KOLESARSKI INFO KOTIÄŒEK
V brošuri so zbrane informacije o kolesarskem paketu na Planini in 4-dnevnem programu vodenih tur, najbližjem servisu koles, sposoji koles na Vrhniki, wellnes sprostitivi v okolici, vozni redi bližnjih avtobusov in vlaka ter opis nastanitev v okolici. Priložen je tudi opis najbližjih turističnih znamenitosti v okolici.
KOLESARSKI PAKET NA PLANINI Cena posamezne nočitve z zajtrkom, izven kolesarskega paketa: 20€/osebo Cena kolesarkega paketa: paket Cena/osebo 1 noč 30€/osebo 2 noči 60€/osebo dodatna noč* 27€/osebo *cena vključuje nočitev z zajtrkom in malico
cena/osebo v skupini nad 10 25€/osebo 55€/osebo 25€/osebo
Kolesarski paket vsebuje: -
2x nočitev z zajtkrom (energestko polnovreden obkor – žitarice, musliji, sadje ...) 2x energestsko polnovredna večerja 2x launch paket oz. suha malica 2x 0,5l izotonične pijače 3x energetska čokoladica prostor za hrambo koles in opreme možnost pranja koles infomracije o dnevnih dogodkih brezplačen wi-fi dostop
Pri kolesarskem paketu za eno noč se upošteva 1x nočitev z zajtrkom, 1x energetsko polnovredna večerja, 1x launch paket oz suha malica, 1x 0,5l izpotonične pijače, 1x energetska čokoladica, prostor za hrambo koles, možnost pranja koles, brezplačen wi-fi dostop in informacije o dnevnih dogajanjih. DOPLAČILA: -
turistična taksa, prevoz potnikov in prtljage
POPUSTI: -
otroci do 5 leta starosti na lastni postelji – brezplačna nočitev otroci od 5 do 12 let nočitev – 30% of turistična taksa za otroka od 6-18 let se obračuna po polovični ceni otroci maljši od 6 let so oproščeni turistične takse
4-DNEVNI PROGRAM KOLESARSKIH TUR V OKOLICO Cena 4-dnevnega progrma kolesarskih tur v okolico: 275€/osebo Paket vključuje 4 vodene ture z licenciranim kolesarskim vodnikom in 3x nočitev z zajtrkom, 3x energetsko polnovredna večerja, 4x launch paket oz suha malica, 4x 0,5l izpotonične pijače, 7x energetska čokoladica, prostor za hrambo koles in prtljage na dan odhoda, možnost pranja koles, brezplačen wi-fi dostop in informacije o dnevnih dogajanjih.
Progrma se izvede ob potrjeni prijavi najmanj 4 oseb. Izbrane ture: Ime ture* Barjanka – Ljubljanskem barju Polhgrajska klobasa
po
zahtevnost
dolžina
nezahtevno
83 km
predvide n čas 5h
tip kolesa
tematika
treking
Ljubljansko barje zahtevno 46 km 3h treking, polhograjski gorsko dolomiti Rakov Škocjan in Cerkniško nezahtevno 86 km/ 5h/ 2,5 h treking naravni jezero ali Planinsko polje 45km park in presihajoče jezero K2 zahtevno 22 km 1,5h treking, Cankarjeva gorsko Vrhnika *vse ture so podrobneje opisane v katalogu Opis kolesarskih poti. Izbor tur prilagodimo vašim željam in potrebam. V kolikor bi kolesarjenje želeli združiti z ogledom okoliških znamenitosti v program vključimo tudi te. V tem primeru se cena osnovnega paketa zviša za vsoto izbranih vstopnin (kot doplačilo). Ime ture* Barjanka – Ljubljanskem barju
po
Polhgrajska klobasa Rakov Škocjan in Cerkniško jezero ali Planinsko polje K2
znamenitosti na poti Mali plac (šotnomahovno visoko barje), kolišča na Igu, naravno jezero, Bistra in Tehniški muzej Slovenije, ostanek mostu južne železnice, cerkev sv. Mihaela, cerkvice na vrhu vzpetin, Polhograjski grad, križev pot na Kalvariji, Muzej pošte in telekomunikacij Veliki naravni most, Tkalca jama, Izvir Prunkovec, Mali naravni most, Cerkniško polje in jezero, Muzej Jezerski hram v Doljnem Jezeru Cankarjeva spominska hiša, Cankarjev spomenik, Doživljajsko razstavišče moja Ljubljanica,
''KLIC V SILI'' – 040 848 442 (Planina nad Vrhniko, recepcija) SERVIS – Jan Sport, Trgovina, servis koles Pod Hruševco 34b, 1360 Vrhnika 01 755 75 98 ali 01 755 25 98 jan.sport@siol.net Delovni čas: marec – september: ponedeljek - petek: 9:00-12:00, 14:00 – 19:00 sobota: 8:00-12:00 nedelja in prazniki: zaprto oktober– februar: ponedeljek - petek: 11:00-18:00 sobota: 8:00-12:00; vsaka prva sobota v mesecu zaprto nedelja in prazniki: zaprto
SPOSOJA KOLES NA VRHNIKI TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika sposoja gorskih koles različnih velikosti, 1€/ura, 10€/dan tel: 01 750 66 30 Delovni čas: ponedeljek – petek: 8:00-18:00 sobota: 8:00-18:00 nedelja (julij, avgust): 9:00-17:00
Turistična agencija Argonavt, Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika sposoja treking koles in opreme, do 3ure/5€, do 6 ur/8€, cel dan/12€ 01 750 43 64 Delovni čas ni opredeljen.
Hotel Mantova, Cankarjev trg 6, 1360 Vrhnika 01 755 75 24 Delovni čas ni opredeljen.
WELLNES IN SAVNE V OKOLICI BJ FIT – FITNESS & WELLNESS CENTER, Pod Hruševco 48c, 1360 Vrhnika različne vrste savn, 031 373 500, info@bjfit.si Delovni čas: ponedeljek – petek: 6:30 – 22:00 sobota, nedelja, prazniki: 9:00-12:00, 17:00-21:00 BAZEN LOGATEC – GREGA PREZELJ s.p., IOC Zapolje III/5, 1370 Logatec 01 759 11 72, 041 307 507, info@bazen-logatec.si Delavni čas: ponedeljek, četrtek: samo za voden vadbe torek, sreda, petek: 16:00-22:00 sobota: 14:00-22:00 nedelja, prazniki: 10:00-22:00 za organizirane skupine, možnost rezervacije izven obratovalnega časa
VOZNI RED – AVTOBUS VRHNIKA - LJUBLJANA
VLAK,
LJUBLJANA – BOROVNICA
(http://www.slo-
zeleznice.si/sl/)
VLAK, LJUBLJANA – LOGATEC
TAXI Taxi LAGUNA 080 12 33, 080 11 17, 01/511 23 14, 031 492 299 – Ljubljana Vrhnika=20€ Taxi VRHNIKA in OKOLICA 041 636 878, 051 636 878 AVTOTAXI REFIK AUTOVIĆ s.p., Vrhnika in okolica, 070 852 415 Taxi LEGENDE 031 732 289, Ljubljana – Vrhnika=20€
NASTANITVE PRIJAZNE KOLESARJEM V OKOLICI HOTEL RAKITNA Hotel stoji sredi neokrnjene narave ob jezeru Rakitna. Od planinske koče Planina nad Vrhniko je oddaljen 35 km. Hotel ima 7 sob in 3 apartmaje in sejno sobo. Poleg restavracije s slovenskimi mediteranskimi jedmi hotel Rakitna ima tudi savno in masaže. Na voljo je peščeno igrišče za odbojko, v bližini pa se nahajajo različne pohodniške in kolesarske poti, nudijo pa tudi prostor za piknik. Rakitna ponuja veliko možnosti za aktivno preživljanje časa – tek na smučeh, kopanj, drsanje, lovljenje rib, sprehod po gozdni in arheološki učni poti ter drugo. Pohodniški izleti z vodnikom in tečaj nordijske hoje je organiziran s strani hotela. Kontakt: Rakitna 150, Preserje, effekt.simenko@siol.net, 041 761 756
TERME SNOVIK Terme Snovik so najvišje ležeče terme na nadmorski višini 462 metrov in od Planine nad Vrhniko oddaljene 63 km. Terme ležijo v idilični zeleni dolini med Kamnikom in Vranskim, na pragu Kamniško-Savinjskih Alp. Terme v prvi vrsti nudijo kopanje v notranjih in zunanji termalnih bazenih. Voda je bogata s kalcijem in magnezijem, kar blagodejno vpliva na bolezni kosti, kože in prebavil. Poleg tega se lahko gostje odločijo še za savne ali pa za klasične ročne masaže. Sama lega Term Snovik omogoča planinarjenje, kolesarjenje v okolici (proti Veliki planini, Kamniški Bistrici), sprehode in igranje golfa v Arboretumu Volčji Potok. Ogledati si je mogoče tudi ekološke kmetije, baročne cerkve ali iti na kosilo v bližnjo gostilno. V starem mestnem jedru Kamnika pa lahko obiščete muzeje in grad. Že od zasnove dalje si v Termah Snovik prizadevajo za ohranjanje okolja in sobivanje z naravo, za kar so v letu 2008 prejeli mednarodno oznako Eko Marjetica (Eco Label) in številna priznanja za okolju prijazno ravnanje doma in v tujini. Kontakt: Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju, enfo@terme-snovik.si, 080 81 23
HOTEL KRVAVEC Hotel Krvavec je najvišje ležeči hotel v Sloveniji. Leži na 1.600 m n v in od Planine nad Vrhniko oddaljen 66 km. Lepa narava planšarskega okolja ter čudovit razgled na dolino in slovenske Alpe sta pravi magnet za pohodnike. Hotel je opremljen v planinskem slogu s pridihom modernega, v poletni sezoni je odprt od maja do oktobra, v zimski pa od decembra do aprila. Hotel ponuja pristno slovensko hrano, ki temelji na sestavinah iz okolice in planine Krvavec. V neposredni bližini je urejenih in markiranih vrsta planinskih poti, bolj in manj zahtevnih. Na Krvavcu lahko hodite, kolesarite (Bike park Krvavec), skačete s padalom, uživate v pustolovskem parku ali raziskujete čudovito naravo ped za pedjo. Zadihajte svež gorski zrak ter se odmaknite od množic in mestnega vrveža, ki je blizu, a ga na planini ni čutiti. Kontakt: Ambrož pod Krvavcem 50, 4207 Cerklje na Gorenjskem, bookimg@rtc-krvavec.si, 051 350 830 ali 04/201 28 00
HOTEL CERKNO – Apartmaji Alpska Perla
Hotel Cerkno je eden tistih hotelov, ki s svojim prijetno domačim vzdušjem bolj spominja na družinski hotel kot pa na hotel, ki lahko sprejme 180 gostov. Leži v osrčju Cerkljanskega hribovja (od Planine nad Vrhniko oddaljen 47 km) in gostom ponuja veliko možnosti za preživljanje prostega časa v čudovitem naravnem okolju. Skozi neokrnjeno naravo poteka veliko označenih kolesarskih in pohodniških poti, hotel pa ponuja brezplačen najem gorskih koles Cult, kolesarske karte in možnost najema kolesarskih vodnikov ter GPS. V objekt je vključena še trgovina s ponudbo rezervnih delov in športne prehrane za kolesarje. Poleg sob različnih tipov hotel Krvavec ponuja tudi sprostitveni center (bazen, savne, fitnes in masaže), športni park z tremi peščenimi igrišči, možnost jadralnega padalstva, jahanja konj, panitballa, lova, ribolova. Bližina reke Soče pa jim omogoča še kajakaštvo, raftink in vožnjo s kanuji. Domače vzdušje, prijazna postrežba, pestra kulinarična ponudba z babičinim kotičkom, sodobno urejene sobe z wi-fi dostopom in prijazne cene – vse to je le nekaj razlogov za obisk. Lokacija hotela je odlično izhodišče za pohodnike in kolesarje. Kontakt: Sedejev trg 8, 5282 Cerkno, info@hotel-cerkno.si, 05/374 34 00 ali 05/374 34 33
DRUGE NASTANITVE V OKOLICI HOTEL MANTOVA Leta 1998 prenovljen hotel s 54 ležišči ima značaj poslovnega hotela, njegov ambient pa vam ponudi domačnost in toplino. Na voljo je 20 dvoposteljnih sob in 2 apartmaja. Vse sobe so opremljene s kopalnico, TV; telefonom, minibarom, internetnim priključkom in so klimatizirane. Gostom so v sklopu hotela na voljo restavracija Vincenc in kavarna Argos. V hladni senci platan lahko uživajo ob pestri ponudbi sladic, domačega sladoleda in dobre kave. Kontakt: Cankarjev trg 6, 1360 Vrhnika, info@mantova.si, 01/755 75 24
GOSTIŠČE IN PRENOČIŠČA BAJC Gostišče in prenočišča Bajc se nahajajo v Sinji Gorici 11 km oddaljene od Planine nad Vrhniko in 20 km od Ljubljane. Sobe so odete v tople naravne barve, so preprosto opremljene in vključujejo majhen hladilnik, predel s sedežno garnituro ter zasebno kopalnico. V nekaterih sobah je možen tudi dostop do brezplačnega brezžičnega interneta. Nastanitev stoji 2 km od Ljubljanice in v bližini njenega izvira. Je odlično izhodišče za kolesarjenje in pohodniške izlete. Do Tehniškega muzeja Bistra je le 5 km. V nastanitvi lahko najamete avto, na voljo pa je tudi zasebno parkirišče. Izkoristite naravo in se odpravite na potep s kolesom. Raziskujte čudovito zeleno okolico in naravne lepote, v katerih je navdih iskal tudi znan slovenski pisatelj Ivan Cankar. Kontakt: Sinja Gorica 12a, 1360 Vrhnika, info@gostilna-bajc.si, 01/755 34 77
GOSTIŠČE BISTRA Gostišče Bistra se nahaja v Borovnici, v naravnem okolju na robu Ljubljanskega barja, 13 km od Planine nad Vrhniko. Bistra ponuja starinsko opremljene sobe s klimatsko napravo in z brezplačnim brezžičnim internetom. Pohodniške in kolesarske poti potekajo tik ob nastanitvi. Gostišče nudi restavracijo, skupno kuhinjo in izposojo koles. Na voljo je brezplačno zasebno parkirišče. Ljubljana je oddaljena 15 min vožnje z avtomobilom. Kontakt: Bistra 2, 1353 Borovnica, info@gostilna-bistra.com, 01/750 57 42 GUESTHOUSE MESEC ZAPLANA Družinsko vodeno gostišče Mesec Zaplana se nahaja 5 km od Planine nad Vrhniko. V okviru nastanitve so gostom na voljo igrišče za otroke, tipična lokalna hrana in brezplačno zasebno parkirišče. Vse sobe nudijo panoramski razgled, satelitsko televizijo z ravnim zaslonom in brezplačen dostop do interneta. Večina sestavin za jedi je pridelanih na domači kmetiji. Gostje lahko uživajo v različnih enolončnicah, mesnih in vegetarijanskih jedeh ter domačih sladicah. Kontakt: Zaplana, Jerinov Grič 44, 1360 Vrhnika, gostilnamesec@gmail.com, 041 812 314 ali 01/754 14 24
MOTEL GRC ZAPOLJE LOGATEC Motel Grc Zapolje se nahaja na območju industrijsko-obrtne cone Zapolje v Logatcu, 30 km jugozahodno od Ljubljane in 10 km od Planine nad Vrhniko. Ponuja svetle sobe z lesenim podom, s hladilnikom in klimatsko napravo. Zajtrk je na voljo vsak dan v baru Zapolje. Motel stoji 27 km od Postojnske jame in 84 km od morja. Do Blejskega jezera je 78 km, letališče Ljubljana pa je oddaljeno 49 km. Kontakt: IOC Zapolje III/5, 1370 Logatec
GOSTIŠČE JERŠIN Gostišče Jeršin se nahaja v zgodovinskem središču Logatca, 200 m od lokalne avtobusne in železniške postaje ter 12 km od Planine nad Vrhniko. Nudi brezplačno parkirišče, sobe z brezplačnim brezžičnim internetom in kabelsko televizijo ter restavracijo, v kateri vam postrežejo s tradicionalno slovensko kulinariko. Vse nastanitvene enote vključujejo leseno pohištvo, med drugim tudi mizo, in lastno kopalnico s prho ter brezplačnimi izdelki za osebno nego. Supermarket in bare najdete le 50 m stran, brez težav pa lahko obiščete tudi Napoleonov drevored ter cerkev sv. Nikolaja v središču Logatca. Postojna in Postojnska jama sta oddaljeni 20 km, Ljubljana ter letališče Ljubljana pa 30 km. Kontakt: Cankarjeva cesta 1, 1370 Logatec, gostisce.jersin@t-2.net, 01/756 41 13 ali 041 406 447 PRI POKU BED & BREAKFAST Nastanitev Pri Poku stoji 800 m od avtoceste A1, ki omogoča povezavo do središča mesta. Od Planine nad Vrhniko je oddaljen 22 km. Na voljo so nočitve z zajtrkom in brezplačen brezžični internet. Gostišče se ponaša s tradicionalno zunanjostjo in nudi prijetne sobe, opremljene v klasičnem slogu, ki vključujejo LCD-televizijo, zaseben vhod ter pogled na podeželje. V elegantni restavraciji z lesenimi tramovi in s svežim cvetjem vsako jutro postrežejo z zajtrkom, v hrani pa lahko uživate tudi na terasi. Z 20 m oddaljenega postajališča se lahko z avtobusom 6B odpeljete neposredno do središča mesta, ki je 6 km stran. Kontakt: Podpeška cesta 1, 1351 Brezovica pri Ljubljani, info@pripoku.com, 01/365 74 10
G DESIGN HOTEL Hotel G Design leži na mirnem obrobju Ljubljane, 23 km oddaljen od Planine nad Vrhniko in ponuja elegantne sobe z brezplačnim brezžičnim internetom, poslovni center s prostori za sestanke ter restavracijo, kjer strežejo tradicionalne in mednarodne specialitete. Hotelsko parkirišče je brezplačno. Vse nastanitvene enote vključujejo kabelsko LCD-televizijo, klimatsko napravo, mini bar in pisalno mizo. Kolesarska steza se začne tik ob hotelu, pred njim pa je tudi avtobusno postajališče, ki omogoča povezavo do središča mesta. Restavracije, kavarne in bari v okolici so zlahka dostopni. Hotel je od centra Ljubljane in njenih najpomembnejših znamenitosti, kot sta Prešernov spomenik in Ljubljanski grad, oddaljen 5 km. Avtobusna in železniška postaja se nahajata v centru mesta, ljubljansko mednarodno letališče pa je 25 km stran. Kontakt: Tržaška cesta 330, 1000 Ljubljana, info@gorjanc.eu, 01/423 11 11
TURISTIČNA PONUDBA NA VRHNIKI NARAVNA DEDIŠČINA Ena izmed pomembnejših naravnih znamenitosti je reka Ljubljanica in njeni izviri. Reka na svoji poti po kraškem površju večkrat ponikne in izvira pod drugim imenom, zato ji pravimo tudi reka sedmerih imen. Na Vrhniki Ljubljanica izvira trikrat, v Močilniku, Retovju in Bistri. V Močilniku, pod visokimi prepadnimi stenami, imenovanimi Hudičeve skale, izvira Veliki Močilnik, ki se izliva v Malo Ljubljanico. V Močilniku se je, po zapisu legende, končala plovba Jazona in Argonavtov po Ljubljanici. Za nadaljevanje poti so morali ladjo razstaviti in jo na ramenih odnesti do Jadranskega morja. Od same jeze je Jazon s pestjo udaril v Hudičeve skale, kjer se odtis pozna še danes. Močilnik je bil tudi prostor, ki je Cankarju nudil mir in navdih pri pisanju njegovih del. V dolini Retovje, ki je nastala z udiranjem stropa nad nekdanjimi jamami, izvira Velika Ljubljanica v številnih izvirih (Pod skalco, Pod orehom, Malo okence, Veliko okence …). V 19. st. je v tej dolini stalo več žag venecijank. Izviri Bistre se v treh povirnih krakih, katerih namen je bilo varovanje bistriškega samostana, združijo v strugo Bistre, ki je gnala stroje samostana in gradu. Med turisti je priljubljen še bruhalnik Lintvern, izvir potoka Bele, za katerega je J. V. Valvasor zapisal, da bruha zmajeve mladiče, verjetno pa je šlo le za človeške ribice (»Izviri Ljubljanice – Visit Vrhnika«, 2018). Slika 1: Močilnik, izvir Male Ljubljanice
Vir: »Izviri Ljubljanice – Visit Vrhnika«, 2018
Kotnik-Lenarčičev park ob Ljubljanici je v 19. st. pred svojo hišo uredila industrijska, veleposestniška družina Kotnik. Park je znan predvsem po zasajenem ginku, ki sta ga s Kitajske prinesla hči in njen mož. Takrat je ob parku stala hiša s toplicami, ki jih je omogočal topli izvir ob Ljubljanici, danes na tem mestu stoji spomenik žrtvam NOB (»Kotnik-Lenarčičev park v Verdu – Visit Vrhnika«, 2018).
Slika 2: Kotnik-Lenarčičev park
Vir: »Kotnik-Lenarčičev park – Visit Vrhnika«, 2018
Naravni geološki spomenik Kuclerjev kamnolom, ki je ime dobil po lastniku kamnoloma, se nahaja na robu Ljubljanskega barja, v vasi Lesno Brdo. V njem so kopali črn in siv apnenec, ki je nastal pred približno 225 milijoni let in je zaradi črno-belega kontrasta cenjen kot arhitektonski kamen. Poznan je po nahajališču fosilnih školjk in primeru tektonske gube. Tamkajšnji geološki stolpec prikazuje kamnine širšega območja, kipe pa so izdelali umetniki na mednarodnem kiparskem simpoziju (»Kuclerjev kamnolom – Visit Vrhnika«, 2018). Slika 3: Kuclarjev kamnolom
Vir: »Kuclarjev kamnolom – Visit Vrhnika«, 2018
Ljubljansko barje obsega manj kot 1 % površine Slovenije, a je najbolj razgiban in bogat ekosistem v Sloveniji (»Mali plac – Visit Vrhnika«, 2018). Gre za primer živega barja, kjer trajno zastaja voda in se v njej tvori šota. Del Ljubljanskega barja, imenovan Mali plac, je redek ostanek visokega barja v vsej južni Evropi (»Ljubljansko barje – Visit Vrhnika«, 2018). V naravnem rezervatu Mali plac (slika 2) domuje vrsta redkih rastlin (srednja rosika, dlakava mahovnica …) in živali (močvirska želva sklednica, kačji pastirji, redke vrste močvirskih ptic …). Na Jurčevem šotišču, ki je naravni spomenik državnega pomena, ima obiskovalec možnost spremljati razvoj nastanka šote oz. postopek spreminjanja nizkega barja v visoko barje (»Jurčevo šotišče ‒ Visit Vrhnika«, 2018).
Slika 4: Naravni rezervat Mali plac
Vir: »Ljubljansko barje – Visit Vrhnika«, 2018
Planina nad Vrhniko (733 m) s planinsko kočo in lesenim razglednim stolpom (slika 3) je priljubljena izletniška točka predvsem zaradi razgleda na okoliške kraje, v lepem vremenu tudi na Triglav, in je stičišče različnih planinskih poti (Vrhniška pot, Notranjska planinska pot, Ljubljanska mladinska pot …). Z območja Vrhnike na Planino vodi več srednje zahtevnih pešpoti, zahtevnejši je vzpon iz Starega malna zaradi skalnega praga, imenovanega Ajdovska stopnja. Kot pravi legenda, je to odtis stopala Ajdovske deklice, ki je z eno nogo stala na Planini, z drugo na Ljubljanskem vrhu in prala perilo v potoku Bela (»Planina nad Vrhniko – Visit Vrhnika«, 2018). Slika 5: Leseni razgledni stolp na Planini nad Vrhniko
Vir: »Planina nad Vrhniko – Visit Vrhnika«, 2018
Pet ribnikov, ki so nastali po opustitvi glinokopov Kotnikove opekarne, turistom ponujajo možnost beličarjenja in muharjenja. Trije so namenjeni ribolovu, dva sta gojitvena in namenjena naravni reprodukciji rib. Poleg nudenja zavetja različnim živalskim vrstam so ribniki privlačni tudi za arheologe (»Ribniki v Verdu – Visit Vrhnika«, 2018).
Slika 6: Ribniki v Verdu
Vir: »Ribniki v Verdu – Visit Vrhnika«, 2018
Med naravne znamenitosti Vrhnike uvrščamo tudi kraške jame. Pajsarjeva jama, Lokančevo brezno, Roparska jama, Brezno pravilne odločitve, jama v Kuclerjevem kamnolomu, Tonikovo brezno so zgolj nekatere od mnogih registriranih. Vrhniška jama, s sigami in bogatim živalskim svetom, se nahaja na Raskovcu, v bližini Štampetovega mostu. Zaradi problematičnega dostopa je obisk jame možen v spremstvu izkušenih jamarjev, kar velja tudi za Žirovcovo jamo, ki se nahaja severno od Ulovke in je posebnost med jamami, saj je z dolžino 5 km večja jama v Dolomitih. V Ferranovi buži se nahaja 50 m globok slap s stalno vodo (najgloblji v Sloveniji, slika 4), v njej je bila odkrita človeška ribica in druge živalske vrste. 12 m globoko brezno v obliki zvona je vhod v Roparsko jamo s sigami, ki je ime dobila po roparju, ki je v času raziskovanja jame vlamljal v avtomobile jamarjev (»Vrhniške jame – Visit Vrhnika«, 2018). Slika 7: Slap v Ferranovi buži
Vir: »Vrhniške jame – Visit Vrhnika«, 2018
KULTURNA DEDIŠČINA Geografske značilnosti Ljubljanice in Vrhnike ter njun pomen v zgodovini lahko turisti spoznavjo v Doživljajskem razstavišču Moja Ljubljanica (slika 5). Pot razstave vodi obiskovalca skozi zgodovinska obdobja in pripoveduje o glavnih odkritjih tistega časa, kot so najstarejše odkrito leseno kolo do sedaj, staro 5200 let, deblak, arheološka zbirka družine Potočnik, ladja iz rimskih časov in druge. Razstava se zaključi v sedanjosti, kjer z različnimi elementi predstavijo vodilna podjetja na Vrhniki v prejšnjem stoletju in program Zero Waste, v katerem Vrhnika kot prva občina v državi sodeluje že od leta 2011. Doživljajsko razstavišče turistu stalno razstavo predstavlja interaktivno, na izkustven način in primerno vsej populaciji (»Moja Ljubljanica – Visit Vrhnika«, 2018). Slika 8: Doživljajsko razstavišče Moja Ljubljanica
Vir: »Moja Ljubljanica – Visit Vrhnika«, 2018
Drugo stalno razstavo kulturne in naravne dediščine si turist lahko ogleda v Tehniškem muzeju Slovenije. V nekdanjem kartuzijanskem samostanu in gradu Bistra so razstavljene stalne in občasne razstave s področij kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, elektrotehnike in tiskarstva. Turistovo pozornost pritegnejo Titovi avtomobili (najstarejši ohranjeni avtomobili v Sloveniji), zbirka koles, lokomotiva, kovačija, trofeja medveda in drugo. S sobotnimi delavnicami in tematskimi nedeljami želijo obiskovalcem približati tradicionalne običaje in tehnologijo. Sobotne delavnice pritegnejo bolj lokalno občinstvo, medtem ko so dnevi tehnike in znanosti zanimivi predvsem za šolarje in ljubitelje tehnike (»Tehniški muzej Slovenije – Visit Vrhnika«, 2018). Slika 9: Zbirka Titovih avtomobilov v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri
Vir: »Tehniški muzej Slovenije – Visit Vrhnika«, 2018
Ostanki rimskega obrambnega zidu (Claustra Alpium Iuliarum) pričajo o prisotnosti intenzivne vojaške obrambe na Vrhniki že v 3. st. n. št. Rimski zid je branil rimski imperij pred vdori vzhodnih ljudstev. Dolg naj bi bil približno 10 km, širok 1 m in visok 2 do 3 m. Pri Štampetovem mostu stoji rekonstruiran obrambni stolp, ki je varoval rimsko cesto, pri pokopališču pa je moč videti ostanke vogalnega stolpa peterostrane trdnjave, ki je varovala naselje pod njo (»Rimski zid Claustra Alpium Iuliarum ‒ Visit Vrhnika«, 2018). Slika 10: Rimski obrambni zid - Claustra Alpinum Iuliarum
Vir: »Rimski zid, Claustra Alpinum Iuliarum ‒ Visit Vrhnika«, 2018
Sistem utrdb, povezanih v Rupnikovo linijo, je kraljevina Jugoslavija začela graditi pred drugo svetovno vojno, v pričakovanju napada Italijanov. Ta del Rupnikove linije ni bil nikoli vključen v neposredne napade, saj se je jugoslovanska vojska umaknila z obrambne črte še pred splošnim italijanskim napadom. Na 3 km dolgi krožni poti, ki jo spremlja 5 energetskih točk, je z informacijskimi tablami opisan obrambni sistem, delovanje in vloga bunkerjev, ki si jih lahko ogledamo tudi od znotraj (»Rupnikova linija na Zaplani – Visit Vrhnika«, 2018). Slika 11: Tematska pot Rupnikova linija na Zaplani
Vir: »Rupnikova linija na Zaplani ‒ Visit Vrhnika«, 2018
Poleg že predstavljene kulturne dediščine turistično ponudbo dopolnjuje tudi sakralna dediščina. Cerkev sv. Trojice, o kateri je Ivan Cankar v delu Aleš iz Razora zapisal: »Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni, po tihem, sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in
do Krima,« je bila na vrhu Fijolčne gore zgrajena okoli leta 1640 po italijanskem vzoru, z baročnim zvonikom. Notrjanjost bogatijo Ogrinove in Koželjeve freske ter oltarji z izbranimi rezbarijami. Vzrok za izgradnjo cerkve na tem mestu lahko najdemo v različnih legendah (»Cerkev sv. Trojice – Visit Vrhnika«, 2018). Gotska cerkev sv. Miklavža, nekdaj zavetnika vrhniških čolnarjev, se nahaja na Kurenu in je bila zgrajena v 16. st. Razglašena je za kulturni spomenik, saj je nespremenjena vse od svojega nastanka. Znamenit je leseni strop, ki sloni na dveh lesenih stebrih in je poslikan z živalskimi, rastlinskimi in geometričnimi motivi. Današnja cerkev sv. Pavla je že četrta, ki stoji na tem mestu, in je zgrajena v novoromanskem slogu, z ornamentnimi poslikavami domačina Simona Ogrina, ki so bile ob prenovi leta 1977 prebeljene (Zakrajšek, 2015b). Slika 12: Cerkev sv. Trojice
Vir: »Cerkev sv. Trojice – Visit Vrhnika«, 2018).
Vloga trgovske postojanke je svoje zgodbe zapisala v različnih stavbah na Vrhniki. Črni orel, z vklesano letnico časa adaptacije, je bil klasičen dvonadstropen hotel z gostilno v pritličju in čitalnico v prvem nadstropju, katere soustanovitelj je bil Cankarjev oče. Najstarejša stavba na Vrhniki je Lavrenčičeva hiša, ki stoji na bregu Ljubljanice in v kateri so od 15 st. naprej opravljali poštne, mitnične in gostinske dejavnosti. V 18. st. je tu prenočeval cesar Karel VI. Druga najstarejša ohranjena stavba je sodnija, v kateri so delovali sodni zapori, kjer je bil zaprt tudi Ivan Cankar. Sodniško dvorišče se danes imenuje Sodnijski trg in je prizorišče sejmov, tržnic, manjših kulturnih in otroških prireditev. Na seznam stavbarske kulturne dediščine Vrhničani dodajajo še meščansko Kunstljevo vilo ob Tržaški cesti in Mik'lčevo kaščo s stalno razstavo Jožefa Petkovška (»Kulturne znamenitosti – Visit Vrhnika«, 2018).
Turistično ponudbo širijo še izletniška točka Star maln, spomenik padlim v NOB na Drči, delo kiparja Borisa Kalina in arhitekta Borisa Kobeta, skarabej ‒ prva arheološka najdba na slovenskem ozemlju, ki potrjuje trgovski pomen Nauportusa, stalna razstava Florisa Oblaka in vrhniški pirhi (izpihana jajca s čipkastimi vzorci, narejenimi z od 3.000 do 17.000 luknjicami), delo mojstra Franca Groma, ki so bili podarjeni različnim ustanovam doma in v tujini (Zakrajšek, 2015b).
CANKARJEVA DEDIŠČINA Cankarjeva dediščina je ena izmed najpomembnejših in tudi najbolj povpraševanih turističnih elementov v turistični ponudbi Vrhnike. Ivan Cankar in njegova dela imajo ogromen pomen tudi za slovensko literaturo in zgodovino. Rodil se je leta 1876 v mestnem predelu Vrhnike ‒ na Klancu, kot osmi otrok od dvanajstih. Mladost je preživel na Vrhniki, kjer je zaključil osnovno šolo in nato šolanje nadaljeval v Ljubljani. Kljub težkemu otroštvu in revščini ima slovenski pisatelj na Vrhniko lepe spomine in jo večkrat omeni v svojih delih. Citate iz njegovih del (črtic Aleš iz Razora, Skodelica kave in romanov Hlapci ter Na klancu) lokalno prebivalstvo večkrat uporabi v različnih besedilih, ki jih je moč slišati na prireditvah, prebrati v različnih člankih ali so uporabljeni v promocijske namene. Pomen Cankarjevega prispevka k dediščini Vrhnike se kaže predvsem ob obeleževanjih obletnic pisateljevega rojstva in smrti. Leto 2018 je za Vrhničane Cankarjevo leto, saj ga zaznamuje 100-letnica Cankarjeve smrti. Ob tej priložnosti se skozi celo leto pripravlja dodaten kulturni program s prebiranjem Cankarjevih del v glavni vlogi. S tem želijo spodbuditi branje Cankarja in knjig nasploh ter poskusiti predrugačiti odnos Slovencev do pisatelja samega (Zakrajšek, 2015b).
Najbolj reprezentativen element Cankarjevega časa na Vrhniki je Cankarjeva spominska hiša. Nahaja se na mestu, kjer je pred požarom leta 1879 stala tretjino manjša, lesena, s slamo krita koča, v kateri se je rodil Ivan Cankar. Po požaru so se Cankarjevi selili 9-krat, obeležne table pa visijo na vseh začasnih domovih. Pogorišče so 1880 novi lastniki obnovili in ga prezidali v današnjo obliko, kasneje pa je bila hiša nacionalizirana. Zbirke predmetov v črni kuhinji in bivalnem prostoru prikazujejo razmere Cankarjevih ob koncu 19. st., v štiblcu in izbi so razstavljeni Cankarjevi prvotiski, fotografije iz Ljubljane in Dunaja, avtoportreti ter risbe (»Cankarjeva spominska hiša – Visit Vrhnika«, 2018). Slika 13: Cankarjeva spominska hiša na Vrhniki
Vir: »Cankarjeva spominska hiša – Visit Vrhnika«, 2018
Turista ob vstopu v center mesta pozdravi Cankarjev spomenik, ki je bil postavljen 12 let po njegovi smrti. Ideje o izgledu spomenika so zbirali na natečaju, na katerem so k sodelovanju povabili tudi vrhniške zdomce iz Amerike. Zmagal je osnutek »Misleca«, kiparja Iva Jurkoviča, ki najbolj spominja na Cankarjevo podobo in tudi sam Cankar je rekel: »Ko bom jaz imel spomenik, hočem takega, da bom sedel, ne maram stati.« Zaradi te anekdote je bil osnutek »Popotnika«, ki je bil izbran s strani ljubljanske komisije, ovržen. Spomenik stoji ob Tržaški cesti, na mestu, kjer so v Cankarjevi mladosti
stale mesarjeve klade, po katerih so otroci plezali in se igrali (»Cankarjev spomenik – Visit Vrhnika«, 2018). Slika 14: Cankarjev spomenik
Vir: »Cankarjev spomenik – Visit Vrhnika«, 2018
Breg Ljubljanice pod mostom, po katerem pelje cesta Vrhnika–Borovnica, je bilo priljubljeno zbirališče otrok, ki so tu lovili ribe in se igrali. Ta kraj je poznan pod imenom Cankarjeva enajsta šola. Izraza ni prvi zapisal Cankar, povezan je z letniki šolanja (enajsta stopnja, najvišja stopnja, ki v šolstvu ne obstaja) in stereotipu o domišljavih Vrhničanih. Cankar ji je dodal pomen pridobivanja življenjskih izkušenj pri otrocih izven šolskega in družinskega okolja. O enajsti šoli Cankar pravi tako: »Mnogokaj sem študiral v svojem življenju, ali toliko bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svojim učencem enajsta šola pod mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli.« (»Cankarjeva enajsta šola – Visit Vrhnika«, 2018). Slika 15: Cankarjeva enajsta šola
Vir: »Cankarjeva enajsta šola – Visit Vrhnika«, 2018
Na pomembnost Cankarjeve dediščine opominja tudi tematska pot Po poti Cankarjeve mladosti, ki združuje 17 obeležij, ki pripovedujejo zgodbo o življenju Ivana Cankarja in jih tudi sam Cankar opisuje v svojih delih. Na Vrhniki so Cankarjevo dediščino vključili tudi v kulinariko. Cankarjevo življenje so
najbolj zaznamovali štruklji s suhimi slivami in prešče. Slednje so hlebčki kruha, ki jih Cankar večkrat omeni v svojih delih. Za praznik vseh svetih so gospodinje iz različnih vrst moke spekle večje število hlebčkov, ki so jih delile otrokom in beračem pred cerkvijo. Sodobna različica prešč vsebuje še nadeve različnih vrst. Cankar v svojih delih omenja kar nekaj jedi, ki jih je jedel ali se mu je po njih sanjalo. Danes so te osnova za pripravo Cankarjeve južine (zaroštan krompir, prešče, štruklji s suhimi slivami) in Cankarjeve pojedine (goveja juha z ribano kašo, majaronov krompir, telečja pečenka, sezonska solata in štruklji s suhimi slivami), ki si ju turisti in domačini lahko privoščijo v nekaj gostinskih obratih na Vrhniki. Utrip Cankarjeve dediščine se je prenesel še med spominke, kot so Cankarjeva kava, kavni komplet, Cankarjeva čokolada, Pehar suhih hrušk, skodelice s podobo Ivana Cankarja ali njegovim podpisom, žepna izvedba Cankarjevih črtic, Cankarjevo žganje, Cankarjeve piškote in pisala s Cankarjevimi citati, ki so turistu na voljo v TIC-u Vrhnika (Zakrajšek, 2015b).
TURISTIČNA PONUDBA V OKOLICI V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, ki je del Tehniškega muzeja Slovenije, se ob stalnih postavitvah prenovljenih zbirk Zgodovina pošte in Zgodovina telekomunikacij odvijajo tudi občasne priložnostne razstave. V muzeju lahko poslušate melodije poštnega roga, telefonirate s pomočjo ročne in koračne telefonske centrale ter se preizkusite v znanju Morsejeve abecede. Najmlajšim obiskovalcem je namenjen Živin kotiček, kjer z igro in delavnicami spoznavajo preteklost. Slika 16: Muzej pošte in telekomunikacije
Vir: »Polhograjska graščina – Visit Vrhnika«, 2018
Pohodništvo Z Dobrovskih ravnic se dvignemo v razgiban svet Polhograjskega hribovja, ki je priljubljena izletniška točka za pohodnike in kolesarje. Vrhovi in grebeni nam zaradi značilnih kamenin razkrivajo pravi kraški gorski svet. Slikovita narava in bogat rastlinski svet nam ponujata umik in uživanje v lepih razgledih ter vabita pohodnike na svoje vrhove. V zimskih mesecih si privoščite smuko na smučišču v Šentjoštu ali drsajte na pokritem drsališču v Gabrju.
Bližnje vzpetine: Gradišče (530 m), Ključ (623 m ), krožne planinske poti okoli Polhovega Gradca, krožna pot okoli Šentjošta, Pasja ravan (1020 m), Polhograjska Grmada (824 m), Vetrnik (554 m), Tošč (1021 m).
Se še spomnite svojih otroških sanj, da bi leteli kot ptica? To je sedaj resnično mogoče doživeti v vetrovniku AERODIUM Logatec! Zračni tok v vetrovniku je tako močan, da lahko preprosto ležete nanj in na njem letite, čeprav nimate kril! S spreminjanjem položaja telesa boste, zaradi delovanja aerodinamičnih zakonitosti v zračnem toku, lahko izvedli različne letalne prvine in občutili neizmerno zadovoljstvo. Letenje v vetrovniku je varno, predhodne izkušnje niso potrebne. V vetrovniku bo z vami ves čas inštruktor, ki bo poskrbel, da boste sproščeno leteli na zračnem toku. Skupaj bosta lahko poletela do višine 3-4 metre nad tlemi! Za letenje v vetrovniku ni potrebno biti izkušen športnik, pomembno je le, da si to želite. Vse kar je potrebno je, da nas obiščete. Za vso opremo poskrbimo mi. Letenje v vetrovniku AERODIUM Logatec je edinstveno doživetje zabave, primerno za vsakogar, ki išče nekaj novega, izvirnega in drugačnega. Je nepozabna avantura primerna tako za otroke in družine, kot za organizirane skupine in podjetja, saj zaradi unikatnosti izkušnje povezuje in navdušuje. Slika 17: Vetrovnik Aerodium Logatec
Križna jama je svetovno znana kraška vodna jama, katere posebnost so številna podzemna jezera, izjemno najdišče kosti jamskih medvedov in pristna, naravna ohranjenost živali. Temperatura zraka v notranjosti je celo leto +8°C. Jama odvaja vodo iz južnega roba Bloške planote proti vzhodnemu obrobju Cerkniškega polja. Jama je četrta na svetu po številu vrst pravih jamskih živali. Enourni ogled suhega dela jame je primeren za vse starostne skupine in posameznike. Na poti boste videli velike dvorane, različne kapniške tvorbe, kosti jamskega medveda ter se peljali s čolnom po I. jezeru. Daljši 3,5-4 urni ogled vodnega dela do Kalvarije lahko obišče do 1.000 obiskovalcev letno. Zaradi varovanja jame lahko ta del jame obišče le ena skupina do 4 obiskovalcev na dan.
Slika 18: Križna jama
Rakov Škocjan je čudovita kraška dolina med Cerkniškim in Planinskim poljem, poleg Cerkniškega jezera, Križne jame in Slivnice pa velja za eno največjih znamenitosti Notranjskega regijskega parka. Območje Rakovega Škocjana je bila nekdaj velika jama, ki jo je skozi skalo izdolbla reka Rak, nato pa se je utrgal strop in začela je rasti dolina. Območje je bilo že leta 1949 kot prvo v Sloveniji razglašeno za krajinski park. Skupaj s Cerkniškim jezerom in Križno jamo je Rakov Škocjan razglašen za mednarodno pomembno mokrišče-Ramsarsko območje. Celotno območje je polno kraških pojavov, po dolini pa je urejena naravoslovna učna pot, ki nas popelje po enkratnem naravnem okolju. Vrhunec obiska predstavljata ogleda dveh mojstrovin narave: Malega naravnega mosta (20m dolg in 6m širok), ki se dviga 42m visoko nad ponikalnico Rak in Velikega naravnega mosta (40m dolg in 10m visok), ki se nahaja na drugi strani doline Rakovega Škocjana. Slika 19: Rakov Škocjan
Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Vsako leto se pojavi na kraškem polju, ujetem med Javorniki na eni ter Bloško planoto in Slivnico na drugi strani. V suhem delu leta jezero izgine, tako da je tu v enem letu moč na istem kraju veslati, ribariti, se sprehajati in kositi travnik! Jezero se na Cerkniškem polju praviloma zadrži okoli devet mesecev na leto. Navadno se voda razlije
po površini dobrih 20 km2, ko pa je vode največ, površina jezera meri skoraj 30 km2. Ko je polno, je Cerkniško jezero največje jezero v Sloveniji. Pomen presihajočega Cerkniškega jezera torej daleč presega meje Slovenije. Danes je Cerkniško jezero, skupaj z Rakovim Škocjanom in Križno jamo, razglašeno za mednarodno pomembno mokrišče – Ramsarsko območje, zaradi pomena za življenje ogroženih ptic pa še za Natura 2000 območje. Biotska pestrost tega območja je res izjemna, saj so tukaj opazovali 276 vrst ptic- polovico vseh evropskih vrst; tu živi 45 vrst sesalcev – polovica vseh evropskih vrst; tu leta 125 vrst dnevnih metuljev – slaba tretjina vseh evropskih vrst; tu se mresti tudi 15 vrst dvoživk – skoraj četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Slika 20: Cerkniško jezero
Prazgodovinska kolišča Kolišče je posebna oblika bivališča, prirejenega za tla, ki jih stalno ali občasno prekriva voda. Kolišča in barjanske naselbine iz prazgodovinskega obdobja so poseben pojav, značilen za alpske dežele. V številnih jezerih in na mokrotnih področjih alpskega sveta so se odlično ohranila. So spomeniki edinstvenega pomena in raziskovalne sporočilnosti. Na nobenem drugem kraju na svetu ni razvoj naselbinskih skupnosti iz mlajše kamene in kovinskih dob tako jasno viden. Raziskave lahko njihovo kulturo, gospodarstvo in okolje od 5. do 1. tisočletja pr.n.št. osvetlijo do podrobnosti. Pred več kot 150 leti je zgodovinar Ferdinand Keller v kolih iz kraja Meilen ob Züriškem jezeru prepoznal ostanke prazgodovinskih vasi. To senzacionalno odkritje, odmevno po vsem svetu, je privedlo do vročičnega iskanja na območjih mnogih jezer. Okoli Alp so našli še številne druge koliščarske naselbine. Izboljšane metode izkopavanja in naravoslovne analize so v drugi polovici 20. stoletja pokazale, da spadajo ostanski naselbin iz mlajše kamene in bronaste dobe med najpomembnejše kulturne dobrine Evrope, saj nam njihovo raziskovanje daje številne odgvore na civilizacijsko pomembna vprašanja. Poznanih je približno 1000 koliščarskih najdišč okoli Alp, najdemo jih v Švici, južni Nemčiji, Avstriji, sverni Italiji, na vzhodu Francije in v loceniji. Pogosto ležijo na obrobju jezer, na danes z barjem prekritih nekdanjih vodah in, redkeje, v rečnih mrtvicah. Dejstvo, da so se pogreznile v tal, ki so bila stalno vlažna, je omogočilo, da so lesene konstrukcije, ostanki hrane, lesena orodja in celo oblačila ostala ohranjena. Ti ostanki nam dajejo poglobljen vpogled v takratno življenje. V alpskem prostoru ležijo najbolj jugovzhodne prazgodovinske koliščarske naselbine na mokrih tleh na obrobju Ljubljanskega barja. Na vlažnih barjanjskih tleh je bilo odkritih okoli 40 koliščarskih naselbin iz časa od približno 5. do sredine 2. tisočletja pr. n. št. Od teh sta na UNESCO seznam vpisani sve skupini kolišč iz okolice Iga, kjer so ostanki devetih naselbin. Tako so koliščarji s prekinitvami vztrajali na Ljubljanskem barju približno 3000 let.
Cerkev sv. Mihaela stoji na zahodni strani Črne vasi na Barju, nedaleč od odcepa Ižanske ceste. Nastala je na pobudo trnovskega župnika Frana Saleškega Finžgarja in Plečnikovega nečaka Karla Matkoviča, ki je pozneje postal prvi upravitelj cerkve. Zaradi lege na močvirnatem terenu, je zgrajena na hrastovih pilotih. S prednje strani vodijo v povprek postavljeno cerkev betonske stopnice na lokih (v obliki mostu) skozi vitek in prevotljen zvonik. Na zunaj je to preprost nadstropni kubus (v pritličju je urejeno bivališče za duhovnika), ki je prekrit s položno dvokapnico. Plečnik je želel doseči kontrast med masivnim zidom, sezidanim v kombinaciji podpeškega kamna in opeke (kot pri Narodni in univerzitetni knjižnici), ter lahkotno leseno konstrukcijo in steklenimi polnili. Zvonik je samostojno stoječe telo pred cerkvijo, oblikovan je kot z loki predrta in razbremenjena stena, ki nosi zvonove. Apsida na hrbtni strani skriva stopnišče, ki vodi iz stanovanja za duhovnika v pritličju v cerkev. Notranjščina učinkuje toplo in domačno. Cerkvena ladja ima vzdolžno os krajšo od prečne. Povprek postavljena cerkvena dvorana naj bi skupnost vernikov bolj povezala z duhovnikom in je Plečnikov prispevek k posodobitvi liturgije. Predvsem pa je ureditev notranjščine posledica skromnih sredstev, namenjenih zidavi. Tako je za nekatere podporne stebre uporabil navadne kanalizacijske cevi. Večina opreme je lesena. Štiri osrednje stebre brez kapitelov dopolnjuje dekorativna lesena konstrukcija. Osrednji ograjeni hodnik vodi do nekoliko dvignjenega oltarja. Pred oltarjem je prostor, ograjen z leseno ograjo, klopi so razmeščene na vsaki strani, pevski kor je ob levi stranici. Ostrešje je odprto, pri čemer se je Plečnik odločil za živopisni, skoraj ljudski način poslikavanja lesa ter za poslikavanje notranjih betonskih stebrov z nekakšno poznosecesijsko dekoracijo. Leta 1940 so opremili še cerkveno notranjščino. Prostor nad oltarjem obvladuje velik lestenec: obroč, ki visi od križa z obešenima A in Ω (alfa in omega, prva in zadnja črka grškega alfabeta, ki se v krščanski umetnosti vedno nanašata na Kristusa). Lesene klopi v dveh delih prostora za ljudstvo so obdelane z zanimivimi »realističnimi« atributi. V petdesetih letih je Plečnik postavil pevski kor, ki spominja na kmečki gank: sloni na struženih stebrih z dodatnimi poševnimi oporami, nanj so speljane lesene stopnice. Slika 21: Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi
Iški Vintgar se nahaja blizu Iške vasi v okolici Ljubljane. Od 300 do 400 metrov globoko sotesko je izdolbla reka Iška. Na sotočju reke Iške in Zale lahko vidimo več metrov visoki skalnati samotar, ki mu pravijo Skalni mož. V soteski so številni tolmuni, brzice, slapovi ter mnoge živalske in rastlinske vrste. V
poletnih mesecih je Iški Vintgar priljubljena točka za mnoge izletnike, saj se v vodi lahko prijetno ohladimo, pripravljeni pa so tudi prostori za piknike. Za ljubitelje plezanja je na voljo plezalna stena Oskrinjek. Izhodišče za pot je pri Domu v Iškem Vintgarju, kjer je tudi večje parkirišče. Če se odpravimo po levem bregu reke, pridemo do Grabljic, kjer lahko vidimo ostanke kolov, ki so zabiti v strugo potoka. Tukaj je tudi naravno kopališče. Na desnem bregu je zanimiv Votli kamen, ki ga je skozi mnoga stoletja izdolbla reka. Če želite daljši izlet, se lahko odpravite tudi na Krim, ki je najvišji vrh občine Ig. Slika 22: Iški vintgar
Le streljaj od Ljubljane se skriva divja soteska z divjim imenom: Pekel. Potok Otavščica je na svoji poti iz Rakitne na Ljubljansko barje zarezal čudovito sotesko s prekrasnimi slapovi in tolmuni, nekje na poti pa se je še preimenoval v Borovniščico. Če si pekel predstavljamo kot vroč kotel, je Pekel ravno njegovo nasprotje. Poleti je v soteski prijetno hladno, pozimi pa narava na potoku ustvari različne ledene skulpture, ki se jih lotavejo ledni plezalci. Seveda imata tudi pomlad in jesen svoje čare. Pot je mestoma kar zahtevna, potreben je siguren korak. Iz parkirišča gremo mimo lesenega hudička po poti proti soteski. Pot je na začetku enostavna in vodi mimo številnih brzic in tolmunčkov, zdaj po eni, zdaj po drugi strani potoka. Prvi (uradni) slap je višine 4 m in ga morebiti med kopico ostalih slapičev niti ne bomo jemali tako “resno”. Pot je do tukaj primerna prav za vsakogar, naprej pa je potrebno precej previdnosti, primerna obutev in po potrebi celo varovanje! Pot je strma in nevarna za zdrs! Prvi večji slap je “Drugi slap” (višina 16 m), do katerega moramo čez mostiček in se nato vrniti nazaj na isto pot. Po desni strani soteske se povzpnemo do Tretjega slapu (18 m), nad katerim pa se pot nadaljuje po izjemno strmih stopnicah. Za njimi je nekaj jeklenic in markirana pot se razcepi. Mi gremo naravnost (oz. levo), saj se bomo mimo Hudičevega zoba vrnili nazaj. Zopet prečkamo potok nad zanimivimi skalnimi oblikami in nadaljujemo do meni najlepšega - Četrtega slapu (17 m). Pot mestoma ni preveč očitna, tako da imejmo oči na pecljih in sledimo markacijam. Po levi strani soteske pridemo do Petega (zadnjega) slapu (20 m). Tu se soteska nekoliko razširi in pod slapom lahko prečkamo potok. Na drugi strani bomo takoj ugledali planinsko oznako za Pokojišče in se začnemo vračati po drugi strani soteske. Sledimo markirani poti, se držimo desne in se spustimo proti Hudičevem zobu. Tu je pot zelo strma, zavarovana s klini in jeklenicami. Primerno samo za izkušene planince! Po zavarovani poti se spustimo do zgoraj omenjenega mesta (razcepa poti), kjer se združimo s potjo vzpona in se po njej vrnemo do izhodišča.
Slika 23: Soteska Pekel s slapovi
Kilometer in pol oddaljeno od Kamnika pod Krimom, med hriboma sv. Ana in sv. Lovrenc, je naselje Jezero. Ob njem je majhno, skoraj popolnoma okroglo in zelo globoko jezero (do 51 metrov), ki se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Voda iz jezera odteka pod zemljo, skozi globok lijak. Ob jezeru je poleti urejeno manjše kopališče, v njem pa je mogoč tudi ribolov. Iz Jezera vodi planinska pot na vrh Planince, od koder se odpira lep razgled na Barje in njegove osamelce. Podpeško jezero je majhen, a v marsičem poseben naravni biser, ki se ponaša tudi z raznovrstnostjo rib. Ribiči v njem lahko lovijo velike krape, ščuke, klene, linje, ostriže in ogromne tolstolobike. Ribolov je mogoč tudi pozimi, saj površina jezera le redko zamrzne. Ob jezeru je tudi prijazna gostilna z okusno slovensko hrano. Slika 24: Podpeško jezero
Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sedež istoimenske mestne občine, najbolj naseljene občine v Sloveniji. Je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politično in administrativno središče države. Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču germanskih, romanskih in slovanskih narodov, njihovih jezikov, šeg in navad. Ljubljanske prometne povezave, zgoščenost industrije, znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu ekonomskemu položaju. Ljubljana je sedež centralne vlade, javne uprave in vseh ministrstev v Sloveniji. Prav tako je sedež slovenskega državnega zbora, slovenske vlade in predsednika Slovenije, največje univerze, Narodnega muzeja, Slovenskega etnografskega muzeja, Narodne in Moderne galerije ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili Argonavti, oziroma starogrški junak Jazon, ki naj bi kralju Aitesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji Argo, potoval čez Črno morje ter nato po Donavi in Savi prišel vse do Ljubljanice. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do Jadranskega morja. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na barju, kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila Ljubljanski zmaj, ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v ljubljanskem mestnem grbu, vendar šele od baročnega obdobja naprej. Slika 25: Ljubljana - center