AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA OZARA
Kranj, Primskovo, 2012
Foto: Grega Eržen
Kranj, ki ga mnogi poimenujejo kar prestolnica Gorenjske, leži na prodnatem področju ob sotočju rek Save in Kokre. Obdan je s prelepo okolico, saj pogled sega na Kamniško-Savinjske Alpe na severu, na zahodu pa lahko občudujemo vršace Julijskih Alp z najvišjo slovensko goro – Triglavom. Kranj ima bogato zgodovino, danes pa je gospodarsko, kulturno, trgovsko, prometno, izobraževalno, športno in zaposlitveno središče Gorenjske. Ponaša se z razvito industrijo, v kranjski občini pa deluje tudi mnogo društev, drugih nevladnih organizacij ter neformalnih skupin, ki zajemajo širok spekter področij. Eno izmed aktivnih društev je tudi Kulturno društvo (KD) Akademska folklorna skupina (AFS) »Ozara Kranj – Primskovo«. Začetek delovanja tega društva sega v leto 1952, ko so v okviru »Delavsko-prosvetnega društva« ustanovili folklorno sekcijo, ki so jo takrat sestavljali izključno vaščani Primskovega. 4
KRANJ IN KULTURNO DRUŠTVO AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA »OZARA«
Sprva jo je vodil harmonikar Franc Uršič, sčasoma pa so učenje plesov prevzeli nekateri plesalci AFS France Marolt iz Ljubljane, ki so imeli že več strokovnega znanja. Nekaj plesalcev in plesalk se je nato dodatno izobraževalo pri Tončki Marolt. Ti plesalci in plesalke so nadaljnjih 20 let vodili skupino skupaj z neutrudno organizatorko in predsednico Marijo Čipe, ki je v mladosti v skupini najprej sodelovala kot plesalka. Do leta 1983 so »Ozarčani« vedno preplesavali in nastopali s koreografijami gorenjskih plesov, ki jih postavila Tončka Marolt, in se predstavljali v Sloveniji in v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, plesov drugih jugoslovanski narodov pa sicer niso nikoli plesali. V letu 1977 so se skupini pridružili novi mladi člani, ki so želeli vpeljati novosti, spremembe in izboljšave, zato so se začeli udeleževati raznih seminarjev tako s plesnega kot s pevskega in glasbenega področja. Z novim znanjem so v skupini začele
nastajati prve lastne odrske postavitve, za katere je kot prva imela zasluge Judita (Čipe) Nahtigal. Po letu 1982 sta aktivni vlogi v društvu prevzela Brane Šmid in Anita Peteh, v katerih je tedanja predsednica Marija Čipe prepoznala velik potencial oziroma sposobnost za organiziranje in vodenje skupin. Usmerila sta se v dodatno izobraževanje in se seznanjala z ljudskim izročilom tudi s širšega slovenskega področja. Svoje znanje sta začela vnašati v nove odrske postavitve, tako da je skupina na odru začela predstavljati vedno bogatejši program s plesi in običaji, ki so pokrivali tudi druge slovenske pokrajine. Ob tem je treba poudariti, da je danes posebnost skupine tudi to, da vse odrske postavitve, ki jih predstavlja, sestavljajo le člani skupine. Leta 1994 se je skupina preimenovala v »Kulturno društvo Ozara Kranj«, ob 50-letnici pa v »Akademsko folklorno skupino Ozara Kranj«, kot se imenuje še danes. www.drustvo-ozara.si
Pri Ozari ima prav vsak posameznik zaslugo za delovanje. Tako je bilo v preteklosti in je še danes. Kljub temu velja omeniti nekaj ljudi, ki so do 60-letnice delovanja, ki jo obeležujemo v letu 2012, v Ozari pustili še prav poseben pečat. PREDSEDNIKI - po časovnem zaporedju: Marija Čipe Brane Šmid Luka Mravinec Andrej Udovč Miha Kozjek MENTORJI otroških skupin od leta 1983: Anita Peteh, Brane Šmid, Tomaž Šolar, Janez Kaltenekar, Štefan Murko (pokojni), Ana Ribnikar, Marta Lokar, Mateja Urbiha STROKOVNI VODJE SKUPIN od leta 1977: Judita Nahtigal, Anita Peteh, Brane Šmid, Mateja Urbiha, Darko Dolinar, Katja Cuderman, Matejka Nabernik, Adrijan Novak, Simona Ostović, Domen Pipan, Barbara Rozman, Zala Nahtigal VODILNI GODCI po letu 1980: Ljubo Tomažič, Albin Rožman, Robert Urbiha, Ivan Kern, Dejan Hodnik, Uroš Seifert (pokojni), Adrijan Novak, Matej Ostović, Matija Koritnik. Enega izmed največjih prispevkov v zadnjih desetletjih delovanja društva www.drustvo-ozara.si
pa zagotovo lahko pripišemo predvsem že prej omenjenima Branetu Šmidu in Aniti Peteh. Brane Šmid je poleg vodenja plesne skupine opravljal tudi predsedniško funkcijo v društvu (od leta 1985 do leta 2000). S svojo energijo, dobro voljo in zagnanostjo sta skupino peljala skozi mnoge podvige in do mnogih priznanj. Sestavila sta večino odrskih postavitev, s katerimi se predstavlja skupina. V skupini deluje pet sekcij: vodilna plesna skupina, mladinska plesna skupina, pevci ljudskih pesmi Kranjski furmani, pevke ljudskih pesmi Bodeče neže in godčevski sestav. Predstavitve posameznih sekcij si lahko ogledate v zadnjem delu tega biltena. Na naslednjih nekaj straneh predstavljamo fotografije, na katerih so člani Ozare oblečeni v praznične ljudske kostume iz različnih slovenskih pokrajin. Z izjemo kostumov iz Rezije in Primorske so vsi kostumi del bogate zakladnice, ki je v lasti društva. Poleg fotografij smo dodali krajše opise, prek katerih bi vas radi še nekoliko bolj poglobljeno seznanili, kaj vse hranimo v naši garderobi in kaj sestavljajo posamezni kostumi. Za vse to je zaslužna predvsem članica Jožica Šmid, ki poleg tega, da se stalno izobražuje o ljudski oblačilni zgodovini, in poleg tega, da pazljivo skrbi za prav vso garderobo, kostume tudi sama šiva. Prav njej gre velika zahva-
la, da se Ozarčani na odru ali pa kje drugje lahko predstavimo v resnično najlepši luči in tudi z oblačili ponosno predstavljamo naše društvo, mesto Kranj in Slovenijo. S tem biltenom, ki ga izdajamo ob tako pomembnem jubileju, bi radi predstavili naše delovanje, našo bogato zakladnico ljudskih kostumov in nenazadnje – radi bi vas skozi naslednjih nekaj vrstic popeljali po slovenskem ljudskem izročilu, za katerega skrbi tudi Ozara.
KS Primskovo, foto: arhiv AFS Ozara
5
GORENJSKA Moški suknjič v naravni barvi in svilen telovnik z okroglimi kovinskimi gumbi.
GORENJSKI PLESI So del plesov, ki so razširjeni po vseh alpskih pokrajinah. Za plese je značilna šegavost in prešernost, ki se izraža z ritmičnimi potrki, hitrimi obrati, poskoki in vriski.
GORENJSKI KOSTUMI Gorenjski kostumi, ki jih hrani AFS Ozara, ponazarjajo nošo iz sredine 19. stoletja, prikazujejo pa načine oblačenja iz različnih krajev Gorenjske. Pirkelci - ramensko okrasje na ženskih rokavcih, ki so bili vedno v modri barvi.
Ženske kostume sestavljajo volneno krilo z modrcem iz brokata, spodnji del krila je okrašen s svilenim trakom. Bombažni ali laneni rokavci so lahko okrašeni s čipko ali pa s pirkelci, predpasnik je bombažen ali lanen, redkeje je iz svile. Nošo sestavljajo še pokrivalo, eno ali več spodnjih kril, nogavice in čevlji, v nekaterih primerih pa tudi razni dodatki oziroma okrasi. Moške kostume sestavljajo bombažna ali lanena srajca s širokimi rokavi, suknen, žameten ali svilen telovnik, podkolenske volnene ali irhaste hlače, čevlji ali škornji, nogavice in klobuk.
Kostum za odrsko postavitev »Odhod fantov k vojakom«, kjer nastopa tudi avstrijski stotnik. 6
www.drustvo-ozara.si
Kostum iz okolice Kranja Ženski kostum s slike je še posebej značilen za predel Škofje Loke, saj je krilo barvno oz. črtasto, je pa brez svilenega traku na dnu. Predpasnik je iz črnega klota, ena izmed različic pokrivala pa je avbica, ki je okrašena z brokatnim čelnikom. Nogavice so bombažne in rdeče barve. Moške podkolenske hlače so volnene, eno izmed možnih pokrival je širokokrajni klobuk, usnjeni škornji so visoki in rjave barve.
www.drustvo-ozara.si
Kostum iz Rateč Za rateško različico je značilno, da ženski kostum vključuje tudi okrasni pas - sklepanec z mašno (lahko je tudi s ključem ali nožem), krilo je plisirano, nogavice pa so bele, bombažne - bunkaste. Pri moškem kostumu s tega konca Gorenjske se pojavlja tudi pisana svilena ruta, moški pa so si lahko čez telovnik nadeli tudi suknjič. Moški kostum v tem primeru vključuje usnjene gležnarje in volnene bledomodre nogavice, ki so bile v tej barvi značilne tudi drugod na Gorenjskem, eno izmed možnih pokrival pa je tudi cilinder.
7
Eno izmed možnih obuval pri ženskah so usnjeni škornji; na fotografiji so iz 1. polovice 19. stoletja.
Klobuk, ki ima krajce pritrjene z vrvicami, kar je v primeru dežja preprečilo, da bi se krajci povesili.
Kostum iz Smlednika Ženska ima na glavi zavijačko z brokatnim čelnikom, modrc pa je obšit z žametnim trakom. Predpasnik je črn in svilen, bombažne nogavice so rdeče barve. Moški ima prek svilenega telovnika oblečen suknjič, na glavi pa eno izmed možnih različic klobuka - klobuk s cofom. Visoki moški škornji iz usnja, z zavihki in v značilni naravni rjavi barvi. 8
www.drustvo-ozara.si
Kostum iz Bohinja Pri ženskem kostumu je zanimiva kočemajka, ki so jo ženske nosile prek obleke v hladnejših mesecih. Za ta predel Gorenjske so značilne rdeče bombažne nogavice.
Kostum iz okolice Kranja Ženska ima na glavi zavijačko z belo-vezenim čelnikom, predpasnik je iz bombaža, rokavci so preprosti. Modrc je obšit z bombažnimi trakovi. Bombažne nogavice so rdeče barve. Del moškega kostuma na fotografiji je polhovka, ki je eno izmed možnih pokrival pri moških, volnen telovnik je rdeče barve, podkolenske hlače so v tem primeru iz irha.
www.drustvo-ozara.si
Za celotno Gorenjsko je bil poznan zanimiv način zavezovanja peče, ki je bil pogost v zimskem času, sicer pa je bilo zelo priljubljeno tudi večplastno pokrivanje glave (na fotografiji je prek avbice zavezana še peča). Predpasnik na fotografiji je iz potiskanega bombaža. Moški kostum vključuje suknjič, prek podkolenskih hlač pa ima potegnjene visoke škornje z zavihki, glava je pokrita s širokokrajnim klobukom, ki ima pritrjene krajce.
9
KOROŠKA KOROŠKI PLESI
Plesi severnih slovenskih dolin v zamejstvu so podobni gorenjskim, vendar so lahkotnejši.
KOROŠKI KOSTUMI Mala koroška avbica oz. kapa; trakova sta ovita okrog temena in zadaj zavezana v pentljo.
Zbirka zajema praznične kostume, ki prikazujejo značilnosti s konca 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Ženski kostum je sestavljen iz krila z modrcem, čezenj je oblečena kočemajka. Na glavi je ruta, prek katere je lahko poveznjen tudi klobuk. Bele bombažne nogavice so bunkaste. Za ženske s koroškega predela Slovenije je bilo značilno nošenje večjega števila spodnjih kril.
Primer usnjenih moških gležnarjev.
10
www.drustvo-ozara.si
Ženski kostum prikazuje način, ko je svilena ruta položena prek ramen, na glavi pa je koroška avbica oz kapa, ki ima zadaj dolga svilena trakova. Moški ima dolge hlače in telovnik iz istega blaga, bombažno srajco, na ima glavi klobuk. Obute ima usnjene gležnarje.
www.drustvo-ozara.si
Primer moškega kostuma je sestavljen iz podkolenskih hlač in žametnega telovnika, glavo pa pokriva smrtnica oz. žlajfnica, prek katere je, kot v primeru na fotografiji, lahko poveznjen še ozkokrajni klobuk.
11
DOLENJSKA DOLENJSKI PLESI
Za ženski kostum so značilni krilo z modrcem, lanen predpasnik, rdeče bombažne nogavice in usnjeni čevlji, ki so naravne barve, glava pa je pokrita z belo pečo. Barve kostuPoroka je v človekovem življenju mov so naravne, pastelne in manj odločilni mejnik, zato so jo vedno izrazite. svečano proslavljali. Prav na svatbi je imel ples pomembno vlogo, saj Za moški kostum pa so značilni je spremljal vse dogajanje. rdeč telovnik z velikimi polkroglastimi gumbi, podkolenske oprijete volnene hlače (lahko so tudi irhaDOLENJSKI KOSTUMI Kostumi pri AFS Ozara so nare- ste), bela lanena srajca, škornji so jeni po podobah s freske iz cer- visoki z zavihki, na glavi je širokokve z Blečjega vrha in sodijo v 1. krajni klobuk. polovico 19. stoletja. Dolenjci plešejo večinoma v krogu, drugače pa so plesi podobni tistim iz osrednje Slovenije.
Naglavno okrasje za nevesto; rože so narejene iz povoščenega papirja.
Bela ženska peča – posebnost je, da je samo položena na glavo in ni zavezana. 12
www.drustvo-ozara.si
Ženske so v hladnejših mesecih nosile tudi volneno kočemajko, moški pa volnen plašč. Nevesta na fotografiji ima na glavi okrasje, ženin pa naprsni cvet.
www.drustvo-ozara.si
13
PREKMURJE PREKMURSKI PLESI
Prekmurski plesi so preprosti, sproščeni in lahkotni.
PREKMURSKI KOSTUMI
Kostumi, ki jih hrani AFS Ozara, so iz druge polovice 19. stoletja.
Ženska naglavna ruta z belo vezenino.
Primer ženskih gležnarjev.
14
Ruta in pociv.
www.drustvo-ozara.si
Ženski kostum sestavljajo bombažni beli rokavci, krilo in bombažen predpasnik. Bombažne nogavice so bele in gladke. Glava je lahko pokrita z belo ruto z belo vezenino, pod njo pa je majhna kapica – pociv. www.drustvo-ozara.si
Moški kostum sestavljajo bele bombažne hlače, dolga bela srajca, in žameten telovnik s kovinskimi gumbi. Glava je pokrita s klobukom.
15
PRIMORSKA PRIMORSKI PLESI
Za Slovence v obalnem pasu je značilen poseben stil plesanja, in sicer zibanje v bokih, še posebno pri ženskah. Plesi z juga Primorske so zelo lahkotni in elegantni, na severu pa polni vrtenic in poskokov. Moški slamnik s trakom.
ISTRSKI KOSTUMI
Predstavljeni istrski kostumi do iz druge polovice 19. stoletja. Ženski kostum vključuje belo platneno ali bombažno srajco, spodnji in zgornji kamižot, v hladnejšem času pa suknja ali kratka jopa – fanelca (redkeje kožuh), spodnje krilo, širok predpasnik in svilen okrasni trak, zavezan v pentljo. Okras na rokavu in okrasni trak, zavezan na pentljo. 16
www.drustvo-ozara.si
Na glavi je peča, ki je zavezana na rogle, prek ramen je ogrnjena svilena ruta ali pa peča. Nogavice so bombažne in bele barve. Na nogah so opanke, v poznejšem obdobju pa črni nizki čevlji. Moški imajo ohlapne hlače, ki segajo čez kolena, belo platneno ali bombažno srajco, krojen telovnik je iz
www.drustvo-ozara.si
enakega blaga kot hlače. Prek srajce imajo suknjič, v hladnejših dneh pa dolgo suknjo s kapuco. Na glavi je klobuk s širokimi ali ožjimi krajci, lahko pa tudi slamnik. Nogavice so iz belega ali modrega bombaža. Obute imajo opanke, v poznejšem obdobju pa nizke čevlje (redkeje gležnarje).
17
ŠTAJERSKA ŠTAJERSKI PLESI
Ples na Štajerskem je zibajoč, s prožnimi koleni, s hitrimi vrtenicami in z večjo okretnostjo.
ŠTAJERSKI KOSTUMI Barvni ovratnik.
Štajerski kostumi iz Ozarine garderobe zajemajo obdobje s konca 19. stoletja do začetka 1. svetovne vojne. Ženski kostum je sestavljen iz krila z modrcem, kočemajke in židane naglavne rute, lahko pa so si nadele tudi poseben volnen naprsni okras. Moški ima dolge hlače v nizkih škornjih, telovnik, srajco in klobuk.
Barvasta untra (spodnje krilo) je pogosta v tem obdobju. 18
www.drustvo-ozara.si
Žensko krilo z modrcem dopolnjujejo bluza z rokavi, ki so širši v ramenskem delu, naprsna raznobarvna svilena ruta in bombažen predpasnik z zavezovanjem spredaj. Moški kostum sestavljajo dolge hlače, telovnik z dvojnim zapenjanjem, gležnarji, srajca z barvnim ovratnikom in klobuk.
www.drustvo-ozara.si
Ženska nosi krilo s predpasnikom z zavezovanjem na sprednjem delu ter belo bluzo z okrasnimi robovi, na glavi pa ima malo vezeno pečo. Bombažne nogavice so bele barve. Moški ima dolge hlače, telovnik z enojnim zapenjanjem, klobuk in gležnarje.
19
KOSTEL KOSTELSKI PLESI
Plesi Kostela so ohranili značilnosti obeh mejnih pokrajin, Kranjske in Bele krajine, plesni koraki pa so majhni in kratki.
KOSTELSKI KOSTUMI Knofeljca in koralde.
Kostumi iz Kostela, ki jih hrani Ozara, so replike originalov, ki zajemajo obdobje 2. polovice 19. stoletja. Ženski kostum sestavljajo belo laneno krilo z životcem, rokavci iz belega bombažnega platna z značilnim velikim ovratnikom ter predpasnik, ki je bombažen ali svilen in značilno ozek, pod njim je ozek pas, ki mu pravimo tkanica, nogavice so bele in bunkaste. V hladnejših dneh so
Okrasna ruta in ozek pas – tkanica. 20
www.drustvo-ozara.si
nosile brezrokavni plašč oz. zabunc. Žensko pokrivalo je peča, ki je značilno zavezana na rogle in ima belo vezenino. Moški ima značilno dolgo belo laneno srajco, lanene dolge hlače, telovnik, ozek pas – tkanico, okrasno ruto okoli vratu. Glavo pokriva klobuk. Na fotografiji je tudi primer pletene torbe iz tistega obdobja. www.drustvo-ozara.si
21
BELA KRAJINA BELOKRANJSKI PLESI
mešane vplive Hrvatov in Uskokov. Bela krajina, obrobna slovenska po- Plesi v kolu so na Slovenskem znani krajina, zibelka neštetih slovenskih le na tem področju. Kolo je počasno plesov in pesmi kaže v svojih plesih in ga plešejo le ob spremljavi pesmi. Javba – ročno izvezena čepica.
Ramenska vezenina v tehniki štepke.
Ročno narejene ženske volnene nogavice. 22
www.drustvo-ozara.si
BELOKRANJSKI KOSTUMI
Viri za izdelavo so noše iz Adlešičev, Sinjega vrha in Vinice, in sicer gre za kostume, ki prikazujejo čas s konca 19. stoletja. Značilno za kostume iz Bele krajine je, da so iz belega lanenega platna. Ženski kostum sestavljajo rokavci, krilo, predpasnik, ozek pas – tkanica, na glavi je lahko ruta, peča ali javba. Poseben naglav-
www.drustvo-ozara.si
ni okras je parta (ozek, s kamenčki okrašen trak, ki so ga nosile neporočene ženske). Volnene nogavice so pisane, ročno izdelane. Čevlji so visoki ali nizki. Kot okras so okoli vratu obešene rdeče koralde. Moški ima dolgo srajco, ki sega do kolen, dolge hlače, širok usnjen pas – čemer, ki je ročno okrašen, čevlje, na glavi je klobuk.
23
REZIJA REZIJANSKI PLESI
Moški klobuk – melona.
Za rezijanske plese je značilno, da se plesalci nikoli ne držijo za roke. Med plesom menjavajo svoja izhodišna začetna mesta. Lahko plešejo v paru, lahko tudi v troje ali »na križ«,kjer plešeta dva para.
REZIJANSKI KOSTUMI Ženski rezijanski kostum sestavljajo volneno krilo z modrcem, predpasnik, širok žameten pas, bela bluza, svilena ruta, položena prek ramen, volnena vzorčasta naglavna ruta, bele bunkaste nogavice in nizki čeveljci.
Ženske bele bunkaste nogavice in nizki čeveljci. 24
www.drustvo-ozara.si
Za moški rezijanski kostum so značilne podkolenske volnene hlače, ki so nekoliko širše, telovnik je žameten z dvojnim zapenjanjem, značilna je tudi bela bombažna srajca, bunkaste nogavice, nizki čevlji z značilno zaponko in okrogel klobuk – »melona«.
www.drustvo-ozara.si
25
NARODNA NOŠA Kovinski sklepanec z mašno.
Narodna noša je izraz za umetno nastali oblačilni videz iz 60-ih let 19. stoletja, ki je imel točno določen namen. Nastal je v času taborov in čitalnic, ko se je mestna in trška gospoda začela oblačiti v kose oblačil, ki naj bi izpričevali pripadnost slovenstvu. Najprej so se tako oblačili bogati prebivalci in od tod izhajajo njeni bogati dodatki (sklepanec, zlato vezene avbe, svilene obleke …). Za žensko narodno nošo so značilni volneno ali svileno krilo z modrcem, beli bombažni rokavci, ki so okrašeni s čipko, svilena ruta z resami, položena prek ra-
26
www.drustvo-ozara.si
men, kovinski sklepanec z mašno, bunkaste bele nogavice, črn svilen predpasnik, na glavi pa zavijačka, avba ali peča, ki je zavezana na petelinčka.
www.drustvo-ozara.si
Moško narodno nošo sestavljajo irhaste podkolenske hlače, bela bombažna srajca, žameten telovnik, usnjeni visoki škornji in klobuk.
27
SEKCIJE KD AFS OZARA Od samih začetkov pa do danes se je v skupini udejstvovalo veliko ljudi, vsak pa je lahko vedno našel svoje mesto na tistem področju, ki ga je v ljudski dejavnosti najbolj zanimalo. Tako se je tekom let v skupini zvrstilo mnogo plesalcev, plesalk, pevcev in pevk ter godcev. Nekateri so vztrajali dolgo, nekateri so odšli, pa so zopet prišli novi, ki so s svojimi idejami in osebnostjo prinesli nekaj svojega. Nekateri so Ozari srčno vdani še danes; nekaj jih s svojo prisotnostjo na vajah in ostalih dejavnostih še danes pridno tvori Ozarino sredino, nekaj pa jih je prisotnih v mislih in srcih. Velikokrat nas pocukajo za rokav po kakšnem izmed dogodkov, kjer nas spremljajo, in tako skupaj z njimi obudimo lepe folklorne spomine, se nasmejimo in modrujemo o bodočih projektih. V skupini v zadnjih letih pa do danes delujejo: Vodje skupin Zgornja vrsta od leve proti desni: Zala Nahtigal (vodja mladinske skupine), Mateja Urbiha (vodja Bodečih než), Jožica Šmid (šivilja, garderoberka), Anita Peteh (vodja vodilne skupine), Barbara Rozman (vodja vodilne skupine). Spodnja vrsta od leve proti desni: Domen Pipan (vodja vodilne skupine), Brane Šmid (umetniški vodja, vodja vodilne skupine), Adijan Novak (vodja Kranjskih furmanov in godčevskega sestava).
28
• dve plesni skupini mladinska in vodilna, • moška pevska skupina Kranjski furmani, • ženska pevska skupina Bodeče neže • in godčevski sestav.
www.drustvo-ozara.si
VODILNA PLESNA SKUPINA
V vodilni plesni skupini plešejo vsi tisti plesalci in plesalke, ki so vanjo prestopili iz mladinske skupine. Pridno udejstvovanje v slednji namreč sčasoma pomeni prestop k »starejšim«, kot Ozarčani velikokrat rečejo sami. Vodilna skupina se s plesi in običaji vseh slovenskih pokrajin predstavlja tako v Sloveniji kot na mnogih mednarodnih srečanjih.
www.drustvo-ozara.si
Skupina je na mednarodnem srečanju v Litvi dobila dve odličji: zlato za odrsko postavitev izvirnih plesov, srebrno za koreografijo, posebno ponosni pa so na doseženo posebno nagrado za najboljšo skupino festivala v vseh pogledih. V vodilni skupini plesalci in plesalke pridno vadijo za vsakoletno folklorno revijo, se učijo novih odr-
skih postavitev, sodelujejo pri mnogih dejavnostih, veliko vredno pa je tudi dejstvo, da so prijatelji tudi v prostem času. S pridnostjo in predanostjo je v vseh letih delovanja skupina dosegla mnoge svoje cilje, kljub vsemu pa z optimizmom in zagnanostjo stremijo k novim izzivom.
29
MLADINSKA PLESNA SKUPINA
Mladinsko skupino sestavljajo tako začetniki kot tisti, ki v skupini plešejo od enega pa do treh let. Skupina se namreč formira glede na vpis in potrebe in ob večjem vpisu začetnikov pri Ozari občasno nastanejo kar tri plesne skupine, saj vaje za začetno skupino potekajo
30
posebej. Veliko število mladih (največ je prav srednješolcev) dokazuje, da je na eni strani želja po obujanju in ohranjanju ljudskega izročila in na drugi strani želja po druženju in novih prijateljstvih med mladimi še kako prisotna. Tako se mladi plesalci in plesalke skupaj z
godci dvakrat tedensko izpopolnjujejo na odru Doma krajanov Primskovo, kjer pojejo, plešejo, utrjujejo svoje plesne korake, hkrati pa se še malo poveselijo, poklepetajo in se zabavajo. Skupina tudi nastopa, pika na i pa je predstavitev na letnem koncertu društva.
www.drustvo-ozara.si
BODEČE NEŽE
Skupina sestavlja dekleta in žene, ki že od leta 1991 prepevajo slovenske ljudske pesmi, ime skupine pa nakazuje na »pušeljc«, ki nikoli ne ovene in ne pozebe. Mnoge izmed njih še danes prepeva-
www.drustvo-ozara.si
jo v skupini in tako se dobivajo vsak teden in se družijo ob prepevanju ter hkrati negujejo svoje nevidne vezi, saj so članice tudi dobre prijateljice. Nastopajo ob najrazličnejših priložnostih in priredi-
tvah, tako za potrebe društva kot tudi samostojno. Leta 2008 so po osemnajstih letih svojega »polnoletnega« delovanja izdale tudi zgoščenko z naslovom »Ringa raja«.
31
KRANJSKI FURMANI
Skupina fantov in mož, ki skupaj sestavljajo skupino pevcev ljudskih pesmi, obstaja že od leta 1993. Odločili so se, da bodo poustvarjali slovensko ljudsko petje s poudarkom na moškem troglasju in na gorenjskih pesmih. Kranjski
furmani nastopajo za potrebe celotne skupine, nastopajo pa tudi samostojno – na manjših in večjih koncertih in ob drugih posebnih dogodkih. V obdobju med božičem in novim letom Kranjski furmani skupaj z godci ljudi razvese-
ljujejo kot koledniki, ko hodijo od hiše do hiše in z obrednimi pesmimi voščijo novo leto ter s tem ohranjajo ta star običaj. V letu 2009 so izdali tudi svojo prvo zgoščenko z naslovom »Lepših fantov pa res ni«.
ALPSKI GODČEVSKI SESTAV
Alpski godčevski sestav, ki ga sestavljajo harmonika, klarinet, violina in kontrabas, je bil v preteklosti nepogrešljiv del vsake večje plesne zabave. Godci stremijo k posebnemu načinu igranja, ki mu pravimo »po starem«, in s tem želijo pričarati
zvok iz preteklosti in podpreti plese, ki jih pleše folklorna skupina. Prav posebno dragocenost pa predstavljajo ljudske viže, ki so jih slišali od svojih očetov in dedov, s preigravanjem teh melodij pa ohranjajo ta zaklad za bodoče rodove.
Krajevna skupnost Primskovo
KRAJEVNA SKUPNOST TRSTENIK
Idejna zasnova in koordinacija: Zala Nahtigal in Domen Pipan Besedilo: Zala Nahtigal V veliko pomoč so bili naslednji viri: - V Objemu žitnih polj, Zbornik KS Primskovo (l. 2010); Brane Šmid in Anita Peteh, str. 242-249 - Jožica Šmid (zbrani podatki o kostumih) - Bilten AFS Ozara (l. 2002) Fotografije: Grega Eržen, mojfotograf.si Asistent fotografa: Nejc Miljak, mojfotograf.si Postavitve, lokacije: Domen Pipan in Anita Peteh Na fotografijah: članice in člani AFS Ozara Kostumi: Izdelala in pripravila: Jožica Šmid Najlepše se zahvaljujemo: FS Val Resia za posojene rezijanske kostume FD Val Piran za posojene primorske kostume Oblikovanje: Žiga Jokić, aTREE, d.o.o. Tisk: JOBO Kranj d.o.o. Leto 2012
Akademska folklorna skupina OZARA | Jezerska cesta 41, 4000 Kranj, Slovenija info@drustvo-ozara.si | www.drustvo-ozara.si