Idejna zasnova kompleksa trgovine brez embalaže, knjižnice in kavarne v kraju Dragomer by VukelicPolona

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Magistrsko delo IDEJNA ZASNOVA KOMPLEKSA TRGOVINE BREZ EMBALAŽE, KNJIŽNICE IN KAVARNE V KRAJU DRAGOMER Avtorica | Polona Vukelić Mentorica | izr. prof. Anja Planišček Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo | 2009 Leto izdelave magistrskega dela | 2017

Slika 1: Dragomer

POVZETEK V magistrski nalogi je predstavljena idejna zasnova kompleksa trgovine brez embalaže, knjižnice in kavarne v kraju Dragomer. Na obravnavani lokaciji je nekoč že stala trgovina Kmetijske zadruge Vrhnika, ki je bila zgrajena leta 1981. V požaru leta 2000 je objekt pogorel. Nastala praznina je zbudila zanimanje investitorja, ki je na razširjenem zemljišču pripravil projekt poslovno-stanovanjskega objekta. Ta naj bi poleg 42 stanovanj zajemal trgovino, poslovne prostore in lokale. Relativno velik objekt je v javnosti sprožil deljena mnenja, kar je privedlo do potrebe po izvedbi referenduma, na katerem bi se odločili za ali proti gradnji. Na referendumu 4. decembra leta 2011 je obveljala odločitev, da se poslovno-stanovanjski objekt kljub izredno veliki potrebi krajanov po trgovini - ne gradi. Rezultat referenduma je spodbudil idejo magistrske naloge, da se poskusi nastalo stanje v prostoru rešiti z drugačnim pristopom.

KAZALO

POVZETEK

TEORETIČNO-ANALITIČNI DEL 1 UVOD PROBLEM CILJ METODE DELA 2 LOKACIJA ŠIRŠI KONTEKST PROSTORA OBČINA LOG - DRAGOMER NASTANEK OBČINE RAZVOJ NASELIJ OŽJI KONTEKST PROSTORA DRAGOMER ŽELJA PO KULTURI KNJIŽNICA TRGOVINA V DRAGOMERJU

7 9 9 9 11 13 13 14 15 16 16 17 18 19

3 TEORETSKA IZHODIŠČA TRGOVINA BREZ EMBALAŽE NARAVNI GRADBENI MATERIAL REFERENČNI PRIMERI

21 23 26 28

4 ANALIZE MORFOLOŠKA ANALIZA STRUKTURNA ANALIZA ZAZNAVNA ANALIZA POGLEDI SINTEZA ANALIZ

31 33 35 38 40 41

PROJEKTNI DEL 5 PROJEKT PROGRAM ANKETA RAZVOJ PROJEKTA IN DELOVNO GRADIVO URBANISTIČNA ZASNOVA ARHITEKTURNA ZASNOVA

43 45 46 48 49 52

6 TEHNIČNO POROČILO ZASNOVA KONSTRUKCIJE SHEMA POŽARNE VARNOSTI

57 59 61

7 GRAFIČNE PRILOGE SITUACIJA TLORIS PRITLIČJA | trgovina in kavarna TLORIS NADSTROPJA | knjižnica PREREZI FASADE FASADNI PAS

63 56 57 69 73 91 105

8 VIZUALIZACIJE

103

9 VIRI IN LITERATURA

113

10 ZAHVALA

117

11 IZJAVA O AVTORSTVU

119

1 UVOD

Slika 2: obravnavana lokacija

Problem

Cilji

Metode dela

Magistrska naloga obravnava lokacijo, ki leži ob vstopu v kraj Dragomer.

Cilj magistrskega dela z naslovom “Idejna zasnova kompleksa trgovine brez embalaže, knjižnice in kavarne” je poiskati nove vidike obravnavanja nastale situacije v prostoru.

Magistrska naloga je rezultat večplastnega dela.

V Dragomerju živim od rojstva. Obravnavana lokacija se je skozi čas povsem spremenila. V času mojega otroštva je na njej stala velika trgovina Kmetijske zadruge Vrhnika. Dragomerčani smo bili široke ponudbe v trgovini vajeni - prodajalna je bila del našega vsakdana. Leta 2000 je trgovina, ki je bila popolnoma prenovljena tri leta prej, pogorela. Lokacija je prazna še danes. Zaradi različnih dejavnikov ostaja prostor neizkoriščen. Leži ob preozkem vhodu v naselje. Vozila in pešci se ne morejo srečati hkrati. Padajoč teren na območju in stanovanjski objekt tik ob cesti otežujeta rešitev problema. Občutek ob vstopu v kraj ni prijeten.

Delo je zajemalo raziskovalno, analitično in projektno fazo. Da bi bolje razumela potrebe in želje sokrajanov sem izvedla anketo z naslovom “Programske potrebe prebivalcev kraja Dragomer”. Preko raziskovanja gradiv iz Arhiva Republike Slovenije, Zgodovinskega arhiva Ljubljana, člankov lokalnega časopisa Naš časopis ter krajevne revije Pogovori z občani sem bolje spoznala zgodovino kraja. Snovanje projekta je slonelo na izdelavi skic, delovnih maket in vizualizacij.

2 LOKACIJA

ŠIRŠI KONTEKST PROSTORA

Občina Log - Dragomer leži v osrednjeslovenski regiji

Prikaz lege širšega območja glede na meje občine

Občina Log - Dragomer Lokacija, ki jo obravnavam, se nahaja v kraju Dragomer, ki je del Občine Log Dragomer. Občina, ki združuje kraje Log, Dragomer in Lukovica, je s svojimi 11 km2 površine ena izmed najmanjših od 212 občin v Sloveniji (Statistični urad republike Slovenije, 2002). Spada v osrednjeslovensko regijo. Občinske meje si deli z občinami Dobrova - Polhov Gradec, Brezovica, Vrhnika in Horjul. Leži ob stičišču Polhograjskega hribovja in Ljubljanskega barja. Prostor je zaznamovan z gričevnato pokrajino na severu, kjer se ob regionalni cesti Ljubljana-Vrhnika tvorijo zaplate grajenih struktur, in z rodovitno ravnino na jugu. Zaradi ugodne lege ter bližine Vrhnike in Ljubljane je območje zelo primerno za bivanje. Večji val priseljevanja, ki ga je sprožila suburbanizacija, se je zgodil v sedemdesetih, še večji pa v osemdesetih letih 20. stoletja. Širše območje zajema kraje Log, Dragomer in Lukovica

Občina Log – Dragomer ima danes približno 3.653 prebivalcev (Statistični urad republike Slovenije, 2017).

Slika 3: Ljubljansko barje

Nastanek občine Občina Log – Dragomer je bila ustanovljena z odcepitvijo od matične občine Vrhnika na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij - ZUODNO-F (Uradni list RS, št. 61/06). S svojim delovanjem je začela 1. 1. 2007. Prebivalci krajev Log, Dragomer in Lukovica so se na referendumu 7. aprila 2006 s 86 odstotki izrekli za ustanovitev nove občine. Občini Vrhnika so očitali slabo gospodarjenje z občinskimi sredstvi (V. L., 2016). Splošni cilj občine je, da se naselja Log, Dragomer in Lukovica opremijo z objekti in dejavnostmi na področju vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture in javne uprave. Izboljšale naj bi se tudi prometna, energetska, telekomunikacijska in komunalna infrastruktura (Občinski prostorski načrt, 2012). Občina je od ustanovitve do danes uspela uresničiti mnogo večjih in manjših projektov. Med vidnejšimi so (občina Log - Dragomer, novice): • • • • • • •

visoka cona Lukovica, december 2016 | v okviru projekta Čista Ljubljanica se je uredila visoka cona na Lukovici, ki izboljšuje oskrbo s pitno vodo; lokalna tržnica, april 2016 | vzpostavila se je tržnica na prostem, ki vsak torek med 15. in 18. uro ponuja lokalne pridelke in proizvode; zdravstvena ambulanta, september 2016 | locirana v dializnem centru Fresenius (2011), odprta trikrat tedensko; lekarna, december 2016 | locirana v dializnem centru Fresenius (2011), deluje na 60 m2 površine; prenova nogometnega igrišča na Logu, december 2016 | igrišče se je opremilo z umetno travo, ograjo in razsvetljavo; dopolnitev optičnega omrežja, marec 2016 | optičnemu omrežju v Dragomerju in delu Lukovice, zgrajenemu leta 2007, so dodali optično omrežje na Logu; partnerstvo pri športno-kulinaričnem objektu, december 2011 | v športnem parku Dragomer se je zgradil večnamenski objekt s fitnesom, športno dvorano in z restavracijo.

Slika 4: rimska cesta, ki je povezovala Emono in Nauportus je bila speljana mimo današnjega kraja Dragomer

Slika 5: skica kraja Dragomer z okolico pred velikim valom priseljevanja, 1928

Razvoj naselij Začetek razvoja naselij na širšem območju občine Log – Dragomer pogojuje njegova lega. Že v prazgodovini sta se v bližini križali dve trgovski poti; “Jantarjeva pot”, ki je povezovala trgovske poti iz Baltika do Jadranskega morja, in pot od zahodne Evrope v Malo Azijo. V rimskih časih je tod potekala povezava Emone (Ljubljane) z Nauportusom (Vrhniko) (Oven, 2012). V srednjem veku je tod potekalo tovorništvo dobrin, ki se je postopoma razvilo v “furmanstvo” oz. prevozništvo. Furmani so z vozovi s konjsko vprego tovorili les, mast, steklo, kovino, moko, olje, vino in drugo blago tudi do 100 km daleč. Na poti so se s časom razvile postojanke, ki so jim nudile prenočišče, hrano in hlev za konje (Notranjski park, 2016). Zametki naselij v občini Log – Dragomer so med drugim nastali tudi zaradi furmanske dejavnosti. Nastala naselja so se postopoma iz posameznih kmetij, po navadi umaknjenih na višje ležeče točke, in ob gostilnah ob regionalni cesti Ljubljana-Koper razvila v večje združbe hiš. Furmanstvo je po letu 1857, ko je bila dokončana železnica Ljubljana-Trst, počasi začelo zamirati. Železnica, ki je imela med drugim postajo tudi na Lukovici (Krašovec, 2017), je imela pozitiven vpliv na rast števila prebivalstva. Večji razmah priseljevanja pa je v 60. letih 20. stoletja sprožila motorizacija (Oven, 2012). Ta je omogočala dnevne migracije, kar je pogojevalo nastanek suburbanih naselij okrog glavnih mest. Vasi Log, Dragomer in Lukovica so vse bolj kazale značaj spalnega naselja. Velika večina prebivalcev se je na delo vozila v 11 km oddaljeno Ljubljano in enako oddaljeno Vrhniko, kmetijska dejavnost je upadala. Čas večjih selitvenih gibanj v Sloveniji je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V sedemdesetih letih je prišlo do intenzivnejše urbanizacije. V mesta so se, predvsem zaradi industrije, stekali prebivalci vasi in priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije. Hkrati se je, da bi se zamejilo praznjenje podeželja, uveljavil koncept policentričnega regionalnega razvoja, ki je spodbujal razvoj preprostejše industrije in storitvenih dejavnosti v manjših urbanih in podeželskih okoljih (Oven, 2012). Tako sta se Ljubljana in Vrhnika krepko povečali po številu prebivalcev. Politika policentričnega urejanja prostora je v osemdesetih letih povzročila nastanek zgostitvenih območij okrog večjih mest. Dostopnost delovnih mest je upočasnila preseljevanje v mesta. Zgodila se je suburbanizacija. Ta je dosegla tudi kraje Log, Dragomer in Lukovica ter povzročila velik val priseljevanja. V relativno kratkem obdobju so naselja pridobila novo podobo in identiteto. Ker večje industrije tu vseeno ni bilo, so krajani še vedno na delo odhajali v okoliške kraje, največ pa v Ljubljano.

Kronološko zaporedje gradnje stavb v Dragomerju

Od devetdesetih let do danes se je gradnja novih stanovanjskih hiš upočasnila. Občinski prostorski načrt občine Log – Dragomer (2012) v prihodnosti načrtuje notranji razvoj naselij in eno večjo zazidavo v naselju Log (LO/SS14-OPPN).

OŽJI KONTEKST PROSTORA

Dragomer V drugi polovici 80. let se je urbanistično urejanje prostora začelo odvijati bolj organizirano. Stihijsko urejanje prostora v dotedanjih časih je pokazalo zaostanek za aktualnimi smernicami urbanizma. Srednjeročni urbanistični načrt za leta 1976 do 1980 je predlagal smotrnejšo izrabo prostora, varstvo kmetijskih površin, zagotovitev prostora za spremljajoči program, kot so šole, vrtci, športna igrišča, trgovine, obrtne cone ipd. V tem obdobju se za Dragomer načrtuje urbanistični red, ki določa zazidalna območja, tip gradnje in sanacijo naselja (Osnutek družbenega plana razvoja občine Vrhnika za obdobje 1976-1980, 1976).

Slika 6: gradnja montažnih hiš na Polanah v Dragomerju, November, 1973.

Urbanistični svet občine Vrhnika je leta 1977 sporočil načrt, da se bo »gradnja industrijskih objektov odvijala v smeri proti Borovnici, individualna gradnja predvsem v Logu in Dragomerju, gradnja blokov in stolpičev pa v ožjem predelu Vrhnike.« (Marolt, 1977, str. 6). Velik val priseljevanja prebivalstva v osemdesetih letih v Borovnico in na Vrhniko je sprožila nova industrija, z njo pa delovna mesta. Priseljevanje v Dragomer je bilo zanimivo predvsem za Ljubljančane, ki so se želeli umakniti v bolj zeleno in mirno okolje, hkrati pa so hoteli imeti lahek dostop do prestolnice. Velika večina Dragomerčanov se je vozila na delo v Ljubljano ali na Vrhniko. Naselje Dragomer je v času tedanje občine predstavljalo predvsem stanovanjski fond, kjer se razen nujnih servisov, kot sta šola in vrtec, ni vlagalo v druge družbenokoristne programe. Večina družbene in druge infrastrukture je bila prepletena na Vrhniki.

Življenje v kraju V Dragomerju ima šport pomembno vlogo. V občini so delovala mnoga društva, nekatera delujejo še danes. Že v osemdesetih letih so delovale različne sekcije: šahovska, nogometna, balinarska, smučarska, planinska, odbojkarska, košarkarska, strelska in kegljaška (Novi uspehi v KS Dragomer – Lukovica, 1980). Danes se krajani poleg že omenjenih udejstvujejo še v naslednjih športih: tenis, cheerleading, plezanje, downhil kolesarjenje, kolesarjenje. Ker je kulturnih dogodkov zaradi odsotnosti prostora za to malo, je šport za Dragomerčane pomemben, saj se tako povezujejo in družijo.

Slika 7: gradnja montažnih hiš v Dragomerju, april 1977

Slika 8: gasilski dom in dom družbenih organizacij v zaključni fazi, 1979

Slika 9: otvoritev gasilskega doma in doma družbenih organizacij septembra 1979

Želja po kulturi V Dragomerju je že dolgo čutiti željo po kulturi. Krajevna skupnost Dragomer – Lukovica je po odcepitvi od krajevne skupnosti Log leta 1967 podprla pobudo mladih krajanov za gradnjo kulturnega doma. Hkrati so sprejeli sklep o uvedbi samoprispevka od osebnega dohodka, pokojnin, katastrskega prihodka in izkazanega prometa, s katerim bi financirali projekt. Sredstva so začeli zbirati leta 1973.

Slika 10: polaganje kanalizacijskih cevi in asfaltiranje cest

Slika 11: Gasilski dom Dragomer - Likovica

Kulturni dom naj bi ponudil prostor lokalnim društvom in organizacijam. Obsegal naj bi veliko dvorano s sedeži za kulturne prireditve, prostore za sedeže društev in organizacij, prostor za rekreacijio, stanovanje za hišnika in garažo za gasilsko društvo. Da bi bila prizadevanja bolj organizirana, so ustanovili gradbeni odbor, na čelu katerega je bil arhitekt Franc Kvaternik (Hvalica, 1974). V Osnutku srednjeročnega programa razvoja kulture v občini Vrhnika do leta 1980 lahko preberemo: »Pomanjkanje prostorov za kulturno dejavnost je v vsej občini sila pereče. V večini krajev ni primernih prostorov ...« (str. 3, 1975). Cilj programa je bil, »da mora delavski razred dokončno postati odločilni subjekt kulturne politike in kulturnega razvoja.« (str. 3, 1975). Občina je poudarjala pomen lokalnih krajevnih skupnosti in jih spodbujala, da samoiniciativno pristopijo k dvigu kulturne zavesti krajanov. Po nekaj letih zbiranja denarja za dragomerški družbeni center so začeli z gradbenimi deli. Leta 1979 sta bila postavljena gasilski dom in dom družbenih organizacij z imenom Dom krajanov (SP, 1979). Dom krajanov ni obsegal programa dvorane s sedeži za kulturne prireditve. V njem so med drugim delovale Krajevna skupnost Dragomer – Lukovica, šahovska sekcija in mladinska skupnost. Izgradnja prvega družbenega centra v Dragomerju je bila mogoča predvsem zaradi angažiranosti lokalnega prebivalstva. Izkazali so močno pripadnost skupnosti s samoprispevkom, z donacijami gradbenega materiala in lesa za ostrešje ter s prostovoljnim delom (Bogatejši še za en družbeni objekt, september 1979). Želja po kulturnem domu ni izginila. Na referendumu z geslom »Za urejeno krajevno skupnost« so leta 1979 s 67 % večino podprli uvedbo 2 % samoprispevka za asfaltiranje in prenovo cest, izgradnjo javne razsvetljave in Kulturnega doma Dragomer. Idejni načrt je predvideval večnamensko dvorano za 250 do 300 ljudi, klubske in mladinske prostore ter knjižnico s čitalnico (D. M., 1979). Krajani so torej že leta 1979 izrazili željo po lastni knjižnici.

Slika 12: zazidalna situacija Kulturnega doma Dragomer, 7.11.1979

Načrti so se spremenili leta 1981 po uresničitvi prvega dela na referendumu iz leta 1979 začrtanega projekta. Ko so asfaltirali večino cest v Dragomerju in Lukovici ter vzpostavili javno razsvetljavo, se je zgradila šola med krajema Log in Dragomer (v nadaljevanju OŠ Log – Dragomer). Člani sveta krajevne skupnosti so se po razpravah z društvi in organizacijami odpovedali drugemu delu projekta - izgradnji kulturnega doma, ker so predvideli možnost uporabe šolskih prostorov in prostorov v domu družbenih organizacij (Dom krajanov). Sredstva so se odločili vložiti v izgradnjo športnih površin, otroškega igrišča, opremo zobne ambulante v OŠ Log – Dragomer (Odar, 1981).

Slika 13: gradnja avtoceste, Dragomer 1977

Knjižnica Javne knjižnice v Dragomerju ni. V Osnutku srednjeročnega programa razvoja kulture v občini Vrhnika do leta 1980 (str. 3, 1975) lahko preberemo: »Mreža splošnoizobraževalnih knjižnic pri nas še ni dovolj razvita. Knjižnici sta le v Borovnici in na Vrhniki ter izposojevališče na Logu. ... Z novostmi naj bi bilo oskrbljeno tudi izposojevališče na Logu, če bo na voljo prostor, bomo uredili še eno v Dragomerju.« Tedanja občina Vrhnika je razumela, da je knjižnic v tem prostoru premalo, žal pa ni imela sredstev, da bi idejo uresničila, zato Dragomer izposojevališča ali knjižnice nikoli ni dobil. Tudi izposojevališče na Logu ni obstalo dolgo. Objekt, v katerem se je program nahajal, so leta 1977 porušili zaradi gradnje avtoceste Vrhnika-Ljubljana. Leta 2009 je tedanji župan novo nastale Občine Log – Dragomer Mladen Sumina poudaril pomembnost knjižnice, ki je verjetno ena izmed dostopnejših oblik kulture. S pozivom za oddajo ponudb za izgradnjo knjižnice v občini, ki bi bila po županovih besedah lahko tradicionalno, montažno ali pa modularno grajena, je premaknil idejo o knjižnici na višjo prednostno raven. Izdelane vizije sicer še ni bilo; neznana je bila lokacija in tudi sam program ni bil dorečen. Objekt, zgrajen skladno s standardi, naj bi poleg knjižnice imel še čitalnico, otroški kotiček, osrednji prostor in majhen prostor za delovanje društev. Enajst kilometrov oddaljena Knjižnica Ivana Cankarja na Vrhniki, ki je dodeljena Občini Log - Dragomer kot osrednja knjižnica, za novo knjižnico hrani že več kot 18 000 enot (Erjavec, 2009).

Slika 14: Trgovina Mesesnel na Logu, poleg katere je delovala podružnica vrhniške knjižnice. Stavbe so bile porušene zaradi gradnje avtoceste

Slika 15: odprtje trgovine KZV, 1981

Slika 16: trgovina Lipca

Trgovina v Dragomerju

Slika 17: gradnja trgovine trgovine KZV, 1981

V kraju Dragomer se je do danes pojavilo šest živilskih trgovin. Prva v vasi je bila majhna trgovinica ob cesti Vrhnika-Ljubljana. Ker je naselje hitro raslo, je postala premajhna za potrebe prebivalcev. Drugo je leta 1981 ob vhodu v naselje zgradila Kmetijska zadruga Vrhnika (v nadaljevanju KZV). Trgovina je vključevala manjši bife. Tretja je bila majhna zasebna trgovina na Dragomerški cesti 5, ki je delovala hkrati s KZV. Četrta je bila začasna trgovina, vzpostavljena v gasilskem domu Dragomer – Lukovica v času prenove trgovine KZV leta 1997, peta trgovina je delovala v lesenem kiosku ob Dragomerški cesti, imenovala se je Lipca. Po sedemnajstletni vrzeli, ko naselje zaradi različnih dejavnikov ni imelo zadovoljive preskrbe z živili, je občina aprila 2017 problem rešila z ustanovitvijo majhne prodajalne na mestu nekdanje zasebne trgovine na Dragomerški 5. Temu, da so se trgovine odpirale in ukinjale, so botrovali različni dejavniki; dotrajanost in stiska s prostorom, požar, ekonomski razlogi in prenehanje z začasnim delovanjem. Dragomerčani so se morali v preteklosti večkrat privajati na novo ureditev, kar je slabo vplivalo na njihovo zadovoljstvo z oskrbo.

Samopostrežna trgovina Kmetijske zadruge Vrhnika V analizi trgovske dejavnosti, ki jo je leta 1976 opravil zbor skupščine občine Vrhnika, kamor je krajevna skupnost Dragomer – Lukovica tedaj spadala, so med drugim ugotovili, da se mora trgovska dejavnost bolj razviti. Po treh letih razvoj ni dosegel začrtanega cilja, zato so krajevnim skupnostim poslali vprašalnike na temo preskrbe, delovnih časov in založenosti trgovin. Krajevna skupnost Dragomer – Lukovica je bila z založenostjo in s kakovostjo produktov zadovoljna, izpostavila pa je pereč problem poslovnih prostorov takratne trgovine, ki ni več ustrezala potrebam krajanov. Po pregledu stanja oskrbe v tedanji Občini Vrhnika so med drugim prišli do sklepa, da se mora za izboljšanje preskrbe v Dragomerju zgraditi nova trgovina (Oskrba v naši občini, 1979). Temeljni kamen za novo samopostrežno trgovino so slovesno položili 27. 4. 1980. Hkrati z gradnjo trgovine je stekla tudi gradnja Osnovne šole Log – Dragomer. Temeljni kamen zanjo so položili 4. 5. 1980 (Dobimo se na proslavi občinskega praznika v Dragomeru, 1980).

Slika 18: Gasilska parada 1. 7. 1984 za počastitev 15 let gasilstva v Dragomerju. V ozadju je vidna tedanja trgovina KZV.

KZV je sredi novembra 1981 slovesno odprla vrata velike samopostrežne trgovine v Dragomerju. To je bila prva velika trgovina v kraju. Dotlej so se živila in izdelki lahko kupili v stari utesnjeni trgovini, ki ni zadovoljevala potreb lokalnega prebivalstva po oskrbi. Krajani so bili zelo zadovoljni, ker se jim za večje nakupe ni bilo več treba peljati v Ljubljano ali na Vrhniko. Trgovina je ponujala vse, kar običajno gospodinjstvo potrebuje, med drugim je bilo na voljo meso in mesni izdelki, ki so bili ponos takratne KZV. Gradnjo je v večji meri krila KZV v sodelovanju s podjetjem Emona, drugo so financirali s posojili (KZ Vrhnika širi svojo prodajno mrežo, 1981).

Slika 19: prenovljen Supermarket Dragomer, 1997

Slika 24: današnje stanje, 2016

Slika 20: notranjost Supermarketa Dragomer, 1997

Slika 21: detajl Supermarketa Dragomer, 1997

Slika 22: maketa predlaganega poslovno-stanovanjskega objekta v Dragomerju, 2009

Slika 23: vizualizacija znižanega poslovno-stanovanjskega objekta, 2011

Prenova samopostrežne trgovine Kmetijske zadruge Vrhnika Po šestnajstih letih delovanja, ki je potekalo brez večjih vlaganj v objekt in opremo, je napočil čas, da se samopostrežna trgovina posodobi. KZV jo je skupaj s podjetjem INCO SERVIS, zdaj IN.CO INVEST, leta 1997 popolnoma prenovil (inco-invest, 2008). Trgovina je zaradi velikosti, širše ponudbe in opreme dobila ime »Supermarket Dragomer«. Prenova je bila obsežna, trajala je dva meseca. Zajemala je prenovo bifeja, menjavo tlakov, stropov, elektroinštalacij in opremo prodajnega prostora s sodobno hladilno tehniko. Od stare trgovine je ostala nespremenjena le lupina. V času prenove so organizirali začasno trgovino v Gasilskem domu Dragomer - Lukovica. Prodajna površina je zajemala 480 kvadratnih metrov, na voljo je bilo približno 4300 artiklov. Zadruga je v svoji trgovini ponujala lastne proizvode. Zelo ponosni so bili na meso in suhomesnate izdelke ter sir ementalec znamke Jazon, katerega začetki segajo v leto 1922 (S. S., 1997).

Požar 10. januarja leta 2000 je prišlo do večjega požara. Zgorela sta Supermarket Dragomer in bife. Gmotna škoda je bila ocenjena na 300 milijonov takratnih tolarjev, škoda, ki so jo občutili prebivalci Dragomerja in okolice, pa je bila veliko večja (Nesreče v letu 2000). Trgovine na tem mestu ni bilo nikoli več. Oskrba z žiljenjskimi potrebščinami je bila v Dragomerju do leta 2017 neurejena.

Predlog za novo trgovino Novo nastala vrzel sredi območja centralnih dejavnosti je bila zanimiva za investitorje. Leta 2006 je zemljišče kupilo podjetje Mercator, ki je napovedalo odprtje novega supermarketa za leto 2008 (Letno poročilo, 2006). Skupaj z investitorjem M3 projekt je Mercator pripravil predlog poslovno-stanovanjskega objekta, ki bi poleg parcele nekdanje trgovine zajemal še nekaj sosednjih. Sredi marca 2009 so bile na zboru občanov podane pripombe glede predvidene novogradnje; med drugim v zvezi z višino objekta, ki naj bi bil s svojimi 15 metri previsok (Poslovno-stanovanjski objekt v Dragomerju naj bi bil nižji, 2009). Ker se občani o vprašanju, ali izvesti tako obsežen projekt ali ne, niso mogli zediniti, je občina 4. 12. 2011 pripravila referendum z vprašanjem: »Ali ste za to, da se zgradi poslovno-stanovanjski objekt - trgovina v Dragomerju po projektu, ki ga je predložila družba M3 projekt, d. o. o.?« (Sklep o razpisu svetovalnega referenduma o izgradnji poslovno-stanovanjskega objekta - trgovine v Dragomerju, 2011). Obveljala je odločitev volilcev, da se poslovno-stanovanjski objekt ne gradi.

3 TEORETSKA IZHODIŠČA

TRGOVINA BREZ EMBALAŽE

Slika 25: knjiga Neue Läden prikazuje skico črpalke za natakanje mleka v samopostrežni trgovini, 1956

Slika 26: knjiga Neue Läden prikazuje gravitacijske silose in sod za vino v samopostrežni trgovini, 1956

Kaj je embalaža? Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo le-to definira tako: “Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika.“ (2016) Embalaža, s katero se srečujemo v običajnih trgovinah, nam olajša rokovanje s produkti, jih ščiti pred umazanijo, močno skrajša čas nakupovanja. Je solata, pakirana v plastično vrečko, res bolj čista od tiste, ki jo damo v cekar? Ali je smiselno proizvesti na tisoče plastičnih posodic, v katerih kupimo jagode, in jih zavreči v trenutku, ko jagode operemo in postrežemo? Potrošniki pričakujemo, da je hrana, ki jo kupimo v trgovini, neoporečna. Pozabljamo, da so nekoč uživali neoporečna živila enako kot danes, le da so jih iz neoporečnih vsebnikov pretočili/preložili/nasuli v svojo posodo. Slika 27: “Zero waste” hierarhija

Trgovina brez embalaže Trgovina, ki prodaja izdelke brez embalaže, je zanimiv koncept, ki se v današnjeh časih vse pogosteje pojavlja. Tako imenovana trgovina brez odpadkov (ang. “zero waste”), ki je v Sloveniji še nimamo, v tujini pa njihovo število narašča, sloni na potrošniku, ki zavrača razsipno in neekološko ravnanje s surovinami. Kaj je “zero waste”? Program Zero waste Slovenija, ki deluje pod okriljem društva Ekologi brez meja, povzema definicijo po mednarodni zvezi Zero waste (Zero Waste International Alliance) tako:

Slika 28: koliko lončkov kave je potrebnih, da se zbudimo?

Slika 29: nakupovalna vrečka včasih

“Zero Waste je etičen, ekonomski, učinkovit in vizionarski cilj, ki vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Implementacija Zero Waste bo preprečila vsakršne izpuste v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov, ljudi, živali ali planeta.” (Ekologi brez meja, 2017)

Princip delovanja

Slika 30: gravitacijski silosi so namenjeni sipkim živilom

Slika 31: posode z loputo in zajemalno žlico

Slika 32: potrošnik za nakup uporabi svojo embalažo

Slika 35: kupiš toliko, kolikor potrebuješ

Slika 33: Vrhnika je 9.5.2017 pod okriljem vrhniške komunale otvorila napravo za točenje ekološkega detergenta

Slika 34: tudi meso in mesne izdelke lahko kupimo brez embalaže

Na splošno gre pri trgovini brez embalaže za prodajalno, ki svoje blago prodaja nepakirano. To pomeni, da so živila potrošniku ponujena v zanje prilagojenih posodah. Tako so sipka živila shranjena v gravitacijskih silosih ali posodah z loputo in zajemalno žlico, olje in druge tekočine v sodih s pipo, sadje in zelenjava v zabojih, šampon v velikih dozah z dozirnikom itn.

Nakup Princip nakupovanja v trgovini brez embalaže poteka tako, da potrošnik prinese svojo embalažo, ki je narejena iz materjalov, ki omogočajo večkratno uporabo. To so na primer stekleni kozarci, steklenice, vrečke iz blaga, pleteni cekarji, navsezadnje tudi plastična embalaža, ki jo bomo uporabili večkrat. Ob prihodu kupec prinešeno embalažo stehta, označi težo in jo nato napolni z živilom. Na blagajni ali tehtnici v trgovini polno embalažo ponovno stehta in plača. V kolikor kupec ne prinese primerne embalaže, je tam na voljo, da jo kupi. Trgovina brez embalaže prispeva k zmanjševanju odpadkov, ki jih vsakoletno proizvede prehrambena industrija. Zmanjšuje neracioanalno porabo surovin za embalažo in izdelke, ki jih po uporabi zavržemo. Ker uporabnik svoje nakupe načrtuje in pripravi primerno embalažo, tak tip prodajalne zmanjšuje brezglavo potrošnjo in pripomore k zmanjševanju količine zavržene hrane. Vsak lahko količino svojih nakupov prilagodi potrebam.

Slika 36: Original Unverpackt

Slika 38: Milena Glimbovski in Sara Wolf, OU

Referenčni primeri 1) Original Unverpackt, OU Lokacija: Berlin, Nemčija Ustanoviteljici Milena Glimbovski in Sara Wolf sta trgovino zasnovali preprosto. Prostor je sicer manjši, a pregleden in urejen. Vzdolž stene so nanizani gravitacijski silosi, ki z barvo vsebine v prostor vnašajo dinamiko. Z namenom, da v ospredje stopi prodajno blago, prevladuje bela barva. Uporabnikom je namenjen kotiček, opremljen s tehtnico, z umivalnikom in s povratno embalažo. 2) Robuust! Lokacija: Antwerp, Belgija V ospredju so naravni materiali, izstopa les. Regali delujejo kot predali, ki po sklopih ločujejo blago, ki je na taki višini, da lahko kupci do njega enostavno dostopajo.

Sinteza:

Slika 37: Robuust!

Prodajni prostor mora biti enostaven, pregleden, uporaben. Uporaba naravnih materialov sovpada s programom trgovine brez embalaže. Posode s prodajnim blagom morajo biti na višini, ki je primerna za natakanje/nasipanje. Za uporabnike mora biti na voljo prostor s pultom, kjer manipulirajo z nakupljenim blagom, tehtnico, z umivalnikom in regalom s plačljivo embalažo za večkratno uporabo.

NARAVNI GRADBENI MATERIAL

Slika 39: prikaz postopka butanja ilovnate stene

“ílovica -e ž (í) težka, manj rodovitna prst iz gline, pomešane s peskom: noge so se mu ugrezale v ilovico; mastna, mokra ilovica; debele plasti ilovice / peščena ilovica / koča, tla iz steptane, zbite ilovice / gnesti, sušiti ilovico glino” (ZRC SAZU, 2017)

Sestava

Človek je nekoč za ustvarjanje svojih bivališč uporabljal materiale, ki jih je našel v naravi. Najbolj razširjena je bila ilovica. Obstajajo različne metode obdelave ilovice: od najbolj primitivne, zlaganje ilovnatih kep eno na drugo, do bolj zahtevnih, kot so butana ilovica, opeke, sušene na soncu ali žgane, zidava z mešanico ilovice in slame itn. Zidava iz ilovice je bila razširjena po večjem delu sveta. Z iznajdbo portlandskega cementa leta 1824 in armiranega betona leta 1849 se je začelo obdobje velikih premikov v arhitekturi. Zaradi naglega razvoja materialov je človek lahko dosegal oblike in velikosti, ki jih prej ni mogel. Beton je bil standardiziran, kar je omogočilo lažjo in preverljivo uporabo. Klasifikacije so ponujale podatke, ki jih ilovica zaradi svoje nekonsistentne naravne sestave ni imela. Gradnja z ilovico se je vse manj uporabljala. Kljub temu nas preseneti podatek, da še danes tretjina ljudi biva v stavbah iz ilovice ( Martínez Escobar, 2013).

Ilovico sestavljajo glina, ki deluje kot vezivo, ter pesek in agregat, ki delujeta kot polnilo. Če je agregata preveč, se stena razdrobi, če je preveč veziva, poka. Premastno ilovico zato uravnamo z dodatkom agregata, presuho pa z glino (Zbašnik - Senegačnik, 2005).

Emisije toplogrednih plinov so se z razvojem industrije, tudi gradbene, močno povečale. Največji onesnaževalci so obrati za oskrbo z energijo, transport in industrija ( Martínez Escobar, 2013). Cementna industrija in industrija apna sta energijsko intenzivni panogi. Za energijo namenijo v povprečju 30-50% proizvodnih sredstev (Celovito preprečevanje in nadzor nad industrijskim onesnaževanjem, 2001). Za razliko od betonske gradnje, ki ima doprinose k onesnaževanju okolja, je gradnja z butano ilovico bolj ekološka. Z gradnjo je sicer več dela in priprav, je občutno daljša in zahtevnejša od gradnje z betonom, vendar transporta in porabe proizvodne energije praktično ni, ker je material običajno že na lokaciji. Če objekt porušimo, se material vrne v naravo ali preoblikuje in znova uporabi.

Primernost ilovice za gradnjo je težko določljiva. V grobem je ilovica primerna za vgradnjo, če jo sestavlja 70 % peska in agregata ter 30 % gline s primesmi. Določil ali tehničnih smernic za primernost konsistence ilovnatega materiala v Sloveniji ni, zato se lahko naslonimo na avstrijske, nemške ali francoske standarde.

Preizkus Da bi bolje razumela material in spoznala njegove lastnosti, sem del butane stene izdelala sama. Ilovico sem pridobila na Ljubljanskem barju. Ilovica, ki je sive barve, se zaradi primesi apnenca lupinarjev iz takratnega jezera imenuje polžarica. Konsistence nisem spreminjala. Material sem en teden hranila v suhem prostoru, da je oddal odvečno vlago. Pripravila sem opaž iz trde lepenke, ki sem ga s pomočjo žebljev pričvrstila na leseno podlogo. S pomočjo lesenega bata s pravokotno deščico, pribito na spodnji del, sem v plasteh po 5 cm nabila približno 30 x 20 cm velik kos “stene”.

Slika 40: sprva je bil blok zbite ilovice raven...

Odstranila sem opaž in pustila steno še nekaj dni na soncu. Struktura, ki je bila na začetku gladka, je začela pokati. To je znak, da je imela ilovica ob vgradnji prevelik delež gline. Ob sušenju se je krčila in nastale so razpoke. Problem bi rešila z dodajanjem agregata (peska).

Gradbena tehnologija Stena iz butane ilovice je monolit element, ki prenese velike tlačne sile. Ta lastnost izhaja iz načina gradnje. Vlažno mešanico gline, agregata in peska se naloži v lesen ali kovinski opaž v 10-15 cm visokih plasteh. Opaž s pomočjo distančnikov drži svojo obliko. S pomočjo ročnega bata ali stroja za stiskanje (nabijača) se ilovica zbije. Sveža plast ilovice se poveže s staro zaradi uporabe velike sile med butanjem. Ko se doseže določena višina, se opaž dvigne in proces se nadaljuje. Gradnja zahteva veliko ročnega dela, kar ponuja možnost za cenejšo izvedbo ob angažiranosti prostovoljcev (npr. delo za skupno dobro). Slika 41: ... nato je začel zaradi krčenja ob sušenju pokati

Slika 42: Jeriho

Gradnja z ilovico v svetu Gradnja z zemljo oziroma ilovico je v svetu prisotna že najmanj deset tisoč let. Razširjena je skoraj po vsem svetu. Najstarejše najdbe ilovnatih struktur izvirajo iz arabskega sveta. V Jerihu, ki leži 27 km vzhodno od Jeruzalema, so našli najstarejše stavbe iz ilovnatih zidakov. Tudi mestna naselja v Mezopotamiji, stara 10 000 let, naj bi bila tako grajena. Iz časa 9000-8000 pr. n. št. izvirajo pravokotne stavbe iz Turkmenistana. Material se je uporabljal pri stanovanjski gradnji, gradnji kulturnih in verskih stavb.

Evropa Ilovica je lahko dostopen material, zato je bila nekoč gradnja z njo pogosta. Ene izmed najstarejših enonadstropnih stavb iz ilovice, katerih obstoj je dokazan, izvirajo iz Nemčije iz 12. stoletja. Verjetno se je od tu znanje razširilo v Francijo, kjer o butani ilovnati gradnji pričajo zapiski iz leta 1562. Slika 43: v knjigi École d’Architecture rurale je opisan princip butanja ilovice v opaž

Za razmah gradnje z butano ilovico v Franciji je zaslužen arhitekt François Cointeraux, ki je v svojem delu École d’Architecture rurale leta 1790 opisal omenjeno tehnologijo gradnje. Njegovo delo je zbudilo veliko zanimanja že v času objave in tudi pozneje. Ideja o taki gradnji se je razširila v Italijo, na Dansko, v Združene države Amerike in Avstralijo.

Slovenija V 19. stoletju je tehniko butane ilovice zaneslo na slovenska tla, pretežno v Prekmurje in na Ptujsko polje. Zaradi dostopnosti ilovice so jo mnogi uporabljali namesto dražjih gradiv. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja v 2. svetovni vojni se je taka gradnja pogosto uporabljala. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je taka gradnja zamrla.

Gradnja z ilovico danes Za vrnitev ilovice kot primernega gradbenega materiala za moderno dobo je večinoma zaslužno ekološko gibanje iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ilovico so prepoznali kot čisto gradivo brez negativnih primesi, ki zaznamujejo moderne materiale (povzeto po Zbašnik - Senegačnik, 2005, str. 40-45).

Slika 44: Hiša na klancu, grajena z ilovico, lesom in slamo, je delo slovenskega arh. biroja RVA Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Magistrsko delo | Idejna zasnova kompleksa trgovine brez embalaže, knjižnice in kavarne v kraju Dragomer | avtorica: Polona Vukelić | Mentorica: izr. prof. Anja Planišček | Leto vpisa: 2009 | Leto izdelave magistrskega dela: 2017

REFERENČNI PRIMERI

Slika 45: steklene površine omogočajo povezovanje z zunanjostjo

Slika 46: notranji ambient

Ornitološki center

Jezero Sempach, Švica, 2010-2015

Arhitektura

Arhitekturni studio MLZD Novi del švicarkega Inštituta za ornitologijo blizu mesta Luzern se nahaja na robu jezera Sempach. Namen objekta je informiranje javnosti o delovanju inštituta, izobraževanje na področju ornitologije in širjenje zavesti o pomembnosti ptic v ekosistemu. Poligonalna oblika tlorisa je rezultat interakcije volumna z naravo, ki ga obdaja. Steklene stene omogočajo vizualno komunikacijo z zunanjostjo. Zdi se, da se prvini znotraj in zunaj postopoma pomešata. Zunanjost stavbe predstavljajo monolitne stene iz butane zemlje, ki skupaj z enostavno leseno konstrukcijo gradijo objekt, ki stremi k naravi (povzeto po www. archdaily.com, Visitor Centre at the Swiss Ornithological Institute / :mlzd). Slika 47: stene iz butane zemlje

Slika 48: zunanji ambient

Slika 49: južna fasada

Hiša Rauch

Schlins, Avstrija, 2005-2008

Arhitektura

Slika 50: stavba je deloma vkopana v teren

Arh. Roger Boltshauser, Martin Rauch Enodružinska hiša se nahaja na južnem pobočju hriba in ima razgled na kraj Schlins v Avstriji. Hiša, ki je bila dokončana v letu 2008, se na strmejši teren odziva z ožjim volumnom, zasidranim pravokotno med plastnice terena. Zasnovana je kot monoliten blok, ki se dviga iz zemlje. Ravno zemlja je bila material, ki je poganjal eksperimentalno zasnovo stavbe. Stene, narejene s tehniko butanja zemlje v kalup, so rezultat želje, da bi hišo zgradili izključno iz ekoloških materialov (povzeto po www.lehmtonerde.at, House Rauch). Hiša je izjemen primer, kako lahko ekološka gradnja dosega visoko estetsko vrednost. Martin Rauch, strokovnjak s področja gradnje s tehnologijo butane zemlje, je v sodelovanju z arhitektom Rogerjem Boltshauserjem razvil sodobno stavbo, ki kljubuje avstrijskemu vremenu. Zanimiv je detajl uporabe horizontalnih vstavkov v steni iz butane zemlje, ki omejijo izpiranje materiala s površine. Delujejo po principu upočasnitve hitrosti vode, ki ob dežju teče po fasadi. Ker je hitrost in posledično moč vode zelo zmanjšana, se zmanjša tudi erozija. Ta se sicer zgodi, vendar se zaustavi, ko pride do večjih žepov na površini. Nastanejo miniaturni napušči, ki ščitijo pred nadaljnjo erozijo.

Slika 51: detajl fasade

Slika 52: notranji ambient

Slika 53: detajl konstrukcije

Poleg butane zemlje so se med drugim za gradnjo hiše uporabili leseni tramovi, trstika za izolacijo, malta iz tufa in zemlje ter ilovnat omet.

4 ANALIZE

MORFOLOŠKA ANALIZA

500 m

1000 m

Prikaz lege območja podrobnejših analiz

Analiza polno - prazno Polno Grajene strukture so večinoma urejene na mreži, ki sledi topografiji terena. Mestoma prihaja do odstopanj od linij mreže. Zaznamo lahko večje število struktur, poravnanih na mreži v smeri vzhod-zahod ter v smeri severovzhod-jugozahod. Obravnavana lokacija (v nadaljevanju: lokacija) leži ob stičišču različno usmerjenih struktur. Prazno Polno se umika praznemu. Prazno predstavlja na severovzhodu grič, na jugovzhodu Ljubljansko barje in na jugozahodu travnik. Prazna območja med grajenim tkivom so večinoma enaka, kar je posledica gradnje stanovanjskih hiš na sredini parcel. Lokacija predstavlja eno izmed večjih praznin znotraj grajenega območja. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Magistrsko delo | Idejna zasnova kompleksa trgovine brez embalaže, knjižnice in kavarne v kraju Dragomer | avtorica: Polona Vukelić | Mentorica: izr. prof. Anja Planišček | Leto vpisa: 2009 | Leto izdelave magistrskega dela: 2017

Analiza zazidave Jugovzhodno od lokacije prostor zaznamuje regionalna cesta Ljubljana-Vrhnika. Vzdolž ceste se je pojavila linearna zidava. Taka zazidava sega v čas furmanstva, ko so se vzdolž poti začele pojavljati gostilne in so nastajali zametki naselij. Na severozahodu prevladuje zidava na mreži. Ta se v ravninskem delu ravna v smeri vzhod-zahod, ob vznožju hriba pa se prilagodi topografiji terena.

Analiza višin Na območju prevladuje individualna gradnja enodružinskih hiš. Hiše imajo pritličje, nadstropje in mansardo, njihova višina znaša povprečno 9 m. Najvišja stavba v okolici je večnamenski objekt s fitnesom in z dvorano jugozahodno od lokacije. V višino meri 12,3 m. Nizko zidavo predstavljajo lope, garaže in pritlični objekti. Ta skupina zajema vrtec, ki meri v višino 6 m. Območje zaznamujejo stavbe podobnih višin. Izjemi sta večnamenski objekt s fitnesom in z dvorano ter vrtec.

STRUKTURNA ANALIZA

Analiza parcelacije Parcelacija izhaja iz različnih časovnih obdobij, zato so parcele različnih oblik in velikosti. Analiza pokaže urejen ritem parcelnih mej vzhodno od lokacije, deloma tudi na severu. Vzhodno od nje se začne zaradi prilagajanja terenu ta ritem drobiti.

erš

sta

Analiza geometrijske mreže Analiza predstavlja območja grajenih tkiv, katerih robove določa sistem cest. Jugozahodno od lokacije je servisna cesta, ki grajeno tkivo deli na dva stavbna otoka. Cesta se slepo konča. Njeno potezo bi lahko nadaljevali prek obravnavanega zemljišča do Dragomerške ceste. Tako bi zagotovili servisno pot za nov objekt na lokaciji.

Analiza smeri zazidave Iz analize je razvidna jasna usmerjenost stavb zahodno od lokacije v smeri vzhod-zahod. Osi slemen stavb na vznožju hriba so vzporedne s plastnicami. Zazidava ob cesti je poravnana s cestno osjo. Na majhnem prostoru opazimo različno usmerjenost volumnov, kar je posledica geografskih danosti, ceste in načrtne gradnje na mreži. Lokacija leži na mestu, kjer je usmerjenost osi različna.

Analiza topografije Lokacija leži ob izteku Debelega hriba, ki je del Polhograjskega hribovja, proti Ljubljanskem barju. Višinske kote terena so raznolike, padajo od višje na severovzhodu proti nižji na jugozahodu. Razlike v višini so lahko prednost lokacije - lahko jih vključimo v arhitekturno zasnovo.

avtocesta regionalna cesta lokalna krajevna cesta lokalna zbirna cesta predvidena trasa nove železnice urejena kolesarska pot peš pot gozdna steza avtobusno postajališče parkirišče

Analiza prometnih povezav V prostoru zaznamo linearne poteze prometnih povezav, ki se mestoma nadaljujejo v krivulje. Prostor močno zaznamujeta avtocesta in regionalna cesta. V prihodnosti je južno od avtoceste načrtovana železniška proga. Lokalna krajevna cesta se priključuje na regionalno v pravokotni smeri. Ta povezava predstavlja prvo od dveh vstopnih točk v kraj Dragomer. Lokacijo z zgornje strani obdajata lokalna zbirna in lokalna krajevna cesta, spodnji rob zaključuje peš pot. V bližini je nekaj površin za mirujoč promet. Avtobusni postajališči ustvarjata nenehen pretok ljudi mimo in prek obravnavane lokacije. Povezovalne linije mestoma niso sklenjene, zato se ponuja možnost, da jih sklenemo in izboljšamo pretok ali ustvarimo nove ambiente. Na bližnji železniški progi bi lahko naredili postajo in prebivalcem ponudili nov način prevoza.

Analiza zelenega sistema Večji zeleni ploskvi predstavljata travnik na jugozahodu, ki se v presledkih nadaljuje v smeri vzhoda, in gozd z jaso na severovzhodnem delu. Na jugovzhodu se nahajajo kmetijska zemljišča. Spodnji in zgornji rob lokacije določata dve zeleni potezi. Na zgornjem delu so na travnati površini zasajena mlada drevesa, na spodnjem parcelo zaključuje starejši drevored. Zahodno od lokacije v bližini gasilskega doma leži manjša travnata zaplata z nekaj drevesi. Edine urejene javne zelene površine ležijo v okolici lokacije, zato se v novi ureditvi ohranijo in nadgradijo.

ZAZNAVNA ANALIZA

Analiza tokov Analiza prikazuje intenzivnost pretoka uporabnikov v prostoru. Tokovi so vezani na avtomobilski, kolesarski in peš promet. Večina tokov poteka po cestah, nekaj pa jih teče mimo njih, kar velja predvsem za pešce, manj za kolesarje. Pešci se ne premikajo ortogonalno, pogosto si poti krajšajo s sekanjem ovinkov. Najmočnejši tok, ki ga zaznamo v prostoru, je avtocesta, sledi ji regionalna cesta. Ustje lokalne krajevne ceste je visokopretočno. Tok se ob prečkanju obravnavane lokacije razdeli na dva dela, zato ošibi. Tokovi znotraj naselja so šibki, z izjemo prometnih konic zjutraj in popoldne. Zazna se silnica tokov, ki potekajo od regionalne ceste naprej po Dragomerški cesti. Njihova intenzivnost je konstantna. Ker je lokacija prazna, na njej ne stoji noben objekt, niti ni omejena z ograjo, se je prek nje vzpostavil nov tok pešcev in avtomobilov. Prvi si krajšajo pot od avtobusne postaje do doma ali obratno, drugi zemljišče izrabljajo za parkirišče. Nova intervencija v prostoru bi lahko tokove upoštevala in tako izboljšala uporabniško izkušnjo.

Analiza prehodnosti Analiza pokaže, da je prehodnost zaradi ozke ceste najbolj otežena ob samem vstopu v naselje. Cesta je z ene strani omejena z objektom, z druge pa s priključkom lokalne zbirne ceste. Prehodnost se po prečkanju omenjenih ovir ne izboljša. Cesta ostaja ozka, pločnika ni. Pojavi se še nekaj slepih ulic, ki omejujejo prehodnost. Ozek vstop v naselje lahko z vidika prometne varnosti pomeni pozitivno dejstvo, ker so avtomobili zaradi zožanja prisiljeni zmanjšati hitrost. Nevarnost se pojavi takrat, ko je širina ceste tako majhna, da se hkrati ne morejo srečati pešec in dva avtomobila, kar velja za obravnavan primer. Potrebna bi bila razširitev ceste, ki bi nudila zadosten prostor tudi za pešce.

avtocesta cesta parkirišče peš pot športno igrišče urejena travnata površina z drevesi urejena travnata površina dvorišče Doma krajanov

Analiza strukture javnih površin Javne površine so zgoščene ob jugozahodnem delu lokacije. Prevladujejo športne površine, ki so dopolnjene s posameznimi ploskvami zelenih površin. Pred stavbo Doma krajanov, kjer je sedež občine Log - Dragomer, je dvorišče razvejane oblike. Trga ali parka ni. Parkirišča predstavljajo večje prazne površine. Otroško igrišče je odmaknjeno od glavnega vozlišča javnih površin. Zgoščena struktura javnih površin nakazuje zametek krajevnega središča kraja Dragomer.

Namenska raba prostora Prikazana je obstoječa namenska raba prostora, dopolnjena z novimi intervencijami. Največji delež predstavlja območje stanovanj. Na robu stanovanjske zidave se nahaja območje centralnih dejavnosti, ki nakazuje mesto za razvoj krajevnega središča. Športna igrišča na robu naselja tvorijo območje zelenih površin, ki naj bi se v prihodnosti še razširilo (povzeto po OPN Občine Log - Dragomer, 2012). Opazimo lahko, da ležita igrišče za tenis in balinišče znotraj območja centralnih dejavnosti. Že v preteklosti je bil na mestu današnjega igrišča za tenis načrtovan kulturni dom z večjim na severovzhod orientiranim trgom (D. M., 1979). Ob razvoju središča kraja bi se lahko omenjeni igrišči prestavili v razširjeno območje, namenjeno športu, ki leži le nekaj deset metrov stran. S tem bi pridobili prostor za razvoj družbenih dejavnosti, namenjenih vsem krajanom. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Magistrsko delo | Idejna zasnova kompleksa trgovine brez embalaže, knjižnice in kavarne v kraju Dragomer | avtorica: Polona Vukelić | Mentorica: izr. prof. Anja Planišček | Leto vpisa: 2009 | Leto izdelave magistrskega dela: 2017

POGLEDI

2 1

3 7

4 5 8 6

SINTEZA ANALIZ

Skica prikazuje lego obravnavane lokacije v prostoru. Jugozahodno od nje se nahaja Gasilski dom in Dom krajanov, na jugu leži vrtec. Med objekti leži teniško igrišče, na mestu katerega je bila leta 1979 načrtovana gradnja kulturnega doma, ki zaradi različnih dejavnikov ni bila realizirana. Prostor se bo v prihodnosti razvil, saj je v OPN to območje označeno za območje centralnih dejavnosti.

Iz analiz so razvidne naslednje ugotovitve: – Obravnavana lokacija leži ob stičišču različno orientiranih grajenih struktur. Osi sosednjih stavb so različno usmerjene, zato ni jasne linije, po kateri bi se nov objekt ravnal. – Na območju prevladuje individualna gradnja enodružinskih hiš. Povprečna višina okoliških stavb znaša 9 m. Višina novega objekta naj se giblje v okviru višin sosednjih objektov. – Razlike v višini terena so lahko prednost lokacije, zato jih vključimo v arhitekturno zasnovo. – Prometne linije mestoma niso sklenjene. Obstoječo dostavno pot lahko jugozahodno od lokacije povežemo z Dragomerško cesto in izboljšamo napajanje stavbnega otoka. – Edine urejene javne zelene površine ležijo v okolici lokacije, zato jih v novi ureditvi ohranimo in nadgradimo. – V novem projektu se izkoristijo tokovi. Upoštevamo jih pri snovanju arhitekture in tako izboljšamo uporabniško izkušnjo. – V bližini lokacije se nahaja vhod v kraj. Vhod je ozek zaradi omejenosti s stavbo na eni in s cestnim odcepom na drugi strani. Predlagajo se razširitev ceste, utrditev odcepa Poti ob gozdu s podpornim zidom in ureditev pločnikov. Na lokaciji se načrtuje razširitev, ki da uporabniku občutek odprtosti.

Skica prikazuje predlog izboljšanja obstoječega stanja. Ozek vstop v kraj se razširi, zgradi se pločnik. V prostoru je nakazana poteza, ki bi povezala obstoječo servisno pot z Dragomerško cesto. Z novo povezavo se zagotovi napajanje novonastalega stavbnega otoka. V širšem območju se bo v prihodnosti razvilo središče kraja, zato ohranjamo navezavo s sosednjimi programi.

– Struktura javnih površin ni pestra. Prevladujejo površine za šport in rekreacijo. Javne površine, ki so zgoščene jugozahodno od lokacije, nakazujejo začetek razvoja lokalnega središča kraja Dragomer. – Lokacija leži v območju centralnih dejavnosti. Nova intervencija na lokaciji naj sledi programom, značilnim za območje centralnih dejavnosti.

5 PROJEKT

PROGRAM

Program Program, ki je predlagan v magistrski nalogi, je rezultat stanja v prostoru in izvedene ankete na temo programskih potreb prebivalcev kraja Dragomer. Stanje v prostoru in izbor lokacije Obravnavana lokacija v kraju Dragomer je bila nekoč v lasti Kmetijske zadruge Vrhnika (KZV). Zadruga je na njej leta 1981 zgradila večjo živilsko trgovino. Kupcem je med drugim ponujala lastne proizvode. Po šestnajstih letih brez večjih vložkov v objekt, je nastopil čas, da trgovino povsem prenovijo. Leta 1997 je Kmetijska zadruga Vrhnika odprla prenovljeno prodajalno z bifejem, ki je zaradi velikosti, široke ponudbe in izboljšane opreme dobila ime Supermarket Dragomer. Trgovina, ki je delovala na 480 kvadratnih metrih in ponujala 4300 artiklov, je bila pri krajanih zelo priljubljena. Delovala je zgolj tri leta. V požaru 10. januarja 2000 je objekt pogorel. Zemljišče je bilo dolgo časa prazno. Parcela je postala pereč problem občine. Kljub poskusom, da se na mestu ponovno zgradi trgovina, do tega premika ni prišlo. Sedanji lastnik je podjetje Mercator d.d.. Mercator je parcelo pridobil v letu 2006, z namenom, da na njej zgradi supermarket. Kasneje je skupaj z investitorjem, podjetjem M3 projekt d.o.o., pripravil projekt poslovno-stanovanjskega objekta. Ta naj bi skupaj z 42 stanovanji, poslovnimi prostori in lokali zagotovil tudi trgovino. Projekt bi poleg omenjene parcele zavzemal tudi nekaj sosednjih, na katerih stojijo stanovanjski objekti. Hkrati bi reguliral ucevljen potok Snežak, ki poteka preko lokacije, kar je zahtevano s strani Agencije Republike Slovenije za okolje (Erjavec, 2010). Krajani so izrazili zaskrbljenost. Podvomili so v smotrnost izgradnje tako obsežnega objekta. Mnenja so se delila in prišlo je do potrebe po izvedbi referenduma, kjer bi se volilci odločili za ali proti gradnji.

Trgovina brez embalaže Velika potreba krajanov po trgovini na eni in nezainteresiranost lastnika zemljišča za gradnjo vaške trgovine na drugi strani je sprožila razmišljanje o možnih rešitvah. Podjetje Mercator je nagnjeno k vpeljevanju novosti v svoj program, kar ga izpostavi kot enega izmed naprednejših trgovcev pri nas. Dokaz za to je odprtje prenovljenega hipermarketa Mercator Šiška, ki kupcem zagotovi posebno izkušnjo nakupovanja. Nastopi ideja, da se z zanimivim in trajnostno naravnanim programom trgovine brez embalaže prepriča podjetje Mercator v izgradnjo trgovine. Občina in Mercator bi lahko sodelovala, pri čemer bi podjetje zgradilo trgovino s spremljajočim programom, Občina pa bi zagotovila sredstva za regulacijo ucevljenega potoka Snežak in sofinancirala izgradnjo centra. Mercator bi bil tako prvi trgovec v Sloveniji, ki bi predstavil koncept trgovine brez embalaže, kar bi dvignilo njegovo vrednost z vidika trajnostnega razvoja, krajani pa bi dobili težko pričakovano trgovino z živili. Ker leži lokacija v bližini dveh mest - Ljubljane in Vrhnike, bi tako trgovino obiskovali tudi okoliški prebivalci. Zaradi specifičnega programa nove trgovine obstoj poslovalnice na Logu ne bi bil ogrožen. Uporabniki, ki ne bi želeli kupovati živil brez embalaže, bi hodili v trgovino na Log, tisti, ki se jim zdi tak način zanimiv in napreden ali zgolj iz potrebe, pa bi po nakupih prišli v dragomerško prodajalno. Program trgovine brez embalaže je trajnostno naravnan, zato se za gradnjo uporabi naravne materiale - Ilovico in les.

Na referendumu 4. decembra leta 2011 je obveljala odločitev, da se objekt kljub izredno veliki želji po trgovini - ne gradi. Rezultat referenduma je spodbudil idejo magistrske naloge, da se poskusi z drugačnim pristopom rešiti nastalo stanje v prostoru. Podjetje Mercator je po zavrnjeni ideji o poslovno-stanovanjskem objektu izgubilo interes za gradnjo trgovine na tem mestu. Meni se, da zaradi bližine poslovalnice Mercator na Logu, ki je od zemljišča oddaljena dva kilometra, izgradnja vaške trgovine ni smotrna. Občina Log - Dragomer je skušala v kraj pripeljati druge trgovce, vendar noben ni bil pripravljen kupiti zemljišča, regulirati ucevljen potok Snežak, ki poteka preko parcele in zgraditi nov objekt. Občina sama nima sredstev, da bi storila omenjeno (ustni vir z javne Predstavitve ključnih projektov občine Log Dragomer, 12. 4. 2016). Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Magistrsko delo | Idejna zasnova kompleksa trgovine brez embalaže, knjižnice in kavarne v kraju Dragomer | avtorica: Polona Vukelić | Mentorica: izr. prof. Anja Planišček | Leto vpisa: 2009 | Leto izdelave magistrskega dela: 2017

ANKETA

REZULTATI ANKETE

Cilj ankete z naslovom “Programske potrebe prebivalcev kraja Dragomer” je bil spoznati, kaj prebivalci pogrešajo v svojem kraju. Rezultat ankete je pripomogel k izboru spremljajočega programa, ki dopolnjuje program trgovine brez embalaže. Zbiranje podatkov je potekalo od 28.1.2016 do 25.4.2016. Zbranih je bilo 107 veljavnih anket.

Prevladujejo odgovori: trgovina, banka, knjižnica, park, zdravnik, lekarna, kavarna.

Metoda dela Anketo so Dragomerčani prejeli v natisnjeni obliki. Hkrati je anketa potekala preko spletnega portala www.1ka.si. Anketo je sestavljalo 25 vprašanj v štirih sklopih. Sklopi so zbirali naslednje podatke: - prvi sklop: osebni podatki - drugi sklop: način opravljanja vsakodnevnih opravkov - tretji sklop: programi, ki jih Dragomer potrebuje - četrti sklop: navedba idej za program na lokaciji bivše trgovine (t.j. lokacija, ki se jo obravnava v magistrski nalogi).

Z metodo večih vprašanj na enako temo se pridobi točnejše rezultate. Tako se izloči neprave odgovore, ki so posledica pričakovanj okolja in ne posameznikovega resničnega mnenja. 10)

Hipoteza Anketa bo pokazala nezadovoljstvo krajanov s sedanjim stanjem obravnavane lokacije (t.j. lokacija nekdanje trgovine Kmetijske zadruge Vrhnika). Večina bo izrazila močno podporo ideji o izgradnji nove trgovine na istem mestu. Anketiranci bodo izrazili željo po programih, ki jih pogrešajo v kraju Dragomer.

Vrednotenje rezultatov ankete Hipoteza se je v celoti potrdila. Rezultati kažejo na visoko nezadovoljstvo krajanov na področju zagotavljanja oskrbe z življenskimi potrebščinami. Lokalno prebivalstvo se strinja z gradnjo trgovine na mestu nekdanje poslovalnice Kmetijske zadruge Vrhnika. Želijo manjšo trgovino z za občane koristnim spremljevalnim programom. Poleg trgovine predlagajo sledeče programe: banko, knjižnico, večnamenski objekt, prostor za srečevanje, lekarno, zdravniško ambulanto, kavarno in park. Nekaj programov je združljivih, na primer večnamenski objekt in knjižnica. Knjižnica lahko namreč ponudi prostor za različne dejavnosti. Lekarna in zdravniška ambulanta sta danes urejeni v dializnem centru Fresenius na Logu, zato potrebe po teh programih v Dragomerju ni več. Banka je za manjši kraj, kakršen je Dragomer, nerentabilna, zato se namesto nje postavi bankomat.

Zaključek

Prevladujejo odgovori: trgovina, banka, kavarne, restavracije, kino, knjižnica, zdravstvene storitve, prostori za kulturno udejstvovanje, bazen.

Prevladujejo odgovori: šola, športne površine, picerija. Veliko anketirancev poda odgovor “nobenega” ali “jih ni”.

Poleg glavnega programa trgovine brez embalaže, se uredi knjižnico z večnamensko funkcijo in kavarno. Program v celoto poveže trg na katerem se srečujejo občani in ima dovolj prostora za izvedbo raznolikih prireditev.

11)

17)

12)

18)

23)

24) Prevladujejo odgovori: kraj potrebuje trgovino, območje je degradirano in potrebno nove vsebine, vsem je lahko dostopna, da bi nas povezala in bi tvorila nekakšen center, dostop do trgovine tudi za stareše ljudi, center kraja, blizu ceste, pomanjklivost = ozek dostop, ker ga bi lahko uporabili za javne prireditve na odprtem

19)

13)

25)

Prevladujejo odgovori: manjša dvorana, urejeno parkirišče, večnamenski ogrevani prostor za druženja, otroško igrišče, zelenica, lekarna, banka, brez stanovanj, park z odprtim potokom in opremljen z orodji za razgibavanje, center za varstvo starejših.

20)

14)

Prevladujejo odgovori: neurejenost, neizkoriščenost, ozek dostop do naselja, sramota naselju, zanemarjena površina z dobro lokacijo.

21) 15) Prevladujejo odgovori: trgovina, banka, bankomat, večnamenski občinski prostor, knjižnica, večnamenski prostor za druženje različnih generacij, frizer, kavarna, trg, uslužnostne dejavnosti (šiviljstvo, čevljarstvo, čistilnica), lekarna, zdravniška ambulanta.

Prevladujejo odgovori: potencial za zelene površine, trgovino, park, večnamenski objekt, dostopnost, bližina vrtca, prostor za srečevanje in druženje, bližina ceste Ljubljana-Vrhnika, prostor za izoblikovanje krajevnega centra.

22) 16)

Prevladujejo odgovori: trgovina z mesnico, mala trgovina z dodatnimi lokali, trgovina ali prostor za druženje mladih/starejših, trgovina, knjižnica, kavarna, bankomat, banka, pošta, urejeno središče kraja-park, zelene površine, večnameski prostor, lekarna, zdravniška ambulanta.

RAZVOJ PROJEKTA IN DELOVNO GRADIVO

Urbanistična maketa

Postopek oblikovanja volumnov

Delovne makete

URBANISTIČNA ZASNOVA P Gabarit

Zaris nujnih odmikov od parcelne meje, podaljšanje že obstoječih linij v prostoru in umestitev prostora za parkirišče, določi maksimalni gabarit.

Gabarit

Tokovi

Upošteva se gibanje v prostoru. Gabarit se razreže na dva volumna tako, da se ustvari pretok. Prazen prostor med volumnoma postane lijak, ki usmerja tokove proti družbenim programom. Zamik volumnov določi dva trga; zgornjega in spodnjega.

Tokovi

Etaže

KN JIŽ

V večjem volumnu se nahaja trgovina brez embalaže v pritličju in knjižnica v nadstropju. Višina volumna se zviša. V manjšem volumnu je kavarna. Višina volumna se zniža.

zgornji trg

Trgi

KA VA R

Teren

spodnji trg

Padajoč teren na lokaciji se ohrani in pusti, da steče med volumnoma stavb. Stavbi sta dostopni s trgov. Zgornji trg predstavlja predprostor knjižnici in kavarni, spodnji trg pa trgovini brez embalaže.

Trgovina brez embalaže s knjižnico

Na lokaciji je nekoč že stala trgovina. Stavba je stala na poravnanem terenu, zato je bila ob zgornjem robu zemljišča, kjer poteka cesta, škarpa. Novi volumen trgovine brez embalaže s knjižnico iskoristi padec terena. Le-ta omogoči organizacijo stavbe tako, da so programi vedno dostopni iz zunanjosti. Oblikujeta se dva trga; zgornji in spodnji.

Kavarna

Kavarno oblikujemo kot podaljšek zunanjega javnega prostora. Oblika volumna kavarne sledi padcu terena in tako ohrani kontinuiteto prostora, ki steče preko stavbe. Kavarna ima poleg vhoda iz zgornjega in spodnjega trga vhod še na vsakem nivoju. Ko se vrata odprejo je meja med zunanjim in notranjim javnim prostorom zabrisana.

spodnji trg

zgornji trg

TRGOVINA BREZ EMBALAŽE IN KAVARNA | tloris pritličja z zunanjo ureditvijo M 1:200 52

ARHITEKTURNA ZASNOVA

Trgovina | poti prodajnega blaga

Trgovina brez embalaže

Kavarna

Volumen je v grobem razdeljen na dva dela: prodajni del in skladiščni del s spremljajočimi prostori. Ker se v trgovini blago ne prodaja v embalaži, temveč v večjih posodah, prilagojenih za posamezne artikle, mora biti zasnova prodajalne drugačna od običajne.

Volumen kavarne sledi poteku terena. Zunanje kaskadne stopnice se podaljšajo v notranjost, kjer se spremenijo v sedalne površine. To ponuja posebno izkušnjo prostora.

Vhod v trgovino je organiziran s spodnjega trga. Ob njem se na zunanji strani nahaja bankomat. Po vstopu v vetrolov so na strani postavljeni vozički in košare. Ob vstopu se kupcu odpre pogled na steno iz butane ilovice, kjer so nameščeni gravitacijski silosi, namenjeni sipkim živilom. Le-ti v prostor s svojo večbarvno vsebino vnašajo dinamiko. V središču prodajnega prostora se zvrstijo regali, ki nudijo prostor za živila, ki se lahko prodajajo v zabojih ali na policah. Na skrajnem koncu prostora je oddelek za kruh, delikateso in meso. Ob njem je urejena postaja s tehtnico in umivalnikom za umivanje rok. Nakup v trgovini brez embalaže poteka v treh korakih. Uporabnik ob vstopu stehta posodo, ki jo je prinesel od doma in z voščenko zabeleži težo. V drugem koraku posodo napolni z živilom. V tretjem posodo skupaj z živilom ponovno stehta, ali pa blago odnese na blagajno, kjer tehtanje opravi prodajalec. V prodajalni so zaradi takega načina prodaje na voljo tri tehtnice, ki so po prostoru enakomerno porazdeljene.

Glavni vhod v kavarno je urejen iz zgornjega trga. Ob vhodu sta dostopna toaletna prostora za moške in ženske ter invalide. V tem delu je še skladišče in toaletni prostor za zaposlene. Prostor komunicira z zunanjostjo preko večjih steklenih površin. Izstop na prosto je možen na vsakem nivoju. Ko so vrata odprta se meja med zunanjim in notranjim zabriše. Trg se zlije v kavarno in obratno.

Skladiščni del s spremljajočimi prostori se dalje deli v tri organizacijske pasove. Prvi pas predstavlja prostore za zaposlene; pisarno, čajno kuhinjo, garderobe s kopalnico ločeno za moške in ženske, ter tehnični prostor. Drugi pas je namenjen skladišču. Glavni element v njem je regal, ki razmejuje hodnik od skladišča. Tretji pas je namenjen predpripravi pekovskih izdelkov, delikatese in mesa. Prostori so prehodni in imajo neposredni dostop do prodajne površine. Na spodnjem delu zadnjega pasu je prostor za odpadke z izhodom na prosto za lažji odvoz.

spodnji trg

zgornji trg

Scenariji uporabe večnamenskih prostorov

predstavitev knjige s pogostitvijo

okrogla miza

koncert

izdelovanje seminarskih nalog, razstava

tržnica

Knjižnica

Zunanja ureditev

Knjižnico sestavljajo štirje deli. Največjega tvori glavni knjižnični del s čitalnico. Sledi servisni pas, kjer so nanizani naslednji prostori: čajna kuhinja, toaletni prostori za moške, ženske, invalide in zaposlene ter priročno skladišče. Tretji del je večji predprostor z garderobnimi omarami. Nadaljuje se v z nadstreškom pokrit zunanji vhodni del.

Teren, ki se spušča preko volumnov, se med stavbama spremeni v stopnišče s širokimi podesti, ki delujejo kot tribuna. Potezo med stavbama lahko razumemo kot ulico, ki napaja programe med katerimi leži.

Knjižnica ima nekaj lastnosti, ki omogočajo večnamensko uporabo. Knjižni regali stojijo na v tla vgrajenih vodilih in jih je možno premikati po prostoru v horizontalni smeri. Regali se lahko popolnoma zložijo in sprostijo prostor, ali pa se razmaknejo po sklopih in delujejo kot predelne stene med manjšimi conami. V večjem prostoru je možno voditi okrogle mize, pogovore z umetniki, imeti potopisna predavanja in podobno. Manjši, z regali razdeljeni prostori so lahko namenjeni izdelovanju seminarskih nalog v skupinah, likovnim, literarnim in drugim delavnicam, svetovalnicam in tako dalje. Večnamenskost glavnega prostora dopolnjuje predprostor, ki se lahko uporablja kot razstavni prostor, galerija ali prostor za pogostitev. Vertikalna lesena senčila so gibljiva okoli vertikalne osi. Omogočajo uravnavanje svetlobe v notranjosti glede na potrebe.

Zgornji in spodnji trg imata vsak svojo identiteto. Zgornji je bližje prometni cesti, zato se ustvari odmik v obliki zelenja. Drevesa delujejo kot pregrada med knjižnico in cesto. Za njo so postavljene klopi, ki neučakanim bralcem omogočajo takojšnji vpogled v izposojene knjige. V bližini vhoda je organiziran večji prostor za kolesa. Za razliko od zgornjega trga, ki ga zapolnjuje urbana oprema, je spodnji trg sproščen. Njegov namen je nuditi prostor za dogodke. Ob njem se v nivoju tal pojavi vodni element, ki zagotovi zabavo za otroke v toplejših mesecih. Od parkirišča je ločen s potjo, zelenim pasom in drevesi. Za sedenje so namenjeni večji leseni bloki, ki združeni v skupinah po tri delujejo bolj prostorsko. Otroška domišlija jih lahko preobrazi v zanimiva igrala.

6 TEHNIČNO POROČILO

ZASNOVA KONSTRUKCIJE

Slika 54: grede so med seboj togo povezane z kovinskimi zvezami

Slika 55: jeklene diagonale v stenah izboljšajo horizontalno togost

Konstrukcija je zasnovana kot okvirna, naslanjajoča se na toge obodne stene in butane ilovice. Na armiranobetonskih pasovnih temeljih trgovine s knjižnico dimenzij 70 x 60 cm, ki segajo 1,2 m pod zemljo, sloni armiranobetonska plošča debeline 20 cm. Temelj in ploščo povezuje temeljna peta, ki je široka 55 cm. Enako temeljenje ima kavarna, le da ima zaradi oblike volumna, ki sledi padcu terena, temelje stopničaste. Slika 56: stik stene iz butane ilovice z leseno okvirno steno

Slika 59: okvirna lesena nosilna stena, debeline 20 cm

Armiranobetonski temelji dajejo oporo 42 cm debelim stenam iz butane ilovice, ki v obliki črke U objemajo volumen trgovine in kavarne. Notranjost sestavljajo lesene okvirne stene. Predelne stene so debeline 10 cm, sanitarne 14 cm, nosilne, ki v svoji ravnini vključujejo stebre dimenzij 15 x 26 cm, pa 20 cm. V povezavi z obodnimi stenami zagotavljajo horizontalno togost objektov. Stene iz butane ilovice so ojačane z armirano horizontalno vezjo iz apnene malte s tufom pravokotnega prereza dimenzij 20 x 30 cm. Nanjo se opirajo nosilci iz lepljenega lesa dimenzij 15 x 26 cm. Ti so togo povezani s stebri iz lepljenega lesa enakega prereza in prečnimi nosilci iz lepljenega lesa dimenzij 10 x 18 cm. Sestav stebrov in nosilcev deluje kot okvirna konstrukcija, ki je na določenih mestih v stenah zavetrovana z jeklenimi diagonalami. Na okvirno konstrukcijo nalegajo plošče iz križno lepljenega lesa debeline 12 cm.

Slika 58: okvirna lesena sanitarna stena, debeline 14 cm

Slika 57: okvirna lesena predelna stena, debeline 10 cm

Oba objekta sta zaključena z zeleno streho z ekstenzivno zasaditvijo.

ZASNOVA KONSTRUKCIJE | kavarna 60

ZASNOVA KONSTRUKCIJE | trgovina s knjižnico

tloris pritličja | trgovina in kavarna

tloris nadstropja | knjižnica

SHEMA POŽARNE VARNOSTI

Shema požarne varnosti je izdelana na podlagi pravilnika o požarni varnosti v stavbah. Nevarnost širjenja požara med objektoma je zmanjšana zaradi lege stene iz butane ilovice na severnem delu objekta trgovine s knjižnico. Stena je brez odprtin in iz težko gorljivega materiala, kar preprečuje širjenje požara na sosednji objekt. Odmik okoliških stavb od obravnavane parcele je zadosten. Objekta sta zasnovana tako, da je na voljo zadostno število izhodov na prosto, skupna dolžina evakuacijskih poti pa ne presega predpisanih 50 m. Opremljena sta s sistemom za avtomatsko javljanje požara. Shemi zgoraj prikazujeta delitev na tri sektorje, ki omejujejo širjenje požara.

situacija

V primeru evakuacije sta organizirani dve zbirni mesti, kar prikazuje shema levo. Prostor za intervencijo dimenzij 12 x 7 m je označen na severovzhodnem delu parcele na Dragomerški cesti.

7 GRAFIČNE PRILOGE

R GO

FASADNI PAS | kavarna 1:20

100

101

102

8 VIZUALIZACIJE

103

104

105

106

107

108

109

110

111

112

9 VIRI IN LITERATURA

113

114

ČLANKI IZ ČASOPISA

MAGISTRSKO DELO

SPLET

D. M. (maj 1979). Samoprispevek v Dragomeru: Za urejeno krajevno skupnost. Naš časopis, leto 7, št. 51, str. 4.

Martínez Escobar, D. (2013). Earth architecture: building with rammed earth in cold climate. Magistrsko delo, Gothenburg: Chalmers university of technology. RAZISKOVALNA POROČILA

Ekologi brez meja. (2017). Definicija zero waste. Pridobljeno 24. 3. 2017, na http:// ebm.si/zw/o/definicija-zero-waste/

Dobimo se na proslavi občinskega praznika v Dragomeru. (maj, 1980). Naš časopis, leto 8, št. 63, str. 1. Erjavec, V. (26. 10. 2009). Razmišljajo o knjižnici. Naš časopis, leto 36, št. 365, str. 36. Erjavec, V. (28. 4. 2009). Poslovno-stanovanjski objekt v Dragomerju naj bi bil nižji. Naš časopis, leto 36, št. 360, str. 17. Erjavec, V. (29.11.2010). Trgovina Dragomer - podpisali pogodbo o prenosu lastništva. Naš časopis, leto 37, št. 377, str. 32. Hvalica, D. (23. 3. 1997). Predstavljamo vam krajevne skupnosti: Krajevna skupnost Dragomer - Lukovica. Naš časopis, 2, št. 10, str. 5. Justin, V. (september 1975). Srednjeročni program razvoja kulture v občini Vrhnika do leta 1980. Naš časopis, priloga št.7, str. 3. KZ Vrhnika širi svojo prodajno mrežo. (november 1981). Naš časopis, leto 9, št. 81, str. 2. Leto dosežkov v KS Dragomer – Lukovica: Bogatejši še za en družbeni objekt. (september 1979). Naš časopis, leto 7, št. 55, str. 3. Marolt, F. (marec 1977). Investicijska izgradnja v Tozd PTT Vrhnika. Naš časopis, 32, str. 6. Novi uspehi v KS Dragomer – Lukovica. (marec 1980). Naš časopis, leto 8, št. 61, str. 7. Odar, J. (marec 1982). Leto dosežkov v KS Dragomer – Lukovica: Bogatejši še za en družbeni objekt. Naš časopis, leto 10, št. 84, str. 8. Oskrba v naši občini. (julij 1979). Naš časopis, leto 7, št. 53, str. 10. Osnutek družbenega plana razvoja občine Vrhnika za obdobje 1976-1980. (avgust 1976). Naš časopis, priloga št. 13, str. 3. S. P. (april 1979). Gasilski dom in dom družbenih organizacij. Naš časopis, leto 7, št. 50, str. 5. S. S. (september 1997). Nova pridobitev za Dragomerčane: Prenovljen SUPERMARKET odprt. Naš časopis, 25, str. 2. Velik napredek na vseh področjih: Doseženi družbeno-ekonomski rezultati v občini med X. in XI. kongresom ZKJ (julij-avgust 1978). Naš časopis, leto 6, št. 44, str. 10. KRAŠOVEC, D. (2017). Jakob Dolinar. Pogovori z občani, št. 3, str. 23

Celovito preprečevanje in nadzor nad industrijskim onesnaževanjem. (2001). Referenčni dokument o najboljših razpoložljivih tehnikah v industriji cementa in industriji apna. Pridobljeno 30. 3. 2017, na http://webcache.googleusercontent. com/search?q=cache:MvsNNN8yHf8J:okolje.arso.gov.si/ippc/uploads/File/ Povzetek%2520CL.doc+&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si&client=firefox-b

ZNANSTVENI ČLANKI Zbašnik-Senegačnik, M. (2005). Tradicionalna gradnja z ilovico. AR. Arhitektura, raziskave, letnik 5, št. 1, str 40-45.

inco-invest. (2008). Pridobljeno 25. 4. 2016, na http://www.inco-invest.si/default. aspx?ID=618&print=1 Mercatorgroup: Letno poročilo za leto 2006. (2006). Pridobljeno 18. 5. 2017, na http://www.mercatorgroup.si/assets/Letna-porocila/mercator-letno-porocilo-2006.pdf Notranjski park. (2016). Pridobljeno 20. 3. 2017, na https://www.notranjski-park. si/kultura/tradicionalne-obrti-dejavnosti/furmanstvo Občina Log – Dragomer, novice. (2017). Pridobljeno 6. 3. 2016, na http://www. log-dragomer.si/novice-2017.html Občina Log – Dragomer. (2017). Pridobljeno 5. 3. 2016, na http://www.log-dragomer.si/obcina/zgodovina.html Občinski prostorski načrt občine Log – Dragomer. Pridobljeno 5. 5. 2016, na http:// data.log-dragomer.si/materiali/obcinski_svet/OPN/prikaz_stanja_prostora.pdf Pravilnik o požarni varnosti v stavbah. (2017). Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07 in 12/13. Pridobljeno 24. 1. 2017, na http://www.pisrs.si/Pis. web/pregledPredpisa?id=PRAV5628 Sklep o razpisu svetovalnega referenduma o izgradnji poslovno-stanovanjskega objekta – trgovine v Dragomerju. (2011). Uradni list RS, št. 84/2011 z dne 21. 10. 2011. Pridobljeno 4. 3. 2017, na https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-listrs/vsebina/2011-01-3581/sklep-o-razpisu-svetovalnega-referenduma-o-izgradnji-poslovno-stanovanjskega-objekta---trgovine-v-dragomerju Sos112. NESREČE V LETU 2000. (2000). Pridobljeno 18. 5. 2017, na http://www. sos112.si/db/priloga/p113.doc Statistični urad republike Slovenije. Pridobljeno 20. 1. 2017, na http://pxweb.stat. si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. (2016). Uradni list RS, št. 2/16 - popr. Pridobljeno 24. 3. 2017, na http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6416 V. L. (17. 6. 2016). Občina obeležila desetletje odcepitve. Pridobljeno 5. 3. 2016, na http://www.mojaobcina.si/log-dragomer/novice/obcina-obelezila-desetletje-odcepitve.html www.archdaily.com. (2015). Visitor Centre at the Swiss Ornithological Institute / :mlzd. Pridobljeno 20. 11. 2016, na http://www.archdaily.com/769013/visitor-centre-at-the-swiss-ornithological-institute-mlzd www.lehmtonerde.at. (2011). House Rauch. Pridobljeno 20. 11. 2016, na http:// www.lehmtonerde.at/en/projects/project.php?pID=7 ZRC SAZU. (2017). Ilovica. Pridobljeno 12. 6. 2016, na http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ a03.exe?name=sskj_testa&expression=ilovica

115

SLIKOVNO GRADIVO 1, 2, 3, 24, 40, 41 osebni arhiv 4 Horvat, J. (1990). Nauportus. Str. 43. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti 5 Zgodovinski arhiv Ljubljana, pridobljeno dne 18. 4. 2016 6 Stare fotografije Dragomerja. Vir slik; Kvaternik, T. Pridobljeno 26. 3. 2017, na https://www.facebook.com/508032786037070/photos /a.508297866010562.1073741828.508032786037070/743672659139747/?type=3&theater 7 (april 1977). Naš časopis, leto 5, št. 33, str.8 8 SP. (april 1979). Gasilski dom in dom družbenih organizacij. Naš časopis, leto 7, št. 50, str. 5. 9 (september 1979). Leto dosežkov v KS Dragomer – Lukovica: Bogatejši še za en družbeni objekt. Naš časopis, leto 7, št. 55, str. 3. 10 (april 1979). Naš časopis, leto 7, št. 54. 11 www.gasilci.org .(2017). Pridobljeno 26.4.2017, na http://www.gasilci.org/domovi/notranjska/vrhnika/dragomer-lukovica.jpg 12 Zgodovinski arhiv Ljubljana, pridobljeno dne 18. 4. 2016 13 (april 1977). Naš časopis, leto 5, št. 33, str.8 14 Stare fotografije Dragomerja. Pridobljeno 26.5.2017, na https://www.facebook.com/508032786037070/photos /a.508297866010562.1073741828.508032786037070/673011552872525/?type=3&theater 15 foto: M.B. (november 1981). KZ Vrhnika širi svojo prodajno mrežo. Naš časopis, leto 9, št. 81, str. 2. 16 Krapež, S. (leto izdelave ni znano). Dragomer. Seminarska naloga. Pridobljeno v Arhivu Republike Slovenije dne 20. 4. 2016. 17 (april 1981). Revolucionarno obdobje razvoja občine. Naš časopis, leto 9, št. 74, str. 2. 18 Stare fotografije Dragomerja. Vir slik: S. Štimac. Pridobljeno 26.4.2017, na https://www.facebook.com/Stare-fotografije-Dragomerja-508032786037070/?fref=ts 19, 20, 21 | www.inco-invest.si. (2008). Pridobljeno 25. 4. 2016, na http://www.inco-invest.si/default.aspx?ID=618&print=1 22 (28.4.2009). Poslovno-stanovanjski objekt v Dragomerju naj bi bil nižji. Naš časopis, leto 36, št. 360, str. 17. 23 M3 projekt. (2011). Pridobljeno 1. 11. 2016 http://www.m3-projekt.si/PSTO%20Dragomer.pdf 25, 26 | Gatz, K in Hierl, F. (1956). Neue Läden. Munchen: Verlag Georg D.W. Callwey. 27, 28 | Ekologi brez meja. (2017). Pridobljeno 1. 5. 2017, na http://ebm.si/zw/o/zero-waste-hierarhija/ 29 www.thevintageknittinglady.co.uk. (2004). Pridobljeno 1. 4. 2017, na https://www.thevintageknittinglady.co.uk/images/21Nov2015/bestway1240a. gif 30, 31 S media. (2016). Pridobljeno 24. 3. 2017 na https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/originals/ce/78/c2/ce78c2c61337bc4ba2b577b20f80cec4.jpg 32 5 Essentials for a Zero-Waste Shopping Kit. (2015). The Zero-Waste Chef. Pridobljeno 24. 3. 2017, na https://zerowastechef.com/2015/05/19/5-essentials-for-a-zero-waste-shopping-kit/ 33 GZS. (2017). Pridobljeno 24. 3. 2017, na https://www.gzs.si/Portals/Panoga-Komunala/Vsebine/novice-slicice/Detergent_06.jpg 34 Going zero waste. (2017). Pridobljeno 24. 3. 2017, na https://www.goingzerowaste.com/blog/2016/3/14/ultimate-guide-to-zero-waste-groceryshopping 35 The kind planet. (2017). Pridobljeno 24. 3. 2017, na http://thekindplanet.com/blog/ 36 Original Unverpackt. (2017). Pridobljeno 24. 3. 2017, na http://original-unverpackt.de/content/uploads/original-unverpackt_-jendrik-schroeder_-foto6.jpg 37 Loud Cloud. (2017). Pridobljeno 25. 3. 2017, na https://www.loudcloud.nl/wp-content/uploads/2017/01/Robuust-the-zero-waste-shop-2.jpg 38 The guardian. (2017). Pridobljeno 24. 3. 2017, na https://www.theguardian.com/sustainable-business/2014/sep/16/berlin-duo-supermarket-no-packaging-food-waste 39 Martínez Escobar, D. (2013). Earth architecture: building with rammed earth in cold climate. Magistrsko delo, Gothenburg: Chalmers university of technology. 42 KHAN Academy. (2017). Pridobljeno 26. 3. 2017, na https://www.khanacademy.org/humanities/prehistoric-art/neolithic-art/a/jericho 43 Wikimedia Commons. (2012). Costruzione di muratura in pisé. Pridobljeno 23. 11. 2016, na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Costruzione_ di_muratura_in_pis%C3%A9.jpg 44 Outsider. (2017). Hiša na Klancu. Pridobljeno 28. 1. 2017, na http://outsider.si/hisa-na-klancu/ 45, 46, 47, 48 | www.archdaily.com, foto: Alexander Jaquemet (2015). Visitor Centre at the Swiss Ornithological Institute / :mlzd. Pridobljeno 20. 11. 2016, na http://www.archdaily.com/769013/visitor-centre-at-the-swiss-ornithological-institute-mlzd 49, 50, 51, 52 | www.lehmtonerde.at. (2011). House Rauch. Pridobljeno 20. 11. 2016, na http://www.lehmtonerde.at/en/projects/project.php?pID=7 53 Detail. (2009). Vohnhaus in Schlins. Detail, št. 5, str. 454

116

Zahvala Izr. prof. Anji Planišček za podano znanje in mentorstvo. Doc. dr. Tomažu Slaku za konzultacije pri konstrukcijski zasnovi in doc. dr. Domnu Kušarju za konzultacije pri zasnovi sheme požarne varnosti. Krajanom Dragomerja za rešene ankete. Kolegom in prijateljem za nepozabna študentska leta in za spodbudo pri študiju. Družini. Maru, Evi, Maartenu, Kristianu, Aniki, Pavli. Hvala Tomotu in Nuši, da sta mi omogočila študij, za potrpljenje in spodbudo. Jerneju za vse.

117

118

Izjava o avtorstvu Spodaj podpisana Polona Vukelić izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova kompleksa trgovine brez embalaže, knjižnice in kavarne v kraju Dragomer.

Dragomer, 8.6.2017

Polona Vukelić

119

120

121