Komunikacijske skice Urednice:
Brez strahu na radijski, televizijski ali Ä?asopisni intervju
Avtorica: Damjana Pondelek, univ. dipl. nov. Urednica, odnosi z javnostmi, d.o.o.
Ureja odnose, komunikacije, publikacije...
Komunikacijske skice Urednice prinašajo osnovne komunikacijske veščine. Brez strahu
na radijski, televizijski ali časopisni intervju vas želi opremiti s temeljnimi veščinami za uspešen radijski, televizijski intervju oziroma intervju za tiskane medije, ki je morda pred vami. Ker je komunikacijsko podjetje Urednica specializirano za komuniciranje v zdravstvu, so praktični primeri v tej publikaciji iz zdravniškega sveta. Toda prepričani smo, da vam bodo napotki za uspešno pripravo na radijski, televizijski ali časopisni intervju v pomoč v vsakem primeru, tudi če z zdravstvom niste povezani. Obenem vas vabimo, da se nam pridružite na katerem od komunikacijskih seminarjev oziroma pred pogovorom z novinarji izkoristite možnost individualnega komunikacijskega svetovanja Urednice, ki vas dodobra pripravi tudi na konkreten medijski nastop, četudi so novinarji tako rekoč pred vrati. Dober medijski nastop namreč v nobenem primeru ni odvisen od srečnega naključja, števila pogovorov z mediji, ki jih že imamo za seboj, ali, kot vas morda želijo prepričati, Brez strahu na talenta, ki bi bil nekaterim dan ob rojstvu. Medijski nastop radijski, televizijski ali ima svoje zakonitosti, ki jih moramo (s)poznati, nato pa jih ob vsakem pogovoru z novinarji (ne glede na njihovo časopisni intervju. pogostost in število) vedno znova tudi udejanjati.
Urednica je komunikacijsko podjetje, specializirano
za odnose z javnostmi in urejanje publikacij na najzahtevnejši ravni. Komunikacijska sporočila naročnikov upravljamo in okrepimo do te mere, da se usidrajo v družbeni in/ali poslovni prostor. Intenzivno iskanje najboljših komunikacijskih rešitev, ki podpirajo poslovno strategijo podjetja ter individualna komunikacijska podpora dajeta odlične rezultate. In naši naročniki vedo, da se naložba v komunikacijsko odličnost vedno obrestuje. Največje zadovoljstvo je spremljati rast in razvoj naših strank. Pri tem jim pri Urednici zagotavljamo celovito komunikacijsko podporo in se nato skupaj veselimo uspehov, saj smo si blizu. Učinkoviti odnosi z javnostmi so namreč vedno tudi osebni, pri čemer zagotavljamo najvišjo stopnjo zaupnosti, pa tudi zaupanja, spoštovanja in sodelovanja.
Damjana Pondelek je direktorica podjetja Urednica, odnosi
z javnostmi, d.o.o., ki ima 15 let komunikacijskih in medijskih izkušenj. Pred ustanovitvijo podjetja je bila med drugim svetovalka za odnose z javnostmi v Krki, vodja Službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za finance ter vodja komuniciranja na Mednarodnem inštitutu za potrošniške raziskave. Pred tem je delovala kot novinarka in urednica. Končuje doktorski študij na področju Medijske študije na ISH. Je članica Slovenskega društva za odnose z javnostmi (PRSS), Public Relations Society of America (PRSA) in PRSA Health Academy, ki združuje mednarodne strokovnjake na področju odnosov z javnostmi v zdravstvu. Komunikacijsko podporo zagotavlja Zdravniški zbornici Slovenije, FIDESU, Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Strokovnemu združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, svetuje pa tudi številnim zdravnikom in zobozdravnikom zasebnikom in koncesionarjem, zlasti na področju kriznega komuniciranja v zdravstvu.
Brez strahu na radijski, televizijski ali časopisni intervju Pred vami je torej radijski, televizijski ali časopisni intervju. Se ga veselite, ali vas ob misli na vnovično ali morda celo prvo medijsko preizkušnjo prevevajo mešani občutki? Nedvomno si želite pogovor čim boljše opraviti, toda morda vas izkušnja uči, da je izid pogovora z novinarjem včasih tudi negotov. Da bi mogli pogovor z novinarjem čim boljše nadzorovati in upravljati tudi sami, morate poznati skrivnosti te zapletene medijske igre in adute, ki jih imajo v rokavu novinarji. Pri tem vam želim pomagati tako na osnovi lastnih novinarskih izkušenj, kot tudi dolgoletnih komunikacijskih izkušenj s svetovanjem podjetjem in posameznikom na področju odnosov z javnostmi in komuniciranja z mediji. Radio, televizija in tiskani mediji se med seboj seveda pomembno razlikujejo, toda prepričana sem, da vas bo, ne glede na medij, strategija jasnih, kratkih in usmerjenih ključnih sporočil, ki vam jo želim predstaviti v nadaljevanju, vodila do uspeha. Brez dvoma je uspešen medijski nastop tisti, v katerem boste učinkovito podali ključna sporočila, ki bodo našla pot do bralcev, gledalcev ali poslušalcev. Uspešno jim boste torej sporočili tisto, kar želite. Toda to sploh ni preprosta naloga, saj vsako novinarsko vprašanje poraja številne misli in odgovore. Ob vprašanju, kaj je vaša zdravstvena organizacija storila za skrajšanje čakalnih vrst, boste morda želeli predstaviti konkretne ukrepe in specifike vaše zdravstvene organizacije, opozoriti na preobremenjenost zdravnikov, morda omeniti nacionalno čakalno listo, potrebne širitve programov … Toda vaš odgovor mora biti v najboljšem primeru omejen na dve do tri minute, sicer za novinarja preprosto ne bo uporaben oziroma bo iz številnih sporočil sam poskušal sestaviti zgodbo, ki se bo vam in ostalim bralcem ob prebiranju ali poskušanju objavljenega morda zdela vse prej kot razumljiva ali celo vse prej kot smiselna. V teh primerih je sicer priročen očitek, da je »kriv« novinar, ki je napačno razumel ključna sporočila oziroma premalo pozna temo. Toda breme odgovornosti je praviloma na strani tistega, ki odgovarja na novinarska vprašanja. Če so odgovori kratki, jasni in usmerjeni, je namreč bistveno manj možnosti, da bi na poti do bralca izgubili ali spremenili svoj pomen. “Predstavljajte si, da ste v (delujočem!) dvigalu z novinarko na poti iz petega nadstropja do pritličja in vas slednja povpraša o vašem stališču do glavarinskega sistema v zobozdravstvu. Čas, ki ga imate na voljo, je v najboljšem primeru slaba minuta. Ni časa, da bi novinarka iz vašega odgovora luščila jedro. Sami morate poskrbeti, da bodo vsi štirje stavki, ki jih boste izrekli, usmerjeni v bistvo problematike.”
Ureja odnose, komunikacije, publikacije...
Kako učinkovito podati ključna sporočila? Ko se pripravljate na medijski nastop, ne izgubljajte preveč časa z razmišljanjem o tem, kaj vse vas lahko novinar vpraša na dogovorjeno temo. Osredotočite se na tri ali štiri ključna sporočila, ki jih želite, glede na problematiko, podati vi.
Vaši odgovori naj bodo kratki in jasni. Učinkovit odgovor za informativni program je v poprečju dolg 30 sekund ali štiri stavke. Tudi če imate na voljo več časa, bodo vaši odgovori neprimerno boljši, če bodo kratki in osredotočeni.
Ne načrtujte pogovora z novinarjem takoj po sestanku, pač pa si zagotovite nekaj miru in pred intervjujem v mislih ponovite ključna sporočila.
Če odgovora na novinarjevo vprašanje ne poznate, to povejte. Ne ugibajte, ne pretiravajte, ostanite pri dejstvih.
Ne oklevajte. Podajte ključna sporočila takoj, ko se pogovor začne, in jih v nadaljevanju osvetlite z dodatno razlago oziroma s konkretnimi primeri. Prisluhnite vsakemu posameznemu novinarskemu vprašanju in izluščite priložnost za dodatno pojasnitev katerega od ključnih sporočil oziroma poudarkov, ki ste jih pripravili.
Vse kar poveste, naj bo v funkciji vaših ključnih sporočil in namenjeno objavi. Ne dajajte »off the record« komentarjev, saj ne želite, da bi bili objavljeni. Ko se vam novinar zahvali za pogovor (v primeru, ko ste gost v studiu), izkoristite priložnost za kratek povzetek oziroma zaključek vaših ključnih sporočil. Javnost si bo namreč najbolj zapomnila prav tisto, kar boste povedali na koncu.
Gradite mostove Ker je vaš cilj čim boljše upravljati intervju in ga usmerjati v toliko, da bi lahko podali ključna sporočila, boste morda morali med svoje odgovore vgraditi tudi kakšen most za preusmeritev pogovora. Poskusite z naslednjimi mostovi, ki vam bodo omogočili predstavitev vaših ključnih sporočil: Odgovoril bom na vaše vprašanje, toda dovolite, da najprej pojasnim … Kar je tukaj zares pomembno, je … Vsi skupaj se moramo zavedati, da … Največja težava se skriva v dejstvu, da … Naj povzamem …
Pasti med pogovorom Med intervjujem vas lahko čakajo številne pasti, ki se skrivajo v posameznih tipih vprašanj. Vprašanja »Kaj, če« so praviloma špekulativna in nanje ni mogoče odgovoriti brez ugibanja. Ali res želite, da bodo vaša ugibanja javnosti predstavljena kot dejstvo?
Ne oklevajte, če vam način, na katerega je bilo postavljeno vprašanje, ni všeč. Predrugačite vprašanje in nato odgovorite nanj.
Vprašanja, ki vsebujejo trditev, ki morda ni pravilna oziroma s katero se morda ne strinjate: Če novinarka vpraša: »Kako boste v vaši zdravstveni organizaciji prispevali k zmanjševanju finančnega primanjkljaja v zdravstveni blagajni, za katerega so krive visoke zdravniške plače?«, vi pa temu ne boste nasprotovali, boste naslednji dan morda prebrali, da ste prav VI opozorili, da je primanjkljaj v zdravstveni blagajni posledica povišanja zdravniških plač …
Novinarka: »Torej bodo lahko redno zaposleni zdravniki, ki delajo tudi pri zasebnikih, še naprej omogočali preskakovanje vrst določenim bolnikom?«
Negativna oziroma neustrezno zastavljena novinarska vprašanja: Na vprašanje novinarke: »Zakaj pomanjkljivosti, na katere je opozorila komisija upravnega nadzora, še vedno niso odpravljene?« ne boste odgovarjali z »o neodpravljenih pomanjkljivostih ne moremo govoriti, ker«, saj bi s tem poslušalci že drugič slišali zgodbo o »neodpravljenih pomanjkljivostih, vi pa ste jih med tem že odpravili. Zato povejte, da »težav ni več, čemur pritrjuje tudi pozitivno mnenje komisije.«
Vi: »Ne poznam prav nobenega primera, da bi kakšen bolnik, ki je bil pregledan v zasebni ambulanti, preskočil čakalno vrsto za operacijo. Vprašajmo se rajši, kaj bi se zgodilo z bolniki in čakalnimi dobami ob prepovedi popoldanskega dela. Povem vam, da bi se v štirinajstih dneh porušil zdravstveni sistem, ki danes omogoča …« Vprašanja o vašem osebnem mnenju ali občutkih: Novinarka: »Kako bi se vi sami počutili, če bi morali preživljati dneve na teh polomljenih stolih ob hospitaliziranem otroku«? Ne raziskujte svojih osebnih občutkov, povejte, kaj je vaša bolnišnica že oziroma še bo storila, da bi olajšala bivanje staršev, ki spremljajo otroka v bolnišnici. Ne bojte se tišine. Če molči novinar, molčite tudi sami. Naj vas umetno in namerno ustvarjena tišina ne vznemiri do te mere, da bi začeli dodatno pojasnjevati vaše odgovore ali se celo opravičevati. S tišino izsiljeni odgovori so namreč največkrat slabi in seveda objavljeni.
Televizijski intervju Informativni program Pri televizijskem intervjuju boste soočeni s televizijskimi kamerami, mikrofoni, lučmi, novinarjem v časovni stiski in po možnosti tudi z naključnimi radovednimi opazovalci. Če želite opraviti uspešen televizijski pogovor, morate vse to odmisliti, se čustveno odmakniti od vrvenja in se posvetiti samo ključnim sporočilom, ki jih želite, navkljub vsemu, kar se dogaja okoli vas, kar najbolj neokrnjene prenesti do gledalcev. Pri tem vam bodo morda v pomoč naslednja priporočila:
Misli osredotočite na svoja sporočila, pogled pa na novinarja oziroma poročevalca. V nobenem primeru ne iščite kamere – glejte novinarja in kamera bo našla vas. Sicer gledalci ne bodo poslušali vašega sporočila, pač pa bodo opazovali vaš begajoči pogled. Formalni slog oblačenja doda nekaj verodostojnosti. Ne dovolite, da se gledalci ukvarjajo z vprašanjem slogovne neusklajenosti, neustrezne izbire oblačil ali pričeske, namesto da bi prisluhnili vašemu sporočilu. Podajte ključna sporočila, šele nato, če čas dopušča, povedano dodatno osvetlite s primeri.
Če vas novinar prekine sredi stavka, odločno zahtevajte čas, da dokončate misel. Predpostavljajte, da vas kamera snema ves čas pogovora in ostanite osredotočeni. Telesna govorica je na televiziji ključna. Ne umikajte pogleda stran od novinarja, z rokami se ne dotikajte obraza, las, mikrofona, žepov … Kamera razkriva tudi pretirane kretnje. Vse to gledalce odvrača od namere, da bi vam pozorno prisluhnili.
Televizijski gost Ste povabljeni, da se pridružite kot gost v televizijskem studiu? Pripravite vaša ključna sporočila in se odpravite pravočasno na pot. Tako si boste lahko v miru ogledali prostor, kjer bo potekal pogovor, sprejeli vrvenje množice sodelavcev, ki spremljajo snemanje ali predvajanje televizijske oddaje in si morda še pred oddajo izmenjali tudi nekaj besed z voditeljem, ki naj vam ponovno pojasni potek pogovora. Med snemanjem ali oddajo v živo pa bodite pozorni na vaša ključna poročila in kretnje. Predpostavljajte, da vas ves čas snemajo, zato sedite vzravnano in mirno. Bodite pozorni, kam so vam namestili mikrofon – v Trenjih smo lahko spremljali sogovornico z visečimi uhani, ki so ob vsakem gibu glave zadeli v mikrofonček na ovratniku. Pozornost gledalcev se je v hipu preusmerila iz sporočil gostje na nevarno guganje uhanov … In ne pozabite, kamere ne ugasnejo v trenutku, ko se vam novinar zahvali za pogovor. Še nekaj minut po zaključku lahko namreč kažejo goste v studiu, prepričane, da je oddaja končana, kar lahko ponuja obilo užitkov gledalcem. Studio zapustite šele, ko to stori voditelj. Televizijski gost med gosti Če ste povabljeni za gosta v oddajo, kjer bodo sodelovali tudi drugi gostje (Trenje, Omizje, Odmevi, Tarča ipd.), se vnaprej pozanimajte, kdo so ostali gostje in od kod prihajajo. To vam bo ponudilo okvirno sliko, v katero smer se bo odvijala razprava. Vnaprej se dogovorite tudi, kateri vidik problematike boste predstavljali sami. Pripravite si pet ključnih iztočnic, na katerih želite graditi odgovore oziroma razpravo v studiu. Dejavno se vključujte v razpravo in po želji dopolnjujte misli ostalih gostov, toda šele po tem, ko so misel dokončali. Dopustite nasprotna mnenja sogovornikov. Ohranite mirnost, argumentiranost in osredotočenost navkljub prizadevanju voditelja, da »razgiba razpravo«.
Radijski intervju Informativni program Intervju za informativni radijski program navadno poteka po telefonu in ga novinar posname vnaprej. Četudi novinar ne bo omejeval števila vprašanj, prav tako pa pri odgovorih praviloma ne bo omejeval vas, bo navadno objavil samo nekajsekundni odgovor. Ste prepričani, da mu želite po petih minutah razpravljanja o tem in onem prepustiti naključno izbiro misli, ki ste jih izrekli? Končna izbira je seveda vedno novinarjeva, toda vaša naloga je, da na vprašanja odgovarjate z vašimi ključnimi sporočili in jih po potrebi ponovite tudi večkrat. Tako bo več možnosti, da bo izbrani in objavljeni odsek vašega odgovora ustrezal tistemu, kar ste želeli sporočiti. Ne nazadnje lahko novinarja tudi vprašate, koliko sekund odgovora bo lahko objavil. In ko je obema jasno, da je to zgolj 30 ali 45 sekund, podajte le 30- ali 45-sekundni odgovor. Tako si boste zagotovili kar največ možnosti, da bo odgovor objavljen v celoti, brez montaže, ki lahko nehote spreminja pomen ključnih sporočil. Preden podate radijsko izjavo, si prisluhnite, kako zvenijo vaša ključna sporočila. Biti morajo kratka in jasna. Ko vadite, merite čas in sporočila po potrebi še skrajšajte. Razmišljajte v kratkih stavkih. Radijski novinar ima navadno na voljo le 30 sekund za tonski posnetek, ki ga bo umestil v novico. Zato poskusite podati temeljna sporočila v nekaj stavkih.
Izogibajte se branju odgovorov. To, da berete, se zelo dobro sliši in vam jemlje kredibilnost. Zapišite si le nekaj opornih točk ali ključnih besed, ki vas bodo vodile do ključnega sporočila. Odgovarjajte v celih stavkih. Novinarji namreč praviloma odstranijo svoja vprašanja, slišijo se samo vaši odgovori.
Radijski gost Če boste nastopili kot radijski gost, po vsej verjetnosti ne boste soočeni z izjemno časovno omenitvijo. Dovolj časa bo, da »v živo« ali v vnaprej posnetem intervjuju razložite svoje poglede in osvetlite problematiko, zaradi katere so vas kot strokovnjaka tudi povabili. Vaše misli lahko tako, osvobojene časovnega pritiska, tečejo bolj sproščeno, kljub temu pa v odgovorih ohranite osredotočenost in utemeljenost. Pri tem so vam lahko v pomoč oporne točke ključnih sporočil ali kratki zapiski, v nobenem primeru pa svojih odgovorov ne berite, saj takšen način »govora« poslušalci takoj prepoznajo in njihova pozornost je v trenutku manjša. V programu, ki poteka v živo, boste lahko soočeni tudi s klici poslušalcev. V tem primeru se pogovarjajte neposredno s poslušalcem na telefonski zvezi, ne z voditeljem, vendar bodite toliko splošni, da bodo vaši odgovori pomagali tudi ostalim poslušalcem. Naj vas morebitna nestrinjanja ali nasprotovanja poslušalcev ne vznemirijo – poslušalci pogosto pokličejo, da bi izrazili svoje stališče in vprašanja niti ne želijo zastaviti. Prepustite voditelju programa, da v takšnih primerih najde ustrezno rešitev.
Intervju za tiskane medije Ste povabljeni na pogovor za revijo ali časopis? Torej se podajate v najtežjo obliko intervjuja. Novinarji tiskanih medijev namreč navadno niso pod časovnim pritiskom, s kakršnim se soočajo novinarji elektronskih medijev, zato imajo čas pridobiti tudi odgovore na vprašanja, ki bi se jim morda sami želeli izogniti. Obenem lahko, ker ni časovnega pritiska, pozabite na pravilo kratkih in jasnih odgovorov in priložnost, da bi dodobra predstavili in osvetlili vaša ključna sporočila, se zelo hitro izmakne. Če lahko izbirate med telefonskim pogovorom in pogovorom v vaši pisarni, je boljše izbrati slednjega. Morebitna bojevitost in ostrost novinarja je v neposrednem pogovoru na vašem »domačem terenu« namreč navadno manjša kot pri pogovoru po telefonu, ko spraševalca od sogovornika ločuje varna fizična, a tudi psihološka razdalja. Vnaprej preverite, kaj bo vsebina pogovora in v kakšnem kontekstu bo objavljen. Novinarju navadno ni odveč poslati nekaj okvirnih iztočnic, vam pa bodo v pomoč pri pripravi na pogovor. Z novinarjem se vnaprej dogovorite tudi za okvirni čas pogovora. Tako bo obema lažje načrtovati čas in dinamiko pogovora. Kljub temu si za polurni pogovor rezervirajte vsaj 45 minut. Preverite, ali bo z novinarjem prišel tudi fotograf. Če vas navzočnost fotografa (in njegovo fotografiranje!) med celotnim pogovorom moti, se dogovorite za fotografiranje pred ali po pogovoru. Če bo prisoten tudi fotograf, vašemu izgledu posvetite še posebno pozornost. Poskrbite, da vas med pogovorom ne bo nihče motil, preusmerite ali izključite tudi telefone.
Prisluhnite vprašanjem in, ko boste odgovarjali, ne pozabite na vaša ključna sporočila, ki morajo priti do bralcev. Če čas in prostor, ki bo namenjen objavi pogovora z vami, dopuščata, ključna sporočila tudi čim bolj nazorno osvetlite. Če je le mogoče, se z novinarjem dogovorite, da vam intervju pred pogovorom pošlje v potrditev. Seveda ne boste spreminjali tistega, kar ste povedali, morda pa boste v zapisanem odkrili kakšno neskladnost, ali v primerih nejasnosti želeli dodati še stavek ali dva.
Ne pozabite: intervju lahko usmerjate tudi sami! Da bi mogli v pogovoru z novinarjem posredovati ključna sporočila (seveda odgovarjate na novinarska vprašanja, toda v odgovorih se osredotočite na ključa sporočila, ki ste jih v mislih določili že pred pogovorom), je pomembno, da ohranite določeno stopnjo nadzora nad potekom intervjuja. To vam omogočajo naslednji »varnostni ukrepi«:
Najprej sprašujte vi.
Še preden privolite v intervju, ugotovite, kaj je namen intervjuja, v kakšnem kontekstu bo objavljen, s kom se boste pogovarjali, katere so glavne iztočnice, koliko časa boste imeli na voljo in ali boste imeli možnost avtorizacije (Ali vam bo časopisni novinar pred objavo poslal intervju v potrditev?).
Vzemite si čas za pripravo.
Tudi najbolj izkušeni strokovnjaki, vajeni medijskih nastopov, si pred intervjujem vzamejo nekaj minut za pripravo. Tudi če se novinarju zelo mudi, si izgovorite toliko časa, da se lahko v mislih osredotočite na tri najbolj ključna sporočila, ki jih želite posredovati v pogovoru. In jih nato tudi posredujte.
Ne odgovarjajte na vprašanja, ki niso razumljiva.
Če je vprašanje nerazumljivo, prosite novinarja, naj vprašanje ponovi ali ga dodatno pojasni. To lahko storite tudi, če gre za neposredni prenos, če torej nastopate »v živo«.
Premislite, preden odgovorite.
Vedno si lahko kupite nekaj časa z uvodom v odgovor (»zanimivo vprašanje«, »to je res pomembno izhodišče« ipd.) Da bi se osredotočili na sporočilo, ki ga želite podati v odgovoru, lahko, preden začnete odgovarjati, tudi za trenutek pomolčite. Če ne gre za neposredni prenos, je lahko ta trenutek neprimerno daljši. Radijski in televizijski novinarji bodo čas, ki ste si ga vzeli za premislek, preprosto izrezali. Tudi v časopisu zelo redko preberemo, koliko časa je sogovornik molčal/premišljeval, saj beremo samo odgovore. In vaš cilj so tehtni, premišljeni odgovori.
Izogibajte se skopim odgovorom.
»DA«, »NE« in »MOGOČE« ne omogočajo, da bi javnosti sporočili vaša ključna izhodišča. Izkoristite priložnost in pojasnite svoja stališča oziroma, če vprašanje tega ne omogoča, preusmerite intervju na ključno temo oziroma sporočila.
Usmerite pozornost na pomembno.
»Zares pomembno je« in »največja težava se skriva v« ne bodo pritegnili le novinarjeve pozornosti, pač pa tudi pozornost javnosti. Podobne fraze lahko uporabite tudi, ko želite preusmeriti novinarjevo vprašanje na vaše ključno sporočilo.
Ne pustite se zapeljati.
Vprašanja, kot so »torej menite, da« in »ali drži, da«, kar kličejo k vaši pritrditvi. Če se ne strinjate oziroma, če ne drži, to jasno povejte: »Ne, to ne drži. Prizadevamo si za …«
Držite se vašega ključnega sporočila.
Četudi novinar ponuja »napačne« iztočnice in vprašanja, poskrbite, da se pogovor vrne na ključno temo, zaradi katere ste prišli. Če to ne bo mogoče, boste morda morali reči »Zanimivo vprašanje, toda ključno je, da … (vaše sporočilo)«. V primerih, ko novinar posname pogovor z namenom, da iz njega izlušči le kratko izjavo, bo največkrat objavil prav vaše ključno sporočilo – če bo to dobro premišljeno, tehtno in kratko. Upoštevajte, da je povprečna televizijska ali radijska novica dolga 2 minuti. Izjava, ki najde prostor v njej, pa 30 sekund. In toliko naj bo dolgo tudi vaše ključno sporočilo – štiri stavke.
Izborite si čas.
Če je vaše sporočilo nekoliko daljše, časa pa malo, si lahko kupite čas z napovedjo vašega odgovora: »Gre za tri ključne točke«. Novinar in gledalci ali poslušalci bodo čakali na napovedane tri točke in vaš odgovor bo pred tretjo točko težje prekiniti.
Če se želite naročiti na brezplačne Novice Urednice, ki prinašajo na vaš elektronski naslov učinkovite nasvete s področja komunikacijskih strategij in odnosov z javnostmi, lahko to storite na spletni strani www.urednica.si.
Brez strahu na radijski, televizijski ali časopisni intervju BODITE PRIPRAVLJENI! Zagotovite si individualno komunikacijsko svetovanje Urednice in uspešnost vašega naslednjega televizijskega, radijskega ali časopisnega intervjuja oziroma novinarske konference bo presenetila tudi vas same. Naj bo vaš naslednji intervju najboljši. Urednica vas lahko učinkovito podpre tudi v primerih kriznega komuniciranja z mediji ter v primerih, ko so novinarji že tako rekoč pred vrati. Skupaj bomo poskrbeli, da bo vaš medijski nastop uspešen.
POTREBUJETE POMOČ ALI POSVET?
odnosi z javnostmi, d.o.o. Ljubljanska ulica 4 c 1241 Kamnik t. 059/040228 f. 01/3007780 m. 041/773540 e. urednica@t-2.net i. www.urednica.si
Damjana Pondelek direktorica
Ureja odnose, komunikacije, publikacije...
Več kot 15 let medijskih in komunikacijskih izkušenj.
Urednica, d.o.o. © 2009 Avtorica: Damjana Pondelek; Urejanje: Urednica, d.o.o.; Oblikovanje: Visart Studio, Ljubljana; Ilustracije: Andrej Schulz; Tisk: Tiskarna Premiere, d.o.o., Ljubljana