REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • JULIJ-AVGUST 2013 • LETNIK 8
11-12
MESEČNIK, ŠT. 11-12 • JULIJ-AVGUST 2013 • LETNIK 8 • 7,48 € za naročnike v šoli, 7,98 € za naročnike na domu, 9,40 € v prosti prodaji
www.mladinska.com/mojplanet OBSEŽNEJŠA ŠTEVILKA
Počitniška živalca
Delfini
Med Masaji Gremo v Bohinj
I N I F DEL
svet
živali
osebna izkaznica Vrsta:
velika pliskavka (Tursiops truncatus)
Družina: Podred:
delfini (Delphinidae) zobati kiti (Odontoceti)
Red:
kiti (Cetacea)
Dolžina:
od 2,5 do 4 metre
Teža:
do 400 kilogramov
Brejost:
12 mesecev
Življenjska doba: več kot 40 let
Morski sesalci Čeprav so zelo podobni ribam, so delfini sesalci. Njihovo telo se je tako prilagodilo na vodno okolje, da jih od drugih, nesesalskih prebivalcev morja komajda ločimo po telesnih značilnostih. Delfini so od vseh morskih sesalcev (kitov, morskih levov, tjulnjev in mor skih krav) najbolj prilagojeni na vodno okolje in vse življenje preživijo v morju. Spadajo med zobate kite, saj imajo ostre koničaste zobe. V družini je veliko vrst: navadni progasti delfin, navadni del fin, okrogloglavi delfin in mala pliskavka, najbolj znana med njimi je velika pliskavka. 4
Najstarejši fosilni ostanki delfinov so stari skoraj 11 milijonov let. Že od nekdaj so se ljudje zanimali za te neverjetno in teligentne živali. Prve risbe delfinov so tako na stale že 1500 let pred našim štetjem. Grški filo zof Aristotel je vedel, da so delfini sesalci, in je zapisal zgodbe o druženju delfinov in ljudi.
Videz Telo delfinov je hidrodinamično* oblikovano, podobno tor pedu, in z lahkoto drsi skozi vodo. Koža je gladka in brez dlake, pred mrazom delfine varuje debela plast podkožne maščobe. Hrbet je temno siv, boki so svetlo sivi, trebuh pa je bel ali rožnat, lahko tudi pegast. Na hrbtu je visoka hrbtna plavut, ki med plavanjem moli iz vode. V izrazitem, na kon cu zaobljenem kljunu je od 50 do 100 zob. Zaradi delfinovih globokih oči in prijaznega obraza se nam zdi, kot da se nenehno smehlja.
Hrana Jedo ribe in mehkužce. Čeprav imajo zobe, hrane ne žve čijo, ampak plen pogoltnejo. Mišice jezika in grla stisne jo tako, da plen potisnejo po požiralniku navzdol, slano vodo pa v nasprotni smeri, ven iz ust. Lovijo v skupinah.
Indopacifiška velika pliskavka
Velika pliskavka je najbolj znana in najbolj razširjena vrsta iz družine del finov. To je delfin, ki ga poznamo iz živalskih vrtov in fil mov. Pravzaprav obstajata dve vrsti: indopacifiška in navadna velika pliskavka. Slednja živi tudi v Jadranskem morju in jo lahko opazimo tudi v slovenskem morju. Pliskavka živi v vseh svetovnih morjih, razen polarnih, ob obalah in na odprtem morju. Zaradi tako široke razširje nosti so si skupine živali, ki živijo daleč narazen, različne. Razlikujejo se po videzu, navadah, prehranjevanju in ne nazadnje po zaupljivosti do ljudi. 5
zanimivosti iz sveta
Naravne lepot
Etna – najdejavnejši ognjenik v Evropi Etna je gora oziroma ognjenik (vulkan) na vzhodni obali Sicilije v Italiji. Visoka je 3323 metrov, a se njena višina zaradi izbruhov stalno spreminja. Kamnine, ki gradijo ognjenik, so stare okoli pol milijona let. Etna je najvišji in najdejavnejši ognjenik v Evropi. Za Etno je značilna močna ognjeniška dejavnost, saj si izbruhi sledijo vsakih nekaj let. Prvi znani izbruh so zabeležili že v antiki, zadnjega pa marca letos. Etna spada med stratovulkane, saj ima obliko vulkanskega stožca. Bruha dim, pepel in manjše tokove lave. Izbruhi Etne največkrat ne terjajo človeških življenj, potoki lave pa pogosto uničijo hiše in vrtove.
Velika sipina Pyla
– največja in najvišja peščena sipina v Evropi Velika sipina Pyla leži na zahodni (atlantski) obali Francije. Gmota nakopičenega peska je dolga 2700 metrov, na najvišjem delu pa je visoka kar 117 metrov. Velika sipina Pyla je največja in najvišja peščena sipina v Evropi. Na sipino iz rumenorjave mivke vodi 170 stopnic, ki so zavarovane z ograjo iz šibja. Z vrha se ponuja čudovit razgled na celotno sipino, predvsem pa na Atlantski ocean. Sipine nastanejo tam, kjer je dovolj peska, stalen veter in naravna ovira. Povedano drugače – Velika sipina Pyla je ogromen naravni peskovnik! Juhu!
8
te sveta Angelov slap – najvišji slap na svetu V Gvajanskem višavju v državi Venezuela v Južni Ameriki je sredi pragozda mogočen slap. Angelov slap (Salto Angel) pada v globino z visoke mizaste gore. Visok je 979 metrov in velja za najvišji slap na planetu. Pravzaprav gre za navpičen padec reke Rio Churuna. Zaradi obilja padavin je slap navadno zelo vodnat. Le v sušnem obdobju se količina vode precej zmanjša. Slap je leta 1933 odkril ameriški pilot Jimmy Angel in po njem je slap dobil ime. Slap je v nacionalnem parku Canaima. Angelov slap je ena glavnih venezuelskih turističnih zanimivosti, a priti do njega ni mačji kašelj.
Uluru
– največji skalni osamelec na svetu V notranjosti Avstralije se sredi puščave dviga masiven skalni osamelec (monolit) z imenom Ayers Rock. Bolj znan je z imenom Uluru, kot ga imenujejo staroselski Aborigini. Uluru je visok 318 metrov in je največji skalni osamelec na svetu. Sestavljen je iz peščenjaka, rdečo barvo pa mu dajejo železovi oksidi. Čez dan se njegova barva spreminja: ob zori ima oranžen odsev, opoldne je jantarne barve, ob sončnem zahodu pa je ognjeno rdeč. Na severni steni Uluruja je večja razpoka, imenovana »Kengurujev rep«. Za avstralske staroselce je Uluru sveta gora. Vzpon na Uluru po verovanju Aboriginov prinaša nesrečo. Turisti iz vsega sveta ga obiskujejo kot eno od velikih svetovnih čudes. 9
človeško
telo
Srce ves čas utripa. Med plavanjem in v poletni vročini še hitreje. Z utripanjem potiska kri v pljuča po kisik in s kisikom obogateno kri do vsake celice. Kri celicam priskrbi kisik in hrano.
Utrip src a
Samostojno je
Srce, neutruden motor telesa, utripa samostojno in ves čas. Ri tem mu daje ritmovnik, skupina celic, ki leži v srčni steni. Čeprav srce utripa samostojno, včasih prisluhne tudi sporočilom možga nov. Zato nam začne ob srečanju z osebo, v katero smo zaljublje ni, srce pospešeno biti.
En utrip, en iztis En utrip pomeni en iztis krvi iz srca. V eni minuti srce odra slega človeka iztisne približno pet litrov krvi. Kadar počivamo, srce utripne šestdesetkrat do osemdesetkrat na minuto. Kadar se močno naprezamo, pa lahko srce utripne celo do dvestokrat na minuto. Le komu se v tej poletni vročini ljubi izračunati, koli ko krvi iztisne srce z enim utripom? 30
Votel organ
Poslušaj ritem srca Srce lahko poslušamo. Odlično se sliši s stetosko pom. Zvoke srčnega utripa ustvarjajo srčne zaklop ke. V čudovitem ritmu uravnavajo pretok krvi med preddvoroma, prekatoma in velikimi žilami ter pre prečujejo, da bi iztisnjena kri stekla nazaj v srce.
Kako srce dobi kri? Si predstavljaš, kaj bi se zgodilo, če bi bilo srce podobno na de nar pogoltnim ljudem in bi začelo kopičiti kri? Srce je nesebič no, do vsake celice enako dobro in pametno. S kopičenjem krvi bi se hitro razpočilo. Čeprav je ves čas polno krvi, se ta skozenj le pretaka. Iz te pretočne krvi srce ne črpa ne kisika ne potreb ne hrane. Vendar tudi srce nujno potrebuje oboje. Zato, da srce dobi moč za utrip, skrbi omrežje žil, ki mu pravimo koronarno ali venčno ožilje. Srce si zaradi tega posebnega ožilja, ki se razpreda po njegovi površini, lahko predstavljamo kot carski organ. Okronan je s prepletom žilic.
avelši
...
… da sta za srce odlični redna, zmerna telesna vadba in zdrava prehrana? Alkohol, cigaretni dim, droge mu škodujejo.
… da so stari Egipčani srce pojmovali kot domovanje duše? … da med počitkom srce porabi več kisika kot drugi organi? … da majhnim živalim srce bije zelo hitro, velikim pa počasi? Krištof Dovjak
31
FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK, ILUSTRACIJI: DAMIJAN STEPANČIČ
Srce je votel organ. V njem so štiri votline. V zgor njem delu srca sta zgornji votlini (preddvora), v spodnjem delu spodnji votlini (prekata). Žile, po katerih priteka kri v srce, imenujemo vene. Žile, ki vodijo kri iz srca do drugih delov telesa, imenuje mo arterije. Kri, ki je že »razvozila« kisik po telesu, priteče po zgornji in spodnji veni kavi v desni pred dvor. V levi preddvor pa se po pljučnih venah steka kri, ki se je v pljučih »obogatila« s kisikom. Ko sta preddvora napolnjena s krvjo, se skrčita in potis neta kri v prekata pod njima. Nato srce iztisne iz desnega prekata kri po pljučni arteriji v pljuča po kisik, iz levega prekata pa iztisne kri v aorto. Aorta se razveji v številne arterije, ki vodijo »svežo« kri po telesu.
reportaža
Masaji Ljudstvo afriške savane
Masaji
Na kenijski zastavi je masajski ščit z dvema sulicama.
V Keniji živi 45 različnih plemen, med njimi tudi Masaji. Nekoč zelo bojevito ljudstvo se je pred tristo leti naselilo na jug Kenije in sever Tanzanije. Danes se selijo le redko, pa še to le za nekaj sto metrov. V Keniji smo obiskali dve masajski vasi, kjer živijo skoraj tako kot pred več sto leti. No, danes nekateri že uporabljajo mobilne telefone.
35
plazilci
i n a r a V
Kaj meniš, komu so podobni varani? Morda zmajem? Z dolgo glavo in vratom, masivnim trupom, dolgim mišičastim repom ter krepkimi nogami z velikimi kremplji so jim res podobni. K temu dodaj še dolg in ozek jezik, ki je za povrhu preklan ... Varani so napadalne živali, a ognja vseeno ne bruhajo.
Živijo v Afriki, na Srednjem vzhodu, v južni Aziji, Avstraliji, na Novi Gvineji in v Indoneziji.
Največji kuščarji Varani spadajo med največje kuščarje, čeprav je nekaj vrst med njimi tudi majhnih. Živijo v različnih okoljih, a so si med seboj zelo podobni. Nekateri živijo na drevju, nekateri se zakopljejo v zemljo, včasih so tudi v vodi ali pa tekajo po tleh. Tako kot vsi kuščarji so tudi varani hladnokrvne živali. Zato se večino dneva nastavljajo soncu in tako ohranjajo primerno telesno tempe raturo. Imajo čvrsto luskasto kožo, ki ne prepušča vode ter varuje žival pred izsušitvijo. Trde luske, ki so kot nekakšen lahek oklep, pa varujejo žival tudi pred poškodbami. 64
Hudi požrešneži Vse vrste varanov so požrešni mesojedci. Veliki varani lovijo velike sesal ce, npr. divjad, manjši varani pa žužel ke, nevretenčarje in drobne sesalce. Vsi jedo tudi mrhovino, ki jo izsledijo z ostrim vohom. Pri tem jim pomaga njihov dolgi, kačje razcepljen jezik, ki ga stalno stegujejo iz ust. Z njim preizkušajo okolico in sledijo vonju. Pri velikem plenu varani trgajo meso z ostrimi in nazobčanimi zobmi ter kremplji. Številne vrste imajo strupni kom podobne zobe.
osebna izkaznica Družina:
varani (Varanidae)
Podred:
kuščarji (Lacertilia)
Razred:
plazilci (Reptilia)
Boj za prevlado Samci se med seboj tudi spopadejo. Pri tem lahko uprizar jajo prav spektakularne obredne bitke. Opirajo se na zadnje noge in se spoprijemajo s sprednjimi. Močni rep uporabijo kot orožje za ustrahovanje. Z njim bičajo sem in tja. To traja, dokler ni eden od varanov premagan.
od vrste) Dolžina živali: od 20 cm do 3 m (odvisno Razmnoževanje: jajcerodnost varan) Življenjska doba: tudi do 40 let (komodoški od deževnih opi, subtr in tropi predvsem Habitat: mnih rovih podze v v, pušča do v gozdo Azija, Razširjenost: Afrika, Srednji vzhod, južna Avstralija, Nova Gvineja, Indonezija
Pisani varan živi v vzhodni Avstraliji. Zaradi dolgih krempljev lahko spretno pleza po drevju.
Jajcerodnost
Kralj med varani – komodoški varan
Varani se razmnožujejo z leženjem jajc. Pri komodoškem varanu je jajce veliko celo od 8 do 12 cm! V gnezdih je obi čajno od 7 do 35 jajc. V tla kopljejo jame, v katere nato sami ca zakoplje jajca. Nekatere vrste varanov razdrejo termitnja ke in vanje odlagajo jajca. Termiti seveda gnezdo popravijo, jajca pa so popolnoma na varnem pred plenilci. Mladiči se običajno izležejo na začetku deževne dobe, ko se zemlja omehča.
Z zobmi ne morejo žvečiti, zato si trgajo velike kose mesa in jih naenkrat pogoltnejo. To jim omogočajo zelo gibljivi sklepi med čeljustmi in lobanjo.
65
k š i n t i č Po Končno smo polno zadihali počitnice! Obveznosti smo obesili na klin tja enkrat do septembra, zdaj pa si lahko s polno paro in brez kančka slabe vesti privoščimo tisto, kar imamo najraje. Si nemiren duh ali najraje lenariš? Katera počitniška živalca si?
1. Idealen počitniški dan zate je ...
∑ ∑ ... ko od jutra do večera plavam, skačem v vodo in se potapljam.
ko ves dan poležavam v senci ali na kavču ∑ ...z vsemi štirimi od sebe.
∑ ∑ ... ko raziskujem nove kraje in nisem niti sekundo ∑ pri miru.
2. Kateri del oddiha na morju ti je najljubši? ∑ ∑ Trenutek, ko zakorakam v čisto nov kraj. ∑ ∑ ∑ Hip, ko se prvič vržem med valove. ∑ Viseča mreža v senci.
3. Starši predlagajo, da med počitnicami osvojite visok gorski vrh. ∑ ∑ Krasno! Če bomo vmes še plezali po klinih, toliko ∑ bolje! bom počakal spodaj na travniku in bral stripe ∑ Jaz ali se igral s telefonom.
∑ ∑ Če se bom lahko vmes za nagrado namočil vsaj v potoku, sem za.
76
a c l a v i ž ka 4. S starši dva dni preživite v divjini – šotor, taborni ogenj, goščava ... Vse elektronske naprave so ostale doma. S čim si polepšaš taborjenje?
∑ S kartanjem in goro stripov. ∑ ∑ ∑ V goščavi si izdelam bunker. ∑ ∑ Polivam se z vodo iz plastenke.
5. S prijateljem si lahko izbereta, kaj bosta ves dan počela. Tvoje želje?
visiva za računalnikom, gledava filme in se ∑ Da lenobno prekladava.
∑ ∑ Da se odpraviva na bazen, do najbližjega potoka ali jezera in se hladiva v vodi.
∑ ∑ ∑ Adrenalinski park, raziskovanje razvalin, kolesarjenje ... Najraje kar vse skupaj.
Od 5 do 8 zvezdic
Od 9 do 12 zvezdic
Od 13 do 15 zvezdic
Lenivec
Delfin
Kozliček
Med počitnicami si zado voljen, če le nihče preveč ne dreza vate in te ne sili, da mo raš kaj početi. Zate je dovolj »dejavno« že, če bereš, gledaš TV , posedaš za računalnikom ... Prav i lenivec! Kar je čisto v redu. Zo prno je le, če ti postane dolgčas. Takrat se morda raje odpravi ven – ljudmi ali v naravi je lah med ko bolj zanimivo kot pred TV, pa zaplet v filmu še tako če je napet.
Zate ni toliko pomembno, kje si, da je le v bližini voda. Najsi je to jezero, morje, bazen ali potok. Tam se počutiš kot riba v vodi, pa če se potapljaš in plavaš sam ali če se zabavaš s prijatelji. Da ne boš preveč slabe volje v krajih, kjer te možnosti ni, morda s seboj vzemi napihljiv bazenček ali se z vrstniki škropi vsaj s cevjo za vodo. Pa obilo veselja, delfin!
ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ
Barbara Jarc
Si zelo radoveden, živahen in zvedav, povsod želiš vtakniti svoj »smrček«, najraje raziskuješ nove kraje in zbezljaš v vsako še tako neprehodno strmino. Pravi kozliček! Kar prekipevaš od idej, kaj vse bi se dalo početi. Če se bojiš, da boš ob kakšnem dežju od dolgčasa zgnil, pa le vzemi napeto knjigo v roke – morda v njej najdeš še kakšno domislico zase! 77