4.1.10. Varstvo kulturne dediščine

način skupaj razvijajo. Upravljanje območja se izvaja v skladu z usmeritvami geoparka in na način, da prispeva k izpolnjevanju osnovnih nalog geoparka:

• zaščita in ohranjanje geološke in druge naravne dediščine; • izobraževanje in interpretacija naravne in kulturne dediščine; • sodelovanje z lokalnimi turističnimi ponudniki in lokalno skupnostjo.

V skladu z Odlokom o razglasitvi krajinskega parka Zgornja Idrijca se pri upravljanju in razvoju območja upoštevajo sledeče prepovedi in omejitve:

• nabiranja rastlin ali njihovih delov v komercialne namene; • lovljenja in nabiranja živali, razen ribolova in lovskega gospodarjenja; • prekomernega povzročanja hrupa; • onesnaževanja vseh vrst; • šotorjenja in kurjenja zunaj za to določenih mest in • vseh drugih dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje.

Pri posameznih varovanih območjih pa veljajo poleg navedenih prepovedi še varstveni režimi, v skladu s katerimi se izvajajo tudi ukrepi za izboljšanje oziroma preprečevanje negativnih vplivov na naravne vrednote.

V času izvajanja načrta upravljanja se vzpostavi spremljanje stanja naravnih vrednot, kar izvaja naravovarstveni nadzornik in zainteresirana društva. Določitev prioritetnih območij spremljanja stanja rastlinskih vrst in habitatov ter letno spremljanje stanja v okviru izvajanja načrta upravljanja se izvede z namenom opredelitve novih ukrepov za varstvo vrst in habitatov ob prenovi načrta.

Pomembno aktivnost upravljavca predstavlja izobraževanje oziroma ozaveščanje, ki prispeva k varstvu narave. Načrtovano naj bo na primer ozaveščanje splošne javnosti v zvezi z domorodnimi ogroženimi vrstami rib in rakov v vodotokih v krajinskem parku. Načrtovano naj bo ozaveščanje in spremljanje morebitnega pojava tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst v krajinskem parku. V največji možni meri je treba določiti in izvesti ukrepe za preprečitev razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v parku.

Raziščejo se možnosti za preprečevanje pobočne erozije golice triasnih ladinijskih plasti z ostanki amonitov v zgornjem delu doline Idrijce.

Več kot polovica anketirancev (70%) meni, da so naravne znamenitosti ključne kvalitete parka, ki bi jih bilo treba ohranjati. Kot najbolj pomembne kvalitete parka, ki bi jih bilo treba ohranjati so izpostavljeni Divje jezero (80%), Dolina Idrijce (68%), Dolina Belce (68%) in Strug (60%). Tudi pomen ohranjanja ostalih naravnih znamenitosti je ocenjen visoko.

4.1.10. Varstvo kulturne dediščine

Pri upravljanju in razvoju parka se upošteva zakonodaja, ki ureja varstvo kulturne dediščine. Pri posegih v prostor se upoštevajo pravni režimi varstva posameznega tipa kulturne dediščine.

Načrt upravljanja Krajinskega parka Zgornja Idrijca str. 94

Za spomenike velja varstveni režim, ki ga določa Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena7:

• varovanje kulturnih, tehniških, umetnostno-arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, • podrejanje vsake rabe varovanih enot dediščine in vseh posegov vanje ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti, • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih delov ter tolikšno dostopnost javnosti, ki ne ogroža varovanja spomenika, • postavljanje trajnih ali začasnih objektov na območju spomenika je dovoljeno samo s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine, • vsi vzdrževalni posegi v spomenike, njihove dele, naprave in stroje so dovoljeni le s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Zagotavlja se spremljanje stanja, upravljanje, obnovo in interpretacijo enot kulturne dediščine. To se lahko zagotavlja tudi z vključevanjem enot kulturne dediščine v priprave projektnih idej, ki se bodo izvajale v parku. Z izobraževanjem, digitalizacijo in promocijo pomena kulturne dediščine na tem območju se prispeva k dvigu zavesti o pomenu kulturne dediščine pri obiskovalcih. Upravljavec krajinskega parka dejavnosti usklajuje z nalogami in dejavnostmi, ki jih izvaja Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg Idrija), ki trenutno upravlja z naslednjimi območji in objekti kulturne dediščine državnega pomena vpisanimi na UNESCO Seznam svetovne dediščine Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija v parku: Belčne, Putrihove in Idrijske klavže8. Te sodijo med najpomembnejše ohranjene objekte Idrijskega Rudnika živega srebra.

Več kot polovica anketirancev (63%) meni, da je kulturna dediščina ključna kvaliteta parka, ki bi jih bilo treba ohranjati. Enote kulturne dediščine, ki jih je po mnenju anketirancev zelo pomembno ohranjati so izpostavljeni Pot ob Rakah (80%), Idrijska Bela – Putrihove klavže (80%), Idrijska Bela – Belčne klavže (80%) ter Vojsko – Idrijske klavže (75%). Tudi pomen ohranjanja ostalih enot kulturne dediščine je ocenjen visoko.

7 http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO997 8 V skladu s Pogodbo o prenosu osnovnih sredstev kulturnih spomenikov državnega pomena Belčne Klavže, EŠD 12, Putrihove Klavže, EŠD 593, in Idrijske Klavže, EŠD 189 v uporabo in upravljanje št. 334016-000022 z dne 23. 11. 2016.

Načrt upravljanja Krajinskega parka Zgornja Idrijca str. 95