marec 2023
verzija 1.2
ureditev prostora ob vaški lipi v Vrbi
naročnik: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica Žirovnica 14 4274 Žirovnica
pripravljavec: Delavnica d.o.o. Tržaška cesta 3a 1360 Vrhnika www.delavica.eu info@delavnica.eu
avtorji: Maj Juvanec, u.d.i.a. Aleša Mrak Kovačič, u.d.i.a. Uroš Jereb, u.d.i.a. Damijan Gašparič, u.d.i.a., MArch.
št. projekta: 010/2023, verzija 1.2
datum: marec 2023
uvod
V jedru vasi Vrba stoji vaška lipa, ki jo obkroža 16 srenjskih kamnov. Pod lipo se je v preteklosti odvijalo javno vaško življenje. Lipa, obdana s kamni, je bila središče mnogih vasi na Slovenskem. Lipa v Vrbi je edina, kjer so se ohranili kamni in velja za simbol »ljudskega prava«. Leta 2011 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. (povzeto po: POT kulturne dediščine, Osnovna šola Žirovnica, Žirovnica, 2013).
Skozi Vrbo, mimo vaške lipe danes poteka Pot kulturne dediščine Žirovnica, tematska pot, ki povezuje pet kulturnozgodovinskih spomenikov v vaseh pod Stolom. V Vrbi stojita tudi Prešernova rojstna hiša ter cerkev Sv. Marka. ki ju obišče tudi več organiziranih skupin. Te se po ogledu pogosto odpravijo tudi do vaške lipe in srenjskih kamnov.
Lipa s srenjskimi kamni je pomembna prostorska in doživljajska entiteta, »genius loci«, in je zato tudi zavarovana kot kulturni spomenik.
Njena lega v prostoru, predvsem pa ureditev njene neposredne okolice pa dandanes iz različnih razlogov žal ni takšna, da bi omogočala kvaliteten rastni prostor drevesu ter hkrati zagotavljala obiskovalcem možnost varnega in prijetnega obiska, doživljanja prostora, razgledov, informiranja ...
Zato je Zavod za turizem in kulturo Žirovnica pristopil k celovitemu urejanju tega prostora, tako z vidika omogočanja zdrave rasti (vsaj ohranjanja) lipe, kot tudi v smislu ureditve prostora okoli nje za obiskovalce.
V tem dokumentu je najprej predstavljeno in analizirano obstoječe stanje, vključno s povzetkom arborističnega mnenja o drevesu. Sledi predlog ureditve, ki bo izboljšala rastne razmere in lipi omogočila dolgoživost ter hkrati dvignila kvaliteto prostora za uporabnike, tako prebivalce vasi kot tudi obiskovalce.
vaška lipa
Žirovnica
Breg
Breznica
Doslovče
Smokuč
Rodine
Vrba
Studenčice
vaška lipa nekoč
vaška lipa v Vrbi na razglednici
vir: Dedi, Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, www.dedi.si, (Jože Burnar, Zbiratelj Dolenjskih razglednic)
Točna starost lipe v Vrbi sicer ni znana, po izročilu pa so jo posadili takrat, ko so dogradili zvonik cerkve sv. Marka, v prvi polovici 17. stol.
Pod lipo se je v preteklosti odvijalo javno vaško življenje. Obdaja jo 16 kamnov, vsaka kmetija je imela svojega. Na tem mestu so se sestajali hišni gospodarji in posestniki ter odločali o skupnih zadevah v vasi. Posestniki srenjskih pravic so razpravljali o gospodarjenju s skupno zemljo, za katero so imeli srenjske pravice v okolici Vrbe in na Belščici. Tu so se dogovarjali o skupni paši ter reševali spore. Dogovorov sklenjenih na srečanjih sicer niso zapisovali a so se sklepov bojda skrbno držali. (povzeto po: POT kulturne dediščine, Osnovna šola Žirovnica, Žirovnica, 2013 in Register kulturne dediščine RKD, RS, Ministrstvo za kulturo)
srečanje pod vaško lipo vir: POT kulturne dediščine, Osnovna šola Žirovnica, Žirovnica, 2013
Ker lipa leži v središču vasi, se je tu že v preteklosti oblikovalo tudi prometno vozlišče (ali pa obratno, lipa je bila zasajena v presečišče poti gospodarjev z Vrbe). Zaradi spremembe načina življenja v vaseh, povečevanja mobilnosti prebivalcev in zahtev sodobnega motornega prometa, se je prometno omrežje nadgrajevalo in prilagajalo potrebam.
Prometno vozlišče v središču vasi so asfaltirali in lipo dandanes obkrožajo trije kraki asfaltne ceste, ki njen prostor omejujejo na trikotno zelenico v sredini križišča.
Celoten prostor je rahlo nagnjen proti jugu, zeleni otok v sredini je nekoliko dvignjen. Z vseh strani ga omejuje robnik zložen iz obdelanih kamnov. Proti južni cesti je zaradi višinske razlike robnik nadgrajen s kamnito zložbo iz večjih prodnikov. Ob južnem ter vzhodnem kraku ceste so nanizane hiše, ob zahodnem kraku pa se razprostira lesena ograja na betonskem podstavku, ki predstavlja mejo z vrtom sosednje hiše. V jugozahodnem delu trikotnega križišča, ob omenjeni ograji, danes stoji pano za oglasna sporočila.
vaška lipa danes
Skozi Vrbo, mimo vaške lipe, poteka tematska pot - Pot kulturne dediščine Žirovnica, ki povezuje pet kulturno-zgodovinskih spomenikov v vaseh pod Stolom. V Vrbi stojita Prešernova rojstna hiša ter cerkev Sv. Marka. Ob vstopu v vas, se nahaja parkirišče za osebna vozila in avtobuse, ki služi obiskovalcem hiše ter kot vstopna točka za pohodnike po Poti kulturne dediščine. Pa tudi za obiskovalce lipe same.
Prešernovo rojstno hišo pogosto obiščejo organizirane skupine, ki se po ogledu večinoma odpravijo tudi do vaške lipe in srenjskih kamnov, kjer jim vodiči pojasnijo nekaj zanimivosti o tem prostoru. Zaradi omenjenih značilnosti prostora se skupine večinoma povzpnejo na zelenico in kamne ob lipi, zaradi česar je delno poškodovana kamnita zložba, predvsem pa se zaradi hoje dodatno zbijajo tla pod drevesom, kar neugodno vpliva na njegovo rast.
obstoječe stanje in prostorska analiza
01 katastrski načrt z ortofoto posnetkom M 1:150
02 prostorska analiza M 1:150
povzetek arborističnega strokovnega mnenja
fizično ograjeno rastno območje drevesnih korenin, brez zarasti, z zračno in plodno zemljo
vir: Arboristično strokovno mnenje - letni pregled in predlog ukrepov: Lipa v Vrbi, 48/2020, Tisa d.o.o., dr. Lena Marion, 29.11.2020
namestitev lesene opore
vir: Arboristično strokovno mnenje - letni pregled in predlog ukrepov: Lipa v Vrbi, 48/2020, Tisa d.o.o., dr. Lena Marion, 29.11.2020
Podjetje Tisa d.o.o. je novembra 2020 pripravilo arboristično strokovno mnenje za lipo v Vrbi. Strokovno mnenje sestavljajo opisi letnih arborističnih pregledov in izvedenih posegov ter predlog ukrepov.
Pregledi lipe so pokazali, da je dolžinsk arast primerna, krošnja gosta in ne kaže prizadetosti ali stresa. Vsa krošnja je sestavljena iz sekundarnih poganjkov. Priporočajo obrezovanje v smislu vzdrževanja krošnje. Opažajo, da se odmrli deli v vrhu debla in na posameznih mestih glavnih vej sušijo in propadajo.
Območje drevesnih korenin obravnavane lipe je omejeno na zelenico v sredini križišča treh cest. Neugodno na rast drevesa vpliva tudi potencialna uporaba posipnih soli (zimska cestna služba).
Za uspešno rast drevesa in da bo prirastek kar se da velik, predlagajo predvsem ukrep izboljšanja rastnih razmer v območju drevesnih korenin ter preventivno namestitev podpor, ki bodo preprečevale odlome delov drevesa.
Predlogi ukrepov so, da se z ograjo omeji površina okoli drevesa, kar bo ljudem preprečevalo dostop. S tem bi preprečili zbitost tal zaradi hoje in povečali zračnost talne površine. Najbolje bi bilo, če bi bila ograjena celotna zelenica, sicer pa vsaj znotraj kroga kamnov, ki jo obdajajo. Znotraj ograje bi bilo potrebno previdno odstranjevanje travne ruše, na tem območju pa se namesti mulč oz. zastirko, ki bo zadrževala vlago v tleh ter ohranjala in bogatila mikrobiološko aktivnost tal.
Za preprečevanje odlomov delov drevesa predlagajo preventivno postavitev lesenih podpor, pri čemer je potrebno paziti, da je opora čim bolj dolgotrajna, njena namestitev pa ne poškoduje različnih drevesnih tkiv.
Na podlagi analize prostora vaške lipe ter arborističnega mnenja smo pripravili predlog ureditve omenjenega prostora. V sklopu ureditve je predvidenih več ukrepov, katerih namen je izboljšati rastne razmere obstoječi lipi, ji dati prostor in digniteto, hkrati pa obiskovalcem zagotoviti varen in udoben prostor kjer lahko opazujejo, doživljajo, počivajo ...
Skladno z arborističnim mnenjem predlagamo, da se v območju trikotnika v katerem raste lipa previdno odstrani travna ruša in se ta del prekrije z mulčem oz. zastirko. Po potrebi se veje podpre z lesenimi podporami oz. se izvede ukrepe potrebne za stabilizacijo drevesa. Kamni se ne premikajo. Obstoječi robniki ter kamnita zložba na južni strani zelenega otoka se ohranijo, na poškodovanih delih pa sanirajo.
Predlog ne predvideva fizičnega omejevanja dostopa na trikotnik ob drevesu temveč temelji na informiranju obiskovalcev in oblikovanju bolj primernega prostora za skupine in posameznike. Informacije o omejenem dostopu na zelenico ter razlogih za to bi bile podane na nizkih lesenih konfinih (cca. 10 cm nad terenom) s poševno zgornjo stranico, na kateri bi bila tablica z razlagalno vsebino. Konfini bi bili postavljeni v vsakem kotu trikotnika in tako dobro vidni iz vseh smeri prihoda. Njihova nizka višina in materialnost pa bi zagotavljali, da ne bi bili vizualno moteči oz. ne bi konkurirali pogledu na lipo in kamne, ki jo obdajajo. Na ta način, bi se izognili postavjanu »fizične« ograje v prostoru neposredno pod lipo in s tem posegom v kvaliteten prostor, ki je bil prepoznan kot spomenik državnega pomena.
zasnova ureditve
Da bi v križišču treh cest zagotovili prostor, kjer se lahko obiskovalci ustavijo, opazujejo in kjer lahko vodič zbere večjo skupino, predlagamo, da se zahodni krak ceste spremeni v skupno prometno površino, kjer imajo prednost predvsem pešci. Ukrep omejevanja oz. destimulacije motornega prometa na tem kraku z vidika prometa ni problematičen, saj se že danes praktično ne uporablja. Tudi preostala dva kraka predstavljata le dostop do hiš v vasi, glavna prometnica, ki povezuje Vrbo z Breznico, še pred lipo zavije ostro proti vzhodu. Prometna obremenjenost središča vasi bi se lahko še dodatno zmanjšala ob izgradnji obvoznice. Oblikovanje in razmejevanje skupne prometne površine od ostalih je predvideno z menjavo tlaka. V asfaltu se izrežejo posamezni pasovi, ki se nato nadomestijo s tlakom iz prodnikov položenih v beton - »mačje glave«. Takšen tlak se noblikovno navezuje na obstoječo obrobo zelenice, je material lokalnega izvora in je hkrati primeren za vaški prostor.
Predlagamo tudi zazelenitev betonskega podstavka obstoječe ograje ob zahodnem kraku ceste. V manjši razširitvi pred ograjo, na mestu obstoječe oglasne table, je predvidena postavitev informacijske table z vsebino o vaški lipi in srenjskih kamnih ter oglasne table. Ob robu ceste, pred ograjo, je nanizanih tudi nekaj stolov, ki so alternativa posedanju na srenjskih kamnih. Omogočajo tudi uživanje v pogledih na vaško lipo ter tudi širše, proti Blejskemu gradu in Babjemu zobu na jugu ter proti Stolu na severu. Uporabljena urbana oprema se naslanja na Katalog ulične opreme in pohištva, Občina Žirovnica, verzija 1.2, marec 2022.
prostorski prikazi
ureditev prostora ob vaški lipi v Vrbi | Delavnica d.o.o.
635/1
zazelenitev podstavka obstoječe ograje
linije v asfaltu - mačje glave (destimulacija vožnje)
1.1 stoli (5 kosov)
4.5a informacijska tabla - ožja (2 kosa)
1.: vsebina: vaška lipa in srenjski kamni
2 : oglasna deska
obstoječa kanaleta
nizek konfin
informacije o omejitvi dostopa do lipe
643/3
linije v asfaltu - mačje glave (destimulacija vožnje)
nizek konfin informacije o omejitvi dostopa do lipe
643/4 635/2
srenjski kamni
lipa
organska zastirka
informacije o omejitvi dostopa do lipe trava
obstoječa kamnita zložba asfalt
nizek konfin