VSEBINA Predgovora
3
1 Uvod
9
2 Voda
13
3 Ledenica: teorija in praksa
25
4 Ledenice Evrope
49
5 Ledenice Slovenije
103
6 Problematika
149
7 Sklep
153
8 Povzetki, indeks, slovarÄ?ek, recenzija
161
9 Viri
181
predgovora
PREDGOVOR DR. PETER FISTER
zaslužni profesor, znanstveni svetnik
Z raziskavo in predstavitvijo ledenice odkriva dr. Borut Juvanec še eno od skoraj povsem pozabljenih posebnosti v oblikovanju človekovega bivalnega okolja, načinov bivanja ter dela kulturne dediščine ne le v slovenskem območju ampak tudi v povezavi na druge dele sveta. Tako poglablja spoznavanje in vrednotenje širokega pojma vernakularne arhitekture, ki jo je v svojih dosedanjih izjemno kvalitetnih sestavinah že raziskoval in predstavljal ter ji omogočal, da kljub splošno preskromnem upoštevanju v ohranjanju tega dela kulturne dediščine, prav zaradi njegovih predstavitev pričakujemo ustreznejše odnose do nje. V okviru pojma ledenica je kot izhodišče podrobno raziskan njen izvor, razlogi za nastanek in uporabo, kar je odlično navezano na avtorjevo predhodno študijo o vodnjakih. Ugotavlja, da je voda kot eno najpomembnejših osnovnih sestavin za človekovo življenje zlasti v specifičnih okoljih vedno ustvarjala možnosti za posebnosti ne le v njeni uporabi ampak tudi v oblikovanju bivalnega okolja ter v izhodiščih za način življenja. Pomembna je osnovna ugotovitev, da je bil led kot izhodišče za kvalitetno ohranjanje hranil v uporabi po svetu že zelo dolgo, vendar vedno vezan na značilnosti regij ali celo ožjih krajevnih enot. Predstavitev izbranih svetovnih značilnosti in vzporedno ali celo povezano z njimi nastale posebnosti v slovenskem prostoru pa dokazuje kako pomemben bi moral biti naš odnos do tako nastalega dela kulturne dediščine tudi v slovenskem prostoru. Svojo obširno raziskavo pojma ledenica je dr. Juvanec predstavil ne samo kot to zahteva znanstveno delo, ampak hkrati tudi z razlago osnovnega pojma, kar bo vsekakor pomembno tako za splošno javnost kot tudi za različne stroke. Da bi bilo mogoče to razumeti, je podana zanimiva razlaga njenega zgodovinskega razvoja in v navezavi na to tudi imenoslovje v različnih jezikih, uporabnost v javnosti po posameznih raziskanih deželah in seveda njen neposredni vpliv na arhitekturo. Podobno kot v mnogih deželah so tudi na Slovenskem ledenice bile zgrajene in oblikovane kot deli osnovne stavbne dediščine v najbolj preprostih oblikah, povezanih z naravo ali pa tudi kot posebne arhitekture. Navezava na arhitekturo je tako podrobno raziskana in razložena z njihovim oblikovanjem, načini uporabe, gradivi in tudi z različnimi izvori ledu, kar avtor navezuje na njihovo
4
LEDENICA
končno oblikovanje in s tem na neposredno povezavo z značilnostmi stavbne dediščine v določenih okoljih. Vzporedno s predstavitvijo slovenskega pojava ledenic je zelo pomembna tudi njihova navezava na širši evropski prostor z vzorci iz Španije, Francije, Italije, Švice in Madžarske. Osnovni poudarek je seveda na značilnostih njihovega oblikovanja in s tem na neposredno navezavo na regionalne arhitekturne vrednote, ki so lahko prepoznane kot vplivi na širši prostor ali še bolj kot sooblikovalke regionalnih značilnosti. Zato je tudi v slovenskem prostoru predstavljenih več na okolje navezanih značilnosti, ki so v študiji razdeljene na osrednji del Slovenije ter na Kras in panonsko območje. Morda je poleg predstavitev in podrobnih raziskav v študiji najpomembnejši predlog za nujnost ohranitve ledenic kot dela slovenske kulturne dediščine. Ker je njihova uporabnost v današnjem času skoraj povsem upadla, je hkrati izginilo tudi njihovo poznanje, kar ne velja le za splošno publiko ampak tudi za različne stroke ter celo za uradno zadolženo spomeniško varstvo. Nujnost ohranitve tega dela dediščine je predlagana kot nova oblika zagotovitve varstva ledenic kot pomembnega dela zgodovinske in prostorske dediščine Slovenije. Da bi to dosegli, je predlagan osnovni postopek, ki najprej omogoči njihovo odkrivanje in dokumentacijo, kar naj bi izvajala interdisciplinarna vrsta strokovnjakov iz arheologije, antropologije, zgodovine, geografije, arhitekture itd. Na tej osnovi naj bi potem izvajali obnove, prenove ali rekonstrukcije, ki bi pomenile predstavitev tega dela dediščine, možnost neposrednega ogleda, obenem pa tudi možnost ponovne rabe. Ker je največji del ledenic že uničen, naj bi jih kot del celote predstavili tudi v muzeju v elektronski obliki. Raziskava in študija ledenic je tako zelo pomemben del odkrivanja vrednot stavbne in obenem bivalne kulturne dediščine, ki bi bila brez tega lahko zelo kmalu povsem pozabljena. Monografija je s podrobnimi predstavitvami hkrati izjemen primer odkrivanja skoraj povsem nepoznane preteklosti v navezavi na način bivanja in na stavbne posebnosti kot dele zgodovine bivalnega okolja. Prof.dr. Peter Fister 21.4.2017
Slika o.1: Voda. Človek in čoln sta v vodi prav majhna (Grčija, otok Zante).
BORUT JUVANEC
5
PREDGOVOR DR. ANDREJ KRANJC
akademik, zaslužni profesor, znanstveni svetnik
Človeški rod se, odkar je zapustil Afriko, srečuje z ledom. Napredujoči ledeniki v pleistocenu mu gotovo niso bili prijazni. Kar kmalu pa je ugotovil, da mu je led lahko zelo koristen, npr. za shranjevanje živil – meso mamutov, zamrznjenih v sibirski led, je bilo še po tisočletjih užitno. Z višanjem življenjskega standarda je postajal led razkošje, ki je pripomoglo k udobnejšemu življenju, kot je hladilo za pijače, za sladoled, itd. Tudi pri nas ni bilo drugače. Valvasor v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« (1689) na več mestih omenja naravne jame, ki so jih ljudje uporabljali za shranjevanje živil in pijač, v njih lomili led za potrebe bližnjih mest ali za napajanje živine. O tem več izvemo iz uvoda. Avtorja knjige, profesor arhitekture Borut Juvanec, je dobro znan v Sloveniji in tujini po svojem preučevanju vernakularne arhitekture. Poleg vernakularne arhitekture Slovenije (delo v petih knjigah) je posebej preučil in objavil kozolec, (kraško) hiško, čebelnjak in lani vodnjak, zdaj pa je pred nami knjiga o ledenicah. Omemba njegovih glavnih objavljenih del o vernakularni arhitekturi in odmevih nanje, lahko rečemo, da s strani svetovne strokovne javnosti, je gotovo najboljši dokaz njegovega poznavanja tega pomembnega izseka arhitekturnih dosežkov v arhitekturi in stavbarstvu nešolanih ljudi, to je dela arhitekture, ki ga kot bistveni del naše snovne in kulturne dediščine lahko postavimo ob bok delom naših priznanih arhitektov. Podobna, kot so zgoraj naštete stvaritve običajno anonimnih graditeljev, kot so čebelnjak, hiška, kozolec ali vodnjak, je tudi ledenica. Morda manj znana, ker je ledenic manj in danes ne služijo več prvotnemu namenu. Zato je toliko bolj pomembno, da so zabeležene, strokovno obdelane, postavljene v kontekst prostora in časa ter objavljene. S tem je tudi dana osnova za njihovo zaščito in ohranitev. S tega vidika je pričujoča knjiga bistvenega pomena, lahko rečemo, da je skrajni čas, da se je nekdo tega lotil, saj velik del naših ledenic ni več ohranjen ali pa so preostale ledenice v razpadajočem stanju. Vmes je tudi nekaj svetlih izjem, o katerih govori knjiga in so za laika še posebej zanimive. Za uvodom avtor najprej na slikovit način opiše vodo (tudi led je voda) s tehničnega vidika in tudi njen pomen pri oblikovanju narave kot tudi njen pomen za človeka. Posebej so razložene nekatere naprave v zvezi z vodo, kot npr. mlin, brod, splav,
6
LEDENICA
čoln. Tudi o vodni pari, lahko rečemo nasprotju od ledu, in njeni uporabi, je govora v uvodnem poglavju. Podrobnejše je opisan sneg, saj prav iz njega nastaja velik del ledu, ki ga je uporabljal človek in je torej organski del rokopisa o ledenici. Logično sledi poglavje o ledu: tehnične značilnosti, nastajanje in uporaba, od zimskega spravila lesa do plezanja po ledenih slapovih. Najpomembnejši del rokopisa je poglavje z naslovom Ledenica – teorija in praksa. Začne se z največjimi zalogami ledu na kopnem, z ledeniki. Sledi terminologija ledenic v evropskih pa tudi v nekaterih drugih jezikih. Avtor nato podrobneje obravnava uporabo ledu, zasnovo, princip, gradnjo in konstrukcijske rešitve ledenic ter njihove tipe. Posebno poglavje je posvečeno ledenici kot arhitekturi, s pojasnjevanjem podrobnosti in tehničnih rešitev. Ledenica je »posoda« in po razlagi te »posode« sledi njena vsebina, to je led. V knjigi je razložen ves postopek, od izvora ledu, skladiščenja in odvoza ledu, kot tudi podrobni opisi posameznih tipov ledenic in njihovega arhitektonskega oblikovanja. Drugemu delu knjige bi lahko rekli »regionalni del« in vsebuje opise, obilno ilustrirane, ledenic po posameznih državah, iz Španije, Francije, Italije, Švice in Madžarske. Kot zanimivost so vključeni tudi opisi posameznih primerov iz nekaterih drugih pokrajin. Slovenija je seveda preučena in obdelana posebej: ledenice na Krasu (vključno z naravnimi ledenicami, to je ledenimi jamami), v osrednji Sloveniji in v Panonskem svetu. Za nepoznavalca je gotovo presenetljivo, da ima ravno ta, zadnja pokrajina, ki si jo predstavljamo predvsem ravno, največjo pestrost ledenic. Ledenice iz Slovenije so podrobno predstavljene z odličnimi avtorjevimi ilustracijami, saj je prof. Juvanec mojster arhitektonske risbe vernakularne arhitekture. Posebno vrednost ima tudi zadnje poglavje, ki daje napotke, kakšni ukrepi bi bili potrebni, da ledenice, kar jih še je v Sloveniji, zavarujemo in ohranimo. To avtor razloži v naslednjih korakih: odkrivanje – inventarizacija – dokumentiranje – varovanje – obnova – prenova – rekonstrukcija – predstavljanje (muzej, učna pot, virtualni muzej…). Kot je potrebno in predvsem koristno, tako za laika kot za strokovnjaka, vsebuje knjiga obsežen seznam virov in literature. Razen del izpod peresa avtorja te knjige je o ledenicah na Slovenskem zelo malo
objavljenega, kar še posebej govori v prid zanimivosti in koristnosti tega dela. Ne manjkata tudi seznam v knjigi omenjenih krajevnih imen in strokovni slovarček. Zahvaljujoč povzetkom v kar petih jezikih, skupaj z bogatim ilustrativnim gradivom, je knjiga primerna tudi ne le za tuje strokovnjake, ampak tudi za tuje turiste in kot darilo prijateljem v tujini. Avtor je naš vodilni strokovnjak vernakularne arhitekture in smo lahko veseli, da se je lotil ledenice, tega skoraj prezrtega, pozabljenega in takorekoč izginulega objekta naše tehnične in kulturne dediščine. Objava pričujoče knjige v precejšnji meri zapolnjuje vrzel v poznavanju naše snovne dediščine, morda pa je še pomembnejše, da bo vzbudila zanimanje zanjo, tako med strokovnjaki kot tudi med laiki. Saj bo le s skupnimi močmi mogoče uresničiti korake in ukrepe k potrebnemu ovrednotenju naših ledenic, od odkrivanja do končne rekonstrukcije, obnove in predstavitve. Obnovljena ledenica s spremljajočim pojasnjevanjem v tiskani obliki, z ilustracijami in v drugih oblikah (kažipot, tabla, razgledišče…) je lahko pomemben element turistične ponudbe v regiji, lahko pa je kot tehnični spomenik ali snovna dediščina samostojen objekt (kot npr. plavž v Železnikih). In osnova, da bi se tega lotili, je prav pričujoče Juvančevo delo in zato smo lahko posebej veseli, da je avtorju uspelo zbrati toliko gradiva in sredstev za objavo. prof. dr. Andrej Kranjc Na Črnučah, 1.10.2017
Slika o.2: Zmrznjena voda. Ledene sveče so lahko ponekod prav dolge in trajnejše kot si predstavljamo. Tudi nevarne.
BORUT JUVANEC
7
4
ledenice evrope
o5ŠPANIJA/ESPANA
Cava gran, la nevera de la Mariola i el Moncabrer, Agres Ledenica leži na nadmorski višini 121o metrov in je peš še danes težko dosegljiva. Premer je skoraj petnajst metrov, notranja višina do temena skoraj sedemnajst. Žal leta 2o12 ni bilo mogoče do dna, ki je poraščeno in delno zasuto. Zaradi velikega razpona je konstrukcija sestav obokov, ki jih na sredini obtežuje zaključni kamen. Začasna rekonstrukcija, ki je za obstoj obokov nujna, ne dopušča pogleda nanj. Dostopi so bili po nivojih, so skrbno obdelani in zavarovani s suhim zidom. Znanje suhozida dokazuje še nekaj ledenic, ki so od te oddaljene le streljaj in so grajene v pravem korbelingu. Ko bodo popravili mnogokotni obodni zid in rekonstruirali tudi streho, bo to prav impozantna gradnja.
ES 5.1 Zaradi velikosti konstrukcije šesterokotnika osnovnega tlorisa skoraj ni videti. ES 5.2 Senca (še) obstoječih obokov riše center kompozicije šestih strani. ES 5.3 Dokumentacija: prerez in tloris obstoječega stanja (B. Juvanec 2o12). ES 5.4 > Lokacija ledenice je na sedlu med vrhovi, kar zagotavlja dobavo snega in ledu.
62
LEDENICA
BORUT JUVANEC
63
o1MADŽARSKA/ MAGYARORSZAG
Pecs, Zsolnay
V mestu Pecs je bila nekdaj največja tovarna keramike, ki jo je postavila družina Zsolnay. Po drugi vojni so tovarno opustili in zdaj deluje le še za vzorec. Pred leti pa je bila Pecs evropska Prestolnica kulture in tovarno so spremenili v Kulturni center z muzeji, gledališči, koncertnimi dvoranami in lokali. Na osrednjem trgu so obnovili tudi ledenico, jegverem. Ta je vgrajena v tla, vanjo vodi hodnik z zavojem, da v notranjost ne vdira topel zrak. Gradnja je betonska, a nad ledenico je nekak spomenik. Ta je najvidnejši in tudi najpomembnejši: obložen je s skrbno izbranimi in posebej žganimi keramičnimi ploščicami. Ne samo oblike, tudi barve so usklajene in prilagojene tako tehniki kot oblikam in vzorcem izdelkov, ki so jih na veliko izvažali.
H 1.1 Vhod je le eden: s sprednje strani. Dostop do dvojnih vrat je opremljen s ploščicami, nad vrati pa je friz iz basreliefnih prikazov klasičnih kapitelov. H 1.2 Notranjost ledenice je povsem preprosta: betonske stene in banjasti obok. H 1.3 > Ledenica je na zunaj klasični spomenik: z bazo, stebrom in z zaključkom.
100
LEDENICA
BORUT JUVANEC
101
5
ledenice slovenije
o5 SLOVENIJA/ SLOVENIA
Turjak
Na strani gradu, ob samem poslopju, je na temelje naslonjena grajska ledenica. Vhod je s spodnje strani, led pa so vmetavali zgoraj skozi majhno kvadratno odprtino. Vhodni del ima s ceste rov, ki je obokan, tloris je okrogel, nekoliko poenostavljen mnogokotnik. Danes je vsa konstrukcija betonska, rebrast betonski strop pa govori o morebitnih lesenih stropnikih. Konstrukcija je prekrita z rušo, ki dobro ščiti pred toploto in poravnava obhod okrog gradu, dovoz za vozove pa je med cesto in grajskimi temelji. Vhod v ledenico je seveda s severa, da je v senci čim manj izgub.
SI 5.1 Rebrast betonski strop ima majhno odprtino za vmet ledu. SI 5.2 Ledenice ob gradu pravzaprav niti ne opazimo. SI 5.3 Prerez kaže dva nivoja dostopa: zgornjega in spodnjega za vozove (Dokumentacija B. Juvanec 2o11). SI 5.4 > Arhitektura je prislonjena na temelje gradu, njena streha služi kot obhod, ki je pomemben za vzdrževanje, pa tudi za varnost.
120
LEDENICA
BORUT JUVANEC
121