19 minute read
Programska knjižica
Vsi dogodki festivala so brezplačni.
Festival literature sveta Fabula 28. februar–8. marec 2020
Advertisement
Organizator Beletrina, zavod za založniško dejavnost Direktor Mitja Čander Umetniška vodja Fabule 2020 dr. Manca G. Renko Podpora festivalu Aleš Šteger, Petra Kavčič, Sabina Tavčar, Alma Čaušević, Branka Jeretina, Marija Ravnikar Dovč, Lisa Mislej, Klemen Pregl, Aleš Vesel, dr. Eva Premk Bogataj, Timea Campbell, Maša Malovrh, Špelca Mrvar, Špela Pavlič, Matic Razpet, Katja Šifkovič Odnosi z javnostjo Kreativna baza (ana@kreativnabaza.si) Urejanje knjižne zbirke Manca G. Renko, Urban Vovk, Živa Borak Kurator Fabule pred Fabulo Marko Bauer za Šum Tehnični direktor Marko Hercog Celostna grafična podoba festivala Pikto Koproducent Cankarjev dom
Organizator si pridržuje pravico do programskih sprememb, ki bodo pravočasno objavljene na spletni strani festivala in/ali socialnih omrežjih.
Brezplačne vstopnice je mogoče prevzeti v informacijskem središču Cankarjevega doma v pasaži Maxi. Osrednji festivalski dogodki bodo tolmačeni v slovenski jezik, ob prevzemu slušalk je treba predložiti osebni dokument.
Ker so dogodki hitro razprodani, vam svetujemo, da vstopnice dvignete nekaj dni pred dogodkom. Če se dogodka ne boste mogli udeležiti, vljudno prosimo, da vstopnice vrnete na blagajno Cankarjevega doma ali o tem obvestite blagajno. Tako boste udeležbo na dogodku omogočili komu drugemu.
Tudi če so dogodki razprodani, se tik pred začetkom lahko sprosti še nekaj vstopnic ali praznih sedežev, zato ne obupajte prehitro!
Vse festivalske knjige, ki so izšle pri založbi Beletrina, so na voljo po ceni 10 evrov.
Fabula in English − visit www.festival-fabula.org
Fabula pred Fabulo
Keller Easterling 28. 2.
Elvia Wilk 28. 2.
Simon Sellars 28. 2.
Bernhard Schlink 29. 2.
Kristian Novak 2. 3.
Sara Stridsberg 4. 2.
Sheila Heti 5. 3.
Édouard Louis 7. 3.
Bettina Wilpert 8. 3.
F O K U S : IGRE MOČI
Vse letošnje Fabuline knjige v svoje središče postavljajo vprašanje moči: ekonomske, spolne, čustvene, družbene, geografske, etnične. Če smo vsi enaki, zakaj niso vsem dovoljene enake odločitve in izbire? Če smo vsi enaki, zakaj nimamo vsi enakih možnosti? Se je skozi življenje mogoče prebiti drugače kot z igrami moči, v katerih smo včasih zmagovalci in drugič poraženci?
Bernhard Schlink v romanu Olga prikazuje sile moči, ki so življenje določale ženskam poznega 19. stoletja. Kristian Novak v delu Cigan, ampak najlepši mojstrsko izriše marginalce, ki so postali poraženci iger moči, še preden so se igre zavedali. Sara Stridsberg v romanu Beckomberga. Oda moji družini lirično opisuje krhkost življenja in moč, ki jo potrebujemo, da jo lahko prenesemo. Sheila Heti se sprašuje, ali je materinstvo tisto, kar ženski daje ali odvzame moč. Édouard Louis kot mojstrski kronist nasilja v romanu Opraviti z Eddyjem prikazuje odraščanje večnega poraženca: pretepenega, zasmehovanega in revnega. Bettina Wilpert v romanu Kar se nam ne dogaja tematizira posledice spolnega nasilja: igra moči ni le v fizični premoči storilca nad žrtvijo, ampak tudi v sami naraciji. Komu bo okolica verjela? Na čigavi strani bodo prijatelji? Kako bo odločilo sodišče? Vendar pa igre moči niso le osebne, so tudi strukturne, takšne, ki definirajo okolje, v katerem živimo, in že vnaprej omejijo naše možnosti. Tak poligon moči je denimo mesto, ki bo stalo v središču letošnje Fabule pred Fabulo, osrednjega teoretskega preddogodka festivala. Ameriška arhitektka, urbanistka in predavateljica na Univerzi Yale Keller Easterling se ukvarja z javnim prostorom in vprašanjem, kako se v njem kažejo pozicije moči. In kakšno bo mesto prihodnosti? Elvia Wilk in Simon Sellars bosta spregovorila o povezavah med literarnimi in resničnini utopijami, distopijami in atopijami.
Mesto je tudi tisto, ki se z različnimi obeležji spominja svojih pomembnih prebivalcev, prebivalk bistveno manj. Da bi se jih spomnili, bomo po Ljubljani, mestu, ki ima v svojem središču eno samo ulico, ki se imenuje po ženski, pisateljici, organizirali prvo turo, posvečeno avtoricam, ki so živele in delovale v tem mestu.
Iger moči se priučimo že kot otroci ter z njimi živimo do konca. Tudi Fabula je festival za vse življenje, za vse generacije, od najmlajših do najstarejših.
Želimo si, da bi v festivalskem tednu lahko pozabili na boje, ki jih je še treba izboriti, in igre, ki jih bomo še morali preigrati, ter bi moč vsaj za kakšen večer prepustili le literaturi. Pridružite se nam.
Bernhard Schlink OLGA
Bernhard Schlink bo v Cankarjevem domu nastopil v soboto, 29. februarja, ob 20.00.
»Bernhard Schlink spada med najbolj nadarjene sodobne nemške avtorje. Je občutljiv in natančen opazovalec ter inteligenten pripovedovalec. Njegova proza je čista, precizna in elegantna.«
– Frankfurter Neue Presse
Olga sprva deluje kot klasični, velikopotezen zgodovinski roman, za katerega pa se kmalu izkaže, da mu tempo narekuje prebrisan avtor, ki je vseskozi korak pred bralci. Pripovedno dogajanje je resda potopljeno v zgodovino, vendar pa je naracija tako napeta, da se zdi, kot bi se zgodba odvijala ta hip, pred nami. Olga si v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju prizadeva za pravico do samoizpolnitve in ljubezni, čeprav njena doba in okoliščine temu nasprotujejo. Olgino zgodbo nam Schlink predstavi s treh perspektiv in nas do samega konca pušča v negotovosti. Roman, ki ga preberemo na dah – a z nami ostaja še dolgo.
Bernhard Schlink (1944) je literarni klasik 20. stoletja in eden najpomembnejših nemških avtorjev. Njegov roman Bralec, ki je v izvirniku izšel leta 1995, je Der Spiegel označil za enega največjih literarnih triumfov po Pločevinastem bobnu Günterja Grassa. Bralec je bil tudi prvi nemški roman v zgodovini, ki je osvojil lestvico najbolje prodajanih knjig The New York Timesa. Leta 2008 je David Hare po njem posnel film, ki je bil nominiran za pet oskarjev, Kate Winslet pa ga je za glavno vlogo tudi prejela.
Kristian Novak CIGAN, AMPAK NAJLEPŠI
Kristian Novak bo v ponedeljek, 2. marca 2020, ob 20ih nastopil v Cankarjevem domu, v torek, 3. marca 2020, ob 18ih pa v SNG Nova Gorica
»Poslušajte refren Ljube Aličića in si obenem zamislite veliki hrvaški roman. Paradoks, ampak najlepši.«
– Miljenko Jergović
Cigan, ampak najlepši je mojstrski literarni dosežek, ki iz marginalcev, v literaturi pogosto obsojenih na stranske ali tipizirane vloge, ustvari polnokrvne junake in z njimi resnični svet. Mladi Rom Sandi se zaljubi v Mileno, ločeno štiridesetletnico, ki je ravno po krivici izgubila službo. Nuzat, Kurd iz Mosula, beži pred nevarnostjo in išče (boljše) življenje. Plančić, piarovec zagrebške policije, skuša prikriti škandal. Med vsemi temi junaki se pojavi truplo, zaradi katerega je roman na površini mogoče brati kot napeto kriminalko, globlje pa se razpirata socialna in družbena drama sedanjosti, ki presegata meje fikcije.
Kristian Novak (1979) je eden najbolj znanih hrvaških pisateljev, čigar roman Črna mati zemla je bil deležen velikega bralskega navdušenja v celotni regiji, tudi med slovenskimi bralkami in bralci. Roman Cigan, ampak najlepši, ki je sledil Črni materi zemli, je prav tako prejel najuglednejše hrvaške literarne nagrade, bil razglašen za roman leta ter po mnenju številnih še presegel predhodnika, Novak pa se je z njim zapisal v kanon sodobne hrvaške književnosti. V režiji Ivice Buljana je doživel premiero na odru Hrvaškega narodnega gledališča HNK.
Roman je prevedla Đurđa Strsoglavec.
Sara Stridsberg
BECKOMBERGA. ODA MOJI DRUŽINI
»S tem romanom si je Sara Stridsberg zagotovila mesto med najboljšimi švedskimi avtoricami in avtorji.«
– Svenska Dagbladet
Roman Beckomberga s podnaslovom Oda moji družini se odvija predvsem v Beckombergi, psihiatrični bolnišnici v okolici Stockholma, kjer se zdravi prijeten, duhovit in priljubljen Jimmie, ki se je že večkrat skušal ubiti. Nekega dne mu bo uspelo z viskijem poplakniti pest tablet in zaplavati v Atlantik, pove svoji hčeri Jackie, ki je kot najstnica veliko časa preživljala pri njem v bolnišnici. Beckomberga je nežna in lirična pripoved o družini, odraščanju, žalosti in odvisnosti ter razumevanju sveta, ki mu je blizu spoznanje, da je najmočnejša ljubezen lahko tudi tista, ki nas najbolj obteži.
Sara Stridsberg je ena najboljših sodobnih švedskih pisateljic, uveljavljena tako doma kot v tujini. Leta 2019 je bila nominirana za nagrado Man Booker, že prej pa je za Beckombergo prejela nagrado Evropske unije za književnost. Njen roman Valerie je bil po mnenju švedskih kritikov izbran za najboljši švedski roman desetletja. Beckomberga, ki so jo švedski kritiki označili za Čarobno goro našega časa, je bila doslej prevedena v skoraj trideset jezikov.
Roman je prevedla Iva Klemenčič.
Sheila Heti MATERINSTVO
»Če si med branjem knjige podčrtujete povedi, kakor si jih sam, vam bo pri branju tega romana zmanjkalo svinčnika.«
– The New York Times
Materinstvo je roman, ki prevprašuje vlogo ženske, ukvarja pa se tudi s samo formo romana. Če bi ga želeli zreducirati na nekaj misli, bi rekli, da gre za razmislek o tem, ali imeti otroke ali ne – so še vedno nujnost ali so postali le sentimentalna gesta? A v resnici je to delo mnogoplastno, razpeto med teorijo, življenje in fikcijo si zastavlja temeljna vprašanja o tem, kako preživeti in živeti, kdo smo in v čem je smisel. Je temeljno branje za vse, ki razmišljajo o tem, ali bi imeli otroke, pa tudi za tiste, ki so to odločitev že sprejeli, a življenje zato ni nič lažje.
Sheila Heti je s svojima deloma How Should a Person Be in Women in Clothes prodrla med kritiško in bralsko najbolj čaščene avtorice svoje generacije. Svoj prvi prevod v slovenščino dobiva z Materinstvom, ki so ga svetovni mediji razglasili kot enega najboljših romanov leta 2018, njegova avtorica pa je bila deležna vsesplošnega kritiškega navdušenja ter je v manj kot enem letu po izdaji že dosegla kultni status tako na literarnem kot na teoretskem področju.
Roman je prevedla Katja Zakrajšek.
Édouard Louis OPRAVITI Z EDDYJEM
Édouard Louis bo Ljubljano obiskal po uradnem delu festivala, spomladi. O točnem datumu vas bomo obvestili na Fabulini spletni strani in socialnih omrežjih.
»Roman Opraviti z Eddyjem ni le etnografsko osupljiv. Je izjemna zgodba o drugačnosti in odraščanju, ki je mnogo bolj realistična od večine.«
– The New York Times
Opraviti z Eddyjem je roman o odraščanju v majhnem industrijskem kraju na severu Francije, v kraju brez milosti, kjer okolica potolče vse, kar je drugačno. Eddy, ki bo pozneje postal Édouard, se skuša prebiti skozi nasilje vrstnikov in družine, pa tudi skozi strukturno nasilje, revščino, ki radikalno zaznamuje njegov obstoj. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za avtobiografski roman, je podton vseskozi političen. Pripoveduje o tem, kaj pomeni biti deprevilegiran: v socialnem, kulturnem, spolnem ali ekonomskem smislu.
Édouard Louis je eden najpomembnejših svetovnih pisateljev generacije, rojene v devetdesetih letih, francoski čudežni deček, čigar literarni prvenec Opraviti z Eddyjem je preveden že v več kot trideset jezikov. Sledila sta mu še dva romana, ki sta bila prav tako deležna velikega mednarodnega uspeha; drugi, Zgodovina nasilja, je zaživel tudi kot odrska priredba (praizvedba v režiji Thomasa Ostermeierja, Schaubühne Berlin 2018), ki je uprizarjana po celem svetu. Kar je Didier Eribon za teorijo in Xavier Dolan za film, je Édouard Louis za sodobno literaturo. Politično precizno, intelektualno prepričljivo in emocionalno osupljivo.
F A B U L A P R E D F A B U L O : M O Č M E S T A , MESTO MOČI
Fabula pred Fabulo, teoretsko jedro festivala, v svoje središče letos postavlja. Katere sile delujejo v mestih danes in kakšna bodo mesta prihodnosti? Kako prihajajočo distopijo (pa tudi utopijo in atopijo) prikazuje literatura? Kako jo je mogoče razumeti skozi teorijo? Povedano z besedami Williama Gibsona: Distopija je že tukaj. Ampak ni posebej enakopravno razporejena.
Trije gostje Fabule pred Fabulo bodo sprva nastopili s kratkimi predavanji, od katerih bo vsako v drugačnem formatu, temu pa bo sledila debata na skupnem panelu.
Gostje Fabule pred Fabulo
Keller Easterling je ameriška arhitektka, urbanistka in predavateljica na Univerzi Yale. Znana je kot ena najprodornejših teoretičark dizajna in urbanizma, ki se med drugim ukvarja s prevpraševanjem pozicij moči znotraj same arhitekture. Kaj pomeni javni prostor? Kaj mu jemlje in odvzema moč? Kako se pri urbanističnem načrtovanju kažejo pozicije moči privilegiranih in kdo je zato odrinjen na obrobje? Na to temo je leta 2016 pri založbi Verso izdala tudi knjigo z naslovom Extrastatecraft: The Power of Infrastructure Space. Elvia Wilk je z romanom Oval, ki je izšel poleti 2019, močno zaznamovala nišno literarno sceno. Spisala je suvereno distopično delo, ki se poigrava z možnostjo nekaj let oddaljene prihodnosti; kaj se bo dogajalo s tehnologijo, z okoljem – in predvsem s človeškimi odnosi? Ali se vse to že dogaja? Roman je bil deležen pozitivnih kritik, med drugim v New Yorkerju in LA Review of Books.
Simon Sellars je avtor enega najbolj znanih poskusov žanra teorije-fikcije, Applied Ballardianism, ki je za slovensko bralstvo posebej zanimiv tudi zato, ker se dogaja (tudi) v Ljubljani. Guardian je roman označil za »genialno napisano zmes žanrov«.
Moderator: Marko Bauer
Ob dogodku bo premierno na voljo tudi revija Šum z naslovom Ljubljanastrofa, ki je nastala v sodelovanju s Fabulo in z Ljubljano, Unescovim mestom literature.
Šum x Fabula: Ljubljanastrofa
V drugi polovici devetdesetih je interdisciplinarni kolektiv Cybernetic Culture Research Unit na warwiški univerzi razvil koncept hyperstitiona. Gre za sestavljanko besed »hyper« in »superstition«, praznoverje, ki se udejanji, potemtakem izpolnoverje. Z besedami CCRU: »Hajp dejansko doseže, da se stvari zgodijo, in uporablja vero kot pozitivno silo. Če ni ‘resničen’ ta hip, ne pomeni, da ne bo resničen na neki prihodnji točki. In ko je enkrat resničen, je bil na neki način resničen od nekdaj.«
Na nekem drugem mestu je CCRU zapisal: »Katastrofa je preteklost, ki se raztaplja. Anastrofa je prihodnost, ki se staplja.« Ljubljana postaja vse bolj odprto mesto: mesto tehnologije in mesto prihodnosti. Mesto, ki je obenem domače in tuje – mesto, ki združuje. Ljubljana je ta anastrofa. Ljubljanastrofa.
Ljubljanastrofa vsebuje niz besedil, ki vnašajo alienske perspektive na ljubljansko in širšo slovensko kulturo. Pomemben vidik je formalen: Šum predstavlja novejši, izjemno vitalen žanr pisanja, tj. teorijo-fikcijo, ki presega delitev na literaturo in filozofijo, tako značilno za lokalno in globalno kulturo.
V romanu (oz. teoriji-fikciji) Applied Ballardianism Simona Sellarsa, ki je leta 2018 izšel pri založbi Urbanomic, Ljubljana in Neue Slowenische Kunst igrata pomembno vlogo. Če je dvajset let pred tem prišlo do precejšnje senzacije, ko je bila glavna protagonistka Coelhovega romana Veronika se odloči umreti Slovenka, lahko rečemo, da tokrat ne gre za newagerski, temveč hipermoderen, ballardovski pogled na Ljubljano. Ne gre več za to, kakšne so njene vzporednice s Parizom ali z New Yorkom, temveč kaj je v razmerju do Šanghaja ali Dubaja.
Številka vsebuje novo izvirno zgodbo Simona Sellarsa, ki se znova dogaja v Sloveniji ter vključuje Slavojbote in Melaniaholograme, kratko filozofsko zgodovino katastrofizma Thomasa Moynihana, prvo lokalno ksenofeministično zgodbo Anamarije Šiša, teorijo-fikcijo Primoža Krašovca o domotožnih mačjih botih, akcelerecionistično revizijo Neue Slowenische Kunst Edmunda Bergerja, zgodbo Kazimirja Kolarja, ki jo požro opombe, ter umetno inteligenco na psihoanalitskem kavču Vincenta Leja.
Urednika revije: Marko Bauer in Andrej Tomažin
Fabula pred Fabulo poteka v sodelovanju s Cankarjevim domom in Muzejem za arhitekturo in oblikovanje MAO. Fabula pred Fabulo Petek, 28. februar 20.00 Cankarjev dom
Fabula pred Fabulo: Moč mesta, mesto moči
Sodelujejo: Keller Easterling, Elvia Wilk, Simon Sellars Povezuje: Marko Bauer Več o gostih in dogodku na straneh 18‒19.
Sobota, 29. februar 20.00 Cankarjev dom
OT VORITEV FESTIVALA Bernhard Schlink
Več o avtorju na straneh 8‒9.
Ponedeljek, 2. marec 20.00 Cankarjev dom
Kristian Novak
Več o avtorju na straneh 10‒11.
Torek, 3. marec 18.00 SNG Nova Gorica
Kristian Novak
Več o avtorju na straneh 10‒11.
Program festivala Torek, 3. marec 18.00 Pritličje
Moč in seks Oscar Wilde naj bi dejal, da se cel svet vrti okoli seksa, le seks se vrti okoli moči. Pred leti je knjižna uspešnica Petdeset odtenkov sive svoje (predvsem) bralke prepričevala, da pot do srečnega in tradicionalnega zakona pelje preko ženske spolne (in siceršnje) podreditve. A kakšne igre moči se v resnici odvijajo v spolnosti? Zakaj se še vedno zdi, da spolnost ženske podredi, ne pa opolnomoči? V zadnjih letih je pornografska industrija, o kateri velja, da v večini primerov skuša ugajati heteroseksualnim moškim pogledom, skozi neodvisno produkcijo začela misliti tudi na svoje gledalke, predvsem pa igralke. Kakšna je vloga žensk kot spolnih delavk? Ali moramo nanje gledati kot na ugrabljene žrtve izprijene industrije – ali so v resnici realizirane ženske, ki so si upale slediti svojim (poklicnim) željam?
O tem bo spregovorila Paulita Pappel, v Berlinu živeča režiserka in producentka neodvisnih pornografskih filmov, v katerih včasih tudi igra. Je feministka in aktivistka. Program festivala Sreda, 4. marec 20.00 Cankarjev dom
Sara Stridsberg
Več o avtorici na straneh 12‒13.
Četrtek, 5. marec 20.00 Cankarjev dom
Sheila Heti
Več o avtorici na straneh 14‒15.
Petek, 6. marec 18.00, Edvard, Igriška ulica 5
Konstrukcija zgodbe
Pod okriljem platforme Future Architecture, ki jo vodi Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), je novembra izšla zbirka zgodb Fables & Constructions, ki prevprašuje povezavo med arhitekturo in zgodbami. Kako gradimo arhitekturo in kako zgodbe? Ali besede gradijo arhitekturo tako kot gradijo nas? Dobra arhitektura vedno pripoveduje zgodbo, tako kot dobre zgodbe gradi pripovedna arhitektura, samo ta jih namreč lahko obdrži pri življenju. O stikanju arhitekture in literature bosta spregovorili avtorici zbirke, Lucie Kohoutová & Martina Freitagová. Pogovor bo vodil: Peter Karba.
Program festivala Nedelja, 8. marec 10.00–15.00 Breg Mini knjižni sejem na nedeljskem bolšjaku
Na dan žena se oglasite na knjižni stojnici Fabule in Ljubljane, Unescovega mesta literature, kjer bodo po posebnih cenah na voljo najboljše knjige avtoric, ki so jih v zadnjih letih izdale različne slovenske založbe. Ženskam v svojem življenju in sebi podarite knjigo!
11.00 Vodnikova domačija Šiška Neustrašne z Lejo Jurišič / 8+
V seriji stripovskih vinjet Neustrašne (VigeVageKnjige, 2019) francoska striparka in ilustratorka Pénélope Bagieu pripoveduje zgodbe o življenjih in delu žensk raznoraznih poklicev, zanimanj in narodnosti, ki so v različnih obdobjih vsaka na svoj način – večkrat so pri tem ogromno tvegale – zaznamovale zgodovino. Med njimi je nekaj znanih imen, večino pa je zgodovinopisje prezrlo. Zgodbe neustrašnih žensk bomo spoznavali s performerko in plesalko Lejo Jurišič.
Dogodek poteka v okviru Nedeljskega otroškega programa Nedelce Vodnikove domačije Šiška. 14.30, stojnica Ljubljane, Unescovega mesta literature na Bregu
Po poti pesnic in pisateljic v Ljubljani
V Ljubljani je živelo in pisalo veliko avtoric: v njej so delale, ustvarjale, se zabavale, prebolevale, zbolevale in umirale. Čeprav so jo zaznamovale s svojo prisotnostjo in umetnostjo, je za njihovimi življenji ostalo relativno malo obeležij. Koliko ulic v središču Ljubljane se imenuje po avtoricah? Koliko obeležij najdemo na hišah? Koliko spomenikov jim je posvečenih? V sodelovanju z Ljubljano, Unescovim mestom literature, in Urbano vrano na dan žena vabimo na prvo turo po poteh avtoric v Ljubljani.
Zbor bo ob 14.30 na Bregu, pri osmomarčevski knjižni stojnici Fabule in Ljubljane, Unescovega mesta literature.
BETTINA WILPERT
Bettina Wilpert: Kar se nam ne dogaja
»Ta prvenec je začetek velike pisateljske kariere. Bettina Wilpert je napisala pomemben in suveren roman.« – Die Zeit
Roman Bettine Wilpert je prejel številne nemške literarne nagrade ter bil deležen enoglasnega kritiškega odobravanja. V svoji formi je eksperimentalen: različni glasovi nam pripovedujejo različne okruške iste zgodbe o Anni in Jonasu. Anna pravi, da je bila posiljena, Jonas pravi, da je na spolni odnos pristala. Njuni prijatelji se morajo odločiti, komu verjeti. Roman opisuje, kakšne posledice ima posilstvo za žrtev, storilca in njuno okolico, ter pokaže, da največkrat verjamemo tistemu, čemur bi radi – ne tistemu, kar je res.
Posebnost slovenske izdaje je prevod, nastal kot eksperiment kolektivnega prevajanja, ki ga je spodbudil Goethe Institut v Ljubljani.
Vstopnice Za vstop na prireditve potrebujejo vstopnice tako obiskovalci na invalidskem vozičku kot njihovi spremljevalci, ki med predstavo sedijo na sedežu, označenem na vstopnici. Vstopnice lahko prevzamete jih v Informacijskem središču CD.
Napoved prihoda Prihod obiskovalcev na invalidskem vozičku je treba najpozneje uro pred začetkom prireditve napovedati recepciji CD T 01 24 17 100, da bomo lahko poskrbeli za spremstvo oz. vodenje do dvoran in v njih do prostorov, predvidenih za invalidske vozičke.
Obiskovalcem, ki uporabljajo hojco, svetujemo, da to omenijo že pri nakupu vstopnice. Le tako vam lahko izberemo najprimernejši sedež. Pred prireditvijo naj se za pomoč pri dostopu do sedeža napovejo hostesni ali varnostni službi.
Dostop za invalide 1. Najprimernejši je vhod s Prešernove ceste, kjer je urejena klančina za dostop z invalidskim vozičkom. Vstop je mogoč skozi samodejna drsna vrata (širina 105 cm) ali dvokrilna nihajna vrata (širina 220 cm). S tega vhoda je mogoče priti do vseh dvoran in drugih prostorov.
2. Vhod iz podhoda Maxi ima dvojna dvokrilna nihajna vrata (širina 190 cm) in v notranjosti Prvega preddverja dokaj strmi klančini za premostitev stopnic, zato je nujno potrebno spremstvo.
3. Vhod s ploščadi Trga republike je brez stopnic in z dvokrilnimi nihajnimi vrati (širina 190 cm). Z dvigalom iz pritličja vas lahko prepeljemo v vsa preddverja in dvorane. Širina vrat dvigala meri 110 cm (širina kabine 110 cm, dolžina kabine 230 cm). V dvoranah je obiskovalcem na invalidskih vozičkih namenjen poseben, primerno dostopen in dovolj velik prostor. Zaradi postavitve sedežev je število prostorov za invalidske vozičke omejeno, in sicer:
Gallusova dvorana 4 (na I. balkonu, vhod A2) Linhartova dvorana 4 (2 v parterju zgoraj, 2 na balkonu zgoraj) Kosovelova dvorana 4 v parterju Štihova dvorana 4 prostori (pri vhodu) Klub CD 3 prostori
Spremljevalci Obiskovalcem na invalidskem vozičku priporočamo spremstvo. Obiskovalcem s hojco prav tako priporočamo spremstvo in izbiro sedeža v neposredni bližini izhoda iz dvorane; v pomoč je hostesna služba CD, ki za hojco poskrbi tudi med prireditvijo.
Toaletni prostori primerno urejeni za invalide, so pri garderobi v Veliki sprejemni dvorani ter v Prvem in Drugem preddverju.
Obiskovalci s slušnim aparatom Linhartova in Kosovelova dvorana ter Klub CD so opremljeni z induktivno zanko za sprejem dvoranskega oz. prostorskega zvoka. Pred vstopom v dvorano je treba slušni aparat preklopiti na t. i. način T.
Psi vodniki slepih so dovoljeni po vnaprejšnjem dogovoru.
Koproducent
Medijski pokrovitelji
Podporniki festivala
Boutique rooms for the contemporary traveller Vander Restaurant BuBBles Champagne bar Roof top terrace Infinity swimming pool Pool lounge bar Wine cellar Business meetings
Bookings: Vander Urbani Resort, Krojaπka ulica 6, Ljubljana T:+386 1 200 9000 E: reception@vanderhotel.com W: www.vanderhotel.com
Največji slovenski portal e-knjig Prodaja in izposoja e-knjig
Knjige na klik.
Knjige na klik.
E-knjige v slovenščini
nakup več kot 3500 e-knjig
branje na bralniku, telefonu, računalniku ali tablici
nakup kjerkoli in kadarkoli
Brezplačna izposoja Biblos bralnik - očem prijazen
štiri e-knjige naenkrat
trajanje izposoje 14 dni
brez zamudnine
izposoja e-knjig z vseh koncev sveta, 24 ur na dan
brez bleščanja na soncu, branje kot s papirja
zmogljiva baterija – zdrži več tednov
za več tisoč e-knjig očem prijazen zaslon (e-črnilo)
info@biblos.si ( 01) 200 37 05
145,00 €
Saša Mihelčič, igralka
inkBOOK Prime HD
Ena naprava, ogromno zgodb.
Novi modeli bralnikov kmalu na www.biblos.si
Literarna Ljubljana je dobila svoje mesto. mestoliterature.si
Ljubljana je od leta 2015 Unescovo mesto literature.
