@ivljenje z opeko
Š Wienerberger (3x), G.Paldan/4nature
Gradnja z naravnimi materiali - Opeka z du{o
Š Corbis, Wienerberger (3x), P.Buchner/4nature, D.Manhart/4nature, J.Kresse/4nature
@ivljenje z opeko
3
Spo{tovane bralke, spo{tovani bralci!
G
otovo poznate izraz “ekolo{ki odtis�. S tem izrazom strokovnjaki ozna~ujejo povr{ino, ki jo vsak posameznik v `ivljenju koristi s svojim konzumom - od `ivil do izdelkov iz lesa, od surovin do energije. Rezultati so alarmantni! Avstrija se s 6,3 hektarja na osebo nahaja na 28. mestu v primerjavi s 152 de`elami. Pri tem z 21 milijoni hektarjev uporabljamo trikrat toliko povr{ine, kot je v sami Avstriji obdelamo oziroma z njo gospodarimo. Za WWF Avstrija to pomeni, da je potrebno ljudi, gospodarstvo in politiko v ve~ji meri opozoriti na mednarodno odgovornost ter podpirati tiste panoge in podjetja, ki si prizadevajo postopoma zmanj{ati svoj ekolo{ki odtis. S to bro{uro vam predstavljamo modele iz industrije s podro~ja predelave materialov s poudarkom na opeki, in sicer njeno zgodovino, raznovrstnost uporabe, konstantno izbolj{evanje in pridobivanje, nadaljnjo proizvodnjo ter predelavo – opeka predstavlja trden steber, ki daje upanje za dolgotrajno kori{~enje narave in njenih zakladov.
Dr. Helmut Pechlaner Predsednik WWF Avstrija
Bro{ura je nastala v sodelovanju med Wienerberger AG in WWF Avstrija
@ivljenje z opeko
4
Narava, ki nas obdaja Partnerstva v okviru WWF skupaj s predelovalno industrijo materialov prikazujejo zgledne primere za ohranjanje narave in okolice, ki nas obdaja, ob hkratnem upo{tevanju gospodarskih interesov. WWF Nizozemske si je zadala za svoj cilj rekam ponovno zagotoviti neomejen pretok in neokrnjeno podobo; pri~ela je z ob{irno iniciativo “`ive reke� ter v ta namen pri~ela iskati partnerje za sodelovanje. Pri tem prizadevanju je naletela na Wienerberger de`elno organizacijo Nizozemske in rezultat te sinergijske povezave bi lahko imenovali kot klasi~no zmagovalno situacijo. Na~rti ponovnega o`ivljanja narave naravovarstvenikov so se uravnote`ili z na~rti kori{~enja virov s strani opekarn in od takrat bagri ne delajo samo zato, da bi pridobivali ilovico, temve~ tudi zato, da bi naravi ponovno priskrbeli dovolj prostora. Tako je bilo v zadnjih 10-ih letih rekam vrnjenega ve~ kot 2000 hektarjev
D
`ivljenjskega prostora za pester in mnogo{tevilen `ivalski in rastlinski svet. K temu podvigu je pristopila skupnost Hoogwliet, ki je pri renoviranju in gradnji v okviru tega velikopoteznega programa za obnovo mesta v ve~ji meri uporabila na tej lokaciji pridobljeno in proizvedeno opeko - povsem v smislu temeljnih principov trajnosti: z uporabo regionalnih izdelkov, kratkih transportnih poti in posledi~no nizke porabe energije. Poleg tega se od izkupi~ka pri prodaji od vsake opeke v okviru tega projekta del sredstev steka neposredno v projekte za varovanje narave.
Gospodarstvo varuje klimo WWF se v svojih prizadevanjih poleg politike v ve~ji meri opira tudi na gospo-
darstvo - kot osrednji oporni steber v prizadevanjih za ohranjanje naravne klime. V ta namen je uvedla mednarodni program z nazivom “climate-savers”. Pri tem se mednarodni koncerni zave`ejo, da bodo zmanj{ali podnebju {kodljive u~inke, in sicer tiste, ki izhajajo iz koncerna samega, pa tudi u~inke njihovih produktov. Ali so bili zastavljeni cilji dose`eni ali ne, se je lahko dokazalo z meritvami porabe fosilne energije in s tem povezanih emisij t. i. tople grede. Podjetja, ki delujejo po principu “climate-savers-partnerji” imajo dostop do tehni~nih ekspertiz WWF in uporabni{ke mre`e svetovalnih podjetij, zaradi ~esar dosegajo jasno in dokazljivo zmanj{evanje CO2, kot posledica ve~je u~inkovitosti izrabe energije v proizvodnem procesu, pri proizvodu in v procesu prodaje, pri prehodu iz goriv z veliko vsebnostjo ogljika na goriva z nizko vsebnostjo ogljika (npr. zemeljski plin) in uporabo obnovljivih virov energije.
© 4/nature, P.Buchner/4nature, P.Huber/4nature
@ivljenjski prostor: Bagri pomagajo pri vzpostavljanju `ivljenjskega prostora
Od podro~ja kori{~enja surovin do novega `ivljenjskega prostora Tudi Avstrijska kooperacija lahko postane mednarodni zgled: globoke rane, ki jih naravi prizadejajo kamnolomi in gramoznice, `eli strokovno zdru`enje kamnose{ke in kerami~ne industrije ozdraviti. Za to pogosto zado{~ajo enostavni ukrepi predvsem zato, ker so ta podro~ja tako
OBSTAJA SAMO TO, KAR STORIMO SAMI reko~ zato~i{~e za tiste vrste, ki jim je bil odvzet primarni, bodisi pe{~eni, gramozni ali kamniti `ivljenjski prostor. Konkretni projekti, ki so `e v teku, zagotavljajo pre`ivetje redkih vrst, kot so prlivka, mala krasta~a ali legat. Druga~na, spremenjena filozofija razmi{ljanja v podjetjih in pri oblasteh je bila odlo~ilnega pomena pri tovrstnih prizadevanjih, ker so dinami~nemu razvoju in vzpostavljanju visoko kvalitetnih `ivljenjskih prostorov v napoto predvsem intenzivni interesi uporabe in izkori{~anja virov. Naravi lahko omogo~imo dovolj manevrskega prostora za pre`ivetje in ohranjanje {tevilnih vrst `ivalskega in rastlinskega sveta samo z odrekanjem in opu{~anjem prihodkov iz ribi{tva ali deponij oziroma z preusmeritvijo interesov v parcele gradbenega zemlji{~a. Novo koncipirana cena varstva narave mora k sodelovanju pritegniti tudi druge ~lane.
@ivljenje z opeko
6
@ivljenje v jami Skrb za prihodnost – pridobivanje surovin v skladu z naravo in vra~anje povr{in, ki so namenjene pridobivanju surovin.
V
na{i dru`bi si ne moremo ve~ predstavljati, da ne bi izkori{~ali mineralnih surovin, kot sta ilovica in glina, ker je to v splo{nem javnem interesu. Vendar je jasno, da pridobivanje teh surovin naravi pogosto prizadene veliko {kode – konfliktne situacije z zastavljenimi cilji naravovarstvene za{~ite nastanejo samo takrat, kadar na~rtovana podro~ja pridobivanja surovin
PODRO~JA PRIDOBIVANJA SUROVIN SO DRAGOCENI NADOMESTNI `IVLJENJSKI EKOSISTEMI predstavljajo `ivljenjski prostor za ogro`ene in dragocene vrste ali redke, nadvse ob~utljive ekosisteme, kot so mo~virja. V takih primerih je treba poiskati alternativne lokacije ali pa se izkori{~anju naravnih virov v celoti odpove-
Utiranje poti: Bagri ustvarjajo prostor za novo `ivljenje
dati. Prav tako pomembno kot skrbna izbira povr{in pridobivanja surovin je tudi prizadevanje za ponovno vzpostavitev naravnega stanja v ~asu izrabe in po izrabi. Praviloma gre za izjemno velik potencial `ivljenjskega okolja ter {irok spekter ogro`enih in malo{tevilnih biotopov, ki jih je ~edalje manj. Pogosto bi jih bilo {koda samo “navidezno obuditi k `ivljenju” z zelenimi povr{inami (npr. z nasadi dreves). Ve~jo korist dose`emo, ~e jih kratkoro~no pripravimo kot nadomestne ekosisteme za tiste `ivali in rastline, ki so svoje `ivljenjske prostore izgubili. S tem bi se dolgoro~no, s samim razvojem in izoblikovanjem visokokvalitetnih sekundarnih biotopov, vneslo ve~ raznolikosti in bogastva vrst v na{e pogosto zelo monotone kulturne pokrajine.
Prvi primer: mala krasta~a Mala krasta~a (Bufo calamita), ki ji grozi izumrtje, je ena najbolj redkih in ogro`enih vrst dvo`ivk v Avstriji. Dandanes je skoraj izklju~no odvisna od nadomestnih `ivljenjskih prostorov, kot so prodne, ilovnate, glinaste in pe{~ene jame, pa tudi kamnolomi. Tam se zadr`uje v malih vodah, ki se posu{ijo v nekaj tednih in jih druge vrste zato ne morejo naseljevati. Poleg son~nih in plitkih voda, kamor odlagajo svoja jaj~eca (ikre), so {e posebej pomembna rahla pe{~ena tla, kjer se male krasta~e podnevi lahko vkopljejo, da bi se tako zavarovale pred premo~no vro~ino. Mala kra-
@ivljenje z opeko
Š Wienerberger (3x), M.Essler/4nature, W.Gamerith/4nature, M.Lane/4nature/Wildlife
7
Raznolikost: Redke `ivalske vrste najdejo zato~i{~e v jamah
sta~a je tako imenovana “pionirska vrsta�, spada torej k prvim vrstam, ki sprejemajo in naseljujejo na novo ustvarjene `ivljenjske prostore. Mala krasta~a zraste do osem centimetrov, na zgornji strani je olivno zelena do svetlo rjava, s temno sivimi lisami, zaradi hrbtne linije zlahka prepoznavna.
Drugi primer: ka~ji pastir Ka~ji pastir spada k najstarej{im krilatim `u`elkam. Ka~ji pastirji so se v mo~virnatih pokrajinah pojavljali `e v dobi karbona, ti pisani letalski akrobati pa danes sodijo med `ivalske vrste, ki jim v srednji Evropi v najve~ji meri grozi izumrtje. Glavni vzrok je izginjanje vla`nih podro~ij in malih voda iz na{ih pokrajin, k ~emur doprinese {e prekomerno gnojenje
voda (posledica na~ina kmetovanja). V novo nastalih ribnikih in mlakah tako nastajajo dragocena podro~ja za povratek teh zra~nih biserov. Male vode, ki v kamnolomih, prodnatih ali ilovnatih jamah nastajajo tako reko~ same po sebi, igrajo pomembno vlogo kot nadomestni `ivljenjski prostori za {tevilne ogro`ene vrste ka~jih pastirjev, kot so moder ali modro-zeleni ka~ji pastir. Ka~ji pastirji so med drugim enkratni letalci, dose`ejo lahko hitrosti do 40 km/h in so edine `u`elke, ki lahko letijo tudi vzvratno.
Opeka: @ivljenjsko pomemben naravni gradbeni material
© Corbis (2x), HPH/4nature/Wildlife, P.Buchner/4nature
Spomenik ~love{tva: Ope~na gradnja Kitajskega zidu je eno od svetovnih ~udes
Veli~astni spomeniki ~love{tva Po bibliji je Bog ustvaril Adama, prvega ~loveka iz ilovice, iz tiste surovine torej, iz katere vse do danes pridobivamo enega najpomembnej{ih gradbenih materialov. Bodisi na zraku su{ena ali `gana, opeka je skozi vso zgodovino ~lovekov spremljevalec.
Z
Pradavnina: Na opeki najdemo prvo pisavo
id okrog Uruk-Garta je ~lovek zgradil, da bi zavaroval sveto mesto Eanna, to sijo~e zaveti{~e. “Upri svoj pogled v njegove stene, ki so take, kot da bi bile iz jekla. Poglej to zidavo; ni~ se ne more primerjati s to mojstrovino! Stopi na zid Uruka in hodi, preizkusi njegove temelje, ob~uduj to ope~nato stvaritev.” Tako ep o Gilgame{u opisuje eno izmed prvih dokumentiranih ope~natih mojstrovin v zgodovini ~love{tva. Ve~ kot 5000 let je tega, ko je bilo v Mezopotamiji, dandanes v de`eli, ki jo pretresajo nemiri in vojne, ob reki Evfrat in Tigris v kraljestvu Sumerijcev, zgrajeno
prvo velemesto – Uruk, o ~emer pri~a svetovna literatura. Izkopanine potrjujejo izro~ila, da je bil mestni zid dolg enajst kilometrov in {irok deset metrov, obstaja pa tudi utemeljena domneva, da so bila v zid vgrajena petnajst metrov {iroka vrata, ki so bila kot “Canale Grande” in so vodila skozi “Sumerijske Benetke”. Te zibke ~love{tva ne moremo pripisati samo opeki, tudi zlitina iz ne`eleznih kovin, na kateri so se vse do danes ohranili zapisi veljavnega dolo~anja ~asa in prastari pravni spisi, pa tudi najstarej{a pisava ~love{tva - slike v klinasti pisavi, ki so bile vpraskane v opeko in so se ohranile skozi stoletja; vse to izvira iz Mezopotamije.
@ivljenje z opeko
9
Opeka: od Babilona do Kitajske “In tako so govorili med seboj: Barvali bomo opeko in jo `gali! In vzeli so opeko za kamen in smolo za malto in dejali: zgradili bomo mesto in postavili bomo stolp in stolp bo segal do neba, tako se bomo proslavili.” Tako Geneza opisuje gradnjo stolpa v Babilonu, projekt, ki ga, kot vemo, ni bilo mogo~e dokon~ati. Druga~e je bilo s Kitajskim zidom: meri 6500 kilometrov v dol`ino, od tega je 2400 kilometrov dolg glavni zid – najve~ja gradnja na zemlji. Naro~ilo za znameniti Kitajski zid je leta 221 pred Kristusom dal prvi cesar dinastije Quin, da bi de`elo obranil napadov nomadskih ljudstev s severa. Tekom naslednjih stoletij so zid nenehno dograjevali in izpopolnjevali. ^e so bili na za~etku deli obzidja samo iz zemeljskih ali kamnitih nasipov in palisad, so bili tokom ~asa polo`eni kamniti fundamenti, na katerih se je povzpel do devet metrov visok zid, zgrajen prete`no iz opeke.
Opeka v zahodnem svetu V celotnem zahodnem svetu so umetnost pridobivanja opeke {irili Rimljani; kamor koli so jih vodili osvajalski pohodi, so jo vselej prinesli s seboj. Rimljane je odlikoval smisel za prakti~no uporabnost, prav tako so dojeli prednosti, ki jih je opeka predstavljala pri gradnji obokov; to potrjuje veliko {tevilo {e danes ohranjenih primerov. Opeka je v rimskem imperiju zavzemala vodilno mesto med vsemi gradbenimi materiali in tako postala najpomembnej{i gradbeni kamen tudi za ves preostali svet. Od 12. stoletja naprej so Lombardija, Francija in Nem~ija postala sredi{~a ope~natih zgradb. Uporaba opeke je bila od romanike do gotike, pa vse do renesanse ~edalje bolj raz{irjena. Pre~udovite ope~nate zgradbe iz ro~no obdelanih opek v vseh odtenkih stojijo predvsem v severozahodnih evropskih
dr`avah, posebno v severni Nem~iji, Belgiji, Nizozemski, Skandinaviji in Angliji. Tudi slavne zgradbe na jugu Evrope so zgrajene iz opeke, npr. stolna cerkev v Firencah ali Alhambra v {panski Granadi. Glina s primesmi `eleza, iz
PUSTITE NAM OPEKO OBLIKOVATI IN `GATI. katere je bila `gana opeka za nekdanjo sultanovo pala~o, je komponenta, ki ji lahko pripi{emo pre~udovito prelivanje barv, po ~emer ima zgradba tudi ime (Rde~a pala~a). Strojno izdelavo opeke so uvedli Angle`i, revolucionarni preobrat v ope~ni industriji pa se je zgodil na nem{kih tleh: prva uporabna stiskalnica za ekstrudiranje berlinskega tovarnarja Schlickeysena leta 1854 in kro`na pe~ gradbenega mojstra Friedricha Hoffmanna, ki je bila 1858 prijavljena kot pruski in avstrijski patent. Sredi 18. stoletja so na pobudo cesarice Marije Terezije ustanovili k.u.k. ope~ne pe~i v Wienerbergu. Leta 1867 so Wienerber{ke opekarne zaposlovale `e 10.000 delavcev, zaradi ~esar je to podjetje bilo – in je danes ponovno – najve~ja opekarna na svetu.
Zemlja, voda, ogenj, zrak Pri osnovni recepturi za opeko se je skozi tiso~letja spremenilo le malo: glina in voda se pome{ata, nato se zmes oblikuje in se posu{i na zraku ali pa se `ge.
Pogled v prihodnost: Moderne ope~ne zgradbe postavljajo nova merila
Na{e mineralne surovine se nahajajo samo na dolo~enih mestih, dejstvo pa je, da bodo tudi ve~je zaloge neko~ pri koncu; {e posebej izginjajo redki minerali. Na vedno manj{o razpolo`ljivost virov se je potrebno odzvati hitro in v ta prizadevanja vklju~iti ves svet. ^e prehod na alternativne produkte ni mogo~, je edina mo`nost varovanje naravnih virov. To ne pomeni samo var~ne izrabe, temve~ tudi okolju prijazne in u~inkovite
metode pridobivanja in proizvodnje, bolj{e kori{~enje kon~nih produktov in, ~e je mogo~e, recikla`a le-teh. Oskrba s surovinami je v prihodnosti zagotovljena samo v primeru nadzorovane in ciljno usmerjene razgradnje.
Odli~en certifikat za opeko V ekolo{ki skupni bilanci se opeka odre`e zelo dobro. [tudija, ki je bila opravljena na pobudo WWF s poudarkom na prou~evanju ekolo{kih u~inkov ope~ne proizvodnje v Evropi, potrjuje, da se z zaprtimi sistemi kro`enja v opekarnah prepre~uje nastanek {kodljivih voda, pa tudi, da moderne filtrirne naprave uspe{no varujejo okolje pred odpadnimi plini, ki v nasprotnem primeru predstavljajo veliko obremenitev za okolje.
Š G.Zimmert/4nature, J.Stefan/4nature, M.Laboureur/4nature/BIOS, Bilderbox (2x)
Raziskava je kot kriti~no ocenila porabo pri pridobivanju in odlaganju odpadnih snovi v okolje, pa tudi samo porabo energije. V zvezi s tem so `e zastavljene izhodi{~ne smernice in parametri za nadaljnji razvoj, {e posebej v smeri recikliranja, da bi tako ekolo{ko bilanco za opeko lahko {e naprej izbolj{evali.
usmeri v u~inkovito toplotno izolacijo opeke kot v energetsko bilanco v proizvodnji.
V SVOJI EKOLO{KI
Var~evanje energije in pomo~ pri var~evanju
BILANCI SE OPEKA ODLI~NO ODRE`E
Surova masa iz gline in vode se `ge pri pribli`no tiso~ stopinjah, za kar je potrebno veliko energije. V modernih tovarnah se je poraba primarne energije v zadnjih desetih letih zmanj{ala za eno tretjino. Strokovnjaki si vseskozi prizadevajo za nadaljnje izbolj{ave in priporo~ajo, da se osrednja pozornost v prihodnje bolj
Tudi pri transportnih poteh opeka dobi veliko to~k. Po eni strani surovina prihaja prete`no iz neposredne bli`ine opekarn, po drugi strani pa je zaradi decentralnih produkcijskih mest pot zgotovljene opeke do gradbi{~a kratka.
@ivljenje z opeko
12
Hi{e iz opeke hi{e bodo~ih generacij Hi{e iz opeke so hi{e za bodo~e generacije in ustrezajo zahtevam modernega bivanja: od nizke porabe energije do osebne varnosti.
B
ivanje je ena od temeljnih ~love{kih potreb, vendar za{~ita pred vetrom in vremenskimi vplivi, ognjem ali naravnimi katastrofami `e dolgo ve~ ne izpolnjuje vseh zahtev in pri~akovanj sodobnega ~loveka. Moderna hi{a mora zadostiti tako biolo{kim kot ekolo{kim zahtevam, razli~ne dejavnike (zgradbe, ~loveka in naravo) je potrebno uravnovesiti. Pri pridobivanju in proizvodnji gradbenega materiala, gradnji in ohranjanju stavb, tudi pri renoviranju ali ru{enju je potrebno paziti na to, da ni mote~ih in uni~evalnih posegov v naravo. Pri tem je velikega pomena zmanj{evanje obremenitve okolja, {e posebej zmanj{evanje porabe energije.
Var~evanje energije Pri izdelavi porotherm-opeke v opekarnah Wienerberger dodajamo surovi masi t. i. porozne snovi, npr. `agovino, da bi zvi{ali toplotno izolacijo. Pri gorenju organski delci v celoti zgorijo, anorganski pa se ve`ejo v opeko. Se`gani dodatni materiali v opeki povzro~ijo nastanek finih por, ki so napolnjene z zrakom odli~en toplotni izolator. Taka ope~na stena lahko veliko bolje sprejema naravno son~no energijo, pa tudi toploto iz notranjosti hi{e. Zidovje oddaja toploto v prostor postopoma, zaradi ~esar lahko privar~ujemo veliko ogrevalne energije, kar varuje okolje in prihrani finan~na sredstva. Opeka je tako izjemno primerna za gradnjo nizkoenergetskih hi{ in v ugodnej{i legi tudi za gradnjo pasivnih hi{.
Opeka in arhitekt kot kreator novogradnje Ptica selivka: Povratek v varno zavetje doma~ega okolja
Za gradnjo nizkoenergetskih in pasivnih hi{ je poleg gradbenega materiala odlo~ilnega pomena tudi sama arhitektura. Zunanjih povr{in mora biti ~im manj, okna je potrebno, ~e se le da, usmeriti proti jugu. Prav tako morajo biti bi-
@ivljenje z opeko
Š H.Pum/WWF-A, E.Kohlenberger/4nature, Wildlife/4nature, Wienerberger (3x),
13
Pasivna hi{a: Opeka od kleti do strehe
valni prostori z relativno visoko potrebo ogrevanja usmerjeni proti jugu, medtem ko je prostore, ki se bodo koristili v manj{i meri (npr. stopni{~e ali shramba, kjer gre za manj{o potrebo po ogrevanju) treba usmeriti proti severu. Bistveno vlogo pri tem igra tudi popolna toplotna za{~ita (npr. mineralna volna ali mineralne penaste plo{~e), okna, recimo izolacijski okvirni sistemi s trikratno zasteklitvijo in tehni~no brezhibno vgradnjo, pa tudi dodatne vgradnje, kot so ventilacijske naprave v kombinaciji s toplotnim izmenjevalcem in solarnimi napravami. ^as je, da to znanje in bodo~e razvojne strategije na nivoju raziskovalnih in{titutov in tehni~nih univerz posredujemo arhitektom in gradbenim podjetjem, ki bodo gradila v prihodnosti.
Za prihodnje generacije Mnogi stenski materiali se po proizvodnji in vgradnji skr~ijo, zaradi ~esar v stenah nastanejo razpoke, opeka pa se ne skr~i; svojo kon~no obliko dose`e v ~asu
se`iganja in se kasneje ne spreminja ve~. To velja celo v primerih, ko je opeka zaradi vremenskih vplivov izpostavljena ekstremni vro~ini in mrazu. V primerjavi z drugimi materiali prihaja pri vgrajeni opeki tako samo do minimalnih premikov; z materiali pogojene razpoke v zgradbi so tako reko~ izklju~ene. Ope~ne zgradbe se lahko uporabljajo ve~ sto let, nekatere pa pre`ivijo skozi tiso~letja. K temu v bistveni meri doprinese dejstvo, da opeka kot gradbeni material ni gorljiva.
SEDAJ JE TREBA TO ZNANJE POSREDOVATI NAPREJ Z visokimi temperaturami pri proizvodnji ima opeka svoj ognjeni krst tako reko~ za seboj. Tudi v primeru {kode, ki jo povzro~i voda, velja, da se po su{enju, ki pri opeki traja le malo ~asa, ohranijo dobre gradbeno-fizikalne lastnosti.
@ivljenje z opeko
14
Opeka - dobro po~utje Opeka ustvarja prijetno ozra~je v prostoru, ne vsebuje {kodljivih snovi, zadr`uje vlago in ne prepu{~a hrupa, zato ~loveku zagotavlja prijetno in udobno zavetje.
Dobro po~utje: Od dekorativnega elementa do socialne gradnje stanovanj - opeka zagotavlja dobro po~utje
E
kologija in potreba po varnem in zdravem bivanju sta komponenti, ki sta izredno pomembni pri izbiri gradbenega materiala. Opeka sama po sebi izpolnjuje zahteve, vendar je odlo~itev za gradnjo z opeko predvsem osebne narave, ki je v ve~ji
meri povezana s samim ob~utkom za bivanje kot s strogimi dejstvi. Prav ob~utek za bivanje je poleg ekolo{ke bilance tista velika prednost pri gradbenem materialu iz gline, vode, ognja in zraka. Opeka dopu{~a vse mo`nosti ustvarjanja in posreduje tako v ometanem kot v neometanem stanju, od zunaj in v notranjosti dobro po~utje, varnost in udobno zavetje.
Zdravo bivanje Gotov produkt - opeka ne vsebuje nobenih {kodljivih snovi. Njene temeljne sestavine so naravni izdelki, ki nimajo toksi~nega u~inka; na podlagi stoletnih izku{enj lahko upravi~eno domnevamo, da opeka pri ~loveku ne povzro~a nikakr{nih alergi~nih reakcij. Tudi za dodatne materiale, ki se uporabljajo v moderni ope~ni proizvodnji in slu`ijo dodatnemu izbolj{evanju toplotne izolacije, je dokazano, da v kon~nem produktu ne ostajajo zdravju {kodljivi ostanki – ti se pri `ganju popolnoma uni~ijo. Znanstvene raziskave na opeki so dokazale, da je stopnja njene naravne radioaktivnosti, zna~ilna za vse snovi, ki se pojavljajo v naravi, zelo nizka, pravzaprav zanemarljiva.
Š Corbis, Bilderbox, M.Hamblin/4nature/Wildlife, F.Hahn/4nature
Prijetno ozra~je v prostoru Pore v opeki ugodno vplivajo na izmenjavo vlage med notranjim in zunanjim prostorom, kar je prednost naravnega proizvoda pred drugimi materiali. Opeka je prepustna za difuzijo in ima tako idealne karakteristike vla`nosti. ^e se recimo topel zunanji zrak useda na hladni notran-
@ivljenje z opeko
15
Naraven izgled: Opeka na opeko - prostor in bivanje v naravi
ji steni, kar se dogaja pomladi, to pri drugih gradbenih materialih pomeni ugodno podstat za nevarno plesen, opeka pa sprejema vlago in jo z zamikom ponovno oddaja. Tako povr{ine sten v vseh letnih ~asih ostajajo suhe, vseskozi vlada prijetno in zdravo bivanjsko ozra~je. ^im bolj{a je sposobnost toplotne izolacije sten in stropa, toliko bolj enakomerna in prijetna je temperatura v prostoru. Pravilno dimenzioniranje ope~ne stene tako ne prepre~uje samo prekomernih ogrevalnih stro{kov pozimi, temve~ nudi za{~ito pred pregrevanjem poleti in tako ustvarja hladno zaveti{~e tudi pri {tiridesetih stopinjah v senci.
Opeka – zavetje pred hrupom
pripi{emo tudi nadpovpre~ne lastnosti za{~ite pred hrupom. Gradbi{~e pred vrati? Glasna zabava pri sosedih? Moderna tehno glasba v otro{ki sobi? ^e modernim standardom ustrezajo tudi okna in vrata, ope~ni zidovi zadr`ujejo skoraj ves hrup, {e posebej, ~e je bila uporabljena te`ka ali polnjena opeka oziroma dvodelne stenske konstrukcije. Masivne ope~ne stene nudijo odli~no protihrupno za{~ito za mirno in udobno bivanje; za{~itijo pred hrupom, ki prihaja od zunaj, zagotavljajo pa tudi odli~no izolacijo med posameznimi prostori in nadstropji.
Poleg vsega na{tetega lahko opeki
Opeka skozi ~as Po stopinjah ~asa Od razko{ne sijajne pala~e na Ringstrasse do stare hi{e z najemnimi stanovanji v Ottakringu se na podro~ju celotnega Dunaja razprostirajo stavbe iz 19. stoletja in preloma stoletja, ki so zgrajene iz znane wienerber{ke opeke “Drasche-opeka”. Opeko so izdelovali ro~no, na tiso~e delavcev je delalo v za dana{nje razmere nemogo~ih pogojih. Danes so delovni pogoji seveda povsem druga~ni, izdelek izpopolnjen, tehni~ne last-
nosti izbolj{ane, obdelava pa vse bolj enostavna.
Od “Drasche” do zidaka z navpi~nimi luknjami Z “Drasche”, ki je bila malega formata, je bila povezana velika poraba malte, imela pa je slabe toplotno-izolacijske lastnosti. Moderna opeka velikega volumna potrebuje le {e manj{i dele` malte in delovnega ~asa, toplotna izolacija pa je nekajkrat u~inkovitej{a.
@ivljenje z opeko
16
Ve~na mladost Ope~ne zgradbe zdr`ijo skozi stoletja, ~e pa jih je `e treba podreti, se opeka lahko ponovno uporabi, bodisi za teni{ko igri{~e ali za avtocesto.
V
nasprotju z Dansko, kjer se ponovno uporabi celih sto odstotkov, se v EU v povpre~ju ponovno uporabi samo trideset odstotkov materiala, ki ostane pri ru{enju stavb. Na tem podro~ju je vsekakor potrebno {e kaj postoriti, saj so mo`nosti za ponovno uporabo raznolike, kar lahko razberemo tudi iz poro~ila Evropske opekarni{ke zveze: • Pritrdilni material za poti na pode`elju in v gozdnem gospodarstvu • Polnila pri gradnji cest • Polnila za jarke za rove (kineta) • Dodatki za beton kot nadomestilo za pesek • Pesek za teni{ka igri{~a in talne obloge za druge {portne objekte • Rastlinski substrati, {e posebej pri ozelenjevanju streh Krogotok: Od pridobivanja do recikliranja – opeka je zmeraj moderna
recikliranje, ponovna predelava
pridobivanje surovin
proizvod – proizvodnja
obdelava – ciljna naravnanost
ru{enje
ohranjanje, renoviranje
u~inki uporabe, `ivljenjska doba
Staro, vendar dobro Stara opeka ima posebno veljavo pri renoviranju in ohranjanju zgodovinskih zgradb. Naj gre za stre{no ali zidno opeko, vse, kar je nepo{kodovano in se lahko izlo~i ter o~isti, je primerno za ponovno uporabo. To ne razveseljuje samo restavratorjev, temve~ tudi tiste, ki skrbijo za notranje interierje ali konceptualno zasnovo pokrajine; `gana opeka s pridihom zgodovinskosti daje okolici privla~en videz, v vedno ve~ji meri pa se uporablja tudi za pohodna tla in vrtne poti. Prete`nega dele`a opeke ni mogo~e pridobiti, ne da bi jo pri tem po{kodovali; najve~krat se jo zdrobi in se nato uporablja za polnila pri izgradnji cest, pri gradnji jezov, pa tudi v kmetijstvo in rekultivaciji zemlje. ^im bolje se materiali pri ru{enju neke zgradbe lo~ijo, tem bolj specifi~na je lahko njihova nadaljnja uporaba v gradnji. Tako se poleg lomnega materiala iz ope~nih zgradb lahko zmeljejo tudi stari stre{ni zidaki, ki se nato uporabijo za teni{ka igri{~a.
@ivljenje z opeko
Š Wienerberger (4x), Corbis, G.Delpho/4nature/Wildlife
17
Ka`ipot: Stara opeka je odli~en ka`ipot za nove poti
Ker opeka v svojih porah zadr`uje vodo in hranilne snovi, je reciklirni gradbeni material z visokim ope~nim dele`em in brez vsakr{ne vsebnosti {kodljivih snovi nadvse primeren kot podlaga za ozelenjevanje stre{nih vrtov ali ({e posebej na podro~ju mestnih cest) kot substrat za drevesa.
Opeka na opeko Pred nedavnim koncipiran zidni kamen je zgled za optimalno kasnej{o uporabo starih ope~nih zidakov: sestavljen iz pribli`no sedemdeset odstotkov ope~nega drobirja, pome{an z ekspandirano glino in cementom; tako je narejena nova opeka. Tak na~in je doprinos k varovanju naravnih virov, nova opeka pa izkazuje izbolj{ane fizikalne lastnosti – med drugim protihrupno za{~ito in optimiranje akumuliranja toplote v robnih plasteh. Zaradi visokega dele`a reciklirnega ope~nega drobirja ka`e na visoko produktivnost virov.
Usmerjenost v prihodnje rodove: @gano v preteklosti, narejeno v sedanjosti – zgrajeno za prihodnost
@ivljenje z opeko
18
Certifikat kvalitete “natureplus” “Natureplus” v velikem delu Evrope ozna~uje okolju prijazne in zdrave gradbene materiale. Ta certifikat kvalitete je bil podeljen mnogim organizacijam, ki so v svoji dejavnosti okolju prijazne - proces ozave{~anja se nenehno nadgrajuje in {iri. rvikrat je bil “Natureplus”-certifikat kvalitete za ekolo{ke gradbene materiale javnosti predstavljen junija 2002 – predstavili so ga proizvajalci, trgovci in okoljevarstvene organizacije, ki jim je bil ta znak kvalitete podeljen. Ozna~uje okolju prijazne in zdravju ne{kodljive gradbene materiale ter podpira ozave{~ene potro{nike pri nakupovalnih odlo~itvah, pomeni pa tudi pomemben doprinos pri tr`nem uvajanju ekolo{kih izdelkov. Znak kvalitete je dele`en nenehnega nadgrajevanja in do tega trenutka so bile izdelane smernice za ve~ kot 20 skupin izdelkov. Ti se vseskozi preverjajo po principu kvalitete “natureplus” in se odlikujejo z znakom, ki izpri~uje izpolnjevanje kvalitete, npr. Wienerberger Porotherm 38S.
P
ne”, ki ga urejajo neodvisne nem{ke organizacije za potro{njo Iniciativa za potro{nike, pri analizi kriterijev za podelitev “natureplus” s poudarkom na izolirnih snoveh, lesnem materialu, stenskih barvah, stre{ni in zidni opeki in talnih oblogah prejel najbolj{o oceno “priporo~ljivo”. Kot utemeljitev se navaja “natureplus”-znak kvalitete postavlja “visoke zahteve za varstvo okolja in za{~ito zdravja /…/. V svojih zahtevah presega zakonsko predpisane normative in je v dolo~enem delu nad standardi drugih znakov kvalitete na podro~ju gradbenih materialov.” Tudi nem{ka revija ÖkoTest v svoji kolumni Svetovalec z naslovom Gradnja in renoviranje pri primerjavi eko znakov kvalitete podaja odli~no oceno.
Dobre ocene pri vrednotenju
Ecobuilding – Total Quality
Pri neodvisnih primerjavah eko znakov kvalitete se je “natureplus” odli~no odrezal. Tako je internetni portal “label-onli-
V Avstriji se je v okviru raziskovalnega projekta, katerega nosilci so bila tri ministrstva, izdelala kvalitativna celotna ocenitev stanovanjskih hi{ in ustreznih kriterijev. “Total Quality” postavlja standarde, ki jim je mogo~e slediti in so preverljivi ter slu`ijo kot osnovna predispozicija za subvencioniranje stanovanj. V nasprotju s celo vrsto predhodnih projektov, kjer so bili v ospredju povsem ekolo{ki kriteriji, “Total Quality” izhaja iz celostne podobe. Pri tem se upo{tevajo tudi kriteriji, kot so udobnost, dolga `ivljenjska doba, varnost, kvaliteta na~rtovanja, infrastruktura ali oprema, stro{ki proizvodnje in gospodarski stro{ki. Do sedaj je bilo veliko {tevilo ope~nih zgradb ocenjeno na podlagi omenjenih kriterijev.
Kvaliteta: Kdor se odlo~a za vedno, naj predhodno preveri.
@ivljenje z opeko
19
Servisna slu`ba & informacije [tevilne institucije nudijo informacije v zvezi z ekolo{ko gradnjo in bivanjem. Veliko ukrepov, {e posebej na podro~ju toplote in energije je dele`no finan~ne podpore.
K
dor `eli graditi ali renovirati ekolo{ko ozave{~eno, se znajde pred mnogimi vpra{anji. Od izbire gradbenih materialov za pravilna vrata in okna ter od ogrevanja do notranje opreme. Tukaj gre za vrednosti lambda in za t. i. u-vrednosti, za pridobivanje toplote in elektri~ne energije ter {e veliko ve~. Ni potrebno, da bi investitorji postali strokovnjaki, strokovno kompetentno podporo in pomo~ pri odlo~anju lahko poi{~ejo v svetovalnih in pospe{evalnih centrih, in{titutih ter v posvetu s strokovnjaki.
Kontaktni naslovi
Wienerberger Opekarna Ormo` d.d, tel.00386 / 2 / 741 05 21 e-mail: opekarna@wienerberger.com www.wienerberger.si
Prijetno po~utje: Na~rtovanje in gradnja za bodo~e generacije
Kontakt WWF Thomas Kaissl Tel.: 0043/1/488 17-230 E-Mail: thomas.kaissl@wwf.at
Kontaktni naslovi v Nem~iji Deutsche POROTON GmbH Tel.: 07000/76 76-866 E-Mail: mail@poroton.org www.poroton.org
Wienerberger Ziegelindustrie Deutschland Tel.: 0511/610 70-0 E-Mail: info@wzi.de www.wienerberger.de
Kontaktni naslovi v [vici
www.chziegel.ch
Verband Schweizer Ziegelindustrie VSZ Zveza {vicarske ope~ne industrije Tel.: 031/352 11 88 E-Mail: info@chziegel.ch
ZZ Wancor Tel.: 044/871 32 32 E-Mail: info@zzwancor.ch www.zzwancor.ch
Kontaktni naslovi v Avstriji
Tel.: 01/587 33 46-0 E-Mail: verband@ziegel.at www.ziegel.at
Institut für Baubiologie und -ökologie In{titut za biologijo in ekologijo Tel.: 01/319 20 05-0 E-Mail: ibo@ibo.at www.ibo.at Verband Österr. Ziegelwerke (VÖZ) Zveza avstrijskih opekarn
Wienerberger Ziegelindustrie Österreich Tel.: 01/605 03-0 E-Mail: office.ost@wienerberger.com www.wienerberger.at
© Wienerberger, message
Kontaktni naslov v Sloveniji:
WWF Österreich Ottakringer Straße 114–116 1160 Dunaj Tel: +43 1 488 17 wwf@wwf.at
Fax: +43 1 488 29
www.wwf.at
Deset “masivnih” prednosti Veliko investitorjev se odlo~i za gradnjo hi{e iz opeke, za kar obstaja dober razlog: opeka je pojem za vzdr`ljivo ter robustno gradbeno konstrukcijo in dolgotrajno, prijetno bivanje. Opeka je kot “deseterobojec” neprekosljiva v svoji raznolikosti uporabe in vzdr`ljivosti:
© Wienerberger (4x), G.Delpho/4nature/Wildlife
1. odli~na ekolo{ka bilanca 2. skorajda neomejena `ivljenjska doba 3. visoka obstojnost 4. prijetno bivanjsko ozra~je 5. varnost in stabilnost 6. odli~na toplotna izolacija in akumuliranje toplote 7. odli~na protihrupna za{~ita 8. najbolj{a protipo`arna za{~ita 9. individualno na~rtovanje 10. fleksibilnost pri izgradnji in adaptaciji
IMPRESSUM: Izdajatelj: WWF Avstrija-Ottakringerstrasse 114-116, 1160 Dunaj / Odgovoren za vsebino: Thomas Kaissl / Besedilo: Birgit Kohlmaier-Schacht Design: Markus Zahradnik, Message&Verlags GmbH, Diefenbachgasse 5, 1150 Wien Grafi~na realizacija: ENTER- Vito Tement s.p. / Prevod: Jezikovni biro Lindi~ d.o.o. / Tisk: Grafis d.o.o. / Produkcija: Vacconda d.o.o., / Datum izdaje: oktober 2004