LetnoPorocilo2009_v03_preview by VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

ZDRAVNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Dalmatinova 10, p. p. 1630, 1001 Ljubljana, Slovenija T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 http://www.zdravniskazbornica.si e-pošta: zdravniska.zbornica@zzs-mcs.si

Poročilo o delu Zdravniške zbornice Slovenije

za leto 2009

Kazalo Poročilu Zdravniške zbornice Slovenije za leto 2009 na pot. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 O Zdravniški zbornici Slovenije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Dejavnost zbornice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Izvajanje javnih pooblastil. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Organiziranost zbornice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Pomembnejše aktivnosti zbornice v preteklem letu za naše člane in članice. . . . . . . . 11 Pomoč in podpora članstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 1. Pravno svetovanje – pravna pomoč zdravnikom in zobozdravnikom. . . . . . . . . . . . . 12 2. Zavarovanje pravne zaščite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 3. Pomoč zdravnikom v stiski. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 4. Ekonomsko in računovodsko svetovanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 5. Zasebna dejavnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 6. Pomoč pri odnosih z javnostmi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 7. Članska izkaznica Zdravniške zbornice Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 8. Zdravniški servis dela. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 9. Naročila obrazcev za zobozdravnike. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 10. Obveščanje članstva. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Dogodki, ki so zaznamovali leto 2009 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Poročilo o delu predsednice Zdravniške zbornice Slovenije v letu 2009. . . . . . . . . . . . . . 17 Poročilo o delu strokovne službe v letu 2009. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Podpora organom zbornice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Izvajanje javnih pooblastil. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Pravno svetovanje ter podpora delu odborov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Zdravstvena ekonomika in analitika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Finance. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Informatika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Obveščanje članov in javnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Pomembnejše komunikacijske aktivnosti zbornice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Poročilo o delu odborov v letu 2009. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Odbor za bolnišnično in specialistično zdravstvo v letu 2009. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Odbor za zasebno dejavnost v letu 2009 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Svet za izobraževanje zdravnikov v letu 2009. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Odbor za socialno-ekonomska vprašanja v letu 2009 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Odbor za strokovno-medicinska vprašanja v letu 2009. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Odbor za pravno-etična vprašanja v letu 2009. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Odbor za zobozdravstvo v letu 2009 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Tožilec in razsodišče v letu 2009. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

Poročilu Zdravniške zbornice Slovenije za leto 2009 na pot Spoštovani zdravniki in zdravnice, člani zbornice, dragi državljani! Pred vami je poročilo Zdravniške zbornice Slovenije za leto 2009, ki predstavlja številne aktivnosti organov zbornice in strokovne službe – za dobrobit zdravnikov in bolnikov. Res, tu smo zaradi obojih, zaradi bolnikov in zdravnikov in prav zato trn v peti tistim, ki ne slišijo radi, da mora biti zdravnik v svojem poklicu in pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen, svoboden, brez nepotrebnih vsakodnevnih pritiskov, če želimo zagotoviti temeljne pogoje za varno obravnavo bolnikov. Podeljena javna pooblastila zbornici predstavljajo priznanje demokratične družbe zdravništvu, da ima pravico do samouravnavanja poklica. In prav pravica in dolžnost do reguliranosti poklica, ki jo zagotavlja delovanje Zdravniške zbornice Slovenije, predstavljata tako za zdravnike kot tudi za paciente jamstvo za zagotavljanje kakovostnega in odgovornega dela zdravnikov. »Zbornica naj združuje in predstavlja svoboden zdravniški stan, ki bo poleg ministrstva za zdravje in nacionalne zdravstvene zavarovalnice tretji steber zdravstvene politike,« je v odmevnem intervjuju za Večer poudaril prim. Kurt Kancler, dr. med., zaslužni slovenski pediater in prvi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije. Zbornica mora nedvomno (p)ostati tisto, kar je od nekdaj bila. Po besedah njenega prvega predsednika »takšna stanovska organizacija, ki jo bo zdravstvena politika sprejela kot enakovrednega partnerja, ko gre za medicinsko stroko in dobro zdravstveno varstvo prebivalstva.« Prav zares. Vse demokratične družbe se zavedajo, da je zdravniška zbornica ključna za varno zdravstveno obravnavo bolnikov in preverljivost zdravnikov, ki delujejo v zdravstvenem sistemu. Prepričani smo, da bo to spoznanje sčasoma dozorelo tudi pri nas. Sicer pa: »Kdo naj bi namesto zbornice urejal podiplomsko izobraževanje zdravnikov, zagotavljal njihovo strokovnost s podeljevanjem in podaljševanjem licenc, ugotavljal sposobnost za specializacije, strokovno in pravično obravnaval domnevne zdravniške napake? Menda ne nekakšna skupina, sestavljena iz večnih politikov, zaprašenih birokratov ter zdravnikov in zobozdravnikov, ki niso nikoli imeli prave volje, znanja in poguma za ukvarjanje z živo medicino in so se zato rajši lotili njenega urejanja?« se skupaj z nami vsemi sprašuje akad. prof. dr. Matija Horvat, dr. med. (Delo, Gostujoče pero, 3. februar 2010).

Tudi zato je zbornica že pristopila k reorganizaciji delovanja strokovne službe in celotne stanovske organizacije v luči učinkovitejšega delovanja, še zlasti, ko gre za občutljivo področje pritožbenih poti. Storili bomo vse, da bomo lahko pritožbe pacientov reševali hitreje, bolj učinkovito. Predvsem pa bomo pripravili prostor, da bodo pacienti in njihovi svojci v iskanju odgovorov tudi slišani. Ne v medijih, pač pa na zbornici. Zbornica ni samo vodstvo. So številni predani sodelavci strokovne službe in organov. Tu smo zaradi vas in z vami. Ne pozabite, da lahko skupaj postorimo, spremenimo in dosežemo marsikaj. Kalimo se v težkih časih, vsak nov dosežek nas okrepi. Za vsakim rezultatom pa je trdo, predano in natančno delo. In nič drugače ni s stanovsko organizacijo. Zdravniška zbornica Slovenije smo mi vsi. prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., predsednica

O Zdravniški zbornici Slovenije Zdravniška zbornica Slovenije je samostojna poklicna organizacija zdravnic, zdravnikov, zobozdravnic in zobozdravnikov, ki opravljajo svoj poklic na območju Republike Slovenije. Ščitimo in zastopamo poklicne, socialne in ekonomske interese članov, skrbimo za visoko strokovno usposobljenost in etičnost ravnanja zdravnikov, ugled in čast zdravniškega poklica, zagotavljanje izpolnjevanja zdravniških dolžnosti, uveljavljanje pravic zdravnikov ter strokovnega in varnega obravnavanja pacientov. Zdravniška zbornica Slovenije deluje v korist državljanov, ki si zaslužijo varen zdravstveni sistem, in zdravnikov, ki želijo strokovno, odgovorno in nemoteno opravljati svoje zdravniško poslanstvo.

Dejavnost zbornice • • • • • • • •

Sprejetje kodeksa medicinske deontologije, določitev ravnanj, ki pomenijo njegovo kršitev, spremljanje njegovega upoštevanja in preverjanje ravnanja zdravnikov ter ukrepanje v zvezi s kršenjem kodeksa; sodelovanje pri pripravi zakonov in podzakonskih predpisov ter pogodb, strateških in drugih planskih dokumentov ter drugih predpisov s področja zdravstva na državni in lokalni ravni ter k tem dokumentom obvezno dajanje svojega mnenja; sodelovanje z državnimi in lokalnimi organi, ki obravnavajo vprašanja s področja zdravstva ter sodelovanje z drugimi zdravniškimi in strokovnimi organizacijami doma in v tujini; vodenje registra zdravnikov z evidencami podatkov, skladno z zakonom in drugimi akti, analiziranje podatkov in upravljanje z zbirkami podatkov; izdajanje, podaljševanje in odvzem licence; načrtovanje, spremljanje in nadzorovanje specializacije in drugih oblik podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti, določanje pogojev za imenovanje mentorjev in njihovo imenovanje; izvajanje strokovnega nadzora s svetovanjem; sklepanje pogodb v svojem imenu in na svoj račun ter sklepanje pogodb v svojem imenu in na račun zdravnikov v zadevah, ki jih določajo statut, drugi splošni akti zbornice ali posebno pooblastilo zdravnikov;

• • • • • • • • • • • • •

• • • • • • • • •

sklepanje pogodb v imenu in na račun zdravnikov na podlagi posameznega ali skupinskega pooblastila zdravnikov; sklepanje kolektivnih pogodb v imenu zasebnih zdravnikov kot delodajalcev; dajanje mnenj in soglasij v postopkih, sodelovanje v postopkih in izdajanje splošnih in individualnih aktov skladno z zakonom, statutom in akti zbornice; sodelovanje v postopkih, predpisanih z zakonom in podzakonskimi predpisi; vodenje evidenc o podjetjih in drugih pravnih osebah zasebnega prava, v katerih se opravlja zdravniška služba; določanje zdravniške tarife skladno z zakonom; določanje predstavnikov zbornice za pogajanja in druge dogovore z institucijami na področju zdravstva; sodelovanje pri oblikovanju podiplomskega izobraževalnega programa za zdravnike; organiziranje in izvajanje strokovnih seminarjev, strokovnih srečanj in drugih oblik strokovnega izpopolnjevanja; izvajanje znanstvene in raziskovalne dejavnosti v zvezi z nalogami zbornice; zastopanje poklicnih in socialnih interesov zdravnikov; svetovanje, nudenje pomoči in zastopanje interesov svojih članov na pravnem, ekonomskem, analitskem, finančnem in drugih področjih, ki so v zvezi z opravljanjem zdravniške službe; soodločanje pri določanju izhodišč za sklepanje pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in drugimi zavarovalnicami ter zastopanje interesov zasebnih zdravnikov pri sklepanju pogodb med njimi in drugimi pravnimi subjekti; organiziranje možnosti zavarovanja in/ali sklepanje pogodb o zavarovanju za odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati pri delu zasebnih zdravnikov oziroma zaposlenih zdravnikov pri zasebnih delodajalcih; oblikovanje in upravljanje skrbstvenega sklada članov zbornice in zagotavljanje pomoči svojim članom in njihovim družinam; preprečevanje opravljanja zdravniške službe na nedovoljen način; spremljanje potreb po zdravnikih, nudenje pomoči nezaposlenim zdravnikom pri iskanju zaposlitve ter pomoč pri zagotavljanju nadomeščanja za čas odsotnosti; izvajanje založniške in izdajateljske dejavnosti: izdajanje in zalaganje obrazcev in listin, izdajanje in zalaganje glasila zbornice, knjig in drugih publikacij; spodbujanje sodelovanja med člani ter obravnavanje in pomirjanje medsebojnih sporov; spodbujanje kulturne in družabne dejavnosti svojih članov, organiziranje in izvajanje kulturnih, športnih in drugih družabnih prireditev in dejavnosti; opravljanje vseh tistih drugih dejavnosti, ki so podpora za opravljanje temeljnih dejavnosti; opravljanje drugih nalog v skladu z zakonskimi predpisi, statutom in drugimi splošnimi akti zbornice.

Izvajanje javnih pooblastil Država je na Zdravniško zbornico Slovenije prenesla naslednja pooblastila: • •

• •

podeljevanje, podaljševanje in odvzem licenc; načrtovanje, spremljanje, nadziranje pripravništva, specializacij in drugih oblik podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti ter določanje pogojev za imenovanje mentorjev in imenovanje mentorjev; izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem; vodenje registra zdravnikov in zobozdravnikov.

Tako ima država preko zbornice, ki ji je podelila javna pooblastila, stalen nadzor nad zdravniki, njihovo usposobljenostjo in strokovnostjo njihovega dela. Zdravniška zbornica je od svojega nastanka intenzivno gradila register zdravnikov in sistem preverjanja njihove usposobljenosti ter tako pomagala pristojnim državnim institucijam pri preprečevanju nezakonitega zdravniškega dela. Samo ustrezno izobražen in usposobljen zdravnik je varen za paciente. In le zdravnik in pacient, ki si zaupata in sta partnerja, lahko dosežeta najboljše učinke zdravljenja. Interesi zdravnika, ki potrebuje urejen zdravstveni sistem, in bolnika, ki potrebuje varen zdravstveni sistem, se vseskozi prepletajo. Tak okvir zdravstvenega varstva pa lahko omogoča le zbornica v okviru obveznega članstva in javnih pooblastil.

Organiziranost zbornice Organi zbornice so: • • •

• • •

skupščina, v okviru katere delujejo skupščinski svet, regijski odbori, nadzorni odbor in volilna komisija; predsednik zbornice; izvršilni odbor, v okviru katerega delujejo: odbor za osnovno zdravstvo, odbor za bolnišnično in specialistično zdravstvo, odbor za zobozdravstvo, svet za izobraževanje in usposabljanje zdravnikov, odbor za strokovno-medicinska vprašanja, odbor za pravno-etična vprašanja, odbor za socialno-ekonomska vprašanja in odbor za zasebno dejavnost (v nadaljevanju: odbori); tožilec; razsodišče I. stopnje; razsodišče II. stopnje.

Zdravniško zbornico Slovenije vodi predsednik, ki ga vsaka štiri leta izvolijo člani na neposrednih in tajnih volitvah. Ob zadnjih volitvah je med kandidati za predsednico oz. predsednika zbornice večino veljavnih glasov glasujočih članov zbornice prejela prim.

Gordana Kalan Živčec, dr. med., in tako postala četrta predsednica Zdravniške zbornice Slovenije v mandatnem obdobju 2008–2012. Operativno pomoč ji nudi izvršilni odbor, ki ima devet članov. Vodi ga predsednica zbornice, sestavljajo pa ga predsedniki odborov in sveta za izobraževanje. Izr. prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., ki je tudi podpredsednik zbornice, vodi odbor za bolnišnično in specialistično zdravstvo. Sabina Markoli, dr. dent. med., podpredsednica zbornice, vodi odbor za zobozdravstvo. Asist. dr. Antonija Poplas Susič, dr. med., vodi odbor za osnovno zdravstvo. Prim. asist. Dean Klančič, dr. med., vodi odbor za zasebno dejavnost. Mag. Jana Wahl, dr. med., vodi odbor za socialno-ekonomska vprašanja. Prof. dr. Radovan Hojs, dr. med., svetnik, vodi odbor za strokovno-medicinska vprašanja. Asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., vodi odbor za pravno-etična vprašanja. Akad. prof. dr. Matija Horvat, dr. med., vodi svet za izobraževanje zdravnikov. Poročilo o delu odborov podajamo na str. 31

Najvišje zakonodajno telo je skupščina Zdravniške zbornice Slovenije. Sestavlja jo 114 poslancev, ki jih člani volijo v skladu z regijskim načelom vsaka štiri leta na neposrednih in tajnih volitvah. V okviru skupščine delujejo skupščinski svet, regijski odbori, nadzorni odbor in volilna komisija. O odgovornosti zdravnikov za kršitev kodeksa medicinske deontologije, zakona, statuta in drugih aktov zbornice ter za druge nepravilnosti pri opravljanju zdravniške službe presoja razsodišče zbornice na I. in II. stopnji, tožilec zbornice pa na razsodišče poda zahtevo za vložitev postopka. Poročilo o delu tožilca zbornice ter razsodišča podajamo na str. 45

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so vsi zdravniki in zobozdravniki, ki v Sloveniji delajo neposredno z bolniki. Člani so lahko tudi upokojeni zdravniki in zobozdravniki ter zdravniki in zobozdravniki, ki ne delajo neposredno s pacienti. Združujejo se v 14 regijah, kjer imajo svoje izvoljeno vodstvo. Predsedniki regijskih odborov sestavljajo skupščinski svet, ki je predvsem posvetovalno telo, hkrati pa predhodno obravnava gradivo, ki se poslancem predloži v razpravo in sprejem na sejah skupščine. Strokovno podporo skupščini in odborom zagotavlja pet oddelkov strokovne službe Zdravniške zbornice Slovenije: oddelek za pravne in splošne zadeve, oddelek za zdravstveno ekonomiko, plan in analizo, oddelek za finance in računovodstvo, oddelek za usposabljanje in strokovni nadzor ter oddelek za odnose z javnostmi. Delo strokovne službe koordinira generalni sekretar zbornice. Poročilo o delu strokovne službe podajamo na str. 19

Pomembnejše aktivnosti zbornice v preteklem letu za naše člane in članice • • • • • • • • • • • • • • • •

• • •

Aktivno smo začeli uresničevati projekt Domus Medica; znotraj zbornice je začel delovati anonimni telefon za pomoč zdravnikom v stiski; uvedli smo možnosti priznavanja naziva na podlagi dela; uveljavil se je zdravniški servis dela – sistem vodenja evidenc o povpraševanju in ponudbi nadomeščanja med zdravniki; članstvo smo seznanili o pravicah in dolžnostih zdravnikov, kadar so ti vabljeni na sodišče kot priče ali izvedenci; znotraj zbornice smo uveljavili postopek mediacije kot ene izmed učinkovitih poti za reševanje sporov med zdravniki oziroma zdravniki in pacienti; zaživel je nov spletni portal zbornice s posebnim zaprtim intranetnim delom za članice in člane; predstavniki zbornice smo aktivno sodelovali v pogajanjih za sklenitev Aneksa št. 1 in Aneksa št. 2 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2009 ter Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2010; z zavarovalnico ARAG smo sklenili zavarovanje pravne zaščite na poklicnem področju članov zbornice v času opravljanja njihovih delovnih obveznosti; izvajalce zdravstvene dejavnosti smo pozvali k pridobitvi ali obnovitvi pooblastil za izvajanje posameznih vrst specializacij; javno smo opozorili, da ZZZS nima natančnih evidenc o vpisanih pacientih pri posameznem zobozdravniku ter pozvali člane, da preverijo, ali podatki ZZZS ustrezajo dejanskemu stanju; pridobili smo mnenja Ministrstva za zdravje glede opravljanja dežurne službe in odgovornosti glede iskanja nadomestnega zdravnika ter pogojev vključevanja koncesionarjev v dežurno službo; aktivno smo sodelovali v projektnem svetu za spremljanje projekta e-Zdravje; člani zbornice smo sodelovali pri podajanju pripomb in predlogov na objavljen predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti; zbornica je zavrnila projekt ZZZS On-line sistema, saj ne prispeva h kakovosti obravnave pacientov; zbornica je v pogajanjih sodelovala z namenom, da zagotovi potrebne informacije za svoje člane ter čim bolj ustrezne rešitve za uporabnike; uvedba Digitalnega delovnega mesta, ki prvič v Sloveniji omogoča vodenje digitalnega kartona z vsemi kliničnimi podatki in pripadajočimi dokumenti v elektronski obliki ter pomeni enostavnejši in hitrejši dostop do podatkov, ko in kjer jih zdravnik potrebuje; opravili smo pogovore z Davčno upravo RS in Informacijsko pooblaščenko o izdajanju računov, tudi za tiste, ki jih v celoti krije OZZ in PZZ; članice in člane zbornice smo posvarili pred objavljanjem podatkov v različnih svetovnih registrih in posledičnim plačevanjem visokih računov; organizirali smo pet brezplačnih seminarjev »Kaj mora zdravnik vedeti o davkih in papirjih«;

• •

izvedli smo dve anketi med članstvom o zadovoljstvu z zbornico in njihovih pričakovanjih ter o stališču članstva do predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti; zagotovili smo nove ugodnosti za člane zbornice, ki so imetniki zlate Visa ZZS članske kartice.

Pomoč in podpora članstvu Zdravniška zbornica Slovenije združuje 8.337 članov in članic (na dan 31. 12. 2009). Njim v pomoč in podporo nudimo vrsto storitev, ki so predstavljene v nadaljevanju. Vse aktivnosti so se intenzivno izvajale v letu 2009 in se nadaljujejo tudi letos.

1. Pravno svetovanje – pravna pomoč zdravnikom in zobozdravnikom V okviru pravnega svetovanja nudimo članom pomoč z naslednjih delovnih področij: • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

izobraževanje in usposabljanje (specializacije, pripravništvo,...); mnenja za podelitev naziva primarij; izdajanje potrdil o dobrem imenu na zahtevo članov zbornice; ustanavljanje društev (nudimo pomoč pri pripravi statutov in registraciji društev); priprava avtorskih in podjemnih pogodb; priprava vzorcev odločb, sklepov, zapisnikov ter njihov pregled; socialno-ekonomska vprašanja (tarife, štipendije,...); zasebna dejavnost in koncesije (prehod med zasebnike, pregledovanje osnutkov pogodb o medsebojnem sodelovanju pri prehodu v zasebništvo in najemnih pogodb); zobozdravstvo; osnovno zdravstvo; izvedenstvo; pravno-etična vprašanja; delovnopravna razmerja; pravna vprašanja v zvezi s postopki vpisa v register in pridobitve licence; upravni spori, ustavni spori; varstvo osebnih podatkov, dostop do informacij javnega značaja; volitve; strokovno-medicinska vprašanja; tožilec, razsodišče.

2. Zavarovanje pravne zaščite 24. decembra 2008 smo z zavarovalnico ARAG sklenili zavarovalno polico, po kateri imajo vsi člani zbornice preko zbornice sklenjeno zavarovanje splošne odškodninske in kazenske pravne zaščite na poklicnem področju ter pravno zaščito svetovanja, ki obsega dva pravna nasveta letno za katerokoli področje. Zavarovanje pravne zaščite krije vse stroške pravnih postopkov, v katerih se znajde zavarovanec – zdravnik. Kaj vsebujejo ti

stroški? To so odvetniški stroški, sodne takse, povprečnine, stroški izvedencev in tolmačev, materialni stroški pravnih postopkov ter vsi ostali stroški, ki so vezani na zavarovani dogodek.

3. Pomoč zdravnikom v stiski Zdravniki in zobozdravniki delamo z bolniki. Delo je naporno in odgovorno, saj bolniki od nas pričakujejo nezmotljivost, čas in zdravje. Smo strokovnjaki, a vsak za svoje področje. Pogosto se znajdemo v stiski, ki je sami ne zmoremo razrešiti in potrebujemo pomoč, nasvet, poslušalca. Na zbornici smo zato v sodelovanju s prostovoljci (zdravniki in zobozdravniki) sestavili skupino za pomoč zdravnikom in zobozdravnikom ter njihovim svojcem v stiski. Tako nudimo anonimno pomoč v težavah in pomagamo pri iskanju ustreznih rešitev. Vsi člani, ne glede na status, pa imajo tudi pravico do pomoči iz skrbstvenega sklada.

4. Ekonomsko in računovodsko svetovanje V okviru ekonomskega in računovodskega svetovanja vam nudimo pomoč na naslednjih delovnih področjih: Zdravstvena ekonomika: • • • •

informacije v zvezi s splošnim in področnimi dogovori; izračuni plač in izračuni plačila dežurne službe; informacije o zdravniških tarifah; analize s področja zdravstva.

Financiranje specializacij in povrnitve stroškov: • • • •

sodelujemo pri pripravi letnega načrta za financiranje specializacij; pripravljamo plane in analize stroškov v zvezi s financiranjem specializacij; pripravljamo izračune povračila stroškov (specializantom, učnim ustanovam) v zvezi s specializacijami; pripravljamo izračune vračila stroškov ob prekinitvi specializacije.

Računovodstvo: • • • • •

pripravljamo obračune potnih stroškov, sejnin, honorarjev organom zbornice; nudimo splošne informacije na področju finančne in davčne zakonodaje; oblikujemo cene za posamezne storitve, ki jih izvaja zbornica, ter nudimo informacije v zvezi z veljavnim cenikom; skrbimo za celoten postopek v zvezi s plačevanjem članarine: izdajanje odločb o višini članarine, evidentiranje prejetih plačil ter posredovanje informacij v zvezi s plačevanjem članarine zbornici; sprejemamo vloge, zbiramo potrebno dokumentacijo, pripravljamo pogodbe o kreditiranju in štipendiranju.

5. Zasebna dejavnost Zasebnim zdravnikom in zobozdravnikom ter vsem tistim, ki nameravajo to šele postati, nudimo informacije o tem, kako postati zasebni zdravnik, kdo vas zastopa v organih zbornice, o vpisu v register zasebnikov ter o zdravstveni ekonomiki. Nudimo pa tudi pravno svetovanje (prehod med zasebnike, pregledovanje osnutkov pogodb o medsebojnem sodelovanju pri prehodu v zasebništvo in najemnih pogodb) ter finančno in računovodsko svetovanje.

6. Pomoč pri odnosih z javnostmi Oddelek za odnose z javnostmi pri zbornici nudi članicam in članom svetovanje pri komuniciranju z novinarji in širšo javnostjo. Tako mediji kot širša javnost dandanes od zdravnikov in zobozdravnikov pričakujejo dostopnost in odzivnost. Seveda pa komuniciranje z mediji terja posebna znanja, ki jih zdravniki navadno nimamo. Zaposleni v oddelku za odnose z javnostmi vam lahko zato ponudijo vrsto informacij in nasvetov glede načina komuniciranja z mediji, organizacije novinarskih konferenc, izpeljave intervjujev, odzivanja na neresnične navedbe v medijih ipd. Na intranetni strani dnevno objavljamo tudi pregled poročanja medijev s področja zdravstva.

7. Članska izkaznica Zdravniške zbornice Slovenije Članska izkaznica Zdravniške zbornice Slovenije je članska izkaznica poklicne organizacije slovenskih zdravnic in zdravnikov, zobozdravnic in zobozdravnikov. Je identifikacijski dokument člana Zdravniške zbornice Slovenije. Člani Zdravniške zbornice Slovenije lahko izberete, ali želite imeti dve kartici v eni – zlato Visa ZZS kartico, ki je hkrati članska izkaznica zbornice in plačilno-kreditna kartica, ali pa samo navadno člansko izkaznico Zdravniške zbornice Slovenije.

8. Zdravniški servis dela Zdravniška zbornica Slovenije je vzpostavila sistem vodenja evidenc o povpraševanju in ponudbi za nadomeščanje med zdravniki. Namenjen je vsem izvajalcem zdravniške službe, ki iščejo ali nudijo nadomeščanje za opravljanje zdravniških storitev. Zaradi varstva osebnih podatkov se ponudba in povpraševanje po nadomeščanju vodi pri strokovni službi zbornice. Vabimo vse izvajalce, tako koncesionarje, zdravstvene organizacije ali zasebnike brez koncesije, ki iščejo nadomestila za čas dopustov, izobraževanj, bolniških dopustov, dežurstev ali česa drugega, da sporočijo potrebo. Prav tako vabljeni vsi, ki bi lahko pomagali kolegu v času odsotnosti, da sporočite svojo pripravljenost za delo.

9. Naročila obrazcev za zobozdravnike Preko spletne strani Zdravniške zbornice Slovenije je možno naročanje različnih obrazcev za zobozdravnike.

10. Obveščanje članstva Članice in člani Zdravniške zbornice Slovenije so sproti obveščeni o dogajanju v zbornici, stališčih in podanih predlogih ter pobudah. Zbornica se tudi pravočasno odziva na aktualna dogajanja s področja zdravstva ter spremlja nastajanje in spreminjanje zdravstvene zakonodaje. Članstvo tako sproti obveščamo preko spletnih strani (internet, intranet), tedenskega biltena in revije Isis. Člani in članice si lahko podrobnejše informacije o storitvah, ki so vam na voljo, ter kontaktnih osebah, ki vam bodo z veseljem pomagale pri uresničevanju vaših pravic, preberete na naši intranetni strani, ki je dostopna samo članom. Vabimo vas, da storitve, ki so vam na voljo, izkoristite kar v največji meri. Obenem pa vas vabimo, da nam sporočite svoje pobude in potrebe, da bo naša pomoč in podpora članstvu še učinkovitejša.

Dogodki, ki so zaznamovali leto 2009 S ponosom se spominjamo številnih dogodkov, ki smo jih soustvarjali na zbornici in so zaznamovali naše preteklo leto: • • • • • • • • •

podelitev priznanj Kakovost v zdravstvu 2009; zbor slovenskih zobozdravnikov; izredni zbor zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov glede Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru 2009; 20. zbor zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije; predsednica zbornice prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., je bila izvoljena za podpredsednico CEOM (Conférence Européen des Ordres des Médecins); asist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med., je bila izvoljena za podpredsednico UEMO (European Union of General Practitioners); obisk vodstva CPME (Standing Comitee of European Doctors), krovne organizacije nacionalnih zdravniških organizacij, v Ljubljani; srečanje z vodstvom hrvaške zobozdravniške zbornice v Ljubljani; sodelovanje pri organizaciji konference slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije.

Poročilo o delu predsednice Zdravniške zbornice Slovenije v letu 2009 Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije v skladu z določili statuta: • • • • • • • • • •

zastopa in predstavlja zbornico doma in v tujini; vodi izvršilni odbor; podpisuje akte, ki jih sprejema izvršilni odbor; sklepa pogodbe in druge pravne posle skladno s statutom in drugimi pravnimi akti; v nujnih primerih ukrepa v zadevah iz pristojnosti izvršilnega odbora zbornice, o čemer je dolžna obvestiti člane izvršilnega odbora na naslednji redni seji; skupščini predlaga izvolitev ter razrešitev člana izvršilnega odbora, predsednika razsodišča in tožilca zbornice; začasno, do naslednjega zasedanja skupščine, lahko v soglasju s skupščinskim svetom razreši člana izvršilnega odbora in imenuje njegovega namestnika; opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti izvršilni odbor iz okvira svojih pristojnosti; sprejema akte, ki jih ne sprejemata skupščina in izvršilni odbor; nadzira delo generalnega sekretarja zbornice.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., je v letu 2009 aktivno predstavljala stanovsko organizacijo slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov ter zastopala interese slovenskega zdravništva v skladu s politiko zbornice. V tej luči se je udeležila številnih dogodkov, sodelovala na mnogih predstavitvah in projektih ter predstavljala zbornico tudi v številnih medijskih nastopih. Pomembnejše aktivnosti predsednice Zdravniške zbornice Slovenije prim. Gordane Kalan Živčec, dr. med., v letu 2009 so bile: • • • • • • •

udeležba in nagovor na strateški razvojni konferenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Ljubljana); udeležba na okrogli mizi o uporabi globalnih standardov v zdravstvu (Ljubljana); udeležba na posvetu o gerontologiji (Ljubljana); udeležba in nagovor na 12. Schrottovih dnevih (Ljubljana); udeležba na konferenci »Management v zdravstvu« (Portorož); udeležba in nagovor na 5. slovenskem kongresu anesteziologov (Portorož); udeležba in nagovor na 10. kongresu endoskopske kirurgije (Portorož);

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

udeležba na skupščini nemške zdravniške zbornice (Mainz); udeležba in nagovor na V. konferenci slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije (Ljubljana); udeležba na akademiji ob 90-letnici Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana); udeležba na delavnici »Management stresa v zdravstvu« (Ljubljana); delovni obisk na povabilo tajvanske zdravniške organizacije (Taipei); delovno srečanje na British Medical Association (Liverpool); udeležba na European Observatory Venice Summer School (Benetke); udeležba na mednarodni konferenci »Skupaj zmoremo vse« (Ljubljana); udeležba na posvetu DOKSIS 2009 (Kranjska Gora); udeležba in nagovor na 3. kongresu Združenja internistov Slovenije (Ljubljana); udeležba na posvetu poslovodnih delavcev zdravstvenih zavodov (Ljubljana); udeležba na konferenci »InfoKomTeh 2009« (Ljubljana); udeležba in nagovor na 4. kongresu ginekologov in porodničarjev (Portorož); udeležba na 4. Majhnovem dnevu (Celje); srečanja s predstavniki tržaške zdravniške zbornice in medicinske fakultete (Trst); udeležba na okrogli mizi na temo čezmejnega sodelovanja na področju zdravstva (Trst); srečanje s predstavniki avstrijske, nemške in albanske zdravniške zbornice (Ljubljana); udeležba na sestanku Foruma laične javnosti, ki deluje znotraj Zdravniške zbornice Slovenije (Ljubljana); udeležba na delovnih skupinah za opredelitev urgentnih centrov in organizacijo sistema NMP; sodelovanje v projektnem svetu za nacionalno stroškovno analizo; sodelovanje v projektnem svetu za eZdravje; sodelovanje pri projektu »Varnostni incidenti in odškodnine«; sodelovanje pri projektu vzpostavitve registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti; aktivna udeležba na dogodkih CPME, UEMO in CEOM v tujini.

Aktivnosti predsednice Zdravniške zbornice Slovenije so bile v letu 2009 usmerjene v izpolnjevanje programa, s katerim je nastopila na volitvah. V njem je med drugim zapisala: »Temeljni cilj v naslednjih štirih letih je nadgraditi delovanje Zdravniške zbornice Slovenije, da bo vam, članom, zagotavljala ustreznejšo in učinkovitejšo podporo. Pod novim vodstvom bo Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju s Slovenskim zdravniškim društvom in Fidesom aktivno pripomogla h krepitvi in zaščiti ugleda zdravniškega in zobozdravniškega stanu v javnosti. Z jasno zastavljenimi cilji in s prepoznavno in učinkovito ekipo vam bomo zagotovili celovito podporo na različnih področjih zborničnega delovanja.«

Poročilo o delu strokovne službe v letu 2009 Strokovna služba, v kateri je bilo na dan 31. 12. 2009 zaposlenih 32 oseb, ima pet oddelkov ter t.i. štabne dejavnosti (tajništvo, informatika). V nadaljevanju podajamo poročilo o delu strokovne službe na naslednjih področjih: • • • •

podpora organom zbornice; javna pooblastila; pravno svetovanje in podpora delu odborov; zdravstvena ekonomika in analitika.

Podpora organom zbornice Podpora skupščini, izvršilnemu odboru: • •

• •

Izvedba postopkov menjave poslanca v volilnih enotah SL2, ST8 in ST4 (priprava gradiv za volilno komisijo, priprava različnih gradiv za skupščinski svet in skupščino); izvedba nadomestnih volitev v volilni enoti NM1 (izdelava podrobnih izvedbenih navodil za izvedbo nadomestnih volitev za volilno komisijo in predsednika regijskega odbora, priprava obrazca zapisnika volilnega zbora, priprava navodil volivcem, priprava volilnih listov, priprava zapisnika o volitvah in poročila o volitvah za volilno komisijo); izdelava negativne odločbe za posredovanje informacije javnega značaja; priprava osnutka protokola o ravnanju v primeru konflikta interesov.

Podpora odborom: Strokovna služba vsem odborom zagotavlja administrativno podporo, pripravlja analize in navodila ter nudi pravno pomoč in svetovanje. Podpora odboru za pravno-etična vprašanja: • • •

proučitev prispelih vlog s predsednico odbora; priprava pravnih mnenj za odbor (proučitev pravnih predpisov in priprava mnenj v pisni obliki); udeležba na sejah odbora;

•

realizacija sklepov odbora (priprava dopisov s pojasnili sklepov odbora za vlagatelje in nasprotne stranke – samostojno, po nalogu odbora ali kot pomoč predsednici odbora).

Podpora odboru za socialno-ekonomska vprašanja: • • • • •

proučitev posamičnih vlog; priprava pravnih mnenj za odbor (proučitev pravnih predpisov in priprava mnenj v pisni obliki); občasno udeležba na sejah odbora; realizacija sklepov odbora (priprava dopisov); priprava Pravilnika o dopolnitvi Pravilnika o skrbstvenem skladu.

Podpora svetu za izobraževanje zdravnikov: • • •

vodenje izbirnih postopkov za odobritev specializacije psihiatrija Ljubljana in psihiatrija Kranj (pregled vlog, priprava zapisnikov, izvedba razgovorov), izdelava odločb o odobritvi specializacije; priprava gradiv za sejo odbora (zlasti v zvezi s problematiko samostojnega opravljanja zdravniške službe v različnih okoliščinah); nudenje pravnega posvetovanja predsedniku sveta in realizacija sklepov sveta (priprava dopisov).

Izvajanje javnih pooblastil Licenciranje: • • • • • • •

priprava Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zdravniških licencah (uskladitev z novelo Zakona o zdravniški službi); reševanje zahtevnejših primerov; priprava oziroma pomoč pri pripravi zahtevnejših odločb in sklepov; proučevanje pritožb zoper izdane odločbe, priprava pojasnil za Ministrstvo za zdravje; vodenje postopka izdajanja, podaljšanja, odvzema licenc za 1117 zdravnikov; vodenje postopkov za priznanje v tujini pridobljene specializacije; izvajanje postopkov priznavanja naziva na podlagi dela, izdano 15 odločb.

priprava Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zdravniškem registru (uskladitev z novelo Zakona o zdravniški službi); proučitev pritožb zoper izdane odločbe o izbrisu iz registra, priprava pojasnil za Ministrstvo za zdravje; vodenje postopka za vpis v register zdravnikov; vodenje postopka za izbris iz registra zdravnikov; vodenje postopka za začasno registracijo zasebnega zdravnika;

• • • • • • •

vodenje postopka za izbris zasebnega zdravnika iz registra; priprava ugotovitvenih sklepov – sprememba lokacije/naslova ordinacije, sprememba osebnih podatkov zasebnega zdravnika; izpis potrdil o članstvu v zbornici; izpis potrdil o registraciji zasebnega zdravnika; ažuriranje podatkov v registru zdravnikov (sprememba osebnih podatkov članov, podatki o zasebni praksi in koncesiji, izbris iz registra); komunikacija (zasebna praksa, sprememba osebnih podatkov članov), urejanje arhiva; priprava dokumentacije, vročanje dopisov in odločb/sklepov, vodenje arhiva dokumentacije.

Pripravništvo in sekundarijat

JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

V okviru izvajanja nalog s področja organizacije, vodenja in koordinacije izvajanja pripravništva smo izdajali odločbe o pričetku pripravništva in razporejali sekundarije na usposabljanja po sklopih. Podajamo število pripravnikov in sekundarijev po mesecih v letu 2009; priliv mladih zdravnikov v sistem je manjši od predvidenih potreb:

POVPR

mesečni povpreček sek

150

153

136

150

105

mesečni povpreček pripravniki

105

Skupaj

232

239

230

240

194

170

167

145

125

119

127

132

177

SEKUNDARIJAT

Naloge na področju pripravništva in sekundarijata v letu 2009: • • • • • • • • •

preverjanje izpolnjevanja pogojev kandidatov in izdajanje odločb o odobritvi opravljanja pripravništva; razporejanje pripravnikov in sekundarijev, razpošiljanje sklepov o razporeditvah mentorjem in ustanovam; evidentiranje prekinitev poteka pripravništva in sekundarijata; evidentiranje opravljenega kroženja; preverjanje izpolnjevanja pogojev zavodov za izvajanje programa pripravništva in sekundarijata in izdelava predlogov za izdajo pooblastil zavodom za izvajanje pripravništva in sekundarijata; vodenje evidenc zasedenosti mreže delovnih mest pripravnikov in sekundarijev; priprava podatkov o zaposlitvah pripravnikov in sekundarijev za mesečna poročila Združenju zdravstvenih zavodov za refundiranje plač; vodenje seznama zasedenosti imenovanih nadzornih mentorjev; izpit iz urgentne medicine za 38 kandidatov v septembru.

Specializacije Na področju specializacij smo načrtovali, spremljali in nadzorovali specializacije in druge oblike podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja članov s preverjanjem usposobljenosti, določali pogoje za imenovanje mentorjev ter imenovali mentorje.

239

odpiranje vlog DENT MED

Povpr. št. specializantov

1095

1108

1123

1141

1144

1255

1188

1325

1177

1298

1213

1225

JUN

POVP

1 med

DEC

odprt odprt zaprt

NOV

1 dent med

OKT

odpiranje vlog MED

odprt odprt

SEP

1 med

AVG

JUL

MAR

MAJ

FEB

število razpisov

APR

SPECIALIZACIJE

JAN

V letu 2009 smo v povprečju vodili, razporejali in izvajali vsa opravila za specializante, ki jih navajamo v nadaljevanju. Število specializantov v letu 2009:

odprt 1 odprt dent med

1191

V letu 2009 smo na nacionalni ravni objavili štiri razpise specializacij. Izvedba posamičnega razpisa obsega: • • • •

• • • •

zbiranje kratkoročnih in dolgoročnih potreb po novih specialistih za posamezna področja za potrebe mreže javne zdravstvene službe; priprava izračunov za potrebe razpisa (pregled stanja specialistov, specializantov in načrtovanih upokojitev po specialnostih in regijah za obdobje do 2016); obdelava podatkov, priprava končne verzije razpisnih podatkov (preverjanje pri koordinatorjih, primerjava med regijami, primerjava z EU); priprava razpisnega besedila, objava razpisa in najava objave, zbiranje vlog, odpiranje, pregledovanje vlog in pozivanje za dopolnitev, priprava pregleda stanja vlog in objava na spletu, evidentiranja vlog v informacijski bazi, evidentiranje preusmerjanja, koordiniranje izbirnih postopkov, določitev izbirnih komisij, pisanje narokov za izbirni postopek; izvedba izbirnih postopkov: vrednotenje dokazil in osebni razgovori kandidatov pred tričlansko komisijo, postopek vodi uradna oseba; izdaja odločb o specializaciji, sledenje pravnomočnosti; reševanje prispelih pritožb; izdaja sklepov o pričetku specializacije.

Izvajali smo sistem celovitega upravljanja kakovosti organizacije, koordinacije in izvajanja specializacij. V ta namen je potekalo sodelovanje in koordinacija na različnih relacijah sedmih ravni: (A) neposredni mentor - (B) glavni mentor - (C) vodja usposabljanja pri posameznem pooblaščenem izvajalcu – (Č) koordinator usposabljanja za posamezno specialistično področje (45 koordinatorjev) – (D) nadzornik kakovosti za skupino specializacij (sedem nadzornikov: (1) področja internističnih strok, (2) področje kirurških strok, (3) področje družinske/splošne medicine, (4) področje diagnostičnih strok (vključno laboratorijska medicina), (5) ostala področja, (6) neklinična področja in (7) področje dentalne medicine) – (E) komisija za specializacije – (F) svet za izobraževanje zdravnikov pri zbornici. Podrobneje sistem celovitega upravljanja kakovosti izvajanja specializacij opredeljuje Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov. Ostale naloge v letu 2009 na področju specializacij: • • • • • • • • • • • • •

• •

sprejemanje dodatnih/novih programov in vsebin specializacij (kardiologija in vaskularna medicina, klinična fiziologija) ter nekaterih sprememb že obstoječih vsebin (gastroenterologija, ORL, nevrologija, anesteziologija); ugotavljanje izpolnjevanja pogojev zavodov za izvajanje specializacij: v pripravi so predlogi za obnovitev pooblastil za vse specialnosti; določitev specializantskih delovnih mest z opredelitvijo področij in trajanja izvajanja v posamezni ustanovi ter določitvijo števila mest; vodenje seznama prostih in zasedenih specializantskih delovnih mest; preverjanje pogojev za imenovanje mentorjev in imenovanje glavnih mentorjev: v zaključni fazi so predlogi za imenovanje glavnih mentorjev za leto 2010; vodenje seznama zasedenosti imenovanih glavnih mentorjev; sodelovanje z nadzorniki kakovosti, koordinatorji usposabljanja in vodji usposabljanja: koordinacija, usmerjanje specializantov, mentorjev; delo koordinatorjev specializacij in nadzornikov kakovosti v skladu z nalogami iz pravilnika; vodenje registra odobrenih specializacij; razporejanje specializantov na specializantska delovna mesta in pošiljanje seznamov ustanovam o k njim razporejenih specializantih; dogovor o letnem načrtu za določitev višine sredstev za financiranje specializacij, v podpisu je Letni načrt za leto 2009; zbiranje podatkov za izvajanje financiranja specializacij (refundacija plač, plačilo mentorstva, koordinatorjev, nadzornikov kakovosti, organiziranih oblik izobraževanja specializantov); obravnavanje predlogov za odlog pričetka specializacije, predlogov za podaljšanje trajanja specializacije, predlogov za vštevanje že opravljenega usposabljanja ali dela v program specializacije, predlogov za zamenjavo glavnih mentorjev, predlogov za začasno ali trajno prekinitev specializacije, predlogov za usposabljanje v tujini in druge tekoče problematike; preverjanje izpolnjevanja pogojev in imenovanje članov izpitnih komisij; organizacija izvedbe specialističnih izpitov (190 specialističnih izpitov in devet

• • • • • • • • • •

preizkusov usposobljenosti v letu 2009); sestanki komisije za podiplomsko usposabljanje (12 sestankov v letu 2009); sestanki komisije za izobraževanje pri odboru za zobozdravstvo; sestanki komisije za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev zavodov za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacij zdravnikov in zobozdravnikov; štiri učne delavnice za glavne mentorje; predstavitev sistema podiplomskega usposabljanja za študente medicinske fakultete; E-list zdravnika specializanta: priprava na uvedbo nove aplikacije; prenova informacijske podpore poslovanju (novi register zdravnikov); sodelovanje pri prenovi pravilnikov; imenovanje predstavnikov v sekcijah UEMS; sledenje evropskim smernicam na področju usposabljanja zdravnikov.

V letu 2009 smo izvedli 42 izbirnih postopkov, v katere je bilo vključenih 151 kandidatov. Odobrili smo 269 specializacij, 87 kandidatom pa specializacije nismo odobrili. Priznavanje naziva na podlagi dela Skupaj s pravno službo smo pričeli izvajati postopke priznavanja naziva na podlagi dela, prejeli in obravnavali smo 51 vlog in doslej izdali 15 odločb. Stalno podiplomsko izpopolnjevanje (SPI) Zbornica zbira vloge organizatorjev domačih strokovnih srečanj in individualne vloge zdravnikov za dodelitev kreditnih točk za udeležbe na strokovnih usposabljanjih. Popolne vloge preda Slovenskemu zdravniškemu društvu, ki pregleda program in predlaga število kreditnih točk, ki jih zbornica zatem podeli posameznemu dogodku SPI. Zbornica za vsakega zdravnika posebej vodi evidenco zbranih točk in vrst usposabljanja. Če zdravnik ne izpolni pogoja potrebnega števila točk, mu zbornica za podaljšanje licence predpiše ustrezen preizkus usposobljenosti.

JUN

JUL

101

Posamezniki

152

329

127

Skupaj

210

430

156

DEC

MAJ

NOV

APR

OKT

MAR

SEP

FEB

Organizatorji

AVG

SPI

JAN

V letu 2009 smo obravnavali naslednje število vlog:

SKUPAJ

108

507

154

251

569

120

1930

194

140

291

677

154

2437

Pravno svetovanje ter podpora delu odborov Pravno svetovanje se odvija osebno, po telefonu, preko elektronske pošte in pisno. V letu 2009 je ocenjeno naslednje število svetovanj: • • •

3000 krajših in daljših telefonskih nasvetov; 2000 nasvetov po e-pošti in redni pošti; 400 do 500 nasvetov v osebnem pogovoru.

Pravno svetovanje smo izvajali na naslednjih področjih: • • • • • • • • • • • • • • •

• •

delovno pravo (zajema razlago Zakona o delovnih razmerjih, Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji, predpisov s področja socialnega varstva, zaposlovanja); nov plačni sistem v javni upravi, licenciranje, strokovna usposobljenost za delo; informacije javnega značaja, varstvo osebnih podatkov, medicinska dokumentacija, poklicna molčečnost, članarine in članstvo; sodelovanje na odboru za razlago Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike (udeležba na treh sejah, proučitev vlog, sooblikovanje razlag); priprava in izdaja 46 potrdil o dobrem imenu in ugledu za člane, ki odhajajo v tujino (v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku); delo z domačimi in tujimi izvedenci v pritožnih zadevah ter postopkih pred organi zbornice; priprava vzorcev pogodb ter pogodb: avtorske, podjemne, poslovne pogodbe različnih tipov in vsebin, pogodbe, ki se nanašajo na izvajanje vsebin javnih pooblastil...; priprava dopisov/pozivov/odločb ipd.; priprava osnutka pravilnika o priznanju v tujini opravljane specializacije; priprava postopka ter vzorcev odločb za priznanje specialističnega naziva na podlagi dela; izdaja odločbe koordinatorjem za priznanje naziva na podlagi dela; protokol in pravna ureditev za pregled MDPŠ pred odobritvijo specializacije; odgovori tujim državljanom glede dela in/ali usposabljanja v Sloveniji (nostrifikacije diplom, priznanje kvalifikacij za EU...); iskanje podatkov pri tujih (EU) organizacijah o različnih zadevah, o vodenju in trajanju specializacij, priprava razpisnih navodil, vodenje izbirnih postopkov in izdaja odločb specializantom, priprava odločitev II. stopnje; priprava odločb za vračilo stroškov v primeru neizpolnitve zaveze za regijo oz. prekinitve specializacije (za ZZZS), priprava gradiva za videokonferenco z Evropsko komisijo glede vračila sredstev za specializacije, priprava mnenja o primerljivosti programov specializacij za zdravnike EU, priprava mnenja glede pravilnika Ministrstva za zdravje o nazivih; priprava pravnega mnenja in zahteve za pojasnila glede razlage posameznih določil ZZdrSl; vodenje postopka za izdajo mnenja zbornice k podelitvi koncesije;

•

korespondenca sej odbora za zasebno dejavnost, dopisna korespondenca odbora, podpora delu regije zasebnih zdravnikov.

Svetovanje poteka tudi na drugih področjih, npr. na področju financ in računovodstva, davčnega svetovanja ter številnih drugih področij izvajanja zdravniške službe.

Zdravstvena ekonomika in analitika Splošni dogovor: • • • •

priprava strokovnih utemeljitev pri postopkih za dogovor; pomoč pri vodenju pogajanj za leto 2009 ter pisanje zapisnikov; intervencije in javna opozorila na neustreznost Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru 2009 in priprava predlogov za Aneks št. 2; nudenje informacij članom zbornice v zvezi z dogovorom.

Plan in analize: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

sodelovanje pri pripravi in analizi ankete o zadovoljstvu članov; izračuni plačila dežurne službe; analiza oglaševanja v reviji Isis; stroškovna mesta; finančna konstrukcija za projekt Domus Medica; sodelovanje v projektni skupini Nacionalna stroškovna analiza; sodelovanje v projektni skupini izdatki; sodelovanje v projektni skupini RZDZZ (register); pomoč zaposlenim pri pripravi poizvedb iz informacijske baze, navodila za vnos podatkov ter kontrola; izdelava programa za vodenje pogodbenih obveznosti; različne analize in poročila; projekt »nadomeščanje«, vodenje evidenc, sporočanje podatkov; priprava podatkov za razpis specializacij; statistika, priprava analiz in pregledov s področja članstva zbornice; poročilo o kroženju specializantov po oddelkih ustanov za naslednje tri mesece; poročilo o plačilu za mentorje, nadzornike kakovosti in koordinatorje usposabljanja; poročilo o financiranju specializacij; poročila se pripravlja mesečno; informacije v zvezi s financiranjem specializacij; letna poročila za zdravstvene zavode o financiranju specializacij (priprava za poračun); priprava letnega načrta financiranja specializantov; izpeljava vseh aktivnosti za akreditacije izvajalcev – pooblastila za izvajanje specializacij.

Finance Zbornica opravlja vse redne finančno-računovodske posle skladno z zakonodajo, izvaja plačilni promet, uravnava likvidnostni tok ter opravlja vsa izplačila za aktivnosti zbornice. Vodi tudi vse potrebne evidence za prihodke, vplačila članarine in druge prihodke.

Informatika Strežniški segment: • • • • •

postavitev drugega strežnika za delovanje v klaster načinu; virtualizacija strežnikov Hugo in Zevs (Hugo je nadomestil Janusa – ISA strežnik); prenos poštnega strežnika na novejšo verzijo (reševanje problema velikosti elektronskih poštnih predalov); prenos spletnega strežnika iz gostovanja pri zunanjem partnerju na virtualni strežnik; priprava strežnika za novi register – baza SQL.

Aplikativni segment: • • • • •

nova aplikacija osnovnega registra je v zaključni fazi pred redno uporabo; redno posodabljanje računovodskih programov – Vasco in Članarine; E-list – ustavljen razvoj stare spletne aplikacije in začetna faza priprave nove spletne aplikacije z drugim izvajalcem; postavljen intranetni portal, do katerega imajo dostop le člani zbornice; vsebinska širitev portala in povezava na novi register.

Redno delo: • • • • •

spremljanje delovanja strežnikov; varnostno kopiranje podatkov; vzdrževanje delovnih postaj; pomoč zaposlenim pri delu z računalniki v duhu sprejetih varnostnih politik; pomoč zaposlenim in članom pri ravnanju s tehnično opremo na zbornici.

V teku je še priprava e-vpogleda; člani bodo lahko osebne podatke pregledovali prek spleta. Uvedba je vezana na zagon nove osnovne aplikacije.

Obveščanje članov in javnosti S ciljem obveščanja članov in javnosti smo pripravili: • • • • • • •

52 tedenskih biltenov za člane ZZS + 1 izredni bilten; 7 novinarskih konferenc; 57 sporočil in izjav za javnost; 12 zahtev za popravke izjav in člankov v medijih ter prikazov nasprotnih dejstev; preko 350 odgovorov in izjav na različna novinarska vprašanja; več uspešno zaključenih postopkov na sodišču in novinarskem častnem razsodišču zoper nekorektno in neresnično poročanje novinarjev; 11 številk stanovske revije Isis.

Pomembnejše komunikacijske aktivnosti zbornice Zbornica je sproti seznanjala javnost o svojih stališčih, prizadevanjih in aktivnostih, ki jih je izvajala: • • • •

•

• •

javnost smo obvestili, da minister za zdravje v primeru priprave Zakona o zdravstveni dejavnosti ne ubira običajnih poti, saj osnutka zakona zbornici ni posredoval v skladu z dogovorom; Koordinacija zdravniških organizacij je dvakrat soglasno zavrnila predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti, k pripravi katerega ni bila povabljena; informacijska pooblaščenka je pritrdila zbornici, da je sodelovanje stroke v postopku priprave predpisov nujen demokratični standard; predsednica zbornice in sodelavci so se aktivno udeležili posvetov pri predsedniku Republike Slovenije, predsedniku Vlade Republike Slovenije, na seji Odbora DZ za zdravstvo in zdravstvenega sveta na temo zdravstvene zakonodaje in zmanjšanega financiranja zdravstvene dejavnosti s strani ZZZS; zbornica je nasprotovala pozivu k varčevanju, ki sta ga na izvajalce osnovne zdravstvene dejavnosti naslovila minister za zdravje in generalni direktor ZZZS, saj ne rešuje temeljnih problemov slovenskega zdravstva, obenem pa povečuje stisko pacientov in zdravnikov; zbornica je v okviru Koordinacije zdravniških organizacij zavrnila predlagane varčevalne ukrepe s strani Ministrstva za zdravje in ZZZS; zdravstveni sistem mora biti namreč kakovosten in varen, predlagane administrativne rešitve pa ne zagotavljajo njegove varnosti; zbornica je obvestila javnost, da je Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2009 vlada sprejela enostransko, zato so se javni zavodi in koncesionarji znašli v velikih finančnih težavah; zbornica je sodelovala na pogovorih na ZZZS o reševanju finančnih težav javnih zavodov in koncesionarjev, ki so posledica spornega Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru 2009;

• • • • • • • • • • • • • •

•

odgovorne na Ministrstvu za zdravje smo opozarjali na vse večje finančne težave, v katerih so se zaradi zmanjšanega financiranja znašli javni zavodi in koncesionarji, ter posledično vračanje koncesij in zmanjševanje dostopnosti do zdravstvenega varstva; zaradi vladnega zmanjševanja sredstev v zdravstvu so pravice neposredno kršene tudi bolnikom – zbornica je opozorila na primer Zdravilišča Radenci, kjer so bili zaradi varčevanja primorani bolnikom odpovedovati že dogovorjene fizioterapije; zbornica je javno opozorila, da sta Ministrstvo za zdravje in ZZZS s spremembo načina financiranja zobozdravstvene dejavnosti ogrozila kakovosten in varen zobozdravstveni sistem; zbornica je od ZZZS terjala natančne in jasne pogoje, pod katerimi naj bi zobozdravniki izvajali pogodbene obveznosti po novem modelu financiranja; opozorili smo na nedopustna in pravno nevzdržna dejanja Ministrstva za zdravje pri izdajanju soglasij v postopkih podeljevanja koncesij na primarni ravni; Koordinacija zdravniških organizacij je izrazila zaskrbljenost zaradi pritiskov na Splošno bolnišnico Brežice ter možnosti odvzema večine bolnišničnih funkcij, ki jih opravlja bolnišnica; ZZZS smo pozvali, da začne opravljati svojo zavarovalniško pojasnilno dolžnost in zavarovancem jasno in pregledno pojasni dejanski obseg njihovih pravic; predsednica zbornice je ZZZS pojasnila razloge proti ukinitvi osebnih receptov za zdravnike; predstavniki odbora za osnovno zdravstvo pri zbornici so se z ministrom za zdravje pogovorili o razvoju primarnega zdravstva v prihodnje; predstavniki zbornice so se udeležili delovne skupine za opredelitev organizacije urgentnih centrov v Sloveniji; zbornica se je pridružila stališču Foruma zdravstvene politike EU v njihovem pozivu predsednikom držav in vlad, da je v času gospodarske krize zdravje državljanov še posebej pomembna vrednota, zato naj storijo vse za njegovo zaščito; zbornica se je odločno odzvala na poskuse diskreditacije zbornice in slovenskega zdravništva s strani Ministrstva za zdravje; pridobili smo pravna mnenja in priporočila glede vpogleda v medicinsko dokumentacijo s strani davčnih inšpektorjev; zbornica je v skladu z veljavnim Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja od Ministrstva za zdravje zahtevala osnutek Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga pripravljajo na ministrstvu, saj je predlog omenjenega zakona tesno povezan z Zakonom o zdravstveni dejavnosti; ministrstvo je temu nasprotovalo, zato mu je informacijska pooblaščenka to naložila po naši pritožbi, kljub temu pa nam predloga zakona še vedno ni izročilo, temveč je sprožilo upravni spor zoper odločbo informacijske pooblaščenke; delovati je začel Forum laične javnosti, ki kot neodvisno telo s tehtnimi argumenti usmerja javne razprave, vezane na kakovostno oskrbo bolnikov in zdravstveni sistem (na svojih sejah so razpravljali o načinu dela, o novi zdravstveni zakonodaji, javnem in zasebnem zdravstvu ter prikritem oglaševanju na področju zdravstva); zbornica je na pristojne institucije vložila prijavo zoper prikrito oglaševanje na po-

• • •

dročju zdravstva v brezplačniku Dobro jutro; predsednica zbornice je pozvala UKC Maribor, da zaščiti ugled in dostojanstvo zdravnikov ter zagotovi ustrezno delovno okolje; zbornica se je odzvala na javni poziv za predlaganje članic in članov Programskega sveta RTV Slovenija in vanj predlagala podpredsednico zbornice Sabino Markoli, dr. dent. med., in prof. dr. Alojza Ihana, dr. med.; predsednica zbornice je pozvala članice in člane, da pomagajo tistim, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela.

Poročilo o delu odborov v letu 2009 Odbor za bolnišnično in specialistično zdravstvo v letu 2009 Temeljne naloge Temeljne naloge odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo so: • • • • • • •

mreža sekundarne dejavnosti; sodelovanje z ZZZS glede korektnega evidentiranja in vrednotenja zdravstvenih storitev; vzpostavitev standardov količine in kakovosti dela; sodelovanje med nivoji; telemedicina; sodelovanje z drugimi poklici v zdravstvu; kakovost (standardizacija) dela v specialistični dejavnosti.

Predsednik: izr. prof. dr. Mitja Košnik, dr. med. Seje V letu 2009 je odbor opravil pet sej, sicer pa smo odprte zadeve sproti reševali in usklajevali po elektronskih poteh. Pomembnejše aktivnosti odbora v preteklem letu Skupaj z odborom za osnovno zdravstvo smo uskladili dokumente: Odpustno pismo, Napotnica, Obravnava bolnika z astmo, Obravnava bolnika s KOPB. Te dokumente vključujemo v projekt e-Zdravje na Ministrstvu za zdravje. • • • • •

Napotitve NUJNO: Kot izhodišče za triažo bolnikov smo podprli stališče iz publikacije Stopnje nujnosti in kaj je potrebno opraviti pred napotitvijo na specialistični pregled k specialistu internistu, Zlatko Fras in Pavel Poredoš, november 2008; opredeljevali smo se do rešitev Zakona o zdravstveni dejavnosti; opredeljevali smo se do izhodišč za pogajanja za Splošni dogovor 2010; opredelili smo se do časovnih normativov za specialistično dejavnost; podprli smo sodelovanje strok v mednarodnih shemah kakovosti (primer politravma);

• • • • • • •

pripravili smo predlog vključitve kakovosti za Splošni dogovor 2010; opozorili smo, da projekt urgentnih centrov poteka drugače, kot je bilo dogovorjeno; v projekt Ministrstva za zdravje e-naročanje sta vključena dokumenta, ki smo ju pripravili na zbornici: napotnica in odpustnica; pripravili smo posnetek mreže specialistične dejavnosti s projekcijo novih temeljnih specializacij; predlagali smo sodelavce za prenovo Zelene knjige; podali smo predloge za spremembo pritožnih postopkov na zbornici; podprli smo idejo o spremembi strukture specializacij na način, da bi se splošne vsebine podaljšale na račun specialnih.

Pomembnejši dogodki Udeležili smo se srečanja UEMS in CPME.

Odbor za zasebno dejavnost v letu 2009 Temeljne naloge Odbor za zasebno dejavnost ima naslednje pristojnosti in naloge: • • • • • • • • • •

aktivno sodelovanje v pripravi zakonodaje s področja zasebnega zdravniškega in zobozdravniškega dela; aktivno sodelovanje pri načrtovanju zasebnega zdravniškega in zobozdravniškega dela v okviru nacionalnega plana razvoja sistema zdravstvenega varstva; aktivno sodelovanje pri vzpostavljanju realne vrednosti programov zdravstvenih storitev v sistemu javnega zdravstvenega varstva; zagotavljanje krepitve in zaščite ugleda zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov v javnosti; zagotavljanje pravne zaščite zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov v Sloveniji; vzpostavitev aktivnega dialoga z aktualno politiko in uveljavitev stališč zbornice o uvajanju zasebnega zdravniškega dela in javno-zasebnega partnerstva; sledenje razvoja zakonske regulative, priprava in uveljavitev predlogov zakonskih rešitev in podzakonskih aktov; aktivno sodelovanje pri vzpostavljanju mreže javne zdravstvene službe in vključevanju zasebnih zdravnikov vanjo ter načrtovanju, koordinaciji in vodenju; spodbujanje razpisov in podeljevanja koncesij ter spodbujanje zdravnikov in zobozdravnikov za prehod v zasebno dejavnost; sprememba in vzpostavitev enakopravnih partnerskih odnosov v pogajanjih za Splošni in Področni dogovor za objektivno in pravično vrednotenje programov zdravstvenih storitev;

• • • •

sodelovanje pri vzpostavitvi standardov količine in kakovosti dela ter preprečevanje preobremenjenosti; aktivno oblikovanje realne vrednosti cen zdravstvenih storitev; osebna zaščita zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov z organizirano pomočjo v stiski; medijska zaščita zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov.

Predsednik: prim. asist. Dean Klančič, dr. med. Seje V letu 2009 je odbor opravil sedem rednih in eno korespondenčno sejo. Pomembnejše aktivnosti odbora v preteklem letu • • • • • • • • • • • • • • •

• •

Izračun urnih postavk za dežurstvo; plačilo razlike dežurstev od leta 1998 do leta 2006; sodelovanje z odborom za socialno-ekonomska vprašanja pri oblikovanju predloga za spremembo in dopolnitev Pravilnika o zdravniški tarifi; sodelovanje pri oblikovanju predlogov na osnutek Zakona o zdravstveni dejavnosti; projekt On-line; projekt DDM (Digitalno delovno mesto); beleženje laboratorijskih storitev; pogajanja za Splošni in Področni dogovor za leto 2009 in 2010; aktivnosti v zvezi z zmanjšanjem sredstev ZZZS za leto 2009; aktivnosti v zvezi z Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2009; nove koncesijske pogodbe MOL-a; izjava – pacient soglaša, da je samoplačnik; posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike; reševanje aktualne problematika kandidatov za zasebno zdravniško službo (podelitev koncesije; najem prostorov v javnem zavodu); reševanje aktualne problematike zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov (izvajanje dežurne službe in NMP, problematika nadomeščanja, vprašanja koncesijskih razmerij, razreševanje medsebojnih obveznosti med državnimi zavodi in koncesionarji) – skupaj 14 obravnav na terenu; sodelovanje v projektu Domus Medica; sodelovanje v aktivnostih Koordinacije zdravniških organizacij.

Svet za izobraževanje zdravnikov v letu 2009 Temeljne naloge Svet za izobraževanje zdravnikov je najvišji organ zbornice na področju podiplomskega izobraževanja zdravnikov. • • • • • • • • • • • • • • • •

Spremlja in ocenjuje zdravstveno politiko z vidika zagotavljanja pogojev za kakovostno izvajanje podiplomskega usposabljanja zdravnikov; predlaga v sprejem vsebine specializacij; predlaga imenovanje pooblaščenih izvajalcev; imenuje mentorje, koordinatorje specializacij in nadzornike kakovosti; pripravlja razpise specializacij; skrbi za kakovosten potek odobravanja specializacij; predlaga časovni potek specializacij v posameznih pooblaščenih ustanovah; pregleduje izpolnjevanje pogojev za pristop k specialističnemu izpitu in imenuje izpitne komisije za specialistične izpite; določa kriterije za zagotavljanje kakovosti programov usposabljanja, pooblaščenih izvajalcev in mentorjev; izvaja naloge na področju zagotavljanja kakovosti usposabljanja in kontrolira kakovost izvajanja podiplomskega usposabljanja; predlaga pogoje za obseg dela in zahtevane sposobnosti za samostojno dežuranje zdravnikov posameznih specialnosti; izdaja in podaljšuje licence, predpisuje pogoje za podaljševanje licenc; nostrificira v tujini opravljene specializacije in druga podiplomska znanja; priznava specialistične nazive na podlagi dosedanjega dela; opravlja druge naloge po pooblastilu predsednice zbornice; opravlja druge naloge v skladu s pooblastili in zakonodajo.

Predsednik: akad. prof. dr. Matija Horvat, dr. med., višji svetnik Seje V letu 2009 je Svet za izobraževanje zdravnikov opravil 10 sej. Pomembnejše aktivnosti sveta v preteklem letu • • • • • •

Obravnavali smo vloge za priznavanje naziva na podlagi dela in za 15 koordinatorjev odločili, da se jim naziv prizna; nadaljevali smo z izboljšavami sistema stalnega podiplomskega izobraževanja; pripravljali smo razpise specializacij; izvedli smo postopek obnove pooblastil učnih ustanov za izvajanje specializacij; v sodelovanju s SZD smo sprejeli dve novi vsebini specializacij; predlagali smo seznam slovenskih predstavnikov v sekcijah UEMS;

• • • • • • •

pripravili smo postopek priznavanja naziva na podlagi dela; imenovali smo glavne mentorje za specializacije; imenovali smo izpitne komisije za specialistične izpite; obravnavali smo vloge za podaljšanje licence; pripravili smo predlog povečanja kreditnih točk za podaljšanje licence; obravnaval smo vloge za priznavanje v tujini opravljanih specializacij; izvajali smo ostale tekoče naloge v okviru svojih pristojnosti.

Pomembnejši dogodki Doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., se je v vlogi predsednika UEMS-a udeležil vseh srečanj UEMS-a (European Union of Medical Specialists). Predstavnika v UEMS-u sta tudi prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., in Mojca Vrečar, MBA.

Odbor za socialno-ekonomska vprašanja v letu 2009 Temeljne naloge Odbor za socialno-ekonomska vprašanja ima naslednje pristojnosti in naloge: • • • • •

spremlja zdravstveno politiko predvsem z vidika financiranja zdravstva in vrednotenja zdravnikovega dela; v skladu z odločitvami izvršilnega odbora zastopa zbornico pri pogajanjih za izhodišča za sklepanje pogodb z ZZZS; v skladu s posebnim pravilnikom oblikuje predlog cen (tarif) zdravniških storitev, spremlja izvajanje zdravniških tarif in predlaga ukrepe; v skladu s posebnim pravilnikom vodi skrbstveni sklad članov zbornice; opravlja druge naloge v skladu s pooblastili in zakonodajo.

Predsednica: mag. Jana Wahl, dr. med. Seje V letu 2009 je odbor opravil 10 rednih in šest korespondenčnih sej. Prošnje za dodelitev pomoči in donacije Odbor je v letu 2009 odobril: • • •

pet enkratnih nepovratnih pomoči otrokom umrlih članov, šest štipendij otrokom umrlih članov, štiri enkratne nepovratne pomoči članom.

Odbor je obravnaval prošnje za donacije in predlagal izvršilnemu odboru naslednje donacije:

Humanitarna odprava v Kenijo

1400 €

KUD KC

1000 €

Humanitarna odprava na Madagaskar

1400 €

Humanitarna odprava v Ugando

1400 €

Humanitarna odprava v Etiopijo

1400 €

Ostale aktivnosti odbora v letu 2009: • • • •

•

dopolnitev Pravilnika o zdravniški tarifi; izvedba, analiza in interpretacija ankete Kako zadovoljni ste z Zdravniško zbornico Slovenije in kaj pričakujete; oblikovanje kriterijev za donacije; predsednica odbora koordinira nacionalni projekt analize stroškov SPP (NSA), kamor je zbornica vključena kot eden od ključnih partnerjev. V okviru stroškovne analize bo prvič mogoče primerjati stroške oskrbe posameznih skupin bolnikov v vseh bolnišnicah, ki so vključene v sistem SPP. Rezultati bodo predstavljeni konec marca 2010; odbor je revidiral zavarovalne police za odgovornost zasebnikov in predlagal revizijo pogodbe in pridobitev za člane čim bolj ugodnih pogojev zavarovanja.

Pomembnejši dogodki: • •

predsednica odbora je zbornico zastopala na srečanju zdravniške zbornice tržaške regije, ZEWA - srečanje zdravniških zbornic JV Evrope v Beogradu.

Odbor za strokovno-medicinska vprašanja v letu 2009 Temeljne naloge Temeljne naloge odbora za strokovno-medicinska vprašanja so: • • • • • • •

spremljati zdravstveno politiko predvsem z vidika normativov in pogojev zagotavljanja kakovosti zdravniških storitev; spremljati strokovno usposobljenost zdravnikov; razreševati sporna doktrinarna vprašanja; voditi postopke oziroma reševati vloge v zvezi s spornimi strokovno-medicinskimi vprašanji; oblikovati predloge stališč in ukrepov zbornice za izvršilni odbor; načrtovati in organizirati strokovni nadzor s svetovanjem; potrjevati izobraževanja, ki se štejejo v podaljševanje licence.

Predsednik: prof. dr. Radovan Hojs, dr. med., svetnik

Seje V letu 2009 je odbor za strokovno-medicinska vprašanja opravil 11 rednih sej, eno izredno sejo in eno korespondenčno sejo. Obravnava vlog, ekspertni nadzori V letu 2009 smo prejeli 67 pritožb, od tega je že rešenih in zaključenih 41, rešenih in zaključenih pa je bilo tudi 18 pritožb, ki so bile vložene v letu 2008. Trenutno imamo odprtih (v različnih fazah postopka) 26 pritožb. V letu 2009 je bilo opravljenih 127 strokovnih nadzorov, od tega 14 ekspertnih, 101 redni, devet ponovnih in trije izredni nadzori.

Odbor za pravno-etična vprašanja v letu 2009 Temeljne naloge Temeljne naloge odbora za pravno-etična vprašanja so: • • • • •

aktivno spremljati zdravstveno politiko predvsem z vidika etičnosti in skladnosti s kodeksom; obravnavati odprta etična vprašanja; spremljati in presojati etično ravnanje zdravnikov, obravnavati pritožbe na delo zdravnikov in za izvršilni odbor oblikovati predloge stališč in ukrepov zbornice; opravljati druge naloge na zahtevo predsednika zbornice; opravljati druge naloge v skladu s pooblastili in zakonodajo.

Predsednica: asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. Seje V letu 2009 je odbor za pravno-etična vprašanja opravil devet rednih sej. Obravnava vlog Odbor za pravno-etična vprašanja je v letu 2009 obravnaval 65 vlog, izmed katerih je 38 vlog rešenih, 27 vlog pa je še v postopku reševanja. Ena vloga je bila posredovana odboru za strokovno-medicinska vprašanja, ena vloga izvršilnemu odboru zbornice, dve tožilcu zbornice (od tega ena na podlagi prošnje vlagateljice). Največ vlog se je nanašalo na delo v dejavnosti splošne/družinske medicine, sledila je dejavnost medicine dela, prometa in športa, zobozdravstvena dejavnost, onkologija, pediatrija, psihiatrija, splošna kirurgija. Nekateri od obravnavanih primerov so bili medijsko obširno obravnavani.

Število vlog po specialistični dejavnosti prikazuje preglednica. Obravnava vlog po posameznih specialističnih področjih: Obravnava vlog po področjih:

št. vlog

splošna medicina

splošna medicina/bolniški stalež

drugo

MDPŠ

zobozdravstvo

onkologija

pediatrija

psihiatrija

splošna kirurgija

ginekologija

transfuziologija

bolnišnične okužbe

dermatovenerologija

genetika

oftalmologija

predlog IK

radiologija

splošna medicina /ZKPZ

V odboru smo se neredko srečevali tudi z vprašanji posameznikov, ki v pravnem smislu niso v pristojnosti zbornice, denimo, kakšni so pogoji dela in organizacija dela v zdravstvenih ustanovah. Čeprav zbornica ugotavlja le strokovne in pravne posledice, ki so nastale v neposrednem odnosu zdravnik - bolnik, je pomembno tudi vprašanje, zakaj in kako je do tega sploh prišlo. Pri iskanju odgovora na zapletena vprašanja je treba upoštevati, da so etična načela za zdravnike zavezujoča in po zahtevnosti včasih tudi presegajo pravna določila ali pa z njimi celo niso usklajena.

Pomembnejše aktivnosti odbora v preteklem letu •

Sodelovanje s Komisijo Republike Slovenije za medicinsko etiko (KME)

Predstavniki odbora smo se v preteklem letu dvakrat sestali s predsednikom KME akademikom prof. dr. Jožetom Trontljem, dr. med. Sodelovanje je potekalo tudi z izmenjavo pisnih stališč. V ospredju je bilo presojanje etičnosti ravnanja policije pri odreditvi odvzema krvi osebi, ki naj bi poskušala narediti samomor s prepovedano drogo, zaradi zavarovanja dokazov ZKP. •

Sodelovanje z Varuhom človekovih pravic

Dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med., kot varuhinja človekovih pravic sodeluje pri uresničevanju že dolgo načrtovanega projekta zbornice »Organizirana strokovna pomoč zdravnikom«. V sodelovanju s predstavniki odbora za pravno-etična vprašanja ter zdravniki, ki pomagajo kolegom v stiski, je v nudenju organizirane pomoči zdravnikom in zobozdravnikom prišlo do pomembnih premikov. Z varuhinjo sodelujemo tudi na področju preprečevanja nasilja nad zdravniki in zobozdravniki. •

Ustanovitev skupine za pomoč zdravnikom in zobozdravnikom v stiski

Zdravniška zbornica Slovenije je v sodelovanju s prostovoljci (zdravniki in zobozdravniki) sestavila skupino za pomoč zdravnikom in zobozdravnikom ter njihovim svojcem v stiski. Skupina prostovoljcev, ki jo v pretežni meri sestavljajo specialisti psihiatri, anonimno nudi pomoč s pogovorom zdravnikom, zobozdravnikom in njihovim svojcem ter pomaga pri iskanju ustreznih rešitev. •

Beleženje nasilnih dogodkov nad zdravniki in zobozdravniki

Na podlagi pogovorov z zdravniki in zobozdravniki ter na podlagi delavnice o nasilju nad zdravniki in zobozdravniki je odbor podal pobudo o anonimnem zbiranju nasilnih dogodkov nad zdravniki in zobozdravniki. Obrazec za prijavo nasilnega dogodka je dostopen na spletni strani zbornice; objavljen je bil tudi v Biltenu in v reviji Isis. Tovrstna oblika dela je bila z odobravanjem sprejeta na mednarodni konferenci Združenja zdravnikov splošne/družinske medicine JV Evrope. Po priporočilu članice odbora za pravnoetična vprašanja je združenje zaprosilo za možnost uporabe vprašalnika o nasilju med zdravstvenim osebjem, ki ga je zbornica pripravila v letu 2008. Vprašalnik smo posredovali prim. Ljubinu Sukrijevu, predsedniku združenja. Preveden je bil v vse jezike članic združenja, kjer se sedaj izvaja anketiranje. Izsledki bodo predstavljeni na 2. kongresu združenja v Antalyi maja 2010. Udeleženci so zaprosili za soglasje, da naš model prenesejo v svoje okolje. Na prihodnjem srečanju bodo poročali o rezultatih. Predlagamo, da tudi v Sloveniji ponovno opravimo študijo oz. anketo med zdravniki in pridobimo novejše podatke, ker so se razmere v družbi spremenile. •

Pridobivanje mnenj Informacijskega pooblaščenca

Informacijskega pooblaščenca smo zaprosili za mnenje glede zahteve pritožnika, katerega pritožbo je v skladu z akti zbornice obravnaval odbor za pravno-etična vpraša-

nja. Pritožnik je zahteval seznanitev z osebnimi imeni članov odbora, ki so bili prisotni na seji, na kateri je bila obravnavana njegova pritožba. Zanimalo nas je, ali je pritožnik upravičen pridobiti podatke o članih odbora, ki so sodelovali v postopkih. Informacijski pooblaščenec je ocenil, da ni podane pravne podlage, po kateri bi bilo pritožniku dopustno razkriti osebna imena članov odbora za pravno-etična vprašanja, ki so sodelovali pri končni odločitvi o pritožbi. •

Koncept mediacije kot nova pritožna pot zbornice

Ker imamo na zbornici nekaj predlogov za izvedbo mediacije, je treba čim prej pristopiti k njihovi izvedbi. Za to potrebujemo vsaj nekaj najnujnejših mediacijskih pravil, ki bodo veljala do sprejetja novih pritožnih pravil in sprejema celostnih mediacijskih pravil. Pri oblikovanju le-teh sodeluje tudi odbor za pravno-etična vprašanja s svojim predstavnikom. Pomembnejši dogodki Asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., predsednica odbora za pravno-etična vprašanja: »A teacher at the 1st Erasmus Intensive Programme for Ethichs« (Radboud Universiteit Nijmegen, junij 2009).

Odbor za zobozdravstvo v letu 2009 Temeljne naloge Odbor za zobozdravstvo ima naslednje pristojnosti in naloge: • • • • • • • • •

spremlja in ocenjuje zobozdravstveno politiko z vidika zagotavljanja pogojev za kakovostno izvajanje dela zobozdravnikov; spremlja mrežo javne zdravstvene službe s področja zobozdravstva; spremlja normative in kakovost opravljanja zobozdravniških storitev; spremlja financiranje zobozdravstva in vrednotenje zobozdravnikovega dela, pogojev opravljanja zasebne zobozdravniške dejavnosti, zagotavljanja pogojev za kakovostno izvajanje podiplomskega izobraževanja zobozdravnikov; spremlja delovne pogoje zobozdravnikov, ceno ter kakovost zobozdravniških storitev, probleme zasebne zobozdravniške dejavnosti, strokovno usposobljenost zobozdravnikov; obravnava vsebine specializacij in pripravništva zobozdravnikov; potrjuje izobraževanja za posebna znanja zobozdravnikov in določa število kreditnih mesecev za posamezno posebno znanje; na predlog izvajalcev zobozdravstvenih storitev imenuje mentorje; imenuje izpitne komisije za specialistične izpite in izpite s področij posebnih znanj zobozdravnikov;

• • • • • • • • •

določa kriterije za zagotavljanje kakovosti izobraževalnih programov, izobraževalnih ustanov in mentorjev zobozdravnikov; predlaga imenovanje zdravstvenih učnih zavodov in zasebnih zdravstvenih učnih ordinacij; zagotavlja izvajanje nostrifikacijskega postopka v tujini opravljene specializacije in drugih podiplomskih znanj zobozdravnikov; načrtuje in opravlja strokovni nadzor s svetovanjem; spremlja in odboru za pravno-etična vprašanja posreduje v obravnavo pritožbe zoper etično ravnanje zobozdravnikov, obravnava pritožbe na strokovno delo zobozdravnikov in za izvršilni odbor oblikuje predloge stališč in ukrepov zbornice; potrjuje izobraževanja, ki se štejejo v podaljševanje licenc zobozdravnikov; imenuje pogajalsko skupino za zobozdravstvo za sklepanje pogodb z ZZZS; predlaga tarife zobozdravniških storitev, izvaja nadzor nad upoštevanjem zobozdravniških tarif, ukrepa v primeru kršitev ali predlaga ukrepanje tožilca zbornice; opravlja druge naloge v skladu s pooblastili in zakonodajo.

Predsednica: Sabina Markoli, dr. dent. med. Seje V letu 2009 se je odbor za zobozdravstvo sestal na 10 rednih sejah. Obravnava vlog, ekspertni nadzori V letu 2009 smo obravnavali 17 pritožb, sedem je rešenih. Opravili smo 25 strokovnih nadzorov ter pet izrednih nadzorov in ekspertnih mnenj. Komisije V okviru odbora delujejo tudi komisije: • • •

Komisija za izobraževanje se je sestala na osmih sejah, kjer je obravnavala predvsem probleme s področja načrtovanja in razpisovanja specializacij. Skupaj s koordinatorji specializacij pripravljamo mrežo specialistov. Komisija za strokovna vprašanja in pritožbe je reševala pritožbe, opravljala redne in izredne strokovne nadzore ter izredni ekspertni nadzor oz. mnenje. Komisija za zasebno dejavnost je v preteklem letu aktivno sodelovala pri pripravi standardov in določitvi tarif za področje zobozdravstvene dejavnosti.

Pomembnejše aktivnosti odbora v preteklem letu •

Novi model financiranja v zobozdravstveni dejavnosti •

•

• • • • •

V marcu 2009 smo organizirali zbor zobozdravnikov, na katerem smo izpostavili problematiko novega modela financiranja. Udeležilo se ga je 300 zobozdravnikov. Sodelovali smo na pogajanjih – Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru 2009 in sklepi Vlade RS so odvzeli sredstva izvajalcem za nazaj. Z Aneksom št. 2 k Splošnemu dogovoru 2009 so izvajalci dobili nekaj dodatnih sredstev, in sicer od 1. 10. 2009 dalje. Na pogajanjih smo ponovno predlagali 50. plačni razred za zobozdravnike. Vztrajamo, da je potrebno tudi za zobozdravnike upoštevati PPD-je. Opozorili smo na problematiko inšpekcijskih nadzorov – zdravstveni, tržni, DURS • • •

•

Pripravili smo vrsto strokovnih argumentov in dejstev proti uvedbi novega modela financiranja, med drugim smo opozorili na neresnične navedbe predstavnikov Ministrstva za zdravje in ZZZS glede porazdelitve odraslih oseb na zobozdravnika. Opozorili smo tudi, da na območnih enotah nimajo izdelanih kriterijev za upoštevanje opredeljenih oseb in glavarine po skupinah. Odbor za zobozdravstvo je predlagal, da se v Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru 2009 vključi umik predloga novega modela financiranja, in sicer zaradi neurejenih evidenc izbranih pacientov, neenakomerno razporejene mreže programov zobozdravstva, ker ni določena zgornja meja števila opredeljenih na posameznega zobozdravnika in ker bi novi model še podaljšal čakalne dobe za posameznika. Namesto novega modela financiranja smo predlagali, da se nerealiziran program prerazporedi od izvajalcev, ki ga ne realizirajo, k izvajalcem, ki ga realizirajo v celoti ali celo presežejo; da se tistim, ki imajo 2000 do 2400 pacientov, doda 0,06 programa; v kolikor naj bi se ustni higieniki uvrstili v javni sistem, je potrebno zagotoviti dodatna sredstva – ni jih namreč mogoče zagotavljati iz obstoječih programov in sredstev za zobozdravstvo. Naši predlogi žal niso bili upoštevani. Tudi za Splošni dogovor 2010 smo pripravili predlog razdelitve sredstev z ordinacijskimi časi.

Zdravstveni inšpektorat smo seznanili s problematiko pol infektivnih odpadkov. Soočeni smo bili z nadzori DURS, podprtimi s strani MZ in ZZZS. Javno smo opozorili na problematiko vpogleda v medicinsko dokumentacijo s strani DURS-a – specificiran račun namreč odraža zobozdravstveno stanje pacienta. Pravna služba zbornice je sprožila postopek pri informacijski pooblaščenki, v katerem smo predlagali, da ovrže mnenje, da ima DURS vpogled v vso medicinsko dokumentacijo. Na pobudo odbora za zobozdravstvo je zbornica s pomočjo odvetniške družbe izdelala protokol in podala priporočila svojim članom, kako ravnati v primeru vpogleda DURS-a v medicinsko dokumentacijo.

•

Ministrstvu za zdravje RS in Ministrstvu za finance RS smo posredovali predlog, da bi bilo celotno zdravstvo izvzeto iz obveznosti pisanja računov za storitve iz OZZ.

•

Licenciranje zobozdravnikov iz držav nečlanic EU Oblikovali smo stališče odbora do izpitov iz urgentnih stanj v stomatologiji za kandidate, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU. Menimo, da je izpit iz urgentnih stanj v stomatologiji nujen prav za vse kandidate, ki želijo pridobiti licenco. Ugotavljamo tudi, da število kandidatov iz držav, nastalih po razpadu nekdanje Jugoslavije, ki želijo pridobiti licenco v Sloveniji, narašča. V teh državah numerus clausus ne velja; vpisujejo veliko preveč študentov, ki imajo nato težave z zaposlitvijo.

•

Koncesijske pogodbe Seznanili smo se s problematiko koncesijskih pogodb v tistih občinah, ki so spremenile določene pogoje. Slednji so za koncesionarje relativno neugodni.

•

Recesija Seznanili smo se s problematiko zlasti zasebne zobozdravstvene dejavnosti, kjer je število pacientov opazno zmanjšano. Podobno kot drugod v EU zaznavamo pojav dentalnega turizma in oglaševanje posrednikov za zobozdravnike v tujini.

•

Problematika specialistov Posamični programi, za katere se izobražujejo specializanti, izginjajo ali so okrnjeni, zato imajo posamezniki po zaključeni specializaciji težave z zaposlitvijo. Težava ima širše razsežnosti, saj se posledično podira mreža na sekundarnem nivoju, motena pa je tudi kakovostna oskrba prebivalstva. Na Ministrstvo za zdravje RS smo se zato obrnili s prošnjo za pojasnilo za trajno zmanjšanje programa stomatološke protetike in prenos sredstev v zobozdravstvo za odrasle in jih prosili za pojasnilo trajnega zmanjšanja programa. Menimo, da bi se morale ustanove, ki sporočajo potrebe po specialistih, zavezati, da bodo po končani specializaciji te specialiste tudi zaposlile. Potrebna sta tudi zaveza ZZZS, da bo zagotovil program, ter zaveza Ministrstva za zdravje RS, da bo zagotovilo koncesijo.

•

Sodelovanje na okrogli mizi Zveze potrošnikov Slovenije Sodelovali smo na okrogli mizi Zveze potrošnikov Slovenije, kjer naj bi obravnavali Anketo o pritožbah zoper zobozdravnike, a se je razprava nato vrtela le okrog izdajanja računov. Odbor za zobozdravstvo se je soglasno odločil, da z Zvezo potrošnikov Slovenije v projektu izdajanja računov ne bo sodeloval. Menimo, da mora biti račun enoten in izdan skladno z zakonodajo.

•

Problematika ustnih higienikov Na Ministrstvo za zdravje smo posredovali vprašanja za pojasnilo nekaterih nejasnosti v zvezi z ustnimi higieniki pri nas.

•

Uvajanje On-line KZZ Opozorili smo na neracionalno trošenje sredstev in na težave pri uvajanju Online KZZ.

•

Izvajanje dežurne zobozdravstvene službe v nočnem času V zdravstvenem domu Maribor so dobili zobozdravniki obvestilo, da morajo enkrat mesečno opravljati nočno dežurno službo. V zakonu nočna zobozdravstvena služba ni opredeljena.

•

Priprava standardne zobozdravstvene ambulante Projekt je v teku.

•

Strokovna komisija za pripravo smernic oz. standardov s področja dentalne medicine Odbor je potrdil sestavo strokovne komisije za pripravo smernic oz. standardov s področja dentalne medicine.

•

Podeljevanje kreditnih točk z izobraževanj Odbor za zobozdravstvo predlaga izvršilnemu odboru, da svet za izobraževanje oz. predsednik komisije za izobraževanje pripravi Pravilnik o podeljevanju kreditnih točk. Sodeluje naj tudi zobozdravnik, ki ga določi odbor za zobozdravstvo. Člani odbora za zobozdravstvo menimo, da je treba pripraviti predlog o prenovitvi Pravilnika o podeljevanju kreditnih točk.

Pomembnejši dogodki V okviru delovanja Komisije za mednarodno sodelovanje smo se udeležili mednarodnih srečanj ter srečanj v okviru delovanja regionalnih zbornic: • • • • • • • • •

sestanek CODE v Luksemburgu, sestanek CODE v Parizu, srečanje ERO v Rimu, kongres FDI v Singapurju, okrogla miza v Pragi na temo beljenja zob, skupščina CED v Bruslju, srečanje HSK v Ljubljani, srečanje regionalnih zbornic na Ohridu, sodelovanje smo pri organizaciji 2. mednarodnega kongresa sodobnih tehnologij v Sarajevu.

Tožilec in razsodišče v letu 2009 Temeljne naloge razsodišča Razsodišče zbornice je samostojni in neodvisni organ, ki na zahtevo tožilca zbornice, predsednika skupščine, predsednika zbornice in na predlog posameznega člana zbornice odloča o odgovornosti zdravnikov za kršitve. Razsodišče zbornice ima dve stopnji: razsodišče I. stopnje in razsodišče II. stopnje. Predsednik Predsednik razsodišča I. stopnje je prim. mag. Brane Mežnar, dr. med., predsednik razsodišča II. stopnje (v odstopu) pa prof. dr. Miro Denišlič, dr. med. Temeljne naloge tožilca Tožilec zbornice je samostojni organ zbornice, ki ima pravico in dolžnost vložiti na razsodišče zahtevo za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev kodeksa medicinske deontologije, zakona, statuta in drugih aktov zbornice ter za ugotavljanje drugih nepravilnosti pri opravljanju zdravniške službe.

Tožilec: prof. dr. Jože Balažic, dr. med. Pomembnejše aktivnosti razsodišča in tožilca v preteklem letu Delo razsodišča v letu 2009 je bilo izjemno zahtevno in v enoletnem obdobju najobsežnejše doslej. Obravnavali in končali smo vse nedokončane primere iz leta 2008 ter zaključili večino zadev iz leta 2009. Posamezni primeri so bili glede na kompleksnost prijave, obseg zbrane dokumentacije, medijsko odmevnost in sodelovanje zagovornikov še posebej zahtevni. Razsodišče je v letu 2009 obravnavalo in zaključilo 10 zadev. Na zahtevo tožilca smo izvedli šest pripravljalnih postopkov, imeli osem obravnav na razsodišču I. in II. stopnje, predlagali in uspešno izvedli smo tudi dve poravnavi oziroma mediaciji. Razsodišče je izreklo šest disciplinskih ukrepov (tri ukrepe začasnega odvzema licence, dva javna opomina, en

opomin), en predlog prepovedi dela z bolniki in štiri varstvene ukrepe dodatnega strokovnega izpopolnjevanja. V letu 2010 smo začeli obravnavati devet novih primerov domnevnih kršitev, trenutno vodimo pripravljalni postopek v šestih zadevah, tri zadeve so v fazi razpisa obravnave, v enem primeru smo predlagali poravnavo, ki je v teku. Glede na število prijav in obravnavanih primerov na razsodišču (10) ter število prejetih pritožb (299), ki jih obravnavajo drugi organi zbornice, lahko zatrdimo, da zbornica uspešno in strokovno kompetentno izvaja javno pooblastilo za nadzor in preverjanje dela posameznih zdravnikov in ji, če sklepamo po številu prejetih vlog, bolniki in zavarovanci (uporabniki zdravniških storitev ) očitno zaupajo. Tudi število prejetih in obravnavanih pritožb (pritožbene poti) kot število obravnavanih primerov pred razsodiščem I. in II. stopnje ter do sedaj sprejeti ukrepi za 10-letno obdobje potrjujejo, da so zbornica in njeni organi svojo nalogo javnega pooblastila glede nadzora zdravniškega dela povsem upravičili. Še več, če delo naše zbornice na področju nadzora zdravniškega poklica primerjamo s poklicnimi skupinami, ki tudi imajo svoje interne nadzorne mehanizme (odvetniki, notarji, tožilci, novinarji, menedžerji, davčni svetovalci, druge zbornice...), se nam opravljenega dela ni treba prav nič sramovati. Z opisanega vidika je bila v preteklem letu kritična ocena delovanja zbornice v javnosti in zlasti v medijih neutemeljena, saj se je osredotočila le na en, izjemno tragičen primer smrti nesrečnega fantka B. N.; ta postopek pred razsodiščem v nadaljevanju poročila posebej omenjamo. Tožilec je prejel prijavo staršev oziroma njihovega odvetnika o domnevnih nepravilnostih pri zdravljenju Bora konec decembra 2008. Takoj je v skladu s Pravilnikom o delu razsodišča predlagal pripravljalni postopek, v katerem je razsodišče zaslišalo zdravnico in zdravnika v postopku, zbralo in proučilo obsežno medicinsko dokumentacijo z izvedenskimi mnenji in po zaključenem postopku posredovalo spis tožilcu, ki je vložil obtožnico. Po prejetih pripombah zagovornika obtožene zdravnice na obtožnico je v skladu s predpisanimi roki razsodišče I. stopnje obravnavalo primer, spoznalo zdravnico za odgovorno za očitano kršitev (strokovno napako) in ji na glavni obravnavi 15. 4. 2009 izreklo ukrep. V zakonskem roku se je zdravnica pritožila. Razsodišče II. stopnje je obravnavalo pritožbo na treh sejah (rednih sejah 2. 6. in 12. 6 ter izredni seji 30. 6. 2009), ko je v skladu s pravilnikom sprejelo Sklep 4/2009 R II. S tem se je postopek pred razsodiščem končal, zagovornik zdravnice pa je 16. 7. 2009 podal predlog za izredno presojo Sklepa razsodišča II. stopnje z dne 30. 6. 2009 na Skupščino ZZS. Menimo, da je razsodišče zbornice v obravnavanem primeru od prejema prijave (konec decembra 2008) do sprejema Sklepa razsodišča II. stopnje (30. 6. 2009) ravnalo povsem v skladu s Pravilnikom o delu razsodišča, hitro in v predpisanih rokih, korektno in pošteno do vseh sodelujočih in tudi odločalo in sprejelo ukrep v skladu s sprejetimi smernicami in stališči za delo razsodišča, oblikovanimi v dvajsetletni »sodni praksi« razsodišča. Razsodišče je tudi v zadnjem letu obravnavalo in še obravnava nekaj primerov domnevnih strokovnih napak zdravnikov, ki so bile povezane s slabo in (ali) pomanjkljivo organizacijo dela, slabo definiranimi kliničnimi potmi, nedorečenimi ali ohlapnimi internimi

smernicami ali priporočili znotraj ustanov ali zavodov. Na to sklepamo na podlagi ugotovitev v pripravljalnem postopku in na osnovi analiz rednih in izrednih nadzorov ter izvedenskih mnenj. Z rezultati podrobnejše analize ter s poročilom o posameznih primerih bomo na sestanku seznanili vodstva zavodov in Ministrstvo za zdravje ter predlagali ukrepe za preprečevanje možnosti nastanka strokovnih napak in izboljšanje kakovosti zdravniškega dela.

Domus Medica v Ljubljani