O RE
C
DOMOVINSKA IN DRŽAVLJANSKA KULTURA IN ETIKA Učbenik za 8. razred osnovne šole
VZ
Uredila: Eva Klemenčič
Ljubljana, 2018
1
Kazalo 1. Demokracija od blizu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Demokracija v šoli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Demokracija v večjih skupnostih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Občina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Občina je oblika lokalne samouprave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Demokracija v občini je posredna in neposredna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Občinski svet se dogovarja in odloča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Razdelitev občin na manjše skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Oblast in politične stranke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
C
Oblast v Republiki Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Predsednik ali predsednica republike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Tri veje oblasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Kako izvolimo poslance Državnega zbora RS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
O RE
Kako se volivci odločijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Kaj je zakon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Kako nastane nov zakon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Kako izvolijo vlado. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Koalicija in opozicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Naloge vlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Kako deluje sodna oblast. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Varovanje pravic v državi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Na referendumu državljani odločajo neposredno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Aktivno državljanstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Demonstracije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Poenostavljen prikaz delovanja države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
VZ
Oblast mora delovati javno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Mediji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Vprašanja za preverjanje znanja in razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
2. Finance, delo in gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Gospodarska skupnost državljanov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Ekonomske in socialne pravice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Pravica do dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Lastnina in delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Podjetja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Ustanovitev podjetja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Kdo vse ima korist od uspešnega podjetja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Delniške družbe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Nasprotni interesi in želje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Pogajanja v podjetju in stavke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
2
Kapitalistično gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Slabe strani sodobnega kapitalizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Finančni načrt države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Dolžniška kriza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Vprašanja za preverjanje znanja in razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
3. Slovenija, Evropska unija, svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
C
Slovenija v Evropski uniji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Evropski parlament. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Ali ima Evropska unija vlado?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Evropski predpisi in vsakdanje življenje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Ima Evropska unija svoje sodišče? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
O RE
Skupni valuta – evro . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Slovenija je aktivna članica Organizacije združenih narodov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Slovenija je članica Organizacije severnoatlantskega sporazuma. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Slovenija in članstvo v drugih mednarodnih organizacijah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Vprašanja za preverjanje znanja in razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
4. Svetovna skupnost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Kaj je globalizacija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Globalizacija v kulturi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Informacije v dobi globalizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Nevarnosti interneta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57
VZ
Globalizacija v gospodarstvu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57
Dolga pot kavbojk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Svetovna trgovina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Negativne posledice gospodarske globalizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60
Nadzor nad svetovnimi surovinami. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Revščina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
Težave človeštva – lakota, nalezljive bolezni in jedrska oborožitev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63
Je mogoča drugačna globalizacija?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Kaj pomeni izraz »globalna vas«. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 Trajnostni razvoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Topla greda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Brezbrižnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Rast svetovnega prebivalstva. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Velika vprašanja, ki zahtevajo premislek − gensko spremenjeni organizmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Okoljska etika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Vprašanja za preverjanje znanja in razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 3
C
O RE
1.
Demokracija od blizu
VZ
Z demokracijo se lahko začnemo seznanjati v manjših ali večjih skupnostih. Razmeroma majhne skupnosti so lokalne skupnosti. Ozemlje Republike Slovenije je razdeljeno na manjše lokalne skupnosti, ki jih imenujemo občine. Občani v občini samostojno in demokratično urejajo svoje življenje. Demokratično tudi izvolijo predstavnike občine – občinski svet in župana. Občine so politične skupnosti. V njih tekmujejo za oblast politične stranke. To so organizirane skupine ljudi s podobnimi političnimi prepričanji in načrti. Stranke tekmujejo za oblast tudi v republiki. Njihovi kandidati kandidirajo na volitvah za državni zbor. Glavna naloga tega zbora je, da sprejema zakone, voli in nadzoruje delo vlade. Državni zbor je zakonodajna veja oblasti, vlada pa je izvršilna veja oblasti. Tretjo vejo oblasti – sodno oblast – imajo sodišča. Državljani o najpomembnejših zadevah sami odločajo na referendumih. Pomembno je, da so državljani aktivni – da spremljajo, kaj se dogaja v državi, javno izražajo svoja mnenja.
5
1.
Demokracija v šoli
V sedmem razredu ste že spoznali bistvo demokracije. Še enkrat jo ponazarjamo na primeru odločanja v oddelčni skupnosti: Učenci oddelka odločajo, v kateri zgodovinski kraj bodo odšli na ekskurzijo. Razredničarka je predlagala dva kraja. Odločanje bo demokratično: Ko v oddelčni skupnosti o nečem odločite, se morate vprašati: Smo do odločitve prišli demokratično?
• če bo najprej lahko vsakdo izrazil svoje mnenje, v kateri kraj naj gredo na ekskurzijo, • če bo vsak učenec imel pravico glasovati, • če bo sprejeta možnost, za katero bo glasovalo več učencev.
C
Oddelčna skupnost je majhna skupnost. Vsi lahko povejo svoje mnenje in na sestankih vsi glasujejo. Tako skupno odločanje imenujemo neposredna demokracija. Projektna naloga:
O RE
Skupina učencev se poveže s predsednikom oddelčne skupnosti. Z njim naredi intervju o pripravah na naslednji sestanek oddelčne skupnosti: o vprašanjih, ki bodo obravnavana, o težavah pri vodenju sestankov itd. Pozneje se ista skupina udeleži sestanka oddelčne skupnosti. Izdela poročilo, v katero vnese svoja opažanja o demokratičnem vodenju in odločanju na sestanku. S poročilom seznani vse učence. Po pogovoru v pisni obliki uredijo svoja spoznanja o delovanju šolske skupnosti.
Beseda demokracija izhaja iz grških besed demos, ki pomeni ljudstvo, in kratein, ki pomeni vladati. Na risbi so Atene v času antične Grčije, kjer se je začela demokracija.
VZ
V skupinah ugotovite, kako se med odločanjem, ki poteka v oddelčni skupnosti, učite demokracije. Predstavite svoj odgovor.
2. Demokracija v večjih skupnostih
Vsak mesec, vsak teden in celo vsak dan je treba v skupnosti državljanov Republike Slovenije demokratično sprejeti množico odločitev. Dva milijona državljanov ne more vedno neposredno sodelovati pri odločanju. Kljub temu smo svojo državo uredili tako, da odločanje o skupnih zadevah poteka demokratično. V nadaljevanju bomo to predstavili.
Skupnost slovenskih državljanov sestavljata dva milijona posameznikov. Vsi se seveda med seboj ne poznajo, so si različni in imajo različne interese.
6
V sedmem razredu ste izvedeli, kako pridobimo slovensko državljanstvo. Skupaj obnovite vse, kar še veste o tem, in to zapišite. Na spletu poiščite podatek o številu prebivalcev ter državljanov, ki živijo v Republiki Sloveniji. Zakaj števili nista enaki?
volivci
6. Občinski svet se dogovarja in odloča
V zvezek napiši ime in priimek župana občine, v kateri prebivaš. Pomagaj si s spletom.
Ali bi lahko v občini o vseh zadevah odločali vsi občani? Utemeljite svoj odgovor.
C
župan
občinski svet
V občini volivci volijo člane občinskega sveta in župana neposredno. Izvoljeni nato delujejo v imenu vseh občanov – sprejemajo odločitve za vse. Odločajo o stvareh, ki zadevajo vse občane. To je oblika posredne demokracije.
O RE
Kako deluje občinski svet? Oglejmo si primer. V neki občini sta dve šoli v slabem stanju. Na šoli A je treba popraviti streho, na šoli B pa je treba zamenjati vsa okna.
Občina ima v tem letu dovolj denarja samo za popravilo na eni od obeh šol. Župan predlaga, da bi denar porabili za zamenjavo oken na šoli B. Opozarja, da zaradi oken, ki slabo tesnijo, šola porabi preveč denarja za ogrevanje. Skupina svetnikov pa predlaga, da bi denar porabili za obnovo strehe na šoli A. Opozarjajo, da bo zaradi strehe, ki pušča, voda ob prvem hudem nalivu pritekla v učilnice in poškodovala opremo.
VZ
Župan vodi sejo občinskega sveta, nima pa pravice glasovati. Občinski svetniki razpravljajo o pomembni stvari. Po razpravi svetniki glasujejo. Denimo, da je vseh svetnikov 17 in da jih 10 glasuje za obnovo strehe na šoli A. Sklep je sprejet z večino glasov (10 od 17). Zdaj bo moral župan izvršiti ta sklep – on je namreč izvršilna oblast v občini. To pomeni, da bo moral organizirati izbor podjetja, ki bo streho obnovilo hitro, kakovostno in po ugodni ceni. Občinski svet bo nadzoroval županovo delo. To pomeni, da bodo svetniki preverjali, ali bo župan res ravnal tako, kot so se dogovorili.
Vsak, ki glasuje, ima en »glas«. Kaj ta beseda pomeni?
BESEDNJAK Referendum – glasovanje polnoletnih državljanov ali občanov, ali so ZA ali PROTI neki zadevi.
Župan in občinski svet razpravljata o težki izbiri – katero šolo je treba najprej popraviti. Najprej bodo popravili tisto šolo, za katero bo glasovala večina občinskih svetnikov.
Igra vlog Izhodišče za igro vlog je besedilo, ki je v tem poglavju. Navedeno je, kaj je treba popraviti v dveh šolah. Dva učenca prevzameta vlogi ravnateljev prve in druge šole. Pet učencev prevzame vlogo občinskih svetnikov. Vsak od »ravnateljev« skuša prepričati »svetnike«, da je treba najprej popraviti njegovo šolo. Svetniki na koncu glasujejo za tistega ravnatelja, ki jih je s svojimi utemeljitvami bolj prepričal. Eden od učencev je župan in vodi razpravo. Na koncu vsi učenci ocenijo, ali je bilo odločanje demokratično.
9
9. Oblast v Republiki Sloveniji Slovenija je demokratična država. To pomeni, da ima v njej oblast ljudstvo. Oblast volijo vsi polnoletni državljani. Neposredno volivci izvolijo predsednika republike in člane Državnega zbora Republike Slovenije (DZ RS). Rečemo, da volimo na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah. Zakaj splošnih? Zato ker lahko volijo vsi, ki imajo v državi volilno pravico. Poleg tega imajo državljani polnoletni pravico, da kandidirajo na volitvah. Seveda jih mora nekdo predlagati, sami pa se morajo s kandidaturo strinjati.
O RE
Če drugi lahko vidijo, za koga glasujemo, volitve niso tajne.
Slovenski volivci izvolijo osebe, ki postanejo njihovi politični predstavniki in določeno število let vladajo v njihovem imenu. Na primer člani državnega zbora, ki so izvoljeni za dobo štirih let, izvolijo vlado RS in sodnike. Takim volitvam pa rečemo posredne volitve, ker so jih izvolili že izvoljeni predstavniki. Oglej si sliko spodaj.
C
K VA NO A J JC RE AN ND KR A Z 1. NE JA 2.
sodniki
državni zbor
vlada
predsednik republike
VZ
Neposredne volitve
volivci
Vlade RS in sodnikov ne izvolijo volivci, ampak že izvoljeni poslanci Državnega zbora RS.
Kdo lahko voli in kdo kandidira na volitvah v državni zbor? Za kako dolgo so ti predstavniki izvoljeni? Ali so lahko večkrat izvoljene iste osebe?
12
V Ljubljani na Trgu republike je bila 26. junija 1991 slavnostno razglašena neodvisnost Republike Slovenije. Dan pred tem je bilo v Ustavo RS zapisano, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije. V njej je večina ustanov državne oblasti.
zakonodajna veja
11. Tri veje oblasti izvršna veja
sodna veja
V Sloveniji imamo tri veje oblasti: • zakonodajno – državni zbor in državni svet, • izvršilno – vlado, • sodno – sodišča.
parlament
državni zbor
C
V Sloveniji pravila (zakone) za skupnost državljanov Slovenije določajo izvoljeni poslanci državnega zbora. Za naš državni zbor, ki sprejema zakone, uporabljamo tudi besedo parlament. Vendar je parlament (glej sliko levo) skupni izraz za oba skupaj, državni zbor in državni svet. Državni svet spremlja delo državnega zbora in ga opozarja na napake.
O RE
Pogosto govorimo o treh vejah oblasti. Državni zbor RS je zakonodajna veja. Vlada, ki izvršuje, kar je sklenil državni zbor, je izvršilna veja oblasti. Sodišča pa so sodna veja oblasti.
Če bi o vseh stvareh v naši državi odločala samo ena politična ustanova, bi imela veliko moč in oblast. Nihče oblasti ne bi mogel nadzirati. Zato imamo različne veje oblasti. Vsaka veja oblasti ima svoje naloge, ki jih opravlja samostojno. Veje oblasti pa med seboj sodelujejo in se nadzirajo. Na primer državni zbor sprejema zakone, po katerih morajo soditi sodniki, ne sme pa sodnik razsoditi v posameznem primeru tako, kot mu naroči poslanec.
državni svet
Poslanci državnega zbora izvolijo vlado, ki izvršuje tisto, kar sklenejo poslanci. Če vlada slabo vodi državo, jo poslanci državnega zbora lahko razrešijo in izvolijo drugo vlado. Poslanci izvolijo tudi sodnike. Sodniki na sodiščih sodijo tistim, ki niso ravnali tako, kot piše v zakonih in drugih predpisih. Če državljani niso zadovoljni z delom državnega zbora, bodo na naslednjih volitvah izvolili druge poslance. Zakaj je dobro, da se oblast deli na zakonodajno, izvršilno in sodno? V pogovoru oblikujte skupno razlago.
VZ
Beseda »veja« v besedni zvezi »veje oblasti« je prispodoba. Zakaj so za različne vrste oblasti izbrali prav to prispodobo?
ZAKONODAJNA VEJA OBLASTI
14
IZVRŠILNA VEJA OBLASTI
SODNA VEJA OBLASTI
Stavba Državnega zbora RS
Stavba Vlade RS
Stavba sodišča v Ljubljani
Poslanci, vodi jih predsednik Državnega zbora RS.
Ministri, vodi jih predsednik Vlade Republike Slovenije.
Sodniki, vodi jih predsednik Vrhovnega sodišča RS.
15. Kako nastane nov zakon Nov zakon lahko predlaga vlada, vsak poslanec, državni svet ali vsaj 5000 volivcev. Zakon velja, če ga sprejme državni zbor. Mnoge zakone vsakih nekaj let dopolnijo ali spremenijo. To prikazujemo s primerom zakona, ki je nekoč določal, da so učenci obiskovali osnovno šolo samo osem let; prvi razred so začeli obiskovati s sedmim letom. Potem pa so v državnem zboru sprejeli zakon, ki določa, da učenci začnejo obiskovati osnovno šolo s šestim letom in se v njej šolajo devet let.
C
Na risbi prikazujemo, kako nastane nov zakon: od točke, ko ga ljudje predlagajo, do točke, ko začne veljati.
Zakon so pomembna pravila. Zato jih morajo člani državnega zbora skrbno pretehtati, preden jih sprejmejo. Zakon je sprejet, če zanj glasuje večina prisotnih poslancev na seji. Državni svetniki (državni svet) lahko odločijo, da sprejeti zakon ni dober. Tako bodo morali člani državnega zbora ponovno odločati o zakonu. Ko zakon v državnem zboru sprejmejo, zakon razglasi (podpiše) predsednik republike. Sprejeti zakon se objavi v Uradnem listu RS. Praviloma začne veljati petnajsti dan po objavi.
O RE
ZAKON ZAČNE VELJATI
PODPIŠE GA PREDSEDNIK REPUBLIKE – ZAKON OBJAVIJO
PONOVNO NA GLASOVANJE V DRŽAVNI ZBOR
DRŽAVNI SVET
VZ
GLASOVANJE O ZAKONU
OBRAVNAVA ZAKONA V DRŽAVNEM ZBORU
PREDLOG ZAKONA
predlagatelj
POSLANEC
ali
VLADA
5000 ali VOLIVCEV
ali
DRŽAVNI SVET
Legenda Nujni koraki za sprejem zakona V oddelčni skupnosti se pogovorite, zakaj je treba zakone dopolnjevati in/ali jih spreminjati.
18
Možni koraki za sprejem zakona.
Poenostavljen prikaz postopka sprejema zakona v Dražvnem zboru RS
POZOR Razlikovati moramo med predsednikom RS in predsednikom Vlade RS.
18. Naloge vlade Bistvena naloga vlade je, da predlaga in izvršuje zakone (ki jih sprejme državni zbor). Na primer:
• Predsednika republike izvolijo državljani na neposrednih volitvah. Je predvsem predstavnik celotne države in je izvoljen za obdobje 5 let.
• predlaga in izvaja zakone, ki omogočajo delovanje podjetij;
• Predsednika vlade predlaga predsednik republike in ga izvoli državni zbor. Po izvolitvi predsednik vlade predlaga ministre, ki jih prav tako izvoli državni zbor. Predsednik vlade in ministri so izvoljeni za 4 leta.
• skrbi za varovanje okolja in
• organizira pomoč za brezposelne; • odloča, kako bodo delovale šole, bolnišnice, gledališča, muzeji, vojska in policija; • še za marsikaj drugega.
O RE
C
Da bi vlada svoje delo lahko opravila, je razdeljena na dele, ki jih imenujemo ministrstva. Ta urejajo gospodarstvo, izobraževanje, znanost, šport, kulturo, zdravstvo, obrambo, promet itd. Vsako ministrstvo vodi po en član vlade – minister. Vlado torej sestavljajo predsednik, ki vodi njeno delo, in ministri, ki vodijo ministrstva. Delo vlade in ministrstev je javno. To pomeni, da smo državljani Slovenije obveščeni o njihovem delu. S čim se ministrstva ukvarjajo, lahko razberemo iz njihovih imen: z izobraževanjem, zdravstvom, prometom, kmetijstvom, obrambo itd. Imeni dveh ministrstev sta morda bolj zapleteni: • Ministrstvo za notranje zadeve skrbi za varnost državljanov, varnost na cesti ipd. Pomemben del tega ministrstva je policija.
VZ
Kadar koli lahko pride do večjih naravnih ali drugih nesreč: poplav, potresov, plazov, hudih nesreč v prometu, nesreč, ki jih povzročijo kemične ali radioaktivne snovi itd. V takih primerih pomagajo prebivalcem enote za zaščito in reševanje, ki jih sestavljajo:
• Ministrstvo za zunanje zadeve razvija odnose Slovenije z drugimi državami; skrbi za slovenske manjšine v sosednjih državah in za Slovence po svetu; nudi napotke državljanom pred potovanjem v tujino in po potrebi pomoč v tujini itd.
• prostovoljne enote (gasilci, gorski reševalci, jamarski reševalci, podvodni reševalci, kinologi …), • poklicne enote (gasilci, reševalci nujne medicinske pomoči ...) in • specializirane enote Civilne zaščite.
To so dobro organizirane, izurjene in opremljene skupine državljanov, ki so v stalni pripravljenosti. Rešujejo ljudi in premoženje. Ob nesrečah lahko z njimi sodelujejo tudi vojaki in policisti.
20
Ministrstvo za kulturo med drugim skrbi za rabo slovenskega jezika, varstvo kulturne dediščine, sofinancira snemanje filmov, omogoča delovanje galerij, muzejev itd. Na fotografiji je staro naselje Štanjel na Krasu. Naselje še vedno obnavljajo tudi z denarno pomočjo Ministrstva za kulturo RS. To je primer varstva kulturne dediščine.
Za katere ustanove skrbi Ministrstvo za kulturo RS? Za katere ustanove pa skrbi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS? Za vsako od teh ministrstev napiši vsaj dve ustanovi.
25. Oblast mora delovati javno Politiki morajo delovati javno. To pomeni, da svojih odločitev in svojega ravnanja ne smejo skrivati pred državljani. Državljani imajo pravico vedeti, kaj delata politika in oblast. Kako lahko to izvemo?
C
O političnih dogodkih poročajo novinarji v medijih. Poročati pa morajo nepristransko. To pomeni, da morajo ljudem sporočiti, kaj o političnih dogodkih menijo različne skupine politikov in različne stranke. Kadar novinarji poročajo o razpravi poslancev v državnem zboru, morajo povedati/ napisati, kaj so v njej izrekli poslanci koalicijskih in opozicijskih strank. Novinar je lahko kritičen do politikov. Vendar ne sme kritizirati neke skupine politikov ali stranke samo zato, ker se sam ne strinja z njo. Kritičen pa je lahko, če pozna dejstva in predstavi slabo ali škodljivo ravnanje politikov.
O RE
Največ informacij o delovanju politikov, državnih ustanov, znanosti, zdravstva itd. nam dajejo mediji. Pri svojem delu morajo novinarji posebej paziti, kako poročajo o otrocih in mladostnikih, osebah s posebnimi potrebami, tistih, ki preživljajo nesrečo ali družinsko tragedijo ipd.
Vsakdo ima pravico priti na sejo državnega zbora in poslušati razpravo poslancev. Te razprave si je mogoče ogledati, na primer, na tretjem programu Televizije Slovenija. Na spletni strani državnega zbora si lahko preberemo zapise vseh sestankov.
Od novinarja včasih pričakujemo, da izrazi tudi svoja stališča. Take prispevke imenujemo komentarji. Seveda mora biti iz besed razvidno, da so to novinarjeva osebna stališča. Ne sme pa podcenjevati ali žaliti posameznikov ali skupin, ki zastopajo ideje in stališča, drugačne od njegovih. Tudi mediji nadzorujejo delo oblasti. Državljane seznanjajo s tem, kaj dela oblast. Prav tako jih seznanjajo s tem, kako opozicija kritizira delo oblasti. Mediji tudi odkrivajo nepravilnosti v politiki in gospodarstvu.
VZ
O medijih včasih rečemo, da so »četrta veja oblasti«. V resnici seveda niso oblast. Zakaj menite, da jim tako rečemo?
26. Mediji Medije, ki poročajo za občinstvo v vsej naši državi, imenujemo nacionalni mediji. Taka medija sta na primer javna televizija in javni radio – RTV Slovenija. Financiramo ju vsi prebivalci Slovenije. Mediji so tudi lokalni. Poročajo predvsem o dogodkih v nekem delu Slovenije in so namenjeni predvsem prebivalcem tistega dela države. Medije (televizija, radio, časopisi, svetovni splet …), ki za svoje delo dobijo finančna sredstva s prodajo oglasov, imenujemo komercialni mediji. Vsi prebivalci Slovenije imajo pravico, da so obveščeni o dogodkih v svoji državi in v tujini. Prebivalci Slovenije se med seboj razlikujejo po svojih političnih in drugih prepričanjih. Pomembno je, da lahko izberejo medij, ki jim ustreza. Zato je prav, da različni mediji zagovarjajo različne politične in druge ideje. Temu rečemo medijska raznovrstnost ali pluralizem.
26
Pluralizem pomeni tudi, da soočimo različna mnenja ob različnih etičnih vprašanjih, kot na primer evtanazija ali splav (umetna prekinitev nosečnosti). Evtanazija je v Sloveniji z zakonom prepovedana, splav pa je praviloma do desetega tedna nosečnosti dovoljen. Ne glede na zakon nekateri ljudje obsojajo, drugi pa zagovarjajo eno in/ali drugo. Evtanazijo na primer lahko zagovarjajo zaradi pravice do osebnih svoboščin in osebne odločitve bolnika; obsojajo pa jo lahko zaradi morebitnih materialnih koristi svojcev. Splav prav tako nekateri zagovarjajo zaradi pravice žensk, da same odločajo o svojem telesu; nekateri pa splav obsojajo zaradi verskih prepričanj.
C
V Sloveniji imamo tudi dostop do medijev, ki poročajo za občinstvo po vsem svetu. Praviloma poročajo o dogajanju na različnih delih sveta. Pomemben vir informacij o političnih in gospodarskih dogodkih je svetovni splet. Na njem najdemo množico informacij v slovenščini, še več pa v tujih jezikih (največ v angleščini).
Mediji pogosto poročajo o državljanskih akcijah, kot so pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, okoljske, humanitarne akcije. Tako prebivalci države ali nekega območja izvejo, kaj se tam dogaja, kdo potrebuje pomoč in kako je mogoče pomagati. Pomoč potem pogosto nudijo nevladne organizacije pa tudi posamezniki ali skupine posameznikov.
O RE
Vsi mediji, domači in tuji, sooblikujejo (vplivajo na) mnenje prebivalcev Slovenije. Rečemo, da oblikujejo javno mnenje.
TRADICIONALNI MEDIJI
tisk (časopisi, revije, plakati)
radio
televizija
Sodobni mediji poskrbijo, da je s pomembnimi dogodki seznanjenih kar največ ljudi. Prebivalce, na primer, opozarjajo, kje se je zgodila nesreča, kako je treba ravnati, objavljajo pozive, da je treba narediti prostor za prihod reševalnega vozila. Na fotografiji gasijo požar v tovarni.
NOVI MEDIJI
VZ
internet ali medmrežje
svetovni splet
družbeni mediji (Facebook, Instagram, Twitter ...)
Nekateri mediji so komercialni mediji. Navedite jih in utemeljite odgovor.
Vrste medijev
BESEDNJAK Pluralizem – raznovrstnost idej, prepričanj in pogledov na razvoj družbe. Evtanazija – namerna medicinska pomoč pri umiranju, ki posameznika odreši neznosnih bolečin in trpljenja.
Premislite in ponovite snov iz 7. razreda o solidarnosti. Naštejte nekaj primerov. Zakaj je pomembno, da smo pripravljeni pomagati drugim?
27
C
O RE
2.
Finance, delo in gospodarstvo
VZ
Ljudje imamo ob temeljnih človekovih pravicah tudi ekonomske pravice. To so na primer pravica do lastnine, pravica do dela in pravica do pravičnega plačila. Ljudje imamo tudi socialne pravice. Ekonomske in socialne pravice so med seboj povezane. O njih boš izvedel/-a več v tem poglavju. Posamezniki ali skupine lahko ustanovijo podjetje, ki je osnovna enota kapitalističnega gospodarstva. Kapitalizem je človeštvu prinesel velik napredek, pa tudi mnoge težave. Slovenija lahko za svoj razvoj izkoristi dobre strani kapitalizma in zmanjša njegove slabe strani. Državljani morajo preko svojih političnih predstavnikov doseči, da bodo podjetja odgovorno ravnala do zaposlenih in narave.
29
3. Pravica do dela Vsakdo ima pravico, da se zaposli in dela za plačilo. V Sloveniji imajo pravico do zaposlitve osebe, ki so stare vsaj 15 let in se ne šolajo.
Mnogim prebivalcem, ki so brezposelni, pomagajo poiskati zaposlitev ustanove, ki jih je za to ustanovila država.
Čeprav ima vsak človek pravico do dela, to ne pomeni, da vsi ljudje dobijo zaposlitev ali da zaposlitve ni mogoče izgubiti. Mnogi so krajši ali daljši čas brezposelni. Pravica do dela ni tako stara kot pravica do zasebne lastnine.
O RE
Ljudje se s plačilom za svoje delo preživljajo. Napiši, kaj vse pomeni preživljanje v tej povedi.
C
Poizvedite, koliko brezposelnih oseb je v naši državi. Pomagajte si s spletno stranjo Statističnega urada RS.
Vsak, kdor dela, ima pravico do odmora med delom, letnega dopusta itd. Risar je to šaljivo ponazoril.
Vsak zaposleni ima pravico do enakega plačila za enako delo.
4. Lastnina in delo
Večina ljudi opravlja delo v podjetjih. V njih zaposleni izdelujejo izdelke ali opravljajo storitve – ustvarjajo dobrine – in jih prodajajo na trgu. Podjetja so lahko zasebna ali javna. Rečemo, da so zasebna ali javna lastnina. Podjetja, ki so v javni lasti, je ustanovila država ali občina. Taka podjetja imenujemo javna podjetja. Zasebna podjetja so last posameznika ali več posameznikov.
Cilj lastnikov podjetja je, da uspešno prodajo svoje izdelke ali storitve in ustvarijo dobiček. Od prodaje podjetje dobi prihodek (dohodek). Od prihodka imajo koristi lastniki in zaposleni. Zaposleni dobijo plače, lastniki pa si lahko razdelijo dobiček. Dobiček je denar, ki ostane od prodaje izdelkov ali storitev (potem ko podjetje pokrije vse stroške, skupaj s plačami, in plača davek občini in državi).
VZ
Delavci v podjetju, ki skrbijo za razsvetljavo ulic v nekem kraju, urejajo tržnice ali skrbijo za javna parkirišča, delajo za vse prebivalce tega kraja. Tudi podjetja, ki skrbijo na primer za čisto vodo v stanovanjih in odvažajo odpadke, skrbijo za prebivalce kraja. Vse te storitve opravljajo javna podjetja. Na fotografiji so delavci javnega podjetja, ki skrbijo za čiste ulice.
V zvezek napiši ime enega podjetja v javni lasti in imena treh podjetij v zasebni lasti, ki so v okolici tvoje šole.
32
Delo in lastnina sta povezana: z delom pridobivamo dohodek, da lahko kupimo in postanemo lastniki stvari. Če nekdo postane lastnik podjetja, lahko ponudi delo drugim ljudem (zaposli druge ljudi). Vsako podjetje opravlja neko dejavnost. Od kupcev za svoje izdelke ali storitve podjetje dobi denar – prodaja podjetju prinaša prihodek. Čeprav veliko dela opravijo različne naprave in računalniki, delo opravljajo tudi ljudje, ki so zaposleni v podjetju. Del prihodka mora podjetje plačati zaposlenim – porabiti ga mora za njihove plače. Če je podjetje uspešno, ima dobiček. O tem, kaj bo storil z dobičkom, odloča lastnik, saj je podjetje njegova lastnina. Lastnik lahko svoje podjetje tudi proda.
Imam odlično poslovno idejo. A kje naj dobim začetni denar? V banki?
6. Ustanovitev podjetja Na začetku ima nekdo (ali nekaj ljudi) poslovno zamisel ali idejo. To je uresničljiva ideja o tem, kaj in kako proizvajati, katere storitve opravljati za ljudi in kako pri tem zaslužiti. Seveda mora posameznik, ki ima poslovno idejo, v podjetje vložiti svoj ali pri banki sposojeni denar. Ta denar imenujemo tudi začetni kapital.
POSLOVNA IDEJA
knjigarna
O RE
Oglejmo si preprost primer ustanovitve podjetja. Peter Kranjc ima poslovno idejo: v središču mesta bi odprl knjigarno. To pa zato, ker je tam veliko šol in uradov, ni pa nobene knjigarne. Najprej naredi poslovni načrt. Odloči se, da bo knjigarno poimenoval Knjiga. Nato podjetje vpiše v register podjetij, ki ga vodi država. Za plačilo začetnih stroškov podjetja potrebuje 100.000 €, da bo najel prostore, kupil opremo za trgovino in prve zaloge knjig. V podjetje vloži svoje prihranke, poleg tega dobi od banke posojilo. Zaposlil bo tudi dve prodajalki in za njuni plači z dajatvami bo letos potreboval 30.000 €. Knjigarna začne delovati. Načrtuje, da bo po nekaj mesecih podjetje s prodajo knjig pridobivalo dovolj prihodka za plačilo stroškov knjigarne. To pomeni, da bo lahko podjetje plačevalo račune, vračalo banki posojilo, zaposlenim izplačevalo plače in naročalo nove knjige. Kranjc bo od prihodka odštel vse stroške in vsoto, ki jo mora vračati banki. Kmalu bo lahko ugotovil, ali njegovo podjetje posluje z dobičkom ali izgubo.
Z vloženim denarjem kupi ali najame prostore, v katerih bo podjetje delovalo, stroje, računalniško in drugo opremo, materiale ipd. Začetni kapital potrebuje tudi za plače, ki jih bodo prejemali zaposleni v prvem obdobju, ko podjetje še ne bo imelo (ustvarjalo) dohodka.
C
Podjetnik za uresničitev svoje poslovne ideje potrebuje denar. Podjetniku lahko denar posodi banka.
POSLOVNI NAČRT – IME PODJETJA
Knjiga
REGISTRACIJA PODJETJA
e-VEM (državni portal)
LASTNA SREDSTVA
osebni denar
BANKA
posojilo
DENARNA SREDSTVA
denar
NAJEM PROSTOROV, OPREME TER STROŠKI
VZ
najemnina, elektrika, ogrevanje, plače, obrok posojila itd.
ZAPOSLITEV DELAVCEV
prodajalki
DOBAVITELJ
NABAVA KNJIG
Založba i2 d.o.o.
nakup 2000 knjig
ZAČETEK DELA
trgovina je odprta za kupce
Če si podjetje ali posameznik izposodi denar v banki, ga mora postopno vračati. Poleg tega mora posameznik banki plačevati obresti. Kaj so obresti?
34
11. Kapitalistično gospodarstvo
O RE
Na trgu velja zakon ponudbe in povpraševanja. Kaj to pomeni? Kaj se dogaja s cenami, če je ponudba nekega izdelka velika, povpraševanje po njem pa majhno? In kaj se dogaja s cenami, če je ponudba majhna, povpraševanje pa veliko?
Kapitalizem je prinesel človeštvu tudi nekaj dobrega. Podjetja, ki tekmujejo za kupce, morajo stalno izboljševati svoje izdelke in storitve ter jih prodajati po čim nižjih cenah. Ljudje lahko kupijo več stvari ali storitev, ki lahko izboljšajo njihovo življenje, jim nudijo več udobja in koristijo njihovemu zdravju. Kapitalistično gospodarstvo prispeva k blaginji ljudi tudi drugače: zasebna podjetja, ki ustvarjajo velik dobiček, plačujejo državi tudi visoke davke, država pa veliko tega denarja porabi za skupne potrebe državljanov (za šolstvo, zdravstvo, kulturo, pomoč revnim ter brezposelnim itd.).
C
Danes nam kapitalistično gospodarstvo omogoča, da kupci izbiramo med množico izdelkov.
Za družbeno in gospodarsko ureditev, ki prevladuje v današnjem svetu, uporabljamo izraz kapitalizem. V tej ureditvi si majhna in velika podjetja, ki so običajno zasebna last, prizadevajo ustvariti za svoje lastnike čim večji dobiček. Podjetja prosto prodajajo svoje blago in storitve na trgu ter tekmujejo, katero bo več prodalo (imelo čim več dobička). Pri tekmovanju za dobiček lastniki pogosto čezmerno izkoriščajo naravne vire in zaposlene delavce. Zato so pogosto plače delavcev vse nižje, dobički lastnikov pa vse večji.
12. Slabe strani sodobnega kapitalizma
V kapitalistični družbi je bogastvo med ljudmi porazdeljeno zelo neenakomerno. Mnogo ljudi sicer ima materialne dobrine, ki zadoščajo za bolj ali manj dostojno življenje, vendar jih je veliko tudi revnih – ne zaslužijo niti toliko, da bi zadovoljili svoje temeljne življenjske potrebe. Malo posameznikov pa ima ogromno premoženje. Pa ne le to, imajo tudi zelo velik vpliv na dogajanje v družbi, na politiko, medije itd. Med državljani obstaja velika neenakost.
VZ
V kapitalizmu so krize in brezposelnost pogoste. Na fotografiji je delavec, ki je izgubil službo in si je uredil stanovanje kar v parku.
Seveda pa je v kapitalistični ureditvi vse podrejeno temu, da bi bil dobiček za lastnike kapitala in podjetij čim večji. Ljudje drug z drugim tekmujejo za poslovni in poklicni uspeh, za denar in materialne dobrine. Mnogi lastniki podjetij dajejo delavcem vedno nižje plače. Pogosto zato, da bi sami imeli čim več dobička in kopičili svoje bogastvo. Če je za podjetja pomemben samo dobiček, se ne ozirajo niti na škodo, ki jo v tekmi za vse več denarja naredijo v naravnem okolju.
V kapitalistični ureditvi pogosto prihaja do gospodarske krize. Zaradi želje po dobičku podjetja včasih vlagajo veliko denarja v nekaj, kar lahko prinese lastnikom velik dobiček, vendar lahko povzroči, da podjetja propadejo. Lastniki podjetij nenehno iščejo poti, po katerih bi zmanjšali stroške podjetja (in s tem povečali dobiček). Zmanjšujejo plače, iščejo kraje in dežele, kjer so ljudje pripravljeni delati več in za nižjo plačo, ter pogosto odpuščajo zaposlene. V obeh primerih (propad podjetja, odpuščanje zaposlenih) se v družbi poveča brezposelnost. Zaposleni pa se stalno bojijo, da bodo izgubili delo in s tem redni dohodek (plačo), s katerim preživljajo sebe in svojo družino.
38
C
O RE
3.
Slovenija, Evropska unija, svet
VZ
Slovenija je neodvisna in samostojna država, hkrati pa je članica Evropske unije (EU). V vsakdanjem življenju se ne ravnamo samo po zakonih svoje države, temveč tudi po številnih predpisih EU. Slovenija je tudi članica veliko mednarodnih organizacij, med drugim je članica vojaške zveze Nato, ki jamči za našo varnost, in Organizacije združenih narodov (OZN). V OZN so vključene države skoraj celega sveta. Njeni glavni cilji so preprečevati oborožene spopade ter se zavzemati za boljše življenje ljudi in njihove pravice.
43
1.
Slovenija v Evropski uniji
Večino odločitev, ki so pomembne za naše skupno življenje, sprejmemo v Sloveniji. Slovenski državljani so leta 2004 glasovali za vstop Republike Slovenije v Evropsko unijo (EU). S tem so soglašali, da bodo o nekaterih naših stvareh odločale skupne ustanove EU. Kljub temu imamo še vedno svojo samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Zastava Evropske unije
Z vstopom Slovenije v EU smo se tudi priključili skupnemu trgu EU. Kaj to pomeni? EU dopušča prost pretok blaga in storitev. To pomeni, da lahko vsak posameznik ali podjetje preprosteje posluje in kupuje v kateri koli državi EU.
C
O RE
Kateri slovenski izraz bi lahko uporabili namesto tuje besede »unija«?
Policijskih in carinskih kontrol na mejah med večino držav EU ni več. Zato za potovanje po EU zadostuje že osebna izkaznica. Vsak državljan EU se lahko zaposli v kateri koli državi EU. Na primer Koprčan se lahko zaposli v Bruslju, na Dunaju ali Rimu enako, kot se lahko zaposli v Ljubljani. To pomeni, da se vsak lahko odloči, kje se bo zaposlil.
VZ
Zemljevid prikazuje Evropo in države članice Evropske unije leta 2017. EU sestavlja 28 držav članic. Državljani Združenega kraljestva so se na referendumu leta 2016 odločili, da izstopijo iz EU. 29. marca 2017 je začel teči predvidoma dveletni rok, v katerem bodo izstopili iz EU. Združeno kraljestvo ima do izstopa iz EU vse pravice in obveznosti kot druge države članice EU.
Kako poteka skupno odločanje v EU? Ali ima tudi EU parlament, vlado in predsednika, tako kot Slovenija?
EU ni zaprta zveza držav. Pripravljena je sprejeti nove evropske države (kandidatke), ki pa morajo biti urejene tako, kot so urejene članice EU. Legenda: Države članice Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Države kandidatke
44
Znak Evropske komisije
4. Ali ima Evropska unija vlado? V EU Evropska komisija deluje podobno kot vlada. Evropska komisija ima (med drugimi) naslednje naloge: • izdeluje predloge evropskih predpisov; o teh potem razpravljajo in glasujejo poslanci v Evropskem parlamentu; • ko poslanci v parlamentu sprejmejo predpise, komisija skrbi za to, da se tudi uresničujejo;
C
• nadzoruje porabo denarja, ki ga države EU plačujejo v »skupno blagajno« (evropski proračun) – skrbi, da se denar koristno uporablja za razvoj držav EU. Na primer za sofinanciranje izgradnje vodovodov, pomoč kmetom, znanstvene raziskave.
O RE
Evropsko komisijo vodi njen predsednik. Vlade držav EU se dogovorijo, kdo bo kandidat za predsednika komisije. Komisija ga predlaga Evropskemu parlamentu. Tam mora za kandidata glasovati večina poslancev Evropskega parlamenta, da je ta za pet let izvoljen.
Kdo je trenutni predsednik Evropske komisije?
Kdo je trenutni komisar iz Slovenije?
Vsaka država EU v Evropsko komisijo predlaga enega člana – komisarja. Poslanci Evropskega parlamenta hkrati glasujejo o vseh kandidatih za komisarje. Če za predlagano komisijo glasuje večina poslancev, je Evropska komisija izvoljena. Predsednik Evropske komisije pa odloči, katere naloge bodo komisarji opravljali. Eden izmed komisarjev skrbi za kmetijstvo, drugi za znanost, tretji za industrijo in podjetja itd.
3. Evropski predpisi in vsakdanje življenje
VZ
Veliko evropskih predpisov nam olajša življenje. Na primer: Evropski parlament je določil, da v državah članicah EU telefoniramo, pošiljamo SMS-sporočila, brskamo po spletu itd. po enaki ceni kot doma. Evropski predpisi urejajo mnoge stvari, ki so pomembne za vsakdanje življenje evropskih državljanov. Tako med drugim določajo: • s katerimi snovmi kmetje ne smejo gnojiti in škropiti polj (ker so škodljive za zdravje); • katere pravice imajo potniki na vlakih in letalih; • kaj mora biti napisano na embalaži živil in hrane, ki jo kupimo v trgovinah; • v katerih primerih se državljan neke države EU lahko zdravi v bolnišnici, ki je v drugi državi EU.
V večini primerov je dobro, da evropski predpisi veljajo za vse države EU. Vzemimo predpise, ki za vse članice določajo, koliko plinov smejo tovarne izpustiti v ozračje. Če bi samo ena država zmanjšala količino teh plinov, ji to ne bi dosti pomagalo. Njeno ozračje bi bilo vseeno onesnaženo zaradi plinov, ki bi jih spuščale v ozračje tovarne v sosednjih državah. Niso pa vsa evropska pravila ugodna za državo Slovenijo in njene državljane.
46
7. Slovenija je aktivna članica Organizacije združenih narodov Organizacija združenih narodov (OZN) povezuje skoraj vse države sveta. Je največja svetovna zveza držav. OZN ima več ciljev, med njimi tudi enakopravnost držav, ne glede na njihovo velikost, in samoodločbo narodov. Slednje pomeni, da se vsak narod lahko oblikuje kot samostojna država, na primer Slovenija ali Kosovo. Slovenija je bila sprejeta v OZN kmalu potem, ko je postala samostojna in neodvisna država.
Zastava OZN. V ozadju je stavba združenih narodov v New Yorku.
O RE
C
OZN je bila ustanovljena kmalu po koncu druge svetovne vojne. Države članice so se obvezale, da sporov ne bodo reševale z orožjem, temveč s pogovori. Če neka članica OZN prekrši to pravilo, lahko druge članice proti njej uvedejo kazenske ukrepe. V skrajnem primeru lahko proti njej uporabijo tudi vojaško silo. Predstavniki več kot 200 držav članic OZN razpravljajo o težavah človeštva na velikih zasedanjih, ki jih imenujemo Generalna skupščina OZN.
VZ
OZN je tudi človekoljubna ustanova. Ljudem pomaga pri velikih naravnih katastrofah, organizira dostavo hrane in zdravil za ljudi, ki so jih prizadele lakota in nalezljive bolezni. Slovenija močno podpira to dejavnost OZN.
OZN ima velik ugled pri reševanju političnih sporov. Ko nekje pride do vojaških spopadov, OZN skuša doseči, da se spopadi prekinejo. Lahko tudi odloči, da bo na ozemlje, kjer so spopadi, poslala mirovne sile. Vojaki zaščitijo civilne prebivalce in skušajo ločiti skupine, ki se vojskujejo. OZN je v mnogih primerih dosegla, da so se spopadi prekinili, vendar pa njeno posredovanje ni vedno uspešno. Risar je na čelado vojaka napisal UN. To je kratica imena OZN v angleškem jeziku – United Nation.
Nekatere šole v Sloveniji imajo krožke OZN. Poizvedite, kaj učenci delajo v teh krožkih (iščete lahko po svetovnem spletu).
OZN ima tudi Varnostni svet. Sestavljajo ga predstavniki 15 držav. Sestanejo se takoj, ko nekje na svetu pride do vojaškega spopada ali hudega nasilja nad prebivalstvom. Sklepi, ki jih sprejme Varnostni svet, veljajo za vse članice OZN.
Unicef (Sklad Združenih narodov za otroke) je ena od organizacij OZN, ki deluje v korist otrok. Na sliki si ljudje ogledujejo lutke iz projekta Posvoji punčko in reši otroka, ki ga je organiziral slovenski del Unicefa. Z denarjem, zbranim s prodajo punčk iz cunj, je organizacija kupila cepiva, s katerimi cepijo otroke v revnih državah.
49
C
O RE
4.
Svetovna skupnost
VZ
Kaj je globalizacija? Razdalje in državne meje danes niso velika ovira za potovanja ljudi, poslovanje podjetij, prenos surovin, izdelkov, storitev, idej in informacij. Globalizacija ima veliko dobrih posledic za človeštvo. Ljudstva in narodi bolj kot v preteklosti sodelujejo med seboj, se sporazumevajo in se drug od drugega učijo. Vendar ima globalizacija tudi slabe strani. V nekaterih deželah delajo množice ljudi za velika svetovna podjetja skoraj kot sužnji. Nekatera velika podjetja lahko na različnih koncih sveta neomejeno izkoriščajo naravna bogastva in uničujejo naravno okolje. Tudi v Sloveniji doživljamo dobre in slabe strani globalizacije. Današnje generacije morajo pri načrtovanju razvoja družbe upoštevati načela trajnostnega razvoja.
53
1.
Popoldne Peter vključi računalnik, ki ga prodaja podjetje iz ZDA, izdelan pa je bil na Kitajskem. Po večerji gleda TV-dnevnik, ki poroča o vojni v Siriji. Napisati mora še spis z naslovom Kaj je globalizacija? Kaj pomeni ta izraz? Poglejmo si primer iz gospodarstva. Velika mednarodna podjetja zapirajo tovarne v Evropi. Nove tovarne postavljajo na Kitajskem, v Indiji, Bangladešu, Vietnamu ... Podjetja imajo prodajalne po vsem svetu. Še hitreje se selijo informacije, moda, glasba, filmi. Vse to dogajanje je globalno.
O RE
Izberite skupino treh učencev. Vsak član skupine za en dan izdela poročilo o tem, s katerimi izdelki tujih proizvajalcev je prišel v stik. V poštev pridejo hrana, oblačila, različni predmeti, kulturni izdelki (filmi, glasba itd.). Vsak član skupine naredi preprosto statistiko: koliko izdelkov izvira iz Slovenije, Evropske unije, koliko iz drugih dežel, z drugih celin. Vsak član skupine predstavi sošolcem in sošolkam poročilo o svoji analizi. Skupaj ocenijo, kako se globalizacija kaže v našem vsakdanjem življenju.
Zamislimo si fanta z imenom Peter. Zjutraj obleče kavbojke, narejene iz bombaža, ki so ga pridelali v Kazahstanu. Sešili so jih v Indiji. Nato si naredi napitek iz kakava, ki je bil pridelan v vzhodni Afriki. Posluša radio, izdelan na Filipinih. Prijatelja pokliče s telefonom, izdelanim v Južni Koreji. Na poti v šolo poje banano, pridelano v Ekvadorju. Prijatelj, ki ima rojstni dan, ga po pouku povabi na kosilo v mehiško restavracijo.
C
Projektna naloga
Kaj je globalizacija
Izraz globalizacija pomeni, da se vse na našem planetu odvija tako, kot da razdalje in državne meje niso ovira za potovanja ljudi, poslovanja podjetij, prenos surovin, izdelkov, storitev, idej, kulture in informacij.
VZ
Puščice na tej risbi nakazujejo, kako potujejo po našem planetu ljudje, poslujejo podjetja, se prenašajo surovine, ideje, informacije, izdelki, storitve ...
Na svetovnem spletu si oglejte prispevek TV Infodrom Kaj je globalizacija?
54
6. Dolga pot kavbojk Hlače iz džinsa, kavbojke, so priljubljeno oblačilo. Preden pridejo v naše omare, v povprečju naredijo 50.000 kilometrov dolgo pot. Kavbojke so narejene iz bombaža, ki raste v toplih deželah, na primer v Kazahstanu. Pot kavbojk se torej začne tam. Nadaljuje se v Turčiji, kjer bombaž predelajo v prejo. V Tajvanu izdelajo iz preje blago. Nato v Tuniziji pobarvajo blago z modro barvo, izdelano na Poljskem. Na Kitajskem sešijejo kavbojke. Iz Kitajske jih pošljejo v Francijo, kjer jih operejo s kamni iz Grčije in jim prišijejo gumbe, ki jih izdelajo v Italiji. Tako izdelane kavbojke pošljejo v trgovine po vsem svetu.
C
O RE
Na zemljevidu sveta si oglej pot izdelave kavbojk.
Pot kavbojk je tako zapletena, ker podjetniki po vsem planetu zaposlijo sodelavce, ki lahko zanje najbolje in najceneje opravijo potrebno delo. Razdalje niso ovira. Kavbojke v velikih količinah – več tisoč hlač skupaj – prevažajo z ladjami, vlaki in tovornjaki.
KAZAHSTAN
Bombarž raste na velikih plantažah. Tam ga obirajo ročno in strojno.
TURČIJA
Bombaž predelajo v prejo.
BOLGARIJA
V Bolgariji naredijo posebno vrsto blaga (denimi), ki je trpežno, mehko in se ne mečka.
TAJVAN
Iz bombaža izdelajo blago.
TUNIZIJA
Bombaž iz Tajvana pobarvajo z barvo, ki so jo izdelali na Poljskem.
ITALIJA
VZ
Izdelajo gumbe in zakovice.
ŠVICA
Izdelajo blago za podlago.
GRČIJA
Pripravijo kamenje za pranje blaga.
KITAJSKA
Kavbojke sešijejo in pri tem uporabijo gumbe iz Italije in blago iz Švice.
POLJSKA
Izdelajo barvo za barvanje blaga.
SLOVENIJA FRANCIJA
Kavbojke iz Kitajske operejo iz Grčije.
Prišijejo etiketo na kateri piše npr. IZDELANO V SLOVENIJI.
Podjetje, ki izdeluje kavbojke, kupuje in pošilja material za njihovo izdelavo med zelo oddaljenimi kraji. Prevozna sredstva – tovornjaki, letala, vlaki in ladje – pa močno onesnažujejo okolje. Vendar vodilnih v podjetjih to ne skrbi. Njihov cilj je čim večji dobiček.
58
15. Topla greda Ogromne količine fosilnih goriv (nafte, premoga) uporabljamo za delovanje toplotnih elektrarn, strojev, za ogrevanje stanovanj, delovanje avtomobilskih motorjev itd. Ob zgorevanju teh goriv med drugim nastaja plin ogljikov dioksid (CO2). Ta plin preprečuje, da bi se toplota, ki nastaja na zemeljski površini, razpršila v vesolje. Temperatura zemeljskega ozračja se zato postopno povečuje. Pojav imenujemo učinek tople grede.
O RE
C
Zaradi zviševanja temperature zemeljskega ozračja se topi led na obeh zemeljskih tečajih. Vpliv tople grede na vreme je zelo neugoden: vedno več je hudih viharjev, v najslabšem primeru se lahko zgodi, da se bodo kraji, ki so sedaj primerni za kmetijstvo, spremenili v puščave, morje pa se bo dvignilo in poplavilo obalna mesta.
toplogredni plini (ogljikov dioksid …)
son
čn
as
vet l
ob
a
Energija, ki se sprosti v vesolje.
rne
VZ
v ki se gija, Ener emljo. na z
a, ki se svetlob Sončnai v vesolje. sprost
Energija, ki se vpije v zemljo.
Ogljikov dioksid v ozračju deluje podobno kot plastika, s katero vrtnarji pozimi pokrijejo grede. Toplota se ne izgublja v vesolju, temveč ostaja v ozračju nad površjem zemlje. Vrtnarska topla greda je nekaj koristnega, planetarna topla greda pa je nevarna. Risba prikazuje, kako nastane zaradi tople grede globalno segrevanje.
Pogovorite se o tem, kje in kako bi lahko v vaši bližnji okolici pridobivali energijo na okolju prijazen način.
67
18. Velika vprašanja, ki zahtevajo premislek − gensko spremenjeni organizmi
C
Na fotografiji je ovca Dolly. Leta 1997 so jo »ustvarili« znanstveniki škotskega inštituta Roslin. Šestletni ovci – Dollyjini materi – so v jajčno celico, ki so ji odstranili jedro, vnesli jedro njene telesne celice. Tako oplojeno jajčece se je potem razmnoževalo in rastlo v ovco. Ko se je Dolly skotila, je bila materin klon – imela je enak genski zapis in zato skoraj enake lastnosti kot njena mama.
O RE
Vsako živo bitje (organizem) na zemlji ima v jedru celice genski zapis (sestavlja ga mnogo genov). Ta zapis določa, kako se bo organizem razvijal in deloval v določenem okolju. Vse to (med drugim) preučujejo bioinženirji. Verjetno si že slišal za gensko spremenjene organizme (GSO). Danes lahko bioinženirji v nek organizem vnesejo določen gen iz drugega organizma, da bi izboljšali želeno lastnost pri prvem organizmu. GSO so lahko mikroorganizmi (bakterije, glivice, virusi), rastline ali živali.
Danes je mogoče s pomočjo znanja in sodobne tehnologije storiti dejanja, ki bi lahko imela nepopravljive posledice za človeštvo. Pri nadaljnjem razvoju tehnologije in znanosti si zato ljudje postavljajo vprašanja: Ali smemo to storiti? Je to dejanje etično? Znanstveniki lahko z nespolnim razmnoževanjem celic (kloniranjem) ustvarijo bitje, ki je popoln posnetek nekega drugega bitja iste vrste. Znanstveniki znajo tudi spremeniti dedna sporočila v genih, ki določajo, kakšne bodo celice, ki bodo šele nastale, in kakšne lastnosti bodo imeli potomci organizmov. V nekaterih primerih je to lahko koristno. Na primer: Za sušne predele Afrike bi morda lahko »izdelali« govedo, ki bi lahko dolgo zadrževalo vodo in bi preživelo tudi dolga obdobja suše – tako kot kamele.
VZ
Kloniranje človeka je prepovedano. Kakšne bi bile posledice, če bi lahko določali lastnosti ljudi, ki se bodo šele rodili? Oglejmo si primer: Nekateri ljudje so po naravi zelo previdni in nezaupljivi, drugi pa se hitro navdušijo za novosti, na primer za novo tehniko ali nov znanstveni izum. Te razlike so koristne. Ljudje, ki se navdušujejo nad novostmi, lahko pospešijo na primer tehnični razvoj. Tisti, ki so previdni, pa zahtevajo jamstvo, da so nove naprave neškodljive za okolje in človeka. Tako pridemo do napredka in varnosti hkrati. Če se »previdneži« ne bi več rojevali, bi bilo to za človeštvo nevarno. Za demokracijo je dobro, če ljudje razmišljajo drugače in se ne podrejajo tistim, ki imajo moč in oblast. Če bi lahko voditelji s posegom v dedno zasnovo ljudi dosegli, da bi se rojevali le zelo podredljivi ljudje, bi namesto demokracije lahko dobili diktaturo. Res pa je tudi, da so lastnosti človeka delno odvisne od okolja pa tudi od naključja.
Zakaj smo v okvirčku pri Dolly napisali, da je imela skoraj, ne pa povsem enakih lastnosti kot njena mama?
70
Gensko tehnologijo je mogoče uporabljati na različnih organizmih. Danes jo uporabljajo v farmaciji in medicini (zdravila, gensko zdravljenje itd.) in pri pridelavi kmetijskih rastlin (izboljšanje odpornosti proti škodljivcem, prehranske vrednosti, za več pridelka itd.). To tehnologijo uporabljajo tudi za izboljševanje kakovosti hrane in privlačnejši videz hrane.