predvsem optične povečave, zato v razvitih državah večino zdravljenj kočnikov opravijo specialisti endodonti oz. zobozdravniki, ki imajo potrebno opremo, znanje in izkušnje.

Iz odgovorov izhaja, da specialisti v visokem odstotku opravljajo le endodontijo, da imajo vsi ustrezno sodobno opremo, vključno z mikroskopom. Iz odgovorov predsednice sekcije in treh vprašanih endodontov na zadnje vprašanje izhaja, da danes obstoja široka paleta problemov, katere bo morala sekcija rešiti z zavarovalnico

Sekcija za zobne bolezni in endodontijo SZD

Če na kratko pogledamo njeno delovanje, ugotovimo, da je zelo aktivna. Med drugim organizira vsaki dve leti simpozij, ki je namenjen specialistom in splošnim zobozdravnikom. Posebno uspešen je bil lanski simpozij (april 2011). V programu so prevladovale endodontske teme. Pri izbiri le-teh in njihovih predavateljev so imeli organizatorji srečno roko, tako pri pridobitvi dolgoletnega predsednika Evropske endodontske zveze prof. G. Bergenholtza (Göteborg) ter drugih treh vabljenih, kakor tudi naših 15 predavateljev, med katerimi so nastopili tudi zgoraj navedeni trije specialisti endodonti, ki so se v svoji zasebni praksi posvetili izključno endodontskemu delu. Razen kirurških so preostale endodontske teme smiselno dopolnjevale druga področja endodontije in so nudile številnim udeležencem (bilo jih je 600, torej polovica vseh slovenskih zobozdravnikov) poleg teoretičnega tudi prepotrebno praktično znanje o sodobnih problemih in prijemih v endodontiji. S tem uspelim simpozijem sekcija uspešno izpolnjuje zadano nalogo o promociji endodontije v slovenskem prostoru. Nadalje se sekcija dogovarja z evropsko endodontsko zvezo za organizacijo evropskega kongresa v Ljubljani, kar bo še ena promocija te stroke med zobozdravniki v Sloveniji. Doslej smo si na kratko ogledali, kaj in kako danes delajo endodonti v UKCL in izven njega, njihove trenutne težave ter želje za prihodnost, in omenili dejavnost sekcije. Če pa le upoštevamo uvodoma omenjeni poziv prof. Gadžijeva o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, pa čeprav smo predstavitev drugače usmerili, dodajmo še nekaj o preteklosti oz. začetkih endodontije pri nas.

Ustanovitev katedre in kliničnega oddelka za zobne bolezni in endodontijo pri nas Ob ustanovitvi Stomatološke fakultete oz. Odseka za stomatologijo MF in zgraditvi klinike je šest kateder oz. kliničnih oddelkov (otroško zobozdravstvo, ortodontija, zobne bolezni, ustne bolezni Revija ISIS - Februar 2012

Medicina in parodontopatije, stomatološka protetika in čeljustna kirurgija) vodilo šest profesorjev, ki so ob prof. J. Rantu in prof. F. Čelešniku razvijali svoje stroke. Vsi so najprej končali medicino, nato pa po krajšem ali daljšem času službovanja specializirali stomatologijo, večinoma na dunajski, graški, pa tudi na praški kliniki. Zobne bolezni (kamor spada plombiranje zob in endodontija) je prevzel odličen strokovnjak prof. A. Logar, pokončen mož, ki je učil in dobro naučil plombirati številne generacije stomatologov in kmalu postavil stroko na evropsko raven. Kakor je bil na eni strani mojster v plombiranju, pa ni maral endodontije. Zato je za predavanja iz endodontije pridobil parodontologa prof. L. Brenčiča, vaje in oskrbo pacientov pa smo opravljali na oddelku za zobne bolezni, kateremu sem se pridružil leta 1961, potem ko sem tri leta sodeloval pri pouku kot demonstrator.

Začetki endodontskega zdravljenja v svetu in pri nas Endodontija se je razvila v moderni obliki pred 2. svetovno vojno v ZDA kot posebna panoga dentalne medicine s samostojno specializacijo in medicinskim konceptom zdravljenja obolenj zobne pulpe. Žal pa ta koncept v omenjenem času ni prevladoval v Evropi, posebno ne v naših krajih oz. v Srednji in Vzhodni Evropi, kjer je bil v uporabi koncept konzervativne dunajske šole, ki pa ni bil v skladu s sodobnimi medicinskimi koncepti. Ta koncept zdravljenja se je nato v Evropi posodobil najprej v Angliji in Skandinaviji, pa tudi na naši kliniki in pri pouku je bila po letu 1960 uvedena sodobna diagnostika pulpnih obolenj (upoštevajoč pato-histološko sliko) in ustrezno sodobno klinično zdravljenje po vrnitvi prof. Č. Ravnika z izpopolnjevanja na norveškem inštitutu za zobne raziskave. Temu je pri nas pozneje sledilo uvajanje sodobnih polnilnih materialov, zatem pa tudi najsodobnejših vrtečih kanalskih inštrumentov (iz specialnih elastičnih jekel), ki sledijo tudi močno zavitemu poteku korenine in ki dopolnjujejo delo z ročnimi instrumenti. Poleg navedenega sedanji sodobni endodontski način zdravljenja zahteva še druge zgoraj opisane aparature in pripomočke, ki so se postopoma uvajali v naše klinično delo, dokler se niso okrog leta 2000 izpopolnili z uporabo mikroskopa. Kanalski instrument v kanalu in zavitem apeksu izdrtega zoba. 68

Revija ISIS - Februar 2012

Razlika med evropsko in ameriško endodontsko doktrino Moje prvo srečanje s specialisti endodonti je bilo v letih 1966 in 67 v Bostonu, ZDA, v času podiplomskega študija za izobraževanje raziskovalnega in pedagoškega kadra na Forsyth Dental Centru (FDC), ki je bil s svojo veliko kliniko in številnimi novimi raziskovalnimi laboratoriji – tako na primer za analitsko kemijo, biokemijo, biomineralizacijo, molekularno genetiko, imunologijo, parodontologijo, oralno biologijo, kariogenost hrane, klinične raziskave, elektronsko mikroskopijo, biostatistiko in druge, ki uvrščajo FDC kot največjo nevladno dentalno raziskovalno institucijo na svetu. FDC je zaradi tega tudi pridružena raziskovalna baza harvardske fakultete dentalne medicine – Harvard School of Dental Medicine (HSDM), ki je takrat stara sto let pokala po šivih (imela je le eno klinično vajalnico z 18 delovnimi mesti (stoli) – le toliko dodiplomskih študentov se je lahko vsako leto vpisalo in tudi končalo). Zaradi pomanjkanja prostora jim je FDC nudil klinične prostore za celotno izvedbo specializacije iz endodontije in ortodontije (del kliničnih prostorov pa je tudi zasedala najstarejša ameriška šola za zobne higienike). Čeprav sem sam sodeloval pri raziskavah mikroelementov v zobni sklenini s poudarkom na delovanju fluora (preventiva kariesa), sem glede na mojo dejavnost v Ljubljani lahko en dan v tednu sodeloval pri kliničnem delu in seminarjih iz endodontije. Oboje je vodil dr. A. Krakow, odličen praktik, takrat še inštruktor, pozneje pa profesor endodontije na HSDM. V tem kliničnem letniku je bilo 17 zobozdravnic in zobozdravnikov iz evropskih držav (Anglija, Irska, Francija, Nemčija, Švica, Danska) nadalje iz Japonske, Filipinov, Tajske in ZDA. Poleg praktičnega je bil v tej skupini zanimiv tudi seminarski način dela, ko smo o vsakem končanem endodontskem primeru poročali s projekcijami RTG-posnetkov in komentirali način dela in dosežene rezultate ter iz razprave z učitelji še kaj izvedeli. Na podobnih razgovorih smo tudi primerjali domačo endodontsko doktrino z ameriško. Pri tem sva se najbolje odrezala s kolegom s züriške klinike. Pri našem delu so negativno ocenili naš takratni polnilni material (navadni dentalni cement z dodatkom jodoforma – to je porozna zmes, ne pa nepropustni polnilni material, ki tesni in ne prepušča snovi in ionov iz ustne votline v periapikalno tkivo, kjer tudi jodoform ni dobrodošel) in premalo učinkovito izpiranje (posebno inficiranega) koreninskega kanala med instrumentiranjem.

Poglejmo, v čem so bile v tistem času razlike med obema doktrinama • Osnovna razlika je bila v tem, da so v ZDA opravljali endodontijo po utečenem postopku specialisti (ki navadno niso napravili niti končne plombe čez polnjen zob, ampak so pacienta vrnili k napotnem zobozdravniku) in da so sami opravili vse kirurške posege v zvezi z endodontijo.

Medicina

Zrcalna slika polnjenih koreninskih kanalov spodnjega kočnika. • Pri praktičnem delu pa so bile razlike naslednje (pri tem bom na kratko opisal, kako je v tistem času potekala endodontska obravnava zob na omenjeni instituciji):

• Učinkovito mehansko in kemično čiščenje koreninskega kanala posebno pri odstranjevanju infekta. Zob se na široko odpre, na kar se koreninski kanal z ustreznimi iglami učinkovito širi. Kemična sredstva topijo hkrati organsko in anorgansko substanco v steni zoba, ki je nato manj odporna na struganje s pilicami. Med mehanskim širjenjem kanal izmenoma pogosto izpirajo s tekočino (z iglo in injekcijsko brizgo), tako da ga v polurni seji izperejo do dvajsetkrat in s tem dosežejo čist in razširjen kanal. • Nadaljnja razlika je bila tudi v tem, da niso vmes med sejami aplicirali v inficiran kanal raznih vložkov, past ali antibiotikov (kar so zavračali), ampak so uporabili le kalcijev hidroksid.

• Določanje delovne dolžine koreninskega kanala z več RTG-posnetki: Dolžino koreninskega kanala so pred njegovo obdelavo določili po orientacijskem RTG-posnetku in na koncu preverili s posnetkom zoba z vstavljenim kanalskim instrumentom. Če je manjkalo do apeksa manj od dva milimetra, se ga je skušalo doseči z nadaljnjim poglabljanjem, če pa več od dveh milimetrov, pa so po poglabljanju ponovno preverili dolžino z RTG. Tako je bilo navadno narejenih več RTG-posnetkov. Slikal in razvijal (4 minute) je vsak sam, kot je tam navada. Kako prav bi že takrat prišla današnja naprava, ki z zvočnim signalom opozori, ko se nahaja igla v bližini apeksa, saj bi odpadli vsi vmesni RTG-posnetki.

• Nadaljnja razlika oz. posebnost pri delu je bila samo enkratna uporaba kanalskih instrumentov, nakar so jih zavrgli (ker je bila njihova cena glede na ceno storitve zanemarljiva), čeprav to niso bili instrumenti za enkratno uporabo, ampak za večkratno (odlične kakovosti iz specialnih jekel, kot je bilo že omenjeno). Pri nas (kakor tudi v večini drugih držav) smo jih uporabljali, dokler se niso močno zvili ali pa odlomili. (Mlajšim kolegom se bo to morda zdelo čudno, ker ne vedo, česa vse nam je takrat primanjkovalo, ker pač »ni bilo deviz za uvoz«). To odmetavanje je bilo vseeno težko gledati, tako da je moj šef (razumevajoč in razgledan Norvežan, tudi predsednik International Association for Dental Research) uredil (s pripombo, da tudi v Oslu niso metali proč igel po enkratni uporabi), da so mi sestre te igle sterilizirale in spravile. Do mojega odhoda se jih je nabralo za okrog štiri kilograme, vendar je žal večina zaradi teže in težav pri prevozu ostala v Bostonu.

S tem krajšim sprehodom po Bostonu tistega časa se na koncu povrnimo v sedanje razmere pri nas. V zvezi z delom specialista endodonta, katere smo predstavili v tem prispevku, menim, da mora biti ta natančen, potrpežljiv, vztrajen, predvsem pa spreten in ročen. Na že omenjenem lanskem endodontskem simpoziju jim je predsednik evropske endodontska zveze položil na srce: »vzemite si čas za pacienta« in »za eno obravnavo standardnega kliničnega primera lahko v eni seji zadostuje že pol ure, pri težjih pa lahko čiščenje in oskrba kanala traja tri ure ali več«.

Ne dolgo tega sem bil sam endodontski pacient. Poseg na spodnjem kočniku (dve korenini in trije kanali) pri še neinficirani pulpi je trajal dve uri (tri seje po dobre pol ure). Način dela, metode in materiali so bili približno za 70 odstotkov drugačni od tistih, ko sem pred 13 leti zaradi upokojitve zapustil kliniko. V istem času je imela podoben poseg tudi moja hčerka (spodnji kočnik, zakrivljene korenine, trije oz. štirje kanali), neinficirana pulpa, ekstirpacija, širjenje in polnitev v isti seji. Poseg sem spremljal v neposredni bližini. Prvi del je trajal nepretrgoma eno uro in pol (vmes ni smela zapreti ust), nato presledek za RTG-posnetek in potem še pol ure nadaljnjega poglabljanja kanala, skupaj dve uri in pet minut dela. Uboga hčerka! Še bolj pa njena endodontka. Ali ne? Slike

Priprava: doc. dr. Aleš Fidler, dr. dent. med., spec. endodont, in dr. Boris Simončič, dr. dent. med., spec. parodontolog Izbira: Vito Vrbič Oblikovanje: Andrej Schulz in Vito Vrbič

Revija ISIS - Februar 2012

Medicina

Sedmi mednarodni ortodontski simpozij Elizabeta Zaletel

Na Dunaju je 9. in 10. decembra 2011 potekal Sedmi mednarodni ortodontski simpozij z naslovom »Face (phase) driven decision making«. V zadnjem času se pri ortodontskem načrtovanju in zdravljenju poudarja pomen videza mehkih tkiv, zato je slednje nujno upoštevati tako pri načrtovanju kot tudi pri poteku zdravljenja. Končni rezultat zdravljenja naj bo harmoničen obraz s pravilno oblikovanima zobnima lokoma, optimalno okluzijo, zdravimi obzobnimi tkivi in lepimi zobmi.

Preko zgodovinskega pregleda različnih paradigm nas je popeljal prvi predavatelj doc. dr. Franz Weiland. V Anglovem obdobju je bilo zdravljenje usmerjeno v poravnavo zob, večinoma brez odstranjevanja zob, saj je prevladovalo mnenje, da bodo po terapiji preoblikovana trda tkiva – kosti in zobje, zagotovili ustrezno prilagoditev mehkih tkiv. S pojavom recidivov se je pokazalo, da omenjena trditev ne drži in sledila so obdobja, ko se je odstotek odstranjevanj zob bistveno povečal, z razvojem novejših tehnologij pa se je ponovno močno zmanjšal. Vprašanja za današnji čas so naslednja:

• ali zdraviti eno- ali dvofazno in kdaj, • kako zgodnje zdravljenje nepravilnosti R II vpliva na estetiko, • kakšen je vpliv odstranitve zob na videz obraza in na funkcijo ter • ali dvofazno zdravljenje zagotavlja večjo stabilnost rezultata.

Danes vemo, da je dvofazno zdravljenje naporno tako za zdravnika kot pacienta, da ni velikih razlik v rezultatu, zdravljenje je dražje, pa vendar je odločitev v rokah zdravnika, ki preceni, kdaj korist dvofaznega zdravljenja prevlada. Kadar zdravimo dvofazno, je cilj vseh ukrepov usmerjen v to, da z relativno preprosto in kratko fazo zmanjšamo nevarnost poškodb zob, ugodno vplivamo na samozavest in zadovoljstvo in pacientu izboljšamo kakovost življenja. O dvofaznem zdravljenju se torej vedno odločamo individualno, v korist pacienta. Prvi fazi sledi obdobje premora, nato krajša druga faza. Kadar se odločamo za odstranjevanje zob, mehaniko premikov zob in čeljustnic nadzorujemo tako, da ob koncu zdravljenja zagotovimo ustrezno širino zobnega loka in nasmeha ter ustrezno podprtost ustnic. Ob slednjem moramo upoštevati še četrto dimenzijo – čas.

S starostjo se namreč zobna loka skrajšujeta, ožita, pojavi se pomanjkanje prostora s posledičnimi zasuki in nagibi zob. Stopnje premikov se z leti sicer upočasnijo, vendar se nikoli ne ustavijo popolnoma. Kadar je prisotna normalna okluzija, le-ta ostane kljub starostnim spremembam, medtem ko se nepravilnost R II in nepravilnost R III z leti poslabšujeta. Stabilnost rezultata se pri obeh načinih zdravljenja ne razlikuje. Tudi ni dokazana povezava 70

Revija ISIS - Februar 2012

med zmanjšanimi težavami v čeljustnem sklepu in ortodontskim dvofaznim zdravljenjem. Bistvene spremembe, ki so se zgodile v zadnjem stoletju, so na področju diagnostike, tehnike in tehnologije, uporabe sodobnih materialov, biomehanike, razširila se je tudi možnost interdisciplinarnega zdravljenja. Vse omenjeno moramo uporabiti v korist čim bolj uspešnega zdravljenja.

Dr. Eva Czochrowska se je osredotočila na problem avtotransplantacij ličnikov in tretjih kočnikov, predstavila je tudi natančen protokol. Indikacije za poseg so: aplazija drugega ličnika v spodnji čeljustnici pri nepravilnostih R II in povečani globini griza, poškodba sekalcev z izbitjem zoba ali kasnejša izguba po poškodbi zaradi ankiloze ali resorpcije korenine, oligodontija. Najpogosteje presajajo zgornje tretje kočnike in spodnje druge ličnike. Pri otrocih imamo namreč omejene možnosti protetične oskrbe, hkrati pa želimo z ukrepi zagotoviti zadostno količino kosti za kasnejšo protetično rehabilitacijo. Najugodnejše obdobje za avtotransplantacijo je v fazi, ko je korenina izgrajena med polovico in tremi četrtinami, s široko odprtim apikalnim foramnom. V tem obdobju so običajno otroci tudi prvič pregledani pri ortodontu.

Odstranitev avtotransplantata mora biti opravljena povsem netravmatsko, z nepoškodovanim foliklom v vnaprej pripravljeno mesto na alveolarnem grebenu. Rano nato skrbno zašijejo in med sledenjem in ocenjevanjem uspešnosti opazujejo tri spremembe: obliteracija pulpe, izraščanje zoba in rast korenine. Predavateljica je predstavila tudi t.i. transalveolarno avtotransplantacijo. Slednje se lotijo, kadar je položaj zoba do okolice tako neugoden, da bi vsak drugačen mehanizem premika ogrozil zdravje nepravilno ležečega zoba ali sosednje. Tretji kočniki za avtotransplantacijo morajo imeti naslednje lastnosti: eno korenino, ustrezno ozko krono in ustrezno širok apikalni foramen. Kadar nadomeščajo zgornji stranski sekalec s spodnjim ličnikom, zob zasukajo za 90 º. Kontrolirajo mesec dni po presaditvi in po šestih mesecih. Zoba ne obremenijo hitreje kot v šestih mesecih, čas od presaditve do obremenitve je odvisen od stanja pulpe, prisotne obliteracije in spremembe dolžine korenine. Včasih uvrščanje v zobni lok odložijo tudi do dve leti. Končni rezultat, ki ga pri nadomeščanju sekalcev opredeljujejo širina incizalnega roba, nivo in oblika gingivalnega roba ter barva, je vedno boljši pri zobeh, kjer presaditvi sledi tudi ortodontsko uvrščanje.

Prof. dr. Joseph Bouserhal je v svojem predavanju poudaril pomen individualno načrtovanega zdravljenja, ki ga pričnemo z ustrezno diagnostiko (analiza fotografije, nasmeha, analiza med govorom), s katero določimo profilni tip in vzorec rasti. Za zdravljenje pri otrocih velja, da z določenimi ukrepi (npr. odstranitvijo zob) lahko delno spremenimo smer rasti čeljusti. Med terapijo je potrebno odziv spodnje čeljustnice skrbno spremljati, hkrati pa moramo vedno zagotoviti ustrezno sidrenje

Medicina in vertikalno kontrolo. Slednje zagotavljamo z uporabo transpalatinalnega loka ali z mini vijaki. O svojih izkušnjah in prednostih zdravljenja v obdobju mešanega zobovja nas je seznanil dr. Marco Rosa. Čeprav ponekod velja dvofazno zdravljenje za t.i. »overtreatment«, zanj veljajo naslednje prednosti: • z aparatom delujemo le na mlečnih zobeh, s čimer preprečimo nastanek iartogenih poškodb mehkih in trdih zobnih tkiv,

• skrajšamo trajanje druge faze zdravljenja in s tem tveganja za nastanek stranskih učinkov, • omogočimo spontani premik prvih stalnih kočnikov v pravilen položaj brez delovanja sile nanje, novi položaj je stabilen. Ukrepi v mešanem zobovju so t.i. interceptivni, kot npr. širjenje zgornjega zobnega loka v primerih križnih grizov, brušenje mezialnih ploskev mlečnih podočnikov pri tesnem stanju, serijske ekstrakcije pri obsežnem pomanjkanju prostora in skeletnem odprtem grizu. Prvi fazi ukrepov sledi premor vse do dokončne izrasti stalnih zob, ko se odločamo, na kakšen način nadaljujemo zdravljenje, če je to potrebno.

Prof. dr. Juan Carlos Perez Varela je predstavil zdravljenja nepravilnosti R III pri odraslih pacientih, kjer je bila skeletna nepravilnost tako obsežna, da bi zahtevala ortognati kirurški poseg (Wittsova vrednost večja od - 7 mm, skeletni odprti

griz). Prikazal je faze nivelacije, urejevanje okluzije in funkcije, obrazno estetiko in estetiko nasmeha, stabilnost rezultatov, parodontalno zdravje in pacientovo zadovoljstvo ob končanem zdravljenju. Predavatelj je pri pacientih, ki imajo tako obsežno skeletno nepravilnost, da so kandidati za ortognati poseg, pa se zanj ne odločijo, svetoval dentalno prikritje nepravilnosti ob sočasni uporabi protrakcijske maske. Ob tem je potrebno izvesti kirurško širitev zgornje čeljustnice. Omenjeni poseg izvede z uporabo RME ali palatinalnim distraktorjem. Zavedati se moramo, da pri odraslih pacientih z ekstrakcijami in ortodontsko terapijo povzročimo le dentalne spremembe, s sočasno uporabo protrakcijske maske in SARPE pa so le-te tudi na nivoju dentoalveornega kompleksa. Za zmanjšanje obsega dentalnih premikov in povečanje skeletnih učinkov elastik R III predavatelj svetuje namestitev mini ploščic v področju podočnikov v spodnji in v TKS v zgornji čeljustnici. Z naštetim se izognemo tudi posteriorni rotaciji spodnje čeljustnice, ki je problematična pri skeletnem odprtem grizu. Prof. dr. Anne Marie Kuijpers Jagtman je podala zanimiv pregled vseh najsodobnejših preiskovalnih metod. Danes so standard pri diagnostiki in načrtovanju ortopanski posnetek, lokalni rentgenski posnetki, stranski telerentgenogram in v primeru izrazitejše asimetrije tudi PA-projekcija. Vse omenjeno nadomesti CBCT, ki daje podatke v vseh treh dimenzijah in ga uporabljajo pri načrtovanju ortodontskega zdravljenja v

Zdravljenje nepravilnosti R II/1 (slika 1, 2 in 3). V prvi fazi je bil aparat ekstraoralni vratni teg, nato delni nesnemni ortodontski aparat. Rezultat zdravljenja prve faze prikazujejo slike 4, 5 in 6. Sledilo je zdravljenje z nesnemnim aparatom, končne fotografije (7 in 8) so rezultat po dveh letih retencije.

Revija ISIS - Februar 2012

Medicina primerih prirojenih nepravilnosti ali pri motnjah v izraščanju posameznih zob. Zavedati se moramo, da je doza, ki jo prejme pacient, v primerjavi s standardnimi rentgenskimi slikanji večja, zato se je pri impaktiranih zobeh smiselno omejiti le na prizadeto področje. Slabost CBCT je torej relativno visoka doza, ki jo prejme pacient, podatki niso fotorealistični, prihaja pa tudi do popačenja na nivoju mehkih tkiv. Zadnjima dvema pomanjkljivostma se izognemo z uporabo laserja ali 3D-stereofotogrametrije. Danes tehnologija omogoča združitev podatkov o trdih tkivih, dobljenih iz CBCT-posnetka, podatkov za mehka tkiva, pridobljenih s stereofotometrijo, in podatkov iz digitalnega

modela, ki ga naredimo z laserjem. Pri pacientih s prirojenimi nepravilnostmi lahko tako spremljajo rast in razvoj, ugotavljajo, katera čeljustnica zaostaja glede na standardne vrednosti, in tako laže načrtujejo zdravljenje.

Najsodobnejše pristope s področja ortognate kirurgije je predstavil prof. dr. Mirco Raffaini. Iz bogate dokumentacije je predstavil primere pacientov, ki jih je obravnaval na zanj značilen celostni način – rezultati so bili res neverjetni. Letošnja predavanja so bila okrnjena zaradi tragične nesreče prof. Baccettija konec novembra v Pragi. Organizatorji so počastili njegov spomin s kratkim programom ob koncu prvega dne predavanj.

Mednarodni tečaj iz 3D-brahiterapije na Onkološkem inštitutu Ljubljana Primož Petrič, Alja Longo

Oddelek za brahiterapijo Onkološkega inštituta Ljubljana je 15. in 16. decembra 2011 v sodelovanju z Univerzitetno bolnišnico Aarhus (Danska) in podjetjem Varian medical systems organiziral tečaj iz 3D-brahiterapije raka materničnega vratu. Šlo je za drugo tovrstno prireditev. Organizacija in izvedba prve je marca 2011 pripadla Univerzitetni bolnišnici Aarhus. Tokratnega tečaja se je udeležilo triindvajset izkušenih radioterapevtov in radiofizikov iz Velike Britanije, Avstrije, Belgije, Azerbajdžana, Estonije in Turčije. Brahiterapija ali »notranje obsevanje« je intervencijska radioonkološka tehnika, ki temelji na vstavitvi intrakavitarnih in intersticijskih aplikatorjev v nožnico, maternično votlino in okolna tkiva v anesteziji. Njena temeljna značilnost je strm padec doze z oddaljenostjo od vira sevanja. Ob računalniško vodenem polnjenju aplikatorjev z virom ionizirajočega sevanja ta značilnost omogoča ugodno tkivno porazdelitev doze. Brahiterapija igra osrednjo vlogo v zdravljenju lokalno napredovalega raka materničnega vratu. Pri bolnicah z operabilnimi tumorji in internističnimi kontraindikacijami za operacijo pa ta pristop predstavlja enakovredno alternativo kirurgiji.

Revija ISIS - Februar 2012

Intrakavitarna sonda

3D konformna radioterapija in intenziteto modulirajoča radioterapija (IMRT) sta danes splošno sprejeti metodi zunanjega obsevanja (teleradioterapije) ginekoloških tumorjev. Brahiterapija pa v večini onkoloških centrov še vedno temelji na 2D-pristopu, ki uporablja sistem točk, opredeljenih na rentgenogramih medenice. Kljub bogatim izkušnjam, pridobljenim z 2D-metodo, pa obstaja strokovno soglasje, da je učinke obsevanja bolj utemeljeno povezovati z dozami v tkivnih volumnih kot v točkah. Poleg tega je ob odsotnosti prostorske informacije o legi tumorja in zdravih

Intersticijske Intrakavitarna igle sonda

Tumor

Tumor Predpisana doza

Intersticijske igle

Predpisana doza

Optimizacija porazdelitve doze pri brahiterapiji raka materničnega vratu. (A) Hipotetični brahiterapevtski plan, kakršnega bi dosegli s konvencionalno 2D-metodo načrtovanja, projiciran na magnetnoresonančne slike male medenice. Predpisana doza nepopolno obdaja tumor, obenem pa sega v sečni mehur in debelo črevo (rumeno). (B) 3D optimiziran plan. Prostorsko in časovno krmiljenje radioaktivnega vira, upoštevaje bolničine patoanatomske razmere, omogoča dobro pokritje tarčnega volumna s predpisano dozo, ki ne sega več v sečni mehur in črevo. V primerjavi s konvencionalnim, je od 3D optimiziranega pristopa pričakovati višjo verjetnost ozdravitve brez zapletov zdravljenja.

Medicina tkiv smiselna optimizacija dozne porazdelitve pri 2D-brahiterapiji močno omejena.

Na Oddelku za brahiterapijo Onkološkega inštituta Ljubljana smo leta 2006 v rutino uvedli 3D-brahiterapijo raka vratu maternice na podlagi MR-slikanja. MR-slike medenice z vstavljenimi aplikatorji ob uporabi računalniškega planirnega sistema omogočajo opredelitev tumorja in zdravih tkiv, kar služi kot podlaga za 3D-rekonstrukcijo »virtualne bolnice«. Računalniška tehnologija in naprave za naknadno polnjenje z radioaktivnimi viri majhnih dimenzij (192Ir) omogočajo krmiljenje položajev in časov zadrževanja radionuklida vzdolž kanalov aplikatorja. Ob upoštevanju individualnih patoanatomskih razmer je mogoče z optimizacijo doseči klinično pomembno povišanje doze v tumorju, ne da bi presegli toleranco zdravih tkiv (1) (slika), kar se odraža v obetavnih kliničnih rezultatih. V eni izmed največjih objavljenih raziskav je pred uvedbo konceptov 3D-brahiterapije raka materničnega vratu stopnja trajne kompletne remisije pri tumorjih, večjih od 5 cm, znašala 71 odstotkov, v obdobju sistematičnega izvajanja 3D-brahiterapije pa 90 odstotkov (p = 0,005). Z uvedbo 3D-pristopa je bilo pri bolnicah s tumorji, večjimi od 5 cm, opaziti tudi statistično značilno izboljšanje celokupnega preživetja iz 28 na 58 odstotkov (p = 0,03). Ob tem se je stopnja resnih gastrointestinalnih in urinarnih poznih zapletov zdravljenja znižala z 10 na 2 odstotka (2).

Onkološki inštitut Ljubljana sodi med ustanove, ki tvorijo jedro »mednarodne mreže za 3D ginekološko brahiterapijo«. Z dejavnim in prepoznavnim vključevanjem naših strokovnjakov v evropske in transatlantske raziskovalne projekte zagotavljamo stik z novimi znanstvenimi spoznanji in tehnološkimi rešitvami na tem področju. Naš oddelek za brahiterapijo velja za referenčni center za izobraževanje strokovnega kadra iz drugih držav, naši zaposleni pa kot učitelji sodelujejo v številnih periodičnih in sporadičnih mednarodnih učnih delavnicah in tečajih, vključno s šolo evropske zveze za radioterapijo (angl. European society for therapeutic radiation oncology, ESTRO).

Tečaj, ki je 15. in 16. decembra potekal na našem inštitutu, je udeležencem omogočil intenziven študij teoretičnih in praktičnih vsebin s področja moderne 3D ginekološke brahiterapije. Od danskih in slovenskih strokovnjakov (Kari Tanderup, Jacob Lindegaard in Primož Petrič) so se poučili o principih uporabe MR in CT v brahiterapiji, načrtovanju in tehniki vstavitve modernih aplikatorjev, podrobnostih konturiranja tumorja in zdravih tkiv ter o optimizaciji dozne porazdelitve. Poudarek prireditve je bil na praktičnih delavnicah, ki so udeležencem omogočile vadbo na realnih primerih iz klinične prakse. Video prikaz zdravljenja konkretne bolnice in obisk našega oddelka sta strokovno vsebino tečaja učinkovito zaokrožila in udeležencem omogočila vpogled v tehnološko zahtevno organizacijo uspešnega brahiterapevtskega centra. Sodeč po zelo pozitivnih odzivih udeležencev in glede na veliko zanimanje v mednarodni radioterapevtski skupnosti (naslednji udeleženci že »stojijo v vrsti«) bo omenjeni tečaj po vsem sodeč postal periodična prireditev, ki bo potekala izmenjaje v Aarhusu in Ljubljani. Literatura:

1. Petrič P, Hudej R, Šegedin B, Zobec Logar HB. MRI assisted treatment planning improves the DVH parameters in cervix cancer brachytherapy. Radiother. oncol. 2011; 99, suppl. 1: S264–S265.

2. Pötter R, Dimopoulos J, Georg P, et al. Clinical impact of MRI assisted dose volume adaptation and dose escalation in brachytherapy of locally advanced cervix cancer. Radiother Oncol. 2007 May; 83: 148–155.

Izjava o konfliktu interesov Mag. Primož Petrič, dr. med., avtor prispevka »Mednarodni tečaj iz 3D-brahiterapije na Onkološkem inštitutu Ljubljana«, izjavljam, da sem prispevek napisal na lastno pobudo, neodvisno, brez vednosti podjetja Varian medical systems in da ne vsebuje reklamnih sporočil, ki bi se nanašala na proizvode tega podjetja. Prispevek ponuja oris znanstveno potrjene radioterapevtske tehnike in poročilo s prireditve.

Novosti o kaheksiji Nada Rotovnik Kozjek, Katja Kogovšek

V Milanu je med 8. in 10. decembrom 2011 potekala 6. konferenca o kaheksiji. Relativno mlado področje medicine in znanosti, ki ga zaseda znanje o kaheksiji, je iz leta v leto širše in se vpleta v praktično vsa področja medicine, ki obravnavajo bolnike s stresno presnovo. V prvi vrsti so to kronični bolniki, ki jih v žargonu pogosto imenujemo »internistični«. Vendar kahektične presnovne spremembe ne spremljajo le kroničnih bolezni. Sprožijo se pri številnih kirurških bolnikih in bolnikih, zdravljenih na intenzivnih oddelkih, ter pogosto vplivajo na slabši izhod zdravljenja. Zato potekajo številne raziskave, ki že sedaj omogočajo boljše razumevanje same patofiziologije kaheksije ter tudi posegajo po možnih prijemališčih zdravljenja oz. preprečevanja teh razdiralnih presnovnih sprememb. Raziskovalci,

tako temeljni kot klinični, so zbrani v svetovnem Združenju za sarkopenijo, kaheksijo in stanja telesnega propadanja (Society on Sarcopenia, Cachexia and Wasting Disorders). Združenje je v lanskem letu začelo izdajati istoimensko revijo, več podatkov pa najdete na spletnem portalu www.cachexia.org.

Na letošnji konferenci smo bili seznanjeni z novimi odkritji spremenjenih presnovnih poti, v katere posega kaheksija, z dilemo poimenovanja patofiziološko različnih stanj, kot sta sarkopenija in kaheksija, ter z novejšimi terapevtskimi možnostmi. V uvodnih predavanjih so bila na konferenci v obliki plenarnih predavanj predstavljena najnovejša spoznanja o temeljnih kahektičnih presnovnih spremembah. Revija ISIS - Februar 2012

Medicina Joseph Argiles, biokemik iz Barcelone, je kaheksijo predstavil kot »zapravljiv« energetski sindrom. Energetska presnova je manj učinkovita na tkivni kot tudi interorganski ravni. Pospešeni so mehanizmi termogeneze, ki so značilni za rjavo maščevje (t.i. futilni ciklus), in glukoneogeneze, ki je del katabolnega odziva na kronično vnetje in poteka kljub zadostnemu vnosu glukoze in drugih energetskih hranil ter prispeva k dnevni energetski izgubi tudi do 300 kcal. Organizem se pri kroničnem vnetju torej ves čas obnaša, kot da bi akutno stradal, in pospešeno tvori glukozo za potrebe hitro delečih se celic, zlasti imunocitov. Povečana je tudi ekspresija odklopitvenih beljakovin (uncoupling proteins – UCP), kar pripomore k disfunkciji mitohondrijev in moteni sintezi ATP. Sinteza ATP je motena tudi na ravni Krebsovega ciklusa. Tako so pri kaheksiji preko različnih presnovnih poti aktivirani energetsko potratni mehanizmi, ki prispevajo k telesnemu propadanju in izgubi tako puste telesne mase, predvsem mišične, kot maščevja. Predstavljeni mehanizmi tudi pojasnjujejo zvišano porabo energije v mirovanju (REE) pri kaheksiji kljub zmanjšani masi mišičnine. Telesno propadanje in slabša energetska učinkovitost seveda prizadene tudi vitalne organe, zlasti »mišične«, kot je srce. Delovanje sarkomer je tako moteno na strukturni in funkcionalni ravni in vodi do srčnega popuščanja. Tako na primer vnetne bolezni, kot je rak, preko katabolne kahektogene nastavitve presnove vodijo remodeliranja kardiocitov in srčnega popuščanja, ki ga še pospeši katabolni vpliv specifičnega zdravljenja (kemoterapija, obsevanje) ter njihovi toksični učinki. Ta in druga novejša razumevanja presnovnih sprememb kažejo tudi na nova prijemališča pri terapiji kroničnih bolezni.

Florian Strasser iz St. Gallena je predstavil že praktično uporabo sintetičnega analoga grelina, ki vpliva na vnos hrane, energetsko presnovo in delovanje prebavil. Pri paliativnih rakastih bolnikih ga uporabljajo v odmerku 2–8 mikrog/kg sc. v obdobju šestih tednov in ugotavljajo boljši apetit, izboljšanje počutja in večjo mišično moč.

Ravno mišicam, njihovemu propadanju in vplivu sarkopenije na izhod zdravljenja kroničnih boleznih je bilo namenjeno še nekaj uvodnih predavanj. Willam Evans, tudi prvi avtor dogovorne opredelitve kaheksije iz leta 2008, je prikazal, da že 10-dnevno ležanje povzroči nižjo sintezo mišičnih proteinov, povečano občutljivost mišic za razgraditveni učinek kortizola, poveča se rezistenca na insulin, zmanjša oksidacija maščobnih kislin, mišična moč in kostna gostota. Mladi ljudje naj bi ob tem izgubili okoli 2 odstotka mišične mase, bolniki pa kar do 9 odstotkov, ob tem pa naj bi se stopnja proteinske sinteze zmanjšala tudi do kar 44 odstotkov. Bolnika, zlasti starejšega, 10-dnevno ležanje postara kar za 15 let! K dodatnemu propadanju mišic vodi še prenizek beljakovinski vnos in že za zdrave naj bi bil danes priporočeni (RDA) vnos beljakovin 0,8 g/kg telesne mase prenizek. Razvije se proteinsko-energetska podhranjenost (PEM), ki po podatkih več raziskav neposredno pripomore k slabšemu izhodu zdravljenja, relativno tveganje hospitalne smrtnosti se poveča za 8,0-krat; 90-dnevna smrtnost pa za 2,9-krat. 74

Revija ISIS - Februar 2012

Negativni vpliv ležanja na mišično propadanje pa bistveno omili že 15 minut hoje na dan, pomagalo naj bi zvišanje proteinskega vnosa na 1,4 g/kg telesne teže, in to predvsem v obliki esencialnih aminokislin (EAA). Te ugotovitve je v kasnejšem predavanju potrdil tudi kardiolog Stephan von Haehling, ki je predstavil prehransko kontrolo mišičnega propadanja z EAA. Njihova uporaba naj bi zmanjšala mitohondrijsko disfunkcijo, izboljšala tvorbo ATP, stimulirala izgradnjo beljakovin in ne nazadnje preko zvišanja števila mitohondrijev, kar omogoča pospešeno oksidativno fosforilacijo, tudi boljšo telesno aktivnost. Pripomogla naj bi tudi k manjši izraženosti insulinske rezistence in izboljšala utilizacijo drugih presnovnih substratov (hranil). Dodatno je bila omenjena β2 adrenergična stimulacija skeletne mišičnine (v kombinacijo z antagonistom β1 za izključitev učinka na srčno mišičnino) kot možnost inhibicije razgradnje mišičnine in stimulacije izgradnje. Ob tem se seveda marsikdo vpraša, koliko je EAA v naši vsakodnevni prehrani. Za občutek: v zrezku, ki tehta 115 g, je okoli 30 g aminokislin in 12 g EAA. Tudi sicer je bilo mišično propadanje prikazano na vseh ravneh, lahko bi rekli do genov, in v številnih kliničnih stanjih. Zelo dober model negativnega vpliva stresne presnove na mišice je na primer pojav mišične oslabelosti v enotah intenzivne terapije (različni avtorji ga različno poimenujejo, od miopatije, mionevropatije do polinevropatije kritično bolnega), ki ga je prof. Larsson z uppsalske univerze pojasnil kot zagotovo miopatijo, pri kateri se propadanje sarkomer začne z izgubo miozinskih filamentov, ki jim nato sledijo še aktinski. Kot možno metodo dokazovanja izgube miozina je predlagal merjenje te beljakovine v urinu. Omenil je na toploto odporne beljakovine (heat shock proteins – HSP) kot pomembno prijemališče za preprečevanje degeneracije mišičnine pri kritično bolnih. Zmanjšana ekspresija le-teh naj bi povzročila t.i. mehansko utišanje (mechanical silencing), kar vodi v izgubo miozina in miopatijo. Drugi presnovni substrati, ki vodijo v omenjeno miopatijo, so še oksidativni stres, beljakovinski šaperoni (chaperons), MuRF 1/2.

Druga entiteta, ki poslabša izhod zdravljenja kateregakoli vzroka za kaheksijo, je znotrajvlakenska infiltracija sarkomer z maščobo. Prof. Goodpaster s pittsburške univerze je dokazal, da je tovrstna infiltracija neposredno povezana z zmanjšano mišično funkcijo, kar se pokaže pred evidentno izgubo same mišičnine. Večkrat je bila v tem kontekstu omenjena primerjava med dvema vrstama gojene govedine: japonsko kobe in belgijsko. Prva je v primerjavi z drugo med sladokusci veliko bolj cenjena zaradi svoje mehkosti, fine prepredenosti z maščobo in naj bi se zaradi tega topila v ustih. V realnem, z znanostjo podprtem svetu pa vemo, da ravno ta infiltracija maščobe znotraj (ne med) mišičnih vlaken povzroči krhkost in s tem poslabša funkcijo mišic ter vodi v padce, poslabša izid zdravljenja. To temo smo v soočenju med Kennethom Fearonom (kirurg) in Johnom Morleyem (geriater) med salvami smeha spoznali tudi preko temperamentne predstavitve prednosti mišic in/ali maščevja ter se hkrati seznanili s fenotipom obeh vrst govedine.

Medicina Kahektične presnovne spremembe Spremembe presnove

Motnje hranjenja

povečana bazalna poraba energije: --↓energetskih procesov - odkloptiveni mehanizmi

Ogljikovi hidrati Aktivacija glukoznih prenašalcev GLUT*1 in GLUT*3 Povečana ekspresija heksokinaze 2 Motena sinteza glikogena Povečana glukoneogeneza iz laktata, alanina in glicerola (Corijev ciklus) Povečana skupna tvorba glukoze Inzulinska rezistenca v tkivih odvisnih od inzulina Zmanjšana toleranca za glukozo

Maščevje Zmanjšanje maščevja in zalog v mišičju Povečana lipoliza in motena oksidacija maščobnih kislin Povečan obrat maščobnih kislin in glicerola Povečana lipoliza zaradi vpliva tumorskih celic Povečana lipogeneza v jetrih Hiperlipidemija Povečana termogeneza v rjavem maščevju

anoreksija hitra sitost

Beljakovine Sinteza mišičnih proteinov nespremenjena ali zmanjšana Razgradnja mišičnih proteinov nespremenjena ali povečana Zmanjšan privzem aminokislin v mišice Povečana sinteza proteinov akutne faze v jetrih Povečan obrat telesnih proteinov Sprememba aminokislinskega proﬁla v plazmi Razgradnja beljakovin zaradi vpliva tumorskih celic

*GLUT 1, GLUT 2 - transportna receptorja za glukozo Kahetične spremebe presnove (vir: Delano MJ, Moldawer LL. The Origins of Cachexia in Acute and Chronic Inflammatory Diseases. Nutr Clin Pract 2006; 21: 68–81. ) Intenzivnost konference se ni odražala samo v prisotnosti visokih predavateljev iz znamenitih ustanov po svetu, pač pa tudi v natrpanosti urnika s perečimi temami. Interaktivni seminarji so potekali celo med obroki – navsezgodaj ob 7. uri zjutraj pri zajtrku in ob zasluženem kosilu.

Najbolj pereča od vseh tem je bila najverjetneje tista o sarkopeniji. V zadnjih dveh letih smo bili priče petim soglasjem različnih organizacij, ki opredeljujejo sarkopenijo. Vsako od njih ima svoje prednosti in slabosti, vsa pa se strinjajo, da gre za samostojno danost, ločeno od kaheksije. Sarkopenija je s starostjo povezana izguba mišične mase, ki se zelo odraža z izgubo telesne funkcije. Izguba telesne funkcije pri starostniku je posledica kompleksnih presnovnih sprememb v telesu – poleg sarkopenije še infiltracija mišičnih vlaken z maščobo, pojav inzulinske rezistence tkiv, spremenjeno razmerje simpatiko-/parasimpatikotonusa itn. Ker je sarkopenijo praktično nemogoče razdeliti na še fiziološko in patološko obliko, ki spremlja kaheksijo, se nekateri ogrevajo, da bi v primerih patološke komponente uvedli nov pojem: miopenijo.

Stadiji rakaste kaheksije (vir: Fearon K, Strasser F, Anker SD, Bosaeus I, Bruera E, Fainsinger RL, et al. Definition and classification of cancer cachexia: an international consensus. Lancet Oncol 2011; 12: 489-95.) Dr. Morley, dr. Harris in drugi so poudarili pomen vadbe proti uporu (rezistenčna vadba) pri starostniku, saj tovrstna vadba vsaj dvakrat tedensko dokazano pomembno zmanjšuje obolevnost in izboljšuje performans in počutje. Ponovno so izpostavili zadosten vnos beljakovin pri sarkopeniji, še zlasti EAA.

Analogno s srčno mišičnino tudi v kontekstu skeletne mišičnine raziskujejo možnosti povečanja občutljivosti sarkomere na kalcij. Dr. Malik s kalifornijske univerze se ukvarja z raziskovanjem aktivatorjev troponina na skeletni mišici. Dokazal je, da troponinski aktivatorji povečajo občutljivost sarkomere na kalcij in s tem povečajo napetost v hitrih vlaknih skeletne mišičnine. Možnost uporabe napoveduje pri zdravljenju amiotrofične lateralne skleroze. Sklop predavanj se je dotaknil tudi presnovnih poti, ki potekajo specifično pri rakasti kaheksiji. Poleg odkritij od tumorja sproženih presnovnih poti, ki vodijo v povečano razgradnjo in zmanjšano izgradnjo beljakovin v skeletni mišičnini – ubikvitin protesomska pot, NF-kB pot, FoxO pot, smo poslušali o novih potencialnih presnovnih poteh. Prof. Herzog s sydneyjske univerze je govoril o presnovnih poteh v povezavi z nevropeptidom Y, dr. Asakawa s kagoshimske univerze pa je govoril o

Revija ISIS - Februar 2012

Medicina parathormon podobni beljakovini (PTH related protein – PTHrP) kot provnetni beljakovini, ki jo sproščajo tumorske celice.

Zdravljenje kaheksije ima več različnih prijemališč. Že raziskava PROactive (Lancet 2005) je prvič dokazala, da povišana telesna teža ob pojavu kroničnega obolenja ni povezana s povečano smrtnostjo. Raziskava ACT-ONE s prof. Coatsom z norviške univerze na čelu proučuje peto generacijo beta zaviralcev simpatikusa. POWER je raziskava o preventivi in zdravljenju propadanja mišičnine pri bolnikih z rakom, ki jo izvaja skupina prof. Steinerja in vključuje tudi selektivne modulatorje androgenih receptorjev (SARM). Kot mediator pri signalizaciji sitosti s protivnetnim delovanjem je grelin že več kot desetletje tarča mnogih raziskav. Ena od večjih je v tem trenutku raziskava ROMANA, ki vključuje več kot 90 centrov iz 15 držav sveta. Proučuje učinke anamorelina, analoga grelina in njegovih pozitivnih učinkov. Ne nazadnje ne smemo pozabiti raziskav, ki potekajo v državah daljnega vzhoda, kjer ima tradicionalna medicina še vedno veliko veljavo. Na konferenci so bile predstavljene raziskave, s katerimi so predvsem Japonci in Tajvanci dokazovali pozitivne

anabolne in protivnetne učinke gingsenga, gobe maitake, Vietnamci učinke rastline Panax vietnamensis in juhe iz črnih kokoši.

Konferenco je spremljala tudi obsežna predstavitev plakatov, kar je samo po sebi dokaz, da gre za vročo raziskovalno temo. Vsekakor pa se marsikomu ob prebiranju tega zapisa utrne misel, komu je konferenca o kaheksiji pravzaprav namenjena. Odgovor je relativno preprost. Ob obnovitvenem tečaju temeljnih patofizioloških molekularnih dogajanj vam bodo znanja o telesnem propadanju, sarkopeniji in kaheksiji ponudila pogled na bolnikove težave skozi presnovno okno. Številni simptomi in znaki kroničnih bolezni, ki jih sicer težko povežemo z rezultati grobih diagnostičnih metod, se vam bodo prikazali v novi luči. Še več, vedeli boste, komu hujšanje koristi in da je za večino kroničnih bolnikov prognostično ugoden indeks telesne mase tudi 30 ali celo več. Ob tem boste bolje razumeli tudi Hipokrata, ki je hrano, že pred davnimi tisočletji, opredelil kot osnovno presnovno podporo in terapijo ter poslal bolnika na kondicijski trening pred predvidenim elektivnim zdravljenjem ali pa kar tako. Za boljše zdravje in/ali bolj kakovostno življenje z boleznijo.

Tečaj za učitelje družinske medicine Zalika Klemenc Ketiš, Marija Petek Šter

V Lizboni je od 2. do 4. decembra 2011 potekal tretji del mednarodnega tečaja za učitelje družinske medicine, ki sva se ga kot udeleženki udeležili doc. dr. Zalika Klemenc Ketiš in doc. dr. Marija Petek Šter, kot učitelj pa prof. dr. Igor Švab. Tečaj je del mednarodnega programa projektov Leonardo da Vinci in nosi naslov »Framework for Continuing Educational Development of Trainers in General Practice in Europe«. Vodja projekta je poljski College of Family Physicians, koordinator pa poljska organizacija Health and Management. Ostali parternji projekta so EURACT, danski College of General Practitioners, grška Association of General Practitioners, portugalska Association of General Practitioners,

turška Assocition of Family Physicians in slovenski Zavod za razvoj družinske medicine. V sklopu projekta je bilo razvito ogrodje in program izobraževanj za učitelje družinske medicine, ki poteka na treh ravneh: tečaj za učitelje začetnike, nadaljevalni tečaj za izkušene učitelje ter izpopolnjevalni tečaj za strokovnjake na področju izobraževanja v družinski medicini.Tokratni tečaj je bil na tretji ravni in je bil namenjen izkušenim učiteljem ter bodočim pripravljavcem programov in vodjem izobraževanj. Po opravljenem tečaju bodo udeleženci prejeli naziv »experteducator«.

Tretja raven tečaja je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je potekal v Lizboni, drugi pa bo potekal junija naslednje leto v Faru na Portugalskem. Večina tečaja temelji na individualnem delu, ki ga usmerja vsak posamezen mentor udeleženca. Udeleženci smo del svojih nalog morali opraviti že pred začetkom tečaja, saj smo morali določiti izobraževalne potrebe mentorjev in učiteljev družinske medicine v svoji državi in pripraviti načrt intervencije. Prav tako smo se morali zazreti vase in pripraviti osebni načrt izobraževanja na področju poučevanja družinske medicine. Udeleženci tečaja za učitelje družinske medicine v Lizboni decembra 2011.

Revija ISIS - Februar 2012

Medicina Tudi na samem tečaju smo veliko dela opravili v skupinah, pa tudi individualno. Za razliko od ostalih tečajev smo morali pokazati veliko mero samoiniciativnosti, saj so bili vodje skupin le opazovalci, člani skupine pa smo se morali sami dogovoriti za vodjo skupine, za časovni okvir in za potek dela. Namen prvega dela tečaja v Lizboni je bil priprava modula s področja predhodne prepoznave izobraževalnih potreb, ki smo ga ob koncu prvega dela tečaja plenarno predstavili učiteljem tečaja in drugim udeležencem. Udeleženki iz Slovenije sva predstavili dva izobraževalna projekta: projekt Učenje in ocenjevanje zgodnjega stika z bolnikom in projekt Učenje in ocenjevanje strukturirane, na kliničnem primeru temelječe, razprave s študentom. Zgodnji stik z bolnikom je bil s predmetom »Sporazumevanje« uveden v program študija splošne in dentalne medicine v študijskem letu 2009/2010. Predmet je bil s strani študentov in učiteljev dobro sprejet ter ocenjen kot zelo potreben. Učitelji pa se zavedamo, da je potrebno poskrbeti za usposobljene učitelje in mentorje ter program izobraževanja stalno dopolnjevati in izboljševati, da bi v kar največji meri dosegli zastavljene učne cilje, ki so: študente naučiti osnov medicinske psihologije, jih naučiti osnovnih pravil sporazumevanja z zdravim človekom in bolnikom ter pravil, ki veljajo za sporazumevanje v skupini, ter študentom pomagati razumeti, da so dobri medsebojni odnosi med bolnikom in zdravnikom ključni za uspešno obravnavo

bolnika. Pričakovani rezultat projekta je delavnica za učitelje o poučevanju zgodnjega stika z bolnikom in dopolnitev programa izobraževanja, upoštevajoč izkušnje kolegov iz tujine in odzive, ki smo jih prejeli ob predstavitvi našega dela. Odločitev za pripravo projekta o učenju in ocenjevanja strukturirane, na kliničnem primeru temelječe, razprave s študentom je temeljila na določitvi izobraževalnih potreb mentorjev družinske medicine. Le-ti v svojih ambulantah pri poučevanju študentov uporabljajo metodo ena na ena, enega od bistvenih delov pa predstavljajo pogovori oz. razprave o kliničnih primerih. Priporočljivo je, da so te razprave strukturirane po vnaprej določenem vzorcu, kar mentorju omogoča natančno in celostno vodenje pogovora, študentu pa je tak način pogovora o bolnikih lažji in bolj didaktičen. Pričakovani rezultat projekta je priprava materialov in izvedba delavnice na to temo.

V naslednjih šestih mesecih do drugega dela tečaja v Faru naju čaka kar precej vmesnega individualnega dela. Pripraviti morava gradivo za modul ter izvesti in ovrednotiti pilotno izvedbo modula. Pri delu nama stojita ob stani najina mentorja (prof. dr. Igor Švab in prof. dr. Janko Kersnik), s katerima se bova redno sestajali in poročali o napredku. Ob zaključku izobraževanja mora vsak od udeležencev poročilo o izobraževalnem projektu, vključno z vsemi materiali in poročilom o pilotni izvedbi (približno 8000 besed), ter svoj projekt predstaviti vodjem tečaja.

Srečanje z multiplo sklerozo Jožef Magdič

V Mariboru je 25. novembra 2011 potekalo strokovno srečanje o multipli sklerozi. Bolezen je v zadnjih 15 letih zaradi boljših diagnostičnih možnosti vse bolje prepoznana, zaradi različnih zdravil, ki vplivajo na potek bolezni, pa je postala obravnava bolnikov kompleksnejša. Posameznega bolnika je potrebno spremljati od prvega kliničnega dogodka oz. manifestacije bolezni, saj poteka bolezni, ki najpogosteje prizadene mlade ljudi in lahko vodi v prezgodnjo invalidnost, ni možno natančno predvideti. Z dokazi je podprto načelo, da zgodnje zdravljenje z imunomodulatornimi zdravili pomembno upočasni ali prepreči napredovanje invalidnosti. Različni simptomi in znaki bolezni in različna zdravila z različnimi stranskimi učinki zahtevajo danes od nevrologa poglobljeno znanje in timsko obravnavo. Dosedanja manjša in bolj usmerjena strokovna srečanja na temo multiple skleroze smo zato z dobrim sodelovanjem strokovnjakov Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Oddelka za nevrološke bolezni UKC Maribor nadgradili z organizacijo širšega srečanja, ki so se ga udeležili tudi povabljeni tuji predavatelji. Enodnevno srečanje je tako bilo namenjeno nevrologom, fiziatrom, radiologom in družinskim zdravnikom, specializantom navedenih strok, zdravstveni negi in fizioterapevtom. Zanos in

prizadevanja organizatorjev so bili nagrajeni s polno predavalnico. V programu smo zajeli novosti v diagnostičnih kriterijih za multiplo sklerozo, povzeli lastne izkušnje z imunomodulatornimi zdravili prvega in drugega reda ter imunoglobulini po porodu, pri simptomatskem zdravljenju pa je bil poudarek na obvladovanju utrudljivosti in motenj mokrenja ter lajšanju motenj hoje z dalfampridinom. Predstavljeni so bili tudi temelji in cilji delovanja združenja bolnikov z multiplo sklerozo. Razvoj diagnostičnih kriterijev za multiplo sklerozo skozi čas in lani posodobljene McDonaldove diagnostične kriterije je predstavil asist. Jožef Magdič in povzel, da je zadnja različica teh kriterijev enostavnejša za uporabo, še vedno pa dovolj občutljiva in natančna. Še večji pomen v diagnostiki je dobila MR-tomografija, kjer je sedaj možno že z eno samo preiskavo ob prvem kliničnem dogodku zadostiti kriterijem razsoja v času in prostoru. Na drugi strani je zmanjšan pomen likvorske diagnostike in nevrofizioloških preiskav v diagnostiki recidivno remitentne multiple skleroze. Doc. dr. Karl Vass z Dunaja je predstavil dokaze iz preteklih raziskav, da je potrebno bolezen zdraviti čim prej, saj je tudi od tega odvisno, kakšna bo stopnja prizadetosti ali invalidnosti bolnika po desetih letih in več. Vpliv na vnetne procese je pri

Revija ISIS - Februar 2012

Medicina trenutno razpoložljivih zdravilih večji kot zaviranje nevrodegeneracije. Ta je bodisi posledica vnetja ali vzporedno potekajoč proces in je na dolgi rok glavni vzrok za invalidnost. Težave in neželene učinke pri delovanju interferonov je povzel doc. dr. Uroš Rot in poudaril, da nevtralizirajoča protitelesa preprečijo učinkovitost interferona beta, zaradi česar je potrebno zdravljenje z le-tem ukiniti. To je podkrepil tudi s svojimi bogatimi raziskovalnimi izkušnjami. Zdravljenje z natalizumabom kot zdravilom drugega reda je predstavila doc. dr. Tanja Hojs Fabjan in pokazala, da je, kljub možnim redkim in resnim zapletom zdravljenja, s tem zdravilom dobro obvladovati bolezen pri bolnikih, kjer zdravila prvega reda niso bila dovolj učinkovita. Pojasnila je, da je pojav progresivne multifokalne levkoencefalopatije pri zdravljenju z natalizumabom pogostejši pri bolnikih, ki so predhodno bili zdravljeni s citostatiki, so prekuženi z virusom JC in prejemajo natalizumab dlje časa.

Velik napredek v zdravljenju bolezni pomenijo prihajajoča peroralna zdravila za multiplo sklerozo. Rezultate raziskav in nekaj lastnih izkušenj s fingolimodom kot prvim izmed teh zdravil je pokazal prof. dr. Hans-Peter Hartung iz Dortmunda, ki spada med vodilne svetovne raziskovalce na področju multiple skleroze. Fingolimod ponuja povsem nov princip delovanja s selektivno imunosupresijo in se z zgodnjim varnostnim profilom, praktičnostjo in učinkovitostjo v ZDA uvršča med zdravila prvega reda, v Evropi pa med zdravila drugega reda. Zdravilo je zaenkrat v postopku razvrstitve na listo zdravil ZZZS in ga glede na to, da je prvo peroralno zdravilo, že pričakujejo tako strokovnjaki kot bolniki. Pregled ostalih zdravil, ki so na obzorju in v različnih fazah kliničnega preizkušanja, je podala doc. dr. Saša Šega Jazbec, ki je poudarila, da so nekatera od teh zdravil obetajoča predvsem zaradi manj neželenih učinkov in primerljive učinkovitosti s trenutno razpoložljivimi zdravili. Podlago in izkušnje zdravljenja s citostatikom mitoksantronom je predstavila asist. mag. Alenka Horvat Ledinek. Pri večini od doslej zdravljenih več kot 170 bolnikov z multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki je šlo za sekundarno napredujočo obliko bolezni, v manjši meri pa je bilo zdravljenje uporabljeno kot induktivno pri recidivno-remitentni multipli sklerozi. V opazovalni skupini bolnikov je bilo sicer veliko prehodnih neželenih učinkov, dolgotrajnih pa k sreči malo. Predvsem prinaša to zdravilo večje tveganje za kardiomiopatijo in akutno levkemijo, slednjo lahko tudi z latenco več let. Ostali citostatiki, predvsem peroralni, kot so ciklofosfamid, azatioprin in metotreksat, se zaenkrat niso izkazali kot zelo učinkovoti pri zdravljenju multiple skleroze in se zato uporabljajo redko.

Priporočila in pregled doslej zdravljenih bolnic z multiplo sklerozo v poporodnem obdobju z imunoglobulini je podala asist. Lidija Žitnik, gre pa za zdravljenje bolnic, ki so zaradi nosečnosti in dojenja prekinile z imunomodulatornim zdravljenjem. Namen je predvsem preprečitev zagonov bolezni v poporodnem obdobju, zato se intravenski imunoglobulini uporabljajo od poroda pa do 6. meseca po njem, nakar se priporoča prehod nazaj na imunomodulatorno zdravljenje. Dopoldanski sklop predavanj smo 78

Revija ISIS - Februar 2012

zaključili s predavanjem prim. dr. Ulfa Baumhackla z Dunaja, ki je govoril o simptomatskem zdravljenju z dalfampridinom, ki lahko pri skoraj polovici bolnikov izboljša hojo in velja torej za simptomatsko zdravilo. Zdravilo izboljša prenos akcijskega potenciala preko demielinizacijske lezije in ga bomo imeli v kratkem možnost preizkusiti pri določenih bolnikih tudi pri nas.

V popoldanskem sklopu smo obravnavali problem utrudljivosti pri bolnikih z multiplo sklerozo, kjer sta asist. mag. Alenka Horvat Ledinek in mag. Jelka Janša orisali velikost problema, pojavnost in možne načine obvladovanja. Pomen spremljanja in obvladovanja motenj mokrenja pri bolnikih z multiplo sklerozo je predstavila Anita Pirečnik Noč. Prikazala je rezultate raziskav na Nevrološki kliniki v Ljubljani in Oddelku za nevrološke bolezni v Mariboru, kjer je motnje mokrenja navajalo od 42 do 79 odstotkov bolnikov, pogosteje in v težji obliki tisti z večjo prizadetostjo. Razprava je ponudila možnost za podrobnejša vprašanja, predvsem o novih zdravilih, tudi o pomenu odkrivanja nevtralizirajočih protiteles proti interferonom pri bolnikih, ki jih prejemajo že vrsto let in so klinično brez zagonov ali večje prizadetosti. Izrazila pa se je tudi potreba po večji aktivnosti oz. ustanovitvi centrov za multiplo sklerozo, kamor bi se posamezni nevrologi ali lečeči zdravniki lahko obrnili po nasvet ali mnenje, saj je obravnava teh bolnikov postala kompleksnejša, izkušnje z zdravili drugega reda pa so skoncentrirane na Nevrološko kliniko UKC Ljubljana in Oddelek za nevrološke bolezni UKC Maribor. Nevrološki konzilij v vsaki od teh ustanov bo odslej tudi prevzel nalogo dosedanje Komisije za imunomodulatorno zdravljenje pri bolnikih z multiplo sklerozo pri ZZZS, kjer je doslej potekalo odločanje o odobritvi tovrstnega zdravljenja. Ob srečanju je izšel tudi zbornik prispevkov kot priloga Medicinskih razgledov, ki ga je recenziral prof. dr. Anton Mesec. Ta je pred samim srečanjem v pozdravnem govoru tudi nagovoril udeležence. Generalni sponzor srečanja je bilo podjetje Biogen Idec, podjetji Novartis in Merck pa sta omogočili udeležbo dveh tujih predavateljev. Uspešno izvedeno srečanje je zagotovo potrditev, da je sodelovanje strokovnjakov na nacionalnem nivoju možno in učinkovito, zato se nadejamo, da bo postalo tradicionalno.

Medicina

BAHA-simpozij in prehojena pot v Sloveniji Janez Rebol

V UKC Maribor se je 12. oktobra odvijal simpozij o BAHAslušnih pripomočkih. BAHA je kratica za bone anchored hearing aid – kostno vsidrani slušni pripomoček (slika 1). Gre za napravo, ki omogoča zaznavanje zvoka preko kosti. Uporablja se pri prevodni ali kombinirani naglušnosti, kjer bolniki ne morejo uporabljati konvencionalnih slušnih aparatov. Indikacije so atrezija sluhovodov, stanja po operacijah zaradi kroničnega otitisa, enostranska gluhost in naglušnost pri sindromih. Srečanje je potekalo pod naslovom »Experience the journey of successful BAHA treatment«. Finančno sta ga podprla UKC Maribor in podjetje Cochlear, ki je vodeči proizvajalec tovrstnih naprav na svetu. Udeleženci simpozija, ki so prišli iz 15 evropskih držav in dve gostji celo iz Avstralije, so lahko spoznali prihajajoče novosti na področju kostno usidranih slušnih pripomočkov, slišali predavanja o indikacijah za BAHA, kirurgiji in možnih zapletih, nastavitvah BAHA in rezultatih rehabilitacije sluha z BAHA-slušnim pripomočkom (slika 2). S svojim prispevkom je simpozij obogatil gospod Rom Mendel iz Švedske, ki vodi proizvodnjo in prodajo BAHA. Razvoj na področju kostnega prevajanja in pripomočkov za kostno prevajanje je v zadnjem času skokovit. Problem zmanjšanja procesorja vselej ni možen zaradi velikosti membrane, ki mora biti večja pri večji naglušnosti. Pri enostranski gluhosti pa lahko pričakujemo v prihodnosti manjši procesor, saj v tem primeru v višjih frekvencah ni potrebno večje ojačanje. Cilj je tudi, da bi s perkutanega načina stimulacije prešli na transkutanega z intaktno kožo v področju stimulacije. Problem predstavlja prenos signala in poraba energije. Vsekakor lahko pričakujemo različne sisteme stimulacije kostnega prevajanja zvoka pri različnih indikacijah v prihodnosti.

Slika 1. Deli kostno usidranega slušnega pripomočka (BAHA): implant, nosilec in procesor.

Gospa Margaret Price iz Velike Britanije, ki je inštruktorica kirurškega posega za BAHA, je znatno popestrila srečanje s svojimi bogatimi izkušnjami. Pomemben prispevek k prireditvi je dodal tudi kolega iz Poljske dr. Maciej Wrobel, ki je komentiral potek operacije v dvorani in sodeloval z dvema predavanjema. Z našega oddelka je veliko prispevala dr. Majda Spindler, ki je bila aktivna s predavanji s področja avdiologije in pri nastavitvi BAHA. Organizirali smo tri okrogle mize o izboru bolnikov oziroma indikacijah za BAHA, kirurgiji in zapletih ter nastavitvah BAHAsistemov. Na simpoziju so si udeleženci lahko v živo ogledali operacijo vstavitve BAHA, ki se je odvijala v operacijski sobi ORLoddelka. Predstavili smo tudi dve bolnici, ki že nosita BAHA. Udeleženci simpozija so jima zastavili veliko vprašanj. Predstavili smo tudi nastavitev pripomočka BAHA pri dveh bolnicah. Kolegi, ki se uvajajo v kirurgijo BAHA, so dan po simpoziju lahko izkoristili za učenje operativnega posega na modelih (slika 3).

Namen simpozija je bil prikazati celotno pot rehabilitacije z BAHA – od predstavitve bolniku, operacije in nato nastavitve ter spremljanja bolnikov. Z BAHA smo tudi mi prehodili svojo pot. Junija pred osmimi leti smo pri nas izvedli prvo takšno operacijo v Sloveniji. Z dr. Majdo Spindler, avdiologinjo na našem oddelku, sva ugotavljala, da obstajajo bolniki, ki bi jim rehabilitacija sluha z BAHA omogočila najboljšo rešitev. Leto pred tem sva z dr. Matjažem Krajncem iz Portoroža, ki sem ga navdušil za to problematiko, navezala stike s predstavniki podjetja Entific, ki je bilo naslednik podjetja Nobel Biocare. Slednje je nosilo ime še po ustanovitelju Alfredu Nobelu. Kostni vsadek je namreč narejen iz skoraj 100-odstotnega titanija, kar je zagotavljalo optimalne možnosti za osteointegracijo. Pri tem pride do popolnega

Slika 2. Udeleženci okrogle mize o indikacijah za BAHA iz Estonije, Češke, Litve, Poljske in Slovenije. Revija ISIS - Februar 2012

Medicina predvsem na področju kakovosti zvoka in vrste naglušnosti. Sedaj ponujajo tri naprave glede na težavnost naglušnosti. Pred dvema letoma so razvili nov sistem za vstavitev v kost, ki povzroča manj draženja kože, pa tudi osnovni model z digitalno tehnologijo (BP 100). Na mariborskem simpoziju so predstavili še močnejši model za srednje težke okvare sluha, prav tako z digitalno tehnologijo, in eden od naših bolnikov ga bo tudi nosil.

Slika 3. Vaja vstavitve BAHA-nosilca na modelu. zraščenja vsadka s kostjo brez formacije vmesnega vezivnega tkiva. Takšno stanje je pomembno za prenos zvoka z zunanjega procesorja na kost, pa tudi za stabilnost vsadka.

Leta 2002 sem se udeležil tečaja v Göteborgu na Švedskem, ki ga je vodil prof. Anders Tjelström. V toku tečaja sem mu imel priložnost asistirati pri operaciji. Poseg je bil takrat bistveno bolj zapleten, kot je sedaj, ko so ga precej poenostavili.

Prvi poseg smo napravili v splošni anesteziji pri mladostniku iz Postojne, ki je imel obojestransko atrezijo sluhovodov (nerazvite sluhovode). Vse življenje je nosil poseben aparat za kostno prevajanje, obod katerega je potekal preko glave, ga močno stiskal v predelu kosti za ušesom, pa tudi kakovost zvoka, ki ga je slišal, je bila skromna. Poseg je potekal brez težav. Po operaciji smo mlademu bolniku namestili slušni pripomoček in takoj je dvignil roko s prstom navzgor kot znamenje pozitivne spremembe. Kasneje je začel telefonirati tudi z mobilnim telefonom, česar prej ni mogel.

Nato smo v toku enega leta opravili še šest posegov z dobrimi rezultati. Šlo je za bolnike s stanji po radikalnih operacijah srednjega ušesa in občasnimi vnetji, ki niso omogočala nošenja navadnega slušnega aparata, in še za bolnico z obojestransko nerazvitimi sluhovodi. Novo metodo smo predstavili strokovni javnosti na slovenskem ORL-kongresu leta 2004 in v reviji Isis (1). Oddali smo vlogo na Republiški strokovni kolegij in nato še vlogo na Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje. Ves postopek priznanja in načrt financiranja nove metode v Sloveniji je trajal skoraj tri leta. Leta 2007 so nam odobrili 10 posegov letno. Po treh letih je bilo nekoliko težje spet začeti, vmesni čas sem izkoristil za obisk še enega nadaljevalnega tečaja v Göteborgu, ki ga je organiziral ponovno profesor Anders Tjelström.

Podjetje Entific je v tem času kupila družba Cochlear, ki je vodilni proizvajalec kohlearnih implantov (polžkovih vsadkov) na svetu. To je dalo BAHA nov zagon, saj je imel Cochlear veliko večje možnosti za tehnološki razvoj in trženje BAHA po svetu. Zgradili so novo zgradbo v okolici Göteborga, kjer proizvajajo BAHA, pred tem so delali v nekaj nadstropjih večje zgradbe v predmestju Göteborga. Kmalu so razvili nove pripomočke, ki so prinašali izboljšave 80

Revija ISIS - Februar 2012

V teh osmih letih smo v Mariboru operirali 50 bolnikov. Med operiranimi bolniki prevladujejo bolniki s kroničnim otitisom, atrezijo sluhovodov, Downovim sindromom in enostransko gluhostjo (2, 3). Slednja indikacija se je pojavila v zadnjih letih in bolniku omogoča, da sliši zvoke, ki prihajajo z njegove gluhe strani, v zdravem ušesu (4). Z doslej operiranimi bolniki z enostransko gluhostjo smo imeli zelo dobre izkušnje. Tudi sicer je le pri enem bolniku prišlo do zavrnitve vsadka, včasih se pri nekaterih srečujemo z vnetji kože, ki pa jih je z lokalno terapijo mogoče odpraviti (5). Svoje izkušnje prenašamo tudi v sosednje države. Pripravljali smo kolege s Hrvaške pred njihovo prvo BAHA-operacijo. Letos sem bil v Beogradu, kjer sem opravil operacijo in sodeloval na simpoziju ob začetku BAHA v Srbiji. Letos smo z ZZZS uspeli še v zadnji točki vpeljave BAHA v Slovenijo. Bolniki morajo po petih letih zamenjati stare pripomočke, ki jih seveda pritrdijo na že prej vstavljen nosilec. V letošnjem letu je stekla zamenjava pri bolnikih s starimi pripomočki in celoten projekt vpeljave BAHA v Slovenijo se je s tem zaključil. Problem predstavlja čakalna doba, ki nastaja, tako da je že v tem trenutku izpolnjena kvota bolnikov za naslednje leto.

Za nami je torej v zvezi z BAHA prehojena zahtevna in zanimiva pot, ki se bo glede na opravljeno, upam, uspešno nadaljevala tudi v prihodnje.

Izjava o konfliktu interesov Avtor prispevka »BAHA–simpozij in prehojena pot v Sloveniji« izjavljam, da sem prispevek napisal na lastno pobudo in v podjetju Cochlear nimam finančnih interesov. Literatura:

1. Rebol J. Kostno vsidrani slušni pripomoček (BAHA) v Sloveniji. Isis 2004; 13 (2): 60–1. 2. Proops DW. The Birmingham bone anchored hearing aid programe: surgical methods and complications. Journal of Laryngology and Otology 110 (Supl 21); 1996: 7–12.

3. Mac Namara M, Phillips D, Proops DW. The use of bone anchored hearing aids in chronic suppurative otitis media. Journal of Laryngology and Otology 110 (Suppl 21); 1996: 37–39. 4. Martin TP, Lowther R, Cooper H, Holder RL, Irving RM, Reid AP, Proops DW. The bone-anchored hearing aid in the rehabilitation of single-sided deafness: experience with 58 patients. Clin Otolaryngol. 2010 Aug; 35 (4): 284–90.

5. Wazen JJ, Young DL, Farrugia MC et al. Successes and and complications of the BAHA system. Otol & Neurotol 2008; 29: 1115– 9.

Medicina

Vroče teme v neonatologiji Klavdija Sukič

Od 4. do 6. decembra 2011 je v Washingtonu potekalo že 31. srečanje Vroče teme v neonatologiji (Hot Topics in Neonatology). Kongresa se je letos udeležilo okoli 1.100 udeležencev iz različnih držav sveta. Iz Slovenije smo na srečanju sodelovale Lilijana Kornhauser Cerar iz Porodnišnice Ljubljana, Andreja Škofljanec s Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo UKC v Ljubljani in Klavdija Sukič s Kliničnega oddelka za pediatrijo UKC Maribor, spremljala nas je predstavnica Abbott Laboratories Slovenija Neda Radolović.

Kongres sta s pozdravnima nagovoroma odprla dolgoletni organizator kongresa Jerold F. Lucey in njegov naslednik Jay Greenspan. Zelo pester znanstveni program so podajali svetovno znani strokovnjaki in izvrstni predavatelji. Anesteziologinja Mary Ellen McCann je predstavila pozne učinke anestezije pri dojenčkih: uvodoma je podala pregled dokazov o učinkih nekaterih anestetikov na strukturo nevronov in nevrokognitivne funkcije. Raziskave na živalskih modelih ugotavljajo povečano smrt živčnih celic in zaostanek v razvoju po splošni anesteziji, kar vzbuja skrb glede varnosti splošne anestezije pri novorojencih, saj je pri njih mnogo diagnostičnih in kirurških posegov opravljenih v splošni anesteziji. Predstavljena so bila tudi retrospektivna poročila, ki so ugotavljala povezavo med uporabo splošne anestezije pri otrocih, mlajših od 4 let, in pojavom učnih težav. V zaključku je bilo poudarjeno, da se nadaljuje z uporabo sedativov in anestetikov pri novorojencih, saj nimamo drugih alternativ za analgezijo in znižanje stresa med operacijo. Ob tem se kliniki morajo zavedati možnih posledic njihove uporabe.

Prednosti in kontroverznosti shranjevanja popkovnične krvi je prikazal Mervin Yoder. Dve predavanji (Gauthama Suresha in Simona Tullocha) sta bili posvečeni vrednotenju in novejšim možnostim zdravljenja neonatalne hiperbilirubinemije, ki je eden izmed najpogostejših pojavov pri novorojencih. Predstavljeno je bilo zdravilo stannsoporfin (stanate®), inhibitor hem-oksigenaze, ki v enkratnem intramuskularnem odmerku prepreči nastajanje bilirubina v obdobju do sedem dni; v opravljenih raziskavah se je zdravilo pokazalo kot varno in je pomembno znižalo potrebo po fototerapiji ali njeno trajanje. Letošnje predavanje oftalmologinje Helen Mintz Hittner o uporabi antiVEGF-zdravila bevacizumaba za zdravljenje retinopatije nedonošenčka je bilo usmerjeno predvsem na bolnike s prizadetostjo cone 1 (področje mrežnice, ki je 2-kratna razdalja od centra diskusa do centra makule), torej na bolnike z najslabšo prognozo. Predstavljeni rezultati so pokazali pomemben uspeh zdravljenja z intravitrealnim bevacizumabom v

Od leve proti desni: Lilijana Kornhauser Cerar, Klavdija Sukič in Andreja Škofljanec. monoterapiji v primerjavi z laserjem. Trenutno pa še potekajo raziskave o varnosti uporabe bevacizumaba pri nedonošenčkih.

Letos so prvič del programa namenili tudi temam iz perinatologije: Ronald Wapner je podal najnovejša priporočila glede uporabe antenatalnih steroidov, otroški kirurg Scott Adzick je prikazal kirurško zdravljenje ploda z mielomeningokelo. Predstavljeni so bili rezultati študije MOMS, ki je primerjala izid prenatalne korekcije mielomeningokele v primerjavi s posegom, opravljenim po rojstvu. Poseg, opravljen in utero, je zmanjšal potrebo po vstavitvi ventrikuloperitonealne drenaže in izboljšal motorični izid v starosti 30 mesecev, je pa bil povezan s povečanim tveganjem za mater (zaradi operativnega posega na maternici in povečanega tveganja za okužbe) in plod (prezgodnje rojstvo). V predstavljenem posnetku smo si udeleženci lahko ogledali, kako poteka ta zanimiv in tehnično zahteven poseg. Roberto Romero je prikazal obetajočo novost: uporabo progestagenov v preprečevanju grozečega prezgodnjega poroda. Tudi letos je bilo veliko pozornosti namenjene terapevtskim možnostim v zdravljenju hipoksično-ishemične encefalopatije. Seetha Shankaran, ugledna profesorica pediatrije, je predstavila rezultate spremljanja otrok, starih 6 do 7 let, ki so bili vključeni

Revija ISIS - Februar 2012

Medicina v študijo NICHD. Gre za otroke, katerih telo je bilo zaradi neonatalne hipoksično-ishemične encefalopatije ohlajano 72 ur na telesno temperaturo 33,5º C. V skupini otrok, zdravljenih s hipotermijo, je bila smrtnost pomembno nižja v primerjavi s kontrolno skupino. Koristni učinki hipotermije, ki so bili ugotovljeni v starosti 18 mesecev, se nadaljujejo tudi v zgodnje otroško obdobje. Zadnjih 13 let so poznani nevroprotektivni učinki plina ksenona. Raziskave, ki so potrdile izboljšano zaščito možganov, kadar se je ksenon uporabljal v kombinaciji s hipotermijo, so bile do sedaj opravljene na živalskih modelih. Marianne Thoresen je predstavila preliminarne rezultate prve raziskave, opravljene na novorojencih. Uporabljali so dodatek 50-odstotnega ksenona v trajanju 18 ur. Čeprav raziskava še ni zaključena, so prvi rezultati vzpodbudni. Tudi eritropoetin ima poleg hematopoetičnega pomemben nevroprotektivni učinek. V predavanju Sandre Juul z naslovom Nevroprotekcija z eritropoetinom – je prišel njegov čas? so bili predstavljeni rezultati do sedaj opravljenih retrospektivnih in prospektivnih raziskav v neonatalnem obdobju. V prihodnosti se pričakuje raziskava, ki vključuje uporabo eritropoetina kot dodatek hipotermiji v zdravljenju hipoksično-ishemične encefalopatije. Kot tretja možnost zdravljenja oz. zaščite možganov novorojenčkov po obporodni asfiksiji je bila predstavljena uporaba avtolognih celic popkovnične krvi (Charles Michael Cotten). Na Univerzi Duke je trenutno v teku prva raziskava, kjer vključujejo otroke s hipoksično-ishemično encefalopatijo, ki poleg hipotermije prejmejo infuzijo 4 x 5 ml avtologne popkovnične krvi. Robert Tasker pa je podal še pregled ohlajanja možganov pri odraslih.

Okrogla miza, v kateri so sodelovale nosilke najbolj znanih »follow-up« raziskav s področja pediatrije Maureen Hack, Betty Vohr, Seetha Shankaran in Rosemary Higgins, je bila namenjena reševanju težav pri večletnem spremljanju otrok, ki so bili v neonatalnem obdobju vključeni v raziskave. Predavateljice so predlagale različne rešitve, s katerimi bi motivirali otroke in predvsem njihove starše k čim večji udeležbi na kontrolah, saj bi s tem povečali statistično pomembnost rezultatov. Kot pomemben del preprečevanja obolevnosti novorojencev zaradi okužb veliko obeta laktoferin, ki mu je bilo posvečeno predavanje Paola Manzonija. Laktoferin je pomembna beljakovina mleka sesalcev; v najvišji koncentraciji se nahaja v kolostromu. Analiza do sedaj opravljenih raziskav ugotavlja njegov pomemben učinek v preprečevanju pozne sepse pri novorojenčkih z zelo nizko porodno težo, okužb, povzročenih s Candido, in nekrotizantnega enterokolitisa. Trenutno poteka več raziskav s ciljem opredelitve optimalnega odmerjanja laktoferina; ugotavljajo tudi interakcije s humanim mlekom in probiotiki, varnost njegove uporabe ter druge učinke. Prehrani v zgodnjem otroškem obdobju in povezavi med hiperalimentacijo v obdobju prvega leta ter debelostjo v odraslem obdobju je bilo posvečeno predavanje Atula Singhala. V zadnjem predavanju je Barbara Schmidt predstavila rezultate 5-letnega spremljanja uporabe kofeina za preprečevanje dihalnih premorov zaradi nedonošenosti (študija CAP). Znano je, da metilksantini zmanjšajo 82

Revija ISIS - Februar 2012

pogostnost prekinitev dihanja pri nedonošenčkih in potrebo po umetnem predihovanju v prvih sedmih dneh. V teku pa so analize, ali imajo metilksantini pri nedonošenčkih z zelo nizko porodno težo tudi druge dolgotrajne učinke.

Kongres je bil izpeljan zelo uspešno. Udeleženci smo bili zadovoljni tako s kakovostjo predavanj, možnostmi za razprave s kolegi, kot tudi z organizacijo srečanja. Udeleženke iz Slovenije smo se polne vtisov vrnile domov s ciljem, da osvojeno znanje predstavimo kolegom in ga uspešno uporabimo pri vsakdanjem delu. V letu 2012 bo srečanje potekalo med 2. in 4. decembrom, informacije o srečanju bo možno že poleti najti na spletni strani http://www.hottopics.org/. Udeležbo na srečanju nam je omogočilo podjetje Abbott Laboratories Slovenija.

Izjava o konfliktu interesov Avtorica članka »Vroče teme v neonatologiji« izjavljam, da članek ni naročen s strani farmacevtske industrije in ne vsebuje reklamnih sporočil za v članku omenjeno zdravilo. S podjetjem Abbott Laboratories Slovenija nimam poslovnih odnosov.

Zlato pravilo S pravilom, ki je do pred kratkim veljalo predvsem na področju ekonomije, se je v zadnjem desetletju začelo pospešeno spogledovati tudi zdravstvo. K njegovi uveljavitvi je znatno pripomogla predvsem vse bolj intenzivna tržna naravnanost zdravstvenega sektorja. Bistvo zlatega pravila, ki temelji na zahtevi, da morajo biti proračuni brez primanjkljajev oziroma da morajo podjetja in organizacije poslovati brez rdečih številk (s črnimi številkami ali na nevtralni ničli), se je v 20. stoletju pristojnim za zdravstvo zdelo nerelevantno in nepomembno. Danes pa strokovnjaki, lastniki in zdravstveni menedžerji, pa tudi politiki ugotavljajo, da je zlato pravilo več kot kompatibilno, relevantno in potrebno tudi v zdravstvenem sektorju. Ne glede na specifičen status, ki zdravstvene ustanove in organizacije uvršča v mejno področje med profitnim in neprofitnim sektorjem, tudi tu ni opravičila za insolventnost in izgube, ki so predvsem posledica slabega gospodarjenja, neprofesionalnega delovanja in nepremišljenega ravnanja. Predstojnik, ki krši zlato pravilo, pa je podobno kot njegovi kolegi v gospodarstvu in ostalih sektorjih izpostavljen kritiki in vnaprej določenim sankcijam. Vira: Economist, Health Management Nina Mazi

Strokovne publik acije

Gregor Pivec: Zgodovina medicine 20. stoletja

Prispevki k prikazu razvoja medicinske stroke in zdravstvenega sistema V veliki in prostorni Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Univerze v Mariboru, ki je bila prepolna zainteresiranih obiskovalcev, so 6. decembra 2011 Medikohistorična sekcija Slovenskega zdravniškega društva (MH SZD), Zgodovinsko društvo Frana Kovačiča in Založba Pivec pripravili odmevno predstavitev monografije »Zgodovina medicine 20. stoletja« s podnaslovom »Prispevki k prikazu razvoja medicinske stroke in zdravstvenega sistema«, ki jo je napisal mariborski zdravnik, dolgoletni direktor Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, prim. dr. Gregor Pivec. Po uvodnih pozdravnih nagovorih direktorice Univerzitetne knjižnice v Mariboru dr. Zdenke Petermanec, dekana MF UM prof. Ivana Kranjca, predsednika Zgodovinskega društva Frana Kovačiča prof. Darka Friša in predstavitvi avtorja, ki jo je prispeval prof. Viljem Brumec, je avtor v sproščenem pogovoru, ki ga je vodil predsednik MH SZD prof. Elko Borko, predstavil svoje poglede in načela, ki so ga vodili med tri leta dolgim obdobjem, ko je pripravljal knjigo. Prepričan je, da je danes medicina znanstvena disciplina, ki je izrazito razvojno naravnana, način dela in njen filozofski pristop pa temeljita na eksperimentu kot edinem znanstveno utemeljenem principu dela in je zaradi tega tako zanimiva za strokovno kot tudi širšo javnost. Zgodovina medicine se je v 20. stoletju soočala s številnimi odkritji in bogatim strokovnim razvojem, ki so ga uresničevali izjemni zdravstveni delavci ob sodelovanju številnih znanstvenikov drugih strok. Avtor je pregledno predstavil razvoj posameznih medicinskih strok, opisal širša gospodarska, znanstvena in družbena dogajanja v 20. stoletju ter prikazal povezavo z razvojem zdravstvenega sistema v slovenskem in mednarodnem prostoru v naslednjih poglavjih: Hiter razvoj medicine, Živi in neživi kužni delci, Notranje izločanje (endokrinologija), Razvoj kemoterapije, Pogled v telo, Bolnik in zdravnik, Zdravstveno varstvo žensk in otrok, Pogled v dušo, Informacijski sistem telesa, Svet se je zmanjšal, Organizacija rešuje življenja, Stranpoti medicine 20. stoletja, Etična kodifikacija medicine, Socialno medicinska misel, Izobraževanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, Zdravstvene ustanove v Sloveniji, Slovensko zdravstvo v vojnih časih.

Z avtorjevo predstavitvijo in dodatnimi vprašanji se je zaključil uradni del promocije knjige. Številni udeleženci tega pomembnega strokovnega dogodka so bili enotni v oceni, da je monografija »Zgodovina medicine v 20. stoletju« Gregorja Pivca v mnogih pogledih izjemna, saj je bilo v slovenski zgodovini medicine to obdobje samo delno obravnavano. S pričujočo monografijo smo dobili knjigo, ki ustrezno prikazuje zgodovino medicine v 20. stoletju, izhajajoč iz našega nacionalnega zornega kota. Do sedaj so zgodovino medicine v celoti pokrivale tri publikacije:

Prva je učbenik Ivana Pintarja »Kratka zgodovina medicine«, ki je izšla že leta 1950, druga je delo Petra Borisova »Zgodovina medicine«, ki je izšla leta 1980 in v ponatisu in popravljeni izdaji leta 2011. Za obe publikaciji je značilno, da je zgodovina medicine v 20. stoletju pomanjkljivo prikazana in je obstajala potreba po sodobnejšem pogledu in razlagi za izjemne dosežke medicine v preteklem stoletju. Tretjo publikacijo predstavlja novejša »Kratka zgodovina medicine« iz leta 2008, ki jo je napisal Viljem Brumec, ki kratko opisuje tudi dogajanja v medicini 20. stoletja.

Gregor Pivec je v svoji »Zgodovini medicine v 20. stoletju« obdelal to obdobje zelo natančno, strokovno in usklajeno z že objavljenimi spoznanji slovenskih strokovnjakov nekaterih medicinskih strok. Monografija Gregorja Pivca je dobrodošlo dopolnilo in prispevek v slovenskemu zgodovinopisju, ki na svojstven in svež način prikazuje razvoj novejše svetovne in slovenske zgodovine medicine v zadnjem stoletju.

Ponovna izdaja posodobljene knjige dr. Petra Borisova Zgodovina medicine in knjiga dr. Gregorja Pivca Zgodovina medicine 20. stoletja predstavljata celoto v pregledu razvoja zgodovine medicine od praskupnosti do danes. Založba Pivec iz Maribora je obe knjigi, s skupnim obsegom preko 1.100 barvnih strani, bogato slikovno in grafično opremila in predstavljata pomemben kulturnozgodovinski dogodek in pridobitev za slovensko skupnost. Format 19 x 26 cm, 472 strani, štiribarvni tisk, trda vezava s ščitnim ovitkom, ISBN 978-961-6817-63-9 Elko Borko

Revija ISIS - Februar 2012

Obletnica

Ob 80-letnici prof. dr. Marije Us Krašovec, dr. med. Ana Pogačnik

Zadnji decembrski sestanek Sekcije za citopatologijo SZD v letu 2011 je potekal nekoliko drugače, z zaznamovanjem visokega jubileja ustanoviteljice sekcije, prof. dr. Marije Us Krašovec, dr. med., sicer dolgoletne vodje Oddelka za citopatologijo Onkološkega inštituta v Ljubljani. Slavljenki sta v imenu OI oziroma članov sekcije čestitali direktorica Onkološkega inštituta Ana Žličar, univ. dipl. ekon., in predsednica sekcije Helena Gutnik, dr. med., dr. Ana Pogačnik, dr. med., pa je predstavila slavljenko in njeno delo.

omenjena Mednarodna akademija za citologijo. Če kdaj nanese pogovor na to, sama, namesto o svojih zaslugah, raje govori o sreči, da v Sloveniji pri uvajanju novosti ni naletela na nasprotovanja kirurgov in patologov, kajti v tistih časih so drugod ob teh novostih predvsem kirurgi videli nevarnost za zmanjšanje dobičkonosnosti njihove dejavnosti.

Ko so člani Mednarodne akademije za citologijo leta 2005 v ZDA pisali obrazložitev za podelitev Goldblattove nagrade prof. dr. Mariji Us Krašovec, niso prezrli njenega pionirskega dela pri uvajanju citopatologije v Sloveniji in v svetu. Zato naj ob njenem visokem življenjskem jubileju spomnim vsaj na nekaj drobcev iz njenega izredno bogatega, štiri desetletja dolgega delovanja, ki je, to danes lahko mirno rečemo, odločilno zaznamovalo razvoj celotne slovenske citopatologije, vplivalo pa je tudi na njen razvoj v svetu.

Daljnosežnosti pomena vključitve citopatologije v specializacijo iz patološke anatomije se je zavedala prof. dr. Us Krašovec že leta 1965, zato je Sekcija za citologijo in citodiagnostiko, katere duša in motor je bila seveda prav ona, preko SZD predlagala uvedbo specializacije iz citopatologije v okviru specializacije iz patologije. Žal je bilo potrebno čakati na njegovo uresničitev skoraj dve desetletji.

»Spoštovana prof. dr. Marija Us Krašovec, spoštovane kolegice in kolegi, prepričana sem, da izražam zadovoljstvo vseh članov Sekcije za citopatologijo Slovenije, da je danes med nami prof. dr. Marija Us Krašovec, ustanoviteljica naše sekcije.

Ko se je prof. dr. Marija Us Krašovec leta 1959 zaposlila na Onkološkem inštitutu, se je citopatologija šele uvajala tako pri nas kot v svetu, v Sloveniji od leta 1951 dalje. Ko je leta 1959 prof. dr. Us Krašovec prevzela vodenje citološkega laboratorija na Onkološkem inštitutu, so v njem pregledovali le celice v izpljunku, v telesnih izlivih in cervikalne brise. V redno diagnostiko je uvedla še druga področja eksfoliativne citologije, od citologije izcedka iz dojke, citologije urina, želodčnega soka in drugih. Že na samem začetku je uvedla tudi citopatološke preiskave solidnih tumorjev s pomočjo aspiracijske biopsije s tanko iglo. Ta metoda je bila tedaj (leta 1959) poznana le na Švedskem in Nizozemskem. Prof. dr. Us Krašovec je aspiracijsko biopsijo s tanko iglo solidnih tumorjev uvedla v Ljubljani kot samouk na podlagi sistematičnih odvzemov vzorcev iz tumorjev in s primerjavami s klasično histološko preiskavo. To koristno metodo za diagnostiko tumorjev je posredovala klinikom preko predavanj in publikacij, kot rezultat sodelovanja s prof. dr. R. Golouhom in dr. I. Damjanovim pa je tudi v ZDA leta 1982 izšel avdiovizualni učbenik za aspiracijsko biopsijo. V laboratoriju za citopatologijo Onkološkega inštituta so se šolali številni citopatologi iz Slovenije in vseh delov nekdanje Jugoslavije, pa tudi iz Italije in ZDA. Danes je aspiracijska biopsija nepogrešljiva metoda v diagnostični obravnavi bolnikov s sumom na tumorski proces. Zasluge za razvoj aspiracijske biopsije s tanko iglo v svetu ji je priznala med drugim že tudi 84

Revija ISIS - Februar 2012

V program citološkega laboratorija je prof. Us Kršovec uvedla številne specialne metode, ki so jih pred tem delali le na vzorcih, pridobljenih s kirurško biopsijo, kot je npr. elektronska mikroskopija, fluorescenčna mikroskopija in imunocitokemija. Uvedla je številne izboljšave v tehnikah fiksacije celic in barvanja, uvedla je metodo pretočne in slikovne citometrije. Zelo pomembno pa je tudi delo prof. Us Krašovec na področju standardizacije v citometriji.

Prof. dr. Marija Us Krašovec, dr. med., dobitnica Maurice Goldblattove nagrade za leto 2005.

Obletnica Ob pomanjkanju učbenikov in denarja za izobraževanje v tujini se je do specialnih znanj iz citopatologije prebijala predvsem s trdim delom in z veliko samoodpovedovanja. Že leta 1963 je s pomočjo primitivne opreme in kot samouk uspešno gojila v celičnih kulturah tumorske celice bolnikov in preizkušala, kako se celice odzivajo na različne citostatike. Že v zgodnjih 60. letih je prof. Us Krašovec skupaj s kliničnimi kolegi razvila domiselno metodo sledenja učinka zdravljenja in kasneje tudi individualnega načrtovanja zdravljenja na podlagi podatkov, ki jih je dobila z zaporednimi citološkimi punkcijami tumorja pred začetkom zdravljenja in v različnih časovnih presledkih po uvedbi posameznega zdravila. Ta način, ki je sprva temeljil le na opazovanju sprememb na celicah z optičnim mikroskopom, je kasneje izpopolnjevala še z uvedbo metod, ki so temeljile na kvantitativnem vrednotenju sprememb v jedrih, in na podlagi teh ugotovitev so planirali zdravljenje tako, da je bilo prilagojeno individualnim značilnostim tumorja. S tem načinom so dosegli dobre uspehe pri tumorjih, ki sicer slabo odgovorijo na kemoterapijo. Poleg strokovne dejavnosti se je prof. dr. Us Krašovčeva odlikovala tudi pri nesebičnem prenašanju znanja na mlajše rodove kot njihov odličen učitelj in mentor. Predavala je študentom na dodiplomskem in podiplomskem študiju, bila je mentor kolegicam in kolegom pri kar dveh desetinah magisterijev in doktoratov znanosti na Medicinski fakulteti in pri več diplomskih nalogah na drugih fakultetah.

Raziskovalna dejavnost je spremljala prof. dr. Us Krašovčevo od vsega začetka zaposlitve na Onkološkem inštitutu. Sodelovala ali vodila je različne nacionalne in mednarodne projekte, sodelovala je v mednarodni študiji, ki jo je financiral Fulbrightov program, kakor tudi v mednarodni študiji o uporabi kvantitativne slikovne citometrije pri zgodnjem odkrivanju raka pljuč. V okviru projekta, vodenega v Sloveniji je med drugim zanimiva študija o pomenu slikovne citometrije za odkrivanje, zdravljenje in sledenje sprememb po terapiji pri bolnikih z različnimi malignimi tumorji, ki med drugim nakazuje, da bi proučevanje celic ustne sluznice s slikovno citometrijo lahko postalo test za zgodnje odkrivanje raka. Strokovna in raziskovalna dejavnost prof. dr. Us Krašovec ni bila odločilna le za njen osebni strokovni razvoj, ampak je

blagodejno vplivala na razvoj citopatologije na splošno. Tako je npr. leta 1971 prejela nagrado Sklada Borisa Kidriča za sodelovanje pri razvoju kemoterapije. Leta 1988 je prejela Hribarjevo nagrado za delo v patologiji. Ob 60-letnici Onkološkega inštituta je prejela priznanje za življenjsko delo. Njeno delo ni ostalo neopaženo niti v svetu. Leta 1975 so ji podelili »pečat mesta Milana« za prispevek k razvoju citologije, Mednarodna akademija za citologijo ji je podelila »felow«, pred tem je bila članica te organizacije (»member« od leta 1969) in leta 2005 je prejela Goldblattovo nagrado za razvoj citologije v Sloveniji in v svetu ter za nesebično učenje slovenskih in tujih citopatologov. Bila je ustanovni član Adiatic Society of Pathology. Sodelovala je v redakcijskih odborih tujih in domačih strokovnih publikacij. Kot vabljeni predavatelj je sodelovala na številnih mednarodnih in domačih kongresih ter v uglednih tujih onkoloških ustanovah. Kot zanimivost naj omenim, da je v okviru neprofitne organizacije »People to people«, ki jo je ustanovil predsednik ZDA Eisenhower, s skupino mednarodnih strokovnjakov celo obiskala Moskvo, Leningrad in Novosibirsk z namenom, da na podlagi 3-tedenskega obiska podajo ekspertno mnenje, kako organizirati sodobno citologijo in izboljšati delo citoloških laboratorijev. Prof. dr. Us Krašovčeva je bila organizator številnih strokovnih prireditev in med drugim leta 1974 predsednica organizacijskega odbora 4. Evropskega kongresa za citopatologijo, ki je v precejšnji meri prav zaradi njenega strokovnega slovesa potekal v Ljubljani, in ponovno zasedal v Ljubljani leta 1997 pod predsedstvom dr. Bizjakove, ko je bila prof. dr. Us Krašovec predsednica strokovnega programa. Široko znanje prof. Usove in njena razvejana strokovna in raziskovalna dejavnost sta botrovali številnim obiskom uglednih tujih strokovnjakov s področja citopatologije na Onkološkem inštitutu. Vsi, ki smo imeli priložnost, da smo spremljali njeno strokovno, raziskovalno ali pedagoško dejavnost, čutimo veliko hvaležnost za to priložnost, obenem pa ji dolgujemo tudi zahvalo, da smo se ob njej lahko izpopolnjevali. Mlajšim rodovom, ki te priložnosti niso imeli, pa je prof. dr. Marija Us Krašovec zlahka lahko vsaj navdih za njihov osebni strokovni razvoj in zavzemanje za nadaljnji razvoj citopatologije.«

Prof. dr. Miloš F. Kobal, dr. med., 85-letnik Milan Ličina, Jože Darovec

Oktobra lani je praznoval svoj 85. rojstni dan prof. dr. Miloš F. Kobal, dr. med., redni profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti v Ljubljani in diplomirani pravnik. Glede na profesorjevo častitljivo starost je bilo o njegovem delu in življenju že marsikaj povedanega in napisanega. Tako mu je bila ob 75-letnici življenja posvečena posebna številka psihiatrične publikacije »ViceVersa«. Njegove temeljne zasluge za razvoj

slovenske psihiatrije od leta 1968 dalje so bile predstavljene tudi svetu, npr. leta 2002 v najbolj brani ameriški psihiatrični »on-line« reviji Psychiatric Times. Upamo, da bo svoj oeuvre z mnogimi še neznanimi, a nadvse zanimivimi dogajanji v kratkem predstavil tudi sam: v osnutku so njegovi spomini na leta od 1941 do 2011! Revija ISIS - Februar 2012

Obletnica Prof. dr. Kobal je bil rojen 11. oktobra 1926 v Novem mestu. Starša sta bila sicer Idrijčana in tako se profesor šteje tudi za idrijskega rojaka. Otroštva ni imel posebno lepega, morda je to oblikovalo njegov značilni strpni in razumevajoči odnos do soljudi, zlasti do vseh odrinjenih, trpečih, bolnih.

Oče je bil široko razgledan, narodno zaveden razumnik. Nedvomno je močno vplival na sina, saj naš profesor leta 1941 nikakor ni mogel mirno sprejeti okupatorskega razkosanja domovine. Tako se je še ne petnajstleten že aprila 1941 pridružil Osvobodilni fronti. Od samega začetka je kot izjemno inteligenten in zrel fant opravljal številne odgovorne naloge in velikokrat povsem od blizu zrl smrti v oči. Te zgodnje in skrajne izkušnje so poleg danega značaja nedvomno tudi prispevale k temu, da ga poznamo kot vedno hrabrega in sposobnega človeka in sodelavca.

Po vojni je študiral pravo na Univerzi v Ljubljani in diplomiral leta 1949. Kot mlad pravnik je leta 1950 dobil nalogo, da preuči stanje na t.i. »priporniškem oddelku« v Bolnišnici za duševne in živčne bolezni, kot se je takrat imenovala ljubljanska Psihiatrična klinika. Sprejel ga je legendarni prof. dr. Janez Kanoni, tedanji ravnatelj bolnišnice. Ravnatelj Kanoni vedoželjnemu in humanistično usmerjenemu pravniku ni prikrival obupnih razmer v bolnišnici, v katerih so tedaj trpeli bolniki in osebje. Bil je tudi izrazito sugestiven človek, z njemu lastnim navdušenjem je govoril o psihiatriji in je morda odločilno prispeval, da se je dr. Kobal odločil, da po pravu študira še medicino in morda po svojih močeh in zmožnostih pomaga prav bolnikom, ki jih je tedaj srečeval v bolnišnici. Na Medicinsko fakulteto v Ljubljani se je dr. Kobal vpisal leta 1951 in se že med študijem izpopolnjeval iz nevropsihiatrije na univerzah v Leidnu in Kölnu. Diplomiral je leta 1956, specialistični izpit je opravil leta 1960 v Ljubljani. Po diplomi se je – med drugim – vključil tudi v delo na Inštitutu za kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani. V letu 1962 do 63 je opravil študij iz psihoterapije na sloviti londonski kliniki Maudsley Hospital. Dodatno izobrazbo s tega področja je pridobil med študijem v Moskvi leta 1966. Leta 1971 je v Ljubljani doktoriral iz nevropsihiatrije. Za docenta je bil habilitiran leta 1967. Vodenje nekdanje bolnišnice za duševne in živčne bolezni na Studencu je kot direktor prevzel 9. septembra 1968. Zaradi svoje velike strokovnosti, široke razgledanosti in – ne nazadnje – vrhunskih organizacijskih sposobnosti mu je v nekaj letih uspelo reformirati ne samo bolnišnico, ampak tudi slovensko psihiatrijo v celoti. Predvsem je sistematično odpravil relikte preteklosti, npr. zaprtost bolnišnic navznoter in navzven, uvedel je psihoterapevtski in socioterapevtski način dela, bistveno izboljšal kadrovsko zasedbo tako z intenzivnim zaposlovanjem zdravnikov kot tudi s psihologi, socialnimi delavci, delovnimi 86

Revija ISIS - Februar 2012

terapevti in drugimi za sodobno psihiatrijo pomembnimi strokovnjaki. Uvedel je – med prvimi v Evropi – intermediarne dejavnosti kot nočni oddelek, dnevni oddelek, oddelek za mladostnike, oddelek za urgentno psihiatrijo ipd. Zahteval in dosegel je, da so vse psihiatrične bolnišnice ustanovile oddelke za zdravljenje alkoholizma in ob njih ambulantno dejavnost. Z ustanavljanjem psihiatričnih dispanzerjev in ambulant po vsej republiki je bil dosežen bistven premik s prej pretežno bolnišnične na sodobno zunajbolnišnično dejavnost.

Prof. dr. Miloš Kobal je bil osem let dekan Medicinske fakultete. Zapomnili si ga bomo npr. po njegovi zavzetosti za kakovostni dvig fakultete, pa tudi po vodenju izgradnje njene nove stavbe. Pravzaprav je njegova zasluga, da je bila sploh dograjena v razumnem roku. Kljub nasprotovanju dela tedanje politike in celo javnosti je mdr. dosegel, da je bil zdravnikom vrnjen tradicionalni naziv »dr. med.«. Imel je tudi čast podeliti do tedaj nedvignjene diplome generacij zdravnikov. Naj na kratko omeniva še druge pomembnejše dejavnosti dr. Kobala:

Bil je predsednik izpitnih komisij številnim psihiatrom, nevrologom, kliničnim psihologom in strokovnjakom drugih usmeritev. Bil je izjemno pozoren in učinkovit mentor magistrandov in doktorandov različnih strokovnih profilov.

Znan je po odličnih do- in podiplomskih predavanjih na Medicinski fakulteti, na Pravni fakulteti in na oddelku za klinično psihologijo na Filozofski fakulteti. Prof. Kobal je napisal več strokovno vrhunskih poglavij v obeh slovenskih učbenikih psihiatrije v letu 1985 in 1999. Napisal pa je tudi – če dovoli ta izraz – v »odmaknjenih letih« učbenik psihiatrije za slušatelje Visoke šole za varnostne vede, ki je doživel že tudi drugo izdajo! Vsega občudovanja vredno je dejstvo, da na tej šoli še vedno predava in aktivno sodeluje pri drugih dejavnostih. Ne gre pozabiti njegovega pomembnega prispevka za humanizacijo razmer v zaporih, v vzgojnih zavodih in podobnih ustanovah, kjer dolga leta ni bilo ustreznih strokovnjakov in je njihovo angažiranost spodbudil prav prof. Kobal.

Prav tako je prof. Kobal še vedno terapevtsko aktiven: še vedno, že 40 let, vodi Klub zdravljenih alkoholikov (KZA). Zaupanim klientom je na voljo dobesedno noč in dan, mnogim je rešil zdravje in tudi življenje. Žal mu nenaklonjene strukture ne omogočajo psihoterapevtskih obravnav, kjer je na področju kratke dinamične psihoterapije vrhunski in nepreseženi strokovnjak.

Obletnica Njegov bibliografski opus raziskovalnih, strokovnih, poljudnih in drugih del je osupljiv po obsegu in kakovosti. Mnogi prispevki so vzbudili veliko pozornost tudi v tujini.

Prof. Kobal je zelo skromen človek, nikoli se ni silil v soje medijskih žarometov in je tako v slovenski širši javnosti veliko premalo znan. Premalo je znana njegova odločilna vloga pri naglem razvoju slovenske psihiatrije. Dr. Kobal pač zelo skrbno varuje svojo zasebnost. Vemo pa, da je upodabljajoča umetnost njegov najljubši konjiček. Sistematično že desetletja preučuje velike umetnike, okolja njihovega časa, zgodovinske razmere. Redno obiskuje vse pomembnejše razstave, galerije, spremlja

zadevne razprave in svoje vtise, poglede nato na predavanjih tudi na svoj zanimiv način deli z zainteresiranimi kolegi.

Omenili smo profesorjeve osnutke spominov. Tam je zapisano takole: »V aprilu leta 1941 so se spet razcveteli kostanji ob Ljubljanici. Dejali bi, kakor vedno. Toda čas je bil že nekaj let poseben.« Tudi ta čas, ki ga še aktivno živi in radoživo spremlja, je spet na svoj način poseben. Veselimo se njegovih pogledov nanj in spominov, upamo, da kmalu v knjigi ugledajo luč sveta.

Ob tem lepem jubileju mu iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih, ustvarjalnih let.

30 let zbora dr. Bogdana Derča s Pediatrične klinike v Ljubljani Ana Marija Vrbič

Zbor je svoj jubilej proslavil s slavnostnim koncertom meseca junija v Veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Ob visokem jubileju je Javni sklad za kulturne dejavnosti Ljubljana, tako kot ob prejšnjih jubilejnih koncertih, podelil Gallusova priznanja, KUD KC in MF dr. Lojz Kraigher pa je zbor predlagal za priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije. Predsednica KUD-a je o zboru med drugim zapisala: »Derčev zbor je prehodil 30 let truda za bolj humano hospitalizacijo bolnikov in duhovno bogatejše življenje otrok in starostnikov. Zazrti v humanizem, visoka moralno-etična načela sožitja bolnikov in osebja v bolnišnicah, domovih ostarelih in drugih socialno zdravstvenih ustanovah s svojim vodilom Pesem za zdravje hodijo po poti optimizma in vnašajo sončno vzpodbudo povsod tja, kjer je njihovo izbrano okolje. Med vodji zbora so se vedno znova našli posamezniki, ki so bili pripravljeni prevzeti tudi zahtevno organizacijsko delo in so znali motivirati člane k ohranjanju idejnega koncepta zbora. Zato velja posebna zahvala dosedanjim zborovim predsednikom, prim. mag. Matjažu Bidovcu, dr. med. (1981), Vidi Gleščič, vms (1982–1996), as. mag. Borutu Brataniču (vsi Pediatrična klinika Ljubljana), prof. Janezu Lahu, samostojnemu bibliotekarju in direktorju Knjižnice Jožeta Mazovca (1997–1998), Janezu Čeplaku, univ. dipl. ing., na ministrstvu vlade RS (1999–2006), Ani Mariji Vrbič, ing., glavnemu tehniku Centra za tipizacijo tkiv na Zavodu za transfuzijsko medicino (2006– …) in obema umetniškima vodjema – glasbenikoma Marjanci Grdiša Vidic in Venclu Zadravcu, ki sta v 30 letih krojila zborov pevski repertoar.«

V decembru je zbor zaokrožil jubilejno leto z božičnim koncertom za bolnike v razstavišču Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ob tem pa je Janez Lah na priložnostni razstavi predstavil tudi 30-letni zborovski historiat. Na decembrski prireditvi za bolnike se je predstavila tudi Likovna skupina KUD-a z veliko pregledno razstavo, ki jo je predstavil njihov predsednik

doc. Tone Pačnik. Zbrane pa je z božičnim nagovorom pozdravil tudi bolniški duhovnik Tone Brinjovc. Slavnostni govornik je bil generalni direktor UKC mag. Simon Vrhunec, ki je zboru »za neprestano oživljanje kulturne dediščine v največji slovenski bolnišnici in za prizadevnost na področju humanizacije« podelil najvišje priznanje UKC – zlato dediščino. Spomine na sodelovanje v zboru je na kratko obudil tudi nekdanji tenorist zbora Marko Alauf, dipl. inž., sedanji podpredsednik Sveta zavoda UKCL.

Prireditev je vodila predsednica Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (nadalje KUD) zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec in v imenu le-tega ob slavnostnem dogodku svečano podelila priznanja zaslužnejšim članom zbora. Priznanja so prejeli:

Vida Gleščič, ustanovna članica, prejemnica zlate Gallusove značke in častne značke JSKD Ljubljana, sopranistka, solistka, višja medicinska sestra na Onkološkem oddelku Pediatrične klinike v pokoju. V prvem letu delovanja zbora je za več kot deset let prevzela predsedovanje zboru. Navezala je stike z izseljenimi Slovenci in utrla zboru prvo pot v Ameriko in Kanado leta 1991. Tesno je sodelovala s takratnim predsednikom KUD KC in MF prof. Pavletom Kornhauserjem. V času njenega mandata so naši izseljenci obiskali Slovenijo. Skupaj smo koncertirali, obiskali so Klinični center, Pediatrično kliniko in domove ostarelih. Uživali so gostoljubje na naših domovih, popeljali smo jih po naši in njihovi domovini. Stkala je vezi z zborom Belt iz Črnomlja. Spretna pri nagovarjanju sponzorjev je pripomogla k pridobivanju finančnih sredstev za delovanje zbora, med drugim tudi sponzorstvo tovarne Mura, kjer so izdelali prve koncertne obleke za pevce. Vali Glavič Tretnjak, ustanovna članica, prejemnica zlate Gallusove značke, altistka, klinična psihologinja in predavateljica na Pediatrični kliniki. S svojo širino, razgledanostjo in

Revija ISIS - Februar 2012

Obletnica

Generalni direktor UKCL, mag. Simon Vrhunec, je spodbudno pozdravil zbrane na božičnem koncertu, Derčevemu zboru iskreno čestital ob 30-letnici in predsednici Ani Vrbič izročil visoko priznanje UKCL. svetovljanstvom je pripomogla k promociji in navezovanju stikov v domačem in mednarodnem okolju, s Slovenci po svetu in z medicinskimi strokovnjaki v Sloveniji, Ameriki, Avstraliji, Nemčiji, Italiji in drugje. Barbara Žemva, ustanovna članica, prejemnica zlate Gallusove značke, sopranistka, psihologinja na Pediatrični kliniki. S krajšimi prekinitvami zaradi strokovnega dela je vztrajala pri zboru vseh 30 let.

Vencel Zadravec, baritonist Opere in baleta v Ljubljani. Več kot 27 let je umetniški vodja in dirigent zbora, prejemnik številnih Gallusovih in drugih priznanj. S svojo strokovnostjo, vedrino, hudomušnostjo in smislom za zborovsko ustvarjanje vzpodbuja pevce k petju, jih pohvali, jih pokritizira in skuša narediti tisto, kar je z ljubiteljsko pevsko zasedbo možno ustvariti in poustvariti. Vsakič znova navduši poslušalstvo in s svojim solom pogosto popestri koncerte zbora. Janez Lah, prejemnik zlate Gallusove značke in častne značke JSKD Ljubljana, baritonist, dolgoletni direktor knjižnice Jožeta Mazovca v Ljubljani, občinski svetnik, literat in pesnik, sodelavec pri oblikovanju uradnih aktov društva dr. Bogdan Derč, korektni voditelj sestankov, retorik, organizator, soustvarjalec in povezovalec dogodkov zbora, povezovalec koncertov in drugih kulturnih dogodkov. Vztrajni borec za izboljšanje kakovosti zbora. En mandat je bil predsednik zbora, podpredsednik pa skoraj v vseh letih svojega članstva v zboru, član upravnega in nadzornega odbora KUD-a. Njegova neprecenljiva vloga je vloga oblikovalca in umetniškega urednika zborovih almanahov in obeh monografij Ars medici, kjer je tudi avtor vseh besedil. Je avtor mnogih objavljenih člankov o zboru. Prav tako je tudi avtor razstave Utrinki zbora, ki jo je pripravil, oblikoval in postavil ob slavnostnem koncertu zbora meseca junija 2011 v Konservatoriju za glasbo v Ljubljani in meseca decembra v avlah UKC in MF. 88

Revija ISIS - Februar 2012

Zbor dr. Bogdana Derča s svojim zborovodjo Venčeslavom Zadravcem, ki jih vodi 27 let. Veronika Logar, prejemnica zlate Gallusove značke in častne značke JSKD Ljubljana, altistka, bila je zaposlena kot sekretarka Informacijskega centra Kliničnega centra v Ljubljani in več kot 25 let tajnica zbora. Veronika Logar je s svojim delovanjem ves čas močno presegala okvire tajniškega dela, kot je pisanje aktov in urejanja arhiva zbora, pisanje in razpošiljanje vabil, dopisov in zapisnikov, nesebično in iskreno tkala vezi med člani zbora in med Slovenci po svetu vzpostavila mrežo naših zvestih poslušalcev, bila organizatorka ali soorganizatorka zborovih potovanj po Sloveniji in tujini, s svojo umetniško žilico in otroškim veseljem je oblikovala svojstvena vabila pevcem za vsako novo koncertno sezono in poslušalcem za vsakoletne koncerte in druge dogodke. S svojo pozitivnostjo in delavnostjo je kot članica zbora ves čas igrala pomembno in težko nadomestljivo vlogo. Silva Kobal, prejemnica srebrne Gallusove značke in častne značke JSKD Ljubljana, sopranistka, podjetnica in mama medicinske sestre, zaposlene na Pediatrični kliniki, je dolga leta vodila blagajno zbora in še vodi listo prisotnosti na pevskih vajah in koncertih. S svojimi podjetniškimi sposobnostmi je ob pomoči svojega moža, podjetnika Štefana Kobala – Prekmurca, organizirala številne pevske nastope zbora v Prekmurju, zanje priskrbela sponzorje, nas seznanila s pomembnimi lokalnimi župani, organizirala mrežo poslušalstva in nas uvedla v svet kulinaričnih dobrot Prekmurja.

Milica Štivan, prejemnica zlate Gallusove značke in častne značke JSKD Ljubljana, altistka, pedagoška delavka s smislom za poetično oblikovanje člankov o delovanju zbora, ki jih je objavljala v strokovnih in drugih revijah. Kot pedagoška delavka je s svojim znanjem vedno skušala vplivati na kakovost petja v zboru. Katja Benedik Kreitmayer, prejemnica srebrne Gallusove značke, tenoristka, arhitektka, ki je bila zaposlena na Urbanističnem zavodu RS, je s svojo strokovnostjo in natančnostjo opravila enkratno in zahtevno delo, saj je uredila notni arhiv zbora, ki šteje preko 500 skladb, dala navodila za njegovo

Obletnica

KUD-ovo vodstvo je s predsednico prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec posameznim pevcem poklonilo priznanja za dolgoletno predano delo pri zboru. Sopodeljujeta jih podpredsednica KUD-a prof. dr. Bojana Boh (desno) in zdravnica Marija Gačič. nadaljnje urejanje in kot pomočnica umetniškega vodje skušala vplivati na izbor skladb in kakovost njihovega izvajanja. Milica Trenkič, altistka, referentka na Zdravniški zbornici Slovenije kot sedanja tajnica zbora razmnožuje notna gradiva, piše in razpošilja zapisnike sestankov, bedi nad objavljenimi članki o zboru in jih razmnožuje za člane zbora, nas obvešča o dogodkih, programih in skrbi za ostala tajniška dela.

Nataša Pangerc, sopranistka, neumorno deluje tudi v KUD Golo pri Igu, kjer je predsednica, ekonomistka in menedžerka, zaposlena v Kemofarmaciji, s svojim obširnim znanjem in sposobnostjo vodi finančno poslovanje zbora, v skladu z republiškimi akti je oblikovala Pravilnik finančnega poslovanja zbora, pripravlja bilance in nas oskrbuje z novostmi iz finančnega in upravnega področja. Kljub študiju in zahtevnemu delovnemu mestu najde čas, da vse to z entuziazmom in brez plačila opravi za naš zbor. Je tudi predsednica nadzornega odbora KUD-a in skrbi za njegovo pravilno poslovanje.

Marija Miladinovič, višja medicinska sestra na ORL, sociologinja in dolgoletna direktorica Doma starejših občanov Moste Polje, nas je nemalokrat popeljala v domove starejših v Sloveniji, tudi v Clevelandu in Berlinu, kjer smo svet starejših, ločenih od doma, popestrili in ganili z njim ljubimi napevi in se z njimi družili. Kot modra in umirjena oseba je pogosto svetovalka zboru pri različnih dilemah in vprašanjih. Jože Logar, »ad bonum« povezovalec koncertov zbora skozi 16 let. S svojo umetniško besedo in s svojim globokim glasom vedno znova očara naše poslušalce. Smiselno razporeja koncertne skladbe, da skupaj z izbranim besedilom tvorijo umetniško celoto. S poznanstvi, ki jih nima malo, je omogočil koncertiranje v Festivalni dvorani na Bledu ob zborovi 25-letnici. Pripomogel je k številnim sponzorstvom in televizijskim snemanjem.

Zadovoljna publika na božičnem koncertu v UKCL. Ana Marija Vrbič, inž., višja zdravstvena delavka na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v pokoju, altistka, prejemnica srebrne Gallusove značke, predsednica KUD MePZ dr. Bogdan Derč je sprejela odgovorno nalogo predsednice društva v najbolj zahtevnih časih njegovega razvoja, na razpotju med nadaljnjim razvojem in nadaljevanjem poslanstva ter prenehanjem. Sprejela je mesto predsednice in izbrala pot razvoja, rasti in uveljavljanja temeljnega poslanstva KUD: »Pesem za zdravje«. Že pred temi burnimi časi si je intenzivno prizadevala za uveljavljanje zbora, za pridobivanje sponzorjev in za pomladitev zbora. Uspešno. S prevzemom odgovorne naloge pa je uveljavila tudi skrbno načrtovanje, posodobitev društvenih pravil, vzorno računovodsko in finančno poslovanje in iskanje poti za novo in boljše. Večkrat je dajala prednost zboru pred svojimi težavami z zdravjem. Uveljavila je timsko delo. Vztrajno se je tudi borila za kakovost, za boljše, strokovne pevske vaje, za kakovostne nastope in promocijo. Trmasto je uspela. Uresničila je programske razsežnosti, ki jih je poimenovala pesem generacij, povabila v program mlade umetnike, otroke pevcev našega zbora in njihove sodelavce, kar se je posebej odrazilo na zadnjem letnem koncertu ob 30-letnici zborovega delovanja. Takšen primer je tudi koncert ob 50-letnici smrti dr. Bogdana Derča. O zboru smo prebirali v strokovnih glasilih in posebnih izdajah obeh KUD-ov. Hkrati je ohranila vse programske značilnosti in tradicionalne koncerte. Zbor je predstavljala in povezovala s KUD-om. Sodelovala je tudi v organih KUD-a. S svojim neumornim delom si je prislužila naziv »mama zbora«, ki ga ni v klubskih pravilih. Vsaj ustno priznanje pa si za svoje več kot ali skoraj 20-letno petje pri zboru zaslužijo:

Terezija Dušič (prejemnica srebrne Gallusove značke), sopranistka, nekdanja višja medicinska sestra na onkološkem inštitutu v Ljubljani in v Švici, Biserka Lesjak (prejemnica zlate Gallusove značke), sopranistka, fizioterapevtka v ZD Grosuplje, Metka Prevec (prejemnica zlate Gallusove značke), sopranistka, odgovorna oddelčna višja medicinska sestra na Infekcijski kliniki v Ljubljani, Anica Lah (prejemnica Revija ISIS - Februar 2012

Obletnica zlate Gallusove značke), altistka, vms v KC, Meta Marolt (prejemnica zlate Gallusove značke), tenoristka, pediatrinja, nekdaj zaposlena v Zdravstvenem domu Vič - Rudnik, Mira Milič (prejemnica srebrne Gallusove značke), altistka, višja medicinska sestra, nekdaj zaposlena na Nevrološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani, Brigita Rijavec (prejemnica srebrne Gallusove značke), sopranistka, višji farmacevtski tehnik, pred upokojitvijo zaposlena v Centru za tipizacijo Zavoda za transfuzijsko medicino, Majda Odlazek, mag. farm. (prejemnica srebrne Gallusove značke), sopranistka, Zmaga Donkov (prejemnica bronaste Gallusove značke), višja medicinska sestra na Ginekološki kliniki KC, pesnica, Rado Berginc (prejemnik srebrne Gallusove značke), tenorist, dipl. ekonomist, Pavle Zidar (prejemnik zlate Gallusove značke in drugih priznanj), baritonist, solist, Zvonko Skalar (prejemnik zlate Gallusove značke in drugih priznanj), basist, najstarejši član zbora (82 let), z več kot 60-letnim pevskim stažem in še vedno čistim in zvonkim glasom.

Priznanje tudi vsem tako po letih kot po stažu mlajšim pevcem v zboru, ki so se odločili pridružiti pevskemu zboru dr. Bogdan Derč, saj vsak daje zboru svoj prispevek in poseben pečat. (Nekateri so tudi prejemniki bronastih Gallusovih priznanj). Ne bomo jih naštevali, da ne bomo na koga pozabili, lahko pa rečemo, da računamo na njih in jih prosimo, da bi prav oni ohranjali tradicijo zborovskega petja na Pediatrični kliniki, privabili nove pevce in skrbeli, da bo zbor deloval tudi v prihodnje.

Vodstvo KUD MePZ dr. Bogdan Derč je odločilo, da se za vsestransko podporo zboru ob njegovi 30-letnici podeli posebna priznanja:

Prof. dr. Zvonki Zupanič Slavec, dr. med., neumorni voditeljici KUD-a KC in MF Lojz Kraigher od leta 1993, za njeno neumorno, zagnano tako strokovno kot ljubiteljsko delo na področju negovanja umetnosti in kulture v Kliničnem centru in na Medicinski fakulteti, saj nas derčevce in člane ostalih skupin KUD-a vedno iz vsega srca vzpodbuja, animira in spremlja pri našem delu. V zboru zelo spoštujemo njeno delo, njeno energijo, občudujemo številne sposobnosti, pisateljske, retorične, organizacijske in druge, predvsem pa cenimo tisto neizmerno moč, s katero nas poustvarjalce kulture v bolnišničnem okolju povezuje in združuje v celovito in ustvarjalno enoto. Prof. Pavle Kornhauser, dr. med., pediater, dolgoletni predstojnik Otroškega oddelka v KC, skupaj s profesorjema Lenartom in Dolencem avtor ideje o pred dobrimi 30 leti ustanovljenem KUD dr. Lojz Kraigher, njegov predsednik (1988–1093), ustanovitelj instrumentalnih sekcij KUD-a. Z našim zborom je vse od začetka delovanja močno povezan. Vključil nas je v vsakoletne umetniške predstave ob zaključku mednarodnih simpozijev, imenovanih Plečnikovi dnevi, z njim skupaj smo naštudirali odlomke iz Gershwinove opere Porgy in Bess in z njimi nastopali na prireditvah Poletje v Stari Ljubljani v cerkvi svetega Jakoba. Foto: Tea Šulek

Ob 40-letnici zgraditve in odprtja stavbe zdravstvenega doma in lekarne v Sevnici Tomaž Rott

Praznovanje jubilejev je vedno praznik, vreden širše ali vsaj ožje pozornosti. Prav tak praznik smo doživljali 15. novembra 2011 v Sevnici ob Savi. Spominjali smo se odprtja novega zdravstvenega doma in lekarne pred 40 leti, 13. novembra 1971. Takrat sta bila verjetno med najsodobnejšimi v Sloveniji. Dogodek je vreden omembe zaradi nekaterih posebnosti.

Med njimi je prva ta, da je bila stavba zgrajena s pomočjo samoprispevka, za katerega so občanke in občani naklonjeno glasovali na referendumu leta 1969. Izglasovani samoprispevek je bil prvi v Sloveniji, namenjen izključno zdravstvu. Velika potreba po ustreznem zdravstvenem domu in dobra organizacija sta omogočili tudi za današnje čase hitro uresničitev želja, še posebno če upoštevamo čas od referenduma do odprtja zdravstvenega doma. Zdravstveni dom in lekarna v Sevnici s podružnico v Krmelju pokriva široko področje, od Loke pri Zidanem Mostu 90

Revija ISIS - Februar 2012

na zahodu in do Blance na vzhodu, od Bučke na jugu in do Zabukovja na severu, lahko bi rekli tudi precejšen del štajerskega in dolenjskega Posavja. Na vsem tem območju ni bolnišnice, relativno oddaljene so v Celju, Brežicah in Novem mestu. Zato je druga posebnost v tem, da je bila organizacija zdravstvene službe organizirana tako, da so opravljali več dela in posegov, kot običajno pritiče ambulantam splošne prakse (npr. manjši kirurški posegi, odstranjevanje kovinskih opilkov z roženice, intraartikularne injekcije, punkcije itd.). Razvijala se je delna avtonomnost dejavnosti, ki jo je poleg oddaljenosti od sekundarnega in terciarnega zdravstva terjala v začetku tudi le delna zdravstvena zavarovanost kmečkega prebivalstva. Nujno in deloma tudi po inerciji ohranjeno relativno avtonomnost so v danih razmerah izboljševali in širili tudi z ohranjanjem in nadaljnjim razvijanjem nekaterih potrebnih dejavnosti. Poleg splošne medicine je bila skrb posvečena zobozdravstvu,

Obletnica

Marija Rott Pesjak. ustreznim dispanzerjem za žene, otroke in šolsko mladino, zdravstveni negi in fizioterapiji ter okulistiki. Razvijal se je laboratorij. Razgiban teren je zahteval tudi dobro patronažno in reševalno službo. Seveda je novim smernicam sledila tudi lekarniška služba. Širjenje dejavnosti pa je z leti pripeljalo tudi do postopnega dograjevanja zdravstvenega doma.

Tretja posebnost jubileja je, da so ob njem izdali bogato dokumentirano in ilustrirano 178 strani obsegajočo knjigo, Razvoj zdravstva in lekarništva v občini Sevnica, z opisom vseh že omenjenih služb in dejavnosti, vključno z lekarniško službo in delovanjem zdravstvene postaje v Krmelju in predvsem zanimivim zgodovinskim uvodnim pregledom razvoja zdravstva od srednjega veka do danes. Četrta bolj osebno zanimiva posebnost pa je tudi, da je v sevniškem zdravstvenem domu delalo vsaj sedem, verjetno pa osem (zobo)zdravnikov, ki smo (bili) medsebojno sorodstveno povezani, pa čeprav smo prihajali z Gorenjske, Primorske, Ljubljane, Sevnice in Boštanja.

Spominska prireditev je potekala ob prikazu knjige, ki sta jo bogato in uspešno uredila in oblikovala Oskar Zoran Zelič in Melita Rak s prispevki preko 20 avtorjev. Spored je obogatila dekliška pesem mlade pevske skupine Zverke in tudi nekateri deloma hudomušni odlomki iz televizijske oddaje o slovenskih zdravnikih, ki jo je vodil pred dobrimi 35 leti Sandi Čolnik v režiji legendarnega Angela Miladinova. Predstavil je zdravniško družino Jurija in Marije Rott Pesjak. Prvi ima nedvomno mnogo zaslug, da se je zgradil nov zdravstveni dom, ki je v začetkih svojega obstoja od leta 1955 najprej deloval deloma v prirejenih prostorih stare vile, deloma v prostorih gasilskega doma. Zdravstveni dom se je v poznejših letih še močno širil, tako leta 1995 v času vodenja Željka Halapije kot leta 2007 v času vodenja Božidarja Groboljška. Tudi sedanje vodstvo Vladimire Tomšič in

Jurij Pesjak. Dušana Senice z nabavo sodobne medicinske opreme še naprej izboljšuje delovne pogoje v prid vsem bolnikom. Samostojno lekarno pa je Sevnica dobila leta 1925.

V knjigi je v zgodovinskem prikazu nanizanih mnogo imen, ki so bila vpletena v zdravstveno dejavnost še pred formalno ustanovitvijo zdravstvenega doma, med drugimi tudi v Sevnici rojeni Ignacij Verbega (1735–1795), ki se je uveljavil v zagrebških medicinskih krogih. Najstarejši ranocelnik je bil Anton Rumpler, njegov naslednik Franc Šuklič pa je bil tudi začetnik homeopatije na Štajerskem. Za ranocelnike s skromnim medicinskim znanjem je bila ovira obsežen in hribovit sevniški okoliš. Prvega šolanega zdravnika je Sevnica dobila konec 19. stoletja, Avstrijca Antona Wienerroitherja (1866–1936). Prvi rentgenski aparat je imel v Sevnici Drago Mušič (1899–1993). Za njim sta prišla Franc Pungerčič (1906–1980) in Leon Matajc. Za slovensko zobozdravstvo je bil pomemben v Sevnici rojeni Alojzij Praunseis (1866–1934). Zanimivo ime je tudi zobozdravnik France Hribar (1898–1935), soimenjak znanega patologa.

Mnogo (zobo)zdravnikov je delovalo v sevniškem zdravstvenem domu, nekateri so se tu ustalili, mnogi pa so svojo poklicno pot nadaljevali po Sloveniji in tujini. Knjiga je res lep pregled sevniškega zdravstva, vredna ohranitve tako v zasebnih knjižnicah kot zgodovinskih arhivih. Praznik je prehitro minil v mimobežnem srečanju tako starih kot mladih sodelavcev, žal kar prehitro, da bi lahko z vsemi zaokrožil spomine na nekdanje prijazno in predvsem veselo medsebojno sodelovanje, ki nam v vrhunskih ustanovah tako manjka.

Revija ISIS - Februar 2012

Obletnica

Predbožična slovesnost v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica Vesna Džubur

Vesela sem bila povabila na slovesnost ob odprtju novih prostorov v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica ter zaznamovanja 46-letnice njegovega obstoja in delovanja. Bila je sreda, 21. decembra 2011, ko sem se v zgodnih večernih urah odpravila v Ivančno Gorico. Večer je bil hladen, svež, čist, ovit v rahlo snežno belino, ki je krasila drevje, smreke, grmovje, zelenice in strehe na okoliških hišah. Očarljivo je bilo videti bleščeče luči na vseh trgovinah, restavracijah, slaščičarnah, na oknih in balkonih okoliških hiš in blokov. Začutila sem prijetno predbožično vzdušje. Ko sem stopila na ploščad zdravstvenega doma, so bila vhodna vrata na široko odprta. Pred vhodom je stala smreka, okrašena z bleščečimi lučmi, stojalo z vrtečimi se plakati. Zdravstveni delavci so stali svečano oblečeni, v črnih plaščih in z enakimi svetlo zelenimi rutami okoli vratu in s skrbno urejenimi frizurami. Prihajali so povabljeni gostje, predstavniki kulturno-politične dejavnosti občine Ivančna Gorica, predsednik občine, direktor zdravstvenega doma Janez Zupančič, dr. med., specialist internist, bivša direktorica zdravstvenega doma Jana Lampret, dr. dent. med., minister za zdravje Dorjan Marušič, dr. med., internist, predstavnica lekarne Ivančna Gorica Vida Bahor, mag. farm., voditelji slavnostnega programa, otroški in mladinski zbor Osnovne šole Stična, učenci glasbene šole Stična, zborovodkinja Bojana Mulh, prof. glasbe, Urša Petek, prof. slovenskega jezika, in ostali. Točno ob 17.00 se je začela slovesnost. Na obletnico obstoja, razvoj in zgodovino zdravstvenega doma je v slavnostnem nagovoru opozorila gospa Damjana Vidic. Poudarila je zanimiv zgodovinski razvoj zdravstvenega doma, čigar gradnja se je začela leta 1960 in končala 1965. Bil je podaljšana roka Zdravstvenega doma Grosuplje, določene prostore so uporabljali uslužbenci policije, potem vrtec. V tem obdobju Ivančna Gorica ni bila samostojna občina. To je postala leta 1995. Od takrat Ivančna Gorica spreminja svojo podobo na vseh ravneh, vključno z zdravstvenim domom.

V nadaljevanju so se zvrstili slovesni govori. Predsednik občine Ivančna Gorica gospod Dušan Strnad je pripovedoval o razvoju in bodočih načrtih občine. Sledil je govor ministra za zdravje, gospoda Dorjana Marušiča. Besede je namenil donatorstvu za gradnjo novih prostorov ZD. Poudaril je, da je ministrstvo prispevalo eno petino, čeprav so težki časi za zdravstvo. Gospod Janez Zupančič, dr. med., direktor ZD, se je z vljudnimi besedami zahvalil vsem prisotnim gostom, vsem sodelavcem ZD, vsem donatorjem, ki so pripomogli h gradnji novih prostorov. Rdeči slovesni trak so prerezali vsi trije visoki predstavniki, minister za zdravje Dorjan Marušič, predsednik občine in direktor 92

Revija ISIS - Februar 2012

zdravstvenega doma Janez Zupančič. Slovesnost je popestril kulturno-glasbeni program, ki so ga izvajali učenci glasbene šole Stična in mladinski zbor glasbene šole pod taktirko profesorice Bojane Mulh. Profesorica Urša Petek je igrala sintetizator in uprizorila svojo točko. Potem je bil dovoljen vstop za ogled novih prostorov, v velikosti 300 m2 (prostor za urgentno medicino, med. spec. dejavnosti, kot so srčno-žilne, urološke...),v kleti pa je prostor za sejno sobo. Vsi oddelki so prostorni in pobarvani v svetlo zeleno in belo, opremljeni z najsodobnejšo opremo, v skladu z evropskimi standardi. Tako so zagotovljeni veliko boljši pogoji dela za 63 zdravstvenih delavcev, kolikor jih zdaj dela v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica.

Vsi gostje in zdravstveni delavci so imeli pogostitev s hrano in pijačo, bogato in lepo pripravljeno na pogrnjenih mizah. Na koncu je bilo odprtje razstave slik. Avtor razstave je Janez Zupančič, direktor ZD. Njegove slike čudovito upodabljajo prelepo naravo, gozdove, travnike, njegov domači kraj, ki ga ima zelo rad in mu je vdan.

V letopisu zgodovine zdravstvenega doma bo vsekakor zapisano odprtje njegovih novih prostorov, opremljenih z najsodobnejšo opremo. Prebivalci Ivančne Gorice in širše okolice bodo hvaležni predstavnikom svoje občine, vodilnim v zdravstvenem domu, gospodu direktorju, gospodu ministru, gospodu Borisu Hribarju, ki so s svojo zavzetostjo, vdanostjo in ljubeznijo do svojega kraja in krajanov pripomogli k izgradnji omenjenega objekta. Dragocena sporočila, ki jih izrekamo v predbožičnem in božičnem času, kot so mir, ljubezen, prijaznost, veselje, in obdarovanja niso ostala le na papirju.

Ivančna Gorica leži v objemu okoliških vasi s čudovito, ohranjeno naravo, z bogato kulturno-zgodovinsko dediščino, zanimivimi arheološkimi najdišči iz železne, bronaste in rimske dobe (rimski miljnik – simbol v občinskem grbu). Dolenjska lepotica, kakor jo še kličejo, je znana po starodavnem samostanu Stična, v katerem živijo menihi cistercijanci, ki so s svojim življenjem in delom zaznamovali okraj in prinesli veliko dobrega (prva glasbena šola na Slovenskem). Znana je tudi po pisatelju Josipu Jurčiču, ki je ponos teh krajev (ime srednje šole po pisatelju), vasi Krka, za katero sta značilna izvir čudovite reke Krke in Krška jama, Šentvidu pri Stični, znanem po edinstvenem vsakoletnem tekmovanju zborov iz vse Slovenije. Obiščite te kraje, sprejeli vas bodo ljudje z veliko občutka za gostoljubnost in prijaznost.

S knjižne police

Lou Marinoff: Raje Platona kot pomirjevala! Kako z večno modrostjo reševati vsakodnevne težave. Založba Mladinska knjiga, 2011. Psihološki priročnik, ki je v angleškem izvirniku izšel že pred več kot desetimi leti, je sprva blestel kot bestseller, nato pa se še dobro desetletje ohranil na policah knjigarn kot prodajna uspešnica. Lou Marinoff, britansko-ameriški strokovnjak in akademik kanadskega rodu, se že več desetletij ukvarja s preučevanjem in praktično uporabo dognanj klasične in novodobne filozofije pri reševanju različnih osebnih in/ali osebnostnih težav in zapletov. Avtor pričujoče uspešnice, Lou Marinoff, je univerzitetni profesor in predstojnik oddelka za filozofijo na priznani univerzi The City College v New Yorku, pa tudi ustanovni predsednik ameriškega zveznega Združenja poklicnih filozofov (APPA). Zadnji dve desetletji se ukvarja s psihološkim svetovanjem in osebnostno terapijo, izhajajoč iz naukov in spoznanj klasične ter novodobne filozofije. Je eden najbolj priljubljenih zagovornikov filozofskih metod kot načina za doseganje eksistencialnega ravnovesja in premišljenih odločitev v vsakdanjem življenju Čeprav smo Slovenci prevod v domači jezik dobili relativno pozno, je bilo nanj vredno počakati, saj je Niki Neubauer kot izkušen in inovativen prevajalec v tem primeru odlično opravil svojo nalogo.

Filozofijo in medicino, ki se kot rdeča nit vlečeta skozi Marinoffovo praktično naravnano delo, so imeli za imenitno kombinacijo že v antiki. V preteklosti se je s filozofijo spogledovala ali celo resno ukvarjala vrsta zdravnikov. Od očeta medicine Hipokrata in Lucretiusa Carusa (rimski filozof in zdravnik, ki se je ukvarjal tudi z raziskovanjem in preučevanjem vpliva magnetizma na človeški organizem; svoje raziskave je opisal v šestih nadaljevanjih) do Avicenne (perzijski zdravnik in filozof, aristotelik in neoplatonist, znan po svojem imenitnem delu Medicinski kanon, ki se je kot standardni medicinski priročnik v Evropi uporabljal do 17. stoletja; v tedanjo medicino je ponovno uvedel zdravljenje z barvami, kromoterapijo), Paracelsusa (zdravnik, alkimist, filozof, fizik in astrolog, Luter na področju medicine – po vzoru svojega idola Martina Lutra je sklenil reformirati medicino, ukvarjal se je z alkimijo, uvedel nov pogled na zdravilstvo in poudarjal, da specifična motnja, bolezen ali poškodba terja tudi specifično zdravljenje) in Maimonidesa (židovski zdravnik, filozof in učitelj Moses Ben Maimon, ki je po vzoru Hipokratove zaprisege sestavil molitev, ki naj bi jo zdravniki molili pred začetkom opravljanja svojega zdravniškega poslanstva. Še danes se uporablja predvsem na novi celini. Maimonides je pomembno prispeval k razvoju in uveljavljanju medicinske etike in deontologije tedanjega časa, pa tudi sodobnega trenutka.).

Poleg naštetih so se obema vedama posvečali še Joao Habib Rodrigues - Amatus Lusitanus (slavni zdravnik in filozof, ki je aktivno deloval na obeh področjih in je postavil prve zametke medicinskega sodnega izvedenstva), Cornelius Agrippa (nemški zdravnik in filozof, ki je trdil in napisal, da imajo vse stvari v vesolju svoja števila ter da vsa števila otipljivih in neotipljivih stvari utelešajo posebno vrednost, skupaj s posebnim magijskim ali transcendentalnim pomenom), Julien Offray de La Mettrie, francoski zdravnik in filozof iz 18. stoletja (velja za enega najpomembnejših predstavnikov materializma v francoskem razsvetljenstvu. Njegovo najbolj odmevno in najbolj vplivno delo je »Človek-stroj« (L‘homme machine), v katerem zavrača kartezijanski dualizem substanc (telesa in duha) in zreducira človekovega duha oziroma dušo na materialen del možganov. La Mettriejev materialistični monizem je tesno povezan z njegovo medicinsko izobrazbo in delom, ki ga je opravljal kot zdravnik) in drugi. Tudi prvi kitajski zdravitelji so bili vsi zdravniki in filozofi hkrati. Tako je njihov pogled na svet in človekovo vlogo v njem vplival na njihovo medicino (delovanje v teh okvirih). Med slovenskimi strokovnjaki na tem področju velja omeniti Jožefa Misleja ( Jožef Peter Alkantara Mislej), slovenskega zdravnika in filozofa, avtorja ambicioznega matematično-filozofsko-teološkega koncepta oziroma sistema.

Dober zdravnik s pravo mero razumevanja in socialne empatije se zaveda, da ima vsak človek svojo življenjsko filozofijo. Žal pa so posamezniki, ki imajo ta privilegij in/ali dovolj prostega časa, da lahko v miru razmišljajo in se poglabljajo v njene podrobnostih, tudi med zdravniki zelo redki (so prej izjema kot pravilo). Ko gre za življenjsko filozofijo, večina zdravnikov in ostalih intelektualcev prisega predvsem na pragmatičnost in praktičnost, zato jo pogosto oblikujejo mimogrede oziroma spotoma in jo po možnosti tudi sproti prilagajajo okoliščinam oziroma razmeram.

Izkušnje so človeku pogosto najboljši učitelj. Kdor jih hoče doumeti in razumeti, pa mora kritično razmišljati, preučevati, iskati modele in vzorce, nato pa vse naštete elemente sestaviti v kompleksno sliko oziroma umestiti v širši kontekst, s pomočjo katerega si lahko uspešno utira pot skozi življenje in se pogumno sooča z njegovimi izzivi. Zdravnik oziroma človek, ki oblikuje, razume, prilagaja, dopolnjuje, poglablja in nadgrajuje svojo osebno filozofijo, je sposoben, pripravljen in zmožen preprečiti, omiliti, odpraviti oziroma rešiti ali vsaj obvladovati glavnino težav in zapletov (svojih in tistih, ki mu zaupajo oziroma pri njem Revija ISIS - Februar 2012

S knjižne police iščejo pomoči in tolažbe). Pri tem se je treba zavedati tudi »temne plati« življenjske filozofije, ki posamezniku lahko predstavlja tudi (prikrit, posreden) vzrok težav in zapletov, s katerimi se sooča oziroma jih doživlja. Zato je zelo pomembno, ali je človek sposoben in pripravljen presojati o svojih idejah, stališčih in prepričanjih. Prizadevati si mora za oblikovanje pogleda na svet, dogajanje in življenje v njem, ki bo temu naklonjen. Svoje prepričanje lahko človek (zdravnik, bolnik, svojci) spremeni tako, da bolj učinkovito in hitreje razrešuje težave in zaplete oziroma še bolje: jih preprečuje.

Marinoff je svojo uspešnico zasnoval kot priročnik, ki naj bi človeku pomagal na poti do dobrega zdravja, zadovoljstva in blagostanja. Filozofija in medicina se povezujeta, sodelujeta in se prepletata tudi v konkretni praksi. Tako se v svetu danes vse bolj uveljavlja in uporablja praktična filozofija v obliki tako imenovane »filozofske terapije«, pri kateri gre predvsem za pogovor, razmišljanje, razglabljanje in filozofsko svetovanje.

Dr. Marinoff filozofijo obravnava in uporablja kot psihoterapijo. Med pomembne postulate na tem področju po njegovem prepričanju sodijo predvsem naslednji: Nesorazmernost v odnosu kot odraz Heglove teorije o odnosu gospodar - suženj, končanje odnosa kot izpolnjevanje rekla Lao Ceja: »Bodi enako pozoren na konec, kot si bil na začetek, pa ne boš doživljal neuspehov in ne boš žrtev porazov.« ipd. Ti pričujočemu priročniku zagotavljajo ekskluzivno in nepogrešljivo dodano vrednost, zahvaljujoč kateri se razlikuje od podobnih drugorazrednih instant priročnikov. Njegova odličnost je hkrati povezana še z dejstvom, da omogoča premišljevanje, analizo, preverjanje in primerjanje, pa tudi konkretno razreševanje, lajšanje oziroma preprečevanje problemov posameznika v širšem filozofsko-sociološkem kontekstu. Vse našteto sodi v pomemben del profesionalnega in človeškega kurikuluma sodobnega zdravnika, ki bi se v odločilnem trenutku pogosto raje kot za farmacijo odločil za filozofijo, a žal ni povsem prepričan, da je to priporočljivo in smotrno. Ker si noče nakopati dodatnih težav, se po »liniji najmanjšega odpora« v skladu z železno rutino in uveljavljeno »tržno doktrino« raje odloči za prozac (podobna zdravila), Platona pa postavi na

Revija ISIS - Februar 2012

stranski tir in si obljubi, da ga bo nekoč res vzel v roke in se mu posvetil.

Kot pretanjen opazovalec, pronicljiv mislec in spreten analitik prof. dr. Marinoff v svojem delu ugotavlja, da ima vsak človek svojo lastno življenjsko filozofijo, ki je individualno pogojena in značajsko specifična. Žal pa jo mnogi premalo poznajo in upoštevajo, prepričani, da nimajo časa, energije in priložnosti za njeno uveljavitev, pa mnogi raje kopirajo (posnemajo in imitirajo) preverjene (pogosto že preživele ali vsaj oguljene) načine razmišljanja, obnašanja in ravnanja. Svoj lastni, specifičen odnos do človeka, sveta, dogajanja in življenja v njem pa zaradi pomanjkanja samozaupanja, samozavesti in samospoštovanja raje zatajijo in se kot uniformirani konformisti udobno zlijejo z množico. Drugačnost je tudi v zdravniških vrstah še vedno pogosto predmet neodobravanja, kritike, posmeha, zavrnitve in obsodbe. Samo najbolj pogumni, odločni in samozavestni posamezniki si upajo z Marinoffom stopiti na barikade in brezkompromisno oznaniti, da je bilo dovolj »prozaca« in da je končno napočil čas za Platona. S tovrstnimi izzivi se v času finančne in družbene krize ter gospodarske recesije (vsaj potiho in naskrivaj) soočajo številni zdravniki. Vprašanje pa je, ali je sploh kdo pripravljen prostovoljno tvegati in odločno reči »ne« medikalizaciji zdravja oziroma zdravstva. Marinoffova svetovna uspešnica »Raje Platona kot pomirjevala«, ki se zdi po desetih letih od svojega nastanka bolj aktualna kot kdajkoli poprej, prinaša vrsto zanimivih idej, spodbud, priporočil, nasvetov in namigov, s pomočjo katerih je mogoče v zdravstvu bolj racionalno in učinkovito uporabljati razpoložljiva sredstva in potenciale, seveda ne na račun bolnikov/ uporabnikov oziroma zdravnikov/izvajalcev. Filozofija dobrega zdravja in blagostanja ter racionalizacije in minimalizacije sta bolj kompatibilni, kot si človek lahko predstavlja. Nina Mazi

Strokovna srečanja

ENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA ZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI (velja tudi fotokopirana prijavnica) prijavljam se za udeležbo (ustrezno obkrožite oz. dopišite)

prosim, pošljite informacije

drugo

srečanje ime in priimek udeleženca naslov stalnega bivališča Izjava – davčni zavezanec (obkroži)

davčna številka:

IZPOLNITI, ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIK PLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUG Plačnik udeležbe – kotizacije Naziv plačnika Točen naslov sedeža plačnika Telefon Faks

E-pošta

Kontaktna oseba Izjava – davčni zavezanec (obkroži)

davčna številka

IZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCE Kraj rojstva Datum rojstva Naziv delovne organizacije Delovno mesto Želim sodelovati: kot predavatelj (predavanje, poster, drugo)

kot udeleženec

na praktične usposabljanju

Prosim informacije o možnostih nočitve

Kotizacijo za srečanje bom poravnal(a)

s položnico

ob prijavi

Datum

Podpis

Revija ISIS - Februar 2012

februar 2012

Strokovna srečanja 2. ob 14.00 • KAKO IZBOLJŠATI OBRAVNAVO BOLNIKOV Z OBOLENJI PREBAVIL? kraj: MARIBOR, UKC, 16. nadstropje kirurške stolpnice – št. udeležencev: do 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** predavalnica prim. dr. Zmaga Slokana, Ljubljanska ulica 5 vsebina: strokovno srečanje je namenje- organizator: UKC Maribor, Klinika prijave, informacije: prijave: prijavnico iz revije Isis pošljino specialistom in specializantom družin- za interno medicino, Oddelek za te na: E: kongresi@ukc-mb.si ali F: 02 321 28 26, informacije: ske medicine, kirurgije, interne medicine, gastroenterologijo, prof. dr. Pavel Slavica Keršič, posl. sek., Tina Muzlovič, univ. dipl. zgod., T: otorinolaringologije in pulmologije Skok, dr. med. 02 321 29 40, F: 02 321 28 26

2.–4. ob 12.00 • 2. SLOVENSKI TEČAJ UKREPOV ZDRAVSTVA OB IZREDNIH DOGODKIH

(MRMI)

kraj: PORTOROŽ, Lifeclass hoteli št. udeležencev: 56 kotizacija: 120 EUR vsebina: tečaj reorganizacije prehospitalne in hospitalne organizator: Društvo travmatologov dejavnosti ob izrednih dogodkih je na splošno namenjen Slovenije SZD, prof. dr. Radko Komadivsem, ki se ukvarjajo z nujnim zdravljenjem (medicinsko in na, dr. med., svetnik, tajnik DTS, Simon negovalno osebje, prehospitalne in hospitalne ekipe, zlasti Herman pa vodje omenjenih ekip)

k. točke: *** prijave, informacije: prijave: Simon Herman, KO za travmatologijo, Zaloška cesta 7, 1525 Ljubljana, E: Simon.Herman@kclj.si, informacije: Simon Herman, T: 01 522 53 71, F: 01 522 27 21, E: Simon.Herman@kclj.si

3. ob 8.00 • NOVOSTI NA PODROČJU CELIAKIJE kraj: VELENJE, Hotel Paka

št. udeležencev: 50–90

vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom splošne in družinske medicine, zdravnikom specialistom, medicinskim sestram, dietetikom. Obravnavane teme: Nove smernice espghan za diagnostiko celiakije pri otrocih (asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med.), Kožne spremembe pri bolnikih s celiakijo (Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije), Celiakija in osteoporoza (Dejan Urlep, dr. med., spec. int. med.), Celiakija v odrasli dobi: diagnostika, diferencialna diagnoza, pomen diete in pozni zapleti (Jasna Volfand, dr. med., spec. internist)

kotizacija: kotizacije ni organizator: Slovensko društvo za celiakijo, Podružnica Celje, Janja Košuta Špegel

k. točke: v postopku prijave, informacije: prijave: E: celje@drustvo-celiakija.si, informacije: Janja Košuta Špegel, Nataša Forstner Holešek, T: 041 489 052, 041 787 827

3. • 34. IATROSSKI – POSVETOVANJE ŠPORTNE MEDICINE, ZDRUŽENO S SMUČARSKIM TEKMOVANJEM ZDRAVNIKOV podroben program na spletni strani zbornice kraj: KRANJSKA GORA

št. udeležencev: ni omejeno

vsebina: posvet in smučarsko tekmovanje

kotizacija: tek 30 EUR, veleslalom 50 EUR, tek in veleslalom 60 EUR, spremljevalci k. točke: *** 20 EUR, kotizacijo nakažite na račun Zdravniškega društva IATROS, TRR: 04750000122409. Svojim članom omogočajo plačilo kotizacije področni odbori Fidesa! organizator: Zdravniško prijave in informacije: prijave: najkasneje do 30. januarja 2012 na naslov: društvo Iatros Franci Koglot, dr. med., Bolnišnica Nova Gorica, 5290 Šempeter pri Gorici, T: 041 775 705 ali E: melitamakuc@gmail.com. Kasnejših prijav ne sprejemamo.

9. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: PERKUTANO ZDRAVLJENJE MITRALNE REGURGITACIJE kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok

št. udeležencev: 30

kotizacija: kotizacije ni

k. točke: 1

organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana v sodelovanju z Društvom mladih kardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med.

prijave, informacije: prijave: E: cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor Poglajen, T: 041 346 505

10.–11. ob 8.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletni strani zbornice kraj: STRUNJAN, Zdravilišče Strunjan št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11 vsebina: Učne delavnice so namenjene organizator: Katedra za družinsko medicino prijave, informacije: Ana Artnak, sedanjim in bodočim mentorjem študentov in Univerze v Ljubljani, Katedra za družinsko medi- Medicinska fakulteta, Katedra za specializantov s področja družinske medicine. cino Univerze v Mariboru, Združenje zdravnikov družinsko medicino, Poljanski Namen delavnic je udeležencem pomagati razu- družinske medicine – SZD, prim. prof. dr. Janko nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, meti pomen profesionalnega odnosa zdravnika Kersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag. T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: do bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi in Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim. kdrmed@mf.uni-lj.si institucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živi asist. dr. Davorina Petek

Revija ISIS - Februar 2012

februar 2012

Strokovna srečanja 14. ob 9.00 • TTT – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEV kraj: LJUBLJANA, Očesna klinika in Simulacijski center UKC Ljubljana vsebina: učenje učiteljev je namenjeno mentorjem specializantov, študentov

št. udeležencev: 8–10

kotizacija: 200 EUR

k. točke: ***

organizator: Svet za izobraževanje UKC Ljubljana, prof. dr. Živa Novak Antolič

prijave, informacije: prijave: E: ziva.novak@guest.arnes.si in vedno tudi E: meta.kovacic@obgyn.mf.uni-lj.si, informacije: Živa Novak Antolič, Porodnišnica Ljubljana, Zaloška 11, 1000 Ljubljana, T: 01 522 62 55, F: 01 43 97 590

16. ob 8.30 • GENETIKA V GINEKOLOGIJI IN PORODNIŠTVU podroben program na spletni strani zbornice

kraj: LJUBLJANA, Ginekolo- št. udeležencev: ni ome kotizacija: 100 EUR specializanti, 150 EUR specialisti, za k. točke: *** ška klinika jeno študente in sekundarije kotizacije ni vsebina: strokovno srečanje je name- organizator: Inštitut za genomske raziskave in edukacijo prijave, informacije: innjeno specializantom in specialistom (IGRE), Združenje za medicinsko genetiko SZD, prof. dr. formacije: Luca Lovrečić, E: ginekologije in porodništva Borut Peterlin, dr. med., svetnik lucalovrecic@gmail.com

17. ob 8.30 • OBLIKOVANJE PROFESIONALNEGA TERAPEVTSKEGA ODNOSA PRI DELU Z

ZASVOJENIMI PACIENTI – MORALIZIRANJE, KAZNOVANJE, POTUHA? podroben program na spletni strani zbornice

kraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika Ljubljana, Enota za št. udeležencev: zdravljenje odvisnih od alkohola PKL, Poljanski nasip 58, 2. 60 nadstropje vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: Psihiatrična klinika vsem zdravnikom Ljubljana, Maja Rus Makovec

kotizacija: 50 EUR (DDV vključen), za specializante kotizacije ni

k. točke: v postopku

prijave, informacije: prijave: E: silva.potrato@psih-klinika.si, informacije: E: irena.jurican@psih-klinika.si, E: natasa.pirc@psih-klinika.si, T: 01 300 34 60, F: 01 300 34 57

17. ob 9.00 • XVIII. CEDENS podroben program na spletni strani zbornice kraj: CELJE, Narodni dom Celje, Trg celjskih knezov 9 vsebina: podiplomski seminar za zobozdravstvene delavce

št. udeležencev: ni omejeno organizator: Društvo zobozdravstvenih delavcev Celje, Nikola Potočnik, dr. dent. med.

kotizacija: 150 EUR, kotizacije ni za k. točke: v upokojene zdravnike in študente postopku prijave, informacije: Nikola Potočnik, Dobriša vas 2 B, 3301 Petrovče, T: 03 571 60 44, E: nikola.potocnik@siol.net

17.–19. ob 14.00 • TEČAJ METODE CYRIAX ZA ZDRAVNIKE kraj: TREBNJE, št. udeležencev: kotizacija: 300 EUR (Vsak udeleženec prejme zbornik predavanj v angleškem k. točke: *** ZD Trebnje, Goliev 30 jeziku, ocenjevalne pole za periferne sklepe in celotno hrbtenico v slovenskem trg 3 jeziku. Prigrizki, osvežilna pijača med odmori, kosila so všteti v ceno kotizacije.) vsebina: učna delavnica je namenjena zdravnikom splošne in družinske medici- organizator: ZD Treb prijave, informacije: prine, fiziatrom, ortopedom, travmatologom (prenesena bolečina: uvod, diagnoza, nje, Elizabeta Žlajpah, dr. jave: ZD Trebnje, Goliev trg lezije mehkih tkiv lokomotornega sistema, rama: anamneza, klinična preiskava, med., specialistka splošne 3, 8210 Trebnje, informacije: artritis, tendinitis, burzitis, infiltracije – injekcije, koleno: anamneza, klinična medicine Elizabeta Žlajpah, 041 319 preiskava, artikularne in ligamentarne lezije, infiltracije – injekcije, kolk: anamneza, 578, Jožica Zupančič, 07 348 klinična preiskava, artikularne in muskularne lezije, burzitisi, infiltracije – injekcije) 17 82

20. ob 13.00 • SHIZOIDNA IN SHIZOTIPSKA MOTNJA podroben program na spletni strani

zbornice

kraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika Ljubljana, predavalni- št. udeležencev: 80 kotizacija: 60 EUR k. točke: v ca EIPT, Studenec 48 postopku vsebina: klinična, diagnostična in terapevtska obravnava shizoidne in shizo organizator: Psihiatrična prijave, informatipske motnje, predavanja, klinični primer, razprava so namenjeni psihiatrom, klinika Ljubljana, Enota za cije: prijave: E: zdravnikom družinske medicine in drugim zdravnikom, kliničnim psihologom psihoterapijo – Center za silva.potrato@psih-klinika.si, ter specializantom ter mladim raziskovalcem na teh področjih mentalno zdravje, doc. dr. informacije: T: 01 587 49 43, E: Borut Škodlar, dr. med. borut.skodlar@psih-klinika.si

Revija ISIS - Februar 2012

februar 2012

Strokovna srečanja 23. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: OBRAVNAVA SUPRAVENTRIKULARNE TAHIKARDIJE kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok

št. udeležencev: 30

kotizacija: kotizacije ni

k. točke: 1

organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana v sodelovanju z Društvom mladih kardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med.

prijave, informacije: prijave: E: cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor Poglajen, T: 041 346 505

23. ob 9.00 • KOMUNIKACIJA IN RAZUMEVANJE DRUGAČNOSTI (seminar) podroben

program na spletni strani zbornice: W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovnasrecanja

kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Domus Medica, omejeno Dunajska cesta 162

kotizacija: Predavanje: 120 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati na TRR k. točke: 5,5 pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. vsebina: Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijo osvojiti organizator: prijave, informacije: prijave: veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dveh delavnic nudi tudi treZdravniška zborni- E: mic@zzs-mcs.si, informacije: ning tehnik in samih načinov komuniciranja. ca Slovenije Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: mic@zzs-mcs.si

24. ob 9.00 • VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)* podroben

program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja

kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Domus Medica, omejeno Dunajska cesta 162

kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati k. točke: 6 na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. vsebina: Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno organizator: prijave, informacije: prijave: izražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogoj Zdravniška zborni- E: mic@zzs-mcs.si, informacije: za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija ca Slovenije Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na mic@zzs-mcs.si delavnici 1.)

25. ob 9.00 • UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)* podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja

kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Domus Medica, omejeno Dunajska cesta 162

kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati k. točke: 6 na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. vsebina: Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razre organizator: prijave, informacije: prijave: ševati konfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna Zdravniška zborni- E: mic@zzs-mcs.si, informacije: udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za ca Slovenije Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.) mic@zzs-mcs.si

29. ob 9.00 • VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)* podroben

program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja

kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Domus Medica, omejeno Dunajska cesta 162

kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati k. točke: 6 na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. vsebina: Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijaizražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogoj zbornica Slovenije ve: E: mic@zzs-mcs.si, inforza udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija macije: Mojca Vrečar, T: 01 in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na 30 72 191, E: mic@zzs-mcs.si delavnici 1.)

Revija ISIS - Februar 2012

marec 2012

Strokovna srečanja 1. ob 8.00 • OBNOVITVENI TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA kraj: BLED vsebina: tečaj je namenjen vsem zdravnikom

št. udeležencev: 24 kotizacija: 190 EUR k. točke: *** organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E: urgentno medicino, prim. mag. Dušan info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402 Vlahović, dr. med.

1. ob 9.00 • UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)* podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja

kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Domus Medica, omejeno Dunajska cesta 162

kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati k. točke: 6 na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. vsebina: Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razre organizator: Zdravniška prijave, informacije: ševati konfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna zbornica Slovenije prijave: E: mic@zzs-mcs.si, inudeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za formacije: Mojca Vrečar, T: 01 udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.) 30 72 191, E: mic@zzs-mcs.si

1.–3. ob 15.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletni strani zbornice kraj: MORAVSKE TOPLICE št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11 vsebina: Učne delavnice so namenjene organizator: Katedra za družinsko medicino prijave, informacije: Ana Artnak, sedanjim in bodočim mentorjem študentov in Univerze v Ljubljani, Katedra za družinsko mediMedicinska fakulteta, Katedra za specializantov s področja družinske medicine. cino Univerze v Mariboru, Združenje zdravnikov družinsko medicino, Poljanski Namen delavnic je udeležencem pomagati razu- družinske medicine – SZD, prim. prof. dr. Janko nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, meti pomen profesionalnega odnosa zdravnika Kersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag. T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: do bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi in Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim. kdrmed@mf.uni-lj.si institucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živi asist. dr. Davorina Petek

1., 2. in 6. ob 16.00 • OSNOVE MEDICINSKE HIPNOZE podroben program na spletni strani zbornice

kraj: KRANJ, Ljudska št. udeležencev: omejeno kotizacija: 300 EUR z vključenim DDV, za redne dodiplom- k. točke: *** univerza ske študente s statusom pa 150 EUR vsebina: na tečaj se lahko prijavijo psihologi, zdravniki, zobozdravniki in drugi organizator: Društvo prijave, informacije: prizdravstveni delavci, ki delajo pod vodstvom zdravnika, zobozdravnika ali psihologa, za medicinsko hipnozo jave: E: drustvo.medicinska. ter absolventi in študentje zadnjih letnikov medicine, dentalne medicine in psiholo- Slovenije hipnoza@gmail.com gije ter drugih zdravstvenih smeri, ki delajo pod okriljem zdravnika ali psihologa

2. ob 8.00 • ATOPIJSKI DERMATITIS: SODOBNA OBRAVNAVA V AMBULANTI OSEBNEGA ZDRAVNIKA podroben program na spletni strani zbornice

kraj: LJUBLJANA, Dermato- št. udeležencev: kotizacija: 100 EUR specialisti, 50 EUR sekundariji, specializanti, na k. točke: *** venerološka klinika UKCL 35–40 TRR: 01100-6030277894, sklic na številko: 299 30 34 / 7204501 vsebina: seminar je namenjen organizator: ZSD in Dermatovene prijave, informacije: prijave: Dermatovenerološka klinika, dermatologom, zdravnikom družinske rološka klinika Ljubljana, asist. Tanja Zaloška 2, Ljubljana, informacije: Verica Petrovič, T: 01 522 medicine Planinšek Ručigaj, dr. med., svetnica 42 80, F: 01 522 43 33

2. ob 9.00 • ESTETIKA V PRAKSI IN VEČ kraj: BRDO PRI KRANJU, Kongresni center vsebina: seminar je namenjen zobozdravnikom

št. udeležencev: kotizacija: 130 EUR + DDV, za upokojene zobozdravnike in k. točke: *** 400 študente kotizacije ni organizator: Stomatološka sekcija prijave, informacije: Stomatološka sekcija SZD, DalmatiSZD, Gorazd Sajko, dr. dent. med. nova 10, 1000 Ljubljana, Katarina Jovanovič, T: 041 703 347, F: 01 434 25 84, E: stomatoloska-sekcija.szd@ordinacija.net

Revija ISIS - Februar 2012

marec 2012

Strokovna srečanja 2.–3. ob 9.00 • ŠOLA KIRURŠKIH TEHNIK – OPERATIVNO ZDRAVLJENJE ZLOMOV PROKSIMALNEGA IN DISTALNEGA DELA HUMERUSA PRI STAROSTNIKU

kraj: PORTOROŽ, Kongresni center hotelov LifeClass, Hotel Slovenija

št. udeležencev: 30 za kadavrski kotizacija: 400 EUR + DDV (kadavrski k. točke: *** tečaj, za udeležence teoretičnih pretečaj), ostali 50 EUR + DDV davanj ni omejitve vsebina: učna delavnica je namenjena specializantom in speciali organizator: Splošna in učna prijave, informacije: prijastom splošne kirurgije, ortopedske kirurgije in travmatologije (tečaj bolnišnica Celje, Medicinska ve: E: sbcrdi@guest.arnes.si, bo imel tri sklope: teoretična uvodna predavanja, vaje udeležencev s fakulteta UL, Društvo travmatolo- informacije: prof. dr. Radko plastičnimi kostmi in demo implantati (v hotelu), kadavrsko prepagov Slovenije SZD, prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svetnik, T: racijo in implantacijo implantatov, trije tečajniki na en preparat (na Komadina, dr. med., svetnik 03 423 30 96, F: 03 423 39 88, E: patologiji v izolski bolnišnici) sbcrdi@guest.arnes.si

2.–4. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA kraj: BLED vsebina: tečaj je namenjen vsem zdravnikom

št. udeležencev: 24 organizator: Slovensko združenje za urgentno medicino, prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med.

kotizacija: 490 EUR k. točke: *** prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E: info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402

8. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: IZZIVI IN NOVOSTI ZDRAVLJENJA Z ANTAGONISTI ALDOSTERONA PRI BOLNIKIH S SRČNIM POPUŠČANJEM

kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok

št. udeležencev: 30

kotizacija: kotizacije ni

k. točke: 1

organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana v sodelovanju z Društvom mladih kardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med.

prijave, informacije: prijave: E: cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor Poglajen, T: 041 346 505

8.–10. ob 9.00 • BOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKA HIPERTENZIJA kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni klinični center, predavalnica 1 vsebina: podiplomska nefrološka šola je namenjena zdravnikom v osnovnem zdravstvu, specializantom interne medicine in nefrologije

št. udeležencev: ni omejeno

kotizacija: 100 EUR

k. točke: ***

organizator: SZD, Slovensko nefrološko društvo, prof. dr. Damjan Kovač, dr. med.

prijave, informacije: prijave: KO za nefrologijo, UKC Ljubljana, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, informacije: prof. dr. Damjan Kovač, dr. med., doc. dr. Jelka Lindič, dr. med., doc. dr. Jernej Pajek, dr. med., prof. dr. Marko Malovrh, dr. med., T: 051 388 352, E: damjan.kovac@guest.arnes.si

8.–10. ob 8.30 • 5. MEDNARODNO SREČANJE ZA KATARAKTO IN REFRAKTIVNO KIRURGIJO kraj: LJUBLJANA, Hotel Lev

vsebina: seminar je namenjen oftalmologom

št. udeležencev: omejeno

kotizacija: 250 EUR, specializanti 70 k. točke: *** EUR (plačilo v januarju 50 EUR), specialisti 250 EUR (plačilo v januarju 200 EUR) organizator: Društvo za razvoj prijave, informacije: prijave: Morela okulisti, Tehnološki minimalno invazivne kirurgije, Kristina park 21, 1000 Ljubljana, informacije: Kristina Mikek, Suzana Mikek Pavlič, T: 041 351 339, 01 510 23 41, F: 01 510 23 42, E: kmikek@morelaokulisti.si

9. ob 8.00 • NAŠIH PRVIH 5000 OTROK kraj: MARIBOR, Hotel Habakuk Maribor vsebina: strokovni simpozij je namenjen ginekologom, pediatrom, embriologom, medicinskim sestram

št. udeležencev: 100 organizator: UKC Maribor, Klinika za ginekologijo in porodništvo, Oddelek za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo, prof. dr. Veljko Vlaisavljević, dr. med., višji svetnik

kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** prijave, informacije: prijave: prijavnica revije Isis ali E: kongresi@ukc-mb.si, informacije: Slavica Keršič, Tina Muzlovič, T: 02 321 29 40, F: 02 321 28 26, Suzana Knuplež, T: 02 321 24 60

9. ob 8.00 • FOCUS ON CORONARY BIFURCATIONS WITH JEAN MARCO kraj: BLED, Hotel Golf vsebina: strokovno srečanje je namenjeno interventnim kardiologom

100

Revija ISIS - Februar 2012

št. udeležencev: 100 organizator: PCR v sodelovanju z Društvom Akutni koronarni sindrom v Sloveniji, prof. dr. Marko Noč

kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** prijave, informacije: prijave: E: blaz.mrevlje@gmail.com, informacije: Blaž Mrevlje, E: blaz.mrevlje@gmail.com, T: 041 665 627

marec 2012

Strokovna srečanja 9.–10. ob 9.00 • INTEGRACIJA KOGNITIVNO-VEDENJSKE TERAPIJE Z INTERPERSONALNO IN IZKUSTVENO TERAPIJO (prof. dr. Tom D. Borkovec – Pennsylvania State University) kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Križanke, Viteška 80 dvorana vsebina: dvodnevna delavnica je namenjena zdravnikom, psihologom, psihoterapevtom, ostalim zainteresiranim

kotizacija: 190 EUR, kotizacija se poravna na podlagi izdanega računa, ki ga pri- k. točke: *** javljeni prejmejo po potrditvi prijave po zaključku zbiranja prijav. Člani društva s poravnano članarino za leto 2011 imajo pri kotizaciji 10-odstotni popust. organizator: Društvo za vedenjsko prijave, informacije: Društvo za VKT Slovenije, Gotska 18, in kognitivno terapijo Slovenije, dr. Ljubljana, Peter Janjušević, Barbara Zemljak, T: 01 583 75 Barbara Starovasnik 00, E: barbarazemljak@gmail.com

10. ob 9.00 • NUJNA MEDICINSKA STANJA V ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162

št. udeležencev: omejeno

kotizacija: do 29. 2. 2012 110 EUR (DDV k. točke: 6 oz. je vključen), od 1. 3. 2012 140 EUR (DDV 9 za aktivno je vključen) udeležbo vsebina: seminar je namenjen doktorjem dentalne medici- organizator: Zdravniška zborni- prijave, informacije: prijave: E: ne za seznanitev z nujnimi medicinskimi stanji in primernimi ca Slovenije, Diana Terlević Dabić mic@zzs-mcs.si, informacije: Mojca Vrečar, T: ukrepi, če do njih pride 01 30 72 191, E: mic@zzs-mcs.si

10. ob 8.00 • OTORINOLARINGOLOŠKI DAN 2012 podroben program na spletni strani zbornice

kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta, Korytkova 2, srednja predavalnica vsebina: seminar za družinske zdravnike, pediatre, šolske zdravnike, otorinolaringologe

št. udeležencev: ni omejeno

kotizacija: 50 EUR, DDV je vključen v k. točke: v ceno kotizacije postopku organizator: Katedra za otorinolaringologijo, Medicinska prijave, informacije: prijave: E: fakulteta UL, Klinika za ORL in CFK, UKC Ljubljana, Zdrutatjana.zeleznik@kclj.si, informacije: ženje otorinolaringologov Slovenije SZD, prof. dr. Irena Tatjana Železnik, dipl. ekon., Klinika za Hočevar Boltežar ORL in CFK, E: tatjana.zeleznik@kclj.si

12.–14. ob 8.00 • EVROPSKI TRAVMA TEČAJ – TIMSKI PRISTOP kraj: še ni podatka vsebina: tečaj je namenjen vsem zdravnikom

št. udeležencev: 24 kotizacija: 750 EUR k. točke: *** organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E: urgentno medicino, prim. mag. Dušan info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402 Vlahović, dr. med.

14. ob 9.00 • NADALJEVANJE TTT2 – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEV kraj: LJUBLJANA, Očesna klinika in Simulacijski center UKC Ljubljana vsebina: učenje učiteljev je namenjeno mentorjem specializantov, študentov

št. udeležencev: 8–10

kotizacija: 200 EUR

k. točke: ***

organizator: Svet za izobraževanje UKC Ljubljana, prof. dr. Živa Novak Antolič

16. ob 9.00 • DELAVNICA O TORAKALNI PUNKCIJI IN DRENAŽI kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica IV, I. nadstropje vsebina: učna delavnica je namenjena kirurgom, splošnim zdravnikom, anestezistom, pulmologom, reševalcem, medicinskim sestram

št. udeležencev: 30

kotizacija: 100 EUR

k. točke: ***

organizator: UKC Ljubljana, Klinični oddelek za torakalno kirurgijo, UKC Ljubljana, v sodelovanju s SZD, prof. dr. Miha Sok, dr. med.

prijave, informacije: UKC Ljubljana, KO za torakalno kirurgijo, Zaloška 7, Ljubljana, Ksenija Potočnik, T: 01 522 39 68, F: 01 522 24 85, E: ksenija.potocnik@kclj.si

16.–17. ob 9.00 • 12. AKUTNI KORONARNI SINDROM V SLOVENIJI kraj: BLED, Hotel Golf vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom ter študentom obeh strok

št. udeležencev: 300 organizator: Slovensko medicinsko društvo, prof. dr. Marko Noč, asist. Blaž Mrevlje

kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** prijave, informacije: prijave: E: blaz.mrevlje@gmail.com, facebook.com/simpozijAKS, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627

Revija ISIS - Februar 2012

101

marec 2012

Strokovna srečanja 22. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: INFILTRATIVNE BOLEZNI SRČNE MIŠICE - KRKA kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok

št. udeležencev: 30

kotizacija: kotizacije ni

organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana v sodelovanju z Društvom mladih kardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med.

k. točke: 1

prijave, informacije: prijave: E: cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/ cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor Poglajen, T: 041 346 505

23. ob 9.00 • DELAVNICA: PERKUTANA TRAHEOTOMIJA kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica IV, I. nadstropje vsebina: učna delavnica je namenjena intenzivistom, anesteziologom, kirurgom, pulmologom, internistom, otorinolaringologom, medicinskim sestram

št. udeležencev: 30

kotizacija: 100 EUR

organizator: Klinični oddelek za torakalno kirurgijo, v sodelovanju s KO za anestezijo in intenzivno terapijo, Nevrološko kliniko, UKCL in SZD, prof. dr. Miha Sok, dr. med.

k. točke: ***

prijave, informacije: UKC Ljubljana, KO za torakalno kirurgijo, Zaloška 7, Ljubljana, Ksenija Potočnik, T: 01 522 39 68, F: 01 522 24 85, E: ksenija.potocnik@kclj.si

23. • 17. REDNI POSVET O OBRAVNAVI IN SPREMLJANJU BOLNIKOV S TUBERKULOZO (TB) V SLOVENIJI

kraj: GOLNIK, Univerzitetna klinika za št. udeležencev: 100 pljučne bolezni in alergijo vsebina: simpozij je name- organizator: Univerzitetna klinika za pljučne njen pulmologom, pediabolezni in alergijo Golnik, prof. Mitja Košnik, dr. trom, medicinskim sestram med., Petra Svetina, dr. med.

kotizacija: kotizacije ni

k. točke: ***

prijave, informacije: prijave: spletna prijavnica: W: www.klinika-golnik.si, informacije: Irena Dolhar, T: 04 256 94 93, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si

23.–24. ob 8.30 • 23. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE: POMEN ZAZNAVNIH IN PREPOZNAVNIH SPOSOBNOSTI V REHABILITACIJSKI MEDICINI podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Re št. udeležencev: publike Slovenije (URI – Soča), Linhartova 51, predavalnica v ni omejeno 4. nadstropju vsebina: srečanje je namenjeno organizator: URI – Soča v sodelovazdravnikom specialistom in specialinju s Katedro za fizikalno in rehabizantom družinske medicine, fizikalne in litacijsko medicino MF v Ljubljani, rehabilitacijske medicine, ortopedije, asist. dr. Nika Goljar, dr. med., prof. dr. travmatologije, nevrologije in drugim Helena Burger, dr. med. zdravstvenim delavcem ter ostalim strokovnjakom s tega področja

kotizacija: 200 EUR (za oba dneva), 100 k. točke: *** EUR (za en dan), 100 EUR (za specializante in sekundarije) prijave, informacije: prijave: Ela Loparič, tajništvo strokovne direktorice, URI – Soča, Linhartova 51, 1000 Ljubljana, E: ela.loparic@ir-rs.si, informacije: asist. dr. Nika Goljar, dr. med., prof. dr. Helena Burger, dr. med., T: 01 475 83 43, 01 475 84 41, F: 01 437 65 89

23.–24. ob 13.00 • 2. ŠOLA ZA PALIATIVNO OSKRBO: ABC PALIATIVNE OSKRBE PRI BOLNIKU Z RAKOM podroben program na spletni strani zbornice

kraj: MARIBOR, UKC, 16. nadstropje št. udeležencev: do 100 kotizacija: 70 EUR z vključenim DDV, k. točke: v kirurške stolpnice, predavalnica prim. kotizacije ni za specializante in študente postopku dr. Zmaga Slokana medicine vsebina: simpozij z učnimi delavnicami je namenjen vsem, organizator: UKC Maribor prijave, informacije: prijave: E: ki se ukvarjajo s paliativno oskrbo, zdravnikom, medicinskim v sodelovanju s timom pali- kongresi@ukc-mb.si ali prijavnica iz revije Isis, sestram, zdravstvenim tehnikom, socialnim delavcem ativne oskrbe OI Ljubljana, informacije: Slavica Keršič, posl. sek, T: 02 321 29 doc. dr. Darja Arko, dr. med. 40, F: 02 321 28 26

23.–24. ob 8.00 • OBNOVITVENI KOLPOSKOPSKI TEČAJ podroben program na spletni strani zbornice

kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Ginekološka klinika 40

vsebina: tečaj

102

Revija ISIS - Februar 2012

kotizacija: 200 EUR specialisti, 150 EUR specializanti (DDV vključen v ceno), na k. točke: *** TRR Združenja za za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno patologijo Slovenskega zdravniškega društva SI 056 2222-0019518588, sklic 20127 (kolposkopski tečaj) organizator: Združenje za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno prijave, informacije: prijave: E: patologijo Slovenskega zdravniškega društva, Klinični oddelek za ginekologijo, martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si, T:/F: Ginekološka klinika, UKC Ljubljana, Klinika za ginekologijo in perinatologijo, UKC 01 439 75 90 Maribor, Onkološki inštitut Ljubljana - DP Zora

marec 2012

Strokovna srečanja 23.–24. ob 9.00 • INFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2012: NOVOSTI V INFEKTOLOGIJI

PREPREČEVANJE OKUŽB: IMUPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA podroben program na spletni strani zbornice

kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni klinični št. udeležencev: ni omejeno center, Zaloška 2, predavalnica I vsebina: simpozij organizator: Sekcija za protimikrobno zdravljenje SZD, je namenjen vsem Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Klinika zdravnikom za infekcijske bolezni in vročinska stanja, prof. dr. Bojana Beović, dr. med.

kotizacija: 130 EUR z DDV

k. točke: ***

prijave, informacije: prijave: Tajništvo Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica 2, 1525 Ljubljana, informacije: Simona Rojs, T: 01 522 42 20, 01 522 21 10, F: 522 24 56, E: simona.rojs@kclj.si

29.–31. ob 9.00 • ADVANCED TRAUMA LIFE SUPPORT PROVIDER COURSE kraj: IG PRI LJUBLJANI, IC URSZR, Zabrv št. udeležencev: 16 (možnost opa kotizacija: 750 EUR + DDV k. točke: *** 12, Ig zovalcev) vsebina: tečaj »nadaljevalni postopki oskrbe poškodo organizator: Zdravniško prijave, informacije: prijave: W: vancev« je namenjen vsem zdravnikom, ki se ukvarjajo s društvo ATLS Slovenija, http://www.atls.si/, E: prijave@atls.si, informacije: poškodovanci Roman Košir, dr. med. Roman Košir, T: 031 541 202

29.–31. ob 18.00 • MEDICINA IN PRAVO: ODSEV MEDICINE IN PRAVA V SODOBNI DRUŽBI podroben program na spletni strani zbornice

kraj: MARIBOR, Univerza, Slomškov trg vsebina: posvet je namenjen vsem zdravnikom, pravnikom in sociologom

št. udeležencev: ni omejeno

kotizacija: dvodnevna 200 EUR + DDV, prvi dan (30. 3.) 150 EUR + k. točke: *** DDV, drugi dan (31. 3.) 75 EUR + DDV, kotizacije ni za upokojene zdravnike, študente medicine, upokojene pravnike in študente prava organizator: Zdravniško društvo Maribor, prijave, informacije: prijave: UKC Maribor, Oddelek za nalezljiPravniško društvo Maribor, prim. Jelka ve bolezni, informacije: Majda Petek, E: majda.petek@ukc-mb.si, Reberšek Gorišek T: 02 321 26 62, 02 321 26 57, F: 02 331 23 93

30. • 10. GOLNIŠKI SIMPOZIJ 2012 – DELAVNICA: ULTRAZVOK PRSNEGA KOŠA podroben program na spletni strani zbornice

kraj: GOLNIK, Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljuč- št. udeležencev: ne bolezni in alergijo 16 vsebina: strokovno srečanje (10–15 organizator: Klinika za pljučne minut teoretičnega predavanja in 45 bolezni in alergijo Golnik minut praktičnih prikazov)

kotizacija: 50 EUR

k. točke: ***

prijave, informacije: prijave: Irena Dolhar, Klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 4204 Golnik, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si

30. ob 9.00 • PLAN ZA DOBER IMUNSKI SISTEM NEPROFITNIH ORGANIZACIJ kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 20–25 Rantova soba, Dunajska cesta 162 vsebina: Na delavnici se boste naučili vseh potrebnih korakov za pripravo kakovostnega plana, še posebej pa vas bomo opozorili na posebnosti planiranja v neprofitnih organizacijah. Več o vsebini in prijavi na W: http://www.crmt.com/ si/7/128/Kako-hkrati-povecati-stroskovno-ucinkovitost-in-kakovost-v-neprofitnih-organizacijah%3F. Seminar je namenjen strokovnim in poslovnim direktorjem, sedanjim in bodočim nadzornikom, vodjem kakovosti, pomočnikom direktorjev, analitikom, pripravljalcem poročil, računovodjem, vsem, ki želijo dobiti »recepte« za vzpostavitev učinkovitega sistema nadzora oz. upravljanja (za zdravstvene domove, bolnišnice, domove za starejše in ostale zavode).

kotizacija: 248 EUR + DDV organizator: CRMT Inštitut, CRMT, d. o. o., Dragica Erčulj

k. točke: ***

prijave, informacije: prijave: E: info@crmt.com, informacije: Nives Nadoh, E: nives.nadoh@crmt.com, T: + 386 (0)40 437 127, T: + 386 (0)5 99 437 00

30.–31. ob 8.30 • AKUTNA MOŽGANSKA KAP VII podroben program na spletni strani zbornice

kraj: LJUBLJANA, Gospodarsko raz št. udeležencev: do 350 in po pred- kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** stavišče hodni prijavi vsebina: tradicionalno strokovno srečanje z organizator: Sekcija za možganskožilne bolezni prijave, informacije: prijave: Društvo mednarodno udeležbo je namenjeno zdravnipri Slovenskem zdravniškem društvu in Društvo MŽB, Mala ulica 8, 1000 Ljubljana, kom družinske in splošne medicine, nevrologom, za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni informacije: Andreja Merčun, E: internistom, kardiologom, radiologom, fiziatrom, ob strokovnem sodelovanju zdravnikov UKC andreja@mozganska-kap.info, T: 0590 intenzivistom, farmacevtom in vsem, ki želijo Ljubljana, UKC Maribor in drugih slovenskih in tujih 11234, F: 01 430 23 14 izpopolniti svoje znanje s področja obravnave strokovnjakov s področja možganskožilnih bolezni, bolnikov z akutno možgansko kapjo prim. doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica

Revija ISIS - Februar 2012

103

marec 2012

Strokovna srečanja 30.–31. ob 8.00 • DELAVNICA KIRURŠKIH TEHNIK »UČVRSTITEV INTRAMEDULARNIH ZLOMOV« podroben program na spletni strani zbornice

kraj: MARIBOR, UKC, Ljubljanska ulica 5, 16. nadstropje št. udeležencev: kotizacija: 150 EUR z vključenim DDV k. točke: v kirurške stolpnice, predavalnica prim. dr. Zmaga Slokana do 18 postopku vsebina: strokovno srečanje z učno organizator: UKC Maribor, Klinika za kirurgijo, Oddelek za prijave, informacije: prijave: E: delavnico je namenjeno specialistom in travmatologijo, Medicinska fakulteta v Mariboru, Medicin- kongresi@ukc-mb.si, informacije: Slaspecializantom kirurgije, travmatologije ska fakulteta v Ljubljani, Katedra za kirurgijo, Podiplomska vica Keršič, posl. sek., Tina Muzlovič, in ortopedije šola kirurških tehnik, Društvo travmatologov Slovenije, univ. dipl. zgod., T: 02 321 29 40, F: 02 prof. dr. Andrej Čretnik, dr. med. 321 28 26

31. • SESTANEK ALERGOLOŠKO-IMUNOLOŠKE SEKCIJE SZD: NUTRITIVNA ALERGIJA

april 2012

kraj: LJUBLJANA, Domus Medica vsebina: simpozij je namenjen alergologom, gastroenterologom, pediatrom, zdravnikom splošne/družinske medicine, specializantom interne medicine

št. udeležencev: 200 organizator: Alergološko-imunološka sekcija SZD in Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, asist. mag. Mihaela Zidarn, dr. med.

kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** prijave, informacije: prijave: spletna prijavnica: W: www.klinika-golnik.si, informacije: Irena Dolhar, T: 04 256 94 93, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si

4.–5. ob 9.00 • KAKO HKRATI POVEČATI STROŠKOVNO UČINKOVITOST IN KAKOVOST V NEPROFITNIH ORGANIZACIJAH

kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 20–25 Rantova soba, Dunajska cesta 162 vsebina: Več o vsebini in prijavi na W: http://www.crmt.com/si/7/128/Kako-hkrati-povecati-stroskovno-ucinkovitost-in-kakovost-v-neprofitnih-organizacijah%3F. Strokovno srečanje je namenjeno strokovnim in poslovnim direktorjem, sedanjim in bodočim nadzornikom, vodjem kakovosti, pomočnikom direktorjev, analitikom, pripravljalcem poročil, računovodjem, vsem, ki želijo recept za vzpostavitev učinkovitega sistema nadzora (zdravstveni dom, bolnišnice, domovi za starejše in ostali zavodi).

kotizacija: 390 EUR + DDV organizator: CRMT Inštitut, CRMT, d. o. o., Dragica Erčulj

k. točke: ***

prijave, informacije: prijave: E: info@crmt.com, informacije: Nives Nadoh, nives.nadoh@crmt.com, T: + 386 (0)40 437 127, T: + 386 (0)5 99 437 00

12. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: CRT UPDATE - KRKA kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok

št. udeležencev: 30

kotizacija: kotizacije ni

organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana v sodelovanju z Društvom mladih kardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med.

prijave, informacije: prijave: E: cardiojournalclub@gmail.com, facebook. com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor Poglajen, T: 041 346 505

k. točke: 1

12. ob 9.00 • KOMUNIKACIJA IN RAZUMEVANJE DRUGAČNOSTI (seminar) podroben

program na spletni strani zbornice: W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovnasrecanja

kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Domus Medica, omejeno Dunajska cesta 162

kotizacija: Predavanje: 120 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati na TRR k. točke: 5,5 pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj vsebina: Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijo osvojiti organizator: prijave, informacije: prijave: veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dveh delavnic nudi tudi treZdravniška zborni- E: mic@zzs-mcs.si, informacije: ning tehnik in samih načinov komuniciranja. ca Slovenije Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: mic@zzs-mcs.si

12. ob 9.00 • TTT – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEV kraj: LJUBLJANA, Očesna klinika in št. udeležencev: 8–10 Simulacijski center UKC Ljubljana vsebina: učenje učiteljev je namenje- organizator: Svet za izobraževanje no mentorjem specializantov, študentov UKC Ljubljana, prof. dr. Živa Novak Antolič

104

Revija ISIS - Februar 2012

kotizacija: 200 EUR

k. točke: ***

april 2012

Strokovna srečanja 12.–14. ob 15.00 • XXII. SREČANJE PEDIATROV IN IX. SREČANJE MEDICINSKIH SESTER V PEDIATRIJI

kraj: MARIBOR, Hotel Habakuk

št. udeležencev: 500

kotizacija: Zgodnja kotizacija (plačilo do 24. 3. 2012): za oba dneva: 230 EUR, k. točke: *** za prvi dan 180 EUR, za drugi dan 140 EUR, pozna kotizacija (plačilo 25. 3.–11. 4. 2012): za oba dneva 250 EUR, za prvi dan 200 EUR, za drugi dan 150 EUR, kotizacija na srečanju: za oba dneva 290 EUR, za prvi dan 230 EUR, za drugi dan 170 EUR. Sekundariji in specializanti: 50 % popust na polno kotizacijo. Študentje in upokojenci: brezplačno. Osnovni tečaj klinične prehrane – ESPEN-modul: ni kotizacije, Praktična delavnica: Ultrazvočni pregled 100 EUR vsebina: kongres je namenjen vsem zdravnikom specia organizator: UKC prijave, informacije: prijave: W: www.pediater.si in Srečo listom pediatrom in splošnim zdravnikom, specializantom Maribor, Klinika za Peterlič, S5kongres, Štihova ulica 18, 1000 Ljubljana, medicine, študentom medicine, medicinskim sestram, pediatrijo Maribor, informacije: Srečo Peterlič, S5kongres, Štihova ulica 18, študentom zdravstvenih šol, dietetičarjem, rentgenologom, asist. dr. Jernej Ljubljana, T: 040 164 040, Slavica Keršič, T: 02 321 29 40 socialnim delavcem Dolinšek, dr. med.

13. ob 9.00 • VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)* podroben

program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja

kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Domus Medica, omejeno Dunajska cesta 162

13. ob 8.00 • 40 LET ELEKTROSTIMULACIJE SRCA V MARIBORU kraj: MARIBOR, Hotel City vsebina: mednarodni simpozij je namenjen specialistom interne medicine, kardiologom, zdravnikom družinske medicine

št. udeležencev: do 150 organizator: UKC Maribor, Klinika za interno medicino, Oddelek za internistično intenzivno medicino, MF Maribor, dr. Zlatko Pehnec, dr. med.

kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** prijave, informacije: prijave: E: kongresi@ukc-mb.si, informacije: Slavica Keršič, posl. sek., Tina Muzlovič, univ. dipl. zgod., T: 02 321 29 40, F: 02 321 28 26

13. ob 9.00 • ŠOLA PREPOZNAVANJA MELANOMA IN DRUGIH KOŽNIH TUMORJEV podroben program na spletni strani zbornice kraj: Ljubljana, št. udeležencev: Dermatovenerolo- 35–40 ška klinika, UKC vsebina: šola je namenjena zdravnikom MDPŠ, specializantom dermatologom, zdravnikom družinske medicine

kotizacija: 160 EUR specialisti, specializanti, študentje MF 80 EUR, na TRR k. točke: *** 01100-6030277894, sklic na številko: 299 30 34 / 7204599 – Šola o melanomu in kožnih tumorjih organizator: Dermatovenerološka prijave, informacije: prijave: Dermatovenerološka klinika, klinika Ljubljana, asist. Tanja Planinšek Zaloška 2, Ljubljana, informacije: Verica Petrovič, T: 01 522 Ručigaj, dr. med., svetnica 42 80, F: 01 522 43 33

13.–14. • 12. KOKALJEVI DNEVI kraj: LAŠKO, Wellness Hotel št. udeležencev: 170 vsebina: strokovno izobraževanje za zdravnike, medicinske organizator: sestre, zdravstvene tehnike, patronažne sestre, reševalce Združenje zdravin farmacevte (teme: bolečina, fitoterapija, KOPB, angina nikov družinske pektoris, demenca, praktične delavnice: povijanje goleni pri medicine – SZD venski insuficienci, interakcije med zdravili, E-ambulanta, TPO in DPO)

kotizacija: 170 EUR (DDV ni vključen) k. točke: *** prijave, informacije: Nina Štojs, Zavod za razvoj družinske medicine, Poljanski nasip 58, Ljubljana, T: 01 438 69 14, E: nina.stojs@gmail.com, W: http://www.facebook.com/event. php?eid=135477956536445

Revija ISIS - Februar 2012

105

april 2012

Strokovna srečanja 13.–14. • 17. SLOVENSKI PARODONTOLOŠKI DNEVI podroben program na spletni strani zbornice

kraj: BLED, Festivalna št. udeležencev: ni ome kotizacija: zobozdravniki 280 EUR, ustni higieniki 150 EUR, k. točke: *** dvorana jeno zobne asistentke 100 EUR vsebina: strokovno srečanje za zo organizator: Združenje za ustne prijave, informacije: prijave: W: www.albatros-bled.com, bozdravnike, ustne higienike in zobne bolezni, parodontologijo in stomato- Albatros Bled, Ribenska 2, 4260 Bled, Ksenija Blažič, T: 04 57 asistentke loško implantologijo, akad. prof. dr. 80 358, F: 04 57 80 355, E: ksenija@albatros-bled.com, inforUroš Skalerič macije: izr. prof. dr. Erika Cvetko, E: erika.cvetko@mf.uni-lj.si, T: 030 253 200

13.–15. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA kraj: BOVEC vsebina: tečaj je namenjen vsem zdravnikom

št. udeležencev: 24 kotizacija: 490 EUR k. točke: *** organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E: urgentno medicino, prim. mag. Dušan info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402 Vlahović, dr. med.

14. ob 9.00 • UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)* podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja

kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Domus Medica, omejeno Dunajska cesta 162

kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati k. točke: 6 na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. vsebina: Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razre organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijaševati konfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna zbornica Slovenije ve: E: mic@zzs-mcs.si, inforudeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za macije: Mojca Vrečar, T: 01 30 udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.) 72 191, E: mic@zzs-mcs.si

18. ob 9.00 • VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)* podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja

kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Domus Medica, omejeno Dunajska cesta 162

kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati k. točke: 6 na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. vsebina: Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijaizražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogoj zbornica Slovenije ve: E: mic@zzs-mcs.si, inforza udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija macije: Mojca Vrečar, T: 01 30 in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na 72 191, E: mic@zzs-mcs.si delavnici 1.)

19. ob 9.00 • UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)* podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja

kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Domus Medica, omejeno Dunajska cesta 162

kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati k. točke: 6 na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. vsebina: Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razre organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijaševati konfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna zbornica Slovenije ve: E: mic@zzs-mcs.si, inforudeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za macije: Mojca Vrečar, T: 01 30 udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.) 72 191, E: mic@zzs-mcs.si

19.–21. • OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME kraj: KRANJSKA GORA, Hotel Lek vsebina: delavnica je namenjena zdravnikom splošne/družinske medicine, specializantom interne medicine

106

Revija ISIS - Februar 2012

št. udeležencev: 20 kotizacija: 250 EUR k. točke: *** organizator: Univerzitetna klinika za pljučne prijave, informacije: prijave: spletna prijavnica: W: bolezni in alergijo Golnik, prof. Mitja Košnik, dr. www.klinika-golnik.si, informacije: Irena Dolhar, T: med., prof. Stanislav Šuškovič, dr. med. 04 256 94 93, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si

april 2012

Strokovna srečanja 20.–21. ob 16.00 • 23. SPOMLADANSKI ZBOR ZASEBNIH ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE

kraj: OTOČEC, Šport hotel, konferenč- št. udeležencev: do 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** na dvorana Optimus vsebina: srečanje je name- organizator: Strokovno prijave, informacije: prijav ni potrebno pošiljati, rezervacijo za nočitev in/ali njeno zasebnim zdravnikom združenje zasebnih zdravni- večerjo pošljite neposredno na kraj dogodka, informacije: pisarna Strokovnega in zasebnim zobozdravnikov in zobozdravnikov Slozdruženja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Dunajska cesta kom venije in Zdravniška zbornica 162, 1000 Ljubljana in Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Slovenije Ljubljana, T: SZZZZS: 01 433 85 35, ZZS: 01 307 21 23

20.–21. ob 8.30 • OSKRBA DIHALNIH POTI – UČNA DELAVNICA podroben program na spletni strani zbornice

kraj: MARIBOR, UKC, Ljubljanska ulica 5, 16. nadstropje kirurške stolpnice – mala predavalnica vsebina: učna delavnica je namenjena specializantom anestezije, urgentne medicine, interne intenzivne medicine in ostalim

št. udeležencev: 20

kotizacija: 240 EUR z vključenim DDV

k. točke: ***

organizator: UKC Maribor, Oddelek za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin UKC Maribor, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta v Mariboru, prim. Zoran Zabavnik, dr. med.

prijave, informacije: prijave: prijavnico iz revije Isis pošljite na: E: slavica.kersic@ukc-mb.si ali UKC Maribor, Center za odnose z javnostmi in marketing, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, informacije: Slavica Keršič, posl. sek., T: 02 321 29 40, F: 02 321 28 26

26. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: MEHANSKA CIRKULATORNA PODPORA – NOVI TRENDI - KRKA

maj 2012

kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok

št. udeležencev: 30

kotizacija: kotizacije ni

k. točke: 1

organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana v sodelovanju z Društvom mladih kardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med.

prijave, informacije: prijave: E: cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor Poglajen, T: 041 346 505

11.–13. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA kraj: MARIBOR vsebina: tečaj je namenjen vsem zdravnikom

št. udeležencev: 24 organizator: Slovensko združenje za urgentno medicino, prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med.

kotizacija: 490 EUR k. točke: *** prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E: info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402

12. • 17. MEDICINSKI DUATLON IN STROKOVNI SIMPOZIJ kraj: UDEN BORŠT PRI KRANJU

št. udeležencev: ni omejeno

vsebina: promocija zdravega načina življenja

organizator: TK Triglav in Medicus

kotizacija: na spletni strani W: http://www.agp-pro.si/duatlon_brdo/ prijave, informacije: Milivoj Veličković Perat, E: mvelic4@guest.arnes.si

k. točke: ***

18. • KOGOJEVI DNEVI: NAJPOGOSTEJŠE DERMATOZE V AMBULANTI DRUŽINSKEGA

ZDRAVNIKA – PODSKLOPI: DERMATOZE OBRAZA, DERMATOZE ROK, DERMATOZE GOLENI IN PODPLATOV, DERMATOZE TRUPA

kraj: LJUBLJANA vsebina: srečanje je namenjeno zdravnikom družinske medicine in dermatologom

št. udeležencev: 100 organizator: Dermatovenerološka klinika UKCL, Katedra za dermatovenerologijo pri MF Univerze v Ljubljani, asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.

kotizacija: ni podatka k. točke: *** prijave, informacije: Dermatovenerološka klinika Ljubljana, Zaloška 2, Verica Petrovič, T: 01 522 42 80, F: 01 522 43 33

Revija ISIS - Februar 2012

107

maj 2012

Strokovna srečanja 18.–19. ob 12.00 • XXXII. PODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE: SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 podroben program na spletni strani zbornice

kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni klinični št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** center vsebina: šola je namenjena zdravnikom speci organizator: Univerzitetni klinični center prijave, informacije: prijave: izključalistom in specializantom splošne in družinske Ljubljana, Interna klinika, KO za endokrinologino na E: franc.mrevlje@gmail.com, medicine ter drugim zainteresiranim jo, diabetes in presnovne bolezni, prim. Franc informacije: T: 051 304 408. Mrevlje, dr. med.

24.–26. ob 9.00 • ADVANCED TRAUMA LIFE SUPPORT PROVIDER COURSE kraj: IG PRI LJUBLJANI, IC URSZR, Zabrv 12, Ig vsebina: tečaj »nadaljevalni postopki oskrbe poškodovancev« je namenjen vsem zdravnikom, ki se ukvarjajo s poškodovanci

št. udeležencev: 16 (možnost opazovalcev) organizator: Zdravniško društvo ATLS Slovenija, Roman Košir, dr. med.

kotizacija: 750 EUR + DDV

k. točke: ***

prijave, informacije: prijave: W: http://www.atls.si/, E: prijave@atls.si, informacije: Roman Košir, T: 031 541 202

24.–26. • OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME kraj: KRANJSKA GORA, Hotel Lek vsebina: delavnica je namenjena zdravnikom splošne/družinske medicine, specializantom interne medicine

št. udeležencev: 20 organizator: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, prof. Mitja Košnik, dr. med., prof. Stanislav Šuškovič, dr. med.

kotizacija: 250 EUR prijave, informacije: prijave: spletna prijavnica: W: www.klinika-golnik.si, informacije: Irena Dolhar, T: 04 256 94 93, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si

k. točke: ***

25.–26. • XIII. NOVAKOVI DNEVI: PSIHIATRIČNE IN SRČNE BOLEZNI V NOSEČNOSTI,

NOVOROJENČEK PO OPLODITVI Z BIOMEDICINSKO POMOČJO XX. STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA ZA PERINATALNO MEDICINO podroben program na spletni strani zbornice

junij 2012

kraj: RIMSKE TOPLICE, št. udeležencev: ni ome kotizacija: z vključenim DDV 260 EUR za specialiste in 130 k. točke: *** Rimske terme jeno EUR za specializante in babice, delavnica 50 EUR vsebina: strokovno srečanje je name- organizator: Združenje za perina prijave, informacije: Prijavo lahko pošljete po pošti na njeno specialistom in specializantom talno medicino Slovenije, Klinični naslov Martina Pečlin, Ginekološka klinika, Enota za raziginekologije in porodništva, pediatrije, oddelek za perinatologijo Ginekoloskovalno delo, Šlajmerjeva 3, Ljubljana, ali F: 01 439 75 90 kardiologije, psihiatrije, družinske medi- ške klinike v Ljubljani, Univerzitetni ali E: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si. Predhodna prijava cine, neonatologom in babicam klinični center Ljubljana je obvezna

1.–2. ob 10.00 • 37. STROKOVNO SREČANJE STOMATOLOGOV SLOVENIJE »IZ PRAKSE ZA

PRAKSO«

kraj: PORTOROŽ, Avditorij vsebina: seminar je namenjen doktorjem dentalne medicine

št. udeležencev: ni omejeno organizator: Stomatološka sekcija SZD

kotizacija: 150 EUR k. točke: *** informacije, prijave: informacije: Stomatološka sekcija SZD, Katarina Jovanovič, T: 041 703 347, F: 01 434 25 84, E: stomatoloska-sekcija.szd@ordinacija.net

4.–6. ob 8.00 • EVROPSKI TRAVMA TEČAJ – TIMSKI PRISTOP kraj: še ni podatka vsebina: tečaj je namenjen vsem zdravnikom

6.–9. • EUROPERIO 7 kraj: DUNAJ, AVSTRIJA, Messe Wien Exhibition & Conference Center vsebina: strokovno srečanje za zobozdravnike in ustne higienike 108

Revija ISIS - Februar 2012

št. udeležencev: kotizacija: zobozdravniki 550 EUR (do 27. 2. 2012), 650 EUR k. točke: *** ni omejeno (do 20. 5. 2012), ustni higieniki: 200 EUR (do 27. 2. 2012), 250 EUR (do 20. 5. 2012) organizator: European Federation of Periodontology, prijave, informacije: prijave: individualno: W: soorganizator: Združenje za ustne bolezni, parodontologi- http://www.europerio7.com/, skupinski odhod: HRG Slovenia, jo in stomatološko implantologijo SZD, predsednik: akad. kontaktna oseba Boštjan Napotnik, T: 01 423 36 36, informaprof. dr. Uroš Skalerič cije: E: rok.gaspersic@mf.uni-lj.si, E: erika.cvetko@mf.uni-lj.si

junij 2012

Strokovna srečanja 8.–10. ob 8.30 • ULTRAZVOČNO VODENO ENDOVENSKO LASERSKO/RF ZDRAVLJENJE KRČNIH ŽIL podroben program na spletni strani zbornice kraj: OTOČEC, Vila Otočec in Avelana, d. o. o. vsebina: učna delavnica je namenjena flebologom, kirurgom, varikologom, radiologom

št. udeležencev: 8 organizator: Avelana, d. o. o., prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med.

kotizacija: 1.500 EUR

k. točke: v postopku prijave, informacije: Avelana, d. o. o., Dobrava 72, 8222 Otočec, Damjana Bradač Zupančič, T: 07 30 75 107, F: 07 30 75 174, E: avelana.pisarna@gmail.com

12.–13. ob 9.00 • KAKO HKRATI POVEČATI STROŠKOVNO UČINKOVITOST IN KAKOVOST V NEPROFITNIH ORGANIZACIJAH

kotizacija: 390 EUR + DDV organizator: CRMT Inštitut, CRMT, d. o. o., Dragica Erčulj

k. točke: ***

prijave, informacije: prijave: E: info@crmt.com, informacije: Nives Nadoh, nives.nadoh@crmt.com, T: +386 (0)40 437 127, T: + 386 (0)5 99 437 00

13. ob 9.00 • TTT – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEV kraj: LJUBLJANA, Očesna klinika in Simulacijski center UKC Ljubljana vsebina: učenje učiteljev je namenjeno mentorjem specializantov, študentov

št. udeležencev: 8–10

kotizacija: 200 EUR

k. točke: ***

organizator: Svet za izobraževanje UKC Ljubljana, prof. dr. Živa Novak Antolič

DelovnA mestA Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije »Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je javni zavod, ki zagotavlja zavarovancem v državi uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z usposobljenimi in motiviranimi zaposlenimi, s sodobno tehnologijo in organiziranostjo želimo zavarovancem, partnerjem in drugim strankam nuditi odlične storitve.« K sodelovanju vabimo komunikativne in dinamične sodelavce, ki želijo nadaljevati svojo poklicno kariero v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zaposlili bomo: zdravnico/zdravnika (lokacija delovnega mesta je v Ljubljani, Direkcija) za: • odločanje o pravicah zavarovancev v skladu z zakonom in pravili, • podajanje izvedenskih mnenj,

• sodelovanje pri oblikovanju strokovnih smernic za odločanje o pravicah.

Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo, da prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje za zasedbo delovnega mesta: • doktor medicine, specialist splošne medicine ali druge specializacije,

• veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,

• najmanj 48 mesecev delovnih izkušenj,

• strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka (izbrani kandidat, ki ob razpisu tega izpita ne bi imel opravljenega, ga bo dolžan opraviti najkasneje v roku šestih mesecev od dneva zaposlitve),

• poznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje besedil in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega jezika.

Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Od novega sodelavca pričakujemo sposobnosti komuniciranja in reševanja problemov, sposobnosti organiziranja in analitičnega razmišljanja, sposobnost timskega dela, sposobnost hitre presoje in sodelovanja, predvsem pa profesionalnost in samoiniciativnost ter pripravljenost za

pridobivanje specifičnih znanj s področja zdravstvenega zavarovanja. Novemu sodelavcu nudimo dinamično delo v urejenem okolju ter možnost strokovnega izpopolnjevanja in razvoja. Kandidati bodo izbrani na podlagi selekcijskega postopka, ki lahko vključuje tudi testiranje. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko določenem roku. Za dodatne informacije se lahko obrnete na nas, T: 01 30 77 410. Vaše pisne prijave, z življenjepisom in predstavitvijo dosedanjega dela, pošljite do 29. februarja 2012 na naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana oz. E: zaposlitev@zzzs.si

Oddam V občini Domžale dajem v najem objekt za zdravstveno dejavnost, velikosti cca 200 m2. Dodatne informacije na T: 041 800 521.

Revija ISIS - Februar 2012

109

Strokovna srečanja

Uredništvu revije Isis Dunajska c. 162 p.p. 439 1001 Ljubljana

faks: 01 30 72 109

V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi. številki Izide.

Prvo obvestilo želimo objaviti v

Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen na spletni strani zbornice. Datum prireditve

Začetek, ura

Kraj Prostor, kjer bo prireditev Naslov strokovnega srečanja Število poslušalcev

(če je določeno)

Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica...) Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...) Organizator (medicinska fakulteta, klinika, sekcija Slovenskega zdravniškega društva...) Predstavnik ali strokovni vodja Naslov za pošiljanje prijav Informacije, kontaktne osebe Njihove tel. številke in št. faksa Višina kotizacije Brezplačna kotizacija

110

Revija ISIS - Februar 2012

za upokojene zdravnike in študente

(neomejeno)

Zdr avniki v prostem času

Nastop orkestra Camerata medica z violončelistko študentko medicine Tino Gregorc.

Prvi božično-novoletni koncert orkestra Camerata medica v novi dvorani Zdravniške zbornice Slovenije Pavle Košorok

V letu 2011 je zdravniški orkester »Camerata medica« praznoval 20-letnico delovanja. Vsak, ki ustvarja, si želi pokazati svoje delo. Tako čutimo tudi v zdravniškem orkestru in za tako pomembno obletnico se je orkester posebej pripravil. Naš dirigent Franc Avsenek, docent na ljubljanski akademiji za glasbo, je v tem jubilejnem letu izbral zanimiv program in se posebej potrudil tako, da je nekatere skladbe priredil za zasedbo orkestra.

Prvi koncert, ki ga je pripravil orkester za to pomembno obletnico, je bil že meseca maja nastop v veliki dvorani Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje. Drugi nastop, ki vedno zbere zanimivo občinstvo in ki tudi orkestru že veliko pomeni, je sodelovanje v polhograjski graščini na Grajskih glasbenih večerih. Orkester ima rezerviran termin v juniju. Poseben čar tega dogodka je sproščenost, ki jo omogočata grajski park in čudovita okolica. Občinstvo se že pred koncertom prične zbirati v parku, po nastopu pa je vsako leto pripravljena skromna pogostitev, ki poveže izvajalce in poslušalce. Vsako leto sodelujemo tudi na zdravniškem koncertu, ki je obenem slovesen zaključek Plečnikovega simpozija s podelitvijo priznanj in nagrad študentom in zaslužnim učiteljem. Nastopanje na tej slovesnosti ima za orkester in sploh vse sodelujoče še poseben pomen. Sodelovanje glasbenikov je že pred 42 leti spodbudil prof. Lenart, naš učitelj patologije, ki je bil tudi sam čelist. Navdušil je nekaj izvajalcev, ki so kot kvartet pripravili prvi glasbeni program, ki je polepšal večer ob zaključku Plečnikovega simpozija. Ta nastop je opogumil še mnoge druge, da so v naslednjih letih sodelovali in poleg medicinskega pokazali tudi svoje glasbeno znanje.

Mnogo zdravnikov ima glasbeno izobrazbo in pogosto se pojavlja vprašanje, ali je glasba tista, ki pripelje človeka v medicino, ali pa so zdravniki tisti ljudje, ki znajo čutiti z glasbo in s človekom. Kakorkoli, glasba je prav gotovo človekova dejavnost, ki življenju daje višjo kakovost, ob odgovornem delu pa tudi pomaga, da je stres manjši in je lažje premagovati delovne obremenitve. Prav prvi božično-novoletni koncert orkestra »Camerata« 20. decembra 2011 je bil darilo kolegom in priložnost, da se ob prijateljskem druženju sprostimo in si vzamemo čas za nekaj lepega. Predsednica zdravniške zbornice prim. Gordana Kalan Živčec nas je v svojem nagovoru prijazno pozdravila v naši skupni hiši in orkestru dala spodbudo za začetek koncerta.

Program je bil sestavljen iz klasičnih del (Tartini, Vivaldi, Donizzeti, Mahler), v katerem je bilo potrebno pokazati klasično znanje in koncertni pristop k igranju. V nadaljevanju je bilo predstavljenih nekaj sicer zahtevnih, vendar po svojem žanru bolj popularnih del (Sarasate, Toselli, Fibich). Občinstvo je nato presenetil dirigent, ki je prevzel vlogo solista skupaj s harmonikarjem Mirkom Jevtovićem v skladbi Astorja Piazzole. S skladbo E. Claptona je orkester pričaral utrinek iz filmske glasbe s solistko in mlado zdravnico Aljo Koren. Zaključna skladba A. Templetona s solistom klarinetistom dr. Jernejem Podbojem je bila priložnost, da orkester pokaže, da se znajde tudi v glasbi z džezovskim pridihom. Orkester je ob svoji 20-letnici pokazal, da je postal uigran korpus, in škoda bi bilo, da te svoje kondicije ne bi vzdrževal tudi naprej.

Revija ISIS - Februar 2012

111

Zdr avniki v prostem času

Z orkestrom je pela mlada zdravnica Alja Koren. Nastopi so priložnost, da se opogumijo tudi tisti, ki znajo igrati, pa morda kolebajo zaradi pomanjkanja časa ali obvez. Nikomur od nas, ki igramo, ni žal, da sodelujemo. Res je, da čisto vsi člani orkestra niso zdravniki. Nekateri so tudi iz drugih strok, ki pa imajo povezavo z medicino, če pa to ne, so, kot se radi pošalimo, naši bodoči pacienti! Prav zdravniški koncert v dvorani zdravniške zbornice je pokazal, da je tak orkester potreben, saj je spremljal soliste, ki so bili vsi zdravniki in so ob orkestrski spremljavi pokazali svoje vrhunsko znanje: violinist Andrej Gubenšek, dr. med., mezzosopranistka Alja Koren, dr. med., violončelistka Tina Gregorc, študentka medicine. Posebno darilo orkestru pa je bil

Ob spremljavi orkestra se je predstavil tudi violinist Andrej Gubenšek, dr. med. še nastop pianistke Katarine Tominec in solistična točka našega dirigenta maestra Avseneka! Privškova priredba napeva »Svete noči« je bila začetek praznovanja. Orkestru so se pridružili poslušalci in skupaj ustvarili praznično vzdušje, ki nas je spremljalo v novo leto. Pogostitev, ki jo je pripravila zdravniška zbornica, nas je vse presenetila. Prijazno vzdušje se je kar zavleklo in želja vseh je bila nedvoumna: takšen dogodek smo potrebovali in si ga še želimo! Lahko rečemo, da se orkester s tem strinja, odziv poslušalcev pa nas je prepričal, da se bomo potrudili tudi v naslednjem letu. Foto: Janez Platiše

Medicinci pojejo za spodbudo pri zdravljenju Ksenija Slavec

Mladostna svežina vedno znova prinese empatijo, odprtost, sodelovanje in na obraze pričara radostni nasmeh. Tako je 10. januarja v razstavišču Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (nadalje UKCL) zbrane navdušil TrioQuartet, katerega član je tudi Miha Zabret, študent 6. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani. Kvartet aktivno deluje že od leta 2006, v sedanji postavi pa se je pojavil šele pred nekaj meseci. Pevci prihajajo iz okolice Škofje Loke, svoje glasbene talente pa zaupajo v razvoj kakovostnim slovenskim pevskim pedagogom. Izvajajo različne zvrsti glasbe in njihov glavni cilj je poslušalcu postreči z vrhunskim zvenom, čisto harmonijo, predvsem pa s svojo energijo dvigniti občinstvo in mu podariti čim lepše glasbeno izkustvo in dobro voljo. Zasedba ima za sabo že kar pestro glasbeno zgodovino. Med drugim so pridobili naziv »ime meseca« na Radiu Sora, prejeli prvo nagrado na srečanju »Večer kvartetov« na Turjaku in osvojili prvo mesto na festivalu v Pécsu na Madžarskem (izrecna pohvala za umetniški vtis direktorja festivala Tamasa Laknerja). V lanskem letu so posneli svoj prvi album z naslovom Večerni 112

Revija ISIS - Februar 2012

ave, ki je v celoti posvečen slovenski ljudski glasbi. Sicer pojejo ob različnih slovesnostih, slavnostnih odprtjih, podelitvah diplom, na obletnicah in večjih slavjih, slovesnostih na državni ravni in tudi sodelujejo z znanimi slovenskimi glasbeniki. Med vsem, kar umetnost ponuja, so se fantje odločili za petje. In prav to je tisto, kar jim daje možnost, da vedno znova prinesejo svojemu občinstvu radost in energijo.

Prvi tenorist Miha Lušin je najnovejši član, prihaja iz Ribnice, od koder tudi prinaša svež, temperamentni duh, ki daje zasedbi posebno energijo. Tudi on se poleg solopetja ukvarja s številnimi drugimi inštrumenti, med drugim igra kitaro, bugarijo in harmoniko, ki so nepogrešljivi inštrumenti pri izvajanju kvartetovega repertoarja. Drugi tenorist, akademski glasbenik Jernej Strah Bergant, je že prepeval na različnih prireditvah Kulturnoumetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani (nadalje KUD), med drugim tudi v duetu s sedanjo mlado zdravnico, sopranistko Vlasto Rožman. Jernej sicer igra še klavir, harmoniko, po potrebi pa poseže tudi po kitari in tako sooblikuje inštrumentalno ozadje pevskih nastopov kvarteta.

Zdr avniki v prostem času

Baritonist Miha Zabret je študent 6. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani, ki vodi na MF tudi Impro ligo in je odličen retorik.

Slikar Ivan Prešeren - Žan prejema priznanje za svojo razstavo od podpredsednika Likovne skupine KUD-a, likovnega terapevta Jana Milkoviča.

Bariton je že omenjeni Miha Zabret, ki z lepo slovensko besedo rad oblikuje rdečo nit koncertov, poleg tega pa v zasedbi igra pri nas zelo eksotičen inštrument – havajski ukulele, sicer pa poleg solističnega prepevanja rad sede za klavir. Basist Lenart Rupar zaključuje študij kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani. S svojim inštrumentom ustvarja energično glasbeno vzdušje v kvartetu in prevzame kitarske sole na koncertih, poprime pa še za bisernico in druga brenkala. Tudi on izpopolnjuje svojo tehniko petja v glasbeni šoli. Fantje so najprej zapeli v živahnih ritmih pesmi Ko so lipe cvetele, Črnski venček in Ne čakaj na maj, nato malo bolj resen domoljubni del: Domača hiša, Bratci veseli vsi in Za njo, ob koncu pa spet bolj razgiban in ljudem prikupen del Vjeruj u ljubav, Somewhere, over the rainbow in Zemlja pleše. Ker pa so bili obiskovalci prireditve več kot zadovoljni, so zapeli za dodatek še srčno dalmatinsko pesem Ružo moja crvena. V osrednji galeriji je razstavljal član Likovne skupine KUD-a Ivan Prešeren - Žan, sicer upokojeni poklicni trobentač, ki je vse življenje igral v džezovskih sestavih. Zadnjih 15 let slika in na svoja platna prenaša glasbo v barvah in njen izjemni ritem. Njegovo slikarstvo je likovna kritičarka Polona Škodič predstavila v duhu naslova ZVOK in svetloba. »To naj bi bilo tisto prvo, prvinsko osnovno, tisto, s čimer se je vse začelo… »Zvok in Svetloba« – veliki pok in veliki začetek. To je točka, preko katere ne uspe priti niti znanstvenikom. Vse, kar nam je dano spoznati obstane, ko pridemo do prvinskega Zvoka in Svetlobe, do točke od koder vse izvira, tudi mi in to vesolje, ki nas obdaja…

Likovnica Metka Kolenc, ki je pripravila terapevtsko razstavo v Mali galeriji, v pogovoru s prof. Zvonko Z. Slavec.

Umetniki naj bi skozi zgodovino prav zato izumljali glasbila, da bi lahko izvedli prvobiten, izviren, prazvok in na platnih uprizorili svetlobo, njeno igro s temo in paleto barv, ki imajo svoj izvor v eni sami niansi. Zaradi njihovega navdiha so jih zelo pogosto povezovali z nadčutnim, duhovnim, kot nekakšne znanilce, kot tiste, ki čutijo in vidijo več od običajnih ljudi. So tisti, ki lahko v svoji glasbi izražajo največ, kar je mogoče povedati, in na slikah upodobijo svetlobo v vsej njeni veličini in orkestraciji barv.

Ivana Prešerna Žana, v prvi vrsti dolgoletnega priznanega glasbenika, je z leti vse bolj navduševala tudi likovna umetnost. Prevzela ga je tako močno, da jo je izbral za pomembno ustvarjalno vsebino. Svoje slikarstvo je predvsem v zadnjem ustvarjalnem obdobju v veliki meri tematsko posvetil ravno zvokom in glasbi, glasbilom in pevcem. Pričujoča razstava pomeni nadaljevanje avtorjevih zanimanj in raziskovanj. Ti osnovni motivi in hkrati simboli lebdijo v nedefiniranem prostoru in nakazujejo povezavo človeka z esenco umetnosti. Ob njih začutimo življenje barv in oblik, ki se med seboj mešajo, zlivajo, sintetizirajo in tonsko spreminjajo. Iz del izžarevata notranji temperament in energija, v nenehnem prepletanju sproščene domišljije – od dramatične napetosti do poetične umirjenosti. Zvoki in instrumenti postanejo prava vizualna paša za oči. Tako avtor v izvirnih interpretacijah z gledalcem deli svoj doživljajski svet kot krogotok in harmonijo. Z dinamičnimi potezami razdelane kompozicije zaživijo v vibracijah etrskega prostora skozi gibanje, utripanje in vrtinčenje. Vsakokrat nov, domišljijsko dodelan ritem motiva

Revija ISIS - Februar 2012

113

Zdr avniki v prostem času je čista avtorska stvaritev in v vsakem se že poraja zametek novega.

Dela iz tega ciklusa prinašajo svežo likovno izpoved in se nas lahko dotaknejo na več načinov. Za vsa platna je značilna barvno bogata, sijoča paleta in ekspresija, ki razodeva globinsko razumevanje vsebin. Slikar je z učinkovitim stopnjevanjem dosegel samodejno prehajanje ostrine v mehkobo, liričnosti v dramatičnost, impresije v ekspresijo in slednjič v čisto abstrakcijo. Poteze čopiča so lahko zelo drobne in mehke ali praviloma močno izrazite in hitre, bolj površinske ali skrite pod težo več pastoznih nanosov. Likovne rešitve, ki jih uporablja, ne glede na izbran motiv, se v izhodiščih sicer vedno gibljejo v realističnih okvirih, a se pod težo občutij, čustev in zaznave lahko zabrišejo v nemirne barvne impresije. Lepota in moč glasbe, ki jo zna avtor izraziti na platnih, je izoblikovala njegov značilen razpoznaven slog, ki ga odlikuje sodobna in estetsko čista likovna govorica.

TrioQuartet prinaša prešernost in izjemno glasbeno kakovost.

Ivan Prešeren Žan je risarsko in slikarsko spretnost dopolnjeval v širokem zamahu in vselej v poglobljenem odnosu do stvarnosti, ki je postajala upodabljajoča vsebina. Svoj slikarski talent je začel polno in intenzivno uresničevati pred petnajstimi leti in večkrat uspel prepričati tudi zahtevnejšo kulturno javnost, da njegovo slikanje lahko daleč presega zgolj ljubiteljstvo. Ko se je začel izobraževati in s tem spoznavati odlične likovne pedagoge in mentorje, pa tudi številne slikarske kolege, se je dokaj hitro vključil v tokove likovnih aktivnosti, tečaje, delavnice, kolonije, natečaje... Dotaknile so se ga, tako rekoč, vse vidnejše slogovne in umetniške smeri, znotraj katerih je vselej želel izslikati svoje želje in hotenja, od realizma do abstrakcije. Tudi v preteklih ustvarjalnih obdobjih je bil pripovedno zgovoren in usmerjen predvsem v tradicionalne slikarske teme, kot so: krajina, tihožitja, portret in različne figuralne kompozicije. S svojo ustvarjalnostjo je pomenljivo dopolnil slovenski likovni prostor, kar potrjujejo tudi številne razstave ter mnoge nagrade in priznanja, ki jih je prejel za svoje uspešno delo. Več kot pet let je član likovne sekcije našega KUD-a, je pa tudi izjemno dejaven in nepogrešljiv član drugih likovnih društev.«

V Mali galeriji je razstavljala Metka Kolenc, amaterska likovnica, ki je v slikanju našla pot za premagovanje svoje bolezni in spoznala, da je zanjo umetnost zdravilna, poživljajoča, pomirjujoča in navdihujoča. O njej je Maruša Vršnik zapisala: »Matka Kolenc predvsem globoko spoštuje življenje. Živi na gričku, ki ji nudi razgled po okoliških gričih, travnikih, gozdovih in ob njih pripetih domovih, vse do kamor nam nese oko. Tako lahko opazuje prelepe sončne zahode, ki rišejo svoje prečudovite barve in se potem skrijejo za obronki Pohorja, igro oblakov… Vse okoli sebe vidi v barvah, kakor se pač z njimi igra leto skozi svoj čas. Vse to jo navdihuje, ji daje moč in energijo ter vodi njeno bit in roko k platnu. Vsakokrat v barvah zlije na platno svoje trenutno

114

Revija ISIS - Februar 2012

občutenje, zato je njeno slikanje tako intenzivno in naravnost iz srca, izvor veselja, sreče, žalosti, hvaležnosti… Predvsem rada slika naravo, tihožitja, zadnje čase pa jo vse bolj navdihujejo drevesa, ki so simbol življenja in energije. Nekaj tega je prenesla tudi na svoja platna in iz njih res veje intenzivnost barve, energije in moči. Metka je članica kulturnega društva PAVZA iz Selnice ob Dravi, likovno znanje pa nabira tudi na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Sodeluje na vseh skupinskih razstavah tako v društvu kot tudi na univerzi, kot gostja je sodelovala na razstavi slikarja Rajka Ferka v UKC Maribor. V novembru pa je imela tudi svojo prvo samostojno razstavo v Litiji.«

Prireditev je žlahtno vodila in povezovala predsednica KUD-a zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je vsem sodelujočim odmerila pravo mesto in jih s svojo srčnostjo med seboj povezala v celoto, da so vsi zbrani čutili toplino KUD-ovega dela in poslanstva. Srečanje je sklenila z veliko mislijo urugvajskega pesnika Maria Benedettija (1920–2009), da je človekova moč v tem, da se zna ob svojih težavah in bolezni boriti zase: Nemogoče je dobiti, ne da bi znal izgubiti. Nemogoče je hoditi, ne da bi znal pasti. Nemogoče je zadeti, ne da bi se znal motiti. Nemogoče je živeti, ne da bi znal podoživeti.

Veličastnost ni v tem, da nikoli ne padeš ampak v tem, da se pobereš, kadar je to potrebno. To je nekaj, kar imajo le redki. prednost, da lahko poskušajo in preizkušajo.

Srečni so tisti, ki jim je že uspelo enako naravno sprejeti dobitek ali izgubo, zadetek in zmoto, zmago in poraz ... Foto: Teja Šulek

Zdr avniki v prostem času

Ples barvitih mask

Prijateljska srečanja

Ples mask Bereš čustva ki plavajo med ljudmi Čustva te ogrožajo Kot barve akvarela plavajo med ljudmi tvoje telo in duša se vedno obarvata z barvami čustev ki plavajo med ljudmi Ne maraš bližine ljudi Ne maraš teh barv ki izžarevajo iz ljudi Ne maraš teh vsiljivih barv ki zasežejo tvoje telo in dušo V besedah ne obstajaš V barvah ljudi se izgubiš Barve zamažejo tvojo obleko in telo V besedah ne obstajaš Kje začutiš sebe? V tvoji duši so sledi vseh barv ljudi ki s svojo barvito senco pridejo mimo tebe Vse te barve ljudi te preganjajo kot ukazujoči glasovi v duši V besedah pogovora se izgubiš Tvoje pesmi tvoj ples tvoje slike Tam je zatočišče v tvojem svetu Tam opereš sence ljudi iz svojega telesa Tam opereš svojo dušo

Bila si tam sama Igrala se je s tabo Igrala se je s tabo kot se igra slepec s svojo palico ko štorklja po pločniku

Osamljenost v tvojem svetu kjer ni besed kjer so barve in melodija glasu kjer so toni in barve Nasilje besed Prekleto nasilje govora! Osamljena si v svojem jeziku slik in podob melodije in tonov Vedno znova si posiljena in zlorabljena skozi besede Manipulativna zloraba besed Osamljena si v svojem svetu pesništva slik in melodij Osamljena si Tam obstajaš Tam je tvoja domovina Tam čutiš kapljice sebe Pred barvami ljudi se ne moreš braniti Barve ljudi prevzameš nase Ti ne obstajaš Si barvita senca ljudi ki so prišli mimo Vsakdo te lahko s svojo barvo zamaže V vsaki skupini ljudi potoneš v akvarelu ki plava v nezavednem svetu človeških skupin Prekletstvo nerazvitih notranjih meja Prekletstvo senzibilnosti Prekletstvo umetniške duše Prekletstvo in blagostanje domovine v slikanju pesništvu glasbi kjer umiješ iz sebe ljudi.

Slepec je jezen in se napije vrže svojo palico ob tla Palica je kriva da ne vidi palica je kriva da šepa Palica je kriva da njegovo življenje brez smisla tone v pozabo Bila si tam Spremeniš se v njeno novo hodilko palico S tabo se pogovarja kot se invalid pogovarja s svojim vozičkom

Pridejo ljudje Porivajo voziček z njo v naročju Ti si tam Ti si ta voziček In ko kaj ne gre tako kot naj bi šlo ti si kriva Ti si uporabljena Voziček je odvržen v kotu bolnice kjer čaka bolj usmiljenja vrednega pacienta Ona si je kupila že nov voziček... Sara Vrščaj Menterschwaige, 16. 2. 2011

Sara Vrščaj Menterschwaige, 16. 12. 2011

Rumeni vonj V svojih sanjah pogrešaš njega Njegov vonj nosi veter iz sobe po kliniki Vznemirljiv vonj po njem Intenzivna rumena barva njegovih slik te skrivnostno podžiga v hrepenenje po njemu Bližina njegovih čustev buta na površje jezne zadržane rdečice njegovega obraza Stari strahove se pretegnejo v spanju Groza izničenja stoji pred oknom njegove rumene sobe Zapustitveni strah gleda skozi okno njegove sobe kjer si sedita nasproti Njegove kričeče rumene barvite slike vaju obkrožajo Bojazen pred zapustitvijo vaju opazuje Njega in tebe Besede besede Kaj si sporočata v z vonjem napolnjeni sobi Vonj spolnosti Vonj njegove sobe polni preddverje klinike Stopiš v preddverje Vonjaš njegovo sobo Vrata so odprta Vonj te neustavljivo vleče k njemu Groza izničenja se skozi njegovo okno pričakujoče reži

Strah pred zavrnitvijo Bližina rumene božajoče barve se prepleteta s spolnostjo telesne bližine s toploto kože s hrepenenjem sorodnih duš Tam si Ljudje pravijo Lepa Lepa postava Erotika kliče iz vsakega roba tvoje obleke Pred njim trepetaš Strah pred izničenjem se ti reži skozi njegovo okno in rumena barva njegovih slik te dražeče vabi. Vse izgubiš Tvoja erotika je le senca tvoje drame Tvoja postava je dolga senca športa V zrcalu športa kažeš svojo strastno senzualno spolnost Groza izničenja strastne želje po njegovi bližini te vabi v nepovratne boleče globine

Njegove rane te zavračajo Ne prenese oranžne barve tvoje spolnosti Ne prenese tvoje črne erotike Beži pred tvojim strahospoštovanjem njegovih rumenih slik ko ti skozi nosnice udari vsiljivi vonj njegove rumene sobe. Sara Vrščaj Menterschwaige, 16. 12. 2011

Revija ISIS - Februar 2012

115

Zdr avniki v prostem času

Snežni hrib Matjaž Lesjak

Sedela sva vsak na svojem štoru in gledala lastno sapo. Izdih se je uparjal v minljiv oblak. Strma vesina naju je upehala pa sva malo posedela, čeprav je izgledalo vse skupaj zelo čudno. Snega je bilo čez kolena in drevesa so se vegasto držala postrani zaradi nepričakovanega snežnega bremena. Les na katerem sva sedela pa je bil prav lepo presušen. Dva štora, primerne višine in širine. Ponudba gozda. Ni slabo, če najdeš suho sedišče sredi zime. Joško je vsake toliko udaril skupaj z rokami in rekel hu, hu. Jaz sem bil bolj tiho. Pred pol ure sem ga vprašal, če je še daleč in je s prav veselim in zanesljivim glasom rekel, da sva že čisto blizu. Enakega mišljenja je bil tudi pred eno uro, zato sem sklepal, da sva – že spet – zelo blizu. Prav mudilo se nama ni. Gorolazniki in kmetje vemo, da se počasi daleč pride. Usoda pa te lahko vedno prehiti, če te hoče. Imel sem občutek, da ona pravzaprav sedi z nama z neko lagodno brezbrižnostjo. Morda je bolj visela na veji, kajti tretjega štora ni bilo. Pojmi kot so nuja, hitro, ukrepati, odločati... so ostali v dolini. Z vsakim metrom je narava bolj prijemala in usoda je iz usodnosti postajala prirodnost. Že mora tako biti. Če ji je usojeno, bo preživela, če ne, bo pa preknjižena v onostranstvo. Ta sapa je izgledala, kot da bi si prižigala tobak. Joško je sicer tipal po žepih, potem pa je v zadregi pomislil, da v moji družbi morda ni primerno kaditi. Zdravje pa take reči. Hotel sem že predlagati, da bi spet dvignila sedali pa je prizor postal nebeško lep. Mraz je že popuščal in dopoldansko sonce je prerezalo senco pod Gozdičem. V dolgi zlati črti je sonce seglo v dolino in vznemirilo ledeni spokoj otrplega gozda. Hiše so bile že globoko pod nama, sneg pod mojimi nogami pa bel, da bolj ne bi mogel biti. Potem se je sonce še nekoliko napelo in še dva, trije prsti svetlobe so prežarčili pobočje. Nato je tiho zašumelo. Mrzla zimska toplota je začela topiti najbolj rahle snežinke in zgodil se je tisti zimski čudež: sončno sneženje. Med diamantnimi odsevi so padale snežinke z zgornjih vej. Odprl sem usta, da so se topile v meni, Joško se je pa režal. Udaril je skupaj dlani in rekel hu, hu. Jaz pa sem se smejal, ker se je vse obrnilo v takšno lepoto. Morda ni bilo prav, da sva bila dobre volje. Na izletu pa spet nisva bila. Obleka nama je že nekoliko zlezla izza pasu in znoj je že naredil svoje. Snežinke so še kar padale. Tihožitje je nekoliko kvarila črna zdravniška torba, ki sem jo zapičil v sneg, da se nama ne bi odpeljala v dolino, do koder so nazaj vodile najine stopinje. Pravzaprav so bile stopinje samo enojne. Joško je v svojih lodnastih kmečkih hlačah in univerzalnih črnih čevljih za vse letne čase hodil pred mano. Suhe noge je nastavil na snežno skorjo in jo predrl, jaz pa sem vtikal svoje okončine v nastale luknje. Tako sva z novo izumljeno tehnologijo hoje kar solidno izmerila hrib. Hlačnice so nama že zdavnaj pomrznile do kolena in s prirodno izolacijo varovale najine krače pred mokroto. Vse ima svoj prav. Joško je nesel mojo torbo tako, da jo je zavil pod suknjič, jaz pa sem pihal v prste. Ko sva sedla, 116

Revija ISIS - Februar 2012

jo je prav na rahlo položil na sneg, jaz pa sem menil, da je bolje, da jo zapičiva, da nama ne uide. Tako smo sedeli v troje, če ne štejem že omenjene usode, ki je visela na veji in še vedno brezbrižno motrila duše v dolini.

Ko je prišel v mojo ambulanto, je bil v svoji olikani nerodnosti prav originalen. Oblečen je bil kar solidno, a zadišalo je po hlevu in senu. Neke vrste vonjalna informacija. V rokah je vrtel premajhen klobuček in prihajal na dan s predlogom, da bi šla pogledat tetko, ki leži v daljši obnemoglosti. Ne kaže nobene volje do izboljšanja, o apetitu ni da bi govoril. Potipal sem, če jo lahko pripelje na pregled? Tako odločno je odkimal, da sem že slačil haljo in vezal zimske čevlje na noge. Da sploh ni daleč, nekaj korakov pa bova le morala stopiti do nje. Da mi bo rade volje nesel torbo in kazal pot. Pred zdravstvenim domom sva čofotnila v žlavso in sneg. Hišnik je bil zgolj na plačilnem seznamu, čiščenje snega je bilo daleč pod njegovim nivojem. Joško je kazal s prstom star bicikel s katerim je pripotoval pa sem ga potegnil v fičota. Joška – ne kolo. V ledene šipe sva zdrsala dva okenčka in s čevlji razbila ledeni lužici pod sedežema. Avto je imel naravno prezračevanje v obliki lukenj na podu, od koder je radovoljno zajemal tudi vodo s cestišča. Joško se je režal, ko sva se tako imenitno peljala. Verige na kolesih so rožljale. Vrtel je glavo na suhem vratu in me usmerjal levo in desno, čez mostiček, pred drevesom levo, v vas, sedaj pa ne gre več. Kako ne gre več, Joško? V zadregi se je nasmihal, da bova sedaj šla pa peš, gospod dohtar. Peš pa ne. Cesta v vas se je bleščala v ledenih kolesnicah. Rikverc bova zmogla klanec, gor se ne da več obrniti. Pa dajva, je Joško popustil in zmigoval roko v zapestjih namigujoč na mojo neprištevnost. Gas pa gremo. Verige so grabile po cesti, kamenje je letelo po pločevini, Joško je zijal čez zadnjo šipo in me zvočno krmaril. Še malo, še malo, gas, zadnja hiša, konec, sedaj pa ne gre več. Avto je smrdel po zažgani sklopki, ko sva z vrati odmikala sneg in izplazila najini telesi. Še torbo sem vrgel v Joškota in mu zmagoslavno raportiral, da sva le prišla z avtom do konca. Ampak še nisva tukaj, je kazal Joško nekam v breg in že meril čez travnik. Sledil sem mu v njegove stopinje in ko sem ga vprašal, če je še daleč, sem dobil že znani odgovor. Vsake pol ure sva bila že čisto blizu. Vas se je že manjšala za nama, megla je delala iz doline privid.

Tako sva sopihala v gozd, ko sem naenkrat začutil, da sva prestopila mejo med civilizacijo in naravo. Zaslišal sem tišino. Drevesa so bila prisotna. Naležavanje snega. Čez veje se je zasvetila markacija in rdeča tablica. Joško, ali greva na Gozdič, sem zazeval v presenečenju? Pa ne čisto gor, me je potolažil in potegnil korake, da ga ne bi vprašal še kaj bolj neprimernega. Gnal me je v vesino, da več kot dihati nisem mogel. Suknjič mu je napenjala moja torba. Vsake toliko se je obrnil, se mi vzpodbudno nasmehnil in z dlanjo zasekal navzgor. Glede na

Zdr avniki v prostem času to, da sva bila nikjer, je bilo navzgor še najbolj prav. Počival sem kar stoje ob hrapavi smreki, Joško pa se je zgoraj obesil čez vitek gaber in me vzpodbudno gledal. Menil je, da je bolje hoditi navkreber proti cilju, kot pa po ravnem v brezno. Poskusil sem najti kakšen prav duhovit pregovor pa sem samo odmahnil. Bog v belem, sem se potem spomnil medijskih zmerljivk, ki so veljale zdravnikom. Res sem bil bog v belem, sredi bleščečega snega, pod padajočimi snežinkami, pokrit s srežem, v oblaku pare. Potem sem spet pognal telo in poiskal nožne luknje svojega vodnika. V škripanju čevljev sva dosegla rob jase in tam je čisto samoumevno stala še kar spodobna hiša in se delala, kot da je povsem priroden podaljšek vasi. Rdeča streha, lesen plot, živ dimnik, pes na verigi, ki se ni mogel odločiti ali bi mahal z repom ali bi lajal. Joško ga je s cmokanjem pripravil do cviljenja. Verjetno sem nagonsko zavil tja, kjer sem slutil kuhinjsko toploto, star zakurjen štedilnik in čaj iz domačih rož. Če se bom sedaj ustavil bom otrpnil v ledenega belega boga in se stopil spomladi kot žrtev delovnih razmer. Joško pa je že mahal z obema rokama proti vegastemu hlevčku in me preusmerjal iz moje namere po udobju. Pa sem prehodil še tistih ducat korakov, vstopil v hlev in se spomnil vonja s katerim je Joško prišel zjutraj v ambulanto. Koze in ovce sva obšla, Joško je odpahnil lesena vrata in kazoč na lesen tram in mojo glavo, nizko vstopil v prostor. Sledil sem mu brez poškodbe in počakal, da je siva svetloba naredila svoje. Vid se je prilagodil na mrak, moja duševnost pa na novo človeško stvarnost. Idila diamantnih snežink je ugašala in nastal je prostor čudenja in nejevere.

Na nekakšni postelji, na otrepu sena, ki je silil izpod sumljive rjuhe, je ležalo suhljato človeško bitje. Nekakšna ženica, mamka, hlevska teta, ki je že na prvi pogled jemala slovo od te solzne doline. Poiskal sem nizko pručko in sede premišljeval, Joško pa mi je z molkom pomagal. Potem se je počil po čelu in izginil v temo. Vrnil se je z nekakšno lučjo in jo prikimajoč svoji domislici, dvignil pod nizek strop. Sence so zaplesale in moja se je grozeče nagnila nad mamko. Previdno sem potegnil rjuho do kolen, njene oči pa so poblisknile po mojem obrazu. Potipal sem pulz, izmeril tlak, pljuča sem našel pod zamaščeno kombinežo. Trebuh je bil že poln vode pod otrdelimi jetri in ves zrak nad Gozdičem ji ni pomagal, ko je lovila sapo. Gledala sva se prestrašena, ona v odhajanju, jaz v zmedi presojanj. Jutra ne bo dočakala. Joško me je vzpodbudno gledal in pokimal s tisto kmečko odločnostjo s katero ljudje rinejo čez težke in nemogoče čase. Umaknil sem obraz v senco in

segel po torbo. Našla sva pooblano desko in previdno sem zlagal ampule in igle v ravno vrsto. Joško mi je pomagal z radovednostjo malega otroka. V roke sem mu potisnil stekleničko z alkoholom in poznavalsko je zavrtel oči ob jedkem vonju. Teti je prigovarjal, da bo sedaj vse v redu, ko ji je dohtarja zrihtal. Potlačil sem odkimavanje in poiskal žilo na suhljati ročici. Z alkoholom sem zdrgnil umazanijo in nastalo je svetlo rožnato okence v katero sem zapičil iglo. Joško mi je podajal ampule in brizge in se imenitno držal ob toliki uporabnosti. Ob vsaki ampuli so se mu zasvetile oči in še bolj vzpodbudno je kimal. Njemu je ceremonijal očitno pomagal, tetka pa je nemirno vrtela usta za zrakom. Zatlačila sva ji slame za hrbet in jo nekoliko privzdignila. Oči so ji zaplavale po jamicah in se nato ustalile na najinih obrazih. V čakanju na učinek zdravil sem spet sedel na pručko, Joško je počenil ob vrata, mamki pa se je podaljšal vdih. Tišina je bila dolga pa sem jo vprašal, zakaj se ne umiva. Joško je v začudenju dvignil obrvi, kot da se je ta hip tudi on tega domislil in se vprašujoče obrnil k njej. Tetki se je povrnil prosojen glas. Če se umiva, se prehladi. Kratko in jasno. Joško je ob tem nedvoumnem odgovoru sprožil roko proti meni. Vidite, gospod dohtar, prehladi. Obrnil je dlani proti obema in se z obrazom nedolžnika opral morebitne krivde za nehigieno. Spet tišina. Pa alkohol je bil prevečkrat na mizi. Odločno odkimavanje. Samo jesih na solati. Seveda, samo jesih. Tako smo sedeli v zemljanki, ki je že nekoliko spominjala na grob. Duša je že plezala po suhljatih rebrih kot po nekakšni Jakobovi lestvi v nebesa. S stene nas je gledala mati božja Brezjanska s svojim milo-resnim obrazom. Nič takega ni bilo v sobici za kar bi se človek oklepal pred smrtjo, telo pa s svojo trhlostjo skoraj ni zmoglo več držati duše. Saj bi ga lahko vprašal, kaj dela tetka v čumnati sredi hleva pa sem vedel sam. Srečal sem jih že, hlevske ljudi. Desetnice, dekle, hlapci, ki so raje živeli v hlevu ob živini ali pa jih drugam niti niso pustili. Razočarani, ranjeni, nezaupljivi so se pred ljudmi zatekli med toploto živine. Od lažnivih besed k tišini. Od človeškega smradu, k vonjem sena in slame. V spomin mi je prišel kravji Miha. Kot otrok je že spal pri kravah, sirota. Kako, da ni našel pot do ljudi, sam bog ve. Kasneje so se našli dobri ljudje, ki so ga na kolenih prosili, naj se preseli v sobo v njihovi mogočni hiši. Pa ni hotel. Izbral je hlev, ki pa je bil resnici na ljubo prav tako mogočen in visok, svetal in prostoren. Ob zadnji kravi v vrsti si je uredil posteljo, ki je bila čisto snažna in prekrita s kockastim kovtrom. Živel je s kravami in med njimi. Čistil jih je, napajal, hranil, sredi noči je vlekel teleta iz brejih trebuhov. Ko sem ga videl, je ležal čisto na robu

Revija ISIS - Februar 2012

117

Zdr avniki v prostem času ležišča in obraz je imel spokojen, obrnjen na smehljaj. Nas sploh ni videl. Ves pogled je bil namenjen kravam.

Čisto drugačna slika je bila v Podgrajski vasi. Klicali so za mrliški ogled. Pripeljal sem se pred nekoliko večjo kmetijo, na dvorišču je stal gospodar. Razkoračen v blatnih škornjah mi je oblastno pomignil, naj mu sledim. Navajen ukazovanja, je kar s kazalcem kazal smer. Ne v hišo, ne v hlev, ne v kaščo. Čez vrt sva se splazila v kevder, kjer je med kupi repe in krompirja, med vso šaro, ki se je nabrala z leti, ležal pokojni. Hlapec, je pokazal gospodar. Nobenega imena si ni zaslužil. Padel je po stopnicah. Vprašal sem, kaj je delal v hlevu. Naduto je revsknil, da v hlevu ni imel kaj iskati. Tu v kleti je živel, živ zakopan. Še sedaj, ko je bil mrtev, je imel trpeč obraz ponižanega človeka, ki ni slišal dobre besede in ne doživel toplega dotika. Ledene plavkaste roke so mu gledale iz rokavov zasvinjanega suknjiča. Še iz mrtvega telesa je silila dušna bolečina. Zazeblo me je. Mrliški list sem napisal kar na hrbtni strani torbe, gospodar pa ga je kritično pregledal. Ko sem obračal avto, je spet stal sredi dvorišča z rokami v boku. Kup gnoja mu je gledal čez naduto glavo.

Luč v Joškovi roki je zatrepetala. Tetka je spokojno dihala in odplazila sva se v predklonu mimo koz in ovc spet na svetlo. Oba sva zamižala v jarkem soncu in vlekla vase smrekov zrak. Kako je dobro del. Spet sem prehodil tistih ducat korakov do hiše in gledal številko nad vrati. Sneg se je že spreminjal v žlavso in cepetaje sem vlekel noge iz mokrote. Joško me je usmerjal nazaj na pot. Spet sem pogledal čez ramo hišno številko in se sedaj dokončno ustavil. Mokrota gor ali dol. Od kdaj spada ta hišna številka v našo občino? Joško je mencal in z mahajočimi rokami prekrival hišo za seboj. Da gre meja prav po sredi dvorišča, da so vsi rodovi hodili v dolino urejat stvari, da se ne morejo navaditi tiste mestne gospode na drugi strani. Gledal sem ga prazno, saj nisem mogel biti jezen. Po pravilih bi moral poklicati oni drugi zdravstveni dom. Nekaj časa sva se gledala odprtih ust, potem sva oba dvignila rameni in roki spustila ob telesu. Kar je, je. Obrnila sva se na peti in odšla vsak v svojo smer. Pa sem se po desetih korakih spet ustavil in se obrnil. Joško je že čakal v polobratu. Prehodila sva vsak pol razdalje in Joško je poizkušal narediti čimbolj nedolžen obraz, jaz pa nakazano resnega. Potem sva odvrgla narejenost, z dlanjo sem Joškota potapkal po suknjiču in sva si povedala še tiste ritualne stvari, ki sledijo takemu obisku. Da je teta zelo slaba, da verjetno ne bo dočakala jutra. V tem primeru naj Joško nekako uredi stvari... logično... praktično... Gledala sva se po moško v oči in ob 118

Revija ISIS - Februar 2012

vsakem stavku je razumevajoče prikimal. Mislim, da sva se razumela. Spet sva se zasukala na petah in po snežnih lužicah sem dosegel rob gozda. Luknjaste stopinje so me vodile nazaj in na tistem štoru sem spet počival. Žarki so sedaj sekali gozd navpično in tiho so se sukljale snežinke na mojo glavo. Preden sem dosegel avto, sem se še nekajkrat prekopicnil in spet postal bog v belem. Fičo je čakal s snežno čepico. Spraskal sem okence v led in oddrsal v dolino.

Drugo jutro se je spet delal kristalen zimski dan. V topli ordinaciji sem tiščal noge med rebra radiatorja in med kratkimi pavzami gledal snežna pobočja Mrzlega vrha. Ko je vstopil Joško, se je kopiral včerajšnji dan. V rokah je vrtel premajhen klobuček in zadišalo je po hlevu in senu. Zaupljivo je sedel na stolec, se primaknil mojemu ušesu in skoraj navdušeno povedal, da sem imel prav. Ni dočakala jutra. Spet se je odmaknil in me opazoval, kot da pričakuje pohvalo. Potem se mi je spet zarotniško približal in povedal, da je vse praktično uredil, gospod dohtar bo izdal samo še papirje. Kot da sva v teh dveh dnevih postala zaveznika v dobrem in hudem. Oblekel sem se, zavezal močne zimske čevlje in ponovno sva pregazila sneg, ki ga je hišnik običajno premagal s spomladansko odjugo. Verige so zarožljale po isti cesti, levo, desno, pred drevesom v vas. Pogledal sem Joška, ki me je poganjal v breg, da avto ne izgubi moč. Na koncu vasi sem parkiral, Joško mi je uslužno odprla vrata in z roko pokazal čez travnik na rob gozda. Tam je stal moški s črno kmečko marelo, osamljen in nekako obupan v svoji čudni stražarski nalogi. Joško mi je dihal čez ramo in mi zagotavljal, da danes ne bo treba daleč. Pregazila sva do stražarja. Ob njem so stale sani in na dveh deskah je ležal suhljat zavoj, skrbno pritrjen z vrvjo. Bil je zelo podoben hlevski tetki.

Sedaj smo bili pogrebci. Privoščili smo si malo tišine. Spet je mrzlo sonce rezalo zrak. Snežinke so na truplu spletle tanek mrliški prt. Z diamantnimi kristali posuta je odhajala kot kraljica. Potem sem se pomenljivo odhrknil, Joško je nastavil hrbet v predklonu in moški z dežnikom se je nagnil v improvizirano streho. Izvlekel sem papirje in imenovano potrdil za mrtvo. Usoda, ki se nam je spet pridružila, se je nekoliko posmehljivo namrdnila. Ona je svoje opravila, papirji gor ali dol. Joško se je zravnal, prepolovil dokumente in jih stisnil v suknjič. Spet smo malo postali v zadregi. Nato je dvignil ramena in razširil roke. Je že tako, gospod dohtar, sedaj pa spet vsak svojo pot. Z možakom sta poprijela sani in jih brezslišno odvlekla čez pobočje. Gledal sem ju, dokler nista z žalostnim tovorom vred zbledela na belem obzorju.

Zdr avniki v prostem času

Vedeževalka Andrej Rant

Pred časom mi je prijatelj omenil, da pozna vedeževalko, ki mu je vse, prav vse, uganila iz kavne usedline. Dal mi je tudi njen naslov. Slučajno je stanovala prav v bloku, kjer stanuje moja nečakinja. Nekaj mesecev je že tega, kar sem se namenil k nečakinji na obisk. Vzpenjal sem se po stopnicah, kar me nenadoma preplavi čudovit vonj po sveži kavi. Na vratih stanovanja, od koder je prihajal opojni vonj, je bila tablica s priimkom vedeževalke. Ne vem, kaj mi je bilo, pa sem pozvonil. Odprla mi je suhljata ženska, črnih las in me pogledala z globokimi, razprtimi očmi. Prijazno me je sprejela in me v temni izbi posadila na ozek, neudoben stol za črno okroglo mizico. Kavo je bila ravno skuhala in ob cigareti se mi je res prilegla. Spraševala me je to in ono, jaz pa sem ji odgovarjal zelo nedoločno. Kaj me sploh sprašuje, saj je vedeževalka, sem si mislil. Počasi sva posrebala vsak svojo skodelico. Spomnil sem se, da zjutraj nisem vzel zdravila in sem poprosil gospo za čašo vode. Medtem ko je odšla v kuhinjo po vodo, sem zavrtel mizico, da sem lahko nekoliko bolj udobno namestil svoje, že tako predolge noge. Vrnila se je s čašo vode in mi pokazala, kako naj obrnem kavno skodelico. Pogoltnil sem tableto in obrnil skodelico, kot je zahtevala gospa. Malo sva še kramljala, nato pa je vzela posodico in mi začela prerokovati. Zaskrbljeno je gledala v kavno usedlino, v razlite srage. Zgrozil sem se, ko sem se spomnil, da sem malo prej zavrtel mizo in da mi pravzaprav prerokuje iz svoje kavne usedline. Že sem jo hotel na to opozoriti, a je bilo prepozno. »Vidim mnogo ljudi, ki prihajajo k vam na obisk, največ je žensk. Z navezavo stikov nimate težav. Dobivate tudi precej pošte.« Vrtela je skodelico v rokah, oči so se ji iskrile, bila je kot

v transu. »Ah, tule vidim denarne težave.« Pomislil sem, kdo jih pa dandanes nima. Stvar me je začela zabavati. »Hja, tukaj vidim neznanega moškega, vidite te dolge noge? Ta je nevaren. Kaj pa je tukaj, tale pena na robu? Kot razgrnjen časopis izgleda, kot da nekaj usodnega piše. Tele črte, ja, to je potovanje. In polmesec. To je potovanje v Bosno.« In tako je ženska nakladala in nakladala. Imel sem je dovolj, plačal in odšel. Ker sem novinar po poklicu in ker sem ravno imel »pisateljski blok« in nisem pač vedel, o čem pisati, bilo pa je ravno sredi počitnic, sem napisal kratko zgodbico o vedeževanju iz kavne usedline in kako na pragu tretjega tisočletja goljufive vedeževalke, kot je Sevda, vlečejo naivnežem in bedakom denar iz žepa. Opisal sem, kako sem jo preizkusil in da mi je »šlogala« iz svoje skodelice. Na moj obisk pri vedeževalki sem že pozabil, pa se je zgodilo, da sem spet obiskal nečakinjo v tisti hiši. Grem po stopnicah in se spomnim vedeževalke in njene res dobre kavice. To pot ni nič dišalo. Vrata v njeno stanovanje so bila odprta in neka starejša ženska je pomivala tla. Vprašal sem jo, če je gospa Sevda doma. »A, ne, ona ne stanuje več tukaj. Nek novinar, človek brez srca, je napisal, kako se norčuje iz ljudi in da jim samo jemlje denar iz žepa s svojim šloganjem. Ni imela več strank in je odpotovala domov v Bosno.« Skoraj bi me kap. Ženska je sama sebi prerokovala! In vse se je točno uresničilo. Bilo mi je neugodno, mučno, neskončno mi je bilo žal zanjo. Nehote sem jo uničil. Pa je kuhala tako dobro kavo in bila je res dobra vedeževalka. Zgrozil sem se.

»AU«-foristična tinktura

Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom Janez Tomažič

Slovenska bipolarna motnja se je ponovno izrazila na volitvah. Nekoč so imeli mučilne naprave, zdaj imamo pa volitve. Za dobro vlado bi šel v smrt, a niti koraka dlje.

Za vse naše vlade velja: »Plus ça change plus c‘est la même chose. Nove vlade se ne bojim, ne bi bil pa takrat rad zraven.

Kaže, da nam demokracija, izumljena za lajšanje življenja, začenja škodovati.

Revija ISIS - Februar 2012

119

Zdr avniki v prostem času

Portreti Eldar M. Gadžijev

120

Revija ISIS - Februar 2012

Zavodnik

Slike z razstave Boris Klun

Kdo pa je na vrsti za zavodnik, vpraša Urednik. Imamo namreč novega Urednika (za vsak slučaj pišem z veliko začetnico, dandanes si kaj hitro ob službo). Tajnica se prijazno nasmehne in pove, da sem to jaz. Nasmeh, privoščljivi pogledi članov uredništva in novi Urednik so argumenti, ki se jim težko upreš.

Pisati o čem? Eden simpatičnih članov uredništva pravi, da nima nobenih težav s temami. Beatus ille, če polovično vzkliknem s Horacem. Jaz jih imam. Da niso to leta? Nemogoče. Ali pa slaba prilagodljivost? To bi še priznal. In neobvladljivi obrati življenjskega motorja, kondenzacija časa in še kup razlogov, ki so jih iznašli tisti, ki nočejo postati člani društva anonimnih alkoholikov. Ustavimo se le pri današnjem ritmu. Če si živel desetletja analogno lagodno, je dvajset let digitalnega življenja povsem dovolj, da današnja ideja ni več jutrišnja.

V nekem londonskem muzeju je oddelek, ki govori o zgodovini telefonije. Tako nek angleški gentleman v drugi tretjini devetnajstega stoletja ogorčeno meni: »A tako! Sedaj naj bi pa kdorkoli, ki ga sploh ne poznam, poklical in hotel govoriti z menoj, namesto da bi kot pravi gentleman prišel v hišo in pustil svojo posetnico.« (Bralca ne bi rad prikrajšal za sočno oxfordščino: »instead to call in and leave his card, as every real gentleman should do«.)

Danes smo popolnoma pozabili na to. Nikomur ne pade na misel, da bi se razburjal, še manj pa, da mu nekaj jemljejo. V zasebnost nam vdirajo neznanci z rušilno močjo cunamija. Pravkar mi je hotel nekdo izmeriti krvni tlak (jutri ga bodo izmerili po vsej ulici in ne smem biti izjema) in pol ure kasneje me Marinka (ki je res ne poznam – to poudarjam zaradi žene) navdušuje za novo knjigo Seks na Marsu brez ovir. Zastonj ji dopovedujem, da je na napačni zvezi in pri napačni osebi, ker sem zamudil dve revoluciji; za narodnoosvobodilno sem bil premlad, za seksualno pa prestar. Kako se torej v takem okolju lahko zbereš in napišeš Divino komedijo?

No, ampak o starosti se pa vendar da lepo pisati. Prvič, ker je to aktualna tema, in drugič, ker tega nihče ne bere, ker pač nihče noče biti star in živi v prepričanju, da nikoli ne bo, pač pa vsi komaj čakajo, da postanejo upokojenci. Nekoč so primerjali starost z jesenjo, melodijo v molu in podobnimi milopojkami. Ali ste že opazili, da nastopajo starejši v reklamah in filmih skoraj vedno le kot porabniki prehranskih dopolnil, maž za pritrjevanje zobnih protez in čajev za inkontinenco. Konec temu. Predlagam novo, sodobno in predvsem humano razdelitev.

Revija ISIS - Februar 2012

121

Zavodnik Starost se obnaša popolnoma enako kot avtomobil. Zato smo ga tudi izumili. Ko je nov, je bleščeč, hiter, poskočen in privlači poglede. Kasneje se prične pojavljati malo rje, motor ne potegne več dobro, nekje pušča olje, barva se lušči in lastnik ga vse slabše vzdržuje in vse manj mu je pri srcu, popravila so vse dražja, nadomestni deli (transplantacije organov!) pa vse bolj pogosti. Lastnik na začetku noče priznati, da je nevoščljivih pogledov vse manj, in ga opremi še s kakšnim spoilerjem ali meglenko. Ali vidite analogijo? In še to, povprečna starost avtomobilov v naši državici se podaljšuje, prav podobno kot starost prebivalstva.

Ta globoka razmišljanja prekine televizijska oddaja, kjer eden mladih vojščakov prihajajoče generacije (dobrohotni bralec je medtem gotovo opazil, da gre za skrito vojno med mladimi in starejšimi) pripoveduje, da nekaj več kot dva (menda 2,16) zaposlena prehranjujeta, oblačita in sploh skrbita za telesni in duševni blagor enega upokojenca. To me je močno pretreslo. Da dva državljana skrbita zame, ne da bi to kdaj opazil. Prva misel je, da bi bilo nujno potrebno oba spoznati, se z njima vsaj rokovati, ju povabiti kdaj na kavo in v nedeljo bi se lahko odpravili na kakšen izlet. Morda je napačna predstava, da sta to dva možakarja žuljavih rok, te vrste, ki smo jih nekoč srečevali na znamkah in bankovcih. Kakšna prikupna dama v najboljših letih (dve bi bilo že nekoliko naporno) bi zelo popestrila nedeljske izlete. Nekoliko neprijetno je le, da ne vem, kaj narediti s tisto šestnajstinko zaposlenega. Sploh pa, kako je pravzaprav videti človek, ki ga je le šestnajsti del?

Ampak, ko takole razmišljam o vsej stvari, se pričnem spraševati, koliko ljudi sem sam preživljal v svoji analogni dobi. Do sedaj sem bil trdno prepričan, da mi je država s trdo roko jemala slabo polovico plače in nežno nalagala dinar na dinar za kasnejše čase. In ko si dosegel zaslužena odmaknjena leta (to frazo sem si izposodil iz nekrologov) in želel pobrati, kar se je pač nabralo, so te krcnili po roki in ti pričeli počasi izplačevati nazaj, v drobnih obrokih vsak mesec, v upanju, da bi bilo mesecev čim manj.

No in končno k stvari. Bistvo stvari je v tem, da živimo dlje, otrok pa se rojeva vse manj. Demografi, antropologi in še drugi znanstveniki vsako leto narišejo piramido, ki stoji vse bolj na prstih kot baletka, le da ta ne lovi ravnotežja ob pezi nad njo. Tisti, ki bi se morali s tem ukvarjati, se potolažijo s samoprevaro »tega pač mi ne bomo doživeli«. Le parlamentarni odbori in pododbori rastejo kot gobe po dežju, razmnožujejo se kot zajci in delijo kot amebe.

122

Revija ISIS - Februar 2012

Ampak nekdo mora biti za to kriv. Jasen logičen in priročen grešnik je medicina. Kdo jo sili v to, da je boljša (če vsi vemo, da je slaba), da ima boljša zdravila in da zna boljše zdraviti nove bolezni. Treba bo iznajti kakšen način, da se stvari uredijo tako, da ne bodo več proizvajale biološko nesposobnih državljanov, ki samo izčrpavajo državo.

Imam odličnega zdravnika, s katerim se poznava že dolgo. Prijeten, vljuden, uglajen. Edina pomanjkljivost, ki me nekoliko moti, je ta, da ima tudi on vse bolezni, s katerimi se zatekam k njemu. »Dober dan.«

»Dober dan, gospod kolega.«

»S čim vam lahko pomagam?« »Križ me boli.«

»Ha, križ, to pa poznam. Včasih sem dvigoval uteži in sem bil zelo blizu naslovu republiškega prvaka; pa mi je nek preveč zagnan trener naložil še deset kilogramov zraven, v hrbtu je naredilo hrsk in konec je bilo moje kariere. Prav gotovo bi postal še državni prvak. Kaj ste že rekli, da vas boli?« »Križ.«

»Aha, križ, ja seveda, no saj vidite, to imam tudi sam in iz lastne izkušnje vem, da se tu ne da narediti nič.«

Razmislimo, ali ni to panacea, ki lahko reši vse probleme. No, sedaj je pa res skrajni čas, da se lotim pisanja tega salamenskega zavodnika. Izida ima namreč novega Urednika.

Vam in vašim svojcem bomo ANONIMNO nudili pomocˇ v težavah in pomagali pri iskanju ustreznih rešitev!

The President of the Medical Chamber Prim. Gordana Kalan Živčec, M. D. gordana.kalan-zivcec@zzs-mcs.si

01 307 2222 vsak ponedeljek in cˇetrtek od 15. do 16. ure.

Founded in 1893 as The Medical Chamber for the Carniola Province. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.

The President of the Assembly Uršula Salobir Gajšek, M. D. The vice-president of the Assembly Diana Terlević Dabić, D. M. D.

Poklicˇite nas na ANONIMNO telefonsko številko:

The Medical Chamber Of Slovenia

The vice-presidents of the Medical Chamber Prof. Mitja Košnik, M. D., Ph. D. Sabina Markoli, D. M. D.

številka 2 | 1. februar 2012

Amlessa® – Krkina NOVA fiksna kombinacija perindoprila in amlodipina

4 mg/5 mg, 4 mg/10 mg 8 mg/5 mg, 8 mg/10 mg perindopril in amlodipin tablete

2011-15792, AA/MŽ.

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije

Strokovna revija ISIS | leto XXI. | številka 2 | 1. februar 2012