OPIS KOLESARSKIH POTI
Jakobova pot – Ljubljana - Razdrto Kraji na poti: Ljubljana, Črna Vas, Notrnaje Gorice, Bevke, Blatna Brezovica, Sinja Gorica, Vrhnika, Logatec, Rakek, Planina, Strmica, Bukovje, Postojna, Razdrto Dolžina ture v km in min: 85 km, 5h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 1000 m Težavnost: srednje zahevna Tip terena: asfalt, makedam Tip poti: kolesarska cesta, asfaltirana lokalna cesta, regionalna cesta Priporočljiv tip kolesa: treking kolo Zanimivosti ob poti: Cerkev sv. Mihaela, cerkev sv. Jakoba, Planinsko polje, Predjamski grad Opis: Z Levstikovega trga zavijemo desno, prečkamo reko Ljubljanico preko Šentjakobskega mosta ter po stezi za kolesarje vozimo mimoKrižansk, ki so na naši desni strani. Na prvem semaforju zavijemo levo na Emonsko cesto. Pred seboj že vidimo trnovsko cerkev sv. Janeza Krstnika, do katere vodi most čez potok Gradaščico, ki je eden redkih mostov v Evropi, na katerem raste drevje. Zavijemo levo na Eipprovo ulico, na koncu katere se odpre še zadnji pogled na Ljubljanski grad in na zvonik cerkve sv. Jakoba, ki je najvišji zvonik v Ljubljani. Zavijemo desno na Trnovski pristan in v kožišču na prvem odcepu desno na Opekarsko cesto. Pri prvem demaforju zavijemo levo na Hladnikovo cesto, prečkamo potok Mali Graben in reko Ljubkjanico, mimo semaforja preškamo Ižansko cesto, nadaljujemo po Jurčkovi cesti, zavijemo levo na Galjevico in desno na Ulico Marka Šlajmerja do hiše št. 11, kjer stanujeta Marjeta in Metodij Riger, ustanovitelja in gonilni sili Drušva prijateljev poi sv. Jakoba po Sloveniji. Vrnemo se do semaforiziranega križišča in zavijemo levo na Ižansko cesto. Preko nadvoza prečkamo ljubljansko obvoznico in pri prvem semaforju zavijemo desno proti Črni Vasi. Po 500 m je na desni strani Plečnikova cerkev sv. Mihaela. Kolesarimo skozi Črno vas in Lipe do podpeči, kjer zavijemo desmo. Prispemo v Notrnaje Gorice in se držimo poti levo mimo cerkve sv. Martina. Nadaljujemo skozi Podplešivico, 200 m vozimo vzporedno z avtocesto, nato pa na neoznačenem križišču zavijemo levo. Kolesarismo skozi Bevke do Blatne Brezovice. Na vrhu vasi na križišču pred znamenjem zavijemo levo in vozimo v smeri oznake Pokopališče. Prispepo do podružnice cerkve sv. Jakoba v Blatni Brezovici (župnija Vrhnika). Ključ dobite pri dveh hišah: Gostiša Franc (Blatna Brezovica 62) ter Umek Janez (Blatna Brezovica 63). Po ogledu cerkve s krasnim oltarjem se vrnemo do križišča, kjer nadaljujemo naravnost skozi vas mimo kapele. Spustimo se v Sinjo Gorico, kjer zavijemo v smeri markaij levo čez most in naravnost po krajšem makadamu po podvozu do križišča, kjer zavijemo levo v center Vrhnike. Ob naši poti sta cerkvi sv. Lenarta in sv. Pavla. Na začetku vrhniškega klanca zavijemo levo na označenem odcepu do izvira Ljubljanice pri Močilniku. Vrhniški klanec lahko z lahkoto prekolesarimo, saj je lepo speljan. Spustimo se v Logatec. Pri pekarni Pečjak zavijemo z galvne ceste levo. Pri cekrvi sv. Nikolaja zavijemo desno. Kolesarimo mimo pokoplaišča in v krožišču nadaljujemo naravnost v smeri Rakek. Vozimo gori doli po senčni cesti do Laz, kjer zavijemo desno v smeri oznake Planina in na koncu vasi naravnost mimo odcepa za Jakovico.
Prečkamo ravno Planinsko polje do cerkeve sv. Križa. Tu nadaljujemo po spodnji cesti, kjer so že oznake za Jakobovo peš pot skozi Doljno in Gornjo Planino. Pri cerkvi sv. Roka se priključimo levo na glavno cesto v Planini, nadaljujemo naravnost v smeri oznake Strmica. Sledi glavni vzpon te etape. V naslednjem križišču gremo naravnost v smeri oznake Strmica, Studeno. Zahtevni klanec se zaključi v vasi Lohača. Nato kolesarimo po lepi planoti Podgora pod Petričevim hribom, Špilnikom in Sv. Lovrencem mimo vasi Strmica do Studena. Sredi vasi tiste z viškom moči vabi oznaka desno na 1020 m visoki sv. Lovrenc s čudovitimi razgledi, ostali pa zavijemo levo navzdol v smeri markacij proti župnijski cerkvi sv. Jakoba v Studenu. Cerkev je oskrbovana iz Postojne. V Studenu je mižno prenočiti v Gasilskem domu, kjer je na voljo stranišče z umivalinkom in spanje na tleh. Naprej sledimo markacijam levo na glavno cesto do Žage Belsko, kjer zavijemo desno v smeri oznake Belsko, Bukovje. Kolesarimo naravnost dkozi Belsko in se vzpnemo v Bukovje, kjer najprej zavijemo levo, na naslednjem križišču desno, nato pa spet levo navzdol mimo Pristave do turistične znamenitosti, Predjamski Grad. Po ogledu gradu se vzpnemo nazaj v Bukovjr, kjer zavijemo desno v smeri oznake Postojna. Na naslednjem razcepu nadaljujemo v smeri oznake Hruševje (z desne se razcepišču priključi makedamska cesta, ki pelje iz Pristave, bljižnica za tiste z gorskimi kolesi). Skozi vas nadaljujemo naravnost mimo desnega odcepa za Šmihel pod Nanosom. Zopet uživamo v razgledih. Na desni vidimo Nanos in okoliške vasi s cerkevnimi zvoniki, na JV Javornik, na J pa Snežnik in Brkine. Pred vasjo Dilce v križišču zavijem desno na glavno, precej prometno cesto, po kateri vozimo do Razdrtega. Druga varianta je, da glavno cesto prečkamo in skozi Dilce in Hruševje vozimo po manj prometni cesti približno 2 km, nato pa se spet zapeljemo na glavno cesto do razdrtega, kjer je konec etape.
Polhograjska Gora Kraji na poti: Stara Vrhnika, Horjul, Zaklanec, Dolenja Vas pri Polhovem Gradcu. Polhov Gradec, Briše, Praporoče Dolžina ture v km in min: 30 km, 3h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 700m, 550m višinske razlike Težavnost: zelo zahtevna, zelo strm vzpon v zadnjem delu Tip terena: asfalt, makedam Tip poti: asfaltna lokalna cesta, makedamska pot, gozdna pot Priporočljiv tip kolesa: gorsko Zanimivosti ob poti: Polhograjski grad, obelisk saškemu kralju Avgustu, cerkev sv. Lovrenca na Gori Opis: Ko pred Polhovim Gradcem zagledamo na vse strani strmo odsekano piramido, kar ne moremo verjeti, da pelje cesta skoraj do vrha. Speljana je po gozdu, tako da se je nikjer ne vidi, mestoma pa je tako strma, da se zdi kolesarjenje skoraj nemogoče. Zadnji del, od zapornice, je pravi izziv za najbolj prirpavljene gorske kolesarje. Ni čudno, da so ljudje goro poimenovali kar Gora. Kot na mnogih vrhovih Polhograjskega hribovja je tudi tu na vrhu cekrev. Poznogotska cerkev sv. Lovrenca je bila omenjena že leata 1526, obdana pa je z nizkim obzidjem. Oltarji v notranjosti so baročni. Na vrhu Gore je že v rimskem času stala naslebina Ad Nonum, kar dokazujejo arheološke najdbe. Na Gori je ratišče blagajevega volčina, rastilne, ki jo je leta 1837 odkril lastnik polhograjske graščine Blagay. Leto kasneje si je prišel rastlino ogledatsam saški kralj Friderik Avgust. V čst dogodka je dalna robu pobočja Gore Blagay postaviti obelisk. O bogati preteklosti osrednjega naselja Polhograjskega hribovja priča tudi Polhograjski grad iz 16.stoletja, pred katerim stoji najstarejši Neptunov vodnjak na Slovenskem iz sredine 17. stoletja. Naporen kolesarski izlet lahko združimo z botanično-zgodovinskim raziskovanjem. Strm vzpon na Goro bo poplačan tudi z izrednim razgledom. Tehnični opis: Iz Planine nad Vrhniko kolesarimo po makedamu proti Ulovki. Na prvem križišču zavijemo desno in se spustimo po makedamski ovinkasti cesti do Ulovke, spust nadaljujemo po asfalstni cesti vse do Stare Vrhnike. Vozimo vse do križišča z lokalno cesto Vrhnika- Horjul, kjer zavijemo levo proti Horjulu. V Ligojni nas čaka krajši vzpon, sledimo glavni cesti vse do Horjula, kjer zavijemo desno proti Dobrovi. V Zaklancu na drugem križišču zavijemo levo proti Polhovem Gradcu, kjer se začnemo ponovno vzepnjati in nato spuščati v Dolenjo Vas pri Polhovem Gradcu. Tam prečkamo lesen most in zavijemo levo, proti centru Polhovega Gradca. Če želimo pot podaljšati in se ogniti omenjenemu vzponu, pot nadaljujemo skozi Zaklanec proti Brezjam in v Dobrovi krožno križišče zapustimo na drugem izvozu. Pot nadaljujemo po glavni cesti skozi Šujico, Gabrje in Dvor pri Polhovem Gradcu. Ko prispemo v Polhov gradec, pri avtobusni postaji zavijemo levo, v smeri Gorenje vasi. V Brišah, pri kažipotu za Praproče zavijemo desno. V križišču nadaljujemo naravnost po makedamu, 30 m zatem je desni odcep (kolovoz), kjer poteka planinska pot, nadaljujemo naravnost, mimo levega odcepa do križišča pri kozolcu, kjer nas planinski kažipot usmeri desno v klanec. Na naslednjem križišč nas kažipot proti cerkvi sv. Lovrenca umesri desno. Prikolesarimo do zapornice, sledi mestoma izredno strm vzpon, droben pesek pa povzroča spodrsavanje zadnjega koelsa. Na sedelcu se strma cesta konča, kolovoz vodi še 100 m v gozd, nato pa je še 100 m poti do cerkvice sv. Lovrenca, kistoji prav na vrhu Gore. Vračamo se po isti poti do izhodišča na Planini nad Vrhniko.
Šentjošt Kraji na poti: Planina nad Vrhniko, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Horjul, Ljubgojna, Vrzdenec, Šentjošt Dolžina ture v km in min: 19 km, 2h (krožna 48 km, 4h) Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 517 m vzponov, 423 m višinske razlike (kožna 1059m vzponov in spustov) Težavnost: srednje zahtevno, vzpon na Šentjošt nekoliko strmejši v zadnjem delu Tip terena: makedam, asfalt Tip poti:makedamska pot, asfaltna lokalna cesta Priporočljiv tip kolesa: treking kolo Zanimivosti ob poti: Cerkev sv. Jošta z najstarejšim zvonom v Sloveniji, cerkev sv. Marjete v Horjulu Opis: Na goli kopasti vzpetini na južnem rob Polhograjskega hribovja, ločeni od glavnine hribovja s sotesko Male vode, leži vasica Šentjošt. Zaradi asfaltne ceste, ki pripelje do vrha, je Šentjošt priljubljen cilj cestnih kolesarjev, ki pa se morajo vračati po isti poti. Asfaltno cesto bomo za vzpon uporabili tudi mi, vračali pa se bomo na južno stran, od koder je lep razgled na zahodni del Ljubljanskega barja. Cerkev sv. Jošta na Šentjoštu je iz 12. stoletja, čeprav o tem ni pisnih virov, vendar o taki starosti govori romansko okno na južni strani. Starost potrjujeta tudi zvonova v manjšem zvoniku. Na enem je napis z letnico 1354 n velja kot najstarejši cerkveni zvon v Sloveniji. Cerkev sv. Jošta je bila kasneje prezidana v gotskem in baročnem stilu. Tehnični opis: Iz Planine nad Vrhniko kolesarimo po makedamu proti Ulovki. Na prvem križišču zavijemo desno in se spustimo po makedamski ovinkasti cesti do Ulovke, spust nadaljujemo po asfalstni cesti vse do Stare Vrhnike. Vozimo vse do križišča z lokalno cesto Vrhnika- Horjul, kjer zavijemo levo proti Horjulu. V Ligojni nas čaka Krajši vzpon, sledimo glavni cesti vse do Horjula, kjer zavijemo levo proti Vrzdencu. V križišču peljemo naravnost do Šentjošta, kjer v križišču zavijemo levo (kažipot Žiri). Sledimo glavni cesti dkozi Šentjošt vse do križišča, kjer zavijemo levo (kažipot Vrhnika). Spustimo se do odcepa pri avtobusni postaji, kjer nas kažipot za Kajndol usmeri levo (makedam). V Kajndolu peljemo naravnost, mmo levega odcepa do asflata. V Žažarju pri kapelici zavijemo levo, 100 m zatem pa desno navzdol. Spustimo se mimo levega odcepa do ceste Horjul – Vrzdenec, zavijemo desno in se vrnemo v Horjul. Pot nadaljujemo po enaki poti kot na začetku, vse do Planine nad Vrhniko.
Koreno nad Horjulom Kraji na poti: Stara Vrhnika, Velika Ligojna Horjul, Zaklanec, Koreno nad Horjulom, Samotorica, Vrzdenec, Horjul, Velika Ligojna, Stara Vrhnika, Planina nad Vrhniko Dolžina ture v km in min: 31 km, 3h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 1010 m vzponov in spustov, 426 m višinske razlike Težavnost: manj zahtevna, dolga Tip terena: makedam, asfalt Tip poti: makedamska pot, asfaltna lokalna pot, kolovz Priporočljiv tip kolesa: treking kolo Zanimivosti ob poti: cerkev sv. Morhorja in Fortunata na Korenem, Kmetija odprtih vrat na Korenem Opis: Vasici Koreno in Samotorica ležita na južnem robu Polhograjskga hribovja, ki se tu strmo spušča v dolino Horjulščice, h krajoma Horjul in Vrzdenec. Kmetje so izkrčili gozd, tako da je večina tega planotastega sveta poraščena s travniki. Na severu soteska Male vode strmo ločuje ta del hribovja od severnejših Polhograjcev, tak oda ostaja neako izoliran. Lahko pa zato iz primerne razdalje opazujemo glavne ''junake'' Polhograjcev – Grmado, Tošč in Goro. Ko se z Zaklanca povzpnemo na Koreno, nas tu pričaka mogočna cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki je v osnovi gotska, kasneje barokizirana, v severni in južni steni pa je najti sledove zazidanih romanskih oken. Zanimive so poslikave na zunaji južni steni sta freski sv. Nedelje in sv. Krištofa iz začetka 15. stoletja. Tudi podružnična cerkev na Samotorici, sv. Mihael, je barokizirana gotska cerkev. Nad Samotorico je najjužnejši vrh Polhograjcev, 788 m visok Kožljek. Iz Samotorice nas spust pripelej v dolino in skozi Vrzdenec do Horjula. Po ozki dolini Horjulščice med Debelim hribom in Ključem se vrnemo v Ljubljano. Tehnični opis: Iz Planine nad Vrhniko kolesarimo po makedamu proti Ulovki. Na prvem križišču zavijemo desno in se spustimo po makedamski ovinkasti cesti do Ulovke, spust nadaljujemo po asfalstni cesti vse do Stare Vrhnike. Vozimo vse do križišča z lokalno cesto Vrhnika- Horjul, kjer zavijemo levo proti Horjulu. V Ligojni nas čaka krajši vzpon, sledimo glavni cesti vse do Horjula, kjer zavijemo desno proti Dobrovi. V Zaklancu na drugem križiču zavijemo levo (kažipot Polhov Gradec). Na vrhu je levi odcep, nadaljujemo naravnost, začenja se makadam. Kolesarimo mimo levega odcepa do križišča, kjer zavijemo levo v klanec. Vzpenjamo se po slabi cesti mimo treh kolovoznih odcepov do križišča pri počitniški hiši, kjer levo sledimo serpentini. Vzpenjamo se naprej mimo desnega odcepa do križišča,, kjer nas planinski kažipot za Koreno usmeri desno. Mimo ostrega levega odcepa prispemo do jedra vasi Koreno, kjer sta cervek sv. Mohorja in Fortunata in kmetija odprtih vrat. Turo nadaljujemo po asfaltni cesti, vozimo mimo več makedamskih odcepov do konca asfalta in v križišču nadaljujemo naravnost proti Samotorici (kažipot, spet asfalt). Na naslednjem križišču kolesarimo levo po asflatu proti cerkvi. Vasico zapustimo mimo cerkve, asflat se konča, mimo ostrega desnega odcepa prispemo do križišča z asfaltno cesto, kjer zavijemo levo, prav tako v naslednjem križišču. Skozi Vrzdenec se spustimo v Horjul in nadaljujemo naravnost do izhodišča na Planini nad Vrhniko.
Rakitna in Krim Kraji na poti: Stara Vrnika, Vrhnika, Bistra, Borovnica, Medvednica, Mrzle doline, Pelhanov Laz, Rakitna, (Krim), Kamnik pod Krimom, Borovnica, Planina nad Vrhniko Dolžina ture v km in min: 72 km (vzpon na Krim in nazaj pot podaljša za 15 km), 4h – 5h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 1268 m vzponov, 519 m višinske razlike (1499 m vzponov, 797 m višinske razlike) Težavnost: srednje zahtevno (zahtevno) Tip terena: makedam, asfalt Tip poti: makedamska pot, asflatna loklana cesta, kolovoz Priporočljiv tip kolesa: treking kolo (gorsko kolo) Zanimivosti ob poti: Rakitniško polje, Jezero na Rakitni, ostanski železniškega mostu v Borovnici, Krim Opis: Priljubljen cilj izletnikov leži kot oaza sredi obširnih gozdov na nadmorski višini med 700 in 900 m. Po približno dva kvadratna kilometra velikem kraškem polju teče ponorna Rakitnica. V povirnem delu potoka je t zajezitvijo nastalo jezero. Poleg strnjene vasi s približno 400 prebivalci je na Rakitniškem polju tudi precej počitniških hišic. Najdbe ostankov glinaste posode iz okoli leta 2400 pt.n.š. pričajo o zgodnji poselitvi Rakitne. Tudi Rimljani so pustili sledove – obrambne zidove, t.i. limese. Ime planote in krja morda izvira iz vrb rakit, ki so nekdaj tu bujno rasle. Valvasor je pisal o izvoru imena iz ''rak potoka'' – potoka, ki ponikne. Pod zaselkom Žotov Grič na zahodnem delu polja je travnik z imenom Konjski vrt. Na tem travniku so menda puščali dvoje konjov bistriški menihi, ko so nadzorovali delavce pri sečnji gozdov. Tudi kasneje so se domačini veliko ukvarjali s spavilom lesa, saj je okolica bogata s smrekovimi gozdovi. Pri zaselku Grič pa je še danes domačija Pri Tkavcu , kjer so tkali laneno predivo. Tehnični opis: Iz Planine nad Vrhniko kolesarimo po makedamu proti Ulovki. Na prvem križišču zavijemo desno in se spustimo po makedamski ovinkasti cesti do Ulovke, spust nadaljujemo po asfalstni cesti vse do Stare Vrhnike. Vozimo vse do križišča z lokalno cesto Vrhnika- Horjul, kjer zavijemo desno proti Vrhniki. Sledimo glavni in prednostni cesti vse do semaforiziranega križišča, katerega prečkamo. V Verdu peljemo mimo več odcepov v ulico, na križišču z prednosto cesto ostro levo, zavijemo levo (kažipot Borovnica). Pot nadaljujemo mimo Bistre in ko prispemo v Borovnico kolesarimo proti Igu. Takoj za mostom čez Borovniščico zavijemo desno, pod železnico in v nasednjem križišču levo v klanec. Vzpenjamo se po ozki asfaltni cesti do konca asflata, nadaljujemo po makedamu mimo levega in desnega odcepa in v križišču zavijemo levo. Mimo densega in levega odepa prispemo do križišča in nadaljujemo naravnost. Mimo lovskega doma pridemo do asfaltne ceste, zavijemo desno. Pri cerkvi v Raktini zavijemo desno do jezerca. Po asflatni cesti se vrnemo do levega odcepa z glave ceste in zavijemo nanj. Če želimo osvojiti še Krim, se tam nahaja kažipot, kateremu sledimo in pot nas pripelje na vrh. Spustimo se mimo dveh levih odcepov do asfalta in Kamnikom pod Krimom in v križišču zavijemo levo. Kažipot na Žalostno goro nas 300 m zatem usmeri levo, levo gremo tudi 70 m zatem pri kapeli. Pridemo na madekam ter se v kružišču spustimo na ravnost skozi podhod čez železnico. Pridemo do glavne ceste in zavijemo levo do Borovnice in naprej do izhodišča na Planini nad Vrhniko.
Ključ Kraji na poti: Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Horjul, Zaklanec, Dolenja Vas, Ključ, Brezje Dolžina ture v km in min: 33km, 3h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 946 m vzponov in spustov, 426m višinske razlike Težavnost: zahtevna, strm vzpon in tehnično težavn spust Tip terena: asfalt, makedam Tip poti: asflatna lokalna cesta, makedam, kolovoz Priporočljiv tip kolesa: gorsko kolo Zanimivosti ob poti: cerkev sv. Petra v Dvoru Tehnični opis: Iz Planine nad Vrhniko kolesarimo po makedamu proti Ulovki. Na prvem križišču zavijemo desno in se spustimo po makedamski ovinkasti cesti do Ulovke, spust nadaljujemo po asfalstni cesti vse do Stare Vrhnike. Vozimo vse do križišča z lokalno cesto Vrhnika- Horjul, kjer zavijemo levo proti Horjulu. V Ligojni nas čaka Krajši vzpon, sledimo glavni cesti vse do Horjula, kjer zavijemo desno proti Dobrovi. V Zaklancu na drugem križiču zavijemo levo (kažipot Polhov Gradec). Pot se začenja rahlo vzpenjati, sledi srednje zahteen vzpon, nato pa se pot zravna in sledi spust v Dolenjo Vas. V Dolenji vasi pri planinskem kažipotu Ključ zavijemo desno. Kolovz se začne strmo vzpenjati. Kolesarimo mimo levega, dveh desnih ter dveh levih odcepov naravnost v klanec. Pridemo do razpotja kolovozv, teren se izravna. Planinski kažipot usmerja levo proti planinskemu domu, desno pa proti vrhu, kamor zavijemo tudi mi. Desno gremo tudi na naslednjem razpotju. Kolovoz se zoži in postaja zaraščen. Smo tik pod vrhom Ključa (vrh je dostopen peš). Na naslednjem razpotju zavijemo desno na širši kolovoz, prav tako na naslednjem razpotju. Spustimo se desno po kolovozu, ki je usekan v gozd, zaradi obilice listja pa ne vidimo kamnov in korenin. Previdno! Pripeljemo se do križišča kolovozov, nadaljujemo naravnost, na naslednjem razpotju pa se spustimo po desnem kolovozu. Pridemo do glavne ceste v Brezje, kjer zavijemo desno proti Podolnici. Vozimo naravnost do Horjula, kjer na križišču zavijemo levo proti Vrhniki in pot nadaljujemo po isti poti kot na začetku, vse do izhodišča.
Planinsko polje Kraji na poti: Zaplana, Logatec, Kalce, Garčarevec, Laze, Logatec, Planina nad Vrhniko Dolžina ture v km in min: 45 km, 3h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 540 m vzponov, 319 m višinske razlike Težavnost: nezahtevno Tip terena: asflat, makedam Tip poti: asfaltna lokalna cesta, makedamska pot Priporočljiv tip kolesa: treking ali gorsko kolo Zanimivosti ob poti: okljuki Unice na Planinskem polju, renesančna graščina iz začetka 17. st. v Logatcu, Ponor Logaščice v Jački Opis: Če se namesto po avtocesti odpravite proti Postojni po stari magistralki, se pogled na Planinsko polje odpre pod cesto kmalu za križiščem v Kalcah. Pogled na okljuke Unice vabi na bljižni ogled in gorsko kolo ponuja to možnost. Ob severnem robu ter čez središče polja peljeta kolovoza, vendar je drugi prevozen le ob manj vodnatih dnevih. Planinsko polje je del porečja Ljubljanice. Kot del kraškega sveta so ga raziskovali že v 17. st. Polje je dolgo 5 km in ima 11 km 2 površine. Zardi neprepustnih kamnin (dolomitov) v osredjem delu polja tečejo vode po površini, poniknejo v dolžini 18 km in tvori šteevilne okljuke. Na južnem delu polja so številni kraški izviri, na severnem pa ponori. Površinskih pritokov nima. Zaradi omenjene prepustnosti ponorov Unica poplavlja, najpogosteje pozno jeseni in zgodaj spomladi. Ob najintenzivnejših poplavah, ko je gladina vode do 10 m nad tlemi, so na polju zasledili tudi človeško ribico. Poplave so ustvarile razmere za rast nekaterih redkih rastlinskih vrst, med drugimi travniške morske čebulice. Na Planinsko polje se iz Logatca pripeljemo skozi vrtačast gozdni svet Kališ jugozahodno od mesta. Po prečenju polja kolesarimo po nekoliko višji Logaški planoti, ki je prepredena z gozdnimi cestami in kolovozi, zato pazljivost pri orentaciji ne bo odveč. Kasar je polje delno poplavjeno, lahko tudo opravimo ob severnem robu: V križišču z Garčarevcem zavijemo levo namesto desno in se nato držimo levo ob robu polja (nadaljujemo po isti poti). Tehnični opis: Iz Planine nad Vrhniko se odpravimo po široki makedamski poti, vozimo naravnost vse asfaltne ceste in križišča katerega preščamo. V naslednjem križišču zavijemo levo proti Zaplani. Sledi spust, v nasldnjem križišču zavijemo levo proti Strmici in Logatcu ter vozimo dalje (kažipot Strmica, Logatec). Pot nadaljujemo naravnost in se držimo zgornje poti, ki nas pripelje do križišča na vrhniškem klancu. Zavijemo desno, začnemo se vzpenjati proti Logatcu. Iz Logatca kolesarimo po magistralni cesti proti Kalcam, na Tičnici zavijemo levo (na hiši pri odcepu je tabla Notranjske planinske poti), 200 m za križiščem se začne makedam. V križišču pri hrastu zavijemo desno, pelejmo mimo levega odcepa in vkrižišču zaviujemo desno. V naslednjem križišču levo, mimo levega odcepa do križišča, kjer zavijemo desno, v naslednjem pa levo. 800 m zatem zavijemo desno, prispemo v Garčarevec, zavijemo levo na magistralko ter 30 m zatem na makedamski odcep levo. V križišču zavijmo desno na kolovz, prav tako desno 50 m kasneje in še enkrat. Mimo okljukov Unice pridemo do križišča z makedamsko cesto in zavijemo desno, 70 m zatem pa levo v klanec v smeri železniške postaje. Pridemo na makadam, prečkamo avtocesto in železnico ter zavijemo levo. 700 m zatem zavijemo desno, v križišču pri brunarici pa levo. V naslednjem križišču levo, prav tako v naslednjem. Mimo levega odepa naravnost do križišča. Zavijemo levo ter prispemo do asfaltne ceste, kjer gremo desno in se vrnemo do izhodišča.
Rakov Škocjan in Cerkniško polje Kraji na poti: Zaplana, Logatec, Laze, Unec, Rakov Škocjan, Otok, Dolenje Jezero, Dolenja Vas, Rakek, Unec, Logatec, Planina nad Vrhniko Dolžina ture v km in min: 84 km, 5,5 h – 6 h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 1150 m vzponov, 296 m višinske razlike Težavnost: nezahtevno, vzponi položni in kratki z izjemo vzpona do Planine nad Vrhniko Tip terena: asfalt, makedam Tip poti: asflatna regionalna cesta, asfaltna lokalna cesta, makedamska pot Priporočljiv tip kolesa: treking kolo Zanimivosti ob poti: Veliki naravni most, Tkalca jama, Izvir Prunkovec, Mali naravni most, Cerkniško polje in jezero, Muzej Jezerski hram v Doljnem Jezeru Opis: V notrnajski kraški svet so potoki in rečice vrezali labirint jam in razgibanih površinskih oblik. Potok Rak, ki izvira izpod Zelških jam, teče na površju, pod Malim naravnim mostom in pod Velikim naravnim mostom, nato pa ponikne v Tkalco jamo in nadaljuje pot proti Planinski jami. Pri Malem naravnem mostu nas prevzame ogromna udorina, ki jo premošča naravni most. Do dna se lahko odpravimo po stezi, ki poteka iz gozda ob naravnem mostu. Jamarji tu pogosot vadijo spuščanje ob vrvi. Po celotnem območju Rakovega Škocjana, ki ima poleg rečice v imenu še cerkev sv. Kancijana, je mimo vseh zanimivh delov tega krajinskega parka speljanaoznačena gozdna pot. Pri naravnih zanamenitostih so table z razlago pojavov. Vsekakor se beja peš odpraviti vsaj do največjih znamenitosti. Ne pozabimo pa, da bodo na tej turi bolj kot trdi SPD kolesarski čevlji primernejši mehkejši, ki omogočajo udobnejšo hojo. Notranjski kraški svet je postal slaven že z Vavasorjevim natančnim znanstvenim opisom presihajočega Cerkniškega jezera. Z objavo te razprave je bil znani opisovalec slovenskih krajev sprejet med sila ugledno druščino znanstvenikov – v Londonsko kraljevo društvo. Za to kraško presihajoče jezero je prvo razlago o izmeničnem polnenju in praznenju podal Balthasar Hacquet, ki je pisal o omenjenem odtoku vode skozi zgolj podzemeljske odtoke. Če je pritok vode prevelik, ne more odtekati dovol vode in jezero se polni. Jezero je največje od pozne jeseni do junija, v največjem obsegu meti približno 26 km 2. Številne požiralnike, kakor imenujejo podzemne odtoke vode, lahko opazujemo predvsem poleti. Na severozahodnem delu Cerkniškega polja je labirint jam in rovov, Velika in Mala Karlovica, kamor ponikajo vode Stržena in nato napajajo Rak v Rakovem Škocjanu. Naš izlet vodi naprej skozi rakov Škocjan in nato nad jamskim zalivom, kot se imenuje SZ del Cerkniškega polja. Tu lahko z nekoliko višjega položaja opazujemo številne okljuke, ki jih Cerkniščica riše pri svojem počasnem toku po polju. Pot nas nato vodi po gozdu nad poljem ter na samo polje, kjer prečkamo jezero. V Dolenjem Jezeru je urejen muzej Jezerski hram z maketo Cerkniškega jezera. Tehnični opis: Iz Planine nad Vrhniko se odpravimo po široki makedamski poti, vozimo naravnost vse asfaltne ceste in križišča katerega prečkamo. V naslednjem križišču zavijemo levo proti Zaplani. Sledi spust, v nasldnjem križišču zavijemo levo proti Strmici in Logatcu ter vozimo dalje (kažipot Strmica, Logatec). Pot nadaljujemo naravnost in se držimo zgornje poti, ki nas pripelje do križišča na vrhniškem klancu. Zavijemo desno, začnemo se vzpenjati proti Logatcu. Peljemo se skozi Logatec, na prvem rondoju izberemo tretji izvoz, na drugem pa prvega (kažipot Rakek, Laze, Unec). Peljemo naravnost po lokalni asfaltirani cesti in sledimo kažipotom za Unec, kjer bo naše izhodišče. Iz Unca gremo južno v smeri Rakovega Škocjana. Kažipot za Rakov Škocjan nas z asflatne ceste usmeri levo. Po makadamski
cesti nadaljujemo do križišča in naravnost do Velikega naravnega mostu ter naprej do Tkalce jame. Tu nadaljujemo naravnost mimo desnega odcepa. Mimo naslednjega desnega odcepa prispemo do izvira Prunkovec ter do križišča, kjer nas kažipot k Malemu naravnemu mestu usmeri desno, oznaka ob cesti pa 100 m zatem levo v gozd do globeli. Po ogledu se vrnemo do ceste in zavijemo levo do naslednjega križišča, kjer gremo desno. V križišču zavijemo levo, v naslednjem pa desno. Kažipot za Dolenje Jezero nas usmeri levo, enako tudi v naslednjem križišču. V naslednjem križišču peljemo naravnost, 100 m zatem pa levo. Nato kolesarimo ponovno naravnost, v naslednjem križišču pa nas kažipot za Otok usmeri levo. V vasi otok gremo mimo levega odcepa in v križišču naravnost preko jezera do asfalta in v Dolenjem jezeru zavijemo levo. 100 m zatem je makedam. V Dolenji vasi zavijemo za mostom čez Cerkniščico desno, 150 m zatem pa levo do Podskarjnika, kjer gremo v križišču desno do glavne ceste. Usmerimo se levo do Rakeka, kjer zavijemo levo do oizhodišča na Uncu. Do Planine nad Vrhniko se vrača mo po isti poti.
Črni Vrh nad Polhovim Gradcem Kraji na poti: Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Horjul, Zaklanec, Dolenja vas Polhov Gradec, Zalog, Črni Vrh, Brezje, Petačov grabn, Polhov Gradec, Zaklanec, Horjul, Planina nad Vrhniko Dolžina ture v km in min: 59 km, 3,5h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 1868 m vzponov, 610m višinske razlike Težavnost: zahtevno Tip terena: asfalt, makedam, gozdna pot
Tip poti: asfaltna lokalna cesta. makedamska pot, kolovoz Priporočljiv tip kolesa: treking ali gorsko kolo Zanimivosti ob poti: cerkev sv. Marjete v Horjulu, Polhograjska graščina, cerkev sv. Lenarta v Črnem Vrhu Tehnični opis: Iz Planine nad Vrhniko kolesarimo po makedamu proti Ulovki. Na prvem križišču zavijemo desno in se spustimo po makedamski ovinkasti cesti do Ulovke, spust nadaljujemo po asfalstni cesti vse do Stare Vrhnike. Vozimo vse do križišča z lokalno cesto Vrhnika- Horjul, kjer zavijemo levo proti Horjulu. V Ligojni nas čaka krajši vzpon, sledimo glavni cesti vse do Horjula, kjer zavijemo desno proti Dobrovi. V Zaklancu na drugem križišču zavijemo levo proti Polhovem Gradcu, kjer se začnemo ponovno vzepnjati in nato spuščati v Dolenjo Vas pri Polhovem Gradcu. Tam prečkamo lesen most in zavijemo levo, proti centru Polhovega Gradca. Pot vodi iz Polhovega Gradca mimo gostilne Polhograjski dom po lepi široki asfaltni poti v Zalog in na koncu doline desno navzgor. Širok asfalten vzpon je vse do Črnega Vrha. Nadaljujemo 3 km naprej po ravnini do desnega makadamskega odcepa za vas Selo. Kolesarimo nad vasjo. Držimo se najbolj desne poti, a ne skrenemo navzdol v Selo. Srečamo se s slabim ravninskim kolovozom v dolžini 500 m, nato pa strmo navzdol v zaselek Brezje. Krožni povratek v Polhov Gradec je krajši, zato jo mahnemo kar do kmetije Marolt navzdol po kolovozu, ki kmalu spremeni svoj značaj in postane makadam. Smo v vse položnejšem Petačovem grebenu. Zapeljemo na glavno asflatirano cesto levo mimo gostišča Polhograjski dom v Polhov Gradec. Od tam do izhodišča peljemo po isti poti kot na začetku ture.
Podpeško jezero Kraji na poti: Stara Vrhnika, Vrhnika, Log pri Brezovici, Notranje Gorice, Podpeč, Jezero Dolžina ture v km in min: 24 km, 1,5 h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 202 m vzponov, 624 m spustov, 432 višinske razlike Težavnost: nezahtevno, zahtevnejši le vzpon na Planino nad Vrhniko Tip terena: asfalt, makedam Tip poti: makedam, asfaltna regionalna cesta, asflatna lokalna cesta Priporočljiv tip kolesa: treking kolo Zanimivosti ob poti: Podpeško jezero Tehnični opis: Iz Planine nad Vrhniko kolesarimo po makedamu proti Ulovki. Na prvem križišču zavijemo desno in se spustimo po makedamski ovinkasti cesti do Ulovke, spust nadaljujemo po asfalstni cesti vse do Stare Vrhnike. Vozimo vse do križišča z lokalno cesto Vrhnika- Horjul, kjer zavijemo desno proti Vrhniki. Na Vrhniki pri podjetju Fortrade (za drugo halo) zavijemo levo, mimo naslednjega križišča v oster desni ovinek, nato v naslednjem križišču zavijemo levo in se priključimo regionalni cesti Ljubljana – Vrhnika. Po kolesarki poti vozimo naravnost vse do Loga pri Brezovici, kjer zavijemo dnesno na nadvoz proti Notranjim Goricam in še pred koncem nadvoza zavijemo levo, kjer čez 500 m zavijemo ostro desno – sledimo prednosti cesti. Peljemo skozi vas Plešivica do Notranjih Goric mimo več odcepov, a ostajamo na glavni cesti. Peljemo mimo cerkve in na križišču pri kapelici zavijemo desno ter se tako priključimo na lokalno cesto proti Podpeči. V Podpeči na krožnem križišču izberemo tretji izvoz (kažipot Ig, Jezero), pelejmo mimo bencinske črpalke, sledimo glavni cesti in pred avtobusno postajo (obračališče za avtobuse, lesena postaja), nasproti gasilskega doma zavijemo desno. Peljemo naravnost in prispemo do naravnega jezera. Nazaj se lahko vračamo po isti poti ali pa na krožnem križišču v Podpeči izberemo drugi izvoz. Vozimo naravnost po glavni cesti in sledimo kažipotom za Borovnico, nato za Vrhniko.
Bistra, Borovnica in soteska Pekel Kraji na poti: Stara Vrhnika, Vrhnika, Verd, Bistra, Borovnica, Pristava Dolžina ture v km in min: 23 km, 1 h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 264 m vzponov, 633 m spustov, 426 m višinske razlike Težavnost: nezahtevno Tip terena: makedam, asfalt Tip poti: makedamska pot, asflatna lokalna cesta Priporočljiv tip kolesa: treking kolo Zanimivosti ob poti: Tehnični muzej Slovenije v Bistri, ostanki zidanega mostu južne železnice, soteska Pekel Opis: Iz Planine nad Vrhniko kolesarimo po makedamu proti Ulovki. Na prvem križišču zavijemo desno in se spustimo po makedamski ovinkasti cesti do Ulovke, spust nadaljujemo po asfalstni cesti vse do Stare Vrhnike. Vozimo vse do križišča z lokalno cesto Vrhnika- Horjul, kjer zavijemo desno proti Vrhniki. Peljemo mimo industrijske cone naravnost po prednosti cesti do semaforiziranega križišča. Prečkamo križišče, vozimo mimo več odcepov in sledimo prednosti cesti v oster lev ovinek. Pot nas pripelje v Bistro, kjer stoji grad Bistra. Danes je tam Tehnični muzej Slovenije, nekoč pa je bil tu kartuzijanski samostan. Po razpustitivi samostana v drugi polovici 18.st. je čez pol stoletja samostan postal graščina. Iz Bistre se odpeljemo po južnih obronkih Barja do Borovnce. Borovnica je znana po ostankih zidanega mostu , ki je skrajšal pot južni železnici, vse dokler ga niso l.1945 podrla zavezniška letala. Danes so tri speljani precej bolj naokoli. Oglejte si spomeniško zavarovani steber dvonivojskega obokanega mostu, na katerem gnezdijo ptice, v središču naselja, pri ulici, ki pelje do železniške postaje. Nato sledimo kažipotu iz Borovnice naprej po cesti do vasi Ohonica in Pristava do doma v Peklu. Če želite videti slapove Slovenije v malem, lahko to stori najlažje prav z obiskom Pekla pri Borovnici. Dostop je primerno označen in ustrezni opremljen s stopnicami, jekelnimim vrvmi nad prepadi in lesenimi brvmi. Vračamo se po isti poti ali čez Podpeč, kateri izlet smo že opisali.
Ljubljansko barje – Barjanka (trasa maratona Franja) Kraji na poti: Ljubljana, Brezovica, Plešivica, Bevke, Drenov Grič, Sinja Gorica, Vrhnika, Verd, Borovnica, Pako, Podpeč, Jezero, Tomišelj, Črna vas, Ig, Ljubljana Dolžina ture v km in min: 83 km , 5,5 h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 534 m vzpona, 52 m višinske Težavnost: nezahtevno Tip terena: asfalt, makedam Tip poti: makedamske poti, asflatne lokalne ceste, asflatne regionaln cesete Priporočljiv tip kolesa: treking Zanimivosti ob poti: ostanki mostu južne železnice, Bistra, Tehniški muzej Slovenije, naravno jezero v vasi Jezero, Plečnikova cerkev v Črni vasi, najstarejše kolišče na Igu Opis: Opisana kolesarska tura je enaka trasi po Ljubljanskem barju v sklopu maratona Franja. Pot lahko pričnete ali končate kjer koli želite in se od tam usmerite v smer, ki ste si jo začrtali. Pričetek je v Ljubljani na Kongresnem trgu, od koder se nadaljuje proti Aškerčev ulici in naprej po Tržaški cesti do Brezovice. Na semaforiziranem križišču pred Mercatorjem se zavije levo na Podpeško cesto. Pred železniškim prehodom se zavije desno na Pot na Plešivico, kjer vas čaka 1. makadamski odsek. Nadaljuje se do Podplešivice, potem po Barjanski cesti do Bevk. V Bevkah se zavije desno proti Drenovem Griču.Pred avtocesto se zavije levo na 2. makadamski odsek in ob avtocesti nadaljuje do Sinje Gorice. Na krožišču v Sinji Gorici se zapelje na Pot na Tojnice. Pri Ljubljanici se zavije desno na 3. makadamski odsek pod mostom in naprej vse do glavne ceste Ljubljana – Vrhnika. Tam se zavije levo in nadaljuje do glavnega semaforja v centru Vrhnike, kjer se zavije levo na Sternenovo cesto. V Verdu se zavije levo proti Bistri. Nadaljuje se proti Borovnici po Ljubljanski cesti. Po prečkanju mostu čez Borovniščico se zavije desno na ulico Bratov Debevc. Na koncu ulice Bratov Debevec se zavije levo v hrib in za tem prvo levo na 4. makadamski odsek, staro železniško traso. Po tej trasi se nadaljuje vse do naselja Pako, kjer se kmalu za Paškim mostom spusti levo in naprej pod železniško progo desno na glavno cesto. Po glavni cesti se nadaljuje do Podpeči, kjer se na krožišču zavije desno proti Jezeru. Pri gasilskem domu in avtobusni postaji v naselju Jezero se zavije z glavne ceste desno proti Jezeru pri Podpeči. Od jezera se nadaljuje po 5. makadamskem odseku okoli celotne ravnice in nazaj do avtobusne postaje Jezero, kjer se zavije levo na glavno cesto proti Igu. Na križišču v Tomišlju se nadaljuje naprej do mostu čez reko Iško, pred katerim se zavije levo na 6. makadamski odsek in nadaljuje do glavne ceste v Črni vasi. Pred Okrepčevalnico Kolišče se zavije na glavno cesto desno proti Rudniku. Z glavne ceste se zavije desno na Brglezov štradon in se nadaljuje do konca, kjer se zavije desno na 7. makadamski odsek. Nadaljuje se do Pizzerije Mars v Brestu, potem proti Iški Loki do Iga. Od tam se nadaljuje po cesti na Zabrv, kjer se zavije levo proti Škofljici na Škofeljsko cesto. Po prečkanju mostu čez Kremenico se zavije levo na zadnji najdaljši 8. makadamski odsek proti spomeniškemu območju UNESCO kolišč. Na križišču z informativno tablo o koliščih, se nadaljuje desno do Babnogoriške ceste, kjer se zavije levo proti Šinkovemu štradonu. Na koncu Šinkovega štradona se zavije levo na Hauptmanco in nadaljuje do Ižanske ceste. Na Ižanski cesti se zavije desno in nadaljuje do Karlovškega mostu, kjer se zavije na Hradeckega cesto. Nadaljuje se desno po Litijski cesti, do križišča s Kajuhovo ulica, kjer se zavije levo. Nadaljuje se vse do Šmartinske ceste, kjer se zavije desno in nadaljuje do BTC-ja, kjer je predviden cilj.
Star Maln in Lintveren Kraji na poti: Zaplana, Vrhnika Dolžina ture v km in min: 7,6 km, 1h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 176 m vzponov, 478 m spustov, 357 m višinske razlike Težavnost: srednje zahtevno ( bolj zahtevno če se vračete po isti poti Tip terena: asfalt, maedkam Tip poti: asfaltna lokalna pot, makedam, kolovz Priporočljiv tip kolesa: treking ali gorsko kolo Zanimivosti ob poti: zajezitev potoka, primereno za kopanje – že v Starem Malnu Opis: Gre za zajezeno rečico, kopališče in gostišče. Malo višje je naravna znamenitost, vodni kraški izvir Lintveren, katerega posebnost je v tem, da voda iz njegove jame ne izvira in teče enakomerno, ampak se zaradi posebne oblike nabira in nabira, dokler po doseženi mejni točki ne plane navzven v količini. Ko se ta ''splakovalnik'' sprazni, pa spet nekaj ur miru. Princip delovanja je isti kot ga poznajo vinarji pri pretakanju pijače iz sodov. Janez V. Valvasor pa je v Slavi vojvodine Kranjske zapisal, da bruhalnik bruha zmajeve mladiče, vrjetno pa je šlo le za človeške ribice. Dostop ni preveč enostaven, 20 mn po pešpoti od gostišča Star Maln. Tehnični opis: Iz Planine nad Vrhniko se odpravimo po široki makedamski poti, vozimo naravnost vse asfaltne ceste in križišča katerega prečkamo. V naslednjem križišču zavijemo levo proti Zaplani. Sledi manjši spust in v križišču zavijemo levo proti Strmici in Logatcu ter vozimo dalje (kažipot Strmica, Logatec). Po nekaj km vožnje se na manjšem križišču pri leseni avtobusni postaji zavijemo levo, po klancu navzdol. Asfal kmalu preide v makedam. Spustimo se v sotesko potoka Bela. Ko se cesta že zravna in na levi razširi v manjše parkirišče, zavijemo levo v Star Maln (kažipot Star Maln). Sledi še manjši kratek vzpon in prdemo do zajezitve potoka in gostišča. Pot do Lintverna nadaljujemo peš. Vračamo se lahko po isti poti ali pa nadaljujemo naravnsot po soteski do štirne, tam sledimo makedamski tankovski cesti, ki nas pripelje na Staro Vrhniko mimo vojašnice. Zavijemo desno na asfaltno lolano cesto in nato levo, kjer se priključimo loklani cesti Vrhnika Horjul. V drugem križišlu zavijemo zopet levo (kažipot Ulovka, razgledni stolp) in se začnemo vzpenjati proti Planini nad Vrhniko. Ovinkasta cesta nas vodi do odcep (kažipot Razgledni stolp, Lovska koča), kjer zavijemo levo in pot nadaljuejo po makedamu vse do vrha. Na Vrhu klanca zavijemo še enkrt levo, čaka nas še zadnji vzpon pred kočo.
Iški Vintgar Kraji na poti: Stara Vrhnika, Vrhnika, Sinja Gorica, Drenov Grič, Log pri Brezovici, Notranje Gorice, Podpeč, Jezero, Tomišelj, Brest, Iška vas, Iški vintgar Dolžina ture v km in min: 38 km, 2,5h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 275 m vzponov, 628 m spustov, 432 m višinske razlike Težavnost: nezahtevno Tip terena: makedam, asfalt Tip poti: makedamska pot, asflatna lokalna cesta, asfaltna regionalna cesta Priporočljiv tip kolesa: treking kolo Zanimivosti ob poti: naravno jezero, Iški vintgar, Opis: Iški vingar je klasično zbirališče ljubljanskih srajc. Soteska sicer ni tako zanimiva in urejena kot je Blejski vintgar, a ne dopustite, da bi se obisk zaključil nekaj korakov dlje od gostilne. Nad sotesko se dviga tudi za kolesarje primerna makadamska pot na Krim (700 m vzpona), ki se prične v vasi Iška. Tu je tudi ''down hillovska'' pista Krvavice, poimenovana po pratizanski bolnišnici. Proga se z omenjene ceste spusti v sotesko Iške, a je s svojimi skoki in nakloni primerna le za prave ''bike''. Tehnični opis: Iz Planine nad Vrhniko kolesarimo po makedamu proti Ulovki. Na prvem križišču zavijemo desno in se spustimo po makedamski ovinkasti cesti do Ulovke, spust nadaljujemo po asfalstni cesti vse do Stare Vrhnike. Vozimo vse do križišča z lokalno cesto Vrhnika- Horjul, kjer zavijemo desno proti Vrhniki. Na Vrhniki pri podjetju Fortrade (za drugo halo) zavijemo levo, mimo naslednjega križišča v oster desni ovinek, nato v naslednjem križišču zavijemo levo in se priključimo regionalni cesti Ljubljana – Vrhnika. Po kolesarki poti vozimo naravnost vse do Loga pri Brezovici, kjer zavijemo dnesno na nadvoz proti Notrjanjim Goricam in še pred koncem nadvoza zavijemo levo, kjer čez 500 m zavijemo ostro desno – sledimo prednosti cesti. Peljemo skozi vas Plešivica do Notranjih Goric mimo več odcepov, a ostajamo na glavni cesti. Peljemo mimo cerkve in na križišču pri kapelici zavijemo desno ter se tako priključimo na lokalno cesto proti Podpeči. V Podpeči na krožnem križišču izberemo tretji izvoz (kažipot Ig, Jezero), pelejmo mimo bencinske črpalke. Sledimo glavni cesti, skozi vasi Jezero, Podkraj, Tomišelk, Brest. Na koncu vasi Brest zavijemo desno (kažipot Iška vas) in nato v vasi Staje drugo levo. Držimo se prednostne ceste, ki nas pripelje v Iško vas in Iško, kjer se odpre vintar reke Iške. Ob poti so tudi kažipoti, ki nas usmerjajo na pravo pot.
Hrušica in Predjamski grad Kraji na poti: Zaplana, Logatec, Laze, Planina, Studeno, Bukovje, Predjama, Kalce, Logatec, Planina nad Vrhniko Dolžina ture v km in min: 65 km, 4h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 1159 m , 445 m višinske razlike Težavnost: srednje zahtevna Tip terena: asfalt, makedam Tip poti: maedamska pot, asfaltna regionalana cesta, asflatna lokana cesta Priporočljiv tip kolesa: treking kolo Zanimivosti ob poti: Ravbarjev stolp, Planinska jama, Predjamski grad, Stara pošta – muzej na Hrušici Opis: Ravbarjev stolp je edini ohranjeni in obnovljeni del nekdanjega Malega gradu, na katerega spominja le še stolp in vodnjak na dvorišču ter mogočna stebra nekdanjih glavnih vrat. Na njih še vedno ponosno sedita dva kamnita jelena. Grad se prvič omenja v 14. stol. Ob cesti tik stolpa je jamarski kiosk in parkirišče za obiskovalce Planinske jame, v katero nas vsaki dve uri popeljejo vodniki. Pot vodi od parkirišča navzdol do Unice, kjer je v nekdanji žaga mala HE, do prepadne stene z vhodom v jamo, ki je dolga kar 9 km, za obiskovalce seveda precej manj. V njej se združita Pivka ina Rak iz Rakovega Škocjana; bogata je tudi z živalstvom. Predjamski grad, predrzno pozidan v votlini previsne stene, je edini predstavnik jamskih gradov na Slovenskem. Svoje temeljne potezeje izoblikoval že v 12 in 13. stol., zadnji pečat pa mu je s pozidavo imenitnega vhodneg, t.i. Kobenzlovega stolpa pustila renesansa. V našo zavest se je globoko vtisnila legenda o znamenitem roparskem vitezu Erazmu, ki ga je prav tu doletetla tragična smrt. Ogled gradu in njegove neposredne okolice je za še tako razvajenega odraslega ali otroka nepozabno doživetje, kar navsezadnje potrjuje dejstvo, da je Predjamski grad že vrsto let najbolje obiskanih turističnih točk v Sloveniji. Tehnični opis: Iz Planine nad Vrhniko se odpravimo po široki makedamski poti, vozimo naravnost vse asfaltne ceste in križišča katerega prečkamo. V naslednjem križišču zavijemo levo proti Zaplani. Sledi spust, v nasldnjem križišču zavijemo levo proti Strmici in Logatcu ter vozimo dalje (kažipot Strmica, Logatec). Pot nadaljujemo naravnost in se držimo zgornje poti, ki nas pripelje do križišča na vrhniškem klancu. Zavijemo desno, začnemo se vzpenjati proti Logatcu. V Logatcu se odpravimo naravnost na jug proti Planini. Cesta, ki spremlja avtocesto, ni preveč prometna, a ker nima kolesarske steze, kolesarimo previdno. V Lazah zavijemo desni na manj prometno cesto, ki seka večkrat poplavjeno Planinsko polje. Priključi se na staro cesto Logatec-Postojna- za svetilnik sta nam cerkvi sv. Križa n sv. Marjete. Prvo naelje je Planina z znamenitim Ravbarjevim stolpom, do katerega se spusti urejena pot. Na koncu Planine, ko se že vzpenjamo, zavijemo desno proti vasici Studeno, ki jo oznanja cerkev sv. Jakoba. Po razgibani cesti nadaljujemo v Belsko (odep desno) in Bukovje, od tod pa sledimo kažipotu za Podkraj, če se seveda ne ustavimo v edinstvenem Predjamskem gradu, do katerega je iz vasi le 3 km rahlega spusta. Za nadaljevenaje proti Hrušici se rahlo vzpenjamo iz Bukovja proti Podkraju, poem pa po 8 km zavijemo desno proti Hrušici, ki ima svoje historično ozadje. Vrnitev v Logatec je povsem enostavna – spustimo se navzdol v Kalce in po glavni cesti, ki jo večji del spremlja kolesarska steza, nazaj do središča Logatca in proti Planini nad Vrhniko.
Rovte – Gorenja vas Kraji na poti: Rovte, Petrač, Sv. Trije kralji, Smrečje, Žirovski vrh,Javorč, Gorenja vas Dolžina ture v km in min: 30 km 2h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 769 m vzponov, 1061 m spustov Težavnost: težavno Tip terena: makedam, asfat Tip poti: makedamske poti, asflatna lokalna cesta Priporočljiv tip kolesa: treking ali gorsko Zanimivosti ob poti: cerkev sv. Treh Kraljev, cerkev Marijinega vnebovzetja v Smrečju, ostanki Rupnikove linije Opis: Logaški kolesarski transverzali (LKT) sledimo do njene najsevernejše točke, razgledne vzpetine s cerkvijo sv. Treh krajlev, potem pa v smrečju preidemo na razvejano mrežo Loških kolesarskih poti (LKP), točneje na Žiovski krog (ŽK), ki nas popelje čez Žirovski vrh vse do Gorenje vasi. Etapa je prejcej razgibana, spustu z Rovt v dolino Sovre sledi prece jstrm vzpon do cerkve sv. Treh krajljev, na to dolg spust v Smrečje in potem nekoliko bolj lagodno kolesarjenje navzgor na sleme Žirovskega vrha. Glede na ta opis bi se morda komu zdelo, da je trasa prek Žirovskega vrha skozi skozi številna križišča zelo zapletena, a je v resnici cesta, po kateri kolesarimo, ves čas speljana pod vršnim slemenom. Ker smo tako pikrajšani za pogled proti žirovskemu koncu, si kdaj pa kdaj lahko privoščimo kratek skok na greben, od koder se nam ponujajo čudviti razgledi. Če smo na nekaterih etapah lahko pionirsko prodirali skozi neznane terene, smo se zdaj znašli v krajh, kjer je ž etežko najti pot, ki ni obdelana, najsi bo za kolesarki promet ali pešačenje. Tako bomo na številnih razpotjih lahko izbirali med oznakami Logaške kolesrske transeverzale, Loške kolesarke poti in Žirovskega kroga, če jih bomo sploh našli v goščvai kažipotov Loške planinske poti, Rupnikove linije, lokalnih markiranih poti, slovenske planinske pot, evropske peš poti E7 ter loklanh krajevnih tabel in kažipotov turističnih kmetij.
Gorenja vas – Petrovo Brdo Kraji na poti: Gorenja Vas, Hotavlje, Suša, Pisanc, Črni Kal, Blegoš, Črni Vrh, Davča, Majdelc Podhočar Petrovo Brdo Dolžina ture v km in min: 33 km, 3 h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 1380 m vzponov, 976 m spustov Težavnost: zelo zahtevno Tip terena: makedam, asfalt, kolovoz Tip poti: makedamske poti, asfaltne loklane ceste, kolovozne poti, prenos kolesa prek podora Priporočljiv tip kolesa: gorsko kolo Zanimivosti ob poti: bunkerji - ostanki Rupnikove linije Opis: Pot naprej prosti severu nam je zdaj zaustavilo Škofljeloško hribovje. Možnosti, kako čezn je kar nekaj, nobena pa ni pra vpoložna. Izbral sem si kolesarjenje skozi Hotavlje, sušo in naravnost na Črni kal – razpotje pod Blegošem. Od tu bi bilo mogoče zastaviti proti Petrovem Brdu vseskozi po Loški kolesarski poti številka 8, a sem jo mahnil še na Blegoš (od koče do vrha peš) in prek Črnega vrha do Davče. Tu sem se priključil Loški kolesarski osmici, ki me je v svojem zadnjem delu navdušila. Speljana je mojstrsko, po nekoliko zapuščenem kolovozu, kjer se nenadoma znajdeš na nepričakovano razglednem pomoli, v naslednjem hipu pa že tovoriš kolo čez neprevozen zemeljski podor in nato spet kolesarip po razmajanem kolovzu do ''vdora'' na zasebno posest. Na dvorišču turistične kemtije Podhočar otrpnep ob pogledu na šarplaninca, pasme, ki je znan po neprizanesljivem čuvanju domače hiše. Izkaže se, da je kuža prav prijazen, in komaj sem da prepričal, da ni z mano oddrvel v dolino. Lokacija kmetije je izjemna in tu je mogoče prenočiti. Opozoriti velja na odsek Koče na Blegošu naprej, ki zahteva nekaj tehničnga znanja. Zahtevnejši kolesarji lahko etapo podaljšajo in naskočijo še Porezen. Čaka jih vozišče, ki premore nekaj krutih strmin.
Žirovski vrh Kraji na poti: Žiri, Selo, Kladje, Žirovski Vrh Sv. Antona, Žirovski Vrh Sv. Urbana, Zgornje Smrečje, Račeva, Žiri Dolžina ture v km in min: 30km, 2h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: skupej vzponov in spustov 834 m, 480 m višinske razlike Težavnost: srednje zahtevna Tip terena: makadam, asfalt Tip poti: makedamske poti, asflatna loklana cesta Priporočljiv tip kolesa: treking kolo Zanimivosti ob poti: Račevsko jezero, Maharski slapovi, Rupnikova linija, muzej v Starih Žieh Tehnični opis: Turo bomo opisali z izhodiščem v Žireh, izpred tovarne čevljev Alpina. V kolikor je vaše izhodišče Planina nad Vrhnko se spustitet do Smrečja in omenjeno krožno turo pričnite tam. S križiča pri bencinskem servisu odpeljemo desno proti Škofji Loki. Skozi Selo se odpeljemo do Fužin, kjer pri hiši št. 10 zavijemo desno strmo navzgor na makedamsko esto. Po 600 m se desno odcepi asfaltna cesta, mi pa gremo levo, tako kot tudi pri domačiji 300 m višje. Še više sta dva ostra leva ovinka, kejr nas ne smeta premotiti odepa v levo. Na razpotju nad samotnima kmetijama se povzpnemo čez sedlce in po 200 m desno navzgor. Priključimo se na cesto iz Gorenje vasi in gremo po njej desno navzgor. 400 m više nas tabla na razpotju usmeri levo proti Javorču. Levo oz naravnost gremo tudi na naslednjem razpotju 500 m naprej. Za Javorčem se desno čez sleme, na katerem je vse polno utrdb, odcepi stranska cesta, mi pa nadaljujemo naprej po severni strani slemena. Pri samotni kmetiji Bukovec gre desno cesta proti Žirem, mi pa gremo naravnost. Na razpotju v gozdu zavijemo desno na stransko cesto do travnatega sedla, kjer zavijemo levo na kolovoz po slemenu do Golega Vrha in naprej po položnem hrbtu, kjer se kolovoz priključi na cesto, po kateri zavijemo levo mimo samotne kmetije Trček nazaj na severno stran. Pod Trčkom se vrnemo na ''vojaško'' cesto in gremo po njej desno. Na križišč zavijemo po kolovzu desno navzgor čez travnato sedlo mimo znamenja do 400 m oddaljene domačije Arkar, pod katero se priključimo na asfaltno cesto in po njej desno. Pred Smrečjem se priključimo na cesto iz Vrhnike in gremo po njej desno do razpotja pod cerkvijo, kjer nad kažipot usmeri desno proti Žirem.00 m pod odepom je ob cesti jezerce. Cesta ob Račevi nas pripelje na izhodiščno točko v Žireh, do muzeja v Starih Žireh je po cesti mimo cerkeve le še 800 m.
Vrh Svetih Treh kraljev Kraji na poti: Planina nad Vrhniko, Ulovka, Zaplana, Rovte, Vrh Sv. treh kraljev, Smrečje, Podlipa, Planina nad Vrhniko Dolžina ture v km in min: 30 km, 2h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 960 m vzponov in spustov, 531 m bišinske razlike Težavnost: srednje zahtevno Tip terena: makadam, asfalt Tip poti: makedamske poti, asflatna lokalna cesta Priporočljiv tip kolesa: treking kolo Zanimivosti ob poti: razgledni Vrh Sv. Treh kraljev, če se spustimo do Vrhnike: Cankarjeva spimniska hiša, Kašča na Verdu, izviri Ljubljanice, cerkev sv Miklavža na Kurenu Tehnični opis: : Iz Planine nad Vrhniko kolesarimo po makedamu proti Ulovki. Na prvem križišču zavijemo desno in se spustimo po makedamski ovinkasti cesti do Ulovke, kjer ob priključku na asfaltno cesto zavijemo levo proti nekdanjem smučišču Ulovka. Mimo smučišča dosežemo križišče v Miznem dolu, kjer gremo naravnost v smeri rovt. Po 300 m je na koncu naselja razpotje, kjer na skažipot usmeri desn na makadamsko cesto proti Rovtam. Po končanem glavnem vzponu je na Gradišču razpotje, kjer zavijemo desno. V Rovtah pridemo na asflat in se s križišča za cerkvijo spustimo desno, kjer po 100 m ponovno zavijemo desno, po 300 m pa levo. Pred mostom čez Sovro se levo odcepi makedamska cesta, nas pa kažipot usmerja desno čez most proti Vrhu sv. Treh krajlev. Na Hlevnem vrhu zavijemo levo na makadamesko cesto v smeri Hleviš. Pri prvi skupini hiš v Hlevišah (pri kozolcu) zavijemo desno navzgor na markirani kolovz. Na razpotju za samotno hišo zavijemo desno navzgor. Mimo kmetije prečimo travnato pobočje proti cerkvi na vrhu. Od cerkeve sv. Treh kraljev se spustimo po makadamski cesti mimo planinskega doma, kjer pridemo na asfalt. Priključimo se na cesto Vrhnika – Žiri. Lhko gremo naprej 400 m navzdol do Račevskega jezera, nato pa nazaj v smeri Vrhnike. Pod cerkvijo v Smrečju najprej zavijemo levo, po 200 m pa desno, obakrat v smeri Vrhnike. V Podlipi je konec spusta, nadaljujejomo vožnjo po dnu doline, vse do odcepa za razgledni stolp, ko zavijem odesno in se začnemo vzpenjati.
Polhograjska Klobasa Kraji na poti: Polhov Gradec, Dvor, Koreno nad Horjulom, Samotrica, Šentjošt, Butajnova, Planina nad Horjulom, Lučine, Pasja ravan, Črni Vrh, Praproče, Polhov Gradec Dolžina ture v km in min: 46 km, 3 h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 1175 m vzponov in spustov, 680 m višinske razlike Težavnost: zahtevno Tip terena: asflat, makedam, Tip poti: asfaltna loklana cesta ,makadamske poti, kolovzne poti Priporočljiv tip kolesa: treking ali gorsko kolo Zanimivosti ob poti: cerkev sv. Petra v Dvoru, cerkev na Korenu nad Horjulom, cerkev na Planini nad Horjulom, Pasja ravan, Cerkev na Črnem vrhu, Polhograjski grad, Marijina cerkev v Polhovem Gradcu, križev pot na Kalvariji, Oštelarjeva hiša v Polhovem Gradcu Tehnični opis: Iz Planine nad Vrhniko kolesarimo po makedamu proti Ulovki. Na prvem križišču zavijemo desno in se spustimo po makedamski ovinkasti cesti do Ulovke, spust nadaljujemo po asfalstni cesti vse do Stare Vrhnike. Vozimo vse do križišča z lokalno cesto Vrhnika- Horjul, kjer zavijemo levo proti Horjulu. V Ligojni nas čaka krajši vzpon, sledimo glavni cesti vse do Horjula, kjer zavijemo desno proti Dobrovi. V Zaklancu na drugem križišču zavijemo levo proti Polhovem Gradcu, kjer se začnemo ponovno vzepnjati in nato spuščati v Dolenjo Vas pri Polhovem Gradcu. Tam prečkamo lesen most in zavijemo levo, proti centru Polhovega Gradca. Polhov Gradec je naše izhodišče. Od gradu v Polhovem Gradcu se najprej spustimo do križišča pri avtobusni postaji, kjer zavijmo levo čez most v smeri Ljubljane. Z odcepa ceste za Horjul lahko najprej odkolesrimo naprej do 400 m oddaljene cerkve v Dvoru, se vrnemo in začnemo vzpenjati proti Horjulu. Zmeren vzpon po stranki dolini nas privede na sedlo, kjer pri skupini hiš zavijemo ostro desno. Ko se strma cesta na vrhu uravna, na razpotju zavijem odesno po novi cesti. Vzpnemo se do cerkeve na Koreni, od nje pa se vrnemo do asflatne ceste pri hišaš pod cerkvijo in gremo po njej desno navzdol. Po krajšem spustu pridemo na razpotje, kjer gre navzdol cesta v Horjul, mi pa se začnemo vzpenjati desno proti Samotorici. Po vzponu do Samotorice se začne spust. Skozi Zanožje se strmo spustimo do ceste, ki vodi iz Horjula v Gorenjo Vas in gremo po njej desno navzdol. Kratek spust nas privede na kriišče v dolini, kjer zavijemo navzgor v nasprotni breg proti Butajnovi. Po priključku ceste z leve nas asflat popelje navzgor v vas. Na Butajnovi nas kažipot popelje v levo proti Planini. Na razpotju pod cerkvijo na Planini zavijemo desno na vzhodno stran slemena. Skozi zaselek Zameja, se spustimo do samotne hiše v dolinici, kjer po 200 m zavijemo levo navzgor. Vzpon mimo samotnih kmetij nas pripelje na razpotje pri Lomovcu, kjer gremo naravnost navzgor. Pod samotno kmetijo prečimo travnato pobočje Sivke (mimo kmetije je možen vzpon na vrh) in se vzpnemo na sleme. Še pred tem se nam priključi cesta od spodaj. Na slemenu zavijemo desno. Mimo hiše na slemenuse vzpnemo do ceste, ki povezuje Polhov Gradec s Poljansko dolino. Po njej zavijemo desno navzgor. Pri križišču in spomeniku je odcep do 300 m oddaljenega Omejca, najvišje kmetije v tem hribovju. Nadaljujemo levo proti vrhu. S Pasje ravni se spustimo nazaj na cesto pod vrhom in zavijemo levo. Na razpotju na slemenu pridemo na asflatno cesto in nadaljujemo po njej. Spustimo se do Črnega Vrha, kjer je na izpostavljeni legi cerkev sv. Lenarta. Nadaljujemo s spustom. V dolini Božne pridemo sprva na asfaltno cesto, kasneje na makedamsko cesto. Od sotočja Male in Velike Božene je ponvno asfaltna cesta. Pri gradu na začetku Polhovega Gradca zaokrožimo potovanje po Polhograjskem hribovju. Izlet lahko zaključimo z ogledom krajevnih znamenitosti.
K1 Kraji na poti: Vrhnika, Krošljev grič, Smrečje, Ligojna, Vrhnika Dolžina ture v km in min: 40 km, 2,5 h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 435 m višinske razlike Težavnost: zahtevno Tip terena: makedam, asfalt Tip poti:makedamska pot, asfaltna lokalna cesta Priporočljiv tip kolesa: treking kolo Zanimivosti ob poti: Canakrjeva spominska hiša, Cerkev Marijinega vnebovzetja v Smrečju Izpred TIC Vrhnika se usmerite proti Ljubljani in na semaforiziranem križišču zavijte levo, takoj zatem pa pri cerkvi desno proti Horjulu. V neposredni bližini je Cankarjeva spominska hiša. Držite se glavne ceste, dokler na vrhu Velike Ligojne ne zavijete levo proti Žažarju, nato pa še enkrat levo proti Kajndolu. Lahko se spustite proti Podlipi in Vrhniki, lahko pa kolesarjenje nadaljujete v klanec proti Smrečju, kjer je edino gostišče ob poti, pa tudi izjemno lep razgled. Pod tamkajšnjo cerkvijo Marijinega vnebovzetja zavijte levo navzdol na makadam. Kmalu prikolesarite do kapelice in križišča. Nadaljujte naravnost in se po nekaj kilometrih priključite na široko makadamsko cesto Vrhnika–Rovte. Vozite naravnost proti Miznemu dolu. V zaselku Mizni dol lahko na križišču zavijete desno in se priključite kolesarski poti K2, lahko pa nekaj metrov naprej zavijete levo, kjer vas čaka zahteven spust preko Trčkovega griča do Podlipske doline. Če se mu želite izogniti, peljite naravnost mimo Ulovke in Kurena do Vrhnike.
K2 Kraji na poti: Vrhnika, Planina nad Vrhniko, Log (Zaplana), Star Maln, Vrhnika Dolžina ture v km in min: 22 km, 2h Skupek vzponov in višinskih razlik v m: 442 m višinske razlike Težavnost: zahtevno Tip terena: makedam, asfalt Tip poti:makedamska pot, asfaltna lokalna cesta Priporočljiv tip kolesa: treking kolo Zanimivosti ob poti: Cankarjeva spominska hiša, cerkev sv. Miklavža na Kurenu, razgledni stolp na Planini nad Vrhniko, Star maln, Lintveren
Opis:Izpred TIC Vrhnika se usmerimo proti Ljubljani in na semaforiziranem križišču zavijemo levo, pri cerkvi pa desno proti Horjulu. V neposredni bližini je Cankarjeva spominska hiša. Držimo se glavne ceste, dokler po približno poldrugem kilometru ne pridemo do odcepa za Ulovko. Cesta je sicer asfaltirana, a strma, zato predlagamo prvi postanek pri izletniški kmetiji na Kurenu, kjer je tudi cerkev sv. Miklavža z bogato zgodovino. Spočiti jo mahnemo naprej do križišča pod nekdanjim smučiščem Ulovka. Zavijemo levo v makadamski klanec do razglednega stolpa na Planini in zavetišča vrhniškega planinskega društva. Pot nadaljujemo naprej po makadamu, dokler se pri hiši nekdanjega predsednika Drnovška ne priključimo na asfaltno cesto in nadaljujemo levo po glavni cesti proti Jerinovem griču do Gostišča Mesec. Od tod se podamo navzdol proti Strmici, kjer na križišču zavijemo levo proti Staremu malnu. Sledi kratek in strm spust. Pričakajo nas mlinsko kolo, kopališče, okrepčevalnica in prostor za piknik. Dvajset minut hoje stran je bruhajoči izvir Lintvern. Preostane nam še nekaj kilometrov prijetnega kolesarjenja do Vrhnike.
GPS koordinate + QR kode!! LITERATURA in VIRI Vehar, S. (1996). Kolesarski izleti po Sloveniji. Cirus design k.d., Ljubljana. Vehar, S. (2003). DruĹžinski kolesarski vodnik. Mladinska knjiga, Ljubljana. Kranjc, P. (2005). S kolesom po ljubljanski okolici. Sidarta, Ljubljana. Maher, I. (2013). Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji. Sidarta, Ljubljana. Sever, U. (2009). Prekolesarimo Slovenijo. Mladinska knjiga, Ljubljana.